-v--

■


8. dnevi mladih in kulture v Velenju
Festival mladosti, lasbe, ustvarjalnosti
torju Premogovnika dr. Francu Žerdinu, v ozadju, predsednik komisije Alojz Hudarin). Dogovorili so se tudi, da bodo letos ocenjevali tudi okolja manjših podjetij. Tako bodo
Kulturnica - kulturna poživitev centra
Začeli so pred osmimi leti s skromnim enim večerom dogodkov, ki so jih posvetili nekdanjemu dnevu mladosti. Nostalgija pač. Prerasli so sami sebe in tudi letos bodo mesto poskušali rešiti iz večernega spanja sodobne Trnuljčice. Kar tri zaporedne večere. Šaleški študenstki klub je tokrat pripravil največji festival doslej, z zvenečimi imeni nastopajočih in nekaj osvežitvami, kot je vseslovenski skate kontest. Ne zamudite že drevišnje otvoritve na Velenjskem gradu, kjer bosta jutri in v soboto še dva velika ročk koncerta.	■ bš, foto: J. Vžintin
V lepem delovnem okolju je prijetno
VELENJE - Tega se zaveda vse K:-"" '	""""i".	"
več gospodarstvenikov! Na ob- ■■■ ^t "^■Bnill močju, ki ga pokriva Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica je večina delovnih okolij lepih in urejenih. Da bi ta prizadevanja še okrepili, so oblikovali pri omenjeni gospodarski zbornici komisijo za ocenjevanje urejenosti podjetij. Ta sije v preteklem letu ogledala večja podjetja in odločila, da podeli plaketo "Urejeno podjetje" Elkroju, Esotechu, Gorenju, MGA Na-zarje in Premogovniku Velenje. Svečano so jih predstavnikom omenjenih podjetij izročili prejšnjo sredo (na sliki : član komisije Jože Melanšek med podeljevanjem priznanja direk-
vključili v ocenjevanje 30 velikih in prav toliko srednjih in malih podjetij - seveda, če bodo podjetja, ki so jim poslali obvestila tudi sama to želela.
M(mz)
Pred tednom dni jih ni bilo malo, ki so prišli na uradno otvoritev knjigarne Kulturnica, v kateri je tudi galerija ter mala čajnica. Kvartet Kanta je poskrbel za sproščen glasbeni uvod v dogodek, med katerim so v galeriji odprli tudi prvo v nizu razstav
del znanih domačih in tujih avtorjev. Kulturnica bo skušala vnesti več živahnosti in kulturnega utripa v center mesta in mnogi ji želimo, da ji bo uspelo. Več na strani 7.
bš
V KS Paka so v soboto praznovali
Trden most za vezi med ljudmi
Ko je lani konec poletja veliko neurje precej prizadelo krajane KS Paka, mnogi niso verjeli, da bodo najhujše posledice odpravljene prej kot v letu dni. V soboto pa so se krajani iz leve in desne polovice kraja že lahko veselili, saj so svečano predali namenu nov most, ki je "zrasel" na mestu, kjer je prej stal dotrajan, lesen most, ki ga je ujma močno poškodovala. Otvoritve so se poleg številnih krajanov iz obronkov Paškega Kozjaka udeležili tudi predstavniki MO Velenje. Ta je most v vrednosti 13,7 milijona tolarjev tudi v celoti financirala. Krajani so izkoristili priložnost in hkrati namenu predali še novo telefonsko omrežje, ki je bilo sicer dokončano že lani, nove priključke pa je z njim dobilo 100 gospodinjstev. Hkrati so se veselili dveh končanih sanacij plazov, ki jih je prav tako povzročilo lansko neurje. Res, da nista bila zelo velika, sta pa ogrožala stanovanjsko hišo in
Most čez Pako sta skupaj predala namenu župan Srečko Meh in predsednik sveta KS Paka Igor Kline.
krajevno cesto.
Po končani otvoritvi mostu so se gostje odpravili v podružnično osnovno šolo, kjer so jim učenci iz Pake in OS Salek pripravili lep program. Od predsednika sveta KS Paka Igorja Klinca pa
smo izvedeli, da naj bi v začetku tedna pričeli asfaltirati prvi odsek obnovljene ceste Loke-Jurk, ki povezuje velenjsko občino z vojniško. Cesta bo popolnoma končana prihodnje leto.
bš
Zakon o varnosti v prometu
Trinajst dni
Po podatkih policijskih postaj, ki sodijo v UNZ Celje, so policisti v ' 13-tih dneh veljavnosti novega Zakona o varnosti cestnega prometa, zabeležili natančno 200 prometnih nesreč. 174 se jih je končalo z gmotno škodo, 12 s hudo telesno poškodbo in 14 z lahko telesno poškodbo. Policisti so zoper 271 kršiteljev podali predloge za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, 1.133 kršiteljev pa mandatno kaznovali.
Med hujšimi kršitelji je bilo največ, kar 118 tistih, ki so vozili pod vplivom alkohola. Zaradi ne uporabe zasenčenih luči, tudi pri dnevni svetlobi, pa so opozorili 570 voznikov.
■ mkp
15 let gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline
Izkušnje, ki bogatijo življenje
Mesec maj je že vrsto let, če je že kar od vsega začetka, mesec, v katerem javnosti razgrnejo svoje delo mladi raziskovalci v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Danes (v četrtek) in jutri bodo to storili osnovnošolci, v torek, 26. maja in v sredo, 27. maja pa srednješolci. l/se predstavitve bodo i/ prostorih Šolskega centra Velenje, začeli pa jih bodo ob 17. uri.
Učenci osnovnih šol so v letošnjem, jubilejnem gibanju izdelali 21, dijaki srednjih šol prav tako 21 in študentje 2 nalogi. Pri Izdelavi slednjih je sodelovalo 67 osnovnošolcev, 33 srednješolcev in 3 študentje. Največ nalog so srednješolci izdelali s področja tehnike (10), naravoslovja in biotehnike (5) ter družboslovja in humanistike (6 nalog). Osnovnošolci pa so usmerili svojo raziskovalno žilico na področje družboslovja in humanistike (11), naravoslovja in biotehnike (9) ter tehnike (1 naloga). Nalogi študentov pa sta s področja naravoslovja. Pri delu je mlade raziskovalce vodilo 50 mentorjev in somentorjev, kako uspešni so bili pri tem, pa bo sedaj "presodilo" 37 strokovnjakov-recenzentov
tp
ALU-PVC okna in vrata zimski. ...vrtovi senčila
ljučavničarstvo 041 708 si8 063 412 128 063 33 522
d d
ZAVAROVALMCA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704
in
STROPNIK IGOR s. p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086
Lepo vreme bo le jutri in v nedeljo. Popoldne možne krajevne plohe.
ISSN 0350-5561
9770350556014
2 KAN VAS
DOGODKI
21. maja 1!
Delno uspešni na razpisu programa Phare
LUČE - V začetku maja seje v Celovcu sestala mešana meddržavna komisija, ki je preverjala umestnost projektov, ki so jih na razpis prekomejnega sodelovanja v okviru programa Phare poslale obmejne občine, seveda je komisija projekte tudi potrjevala. Pet zgornjesavinjskih in zadrečkih občin je prijavilo precej projektov s področja turizma in komunalne dejavnosti, komisija pa preveč radodarna ni bila in je potrdila le nekatere.
S svojim projektom je uspel Zgornjesavinjski podjetniški center, gre za poslovne in obrtne cone, z nadaljevanjem projekta daljinskega ogrevanja so bili uspešni v Gornjem Gradu, potrjen pa je bil tudi nov projekt v sklopu trajnostnega razvoja Solčavskega, ki tudi pomeni nadaljevanje že začetega, tokrat pa gre za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Solčavi.
Potrjen je bil tudi projekt informacijske povezave avstrijske Koroške in slovenskega obmejnega prostora, ki ga bo vodil velenjski turistično informacijski center. Seveda projekt vključuje vseh pet zgornjesavinjskih občin, za katere bo dejavnost usklajevalo Podjetje za promocijo, trženje in razvoj turizma Zgornja Savinjska dolina.
■ JP
Letos vrsta aktivnosti
VELENJE - Združenje slovenskih častnikov je nestrankarska, prostovoljna, samostojna, strokovna, interesna in stanovska organizacija. Združuje častnice in podčastnice ter častnike in podčastnike, ki imajo prizna vojaški čin in delujejo kot pripadniki stalne sestave Slovenske vojske.
V	letu 1996 so se častniki in podčastniki takratne občinske organizacije Velenje odločili za spremembo in so se preimenovali v Območno združenje slovenskih častnikov Velenje, ki združuje častnike in podčastnike iz občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje.
Združenje za letos načrtuje vrsto aktivnosti. Zvrstila se bodo razna predavanja, posveti in razgovori s priznanimi vojaško - političnimi strokovnjaki. Na podlagi sporazuma s Slovensko vojsko si bodo častniki ogledali usposabljanje slovenske vojske, obiskali bodo vojašnice in podobno. Združenje bo izvedlo tudi več športnih, rekreativnih in družabnih prireditev in srečanj, orientacijski pohod na Goro oljko in vsakoletno srečanje častnikov in podčastnikov v Lajšah. vsake trie .^mesece bo na vrsti še strokovno usposabljanje častnikov v ravnanju s strelnim orožjem v Doliču.
To soboto, 23. maja, bo združenje organiziralo ogled vojašnice v Murski Soboti, prijave pa sprejemajo na sedežu združenja na Kopališki 3 v Velenju.
■ B.Mugerle
Kako naprej s KRS Pohrastnik?
SKORNO - FLORJAN - Drugi v nekdanji skupni občini Velenje, takoj za krajani Šmartnega, ki so se odločili za gradnjo kabelsko - razdelilnega sistema s sprejemno in razdelilno postajo ter vse tudi zgradili, so bili prebivalci Skornega in Florjana v sedanji občini Šoštanj. Nanj seje priključilo 120 naročnikov. Sistem, ki so ga zgradili leta 1988, je zdaj star deset let. Življenska doba, pravijo poznavalci, takega sistema pa je približno osem let.
V	krajevni skupnosti Skorno - Florjan so zato pred kakšnima dvema mesecema oblikovali petčlanski gradbeni odbor za prenovo sistema, ki ga vodi Ivan Sevšek.
Sistem, ki ga imajo v kraju danes, nudi spremljanje 16-tih programov, mnogi krajani pa bi si želeli več, poleg tega pa bi bilo treba sistem prilagoditi na nove pogoje (višje frekvence). Razmišljanja o tem, kako naprej s tem sistemom želijo v kraju uskladiti z vsemi soinvestitorji, saj bo stvar navsezadnje vsakega naročnika nekaj stala. Zdaj so v "fazi" zbiranja izvajalcev za prenovo sistema, pogovarjajo pa se tudi o tem, kako se organizirati v naprej.	■ mkp
Konferenca Delavske zveze ZLSD
VELENJE - V soboto je bila v Velenju 3. konferenca Delavske zveze ZLSD. Na njej so razgrnili tudi stiske slovenskega delavstva, ki nima družbenega vpliva in možnosti vplivanja na bodoči razvoj države. Zbranim je govoril tudi predsednik ZLSD Borut Pahor, ki je ocenil sedanji družbeni trenutek kot stopicanje na mestu in zamujanje priložnosti, da bi politika mobilizirala pozitivne in ustvarjalne energije za reforme v korist večine ljudi.
Menil je tudi, da prav zato večina politike ne jemlje več kot sredstva novega upanja in pričakovanj, temveč kot sredstvo nezaupanja in razočaranja. To še posebej velja za tiste, ki reforme sprejemajo kot svoje socialno ogrožanje, v prvi vrsti nezaposleni in tisti zaposleni z nizkimi plačami, ki se bojijo, da bodo zaposlitev izgubili. Borut Pahorje poudaril, da se ZLSD s sedanjimi programskimi in drugimi spremembami kvalificira za političnega partnerja in zaveznika tistih, ki se enačijo z vizijo strpne in odprte družbe enakih možnosti za vse.
V C"fl
Letošnji nabor se prične v ponedeljek
Z okrašenimi vozovi med vojake
TVadicija je v Šaleški dolini že zelo stara, zanimivo pa je, da se je ohranila le še v Dolini in dveh ali treh krajih na Primorskem. Ko 17 letne fante pokličejo na obvezen nabor za bodoče vojake, jim starejši kolegi okrasijo vozove, v katere danes "vprežejo" kar traktorje, in jih v spremstvu domačih viž pospremijo do sedeža naborne komisije. Res pa je tudi, da se v Šoštanju in Šmartnem ob Paki na nabor pripravijo veliko bolj svečano kot v Velenju, čeprav v nekaj primestnih krajevnih skupnostih tudi še niso pozabili na tradicijo. Letošnji nabor se bo pričel v ponedeljek, končan pa bo v sredo. In kaj na njem čaka mladeniče? Odločili smo se, da jim to povemo tudi mi.
V prostorih doma obrambe smo obiskali vodjo Izpostave za obrambo Velenje Zdenka Slatnerja, pridružila pa se nam je tudi referentka za vojaške zadeve Breda Jurčec. Povedala sta nam, da fantje zadnje čase z zakonom predpisan sedem mesečni rok kar v celoti odslužijo, saj jim ga lahko za kakšen teden skrajša le predsednik države, ki tega zadnje čase ne počne več. Da fant sploh lahko postane vojak, pa mora najprej na nabor. "Praviloma nabor pripravimo le enkrat letno, že kar tradicionalno v mesecu maju. Nekaj nabornikov, ki ne opravijo nabora v tem mesecu, pa opravi drugi del nabora v mesecu oktobru. Nabor je del procesa, kjer vojaškega obveznika vpišemo v vojaško evidenco, tu "pade" končna odločitev, kje bo nabornik služil vojsko, v katerem rodu. Nabor ni pretirano zahteven in dolg. V eni uri se nabornik pogovori z naborno komisijo. V njej je predstavnik slovenske vojske, ki mu predstavi način služenja in rodove vojske. Delno pri tem upoštevamo želje nabornika, kje bi želel služiti. V komisiji je tudi zdravnica, ki da končno oceno o zdravstveni sposobnosti. Tu pa so še predstavniki izpostave za obrambo, ki pripravijo vso potrebno dokumentacijo in izdajo odločbo o izbranem rodu vojske," nam je povedal Zdenko Slat-ner in dodal, da lahko nabornik odide na služenje že takoj po naboru, sicer pa upoštevajo tudi želje po datumu odhoda. Tudi želje po izbranem rodu v večini upoštevajo. "V Velenju ima veliko fantov
tehnično izobrazbo, zato večinoma služijo v protioklepnih in protiletalskih enotah. Klasične pehote ni več veliko. Pošiljamo pa jih v vse slovenske vojašnice."
Vse več prošenj za civilno služenje
Z Bredo Jurčec smo spregovorili tudi o pravici do ugovora vesti, ki jo dovoljuje slovenska ustava. "Do ugovora vesti imajo pravico vsi tisti, ki imajo morda verske, hu-
Breda Jurčec: "Število prošenj za civilno služenje vojaškega roka je v porastu."
manitarne ali filozofske razloge, v glavnem je to odpor proti orožju, in zato ne želijo služiti vojske na klasičen način. To jim povemo, svoje razloge pa morajo opisati v prošnji, ki jo odstopimo Ministrsvu za notranje zadeve. Ta jih na podlagi teh vlog pokliče na zagovor. Postopki so različno dolgi, nekatere vloge
Zdenko Slatner: "Razdalje v Sloveniji so sicer majhne, fante pa pošiljamo v vojsko na vse strani države.
rešujejo tudi do 6 mesecev, po naših izkušnjah pa tudi v dveh mesecih."
Prošnje za t.i. civilno služenje vojaškega roka so zadnja leta vse številčnejše. "Ne vem, kaj je razlog, a res je tako. Na naboru smo lani imeli le dva fanta, ki sta izrazila željo po civilnem služenju. Večina se jih odloči šele pozneje, nekateri po prihodu v vojašnico. Lani smo jih na civilno služenje napotili 11, letos februarja 4 in 2 na služenje v vojašnico, vendar brez uporabe orožja. Tudi ta možnost obstaja."
Večina tistih, ki jim odobrijo civilno služenje vojaškega roka, se odloči, da bodo to opravili kar v bližini Velenja. Dobrodošli so v velenjske Domu za varstvo odraslih, Zavod za usposabljanje invalidne mladine Dobrna, na Karitasu, nekateri gredo med gasilce v Sežano... Možnosti je zelo veliko, prostih mest pa tudi.
■ Bojana Špegel
Smešne precioze na Dunaju
DUNAJ, od 11. do 15. maja - Na Dunaju je potekal 4. mednarodni festival šolskih predstav v francoskem jeziku. Organizirala ga je francoska ambasada v Avstriji - biro za jezikovno sodelovanje, kije zanj letos izbral tudi dijake 3. b razreda Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje. Na festivalu so se ti predstavili z Molierovo igro Smešne precioze.
Ravnatelj velenjske gimnazije Andrej Kuzman nam je povedal, da je skupina, ki se je odločila za kulturno dejavnost, nastala zgolj slučajno. V 3. b razredu je namreč kar precej pevcev Mešanega zbora Šolskega centra Velenje in zaradi vaj so ti pri pouku pogosto manjkali. Nepevci so razmišljali o "protiukrepih". O tem so seznanili razredničarko Silvo Kuzman, ki je izbrala tekst in postala vodja projekta, k sodelovanju pa so pritegnili še celjskega gledališkega igralca Boruta Alujeviča. Tako je nastala prijetna predstava v francoskem jeziku, ki so jo dijaki in dijakinje že zaigrali v domačem okolju.	■ tp
MARIBOR-Zavaroval
niča Maribor je lani ustvarila 1,1 milijarde tolarjev dobička pred obdavčitvijo, za plačilo 130 milijonov tolarjev davka na dobiček je sprožila ustavni spor, sicer pa namerava 294 milijonov tolarjev dobička nameniti za pokrivanje izgube iz preteklih let.
PIRAN - Še pred poletno sezono se bo število parkirišč v Piranu še zmanjšalo, zato so piranski gostinci, trgovci in obrtniki že pripravili nekaj protestnih akcij in jih nekaj it nameravajo, piranska občina pa naj bi jih od tega odvrnila s podelitvijo brezplačnih abonmajev za parkiranje v juniju, juliju in avgustu.
MARIBOR - Zrak v Mariboru je močno onesnažen zato so objavili javni razpis za pridobitev ekoloških kreditov, s katerimi lahko občani pridobijo največ 1,1 milijona tolarjev, samostojni podjetniki 6 in pravne osebe 55, razpis pa velja do konca februarja prihodnje leto.
BRNIK - 15.brigada
vojaškega letalstva Slovenske vojske je pridobila še četrto in peto lahko večnamensko transportno letalo Pilatus, kije namenjeno specifičnim nalogam, tudi za gašenje požarov, še šest takšnih letal pa naj bi v Slovenijo prispelo do konca letošnjega leta.
LJUBLJANA-Avtocest ni obroč okoli Ljubljane najti bil sklenjen do konca letošnjega leta, ko načrtujejo konec izgradnje severne obvoznice Zadobrova - Tomaeevo in vzhodne ljubljanske avtoceste Šentjakob Malence v skupni dolžini 15 kilometrov, hitra cesta Vipava - Selo (11 km) pa dograjena prihodnje leto.
GORIČKO - V ŠalovcU na Goričkem so v ponedeljek na šestih hektarjih posejali navadno konopljo, seveda m l podlagi vladne uredbe staral aprila o gojenju navadne konoplje, uporabili pa jo bodo za predelavo v olje in druge izdelke, slamo pa bodo predelali v izolacijske materiale ali poskusno v predivo za platno.
RAVNE	NA
KOROŠKEM - Neprimerno naložen tovornjak je na cesti med Ravnami in Otiškim vrhom razsipal jeklene os-truške, ki so uničili gume na več kot sto avtomobilih.

Kaj bo še sploh ostalo majhnim
Grožnje sledijo grožnjam! Če nam ne boste zvišali plač, bodo sodni mlini mleti še počasneje. Če nam ne zvišate plač, bodo morali pacienti čakati. Če nam ne boste zvišali plač, študentje ne bodo mogli opravljati izpitov. Če nam ne boste zvišali plač, se bodo ustavili vlaki. Ce nam ne zvišate plač, ne bo pouka. Če - kot da teh čejev in zahtev nikoli ne zmanjka. Grožnje in zahteve si sledijo, vladna ekipa, ki se pogaja s temi, ki terjajo višje plače, ima toliko dela, da si ona zasluži višje plače. In čeprav včasih rečejo, da je izsiljevanja dovolj, pogajalci na koncil vendarle popustijo. In vedno rečejo, da je izhod tak, da so vsi zadovoljni. Tako si za poslanci tudi vsi "ta višji" kujejo višje plače. Ker imajo svoje argumente, s katerimi lahko te plače izborijo. Kaj pa ostane "malim"? Navadni delavci so lahko veseli, če lahko sploh delajo, četudi mnogi po nekaj mesecev sploh ne dobijo plač. Delajo z upanjem, da bo njihovo delo nekoč vendarle poplačano. Pa čeprav le z malo denarja. Nekateri pravijo, da ga tudi ne more biti, ko pa oni zgoraj vse poberejo. In tako smo priča novega in vse večjega razslojevanja. Pa ne gre več za nikakršno uravnilovko po principu enakih želodcev. Bolj za to, da imajo vsi ljudje želodce. In ti mali nimajo niti kaj upanja, da bi uspeli s kakšnimi pismi ali pritožbami. Kakšni Stormani in Jelinčiči se lahko obračajo na evropske institucije, naš mali človek, ki ima svojo vrednost le pred volit\'ami, se nima več na koga obrniti. Kot da so krivice pri nas že nekaj vsakdanjega. Že kar del sistema.
Tudi mnogi posamezniki oh cesti Arja vas - Vransko že skoraj ne vedo več, na koga naj se obrnejo, da bodo dobili povrnjeno škodo zaradi gradnje avto ceste. Ko je bil čas obljub, so imeli vsi velika usta, ko jih je treba uresničiti, vsak išče svoj izgovor. In kažejo se pomanjkljivosti, na katere so nekateri opozarjali že ob oddaji del tujcem. Nekateri so imeli z njimi težave že med gradnjo, drugi jih imajo zdaj, ko promet po cesti že teče in ko so izvajalci že pobrali svoje stroje. Tako jim še prav učinkovito izsiljevanje ne more priti prav. Pa tako iščejo vse mogoče načine za uresničitev
zahtev. Pa čeprav morajo zaradi tega na sosednje gradbišče in tam pokazati svojo nejevoljo. Arja vas se zadnji čas pojavlja še r neki drugi zvezi. Tudi s problemom cest. Ko so se nekateri že kar čudili, kako da so Velenjčani tako pohlevni glede njihove povezave preko Čmave doAije vasi in nato "v svet", so zadnji čas vendarle pozvdignili vsaj pisni glas. V upanju se\>eda, da ga bodo v centru slišali in jih uslišali. Zadnji čas smo spet nekajkrat slišali, kako se Ljubljana redi na račun krajev in podjetij, ki so močni izvozniki. Izvozniki znova zatijujejo, da denar od njih odteka z uvoznikom. Takih pa je, tako zagotavljajo, največ v Ljubljani Zdaj jim ostaja upanje, da bo nova davčna ureditev vendarle kaj pomagala. Ta naj bi bila narejena v dobro izvoznikom - dokler si ne bo pri nas spet kdo izmislil kaj dugega, da bo zadržal sedanje razmere.
V boju s centralizacijo naj bi pomagale tudi regije. Nihče natančno še ne ve, koliko jih bomo sploh dobili. Tudi tuje namreč želja več, kot naj bi bilo najsprejemljivejše. Ob tem pa v posameznih območjih zagotavljajo, da ne gre le za želje, ampak za potrebe. Že kar precej časa je znano, da je kandidat za novo regijo tudi območje Šaleške in Zgornje Savinjske doline. V smislu resnice, da je včasih dobro delati majhne korake, da se pride do cilja, na tem območju zaenkrat nastaja svet občin. Svet Saše! Ampak to naj ne bi bilo nekaj dokončnega, :ace< mentiranega. V njej je mesto še za koga. ki bi se pridružil. Mnog seveda najbolj upajo, da bi jim uspelo pridobiti še žalsko občino. Ali vso, kakršna je zdaj, ali vsaj nekatere občine, ki naj bi nastale na pogorišču te doslej enotne občine, če bo res prišlo do delitve. Seveda so tudi taki, ki ne bi imeli nič proti, če se jim pridruži še Celje.
Na državni meji pa so se dogajale stvari, zaradi katerih mnogi zarde\>ajo. Ampak nezardevajo tisti\ ki bi zaradi napak ki jim jih očitajo, morali. V njihovem imenu zardevajo tisti, ki jim je še mar ugled državice na južni strani Alp. Ampak kaže, da je lakih vse manj.
m (k)
21. maja 1998
AKTUALNO
W ČAS 3
Pogovor z Gvidom Omladičem, predsednikom uprave Ere d.d. Velenje
Po letu 2000 sodobno mednarodno podjetje
Bela dvorana v Velenju je v teh dneh nekakšni sejemski prostor, na katerem TVgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki Era, d.d., iz Velenja predstavlja predvsem novosti, s katerimi so dopolnili ponudbo v času od lanskih do letošnjih že tradicionalnih poslovnih dni. Od 18. do konca maja pa najbrž tudi kupci v Erinih prodajalnah ne bodo spregledali pozornosti, kijih z dnevi prijaznih nakupov namenja to podjetje njim. Predsednik uprave Ere, d. d., Gvido Omladič nam je povedal, da so omenjene aktivnosti ena od oblik utrjevanja, komuniciranja z njihovimi poslovnimi partnerji, predvsem kupci kot dobavitelji. Poleg novosti jih ob tej priložnosti poskušajo seznaniti tudi z novimi prijemi, potrebnimi za dosego "čimboljših poslovnih rezultatov v močni konkurenci. Ob tej priložnosti smo Gvidu Omladiču zastavili še nekaj drugih vprašanj, f Značilnosti lanskega poslovanja. Na čem ste gradili vašo poslovno politiko in menda dosegli enega najugodnejših rezultatov poslovanja v zadnjih nekaj letih? Gvido Omladič: "Lani smo t uresničili planske cilje, kar pomeni, da smo utrdili naše [ poslovanje, zlasti nekatere naše strateške programe na področju
G vido Omladič: "Naša "adu-ta" v prihodnje bosta živilski in določene blagovne skupine neživilskega blaga.
Ne samo ponudba blaga, v trgovini so bili in so vedno bolj pomembni tudi ljudje, ki iskano blago kupcem primerno predstavijo."
Med tistimi, ki so se vključili v odpravljanje posledic aprilskega potresa v Posočju, je tudi Era d.d.. Za prizadete na tem območju je podjetje namenilo milijon tolarjev.
živilskega in neživilskega blaga. Pri slednjih smo nekoliko prilagodili tudi strateške usmeritve za prihodnja leta. Uspešno poslovanje podjetja je posledica vsega tega , napora vseh za-
poslenih oziroma takšne rezultate smo pričakovali. Dejstvo je, da programi, ki smo jih zasnovali pred 5 leti, že dajejo določene rezultate in nekateri med njimi so postali naši "aduti" za prihodnost. To so predvsem živilski in programi "Vse za dom". Seveda pa so naše zvezde stalnice specializacija programov, zlasti pri neprehrambenem blagu, širjenje trgovske mreže in zmanjševanje stroškov. " # Konkurenca na področju trgovine je vsak dan večja, s še večjim odpiranjem slovenskega trga bo še hujša. Kako se na to pripravljate v vašem podjetju ? Gvido Omladič: "Zavedamo se, da sije že danes potrebno za kupca prizadevati vsak dan. Prav to bo v veliki meri v naslednjih letih botrovalo uspešnosti ali neuspešnosti trgovskih sistemov v Sloveniji. Mi se na te izzive pripravljamo z nadaljnjim širšenjem trgovske mreže, z utrjevanjem blagovnih znamk programov, ki smo jih že uvedli in usposabljanjem naših zaposlenih. Izključena ni še popestritev ponudbe s kakšnim novim programom. Posebno pozornost bomo tokrat namenili tako imenovanemu "svežemu" programu na živilskem področju. S tem je povezana tudi naša naložba v Celju. Na področju neživilskega pa načrtujemo širjenja mreže trgovin s
blagovnimi skupinami, ki jih človek rabi vsak dan: hobi, vrtni program, orodja in podobno."
#	V zadnjih nekaj letih namenjate naložbam kar precej pozornosti. Kaj pa letos? Gvido Omladič: "Leto 1997
je bilo za Ero d.d eno najbogatejših naložbenih let v zadnjem obdobju. Kar nekaj 100 milijonov tolarjev smo namenili za vlaganja in letos predvidevamo prav toliko."
#	Pred dvema letoma sta uvedli Era kartico. Kakšne so vaše izkušnje z njo?
Gvido Omladič: " Približno 25 tisoč naših kupcev jo že ima, kar dokazuje, da so to novost dobro sprejeli. V prvi fazi smo z njo želeli predvsem navezati stike s potrošniki. Ocenjujemo, da nam je to tudi uspelo. Seveda pa nas pri naslednjih fazah tu čaka še precej dela. "
#	Strategija Ere, d.d., do leta 2000?
Gvido Omladič: " Mi vidimo Ero po letu 2000 kot sodobno mednarodno podjetje, katerega dejavnost bo specializirana na dveh področjih: na živilskem in določenih blagovnih skupinah neživilskega blaga. Gre za blagovne skupine, ki jih potrošniki dobro poznajo in jih lahko vidijo - na primer -v naših trgovinah Vis a vis in v Standardu v Velenju."
■ Tp
Novinarska konferenca župana Mestne občine Velenje Srečka Meha
270 novih parkirišč
V Svetu mestne občine Velenje so uspeli za letošnje leto sorazmerno hitro uskladiti občinski proračun, kije osnova vseh načrtovanih aktivnosti. Tega so zelo veseli, je na novinarski konferenci poudaril župan Srečko Meh, kije tokrat namenil pozornost predvsem letošnjim naložbenim načrtom.
"Za izgradnjo trinajstih stanovanj smo v proračunu zagotovili 151 milijonov tolarjev. Za vzdrževalna in obnovitvena dela v šolah in vrtcih 70 milijonov, za vodovode 86, zunanje ureditve 125 milijonov, za odpravo posledic nesreč (plazovi, mostovi) 36 milijonov, kanalizacijska vlaganja 82 milijonov, ureditev cest 150 milijonov, za izgradnjo novih parkirišč 135 milijonov, za ureditev treh pokopališč 36 milijonov, za komunalno čistilno napravo in odlagališče komunalnih odpadkov 36 milijonov, za ureditev obrtne cone v Tre-bušl 60 milijonov, kar skupaj pomeni 960 milijonov tolarjev. Poleg tega pa bomo letos zagotovili še 208 milijonov za že opravljeno naložbo v Glasbeni šoli," je v milijonih strnil letošnje naložbe župan Srečko Meh.
Tone Brodnik, odgovoren za področje gospodarskih javnih služb je letošnje naložbe opisal nekoliko bolj podrobno. Ob
pomoči proračuna naj bi v letošnjem letu rekonstruirali del lokalne ceste Laze -Podkoželj v dolžini 500 metrov ter en kilometer dolg odsek ceste v Paki. V Vinski gori bodo posodobili 600 metrov dolg odsek ceste, v Šaleku 380 metrov, v Škalah 150 metrov in v Starem Velenju 380 metrov. Za izgradnjo oziroma posodobitev vseh omenjenih cest bodo polovico sredstev zagotovili krajani sami, marsikaj pa bodo postorili tudi udarniško. Za vzdrževanje 70 kilometrov lokalnih cest imajo v proračunu zagotovljenih 40 milijonov tolarjev , za sto kilometrov lokalnih cest pa za vzdrževanje 9 in za zimsko službo 4 milijone tolarjev.
V mesecu juniju bodo nadaljevali s posodobitvijo preostalih 250 metrov Kidričeve ceste, kjer bodo v celoti obnovili tudi komunalne vode in javno razsvetljavo. Za to so v proračunu zagotovili 80 milijonov tolaijev. Tone Brodnik je izrazil zadovoljstvo, da jim je uspelo v proračunu Republiške direkcije za ceste zagotoviti 10 milijonov tolarjev za rekonstrukcijo križišča Šaleška - Goriška (križišče pred predorom v Šaleku, ki predstavlja velik prometni zamašek, na razrešitev tega problema pa že kar nekaj časa opozarjajo mnogi svetniki). 40 milijonov so zagotovili
tudi za dokončno obnovo Šale-ka, 13 milijonov pa za ureditev mostu Lahovnik v Paki ter obnovo stometrskega odseka ceste (ta dela so že opravljena, otvoritev je bila v soboto).
V letošnjem letu naj bi začeli odpravljati tovorni promet iz mesta. Trenutno izdelujejo lokacijski načrt za izgradnjo podvoza pod železniško progo v Pesju. Preko njega naj bi tudi usmerili tovorni promet do in-
dustrijske cone v Stari vasi.
V proračunu so zagotovili tudi 8,7 milijonov tolarjev za postavitev označevalnih tabel, ki bodo enotne v vsem mestu.
In kje bodo nova parkirišča?
Ob Šaleški in Rudarski cesti 44, z deli bodo začeli še ta mesec, sklenili pa naj bi jih junija. Trenutno urejajo parkirišča pri Tržnici in Elektrotehni (44 obstoječih so obnovili in jih 20
Spoštovani občani

KREDITE PO NEUGODNIH OBRESTNIH MERAH LAHKO ODPLAČATE Z GOTOVINSKIMI KREDITI NAŠE BANKE PO NIZKIH OBRESTNIH MERAH,
IN SICER:
-	PRI KRATKOROČNIH KREDITIH DO ENEGA LETA ŽE OD T + 5,49 % LETNO IN
-	PRI DOLGOROČNIH KREDITIH OD 2 DO 5 LET ŽE OD T + 6,49 % LETNO.
GOTOVINA PA VAM OMOGOČA TUDI NAKUP BLAGA ALI PLAČILO STORITEV S POPUSTOM!
KREDITI SO NA VOLJO TAKOJ.
0
JO ) banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
telefon 063 854 251, interna 249 in 303, faks 063 859 106
Vesela šola 1998
Prvaki polni znanja
Šoštanj - Na OŠ Biba Roecka v Šoštanju so svoje znanje pokazali najboljši veseli šolarji iz šolskih tekmovanj. Prvaki, ki bodo svojo občino zastopali na državnem tekmovanju, so bili znani prejšnji teden, predstavljamo pa jih tudi vam.
Na tekmovanju druge stopnje je tokrat sodelovalo 231 vese-lošolcev iz vseh treh občin; Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Prvaki so ob koncu prejeli knjižne nagrade in diplome. In kdo so bili najboljši? Tokrat so bili tekmovalci iz Šaleške doline razdeljeni v dve tekmovalni enoti, v 69 enoti so bili osnovnošolci iz Velenja, v 70. pa iz Šoštanja in Šmartnega ob Paki.
V	69 enoti sta med četrtošolci prvaka dva; Sanja Kovačevič (OŠ Gustava Šiliha) in Matija Goljar (OŠ Mihe Pintarja Tole-da). Tudi med petošolci sta dve prvakinji; Pascal Vehovec (OŠ Livada) in Andreja Zupančič (OŠ Gustava Šiliha). Med šestošolci je prvak Primož Novak (OŠ Livada), med sedmošolci Marjeta Brežnik (OŠ Livada), med osmošolci pa kar trije; Nika Šturm (OŠ Livada), Martina Glušič (OŠ Gustava Šiliha) in Manuela Povše (OŠ Antona Aškerca).
V	70. tekmovalni enoti med četrtošolci ni prvaka, pet petošolci je zmagala Mojca Kovač, med šestošolci Iztok Vrenčur, med sedmošolci David Pahovnik (vsi OŠ Bratov Letonje), med osmošolci pa je najboljših, ki bodo vsi odšli na državno tekmovanje, kar 7; Minka Kladnik , Tadej Omladič, Grega Povše, Klemen Parfant, Mateja Avberšek (vsi OB Bratov Letonje), Jernej Mazej (OŠ KDK) in Darja Šumah (OŠ Biba Roeck).
Na šoli s prilagojenim programom so dobili dva prvaka. Med petošolci je zmagal Mirko Dordevič, med sedmošolci pa Barbara Fekonja.
■ bš
Od leve proti desni: Marko Vučina, predstojnik Urada za okolje in prostor, Tone Brodnik, predstojnik Urada za negospodarske javne službe in Srečko Meh, župan.
Kar nekaj novih parkirišč naj bi Velenje pridobilo v letošnjem letu, čeprav trendu rasti števila novih avtomobilov nikakor ne bodo mogli slediti. V letošnjem letu so namreč zabeležili kar 500 novo registriranih avtomobilov.
zgradili na novo). Podjetniki, ki imajo poslovne prostore v Domu učencev bodo financirali parkirišča na tem območju, Mestna občina pa pešpoti in razsvetljavo. Pridobivajo še lokacijsko tehnično dokumentacijo za rekonstrukcijo Prešernove ceste ob kateri bodo uredili tudi 60 novih parkirišč ter na Trgu mladosti in Zdravstvenem domu, kjer naj bi pridobili 70 parkirnih mest. V letošnjem letu bodo pridobili tudi dokumentacijo za obnovo in izgradnjo podzemnih parkirišč pod Titovim trgom.
Marko Vučina je izrazil nezadovoljstvo, ker jim država priznava za okolje in prostor zelo
nizka sredstva, vsega skupaj manj kot dva milijona tolarjev. V občinskem proračunu so za te namene vseeno zagotovili dobrih 24 milijonov tolarjev. S temi sredstvi bodo nadaljevali naloge opredeljene v ekološkem sanacijskem programu in izdelali drugo fazo raziskovalne naloge -raziskava tal ob glavnih prometnicah, nadaljevali bodo z izdelavo prostorskega plana, ki bo osnova vseh posegov v prostor in izdelali tudi prostorske ureditvene pogoje za Gorico, kjer bo možna tudi individualna stanovanjska gradnja. Njihova velika želja je tudi ureditev računalniško podprte kartografske dokumentacije.
■ Mira Zakošek

4 NAN VAS
GOSPODARSTVO
-"2
21. maja 1998
Zavodi za zaposlovanje spreminjajo svojo podobo
Delo je kot zdravje: ne kurativa, preventiva!
Taka je bila osnovna misel tiskovne konference, ki so jo na sedežu Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje velenje sklicali danes teden, 14. maja, da bi predstavili dogajanje na področju zaposlovanja in brezposelnosti lani in letos. Če so se zavodi v preteklosti ukvarjali s tistimi, ki so bili že brezposelni in jih zgolj "preštevali", dobivajo danes drugačno vlogo. Ne samo, da hočejo zaznati vsak pojav, ki napoveduje "težave", nanj se želijo tudi takoj odzvati in delovati preventivno. S tem želijo omogočiti armadi brezposelnih, ki je na žalost vsak dan večja, več aktivnosti in več možnosti za vključitev v delo, dobrino, ki je vsak dan bolj "sveta". Vseeno pa brez številk ni šlo.
V Območni enoti Velenje je bilo decembra lani delovno aktivnih 52.712 oseb, 299 manj kot leto pred tem. Zaposlenost se je zmanjšala v podjetjih, zmanjšalo pa se je tudi število samostojnih podjetnikov. "Do zmanjšanja je prišlo v panogah, ki so bile na območju desetletja glavni nosilci novih delovnih mest: rudarstvu, pridobivanju energetskih surovin, proizvodnji tekstilij in usnja ... Na spremembe v številu zaposlenih so vplivali tudi stečaji. Medtem ko je bilo povpraševanje po delavcih približno tako kot leto pred tem. Povečalo pa seje zaposlovanje v storitvenem sektorju, na področju trgovine, zdravstva in socialnega varstva ter izobraževanja," ugotavlja Danica Godler, vodja oddelka.
Brezposelnost vse bolj pereča
Registrirana brezposelnost se je na območju povečala bolj kot v republiškem poprečju. Konec leta je bilo brezposelnih 7.898 oseb, 511 več kot leto pred tem. "Lani smo poleg 7.387 tistih, ki so bili na zavodu decembra 1996, obravnavali še 5.951 na novo prijavljenih. Prevladovale so osebe, ki jim je prenehala zaposlitev za določen čas, medtem ko je bil priliv generacije mladih več kot za četrtino manjši," pravi Godlerjeva.
Trend naraščanja brezposelnosti se je nadaljeval v letošnje
leto, v februarju je bilo na zavodu privaljenih kar 8.274 oseb! "V prvih treh mesecih letos so bili tokovi zaposlovanja precej dinamični, med brezposelne seje prijavilo 1.675 oseb, v zaposlitev se jih je vključilo 1.287, iz evidence pa smo jih črtali 259. Povpraševanje po delavcih je za desetino večje, veliko zlasti za pomožne delavce, konfekcionar-je, zidarje, gostince, prodajalce in ekonomske tehnike."
Bo letos kaj bolje?
Na Območni enoti vsako leto z anketo "letne potrebe po zaposlovanju", ki jo posredujejo podjetjem, zberejo podatke o tem, kako razmišljajo o zaposlo-
Srdan Arzenšek.
Kot kažejo podatki, postajajo zaposlitve za določen čas realnost tega časa. Podjetja so jih v načrtih zaposlovanja za letos napovedala kar 76 odstotkov!
Koliko lahko pomagajo javna dela?
Dosedanji rezultati izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja, med njimi ene od najbolj uspešnih oblik - javnih del, ki jih v Sloveniji izvajamo sedmo leto in izkušnje v državah Evropske unije kažejo, da lahko država brezposelnim najbolj pomaga z razvijanjem programov aktivne socialne in zaposlitvene politike.
Cilj je ponovno vključevanje
Dogajanje na področju zaposlovanja in brezposelnosti ter javnih delih, ki se in se še bodo izvajala so predstavili: Danica Godler, Srdan Arzenšek, direktor Območne enote Velenje in Joža Jamar - Seme, namestnica direktorja.
vanju v tekočem letu in kaj se je pri njih dogajalo leto pred tem. Nanjo se ne odzovejo vsa podjetja, vseeno pa so tokrat z bero zadovoljni, saj je na anketo odgovorilo 64 odstotkov vseh, ki so jih o tem povprašali. V teh podjetjih, ki so odgovorila, je bilo zaposlenih 38.737 oseb, kar je skoraj 93 odstotkov skupnega števila zaposlenih v podjetjih in družbah, ki so jim posredovali vprašalnik.
"Lani so podjetja napovedala 2,2 odstotno zmanjšanje zaposlenih, pa se zaposlenost ni znižala za toliko, ampak "le" za 0,3 odstotka. To kaže, da se napovedi, ki so bile na začetku leta precej črnoglede, potem k sreči niso uresničile. Podjetja za leto 1998 še vedno napovedujejo zmanjšanje poprečnega števila zaposlenih in sicer za 2,7 odstotka, upamo pa, da bo trend bolj optimističen in da zmanjšanje ne bo tako veliko, kot je napovedano,"pravi direktor Območne enote RZZ Velenje
Presežni delavci
Anketirana podjetja z območne enote Velenje so za letos napovedala 1.331 presežnih delavcev, od katerih bi jih 343 prešlo v odprto brezposelnost. Število je manjše, kot je bilo leta 1997, ko so podjetja napovedala 1.790 presežnih delavcev, med njimi 860 za odprto brezposelnost.
Občina Ljubno
Za več delovnih mest
Med osrednje naloge vsake občine, manjših pa še posebej, gotovo sodi odpiranje novih delovnih mest in občina Ljubno pri tem ni nobena izjema. Zato je tudi letos razpisala zelo ugodne kredite za podjetnike.
Občina bo poleg tega iz proračuna namenila 1,5 milijona tolarjev za subvencioniranje obrestne mere. Nekaj podjetnikov se je za pogoje in možnosti že pozanimalo, zanimive programe tudi imajo pripravljene, zato na Ljubnem upajo, da bo letos s podeljevanjem kreditov več sreče kot lani in predlani, ko niti razpoložljivih sredstev niso uspeli razdeliti.
Kmalu prostorski načrt
Občinski svetniki so že obravnavali spremembe in dopolnitve prostorskega načrta občine Ljubno. Vlog je bilo preko 40, od tega so bile tri bolj zahtevne, saj je šlo za legalizacijo treh počitniških hiš.
Po dolgotrajni razpravi in v sodelovanju s strokovno ustanovo so tudi to ugodno rešili. Zdaj je seveda najbolj pomembno, da v sodelovanju z velenjskim zavodom za urbanizem čimprej dopolnijo načrt in ga javno razgrnejo in ga na temelju morebitnih pripomb dokončno izdelajo ter ga kot prva od petih občin pošljejo ministrstvoma za kmetijstvo ter okolje in prostor v dokončno potrditev. Delo jim gre dobro od rok in upajo, da bodo to pomembno nalogo uresničili najkasneje v začetku prihodnjega leta.
■ j P
Tudi za župane
Analizo ankete o napovedih zaposlovanja podjetij in drugih organizacij na območju enote Velenje, bodo jutri, 22. maja, v Slovenj Gradcu predstavili županom vseh občin, ki so v prostoru Območne enote Velenje. Posebej bodo spregovorili o razpisu javnih del za letos in mladih na trgu delovne sile.
Nacionalni projekt kreiranja programov javnih del je predstavila direktorica podjetja A.L.P. Peca Mateja Mešl, Robert Rajšter pa je spregovoril o mladih na trgu dela ter štipendijski politiki.
javna dela," pa pravi Joža Jamar - Seme, namestnica direktorja Območne enote.
V lokalnem pospeševalnem centru A.L.P. Peca v Ravnah na Koroškem izvajajo nov, nacionalni projekt Republiškega zavoda, kreiranje programov javnih del. "Cilj je skreirati čim več programov javnih del in vanje vključiti čim več brezposelnih oseb. Projekt smo pričeli izvajati
letos, prednostno na področju Mežiške in Dravske doline, kjer je stopnja brezposelnosti na Koroškem najvišja. Do maja smo oblikovali 19 programov javnih del, v katere se bo vključilo preko 50 brezposelnih," je razložila Mateja Mešl, direktorica A.L.P. Peca.
Mladi na trgu dela
Republiški zavod za zaposlo-
Po upravnih enotah različno
V Dravogradu, na Ravnah na Koroškem in Velenju izstopa problem zaposlovanja žensk; na Koroškem in v Mozirju ljudi brez strokovne izobrazbe; v Mozirju in Slovenj Gradcu je najbolj pereča problematika zaposlovanja tistih, ki so starejši od 40 let; dolgotrajno brezposelni so problem Mozirja, Radelj ob Dravi in Slovenj Gradca; problem zaposlovanja invalidov pa je izjemno težak v vseh upravnih enotah.
vanje namenja posebno pozornost mladim brezposelnim. V Sloveniji je bilo v februatju prijavljenih na zavodu 36.407 mladih do 26 let, od tega kar 42,6 odstotkov brez poklicne kvalifikacije. In prav tem bi radi še posebej pomagali z vključitvijo*-program izobraževanja brezposelnih oseb, ki ga pripravlja Ministrstvo za delo in bo imelo za cilj dvig izobrazbene ravni brezposelnih oseb in zmanjševanje strukturnega neskladja na trgu delovne sile.
Z možnostmi, ki jih imajo,so na Območni enoti mlade brezposelne že seznanili. "Od 517se jih je našemu vabilo odzvalo 268. Od tistih, ki so se odzvali, jih zelo malo odklanja šolanje kot možnost nadaljevanja njihove poklicne poti, približno odstotkov se jih že šola. večina pa jih o taki možnosti razmišlja in si želi naše pomoči," pravi Robert Rajšter, vodja oddelka za poklicno svetovanje in štipendiranje.
■ Milena Krstič ■ Planine
brezposelnih v delo in družbo ter zagotavljanje njihove socialne varnosti. "Programi javnih del so eden izjemno pomembnih instrumentov za preprečevanje posledic dolgotrajne brezposelnosti in imajo tako socialno kot zaposlitveno vlogo. V Sloveniji bomo že letos bistveno povečali število in obseg javnih del, vanje naj bi vključili kar 9.500 oseb, v območni enoti Velenje okoli 600, spremenil pa se bo tudi način in položaj oseb, ki bodo vključene v
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV (23)
KAJ SPADA V ZELENE POSODE?
Projekt ločenega zbiranja odpadkov uvajamo v Velenju že peto leto, v Šoštanju, in v Šmartnem ob Paki pa tretje leto.
V	tem času smo v tedniku NAŠ ČAS, v tej rubriki večkrat pojasnjevali nov sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, ki se strokovno imenuje BI0PAS (biološki odpadki, papir in steklo), vendar ga bo glede na precejšnjo nenatančnost zbiranja gotovo treba še mnogokrat ponoviti.
V	prvih rubrikah smo podrobno opisali kateri odpadki sodijo v katero od posod in katere frakcije odpadnih surovin se da posredovali v nadaljnjo predelavo, pa jih je smiselno ločeno zbirati.
Danes bomo ponovno opisali ravnanje z odpadnimi surovinami, ki ravno tako predstavljajo pomemben del odpadkov iz naselij.
Od različnih odpadnih surovin se po BI0PAS sistemu ločenega zbiranja odpadkov iz naselij zbira:
1.	brezbarvno odpadno steklo: zelena posoda z belim pokrovom,
2.	barvno odpadno steklo:
zelena posoda z rumenim pokrovom,
3.	odpadni papir:
zelena posoda z rdečim pokrovom. Del odpadnega stekla je mogoče vrniti v ponovno predelavo, del pa ga je še vedno potrebno trajno odlagati. Uporabno odpadno steklo predstavlja okoli 10 % vseh odpadkov iz gospodinjstev, oziroma iz naselij.
Med uporabno odpadno steklo SODI:
-	steklenice brez zamaškov,
-	kozarci za konzerviranje brez pokrovov,
-	male stekleničke brez pokrovov,
-	razni debelostenski kozarci,
-	druge votle steklene posode.
Med uporabno odpadno steklo NE SODI:
-	okensko steklo (šipe),
-	plastenke in pločevinke,
-	odpadne kovine,
-	biološki odpadki,
-	ostali odpadki.
Vse naštete in njim podobne primerke odpadnega stekla iz gospodinjstev in iz naselij lahko posredujemo v predelavo, v kolikor so čisto prebrane.
V	nadaljevanju bomo opisali ravnanje z odpadnim papirjem, ki predstavlja tudi pomembno skupino odpadkov iz gospodinjstev in iz naselij, ki jih je mogoče delno koristno uporabiti in samo delno trajno odlagati.
Med uporabni odpadni papir SODI:
-	časopisi in revije,
-	prospekti in letaki,
-	knjige in brošure,
-	katalogi in razni imeniki
-	ovojni in pisemski papir,
-	pisarniški papir,
-	karton,
-	valovita lepenka in
-	podobni odpadni papir.
Med uporabni odpadni papir NE SODI:
-	drobni papirni odpadki (računi, pisma,koščki papiija, lističi, ipd.),
-	plastificiran papir,
-	embalaža za globoko zmrzovanje,
-	embalaža od mleka in sokov,
-	celofan in podobne vrste materialov,
-	tapete in lepilni trakovi,
-	higienski papir,
-	vreče od umetnih gnojil in cementa.
V	posodo za odpadni papir tudi ne sodijo škatle, ker zavzamejo preveč prostora. Škatle je potrebno pred odložitvijo razdreti, ali stisniti.
Zbrane odpadne surovine bodo uporabljene za izdelavo novih, uporabnih izdelkov in ne bodo obremenjevale našega življenjskega okolja. Tako del Vaših odpadkov vračamo v ponovno uporabo, s čimer ohranjamo naravne resurse. Pogoj je le, da je papir čisto prebran. Pri uvajanju opisanega ločenega zbiranja odpadnih surovin na izvoru računamo na podporo občanov z doslednim zbiranjem, da bodo načrtovani učinki čimpreje doseženi.
Vabimo Vas k sodelovanju smislu povabila v sloganu Z NAM V CteJO IMfSTO/ PUR d.d
21. maja 1998
POGOVOR S TEŽO
NAŠ ČAS 5
|Pogovor z gospodarstvenikom in politikom Borutom Mehom
[Gospodarstvo mora postati aktivni obli jkovalec ekonomske politike
j	Med Velenjčane, ki so pomembni kreatorji dogajanj v Sloveniji, sodi Borut Meh, član zača-
|	sne uprave Gorenja. Kot predsednik Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice se vklju-
|	čuje v delo na lokalnem področju, številne tukajšnje pobude pa prenaša na državno raven, saj
|	je član Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije. Zadaje pol leta zastopa gospodar-
|	ske interese tudi v državnem svetu, kjer je svetnik in predsednik komisije za gospodarstvo. To
|	pa še ni vse. Borut Meh je pogosto tudi predsednik organizacijskih odborov različnih športnih
|	prireditev, pa tudi nordijskega smučarskega sklada. Je torej človek, ki veliko ve o političnem in
I	gospodarskem dogajanju v našem ožjem in širšem okolju in je zato seveda zanimiv sogovornik.
I [Ji Kako vam pravzaprav uspeva opravljati vse te I zahtevne naloge?
I Borut Meh: "Res je videti, da imam veliko funk-I cij, vendar pa so vse v glavnem povezane s službo, I ki jo opravljam v Gorenju. Na eni strani gre tu za I. zbornični sistem, kjer skušamo zagotoviti normal-I ne pogoje gospodarstva, podobno je tudi v držav-I nem svetu, kamor sem bil izvoljen za svetnika kot I predstavnik delodajalcev oziroma Gospodarske I zbornice Slovenije. V nordijskem smučarskem ' skladu pa se pojavljam zato, ker je Gorenje gene-I ralni pokrovitelj nordijskih smučarskih reprezen-I tanc. Dejstvo pa je, da mi te obveznosti vzamejo I zelo, zelo veliko časa in če sem odkrit me med ted-I nom skoraj ni doma, poskušam pa si delo organi-' zirati tako, da imam vikend vendarle zase in za dru-1 žino."
J □ V Gorenju ste desna roka direktorja oziroma po novem predsednika uprave. Borut Meh: "Gorenje je izredno velik poslov-• ni sistem in nujno je, da je na čelu močna ekipa.
■	Tako da bi težko govorili o tem, kdo je desna ali , pa leva roka direktorja. Pri preoblikovanju Gore-
■	nja smo se odločili za oblikovanje petčlanske upra-. ve, na čelu katere je predsednik, potem pa smo v . tej upravi člani, ki dokaj suvereno pokrivamo svo-I ja področja. Moje konkretno področje, je področ-. je ekonomike in financ, ki je bilo v preteklih letih . izredno izpostavljeno zaradi znanih težav, ki so pe-I stile Gorenje. Zato je bilo tudi težko delati na .tem področju. So se pa razmere, z boljšimi rezultati, nekako uredile, kar pomeni da nimam več to-j liko dnevnega operativnega dela in mi ostaja več i časa, da se posvetim strateškim stvarem oziroma j načrtovanju na daljši rok."
| □ Kako vi danes vidite Gorenje? | Borut Meh: "V Gorenju zelo radi rečemo, da je | to podjetje preveliko za Slovenijo in premalo za
da bodo zaposleni v zbornici obiskovali vse članice in jim ponujali, kaj bi zanje naredili. Zbornica ima malo zaposlenih, se pravi, da je to fizično nemogoče narediti. Mislimo, da bi morala biti zbornica stičišče, kjer bi se srečali gospodarstveniki in tukaj pričakujem več iniciative tudi s strani malih podjetnikov, da se večkrat oglasijo na zbornici, dajejo pobude... Sistem čakanja, da bo nekdo ne-
Evropo. Tako ga vidim in občutim tudi jaz osebno. Domači trg je za nas komajda omembe vreden, na drugi strani pa je dejstvo, da predstavljamo v evropskem kolaču bele tehnike zelo malo, le tam okoli tri odstotke. Ob fleksibilnosti, ki jo imamo, pa tudi ob iznajdljivosti komercialnih ekip, tako v Sloveniji kot tudi v tujini, ocenjujem, da bomo takšen tržni delež tudi obdržali."
Q Kakšno vlogo pa ima v tem prostoru Območna gospodarska zbornica, kje je čutiti njen vpliv, kako ste vi kot predsednik zadovoljni s tem kar lahko naredite?
Borut Meh: "V zadnjem času veliko razpravljamo o smiselnosti obstoja gospodarske zbornice, pri čemer je temeljni problem že obvezno povezovanje vanjo. Treba pa je ob tem reči, da na velenjski zbornici ocenjujemo, da potrebujemo ustanovo, ki bo povezovala specifične interese gospodarstva in tudi zastopala ta podjetja pred državnimi organi ali pa sodelovala kot partner pri kreiranju ekonomske politike. S tega vidika vidim zbornico kot nujno potrebno. Drugo vprašanje je, če je res danes najbolje organizirana, glede na to, da imajo območne zbornice relativno male pristojnosti in so v resnici samo podaljšana roka gospodarske zbornice Slovenije. Menim, da bo potrebno s spremembami statuta dati tudi drugačno vlogo območnim zbornicam, predvsem pa jim prepusti nekatere pristojnosti, ki jih je že imela, pa so ji bile odvzete v tem vmesnem času."
□ Iz gospodarstva, predvsem tistih bolj malih družb, je pogosto slišati pripombe, da gospodarska zbornica pobira le prispevke, prave pomoči pa ni čutiti!
Borut Meh: "Gospodarska zbornica ni institucija oziroma ni ustanovljena z namenom, da bo ali
Borut Meh: Rezultati, kijih dosega Slovenija, niso slabi, lahko pa bi bili še veliko boljši, če bi našli pri oblikovanju razvojne politike skupen jezik.
kaj ponudil, je po moje preživel. V zbornici se morajo iniciative zbirati in ta jih mora posredovati na-prej."
Q Tako torej nalokalni ravni, kako pa je na državni? Ste namreč tudi član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije?
Borut Meh: "Temeljni problem gospodarske zbornice Slovenije in njenega upravnega odbora je ravno v tem, da se nekako ne uspemo postaviti tako, da bi nam vlada priznala status partnerja pri kreiranju ekonomske politike. Mislim, da si
zbornica to zasluži in bi takšen status morala imeti. Zdaj lahko samo nerga, ne more pa sodelovati pri pripravi predzakonskih aktov in kreiranju ekonomske pojitike."
□ Izkušnje, kijih dobivate pri delu v službi in pri opravljanju omenjenih nalog spretno prenašate v državni svet. Tam zastopate interese gospodarstva in ste tudi predsednik komisije za gospodarstvo. Borut Meh: "Moram reči, da dejansko skušam interese, ki se pojavljajo v okviru gospodarske zbornice, pa tudi naša razmišljanja, prenašati v državni svet. Seveda pa seje potrebno zavedati, da je vloga državnega sveta oziroma njegova moč, relativno majhna v primerjavi z državnim zborom. Naše edino močnejše orožje je odložilni veto, ki pa se lahko sprejema le na posamezen zakon kot celoto, četudi je sporen samo kakšen izmed členov. In dosedanja praksa je na žalost takšna, da še noben veto odločitev državnega zbora ni spremenil. Torej je državni svet še vedno doslej potrdil prvotne dikcije zakonov." {^Kako torej kot gospodarstvenik, kot človek, ki izhaja iz delovnega okolja, ki se je bilo prisiljeno v zelo kratkem času povsem prilagoditi evropskim razmeram, ocenjujete slovenske gospodarske razmere ? Borut Meh: "Pravzaprav mislim, daje čisto normalno, da v gospodarstvu z ekonomsko politiko nikoli ne bomo zadovoljni. V podjetjih je v ospredju ustvarjanje dobička in torej stremiš za tem kako bi si zagotovil čim boljše pogoje za njegovo dosego. Na drugi strani pa je tu država, ki mora pokriti svoje obveznosti, denar pa seveda skuša dobiti kje drugje kot od podjetij. Tako so nasprotovanja med nami že kar del sistema. Vseeno pa menim, da bi morala vlada bolj poslušati in upoštevati gospodarstvenike, ki so strokovnjaki na svojem področju. Tega sodelovanja pa nekako ne uspemo vzpostaviti. Zavedam se, da je to proces, ki terja svoj čas, tako kot ga je tudi tran-zicija. Vsekakor pa ne bomo odnehali, dokler zbornica ne bo postala partner in zastopnik gospodarstva pri kreiranju ekonomske in razvojne politike Slovenije. Rezultati, ki jih dosega Slovenija, niso slabi, lahko pa bi bili še veliko boljši, če bi našli pri oblikovanju razvojne politike skupen jezik."
■ Mira Zakošek
Letuško-šmarška gmajna- bi jo radi oboji imeli in nihče?
Kdo je kriv? Preskromen interes?
LETUS, ŠMARTNO OB PAKI -19. aprila je v občini Žalec potekal poizvedovalni referendum, na katerem so se občani izrekali o ustanovitvi novih občin v Spodnji Savinjski dolini. Po klicih in vprašanjih sodeč so nekateri krajani na levem bregu reke Savinje, na meji med občino Šmartno ob Paki in krajevno skupnostjo Letuš, pričakovali, da se bodo ti na njem izrekali tudi o priključitvi tako imenovane "Gmajne" k občini Šmartno ob Paki. Pa ni. Šmarški župan Ivan Rakun trdi, da so v občini naredili več, kot so smeli, "glavni krivec" (po mnenju župana) za to, da ni prišlo do poizvedovalnega referenduma, Franc Hliš pa pravi, da si krivdo lahko delijo krajani in občina.
Na občini smo naredili več kot bi smeli«
Ivan Rakun je v pogovoru povedal, da so krajani tako imenovane "Gmajne" že ob aktivnostih za ustanovitev nove občine Šmartno ob Paki izrazili željo po izločitvi iz občine Žalec in priključitvi k občini Šmartno ob Paki. Njihov korak seveda ne preseneča, saj so skoraj v celoti »vezani« na dejavnosti v njej: na zdravstveni dom, zobno ambulanto, trgovino, šolo, banko, pošto in nenazadnje tudi na faro. Takratni član v svetu KS Letuš iz tega področja Miran Krevzel je zbral vse podpise tamkajšnjih krajanov, sam se je o tem pogovarjal z žalskim županom Milanom
Ivan Rakun: »Kje se je zataknilo, bi težko odgovoril. Ali se nismo obrnili na pravega človeka, ali pa so krajani spremenili svoje mnenje?«
Dobnikom, ki nameram ni nasprotoval. »Takrat je bilo vse skupaj že prepozno. Tu in tam so kasneje nekateri krajani, ki delujejo v društvih naše občine, še izražali tovrstno željo, kaj drugega pa niso storili. Občina ne more začeti postopka za izločitev, ampak sami krajani določenega območja. Kljub temu smo jim pripravili za te namene vso potrebno pismo dokumentacijo. Najeli smo strokovnjaka, ki nam je pripravil načrte za ločitev naselja, kar je prvi pogoj za kaj takega. Osebno sem vse skupaj izročil Francu Hlišu, enemu od krajanov v "Gmajni", ta pa bi moral vso dokumentacijo potrditi na KS Letuš in po tem vložiti na žalski geodetski upravi, kjer bi začeli postopek za razdelitev naselja. In pri tem je vse skupaj ostalo. Zakaj se je zataknilo, ne vem. Morda se nismo obrnili na pravega človeka ali pa so krajani spremenili svoje mnenje? V občini Šmartno ob Paki smo še vedno pripravljeni prisluhniti želji približno 100 krajanov v "Gmajni" in z veseljem jih bomo sprejeli, če bodo to izkazali na potrebnem referendumu.« Po Rakunovem mnenju bi morali krajani, če so seveda še enakega mnenja kot leta 1994, čimprej obnoviti postopek za izločitev območja, na katerem živijo, da bi morebiti svojo željo lahko uresničili na letošnjih lokalnih volitvah.
»Nikjer ni bilo pravega zanimanja«
Franc Hliš se je ob vprašanju, ali je res glavni krivec za to, da se na poizvedovalnem referendumu ob ustanovitvi novih občin v sedanji občini Žalec krajani "Gmajne" niso izrekali tudi o izločitvi iz Spodnje Savinjske doline in priključitvi k občini Šmartno ob Paki, nasmehnil in poudaril: «Kaj takega ne morem sprejeti. Krivdo si lahko delijo krajani in tudi v občini Šmartno ob Paki. Krajani za to, ker ob ponovnem preverjanju njihovega mnenja glede tega niso pokazali pravega zanimanja. Ko sem hodil po terenu, jih je večina menila, da bodo tam, kjer bo boljše. Zanimalo jih je tudi, kdo bo plačal stroške za pridobitev novih dokumentov: osebne izkaznice, potnega lista in podobno. Na ta in še nekatera druga vprašanja jim sam nisem mogel odgovoriti. Zupanu pa se tudi ni zdelo vredno, da bi organiziral kakšno srečanje z njimi in jim stvari pojasnil. Dokumente, o katerih vam je gov-
oril, mi je vročil konec lanskega maja, od takrat do danes pa kot da nas ni. Na sedežu KS Letuš sem iskal spisek krajanov "Gmajne", a ga nisem dobil. Sam torej nisem mogel ničesar storiti, prave podpore tudi ni bilo.«
In zakaj so se, po mnenju Hliša, sedaj oglasili nekateri krajani "Gmajne"? Menda za to, ker niso navdušeni, da bi ob morebitni delitvi občine Žalec »prišli« pod občino Braslovče. Ob tem je še menil, da bi zadevo najbolje rešili, če bi pobudo krajanov, izraženo leta 1994, direktno vložil v državni zbor kateri od poslancev z območja bivše občine Velenje. Kot smo izvedeli, naj bi to županu Ivanu Rakunu predlagal šmarški odbor LDS-a, a slednji menda nad pobudo ni bil navdušen.
s>To ne bodržalo,« je poudaril Rakun. »Ne vem, da bi LDS komu dal kaj pisnega glede tega. Vem pa, da so se s poslancem v državnem zboru iz vrst LDS-a o tem pogovarjali.« Rakun je še povedal, da so podpise krajanov "Gmajne" pred uvedbo nove lokalne samouprave izročili predsedniku takratne Skupščine občine Velenje Panetu Semečniku. Če je dal zadevo naprej, kasneje ni preverjal.
Pravijo, če je volja, se da marsikaj na rediti. Kje je je bilo koliko v tem primeru, iz povedanega najbrž ni težko ugotoviti in se temu, kar je, čuditi.
MTp
Franc Hliš:«Prav podpore nikjer ni bilo. Konec maja lani sem dobil v roke gradivo, od takrat dalje ni nikogar zanimalo glede izločitve in priključitve "Gmajne".«
6 NilŠ i:AS
ZANIMIVO
21. maja 1998
Velenjčanka Majda Sirca zlata "Cankarjevka
I m \s
Nic novega, a vendarle presenečenje
VRHNIKA, 8. maja - V rojstnem kraju slovenskega pesnika Ivana Cankarja, na Vrhniki so pripravili priložnostno slovesnost, na kateri so podelili zlata priznanja iz tekmovanja v materinskem jeziku. Majda Sirca, dijakinja 2. b letnika Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje je med dobitniki na odru stala s precej drugačnimi občutki kot pred samo preizkušnjo. Razumljivo. "Bala sem se, da ne bom osvojila zlatega Cankatjevega priznanja. Ker pa se pustim presenetiti, se je tudi tokrat vse srečno izteklo. V znanju iz slovenskega jezika tekmujem že od 7. razreda osnovne šole," je pripovedovala zadovoljna in ponosna lastnica zlatega Cankarjevega priznanja.
Majda pravi, da ji slovenščina "leži", in da bo v tej smeri nadaljevala kasnejši študij. Na drugih tekmovanjih ne sodeluje. Pa ne zato, ker ne mara drugih predmetov. "Nekatere imam res rajši, druge sovražim, ampak slovenski jezik je čez vse." Med "sovražnimi" je zagotovo matematika, ki pa je najljubši predmet njene sestre. "Kar groza meje bilo, ko mi je povedala, kaj bo študirala".
Poleg nje in njenih staršev je bila nadvse zadovoljna ob doseženem uspehu tudi mentorica Jelka Kvar-tič. Povedala je, da je vesela Ma-jdinega uspeha in uvrstitve tudi ostalih petih dijakov Gimnazije še toliko bolj, ker so letos dvignili prag za
zlato priznanje. "Res so bili pridni, saj so ob zahtevnem šolskem delu zmogli prebrati še toliko in toliko literature in jo preštudirati. S tem so si bogatili in širili obzorja, ampak ...zahtevno je," je še posebej na-glasila Kvartičeva.
Majdin uspeh sta na letošnjem tekmovanju za Cankarjevo priznanje dopolnili s prvim in tretjim mestom še gimnazijki Marija Skočir in Urška Jarnovič, ki sta osvojili srebrno priznanje na tem področju v celjski regiji. Na slednjem zlatega niso podelili. Čestitamo!
■ Tp
Zlata Cankarjevka Majda je bila uspeha zelo vesela
Zlata tudi Šoštanjčanka Arija Lampret
Slovenski jezik je lepota
Anja je učenka 8. b osnovne šole Biba Roeck Šoštanj, vsa leta odličnjak-inja, ki ima neizmerno rada nešteto stvari in nešteto ljudi. Miha, mlajši brat, avgusta bo napolnil štiri leta, je med tistimi, ki se pri njej, še z nekaterimi, drenjajo v samem vrhu. Anja, ki bo kmalu gimnazijka, je ponosna "lastnica" zlatega Cankarjevega priznanja.
Osvojila ga je na državnem tekmovanju iz slovenskega jezika. Tega ima rada in tega pozna. Slovenski jezik je lepota, pravi. Ni pa edini šolski predmet, ki ga obožuje. Rada ima tudi telovadbo, likovni pouk, glasbo, kemijo ... In če bi ji pustili, bi najbrž naštela kar vse predmete. Mimogrede: srebrno priznanje ima tudi iz kemije. S svojim znanjem slovenskega jezika pa je blestela.
Njena mentorica je Danica Sovič. "Njej se najlepše zahvaljujem, ker me je spodbujala, priznanja sem namreč res vesela," je bil prvi stavek, ki ga je izrekla, ko smo začeli klepet. Povedala je, da z njenimi prvimi spisi niso bili povsem zadovoljni, posebej mamica je bila do njih precej kritična, ampak potem... Potem se je odprlo. "Morda tudi zato, ker rada berem, ker sem prebrala veliko knjig s tem pa bogatila besedni zaklad," pravi. Z mamo sta si tudi
sicer blizu. Dala ji je, najbrž nehote tudi dobro iztočnico za spis, ki ga je pisala na državnem tekmovanju. Tema je bila sreča v nesreči. "Bil je dan, ko sem bila nesrečna. Tega mi mami ni privoščila, mi je pa v pogovoru nakazala in povedala nekaj nesrečnih najstniških zgodb in na podlagi njenega pripovedovanja sem napisala spis." Na državnem tekmovanju so reševali tudi slovnične teste, kjer je bilo treba pokazati ogromno znanja.
Zdaj jo čaka gimnazija, potem pa študij. Ni še povsem odločena, čemu bo namenila svojo prihodnost. Morda, je rekla, morda, bo to slovenski jezik. Ampak, do odločitve je še nekaj let.	■ mkp
Anja je ponosna lastnica zlatega Cankarjevega priznanja.
Luka Pavlic drugi iz računalništva
Če imaš voljo in nekaj sposobnosti...
Z velikim zadovoljstvorrj so pred nedavnim Luku Pavlicu segli v roke njegovi sošolci 2. letnika Poklicne in tehniške elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje, nekateri učitelji, prijatelji in seveda starši ter mu čestitali za osvojeno drugo mesto na državnem tekmovanju iz računalništva na 1. stopnji. Luka radosti ob izkazani pozornosti ni skrival. "Profesor Uroš Sonjak je sodelujoče na tem tekmovanju izbiral na osnovi rezultatov iz matematike, fizike in programiranja. Slednje mi sploh leži. Če uspeha ne bi pričakoval, se najbrž zanj ne bi odločil. Tu ni bilo predtekmovanja, kar ni vedno najbolje. Osnov iz računalništva me je naučil učitelj na OŠ Mislinja Aljaž Banko, k uspehu pa sta poleg profesorja pripomogla predvsem moja volja, vztrajnost in nekaj malega tudi sposobnost. So stvari, ki se jih lahko naučiš tudi sam. Na sploh nimam težav z učenjem in upam, da bom tudi letos končal drugi letnik z odličnim uspehom," je povedal Luka.
Računalnik zanj ni le učni pripomoček, ampak tudi prosti čaš. Vendar ne takšen, ki bi ga v celoti zosvojil. Pravzaprav ga niti ne more, ker ima prostega časa zelo malo. Rad piše prispevke za šolsko glasilo Špric, doma imajo manjšo kmetijo, kjer so dobrodošle vsake pridne roke, izobraževanja za prihodnost pa tudi ne jemlje z levo roko. "Uspeha sem vesel. Zagotovo me bo v trenutkih, ko razmišljam o smiselnosti tega in onega početja, spodbudilo k vztrajanju na začrtani poti." Po končani srednji šoli bo Luka nadaljeval izobraževanje na univerzi. Najbrž na strojni fakulteti, smer programiranje ali strojna oprema. Odločil se bo, ko bo spoznal, kaj od tega mu najbolj leži,
Luka nam je še zaupal, da njegov trud na zahtevnih tekmovanjih ni zaman, saj ga profesorji znajo nagraditi s kakšno petico. Zakaj bi bilo tokrat drugače. Čestitke tudi v imenu našega uredništva! ■ Tp
Luka Pavlic:"Ocenil sem, da bi lahko kaj dosegel, zato sem se prijavil in uspel."
S plačami kar po domače
v
Šaleška cesta -magistralka, ki to več ne bi smela biti
Izobraževanje in njegova prihodnost
Socialno varstvo mladih
Prof. Anton de Costa - SDS: "Župan bi moral za kršitve tudi kazensko odgovaijati in ne samo vrniti denar.""
Nadzorni odbor Mestne občine Velenje je pri pregledu plač in drugih izplačil funkcionarjem ter delavcem v občinski upravi v letih 95, 96 in 97 ugotovil porazno stanje. Celo mnogo slabše, kot smo lahko pričakovali. Število zaposlenih se je od začetka leta 95 do konca leta 97 povečalo kar za 40,4 % oziroma iz 47 na 66 zaposlenih. Poklicnih funkcionarjev je bilo na začetku leta 95 sedem, na koncu leta 97 pa šest. Po zakonu pa bi lahko bil le župan. Pri obračunavanju plač se niso upoštevale zakonske osnove za minulo delo. Najbolj so se "zmotili" prav pri županu. Dodatek za delovno uspešnost so si prikrojili po svoje, kot da bi predpisi veljali samo za ubogo rajo. In vse to še ni bilo dovolj. Funkcionarji so si obračunavali nadure, kljub temu, da je to po zakonu izrecno prepovedano. Nekateri delavci so bili v rednem delovnem razmerju v občinski upravi in hkrati v pogodbenem odnosu s to isto občino po pogodbi o delu. Za oboje so dobivali plačo. Socialdemokrati smo temu rekli negospodarno ravnanje, organi pregona pa bi morali temu reči korupcija in ustrezno ukrepati.
Frane Sever - SDS: "Država nam sama od sebe ne bo ponudila obvoznice, moramo jo v to prepričati."
Potekanje magistralnih cestnih povezav skozi občutljive mestne površine je nesprejemljivo tako z vidika prometne varnosti kot vpliva na okolje (hrup, onesnaženost zraka). Dokler je bila Šaleška cesta v manjši meri magistralka in v večji meri ena od glavnih mestnih cest, je bila tudi konfliktnost prometa manjša. S spremenjeno politično in gospodarsko vlogo Slovenije v evropskem prostoru in s tem v zvezi s spremenjeno vlogo Velenja kot regionalnega središča, je Šaleška cesta dobila izrazito funkcijo povezovalne ceste ob nič kaj zmanjšani funkciji odpiranja glavnega mestnega središča proti drugim mestnim središčem in podeželju. Mešanje teh dveh prometnih zahtev je domala nemogoče. Reševanje takega problema je za sleherno občinsko oblast sicer težavna naloga, a vendarle rešljiva. Ali z obvoznico, ali pa z izgradnjo posebnih prometnih površin za ločevanje posameznih udeležencev v prometu.
Marko Jeraj, dipl. psih. - SLS: "Še vedno drži, da kdor se pridno uči, kruha ne strada."
Da je osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje neprestano pod težo reform in spreminjanja, ni nobenega dvoma. Spremembe naj bi bile nujne, saj bi sicer negirali razvoj, vendar, ali novosti prinašajo želene učinke? Pred vrati je devetletka. Šolarji bodo vključeni v šolo že s šestimi leti starosti. Starost otrok bo torej v eni osnovni šoli in v isti zgradbi od 6 do 15 let.
Za razvojno intenzivno in zelo občutljivo razvojno obdobje otroka je takšna raznolikost mladih generacij v eni šoli nesprejemljiva. To, da so mlajši tarče zastraševanja in izsiljevanja starejših skupin in posameznikov, ni nič novega. Lahko bi rekli, kaj je to takega, če so prvošolcem napolnili žepe s snegom. Če pa morajo mlajši učenci nižjih razredov prinesti enkrat ali morda večkrat denar starejšim in to pod grožnjo: "Če zve to tvoj stari ali če boškomu povedal, boštepen," je to nadvse zaskrbljujoče. To ni več nedolžna mladostniška igra, ampak pojav, nad katerim se načrtovalci sprememb morajo resno zamisliti.
Sebastjan Apat - SDS: "Mladim je potrebno zagotoviti socialno varstvo že v času šolanja."
V Ustavi Republike Slovenije je določba, ki pravi, daje Slovenija socialna in pravna država. Gre za vzajemnost dveh pojmov, ki zagotavljata tako pravno kot socialno varnost vsakega državljana. Iz tega izhaja, da bi moral biti cilj države in občine, da razvija socialno okolje, ki bo temeljilo na enakosti začetnih možnosti za vsakogar in medsebojni solidarnosti. V takem okolju bi bil mladim omogočen lažji dostop do vseh področij družbenega ustvarjanja. Zlasti bi mladi veliko pridobili z načrtovanjem štipendijske politike vseh oblik, od podjetniških, kreditih do državnih in občinskih. Z večjo odprtostjo gospodarstva za opravljanje pripravništva po končanem šolanju pa bi mladi bolj samozavestno ustvarjali lastno življenje. Stiske in negotovost bi lažje premagovali.
K problemom, s katerimi se srečujejo mladi in jih stežka rešujejo, sodi še stanovanjsko področje. Občina sicer veliko govori o stanovanjih za mlade družine, vendar takih stanovanj je čedalje manj, ali jih sploh ni.
Po vsem tem bi mladi morali stopiti iz teme in spregledati.
J
21. maja 1998
KULTURA
NAŠ ČAS 7
Rekli so
Vrata Kulturnice so uradno odprli župan Srečko Meh, predstavnik Gorenja Borut Meh, pesnik in urednik Ivo Stropnik, ter direktorica Kulturnice Stanislava Pangeršič. Vsi z dobrimi željami, da se zastavljena vizija uresniči.
številne dobre želje, ki jim je skupna še ena želja. Da bo Kul-turnici uspelo vnesti več kulture v središče mesta.
Stanislava Pangeršič nam je po odprtju zasebne knjigarne, ki jo vodi, povedala: "Kulturnica bo predvsem delovala kot zelo dobra knjigarna. Ob otvoritvi smo že pripravili 400 knjig v sodelovanju z založbo Marcom iz Ljubljane in to z različnih področij. Pokrivali bomo vsa možna po-
Gorenje, ki celotni projekt zelo podpira, razstave, ki jih bomo tu otvorili, bodo v nadaljevanju razstavljene v razstavišču Gorenja Servis." Tej razstavi bo kmalu sledilo še nekaj zelo zanimivih razstav. Še letos bomo v njej videli dela Chagalla ter Kan-dynskega, in to telo prvič v Sloveniji. 20. maja bodo pripravili klub slovensko-poljskega prijateljstva... Vse te dejavnosti se bodo odvijale po zaprtju knji-
"S Kulturnico gradimo podobo Cankarjeve"
Velenjski župan Srečko Meh je skupaj s predstavnikom Gorenja Borutom Mehom in, kot je dejal, "pesnikom nove generacije" Ivom Stropnikom, tudi uradno odprl vrata novih prostorov Kulturnice, ki jo je arhitektonsko uredil mladi Rok Poles. Nam pa je po otvoritvi povedal: "Prepričan sem, da se bodo na Cankarjevi sedaj Velenjčani in naši obiskovalci preživeli še več časa, saj nam bo Kulturnica poleg kulturne, knjižne in drugačne ponudbe nudila tudi kotiček, v katerem se lahko prosto srečujemo. Zelo sem zadovoljen, ker sem prepričan, da počasi gradimo tudi podobo Cankarjeve ulice, skupaj s prebivalci te ulice in vsemi ostalimi. Rad pa bi se zahvalil tudi vodstvu Gorenja, ki je ta projekt močno podrplo, pa tudi Kulturnemu centru Ivana Napotnika, s katerim smo se dogovorili, da to ni konkurenca, ampak točka, kjer bomo lahko še več ponudili. Prepričan sem, da bo Kulturnica postala stičišče ljubiteljev kulture in kulturnikov."
■ Bojana Špegel
Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje
Koncert nizozemskega zbora
V soboto, 23. maja bo v Velenju gostoval Moški pevski zbor ORANJE iz Schinvelda na Nizozemskem. Zbor vodi slovenski zborovodja Toni Kropivšek. Program se bo pričel ob 19.00 v cerkvi sv. Martina v Velenju, ko bo najprej zbor zapel pri maši, nato pa bo sledil še koncert. Vstopnine ne bo.
Zbori na Velenjskem gradu
Moški pevski zbor Kajuh Velenje, Obrtni moški pevski zbor iz Dravograda Stanko Rek ter ženska vokalna skupina iz Stare vasi vabijo na skupni koncert. Ta bo v soboto, 23. maja, ob 19.30 na Velenjskem gradu. Vstopnice so po 500 tolarjev.
časopisu se je občasno pojavljala tudi rubrika "Iz Šmartnega ob Paki", ki jo je pripravljal Zorko Kotnik, ravnatelj osnovne šole v Šmartnem ob Paki. Od svoje pete številke dalje, izšla je 13. marca, je časopis izhajal na boljšem papirju in v manjšem formatu, skoraj v celoti pa je bila ta številka posvečena pripravam na referendum za samoprispevek v občini Velenje, namenjen "napredku vasi in mesta". Neposredeno pred referendumom, ki je bil 22. marca 1970, je izšla še posebna izdaja Šaleškega rudarja, tokrat zares posvečena izključno referendumu, ki je seveda uspel, saj je zanj glasovalo skoraj 70 % volilnih upravičencev. 1. maja 1970 je minilo že pet let od začetka izhajanja Šaleškega rudarja, zato se je ob tem jubileju uredništvo spomnilo tega obdobja v uvodniku devete številke, izšla je 24. aprila. Del
tega uvodnika se glasi: "Zahvaljujemo se vsem sodelavcem, dopisnikom in ostalim, ki so sodelovali pri oblikovanju časopisa. Iskrena hvala občinski konferenci SZDL, drugim občinskim družbeno -političnim organizacijam in občinski skupščini za vso potrebno podporo, daje časnik lahko redno in nemoteno izhajal. Naša zahvala pa še posebej velja vsem tistim delovnim organizacijam, ki so dejansko soustanoviteljice Šaleškega rudarja in ga niso samo vseskozi finančno podpirale, ampak tudi vsebinsko oblikovale. Zato vsem skupaj: naročnikom, sodelavcem, dopisnikom, družbeno - političnim organizacijam, občinski skupščini in delovnim organizacijam -iskren pozdrav ob petletnici izhajanja Šaleškega rudarja. Uredništvo in uprava."
■ dk
1970
Na začetku leta 1970 je v Velenju prebivalo že 10826 prebivalcev, v Šoštanju 3178, v občini Velenje pa je na začetku sedemdesetih let živelo 27411 ljudi (13887 žensk in 13524 moških). Kot prilogi Šaleškega rudarja sta občasno še vedno izhajala Skupščinski Šaleški rudar in Mladi rudar, ki ga je urejal uredniški odbor v katerem so bili Meta Rotovnik, Janko Poles, Aca Polanec, Franc Žerdin in Anton Planine, za redakcijo je bil odgovoren Ljuban Naraks, za likovno opremo priloge pa sta skrbela Janko Poles in Dina Badžim. Šaleški rudar je na začetku leta pridobil novo rubriko v kateri so s tekstom in fotografijami bralce seznanili z nekaj zanimivimi vestmi s celega sveta, v časopisu pa je bilo iz številke v številko več fotografij. V
Za več kulture v središču Velenja
Kulturnice bo tudi družabno stičišče
Poznamo jo že nekaj let, ljubitelji dobre literature pa so jo hitro vzeli za svojo. Pa čeprav se je stiskala v majhnem, a prikupnem prostoru v Erini poslovni stavbi. Kulturnica od prejšnjega tedna dalje ni več majhna. Pred tednom dni so njena vrata na Cankarjevi cesti, kamor seje preselila že nekaj dni prej, tudi uradno odprli. Dobro popotnico obe-Mudi velik obisk na otvoritvi in
dročja, od strokovne literature, izoterike, leposlovja, tuje in otroške literature, ob tem bomo negovali družabnost, organizirali literarne večere, promocije in predstavitve knjig, mitinge poezije. Čajnica bo namenjena druženju in sprostitvi, vztrajali bomo pri ponudbi pravih čajev. V Galeriji pa smo odprli razstavo akademskega slikarja Rajka Čubra. Sponzor razstave je
garne, enkrat tedensko pa bodo v njo vabili vse do 22. ure, saj bi radi naredili nekaj več tudi za študente v Velenju.
V čajnici boste lahko prelistali tudi številne tuje revije s področja umetnosti, arhitekture, fotografije, literature..., seveda pa jih bo mogoče tudi kupiti. Skratka, Kulturnica se bo trudila, da bo svoje poslanstvo dobro opravljala, da bi ji uspelo, pa si želi veliko Velenjčanov.
Razstavišče Premogovnik Velenje
Simboli Leje Dežman
V začetku meseca so v razstavišču Premogovnik odprli razstavo likovnih del še ene mlade umetnice. Tokrat svoja dela predstavlja Lea Dežman, Jeseničanka, kije po končani šoli za oblikovanje in fotografijo delo našla v Gorenjskem tisku v Kranju, veselje pa še vedno v slikanju.
Leo Dežman likovni kritiki že nekaj let spoznavajo kot slikarko zanimivih, v različne cikluse
razdeljenih slik oz. del na papirju "Če odmislimo s premišljeno strategijo izbrane, prijetno učinkujo njene že kar značilne barvne kombinacije, ki prežemajo likovne kompozicije, ponekod malone podobne barvnim preprogam, in zanimivo mešano tehniko med oljnimi pasteli, akrilom in tušem, zlahka ugotovimo, da so njene krajine in tihožitja pogosto dobesedno za-
polnjene s simboli Simbolno zasnovane so npr. ženske figure, figure dekleta in žene, ki jih likovnica redno vpleta v krajinske podobe..." je v katalogu, ki je izšel ob razstavi, zapisal o njenem delu mag. Damir Globočnik.
Razstava bo doprta do 5. junija.
■ bš
Družmirske pesmi Petra Rezmana
Prvi kviz varstveno delovnih centrov
Zmagovalci so bili vsi!
VELENJE, 13. maja - V organizaciji Varstveno - delovnega centra Ježek Velenje, idejni vodja je bila Darja Fišer, in s pomočjo Referata za zdravstveno vzgojo in Rdečega križa Velenje so v sredo, prejšnji teden, v sejni sobi zdravstvenega doma pripravili prvi slovenski kviz varstveno delovnih centrov Slovenije.
Udeležile so se ga štiri ekipe, poleg domačinov VDC Ježek Velenje, še ekipa VDC Polž iz Maribora, VDC Mozirje in VDC Golovec, enota Žalec, ki so pred tekmovanjem gledalcem, ki so jih prišli spodbujat, povedali, kaj v centrih vse počno. Tekmovalci so v treh krogih odgovarjali na vprašanja o tem, kako poskrbimo za svoje zdravje in njihovo znanje je bilo res odlično. Direktor Zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič, ki jih je prišel pozdravit, jim je pred začetkom zaželel veliko uspeha in dejal, da verjame, da bodo zmagovalci vsi.
Tekmovalci so pokazali zelo veliko znanja in na koncu ni moglo biti drugače, kot da so bili vsi prvi.
So tudi bili! Tako dobro so odgovarjali in toliko znanja so pokazali, da drugače biti ni moglo, žirija, ki je spremljala tekmovanje, je ob koncu lahko zaključila le, da so vse štiri ekipe zasedle 1. mesto.
Tisti, ki so bili prisotni so si želeli le eno, da bi taki kvizi in taka srečanja postali tradicionalni, in da ne bi vse skupaj ostalo le pri prvem in edinem.
■ mkp
Pesmi pod Repnikovo sliko
"Ko bom nekoč bral te pesmi pod Repnikovo sliko Prijateljem, ki so še ostali in teh Res ni veliko, bo nekdo tiho rekel: "Skoda, saj Bilo jih je za celo breme." Nastane grdo vreme. Veter nosi curke iz Velenja. Pod staro Streho toče ni bilo, le Veter ne pojenja. To streho kmalu so Požgali in Vlado se je skril nazaj v Šiško. Duhovi prednikov so Nemi vsi ostali, na hribu čaka smrt še zadnjo Hiško." To je besedilo pesmi Družmirje I., prve od 49 pesmi, zbranih v tematsko zaključeni pesniški zbirki z imenom tega, skoraj v celoti potopljenega kraja. In edina, ki jo je na odlično zamišljeni in izpeljani predstavitvi knjige prebral pesnik sam. Pred Kugoničevo hišo, pod češnjo, ki je barvala prve češnje, pod Repnikovo sliko, v družbi številnih prijateljev in ob šepetu drobnih dežnih kapelj, ki jih je na petkov večer pošiljala "uscana" Zofka. Kako vizionarsko je besedilo te pesmi! In kako resnično, razumljivo zvenijo tudi vse ostale. Užitek jih je čuti in brati.
Pesniška zbirka je izšla pri velenjskem založništvu Pozoj kot njihov 25 naslov. Domiselno jo je opremil njegov prijatelj in rojak, slikar in režiser Vlado Repnik. Če kdo misli, da na prvi strani ni nič, se moti. Na prvi strani je Družmirje. Ki je nič. Danes je nič tudi Kugoničeva hiša, ki so jo pričeli rušiti v
Rezmanove pesmi so pred danes verjetno že povsem porušeno Kugoničevo hišo, eno zadnjih v Družmirju, zvenele še bolj resnično, iz srca. Večer pa je bil kljub trpkemu priokusu minljivosti izredno prijeten.
začetku tega tedna. Bodo češnje še lahko dozorele? Bodo ivanjščice še lahko odevetele? Kdo ve. A to so bila zagotovo vprašanja, ki smo si jih zastavljali, ko smo poslušali Petrove pesmi, ki nam jih je brala njegova starejša hči Maja, ko smo prisluhnili morbidnemu zvenu čela. In bili ganjeni, ko mu je mlajša, Katja, ob koncu prva čestitala z velikim šopkom tam nabranih ivanjščic. Razmišljala sem o vsem, kar je pesnik že počel doslej in se globoko strinjala z besedami, ki nam jih je v uvodni predstavitvi namenil urednik zbirke Ivo Stropnik, zapisal pa jih je že februarja: "Po svetli metafori za življenje in izginjajočo rodovitno zemljo se sprehajam z Rezmanovimi
"družmirskimi" pesmimi. Petrove pesmi so še zmeraj jedke in nočejo sleči satiričnega tona. Vesel sem, da se je po skoraj desetletnem pesniškem molku znova vrnil k pisanju. Zanimivo, kako lahko človeka obup, skrušenost in načeto zdravje znova zbrano in sveže zavežejo k pesniškemu izrekanju. Skozi ves Rezmanov rokopis me lovi občutek, da je bil človek prepričan, da piše tisto "zadnje", nekaj, kar se mora iz ranjene intimnosti zaceliti in odzrcaliti v najdeni svet...".
Klepet ob okusni domači potici, kruhu in vsem ostalem je bil prav tako prijeten, kot uradni del dogodka. Pa kaj, če je malo rosilo. Skorajda nismo opazili.
■ Bojana Špegel, foto: vos
8 NAŠ ČAS
107,8 MHz
——————
21. maja 1998
Po prvem delu svetovne turneje, na katero se je podala po izidu
uspešnega albuma "Storm", bo vrhunska violinistka Vanessa Mae ponovno obiskala Slovenijo. Ta čudežna deklica bo nastopila v ljubljanski dvorani Tivoli 17. junija, ko se bo slovenski publiki predstavila s samostojnim koncertom, za razliko od njenega prvega slovenskega obiska, 8. februarja, ko se je Slovencem predstavila le z nekaj skladbami v televizijskem nastopu.
PLAVI ORKESTAR
Zaradi izjemnega zanimanja za na-
stop sarajevske skupine Plavi orke-star, 25. maja v ljubljanskih Križankah, sporoča organizator njihovega nastopa, da bodo dan kasneje, torej 26. maja, priredili še en koncert, prav tako v Križankah. Očitno je izid novega albuma "Long Play" še dodatno spodbudil zanimanje za nastop te legendarne bosanske pop skupine, ki je sicer vladalo že prej, kar je dober obet tudi za ostale koncerte, ki jih namerava skupina odigrati po drugih krajih Slovenije.
V	nastajanju je nova plošča kranjske skupine California, o kateri sicer že nekaj časa nismo slišali kaj dosti novega. Njen duhovni vodja in pevec Matjaž Zupan, ki aktivno deluje kar na dveh frontah slovenske pop scene, je bil nekaj časa očitno preveč zaposlen z dance glasbo, tako da mu je za skupino California ostalo kaj malo časa. Kljub vsemu pa ga je našel dovolj, da so se fantje lotili snemanja novega albuma. Ta nastaja v kranjskem studiu BAR, prvi rezultat dela pa je že tukaj. Skladba "Ledena ptica" je namreč prvi single, ki ga že lahko slišite v programih domačih radijskih postaj. Besedilo in glasba sta seveda delo neumornega Matjaža Zupana.
SOUND ATTACK
V	domačih glasbenih trgovinah je že mogoče kupiti tudi debitantski album ljubljanskega dance dueta Sound Attack. Duo, ki ga sestavljata Simon Šurev in Pika Božič, je
slovenski dance publiki dobro znan, saj se je s svojim prvih hitom "Le tebe še hočem" dodobra vsi-dral na vseh glasbenih in video lestvicah. Simon, kot avtor glasbe in instrumentalistter Pika, kot avtorica besedil in glavna pevka, sta za prvi album pripravila sedem skladb (skupaj z remiksi, introm in ou-trom je na CD-ju enajst posnetkov), med katerimi najdemo tudi vse uspešnice, od že omenjene "Le tebe še hočem" in "Prepozno je", do evrovizijskega poskusa "Zakaj odšel si".
Plošča je izšla pri založbi Dallas.
UMiČ
ŠPORTNA ZVEZA VELENJE TURISTIČNA ZVEZA VELENJE ZAVOD RDEČA DVORANA VELENJE
razpisujejo
v letu športa v turizmu natečaj za najboljšo fotografijo na temo: ŠPORT IN TURIZEM.
Barvne ali črnobele fotografije formata 24 x 30 cm pošljite do 20. novembra 1998 na Športno zvezo Velenje, Šaleška 3, 3320 Velenje, s pripisom "Šport in turizem". Zraven priložite zapečateno kuverto s svojim naslovom. Izbor bo opravila strokovna komisija.
Nagrajene bodo tri najboljše fotografije, in sicer z nagradami:
60.000, 40.000 in 30.000 SIT.
Organizatorji si pridržujejo pravico prispele fotografije
razstaviti.
LESTVICA DOMAČE GLASBE (Št.266)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 17. maja:
1.	AVSENIKI:
2.	PRIFARSKI MUZIKANTI:
3.	MIHELIČ:
4.	KLAVŽAR:
5.	BRATJE IZ OPLOTNICE:
Kakor je tud' res 9 glasov Iz zemlje gre v trsek 8 glasov Lončeni bas 7 glasov Ančka 4 glasovi Naša dekleta 2 glasova
Predlogi za nedeljo, 24. maja:
1.EKART:	Božja kazen
2.	KOVAČI:	Ne bom se sekiral
3.	KMETEC:	Napitnica
4.	LIPOVŠEK:	Frajtoner'ca in jaz
5.	SLAPOVI:	Zidarska
I Viti Grabner
VSE ZA GRADNJO, ADAPTACIJO IN OPRIMO HISC
NA ENEM MESTU
»
SLOVENUALES M NOVO - OBNOVA STARIH OKEN
odprto vsak dan od 7.00 do 19.00 ure, ob sobotah od 700 - 13.00 ure Medlog 18 tel.: 451-515 in 471-011, ta: 471-320
H0BBY razrez iveral beli 18 mm 1290,00 Sit/m2 H0BBY razrez iveral hrast NIAGARA18 mm 1690,00 Sit/m2 Šolsko in pisarniško pohištvo ter stoli
Akcijske cene veljajo od 15.5 -15.6.1998 za plačilo z gotovino.
NAJBOLJŠI ZA LES SLOVENUALES
Začelo se bo že danes, ko bodo ob 21.00 na velenjskem gradu nastopili dijaki Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega iz Velenja, s kratkim kitarskim koncertom.
V	petek, 22. maja, se bo ob 18.00 začel ulični koncert, na katerem se bosta predstavila veseljaška skupina Kanta in tolkalska zasedba z imenom Africa VVhite. Ob 21.00 se nam na velenjskem gradu obeta odličen koncert, na katerem bodo nastopili Miladojka Youneed, Tomaž Pengov, Ja-zoo in Balkan Express. Sobotno popoldne je namenjeno tekmovanju skejterjev in raznim delavnicam, glasbeno pa pomeni sobotni večer vrhunec tridnevnega festivala. Ob 21. uri bodo namreč na tradicionalnem prizorišču na velenjskem gradu nastopili Mandragora, Država v malem, Rhythm Thieves, Res N lius, Demolition Group, One Dimension Man (Italija) in gostje iz ZDA, skupina Kepone.
Res Nullius so s svojo zadnjo ploščo "Zdravo je biti divji", ki je izšla konec lanskega leta, dokončno uvrstili med vodilne domače ročk bende, kar so dokazali s številnimi uspešnimi nastopi, nanazadnje tudi s tistim na podelitvi Zlatih petelinov, kjer so se prvič pojavili tudi kot nominiranci. Njihov nastop pred domačo publiko in v znanem okolju na prizorišču na velenjskem gradu bi zato moral biti eden bolj opazniih. Demoliton group, skupina, ki letos praznuje petnajst let svojega delovanja, je nastala kot ena od frakcij dolenjskih Gast'r'bajt'rsov, benda, ki je pomembno vlogo v slovenski popularni glasbi odigral v osemdesetih letih. Oster ročk, funkoidni vložki predvsem njihovega basista, odličnega Ni-kole Sekuloviča in divji, animalični vokal pevca Gorana Šalamona, so osnovne karakteristike ene od zvezd sobotnega večera. Pred kratkim je skupina izdala nov album "Neoevangelij", razvpit predvsem zaradi skladbe "Dež", ki je nastala kot plod neobičajnega sodelovanja s Heleno Blag-ne, ki pa prinaša še marsikaj več od tega. Kaj, boste lahko slišali in videli v soboto na velenjskem gradu.
Ameriška zasedba Kepone obstaja šesto leto. Skupina prihaja iz Richmon-da in je doslej izdala tri albume. Prvega, "Ugly Dance", ki je nekakšna mešanica čvrstega ritma in ostrine alter skupin iz osemdesetih, že leta 1994.
V	zasedbi Tim Harris (kitara), Ed Trask (bobni) in Michael Bishop (bas) deluje od izida njihovega drugega albuma "Skin". Tretji album nosi naslov "Kepone" in prinaša za skupino karakteristično glasbeno usmeritev -punkcore, začinjen z elemneti folka, bluesa in metala.
Za večino obiskovalcev sobotnega koncerta v okviru festivala "Dnevi mladih in kulture" njihov nastop verjetno ostaja neznanka, kot ostaja za večino neznanka tudi italijanska skupina One Dimension Man, ki se bo prav tako, ob že prej naštetih domačih skupinah predstavila v okviru letošnjega mladinskega festivala mladih v Velenju. Vabljeni in pustite se presenetiti!
■ MiČ
DAN MLADIH IN KULTURE
Danes, jutri in pojutrišnem bo v Velenju spet potekal mladinski festival, ki že nekaj let nosi ime "Dnevi mladih in kulture". Tradicionalni festival, ki je v začetku devetdesetih nadomestil do takrat vsebinsko že precej izpraznjeno in zvodenelo praznovanje dneva mladosti, bo letos potekal že osmič. Nekoč enodnevni dogodek, ki je zaradi obilice dogajanj že pred leti prerasel v večdnevno prireditev, bo tudi letos potekal na različnih prizoriščih po Velenju, v različnih delavnicah, na srečanjih, okroglih mizah in koncertih pa bodo mladi predstavili svoje dejavnosti in izmenjali mnenja o aktualni problematiki, s katero se trenutno srečujejo. Pomembnejši del vsakoletnega festvala je seveda glasba. Ta je tudi letos rdeča nit festivala, saj se bodo različni glasbeni dogodki odvijali vse tri dni.
* RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * R m S KI IN ČASOPISNI MOZAIK *
HHHMBBBmRBHHHSBHM
Bodoči
Precej pogosti so v obeh uredništvih, časopisnem in radijskem, obiski učencev osnovnih šol, ki zdaj delujejo v novinarskih krožkih po šolah in se poigravajo z mislijo, da bi bilo lahko novinarstvo njihov poklic. Pred tednom dni, ko je luč ugledala sveža številka Našega časa, ko je bilo časa nekoliko več kot ga je v dneh, ko intenzivno nastaja, so nas obiskali bodoči kolegi iz osnovne šole Livada v Velenju. Urednik Našega časa Stane Vovk in tehnični urednik pri časopisu Peter Rihtarič -Pec sta jima najprej razložila, kako nastaja časopis, potem pa so izrazili še željo in ustreženo jim je bilo, da si pogledajo še radijske prostore in aparature v njih.
Bilo je to prav na dan, ko je svoj tedenski potep po Londonu zaključevala oblikovalka Janja Košuta - Špegel, in ko je na
Foitovo prispela njena kartica. Z enim stavkom na njej, je povedala vse: "Juhuhu! Taka potepanja bi se morala dobiti na recept enkrat na leto." Bilo je tudi na dan, ko je iz Birminghama prispela razglednica Vilija Re-snika s srčki, ki jih je namenil poslušalcem Radia Velenje, ti-
stim, ki imajo radi njega in njegovo glasbo. Vilija bodo poslušali še naprej, osemnajstico, ki jo je pridelal v Angliji pa hitro pozabili. In bilo je natanko teden dni pred današnji dnem, ko se na velenjskem gradu s svečano otvoritvijo razstav in koncertom začenjajo 8. dnevi
mladih in kulture. Morda jihj bo spremljal tudi kdo od naših I bodočih kolegov in svoje prve j korake v novinarke vode opra-j vil prav na njih. Kaj se ve?
■ mkp |
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... VANESSA MAE	CALIFORNIA
21. maja 1998
ŠOLSTVO
KAS VAS 9
20 let osnovne šole Livada Velenje
"Razpoznavni smo po zeleni barvi, uspehih in ..."
VELENJE- Pisalo seje šolsko leto 1977/78, ko so v mladem radarskem mestu Velenje svojemu namenu predali četrto osnovno šolo v tem prostoru. Od takrat je minilo 20 let. Stanislav Lešnik, ravnatelj šole, je prepričan, da življenje v tej hiši učenosti "narekujejo" učitelji, učenci pa se na izzive odzivajo tudi z dobrimi rezultati na različnih področjih in različnih tekmovanjih. Čeprav bi težko napovedal, kaj bo prinesla s sabo nova devetletka in nadaljnje upadanje števila učencev, je prepričan, da bodo v prihodnje še uspešnejši pri doseganju zastavljenih ciljev.
Dobri rezultati odraz dobrega dela
Kot je poudaril Lešnik, bi se težko odločil, po čem je šola, ki deluje v tem okolju že 20 let, razpoznavna v primerjavi z drugimi učilnimi zidani. "Morda po štirih zadevah: organizaciji in izvedbi pouka, kamor sodi sode-
lovanje na tekmovanjih iz najrazličnejših znanj tudi na državni ravni (predvsem iz matematike, fizike, kemije, slovenjskega in angleškega jezika, iz vesele šole). Na njih dosegajo učenci šole zelo dobre rezultate, ki so odraz uspešnega dela pri pouku in vrsti dodatnih aktivnostih. Morda sta to naša kakovostna pevska zbora. Tretja stvar, s katero se lahko ponaša naša šola, so rezultati učencev na različnih športnih tekmovanjih, prireditvah in več kot 10 let zapored osvojitev naslova najboljšega SŠD v občini Velenje. Računalništvo sicer pri nas še nima dolgoletne tradicije, a se vse bolj uveljavlja. V tem trenutku se preko Interneta vključujemo v kar sedem mednarodnih povezav oziroma raziskovalnih nalog. Pri tem sodelujejo učenci od 1. do 8. razreda."
Zelena barva - simbol nečesa lepega
Tako kot z razpoznavnostjo je tudi s šolsko posebnostjo, če je
Stane Lešnik: "Prepričan sem, da bomo vsaj tako uspešni kot smo bili do sedaj tudi v prihodnje, čeprav je pred nami ena večjih "neznank" - uvedba devetletke." med slednjo moč uvrstiti to, da je bila četrta osnovna šola v mestu Velenje, ki so jo kmalu po otvoritvi poimenovali po enem od
jugoslovanskih borcev Veljku Vla-hoviču in jo pred šestimi leti preimenovali v Livado (po mnenju predlagatelja naj bi to simboliziralo nekaj lepega, zelenega, svežega, mladostnega kot je pač bil travnik, na katerem stoji danes ta učilna zidana). Šola je bila ena od prvih v Sloveniji, na področju bivše občine Velenje pa menda sploh prva, pred ime katere so zapisali tudi besedico celodnevna. "Razmere so se v primerjavi z uvedbo celodnevne šole v šolskem letu 1978/79 ter do njenega "konca" (1985/86) precej spremenile. Zanjo ni bilo več ne materialnih in ne delovnih pogojev. Troizmens-ki pouk je kaj takega povsem onemogočil. Morda pa je naša posebnost še, da smo v tem šolskem letu pridobili dve podružnici - Škale in Cirkovce. "
Življenje in delo oblikujejo učitelji
Lešnik je prepričan, da življenje in delo na šoli "oblikujejo" učitelji, ki na njej delajo po
določenem programu. Poleg dodatnih in dopolnilnih se lahko učenci vključujejo tudi v interesne dejavnosti. Število in programi slednjih so se v letih delovanja precej spreminjali. Vedno pa so nekako izstopale dejavnosti plesne, likovne vzgoje, tuji jeziki, ročne spretnosti in seveda tudi priprave na razna tekmovanja iz znanj. Od 20 na začetku, do 40 in 48 krožkov v zadnjem obdobju v vsakem šolskem letu naj bi bilo dokaz za to, da sta življenje in delo na šoli pestra.
Število učencev še naprej pada
Tako kot na nekaterih drugih šolah v našem okolju tudi na Livadi ne skrivajo zaskrbljenosti ob nadaljnjem upadanju števila učencev. Pred 20 leti je v klopi te učilne zidane sedlo 450 do 500 otrok (tolikšne so tudi zmogljivosti šole), v letih celodnevne se je število učencev povečalo za približno 100 in se leto pred otvoritvijo osnovne šole
Šalek Velenje povzpelo celo na 1150 do 1200. "Šola v Šaleku nas je toliko razbremenila, da smo lahko organizirali pouk za naše učencev znova v dveh izmenah. Od šolskega leta 1993/94 dalje pa poteka le v eni izmeni. Število učencev še nadalje pada, saj imamo za prihodnje šolsko leto vpisanih le za razred novincev. Posledica tega bodo seveda viški pedagoških delavcev. Kako jih bomo reševali, bo odvisno od politike lokalne skupnosti in republiškega ministrstva za šolstvo in šport. Prepričan sem, da bomo to vprašanje in prihodnost naše šole uspešno reševali, vsaj tako kot do sedaj, čeprav ne vemo, kaj bo prinesla uvedbe devetletke. Upamo, da bo za učence in njihove starše bolj prijazna ter dostopnejša kot je sedanja. Najbrž bomo med tistim, ki se bomo zanjo poskusno prijavili v šolskem letu 2000/2001 "je končal pogovor ravnatelj osnovne šole Livada Velenje Stane Lešnik.
mrp
Letošnje gibanje v številkah
Učenci osnovnih šol so v letošnjem gibanju izdelali 21, dijaki srednjih šol prav tako 21 in študentje 2 nalogi. Pri izdelavi slednjih je sodelovalo 67 osnovnošolcev, 33 srednješolcev in 3 študentje. Največ nalog so srednješolci izdelali s področja tehnike (10), naravoslovja in biotehnike (5) ter družboslovja in humanistike (6 nalog). Osnovnošolci pa so usmerili svojo raziskovalno žilico na področje družboslovja in humanistike (11), naravoslovja in biotehnike (9) ter tehnike (1 naloga). Nalogi študentov pa sta s področja naravoslovja. Pri delu je mlade raziskovalce vodilo 50 mentorjev in somentoijev, kako uspešni so bili pri tem, pa bo sedaj "presodilo" 37 strokovnjakov-recenzentov. Mladi raziskovalci bodo svoje naloge predstavili: danes (v četrtek) in jutri osnovnošolci, v torek, 26. maja in v sredo, 27. maja pa srednješolci. Vse predstavitve bodo v prostorih Šolskega centra Velenje ob 17. uri.
razumemo pravi pomen gibanja. Če bi se odrasli poglobili v to delo, bi se iz njega lahko marsikaj naučili. Prepričana sem, da bo vsak, ki je sodeloval v gibanju, nosil v sebi izkušnjo, ki ga bo bogatila vse življenje."
Mladi se po svojih zmožnostih in sposobnostih odzivajo, okolje pa bi se - po besedah Kordeševe - zagotovo še v večji meri kot se, če ne bi bili preveč zase. Pri tej trditvi je izhajala iz izkušnje z zadnje seje programskega sveta, na
kateri jim je uspelo brez velikega prigovarjanja pridobiti podjetji Gorenje in Premogovnik Velenje, ki sta obljubili plačilo stroškov za izlet za mlade raziskovalce iz osnovnih šol. Lani so se namreč dogovorili, da slednjih ne bodo nagrajevali kot doslej, ampak zanje pripravili nepozaben izlet.
Povratnih informacij, kaj se z mladimi raziskovalci na njihovi nadaljnji poti dogaja, žal, programski svet nima. Kordeševa je povedala, da je takšen pregled
Ubrano petje petih zborov
15 let gibanja Mladi raziskovalci za razvoj šaleške doline
"Šele sedaj razumemo pravi pomen našega gibanja!"
VELENJE, 13. maja - Pevski zbori osnovne šole Antona Aškerca, kar trije prepevajo na tej šoli, so prejšnjo sredo v domu kulture, pripravili prisrčen koncert. V goste so povabili še zborček Najdihojca in zbor osnovne šole iz Šmartnega ob Paki. Polno dvorano so navdušili z ubranim petjem.	■ mkp
Prvi se je predstavil zbor osnovne šole Antona Aškerca
pod taktirko Metke Smirnov.
Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline letos praznuje 15-letnico delovanja. Po mnenju predsednice programskega sveta gibanja Štefke Kordeš ne gre za skromen jubilej, ampak velik, saj sodeluje-jovnjem delavoljni mladi ljudmi. Glede na to rezultate giban-jainštevilo sodelujočih lahkoti njenem mnenju - šele prav ffimemo njegov pravi pomen, fe bi se odrasli nekoliko bolj poglobili v raziskovalno delo mladih, bi se lahko marsikaj naučili. Preteklost je pokazala, "da se morajo in moramo v prihodnje še bolj združevati ter pogovarjati."
Kordeševa meni, da letošnje leto za gibanje ni samo jubilejno, ampak tudi prelomno, saj je to pravi trenutek za pogled nazaj, za vprašanje, kaj so se v teh letih naučili. "Mi smo v tem obdobju gradili, spreminjali, nadgrajevali, sedaj smo se ustalili, začeli delati na mladih in mentorjih. To je zelo pomembno, saj nismo imeli usposobljenih ljudi, ki bi
Štefka Kordeš:"Še več se moramo družiti in pogovarjati. To je nauk preteklih let in rešitev za dobo, v kateri se komunikacijska sredstva razvijajo s svetlobno hitrostjo, a hkrati usihajo hitreje."
gledali raziskovalno in v delo uvajali mlade. Do sedaj izdelanih 410 raziskovalnih nalog, z več kot 900 sodelujočimi mladimi sta številki, ki sta zgovorni sami po sebi. Šele sedaj
podatkov obetala raziskovalna naloga o 15-letnem delovanju gibanja. Ker pa je bila zadeva za avtorje preobsežna, so letos pripravili le prvi del.
Gibanje v prihodnjih 15 letih? "Škoda bi bilo, če bi zadevo pustili. Nekakšen festival znanosti, ki bi ponudil pregled dogajanja na raziskovalnem področju med mladimi v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, bi bil zagotovo korak naprej. Pri tem pa bi morali vključiti še širši krog
sodelujočih."
Po njenem mnenju je preteklost pokazala, da se morajo v prihodnje združevati, pospeševati interdisciplinarne raziskave, spodbuditi dijake, da bodo pri nalogah vključevali več področij in ohrabriti mentorje, da bodo pogledali čez pragove svojih kabinetov. Prav tako bi morali pustiti, da se zgodovinarji učijo od biologov, ti od računalničatjev ... in to ob glasbeni spremljavi mladih vir-tuozov.
■ Tp
KS Rečica ob Savinji
Samoprispevek za šolo, vodovod za Homec
Zvonka ubranost mladih glasov
Moziije, 15. maja - Medobčinska zveza kulturnih društev Zgornje Savinjske doline je v petek izvedla naslednjo v nizu pevskih revij. Tokrat so se v nabito polni dvorani mozirskega kulturnega doma predstavili otroški in mladinski pevski zbori osnovnih šol iz obeh dolin ter otroški zbor nazarske glasbene šole. Najmlajši so navdušili s svojo sproščenostjo in že kar mojstrsko ubranostjo svojih glasov, najštevilčnejši med njimi pa je bil zbor osnovne šole Ljubno ob Savinji pod vodstvom Lenke Kralj (na sliki).	■ foto: jp
V krajevni skupnosti Rečica ob Savinji je v tem času v ospredju pozornosti gradnja popolne osnovne šole.
"Za Rečico in okoliške vasi in zaselke popolna osnovna šola ogromno pomeni. Seveda je to velik zalogaj, ki ga krajevna skupnost in mozirska občina sami nikakor ne zmoreta. Deležu ministrstva za šolstvo in šport moramo dodati še lastnega, ta pogoj pa lahko izpolnimo samo s samoprispevkom. Zato bomo konec junija razpisali referendum za krajevni samoprispevek in se nanj že temeljito pripravljamo. Izvedli bomo zbore krajanov, v napore smo in še bomo vključili vsa društva, ki jih je precej, izdali bomo tudi poseben bilten. Prepričan sem, da bo referendum uspel," pravi predsednik krajevne skupnosti Rečica ob Savinji Jože Kramer.
Gradnja šole razumljivo ni edino, čemur se v tej krajevni skupnosti posvečajo, saj je de-
javnost zelo raznolika, zajetni so tudi načrti. Člani izjemno delovnega in uspešnega turističnega društva tudi sicer ničesar ne prepuščajo naključju. Zaradi tega se že pripravljajo na vsakoletno osrednjo turistično in narodopisno prireditev "od lipe do prangetja," ki bo kot vedno prve dni julija. Že sedaj velja povedati, da bodo nizu izvirnih in izvrstnih dosedanjih razstav, s katerimi ohranjajo in oživljajo bogato izročilo, letos dodali novo in zares posrečeno izbrano, saj bo nosila ime "igrače moje mladosti." Tudi dan državnosti bodo lepo obeležili. Prosvetno društvo bo izvedlo občinsko proslavo, planinsko pa bo poskrbelo za ve-liko kresovanje visoko nad Rečico.
Plača za pitno vodo
V povezavi in v sodelovanju z občino Mozirje načrtujejo nove zahtevne naloge. Največji zalogaj bo gotovo izgradnja
že dolgo zelo velik problem za vsa gospodinjstva in še posebej za večje kmetije z veliko glavami živine. Nekateri krajani so mi povedali, da so v lanskem sušnem obdob ju za vodo zapravili skoraj celo plačo. Jasno je, da bo to velika in zahtevna naložba. Vodo za Homec bomo napeljali z Zgornjih Pobrežij, seveda pa moramo pred tem zgraditi veliko zajetje in črpališče. V naselju Homec bomo tako zagotovili 31 priključkov, v dogovoru z občino Gornji Grad pa še 9 v sosednjem zaselku Podhom," je povedal Jože Kramer.
V lanskem letu so v središču Rečice zgradili in obnovili del kanalizacije, žal pa ta ni povezana s kolektorjem na Pri-hovi in naprej s čistilno napravo v Mozirju. Zato bodo še letos pripravili načrte za povezovalni kanal od Rečice do Prihove, kar pomeni novo zahtevno nalogo.
Mjp
vodovoda za naselje Homec. "Uresničitev te naloge je za krajane dobesedno življenjskega pomena. Projekt je že v izdelavi in če bo vse po sreči, bomo konec leta dela tudi pričeli. Pomanjkanje pitne vode v tem zaselku jc
Jože Kramer: "Referendum za samoprispevek bo uspel"
10 NAS t AS

Velenjsko-koroška podružnica multiple skleroze
Če bo tako tudi v prihodnje ...
Velenje, 15. maja - V prostorih gostišča Verdelj v Velenju so se na rednem občnem zboru zbrali člani Velenjsko-koroške podružnice Društva multiple skleroze Slovenije.
Predsednik podružnice Milan Verčkovnik je v poročilu o opravljenem minulem delu omenil nekatere prednostne naloge društva ter letošnje načrtovane aktivnostmi Mateja De Reja, sekretarka slovenskega društva multiple skleroze pa je zbrane seznanila s spremembami in novostmi pri obnovitveni rehabilitaciji ( program te je osrednja dejavnost društva), s področja pokojninsko-invalidskega zavarovanja, ki ne obeta nič spodbudnega za mlajše obolele s to še vedno neozdravljivo boleznijo ter s prizadevanji za pridobitev potrebnega denarja za delovanje društva. "Lani smo s 15 podružnicami društva po Sloveniji delali dobro. Če bo tako tudi v prihodnje, po napovedih bo tako malo verjetno, bomo lahko kar zadovoljni."
Milan Verčkovnik je povedal, da o številu članov ne govorijo radi predvsem zato, ker številke niso prav nič spodbudne. Število obolelih za multiple sklerozo se namreč na področju velenjsko-koroške regije povečuje, bolezen vse prepogosteje prizadene mlajše ljudi. Lani so se po svojih
21. maja 1
40 let moškega pevskega zbora Šmartno ob Paki
Tudi zaradi njih je življenje prijetnejše
O številu članov društva ne govore preveč radi. Število obolelih za multiple sklerozo na področju velenjsko-koroške regije povečuje, smo med drugim slišali na rednem občnem
zboru
zmožnostih vključili v različne oblike pomoči svojim članom, se odpravili na izlet v Nazarje, sploh uspešni pa so bili na športnih tekmovanj med sebi enakimi, kjer so dosegli povsod odlične uvrstitve. "Obnovitvena rehabilitacija je za naše načeto zdravje še kako pomembna. S pridobivanjem napotnic za zdravilišča pa marsikje ne gre brez težav. Tudi člani sami so premalo prizadevni pri rekreaciji," je med drugim poudaril Verčkovnik in hkrati izrazil obžalovanje, ker se njihovemu vabilu za srečanje ni odzval nihče od vabljenih zdravnikov.
Posebnih novosti letošnji delovni program podružnice ne
predvideva, saj potrebe same sproti narekujejo delo društva. Upajo, da bodo pri reševanju težav posameznikov uspešni, da ne bodo ostali na obrobju družbenega dogajanja, ampak da bodo našli za svoja prizadevanja podporo pri tistih, pri katerih bodo potrkali na njihova vrata. Med drugim so se dogovorili o prireditvi Društva multiple skleroze Slovenije 4. junija v domu Španskih borcev v Ljubljani, s katero bodo zaznamovali 25-let-nico delovanja ene od mlajših invalidskih organizacij pri nas.
■ Tp
35 let društva gluhih in naglušnih Velenje
Šmartno ob Paki, 15. maja - Veliko je bilo v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki takih, ki so želeli prisluhniti članom domačega pevskega zbora in jih s toplim aplavzom nagraditi za njihov praznik - 40. letnico delovanja zbora. Jubilanti, kijih peto sezono vodi zborovodja Matjaž Kač iz Velenja so se jim oddolžili z ubrano zapetimi pesmimi. Kot so po skoraj dveurnem koncertu ugotavljali poslušalci v dvorani, je tudi zaradi njihovega prepevanja življenje prijetnejše in pestrejše.
Moški pevski zbor šmarškega kulturnega društva ima svoje korenine v leta 1958 ustanovljenem moškem kvartetu. Vinko in Tone Likeb, Feri Rudnik ter Ivan Bizjak so pod vodstvom staroste kulturnega delovanja na območju spodnjega toka reke Pake Frančeka Klančnika prepevali na različnih prireditvah, predvsem pa so bili vokalni spremljevalci ansambla Srnica. V šestdesetih se je četverici pridružilo nekaj fantov in tako je nastal zbor, v katerem danes prepeva 19 pevcev. Najstarejši Vinko Kliner šteje 69, najmlajši Marko Lekše pa 19 let. Veliko vaj, odrekanj in truda so v letih delovanja namenili pevci in seveda zborovodja Franček Klančnik, od leta 1993 pa Matjaž Kač, da ubrano zazvene tako ljudske kot umetne, domoljubne in še kakšna zvrst zborovskih skladb.
Tudi v svetu tišine je lahko lepo
"Čeprav je minilo že 35 let, naš boj za pravice gluhih in naglušnih še ni končan. Pred nami je še veliko dela, da bomo premostili ovire, ki jih gluhota prinaša. S skupnimi močmi smo si ustvarili to, kar imamo danes. Z voljo in trmo skušamo premagati svojo "drugačnost", kljub nerazumevanju okolja. Pokažimo svetu, da nismo dru-
gačni od drugih ljudi. Gluhota ni vidna, le da gluhi živimo v tišini,...".
To so misli predsednice Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje Erike Grobelnik. Se kako resnične so, vedo le tisti, ki člane poznajo. In morda tisti, ki so se v soboto udeležili proslave ob visoki obletnici, ki je bila kronana z odprtjem novih društvenih pros-
torov v Domu učencev.
Članstvo v društvu stalno narašča. Trenutno je v njem 532 članov iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline, društvo pa je bilo pred 35 leti ustanovljeno v Šoštanju. Danes je v društvu tudi 18 otrok, štirje so predšolski, dva hodita v
Marjana Rudolf, sekretarka MDGN Velenje
Opazili ste jih
Kdo bo naj učitelj | učiteljica?
Resnici na ljubo smo pričakovali, da boste tako množično kot do sedaj, tudi tokrat sodelovali pri iskanju odgovora na vprašanje Kdo bo naj učitelj, učiteljica. No, seveda imate še čas, da izpolnite kuponček z imenom in priimkom tistega, katerega delo v razredu, na šoli cenite iz več razlogov.
Za zdaj sodeluje v rubriki Opazili ste jih 15 imen učiteljev in učiteljic osnovnih šol iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Če zapišemo le nekaj imen tistih, ki jih na poslanih kupončkih večkrat omenjate, bralci in bralke, potem so to: Leonida Uranko in Metka Lapanja (OŠ Livada Velenje), Lidija Praunseis (OŠ Gustava Šiliha Velenje), Lija Modrijan in Damjana Paulič (OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki), Helena Tajnik (OS Karla Destovnika Kajuha Šoštanj), Neva Hvaleč (OŠ Antona Aškerca Velenje) in Toni Rehar (OS Biba Roeck Šoštanj).
Vabimo vas k sodelovanju! Nekomu med vami se bo to obrestovalo ob koncu te akcije, ko bomo med prispelimi kuponi izžrebali dobitnika, dobitnico praktične nagrade.
Izpolnjene kupone pošljite na naslov našega uredništva: Naš čas, Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom Opazili ste jih.
NAJ UČITELJ(ICA)
• Glasujem za . •Iz ........
:
:	Moje ime in priimek.....................................
: Naslov ..........................Pošta................
• Izpolnjen kupon pošljite na naslov Naš čas, d.o.o., Foitova 10, p.p. 89, 3320 : Velenje.
Predsednik društva gluhih in naglušnih Slovenije je ob odprtju novih prostorov predsednici MDGN Velenje Eriki Grobelnik izročil ček v vrednosti 200 tisoč tolarjev. Zagotovo jih bodo člani dobro in koristno porabili.
nakup teh prostorov. Nekaj je prispevala tudi MO Velenje. V novih prostorih bomo zagotovo lažje, upamo pa, da še boljše delali. Naši člani so do sedaj redno prihajali ob sredah, po novem se bomo lahko dobivali večkrat. Za naglušne pa pripravljamo dvakrat tedensko tudi servis slušnih aparatov." Prostore so uspeli tudi lepo opremiti, zagotovo pa bodo dobro obiskani in izkoriščeni, saj se je zdelo, da so člani društva med sabo dobri prijatelji, prav tako starši gluhih in naglušnih otrok. Druženje jim zagotovo vliva več samozavesti, saj ob tem spoznajo, da niso sami. Zato jim želimo v novih prostorih veliko srečnih ur in dobrega sodelovanja tudi mi!
■ Bojana Špegel
celjski vrtec za gluhe, nekaj jih je v Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, nekaj pa v redni šoli v Velenju. Veliko se nam jih je predstavilo tudi na proslavi ob obletnici, saj so skupaj z mamicami, vzgojiteljicami in učiteljicami pripravili prisrčen program. Na njej so se zahvalili tudi vsem tistim, ki jim pomagajo premagovati ovire, ki jim jih na življensko pot navrže življenje v tišini.
Novi prostori društva, ki so jih otvorili po proslavi, so svetli, lepo urejeni in precej prostorni. O tem nam je sekretarka društva Marjana Rudolf povedala: "Dolga leta smo se trudili pridobiti nove prostore. Sedaj nam je to uspelo s pomočjo Zveze gluhih in naglušnih Slovenije, ki je prispevala največji delež za
Pesmi, ki so jo zapeli prvič (Kaj mi nuca planinca) so dodali nove in nove. Njihov delež pri ohranjanju bogatega ljudskega izročila svojega kraja in tudi širšega okolja je velik. Skorajda ni bilo in je še danes ni prireditve v kraju, na katerih ne bi pevci zapeli dve, tri ali še kakšno pesem več. Od leta 1983 redno pojejo na pevskem taboru v Stični, pa na reviji pevskih zborov občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki Pozdrav pomladi. Ne samo kakovost, omembe vredna sta tudi razširitev programa z zahtevnejšimi pesmimi in vključitev mladih v zbor v zadnjem obdobju.
Za prihodnje člani šmarškega moškega zbora obljubljajo ljubiteljem zborovske glasbe vsaj en koncert na leto, gostovanje v kra-
jih, kamor jih bodo povabili in sodelovanje povsod tam, kjer jih radi slišali.
Jubilanti so tokrat na koncert povabili še dva domača zbora, sta skupaj z njimi vred navdušila občinstvo v dvorani: mladinsl zbor osnovne šole bratov Letonja, ki ga vodi Anka Verdnik - Jazbec in mešani zbor šmarškega kulturnega društva (ta deluje šele od letošnjega januarja dalje), ki ga vodi Matjaž Kač. Predsednik Kulturnega društva Šmartno ob Paki Peter Podgoršek pa je ustanovnim članom moškega zbora: Ivanu Bizjaku, Tonetu Likebu ter še vedno zboru zvestima pevcema Feri-ju Rudniku in Vinku Likebu podelil društvena priznanja,
■ rP
Veliko vaj, truda in odrekanj je bilo potrebnega, da so lahko ubrano zapeli tudi na jubilejem koncertu
Rečica ob Savinji
Dobra letina želodcev
Turistično društvo Rečica ob Savinji je v petek in soboto izvedlo že osmo po vrsti ocenjevanje zgornjesav-injskih želodcev. Strokovna komisija pod vodstvom dr. Stanka Renčelja je letošnjo bero ocenjevala v soboto dopoldne, najboljše izdelke in pridelovalce pa so razglasili popoldne v prostorih osnovne šole.
Na prijetni prireditvi so najprej izročili nagrade osnovnošolcem, ki so na podlagi posebnega natečaja ustvarili najboljša likovna in pisna dela o zgornjesavinjskem želodcu. Risbe so razstavili, pisna dela pa so učenci predstavili sami. Letošnjo kakovost želodcev sta pokusila tudi minister za kmetijstvo in gozdarstvo Ciril Smrkoij in poslanec državnega zbora dr. Franc Zagožen.
Predsednik strokovne komisije dr. Stanko Renčelj je o letošnjem ocenjevanju med ostalim povedal: "Vesel sem, da so se pridelovalci po vsej dolini znova z vsem spoštovanjem lotili izdelovanja te dobrine, prav tako sem zadovoljen, da jih vsako leto več preverja kakovost svojih izdelkov, da pri tem upoštevajo nasvete in se učijo, temu primerna pa je tudi kakovostna rast.Tudi likovni in pisni izdelki otrok zagotavlja, da bo dolina v bližnji prihodnosti prepoznavna po zgornjesavinjskem želodcu in po ostalih domačih dobrotah.
Redno ocenjevanje in izobraževanje je nujno in je pokazalo viden napredek. Predvsem to velja za oblikovanje izdelkov, kjer so izdelovalci pokazali že pravo mojstrstvo, saj so izdelki lepi in mikavni. Skoraj v celoti so odprav-ili tudi nekatere "grobosti," ki smo jih pridelovalcem očitali pred leti. sem štejem pretirano slanost, pretirano uporabo začimb, posebej neznačilnih, tudi preveč dimljenja so odpravili. Želodci se razumljivo sušijo in zorijo povem naravno, zato jim večkrat zagode zima. Delno je zima na kakovost vplivala tudi letos in sicer v tem smislu, da so želodci že preveč suhi. Letos bi jih morali ocenjevati mesec dni prej, saj bi bila njihova sočnost in okus-nost bistveno boljša. Temu bomo morali v bodoče nameniti več pozornosti in izdelovalce podučiti o možnostih opremljanja s klimatskimi napravami, da ne bodo povsem odvisni od vremena. Če se izdelki namreč pokvarijo, je to za pridelovalce velika gmotna škoda."
Zelo zadovoljenje bil tudi minister Ciril Smrkoij. "Zelo razveseljivo je. da pridelovalci te kulinarične dobrote preverjajo kakovost svojih izdelko\ saj na ta način omogočajo porabnikom, da uživajo zares pravi in kakovost- I ni želodec. Obenem to pomeni, da se bodo lahko kmetije na trgu pojavi- j jale z večjimi količinami in povečale svoj zaslužek. Tudi naše ministrstvo podpira krepitev dopolnilnih dejavnosti, saj sem prepričan, da bomo ob urejeni pokrajini, kakovostni turistični ponudbi in tudi s ponudbo doma pridelane hrane zanimivi tudi za evropski prostor in za evropskega turista."
Najboljše želodce so pridelali Klemenškovi iz Matkovega Kota. Rženičnikovi iz Šmihela nad Mozirjem in Resnikovi iz Podvolovljeka.
■ iP
jI. maja 1998

KAK VAS 11
Naša aviacija
Spet smo dobili nova vojaška letala. Ko so jih nekateri videli na slikah, so pomislili, da imajo močnejšo letalsko "oborožitev" pri nas že nekateri zasebniki.
Ne žejne
Pri urejanju term v Okonini ljudi vsaj ne bodo prepeljali žejne čez vodo. Kopanja še nekaj časa res ne bo, zato pa se bodo lahko ljudje z vodo iz vrtin odžejali.
Dobri obeti
Ko kje slišim o dobrih obetih za razvoj gasilstva, me nekako strese. Da se namreč ne bi prevečkrat izkazalo, da se na izkušnjah učimo.
Označevanje
Mnogim novim tablam, ki voznike obveščajo, kje morajo stopiti s pedala za plin, se bodo junija v Velenju pojavile še
Požar in potop
Slišimo, da naj bi za otvoritev novega velenjskega kina, ki je izredno nadomestilo starega, ki je pogorel, vrteli film o ladji, ki je potonila.
Namišljenost
Gluhost in naglušnost sta huda bolezen. Pa se ju vseeno tako radi poslužujejo tudi zdravi.
(Ne)kulturno
Nekateri opozarjajo, da so mnogi vrtovi v okolici Velenja prav nekulturno urejeni. Pa čeprav na njih vzgajajo različne kulture.
Relativnost
Kako je vse res relativno: eni že komaj čakajo junij, ko bo davčna služba začela pošiljati davčne odločbe, drugi se tega močno bojijo.
levo i 11 desno
nove. Take, ki bodo označevale pomembnejše objekte. Upam, da zaradi tega ne bo potrebna še dodatna omejitev hitrosti, da si bodo vozniki med vožnjo to lahko prebrali.
Črno - svetlo
To, da naj bi se Logarska dolina bolj povezala z območjem Črne, je svetla možnost za razvoj turizma.
Po starem
Minilo je že kar nekaj dni od uveljavitve novega prometnega zakona. To se na naših cestah že precej pozna. Mnogi že spet vozijo po starem.
Otroku so roke nekam odveč, ne ve, kam bi jih položil, zato jih sključi zgoraj pri glavi ter spominja prav na rojenčka. Gotovo vplivajo take ovire gibanju nežnih udov tudi duševno, in sicer podzavestno na otroka ter vzbujajo v njem odpor s tem, ko ga prisilijo, da se brani. Ali se je čuditi, da se pri otroku pojavljajo že v tej dobi trmoglavost, jeza, samovoljnost, ki na tihem razjedajo nežno živčevje.
Starši se za otroka silno boje; vedno mislijo, da bi se ponesrečil, zato ga zunaj nosijo, še rajši pa ga puščajo zaprtega v sobi. V tesnem prostoru ne vidi drugega kakor štiri zakajene stene in umazano hišno opravo, v svet gleda skozi majhna motna okna. Ko se po štirih plazi po blatnih tleh, ne vidi ničesar, kar bi ga privlačevalo. Zunaj hiše ga tudi ne puščajo svobodnega, vedno ga nosijo v naročju, v neprestani bojazni, da bi se na trati ne prehladil. Vsak nemir, ki z njim otrok javlja željo po enem ali drugem predmetu, po gibanju, po plazanju, zatro s pretnjo. Odraslim je svet znan, zato ne čutijo potrebe, da bi otroka seznanjali z okolico. Ko zamijavka mačka, zakokodaka kokoš, zalaja pes in ko otrok išče smeri, odkoder prihajajo nenavadni glasovi, in hoče tja, ga varuhinja miri; ne pokaže mu mačke, kokoši, psa.
Ko otrok doraste in se pokažejo sadovi take vzgoje, trma, jeza, samovoljnost in druge podobne razvade, ga domači še dražijo. Ko pa so se razvili podobni pojavi pri otroku v nelepe razvade, ga domači plašijo s parkeljni, "bergmandeljci", bavbavi; za laž mu bo-gec iztrga jezik ali pa pride sova in mu izkljuje oči; ob grmenju se bogec krega, ob blisku pa bogec žuga z žarečim bičem itd. Starši pač plašijo otroke s stvarmi, ki njim samim niso jasne in ker drugega sredstva ne poznajo. Otrok takšnih dvomljivih vzgojnih avtoritet ne pojmi, čuti samo, da bo izgubljen za vedno, ako ga te pošasti dobijo v pest... Otroke uspavajo z raznimi kvarnimi sredstvi. Gotovo rušijo s tem nežno živčevje, da se čutila in umstvena središča ne morejo prirodno razvijati.
Ni čuda, da pod takšnimi vzgojnimi prilikami stopajo otroci v šolo duševno silno zaostali. Nihče se z njimi ni dovolj pečal, zato imajo nejasno govorico, govorilni organi so naravnost zanemarjeni. Ne obvladajo niti najnavadnejših pojmov iz svojega najožjega kraja, domače hiše, kaj še o pridobitvah napredka, o kulturi. Enajstleten deček, popolnoma odrezan od sveta, lOOOm visoko v hribih, ni po-jmil besede mesar..."
Komentarje seveda odveč; povejmo le še to, daje večina sošolcev Blažcta in Nežice zrasla v tukaj opisanih razmerah.
Nekateri z zanimanjem sledimo zapetljajem o odločanju za izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje 3. Meni se zdi i povsem neverjetno, a očitno je, da tudi sedmo leto i demokracije v Sloveniji še ni naplavilo nobenih, političnih linovativnosti pri deljenju obljub. Ko vse škriplje in ko ljudje počasi izgubljajo vero v svoje voditelje, jim ti oblju-I bflo, da bodo zgradili elektrarno, ki bo dala kruh toliko in toliko ljudem. V isti sapi država obljublja celemu svetu, da bo tako kot drugi zmanjšala emisijo ogljikovega dioksida in tako prispevala svoj drobec pri odpravljanju vzrokov za pojav tople grede. Zaradi tega pojava se naša mati Zemlja pregreva bolj kot bi bilo za ljudi koristno. Pri nas pa, kot da bodo trboveljsko elektrarno lahko naredili skrivaj zato, da bodo tisti, ki že stoletja rijejo in garajo pod zemljo, to lahko delali še naslednjih petdeset let. j Saj človek ne bi imel nič proti temu. Lahko bi zamahnil z roko in rekel: "Če Trbovoi hočejo imeti še eno elektrarno, pa naj jo imajo!" Toda mi, Šoštanjčani, smo prvenstveno zain-■ , teresirani, da bi država vendarle že enkrat dokončala izgradnjo šoštanjskih elektrarn. Danes se že v osnovni šoli učijo, da so sestavni deli teh objektov tudi čistilne naprave, a gospoda v Ljubljani tega še ne ve. Tukajšnji prebivalci so potiho pozorni na vsako smrt svojih sosedov, a vse, kar si za vogalom upajo reči, so neuresničene želje za izplačilo rente, ki bi jo vsi najraje dobili kar na roko. Potem bi laže potrpeli, kadar južni veter vedno znova in znova pošilja dim iz najstarejšega dimnika naravnost pred naše nosove. In v pljuča! . Bolj po tiho me vse več ljudi, ki vedo, da pišem v tem stolpiču našega tednika, ogovarja, da bi vendarle morali nekaj storiti glede ekologije. Zraven še dodajo, da naj to naredimo tisti, ki nismo neposredno odvisni od rudniškega in elektrarniškega kruha. Pa zraven vedo, da smo tukaj vsi, tako ali drugače pripeti in odvisni od teh dveh državnih gigantov. To pa ne pomeni, da nihče ne bi smel reči ničesar. A vcepljen strah za delovna mesta je popolnoma ohromil znano korajžo iz konca osemdesetih let, kije danes mate-rializirana v obliki čistilne naprave na bloku štiri "naše" elektrarne. No, ve se, da bo zgrajena čistilna naprava tudi na bloku pet, a nam, Šoštanjčanom, je to slaba tolažba. Pri nas je najhuje, ko se pokadi umazano-rumena meglica iz najnižjega, opečnatega dimnika najstarejših blokov in ko se ta strupena sapa počasi poseda nad mesto. Za nas bi bila vsaka rešitev dobra. Bodisi preusmeritve blokov na bolj čisto kurivo, bodisi čistilna naprava ali pa zaustavitev najstarejših blokov, za katere nekateri pravijo, da so že tako ali tako amortizirani. Kaj bomo dočakali, je še vprašanje. Pristojni pravijo, da nekaj zanesljivo. Kaj pa to je, bo odvisno od volje naših vrlih politikov.
Zato bi veljalo lepo prositi tukajšnjo najvplivnejšo slovensko ljudsko stranko, da naj vendarle povabi kdaj njihovega predsednika Podobnika v naše loge. Po možnosti takrat, ko se bo pripravljajo k dežju. Takrat naj ga malo popeljejo na sprehod po bližnjih njivah in travnikih, da bo lahko na svoja čutila občutil zanimivo mešanico vonjav razlite gnojnice in pepelnato-žveplastih sapic, ki vejejo iz elek-trarniških dimnikov. A se kmetje raje zadovoljijo z belo moko, ki jo spomaldi izdatno posipajo po svojih zakisanih travnikih in njivah. Ob večerih, ko je za njimi dolg in naporen dan saniranja "popegianih" bregov, pa malo pomožuje-jo in pomodrujejo o krivicah, ki se jim godijo, o grozeči Evropi, kjer bodo s težavo konkurenčni in hvalijo boga, da še ni tako slabo, kot bi lahko bilo ...
■ Perorez
•• • • • • • «L,t, .f ,g .A,t, 1JLJLJL1AJL
"Oče, sin in duh dobrega vina," so oni dan molili eni, ko so gledali in poslušali Frankovičevega Štefana (desno) na kulturnem večeru v velenjski knjižnici. Ko je Štefan, krepak 96 letnik, zdeklamiral pesem sinu Zmagu ob 50-letnici (slavil jo je pred desetimi leti), je sin vrnil očetu tisto: Oče nebeški glej, še en kozarček daj ...In gaje dal.
Andrej German (desno), pomočnik direktorja podjetja Hlcon, kjer bodo za Mestno občino Velenje izdelali usmerjevalne table tolaži Petra Kosija, "prometnega" za Velenje: "Saj te razumem, saj te razumem.Če pri vas malopridneži ponoči odstranjujejo tisto, kar ti postavljaš podnevi, si zdaj naletel na pravega. Tisto, kar mi pritrdimo, drži 20 let."
Že, že, se veseli Peter Kosi, a o tem bo treba dati tudi kaj pismenega.
Marija Vrtačnik, direktorica Elkroja Mozirje, Gabi Hribernik, glavna v Nami Velenje in Vera Pečnik, pomočnica direktorice Elkroja so ženske, ki v svojih podjetjih nosijo hlače, če tudi so raje v krilu. Zadnjič, po uspeli modni reviji, ki so jo pripravili v Nami, so v en glas ugotavljale: "Je lahko kako drugače, če stopijo skupaj ženske in napravijo tako kot mislijo, da je treba?"
LJUDSKA
Etnološka paberkovanja 67
Piše: mag. Jože Hudales	i Nfcii i jjff
V prejšnih paberkovanjih smo naslikali idealizirano podobo družinskega življenja revne bajtarske družine iz časa okrog leta 1830, kakor jo je naslikal kasnejši škof Anton Martin Slomšek. Morda je škof v resnici srečal Blažeta in Nežico v svoji bogati pedagoški (katehetski) praksi toda večina tedanjih revnih otrok je zagotovo živela bistveno drugače. Prizorišče družinskega življenja bi lahko sto let kasneje (okrog 1930) opisali takole: "pri Smrečnikovi koči žive zelo ubogo. Posestvo je majhno in strmo. Gospodarje slaboten in gluh, njegova žena je vodenična, nadušijiva in slabokrvna ter za vsako delo nesposobna. Otroka, štirinajstletni Ivan in sedemletna Marija, sta zaradi nezadostne hrane zaostala v rasti. Hiša ima osojno lego in stoji v bregu tako, da ima na sprednji strani nadstropje, medtem ko je zadaj soba še nekoliko v zemlji. Stanovanje obstoja iz večje sobe in čumnate. V sobi stoji štedilnik in svinjski kotel; v kotlu kuhajo vse leto svinjsko klajo. Okna so majhna in tako slaba, da se jih le s težavo odpira. Stene niso pobeljene, tla so prstena. Postelje, bolj podobne jaslim ko pohištvu, so napolnjene s steljo, ki jo pokrivajo stare cunje, raztrgane in umazane suknje, razrezane vreče i.dr."
Tako je zapisoval svoja učiteljska opažanja Jože Jurančič na Remšniku na Kozjaku in nadaljeval: "Kmečki otrok je mučenik. Takoj po rojstvu ga zamotajo v cunje, povijejo mu roke in noge k telesu, da izgleda kakor egiptovska mumija. S tem mu ovirajo krvni obtok in svobodno kretanje rok in nog. Tako povezujejo otroka podnevi in ponoči. Starši so mnenja, da bi v nasprotnem primeru otrok postal kreten s pohabljenimi udi. Poviti otrok tudi miruje in mu ni potreba posvečati tolike pažnje; starši lahko nemoteno opravljajo domača dela. S povijanjem se otroku ovira krvni obtok, zato zaostaja v rasti; z rokami kreta tako nerodno, da se še po pol letu opraska po obrazu do krvi. Ta neokretnost rok se opazi celo pri šolski deci.
REZANJE ŠOŠTANJA
12 KAS ČAS
VI PIŠETE
-
21. maja 1998
MNENJA IN ODMEVI
Spoštovani bralci!
Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in ki bodo imeli več kot 80 znakov v eni vrsti, ne bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji.
Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Ce imate telefon, navedite tudi njegovo številko. Včasih je potrebno kakšno stvar namreč še pojasniti oziroma preveriti.
Uredništvo
Izjava za javnost v zvezi z
gladovno stavko Darka Zupana
Potem ko Darko Zupan pred sedežem Vlade Republike Slovenije gladovno stavka že 45 dan, brez da bi mu kdorkoli omogočil osnovno zdravstveno oskrbo, dostop do sanitarij in sveže vode, smo o tem obvestili: g. Milana Kučana, g. Janeza Drnovška,, dr. Franca Rode-ta, g. Janeza Janšo, Lojzeta Peterleta, Janeza Podobnika, varuha človekovih pravic. Do sedaj se je odzval le namestnik slednjega, g. Aleš Butala.
O tem dejstvu smo obvestili tudi nemški, danski, belgijski, avstrijski, švedski parlament, Svet Evrope, evropski parlament in največje medije vseh evropskih držav in ZDA. Poleg tega smo se obrnili tudi na veleposlaništvo ZDA v Ljubljani, preko e-pošte pa še na g. Billa Clintona, g. Al Gora in njuni soprogi.
Ker je Zupanovo življenje vse bolj ogroženo, bomo navedene osebe in ustanove vsak dan obveščali o dogajanjih pred vladno palačo v Ljubljani. Da nihče v državi ni pripravljen popravljati tovrstnih krivic in neupravičeno preganjane rehabilitirati, je potrdila ponudba, podpisana s strani g. Marušiča, kije za oba nesprejemljiva, višina ponujene odškodnine pa več kot žaljiva. Takšen odnos predstavnika državnega organa je Zupana še globlje prepričal na vztrajanje do rešitve problema ali pa smrti. Zato je tako neresno in neodgovorno obanašnje Vlade RS do stavkajočega več kot neodgovorno, predvsem pa ne na nivoju resnosti državnih organov v pravnih in demokratičnih državah.
Sicer pa to ni prva večja, obsodbe vredna napaka pravosodnega ministra g. Marušiča. Pred dnevi je javno vršil pritisk na celjsko sodišče in od njih zahteval analizo, zakaj je postopek zastaral. Komu v pravni državi pa je neodvisno sodstvo dolžno polagati račune za svoje postopke? Morda političnim strankam ali Vladi RS? Ironija tega je bila, da je bila takšna zahteva povsem neutemeljena, saj postopek ni, ampak je tožilstvo odstopilo od pregona, ker v dejanju ni našlo znakov kaznivosti.
Lep pozdrav!
■ Adolf Štorman
Opravičilo
Jože Jeraj iz Nazarij, ki je glavni nadzornik na zasebnih cestah v gozdovih na območju Občine Šoštanj, želi opravičilo za domnevno neupravičeno kritiko njegovega dela. Pravi, da gaje zbodlo pavšalno kritiziranje (ne)vzdrževanja gozdnih cest v naši občini, na kar sem pred mesecem dni opozoril v zapisu z naslovom Sosedi.
Pravi, da je na Občini Šoštanj na vpogled vsa dokumentacija, ki izkazuje korektno opravljena dela na gozdnih cestah v letu 1997. Ne vem, katero dokumentacijo ima v mislih, meni je za pisanje služil zapisnik Nadzornega odbora Občine Šoštanj z dne 3.4. 1998 in Razpisna dokumentacija, ki jo je podisal g. Jeraj dne 17. 3. 1997.
Gospod Jeraj je leta 1997 v imenu Občine Šoštanj razpisal razna vzdrževalna dela na_ sledečih gozdnih cestah v Občini Šoštanj: 1. Krpuh - Ležnik - Prešer, 2. Grebenšek - Slanica, 3. Turk -Kloše, 4. Slanica - Studenšek - oddelek 51, 5. Grebenšek - Acman, 6. odcep Srebotnik, 7. Vrtašnik -Visočnik, 8. Savinek - Počivavnik -
Sleme, 9. Senovršnik - Kozam. -Enci - Meja SO, 10. Enci - Kra-marica - Atelsko sedlo, 11. Tinčevo
-	Zgornji Berložnik, 12. Bukov stan
-	Volovja raven, 12. odcep - Koča Smrekovec, 13. Atelsko sedlo - Kal, 14. Luka - Leskovnik - Zaloka -oddelek 85, 15. Senov. križ - Cesta na Kramarico, 16. Stavš oddelek 48 b, 17. odcep Kapus, 18. Bačovnik -Slivnik, 19. odcep Telepec, 20. Radm. ovinek - Sedlo - oddelek 49, 21. Sedlo - oddelek 51,22. Št. Vid -Virtičeva Planina, 23. Zlebnik -Slanica, 24. odcep Golobinjek, 25. odcep Maček, 26. Konovšek -Velunje. Tako je bilo za leto 1997 predvideno vzdrževanje 26-tih gozdnih cest v skupni dolžini več kot 50 kilometrov.
Iz zapisnika nadzornega odbora pa razberemo naslednje. Posebna (neuradna!) komisija je kot najugodnejšega izvajalca za dela na prej navedenih cestah izbrala GG Nazarje, ki je ponudilo, da bo delo opravilo za 2.398.440,00 tolarjev. Od razpisanih del pa so bila opravljena dela le na naslednjih cestah: 1. Senovršnik - Kozam. - Enci - meja SO, 2. Tinčevo oddelek 94 - Zgornji Berložnik, 3. Št. Vid - Virtičeva planina, 4. odcep Srebotnik, 5. Stavše - oddelek 48b, 6. Konovšek -Velunja, v skupni dolžini manj kot 7 kilometrov. Za ta dela je dobijo GG Nazarje plačano 3.459,246,00 tolarjev.
"Najugodnejši" ponudnik je torej obljubil, da bo 50 km gozdnih cest vzdrževal za dva milijona štiristo tisoč tolarjev, dejansko pa jih je vzdrževal le sedem kilometrov in to za tri milijone in štiristo šestdeset tisoč tolarjev. No, mogoče je na povečanje cene vplivalo tudi pogozdovanje gozdnih cest, kajti na eni od vzdrževanih cest so še to pomlad rasle smrečice...
Kar pa se opravila tiče, ne vidim nobenih zadržkov. Če mi gospod Jeraj (ali pa mogoče dipl. ing. Pogorelčnik ali pa g. Cvrlin) priskrbijo potrdilo pristojnega ministrstva, da ni bil kršen nobeden od zakonov, ki jih g. Jeraj tako marljivo proučuje in našteva v svojem pisanju, bom po kolenih odkrevsal iz Šoštanja v Nazarje in se opravičil vsem, ki sem jim s svojim pisanjem storil krivico.
■ Peter Rezman
Še enkrat Igno-ranca velenjskih državnih organov...
Dne 28.4.1998 ste nam posredovali poziv, da vam odgovorimo na vaše vprašanje v zvezi z izgradnjo "betonskega objekta, ki služi kot mejni kamen med občino Velenje in občino Šoštanj" ter dne 18.5.1998 še "vlogo" po faksu, s katero zahtevate, da vam še isti dan po faksu posredujemo dovoljenje za izgradnjo zgoraj navedenega objekta.
V zvezi s tem vam daje Upravna enota Velenje naslednje pojasnilo:
Po določbah 49. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ. št. 47/86; v nadaljevanju ZUP), ki se na podlagi 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-1) smiselno uporablja kot republiški predpis, je stranka oseba, ki seje na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. V nadaljevanju 1. odstavek 50 člena ZUP-a določa, da je lahko stranka v upravnem postopku fizična ali pravna oseba. Po določi-
lih 2. odstavka 50. člena so državni organi, poslovna enota samoupravne organizacije in skupnosti, naselje, skupina oseb in drugi, ki niso pravne osebe, lahko stranke, če so lahko nosilci pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku.
Izhajajoč iz določb 1. odstavka 80. člena ZUP-a imajo stranke pravico pregledovati spise zadeve in na svoje stroške prepisati potrebne spise, pri čemer pa pregledovanje in prepisovanje spisov nadzoruje določena uradna oseba. V nadaljevanju 2. odstavek citiranega člena med drugim določa, da ima pravico pregledovati spise zadeve in na svoje stroške prepisati posamezne spise tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist.
V obravnavanem primeru niste oseba, na zahtevo katere se je uvedel postopek, niti oseba, zoper katero bi tekel postopek, in tudi ne oseba, ki bi imela za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Iz spisnih listin prav tako ni razvidno, da bi v tem primeru imeli, na podlagi materialnih predpisov, pravice ali pravne koristi, ki bi jih lahko varovali in o katerih bi se odločalo v tem postopku.
Zaradi vsega zgoraj navedenega vam odločbe po faksu ne moremo posredovati.
Pojasnimo naj tudi, da v skladu z obstoječo zakonodajo, tudi sicer upravni organ s strankami ne more komunicirati po faksu, tako da je vlogo potrebno posredovati pisno pri organu, pisno po pošti ali ustno na zapisnik pri upravnem organu.
S tem pismom seznanjamo tudi sredstva javnega obveščanja ter Ministrstvo za okolje in prostor.
Načelnica Upravne enote ■ Milena Pečovnik, dipl.
pravnica
Odmev na pogovor z g. Francem Avberškom v Našem času dne 7. maja
Dne 7. maja je bil v Našem času v rubriki Pogovor s težo objavljen pogovor z direktorjem Inštituta za ekološke raziskave Velenje, z g. Francem Avberškom. Tema pogovora je bila Znanje - največji kapital ERIC-a. Pogovor se je med drugim dotaknil tudi vprašanja jame Šoštanj. Na vprašanje novinarke, ali še iščejo odgovore na vprašanja v zvezi z jamo Šoštanj, je g. Avberšek odgovoril.
"Seveda, prav tukaj, pri nas, v Ericu, imamo zaposleno mlado raziskovalko, ki se ukvarja z vprašanjem površine nad jamo Šoštanj, da bi v naslednjih treh ali štirih letih znali odgovoriti na vprašanje, kaj bi pomenilo odkopa-vanje, kje so plusi in kje minusi. Potem bi lahko na osnovi podatkov ugotovili, ali je tistih 50 milijonov ton rentabilno odkopati ali ne. Končna odločitev bo ostala Premogovniku in TEŠ. Do takrat bodo imeli izjemno pomembne podatke, na osnovi katerih se bodo lahko odločali o tem, ali odkopavanje jame Šoštanj - ja ali odkopavanje jame Šoštanj - ne oziroma pod kakšnimi pogoji. To bo tudi za Šaleško dolino pomembna odločitev, saj se bo treba odločiti, ali bo Premogovnik še živel naslednjih 15 do 20 let ali ne. Šlo bo za pomebne reči in prav je, da so dobro naštudirane, da ne bi naredili škode, ki bi jo potem težko popravili." v
Človek kar ne more verjeti, da nekateri še vedno živijo in razmišljajo po nekdanjih preživelih vzorcih. Kako si g. Avberšek predstavlja, da se bodo o tako pomembnih vprašanjih Občine Šoštanj dokončno odločili kar v Premogovniku Velenje in TEŠ, mi ni znano. Vem, da je to nekoč bilo možno, toda k sreči so takšni časi za vedno mimo. Občina Velenje si je v prejšnjem sistemu "demokratično" pridružila Občino Šoštanj in jo tako onemogočila pri odločanju o svoji usodi. Žrtvovala jo je za obstoj Premogovnika in za razvoj Občine Velenje. Je bil potop dela našega mesta oziroma naše občine res potreben za to, da je šoštanjska elektrarna lahko proizvajala elektriko? Res ni
bilo druge rešitve, kot je na primer uvoz premoga, morda celo boljšega. O tem in še o drugih vprašanjih nikoli več ne bo odločal le Premogovnik Velenje, ampak predvsem Občina Šoštanj, bo pa očitno preteklo še precej časa, da bo nekaterim to postalo jasno. Opravičilo za tako brutalno uničevanje kmetijske in obdelovalne zemlje ter življenja ljudi, kot je bilo v preteklosti, težko najdemo. Pametni politiki bi se zagotovo odločili drugače, pa čeprav morda za dražjo rešitev. Prepričana pa sem, da so si velenjski politiki v preteklosti izbrali daleč najdražjo rešitev, ki jo bodo še dolgo plačevali tudi naši zanamci. Uničevanje Občine Šoštanj pa se seveda ni izvajalo le zaradi premoga, ampak se je s tem uničevalo predvsem meščanstvo v naši občini, ki ni bilo v skladu s takratnim političnim režimom, na drugi strani pa je nastalo mesto socializma. Ko človek vidi, kako so nekateri še osem leto po uvedbi demokracije v Sloveniji še vedno domišljavi in napihnjeni, prepričani, da ves svet stoji le zaradi njih, da so le oni tisti, ki lahko oblikujejo življenja drugih po svoji podobi in po svojih željah, res ne ve, ali bi jih obsojal ali pomiloval. Ja, navada je železna srajca, pravijo. Težko se je verjetno odreči privilegijem, da odločaš o usodi drugih, da jim lahko brez slabe vesti povzročaš krivice, da pa pri tem sam ostaneš nedotakljiv in zaščiten. No, takšne privilegije je nekaterim vzela demokracija, kako pa je z njihovim razmišljanjem?! ■ mag. Cvetka Tinauer, dipl. iur.
Delničarjem "Trdnjave PID" Velenje
Spoštovani	delničarji
pooblaščene investicijske družbe TRDNJAVE D.D. VELENJE
Ker nas je vsaj po podatkih družbe za upravljanje preko deset tisoč in ker bi vam rad nekaj povedal, sem se odločil za to pismo. Pred leti smo bili z mnogih strani vabljeni, da naj vpišemo svoje podarjene certifikate v to ali ono investicijsko družbo. Ponujali so nam dobro upravljanje, izdali so prospekt naložbene politike. Vpisali smo delnice in jih plačali s certifikati. Potem pa so nas bolj ali manj dobro obveščali, kaj se dogaja z našim premoženjem. Povabili so nas na skupščine, ki se jih seveda nismo udeleževali. To vedo tudi upravljavci. Pa ne da nas ne bi zanimalo, kaj se dogaja z našim premoženjem, celo pogosto smo vpraševali, kdaj bomo zanj dobili denar. Odgovarjali so nam, da ko bodo delnice uvrščene na borzo. Vmes pa je naše premoženje kopnelo. Ker sedaj ne moremo ugodno prodati naših delnic, predlagam, da vsaj na skupščini delničarjev, ki gaje sklicala uprava "TRDNJAVE" za 28. maj uveljavimo tisto svojo pravico, ki jo zakon daje delničarjem in odločimo o tem, ali bomo še nadalje zaupali ATRUSTU, da upravlja z našim premoženjem.
Potrudil sem se in kot pooblaščenec delničarke Dragice Hercog iz Maribora podrobneje pregledal poslovanje investicijske družbe, ki ga je vodila na podlagi pogodbe o upravljanju družba ATRUST iz Velenja, Poročilo uprave , revidirano s strani revizijske družbe RFR ERNST & YOUNG, razkriva izgubo v višini 720 mio SIT Navedene pa so tudi ugotovitve, da je premoženje TRDNJAVE zastavljeno za posojila posredno povezane družbe AFINING iz VELENJA. Pa tudi tekoče informacije delničarjem imajo pomanjkljivosti. Tudi nadzorni svet ni opravil svoje naloge. Tako ravnanje je v neskladju z zakonom, krši se investicijska politika, tveganje se bistveno poveča, delničarji pa nimamo temu primernega donosa. Uprava je torej delala v svojo korist na našo škodo. Delniško družbo bi morala uprava voditi v dobro družbe, samostojno in na lastno odgovornost. Ker je to določilo kršeno, ker so kršena določila pogodbe o upravljanju sem v zakonitem roku za to skupščino upravi poslal nasprotni predlog, le ta je bil objavljen v časopisu DELO, v sredo 13 maja. Bistvo predloga je, da se družbi za upravljanje odpove
pogodba o upravljanju s TRDNJAVO: Obrazložitve so na vpogled na upravi družbe v Velenju, Prešernova La. S prekinitvijo pogodbe so povezane sankcije., določene v pogodbi.
Konkretno predlagam, da se udeležite te skupščine in glasujete za ta nasprotni predlog,. Seveda lahko tudi pooblastite osebo, ki ji zaupate, in bo ona namesto vas po vašem pooblastilu glasovala na skupščini. Tudi sam osebno sprejemam taka
pooblastila. Moj naslov je Harald Karner dipl.oec, Cesta IX/14.3320 Velenje. Telefon 855 393. Rok za prijavo udeležbe na skupščini je najmanj tri dni pred skupščino, torej v ponedeljek, 25 maja.
V tem trenutku je to največ, kar lahko sami storimo za to svojo naložbo.
Lepo pozdravljeni,
■ Harald Karner
JAVNA TRIBUNA 0 KNJIŽNICI
Izkoristite priložnost in povejte, kaj vam leži na duši: velenjska knjižnica vabi na javni razgovor o knjižnici v četrtek, 21. maja letos ob 19. uri v knjižničnih prostorih. Veseli bomo vsakega mnenja, vprašanja, predloga ali kritike tako bralcev kot nebralcev.
Iz Solsk/h klopi
Naj pove srce
Tudi naša šola Biba Roeck Šoštanj je bila izbrana za sodelovanje v preventivnem projektu Naj pove srce, ki ga organizira Urad Republike Slovenija za mladino.
Osnovni namen projekta, ki poteka v obliki enourne prireditve z Janom Plestenjakom, je predstaviti mladim privlačne in ustvarjalne oblike samodokazovanja in uveljavljanja.
Po nastopu je sledila kratka evalvacija s strokovnimi sodelavci na šoli, ki bo izhodišče za načrtovanje nadaljevanja tega preventivnega programa.
V torek, 12. maja, smo si učenci petih, šestih, sedmih in osmih razredov Osnovne šole Biba Roecka ogledali projekt Jana Plestenjaka z naslovom Naj pove srce.
Njegov nastop se nam je zdel zelo zanimiv in zabaven. Se posebno nam je bilo všeč, da je v svoj program vključil tudi učitelje in nas, učence. Z veseljem smo poslušali njegove pesmi in na glas prepevali tiste, ki smo jih poznali. V premorih med pesmimi se je Jan sprehajal med občinstvom ter spraševal učence in učitelje, kdaj jih je strah, kdaj so žalostni ali veseli. Nato so ti "anketiranci" svoje odgovore napisali na veliko srce ali zmaja iz papirja. Ob vsem tem smo se iz srca nasmejali in zabavali.
Jan je s svojim projektom obisal že štirideset šol in zelo smo veseli, daje za enainštiri-deseti nastop izbral prav nas. Bilo nam je lepo, zato upamo, da nas bo kmalu spet obiskal.
■ Anja Lam-
pret in Darja Šumah, 8.b
Srečanje po 35. letih
Zadnjo aprilsko soboto smo se zbrali nekdanji sošolci Šole za odrasle, ki je potekala v šolskem letu 1962/63 na OŠ Mihe Pin-tarja Toleda Velenje. Srečanje je bilo v gostišču Pri Lipi v Šaleku. Udeležilo se ga je 10 od 20 vabljenih bivših sošolcev.
Naše prvo tovrstno srečanje je bilo zelo prisrčno, nadvse zanimiva je bila kronika, kije zajela obdobje 35 let, z radovednostjo pa smo prisluhnili tudi drug drugemu, ko smo pripovedovali vsak svojo življenjsko zgodbo.
Najprej smo se prisrčno pozdravili, nato poslušali kroniko (za 35 let), nakar je vsak udeleženec povedal svojo življenjsko zgodbo.
Preživeli smo lep večer in ura je bila že krepko čez polnoč, ko smo se poslovili. Dogovorili smo se, da se ob 40. obletnici ponovno snidemo.
■ Jurij Beričnik, Velenje
m
21. maja 1998
ZA RAZVEDRILO
MS VAS 13
OVEN OD 21.3. DO 21.4.
Dobro ste se znašli v okoliščinah, ki bi marsikoga spravile ob živce. Od ponedeljka dalje boste želeli počivali na lovorikah, a vam tega ne bodo dovolili. Bodite pazljivi in ne dovolite prijatelju, da bi si ustvaril dober glas na vaš ročun. S partnerjem se boste pogovarjali o zadevi, ki vas vedno znova vrže in tira, ker vas močno vznemiri. Privoščite si tudi počitek!
BIK OD 22.4. DO 20.5.
Ce boste prisluhnili razumu in boste v teh težkih trenutkih utišali glas srca, boste dobro prekrmarili mnoge, vendar ne čisto vse ožine. Pri izbiri boste v zadregi, saj ne veste, ali vam ne ponujajo mačka v žaklju. listi, ki ste mu naklonjeni, se bo izkazal in vam povrnil uslugo, ki ste mu jo pred kratkim storili.
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Vse se bo odvijalo po načrtu, vi pa boste kljub vsemu vznemirjeni. Ne veste, kaj lahko pričakujete od prihodnjih dni. Zaplet, ki ste si ga toliko časa želeli, ni obrodil pravih sadov, dolgočasite se in si na vso moč želite sprememb. V odnosih s partnerjem boste hoteli imeti prvo in zadnjo besedo, a zaman. Ne bo se vam pustil. Se več - močno se bo uprl, zato si bosta izrekla tudi kakšno krepko.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Dolgo in temeljito baste razmišljali o neki stvari, ki se vas pravzaprav ne tiče. Bolje je, da ste zadovoljni s tistim, kar imate, oziroma s tistim, kar lahko dosežete brez posebnih žrtev, trudili se boste, da bi vas nekdo ohranil v trajnem in prijetnem spominu. Kot kaže, vam bo uspelo. Sicer pa vam bodo spomini povzročili kar nekaj težav.
LEV OD 23.7. DO 23.8
Nekoga si boste z lahkoto ovijali okrog prsta, vendar se vam bo ravno zaradi tega zdelo vse skupaj zelo dolgočasno. Pripravljate se na spremembo, ki je od daleč videti vznemirljiva, iz bližine pa bo izpadla prav vsakdanja. Nekdo vam bo ali pisal ali pa telefoniral, vsekakor bo želel od vas nekaj, česar vi niste pripravljeni dati. to mu raje povejte takoj, da boste imeli mir in se boste lahko
posvečali stvarem, ki jih imate radi.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Upate in si želite, da izjeme ne bodo več dolgo izjeme. Nekdo, s katerim se dogovarjate za sodelovanje, omahuje in nemara si bo tudi sam še premislil, če ne boste pravočasno postregli s trdimi in prepričljivimi dokazi. Kjer je dim, je tudi ogenj, zato ne bodite tako lahkomiselno brezskrbni. Raje se pobrigajte, da boste s starimi grehi opravili še pred iztekom pomladi.
EHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10.
Neka odločitev je dobra, da bi boljša ne mogla biti. Naleteli boste na človeka, s katerim imate mnogo skupnega. Prepiri bodo utihnili, čakajo vas dnevi neskaljene sreče. Nekdo gleda za vami in vas poskuša predramiti iz vaše slepe zaljubljenosti. Ne bo mu uspelo, saj bodo vaše oči videle čisto drugo kot njegove. Nad denarnim stanjem se ne boste mogli pritoževati.
ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
Nenehno ste v središču pozornosti, zato gledate predvsem nase in prav nič na druge. Nekaj boste morali spremeniti, drugače ne boste več tako priljubljeni kot bi radi bili. Nakupovali boste in si ustvarjali temelje za prihodnje življenje, če ste pred velikimi spremembami, se dobro pripravite nanje. Predvsem psihično, soj ste v zadnjem času tu zelo ranljivi.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Vznemirjajo vas dogodki, ki se odvijajo v voši bližini in v katere zaenkrat še niste vpleteni. Naredili boste pametno potezo, nekdo pa vam bo kljub temu očital, da postavljate na kocko vse, kar je v vašem življenju pomembnega. Navada vas bo silila v dejanja, ki so vsaj nepremišljena, če ne nespametna. Poskusite uporabljati možgane, čustva pa raje malce potlačite. Sicer vam bo kmalu krepko žal.
KOZOROG OD 23.12. DO 20.1.
Odločitev je dobra, izpeljali pa jo boste lahko le ob pomoči nekoga, ki ima tudi svoje načrte. Manjka vam občutek, da ste nekomu na svetu čisto vse. Kar iščete, boste najbrž tudi našli, kljub temu po se poskušajte v življenju znajti tudi tako, da ne boste odvisni od tuje pomoči. Nežnosti vas bodo ogrele, a ne dovolj, da bi se odlično počutili. Zdravje bo namreč precej šibko in nestabilno.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Veselje, ki vam ga pripravijo partner, vas bo ganilo do solz. Pričakovali ste marsikaj, česa takšnega pa niti v sanjah ne. Poslušali boste govorice, ki so sicer izmišljene, vendar zelo blizu resnici. Naredite vse, da preprečite nasprotniku zmagoslavje, ki si ga obeta. lega si trenutno res ne morete privoščiti, saj ste šele pred kratkim slavili veliko zmago, ker ste nekomu, ki vam veliko pomeni, dokazali,
kaj vse zmorete.
RIBI OD 20. 2. D0 20.3.
Preveč ste zaskrbljeni, da bi vas motile drobne napake, brez katerih ni nihče na tem svetu. Ko boste opazili, da ste zgrešili pravo pot, bo že precej pozno za popravke in kesanje. K sreči imate ob sebi razumevajočega človeka, ki vas bo v odločilnem trenutku podprl. Neko darilo vas bo utišalo, a le za nekaj dni. Zdravje ranljivo, počutje precej spreminjajoče, finance zelo nestabilne, zafo bodite čim
bolj varčni. Kmalu bo bolje..
NAGRADNA KRIŽANKA - TRGOVINE SVIT
ŠALEŠKA 7, VELENJE (ZA RDEČO DVORANO) TEL.: 063/852-377 V TRGOVINI: bogata izbira gum Sava, Michelin, Good Year, Toja, umetnega usnja, klinastih jermenov... DELAVNICA: avtooptika, montaža, vulkanizersvo...
Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo križanke TRGOVINE SVIT. Geslo opremljeno z vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka 1. junija na naslov ; NAŠ ČAS d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom "TRGOVINA SVIT"
Izžrebali bomo tri nagrade:
1.	nagrada: avtooptika
2.	nagrada: montaža in centriranje gum
3.	nagrada: vulkanizersvo
NAS ČAS
Veleblagovnica Nama iz Velenja pripravlja v mesecu maju že tradicionalno modno revijo na kateri prikazuje najnovejše modne trende - modele, ki jih seveda tudi prodaja. Tokrat so prvič pripravili revijo v
AVTOR KRIŽANKE R.NOC
NAJFINEJŠA,PORCELANSKA GLINA
REKA V INNS-BRUCKU
FRANC. SKLADATELJ IERIC)
UREDNICA IN VODITE-LJICATV SLOV. MOLK
„„rT JlZVEDEN.ZA OCET j ANALIZO
RAZJ/OJNI STADIJ PRI ŽUŽELKAH. LIČINKA
PRIPADNIK NAJSTEV. SLOVANSKEGA NARODA.
IJMETEN ZLE0ZA i5 PUŠČANJE HLODOV
PASJA HIŠICA
SILVP IZGORSEK

TEK CEZ
DRN INSTRN
ALKOHOL. PIJAČA
RUDI KOSMAČ
PISATELJ SVETINA RIM.BOGINJ A JEZE
RAZKOŠNA ZGRADBA
REKA NA FR.RIVIERI
DOKONČA NJE,ZA-KLJUCITEV
GL.MESTO ASIRIJE
ALKOH. PIJAČA
ZAČIMBA ZAPICE
ST. IME ZA PLUG DRŽAVA V JZ AFRIKI
ČASOVNO OBDOBJE 365 DNI
VNEMA, POLET
TOMAŽ ORTHABER
NIKOLAJ OMERSA
PRIPADNIK ANT. ITALOV
ILOVICA
GLIVIČNA BOLEZEN NAZITU
LETOVIŠČE NA FRANC. RIVIERI
EDVARD GREGORIN
MODEL,POSODA ZA POTICO (ZASTAR.)
GL.MESTO ITALIJE
ZIVINO-ZDRAVSTVO
IGRALEC RANER SQNJA NECIMER
PETER KAVALAR PREBIVALCI ATIKE
IVAN CANKAR
,-- ? --
ŠPORTNIK, KI TEKMUJE V VODI
BRITAN. OTOK V IRSKEM MORJU
MAKED. DRAMATIK CASULE
IGRALKA RINA
lastni hiši, v restavraciji Mami, ki so jo spretno in izvirno spremenili v čisto pravo dvorano z modno pisto, po kateri so se ves večer sprehajala brhka dekleta in fantje, pridružili pa so se jim tudi najmlajši iz velenjskih vrtcev. Večer je bil lep, udeležba dobra, prav tako pa tudi ponudba Veleblagovnice Nama. Delček vsega vam skušamo pričarati na naslednjih fotografijah, še bolje pa bo, če čim prej stopite v Namo in si novo modo in ponudbo Name kar sami ogledate oziroma še bolje -nabavite!
■ (mz, foto vos)
Za letošnjo modo je značilna modrina - v Nami je je na pretek v različnih kombinacijah!
Veleblagovnica Nama Velenje se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri izvedbi modne revije: MURA, LABOD, TRIGLAV, GORENJSKA OBLAČILA, LISCA, KRKA KOZMETIKA, SVILANIT, MINI CLUB, TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD, ELKROJ, TRIKON, USNJENA GALANTERIJA OKRŠLAR, LJUTOMERSKA KLET VINAG ORMOŠKA KLET, MIR LJUBLJANSKA MLEKARNA, MESARIJA STRAŠEK MARINA PORTOROŽ, PEKARNA BRGLEZ, ICTAS, POVRTNINA MARIBOR, KMETIJSKA ZADRUGA PESNICA, SADJE ZELENJAVA MERCATOR, MANEKENSKA SKUPINA EROR LENART, MANEKENI IZ VRTCA "VRTILJAK", FRIZERSTVO KODER VIZAŽISTKA AVRELIJA.
Manekenke so najbolj navdušile takole oblečene - poizkusite, morda boste tudi ve?
NOVO
v Poslovnem centru v Starem Velenju
msm	I
info.tei. 861-560 -pet. 7.-12. in ia.-i9.il, sob. 7.-13.J1
Minuta obiska v šolan ju 50,00 SIT
POZOR:
S tem KUPONOM ob prvem obisku soiarija cena 30,00 SlT/min r!
14 NAS VAS
TV SPORED
21. maja 1998
ČETRTEK, 21. maja
SLOVENIJA 1
09.30	Pod klobukom
10.15	Boj za obstanek, 4/6
11.10	Bettyjino potovanje, 5/6
11.40	Homo turisticus
12.05	J.A.G., 1/22
13.00	Poročila
13.10	Vreme, šport
13.15	Zgodbe iz školjke
13.45	Resna glasba
14.40	Razgledi slovenskih vrhov
15.10	Osmi dan
15.50	Podoba, podobe
16.20	Slovenski utrinki
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Jasno in glasno
18.20	Parada plesa
18.35	Znanje je ključ
19.05	Risanka
19.20	Napovedniki, oglasi
19.30	Dnevnik, vreme
19.55	Šport
20.05	Emily z mesečeve domačije, 3/13
20.55	Dobro je vedeti
21.05	Tednik
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.50	Kontrapunkt, omizje o kulturi
00.00	Parada plesa
00.15	Znanje je ključ
SLOVENIJA 2
11.05 12.00 13.00 14.00 16.30
18.05 19.00 19.30 20.00 20.55
Družinski zdravnik, 1/14 Tok noč tok Primož Trubar, 4/4 Svet poroča Strah ima mrzlo roko, nemški film Saint Trapez, 5/39 Kolo sreče, tv igrica Videoring
Koncert skupine Panda Latino bar, film
07.00 Dobro jutro, Slovenija
10.00	Senca, nad.
10.50	Top shop
11.00	Esmeralda, nan.
12.00	Razprtije, nan.
13.00	POP kviz
13.30	Na zdravje!, nan.
14.00	Obalna straža, nan.
15.00	Zlatolaski, nan.
15.30	Samski stan, nan.
16.00	Senca, nan.
17.00	Esmeralda, nad.
18.00	Pop kviz
18.30	Obalna straža na kolesih, nan.
19.30	24 ur
20.00	Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim
21.00	Melsore plače, nan.
22.00	Cybill, nan.
22.30	Na zdravje!, nan.
23.00	Bilo je nekoč v Ameriki,
amer. film
03.00	24 ur, ponovitev
kanali
Iti. 27
09.25	NAJ SPOT DNEVA	10.30
09.30	SOSEDJE, 49. del,	12.00
	ponovitev	
09.55	EPP/VABIMO K OGLEDU	12.45
10.00	SVET ŽIVALI: OBISK V	12.50
	LJUBLJANSKEM	17.55
	ŽIVALSKEM VRTU	18.00
10.30	VIDEO TOR glasbena oddaja	
11.15	POD ZVEZDNIM SVODOM;	19.00
	Oddaja z astrologinjo ROŽO	19.05
	KAČIČ	19.30
12.00	TV IZLOŽBA	19.40
12.05	VIDEOSTRANI	19.45
18.55	NAJ SPOT DNEVA	20.00
19.00	REGIONALNE NOVICE	20.05
19.05	SOSEDJE, 50. del	
19.30	EPP/VABIMO K OGLEDU	21.35
20.05	BOJEVNIKI, am. akcijski film	
21.35	KARTE USODE, kontaktna	
	oddaja; prerokovanje iz	22.05
	ciganskih kart	22.10
22.20	REGIONALNE NOVICE	
22.25	NAJ SPOT DNEVA	22.40
22.30	TV IZLOŽBA	22.45
22.35	VIDEOSTRANI do 24.00	22.50
PETEK,
22. maja
SLOVENIJA 1
09.30 10.15 10.45 11.05 11.35 12.05
13.00 13.15 14.25
16.20 16.50 17.00 17.10 17.20 17.30 17.45 18.20 19.10 19.20 19.30 20.00 20.15 22.00 22.40 22.45 22.50 00.05 01.00
Jasno in glasno Parada plesa Znanje je ključ Pomagajmo si Na vrtu
Emily z mesečeve domačije,
3/13
Poročila
Kontrapunkt, omizje o kulturi Ivona, posnetek predstave mestnega gledališča Ljubljana Mostovi
Obvestila in oglasi Obzornik Po Sloveniji Vreme
Sprehodi v naravo Cofko cof, 10/13 Divja zemlja, 3/4 Risanka
Napovedniki, oglasi TV dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna Amater, franc. film Odmevi, vreme Šport Oglasi
Polnočni klub
Zvezde ruskega baleta, 3/4 Divja zemlja, 3/4
SLOVENIJA 2
11.05 Saint Tropez, 5/39 12.00 TV poper 13.05 Glavni dobitek, amer. film 15.25 Giro D'ltalija 18.05 VVildbach, 11/13 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Glasba za Montserrat 21.30 Veliki miti in skrivnosti 20.
stoletja, 25/26 22.00 Zgodba o fantih in dekletih, ital. film
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30
19.30 20.00 22.15 23.00 00.00 01.30
09.00
10.00
10.25
Dobro jutro, Slovenija Senca, nan. Top shop, tv prodaja Esmeralda, nan. Obalna patrulja, nan. Pop kviz
Na zdravje!, nan. Obalna straža, nad. Zlatolaski, nan. Samski stan, nan. Za vedno, nad. Esmeralda, nad. Pop kviz
Obalna straža na kolesih,
nan.
24 ur
Besnilo, amer. film Dosjeji X, nan. Prva izdaja, nan. Justine, erotični film 24 ur
DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja SOSEDJE, 50. del, ponovitev
EPP/VABIMO K OGLEDU BOJEVNIKI, am. akcijski film KARTE USODE, ponovitev oddaje TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ,kontaktna oddaja
REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 51. del RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU RDEČE KLASJE, slovenski film
KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-18. oddaja
REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 23. maja
SLOVENIJA 1
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	Čarobni šolski avtobus,
21/39
08.55	Otroška oddaja
09.50	Dobrodošli doma
09.55	Amater, amer.-franc. film
11.35	Promenadni koncert
12.05	Tednik
13.00	Poročila
13.35	Milje in vozli
14.05	Polnočni klub
15.20	Salzburške zgodbe,
avstrijski film
17.00	Obzornik
17.10	Oglasi
17.15	Slovenski komorni zbori
17.50	Na vrtu
18.15	Ozare
18.20	Raziskovalec, 4/6
19.10	Risanka
19.25	Oglasi
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.15	Pravi biznis
21.15	Novice iz sveta razvedrila
21.40	Homo turisticus
22.00	Bettyjino potovanje, 6/6
22.35	Poročila, vreme
22.45	Šport
23.05	Poročna ogrlica, amer. film
00.45	na vrtu
SLOVENIJA 2
09.25	Zlata šestdeseta
10.25	TV poper
11.30	Glasba za Montserrat
13.55	Košarka NBA: finale po konferencah, posnetek
15.25	Giro D ltalija
17.30	Košarka NBA action
18.00	Teniški magazin
18.25	Rally Saturnus, posnetek
19.30	Videoring
20.00	Ravnatelj, amer. film
21.50	V vrtincu
22.35	Sobotna noč
07.00 Dobro jutro, Slovenija 08.00 Rožnati panter, ris. serija 08.30 Dogodivščine medvedka
Ruxpina, ris. serija 09.00 Guliverjeva potovanja, ris. serija
09.30 Vrnitev v prihodnost, ris.
serija
10.00 Mlajši bratec, nan. 10.30 Povver Rangers, nan. 11.00 Tarzan in deček džungle,
mladinski film 13.00 Formula 1, trening 14.00 Super pop s Stojanom Auerjem
15.30 Nove pustolovščine Robina
Hooda, nan. 16.30 Highlander, nan. 17.30 Pop party, glasbena oddaja 18.30 Beverly hills 90210, nad. 19.30 24 ur 20.00 Čenče, amer. film 22.00 Teksaški mož postave, nan. 23.00 Skok v globino, amer. film 01.00 Playboy special 02.00 24 ur, ponovitev
09.25	NAJ SPOT DNEVA	10.00
09.30	OTROŠKI MIŠ MAŠ,	10.20
	ponovitev	10.40
10.30	EPP/VABIMO K OGLEDU	
10.35	SOSEDJE, 51. del,	11.10
	ponovitev	
11.00	KAKO BITI ZDRAV IN	11.35
	ZMAGOVATI; S.E.M.-18.	
	oddaja	12.05
11.30	TV IZLOŽBA	12.10
12.00	VIDEOSTRANI	12.30
18.55	NAJ SPOT DNEVA	
19.00	RISANKE	13.00
19.30	TV IZLOŽBA	
19.35	OBVESTILA	13.30
20.00	EPP/ VABIMO K OGLEDU	
20.05	689. VTV MAGAZIN,	13.50
	regionalni informativni	16.00
	program	
20.25	AKTUALNO-pogovorv	
	studiu VTV v Celju	
20.55	SLOVENCI V AVSTRALIJI:	17.00
	PORTRET FRANCA	18.30
	VODUŠKA	19.15
21.15	HITOVE ODRSKE LUČI;	
	nastop skupina SHOW LINE	19.45
22.15	NAJ SPOT DNEVA	20.10
22.20	TV IZLOŽBA	
22.25	689. VTV MAGAZIN,	20.40
	ponovitev	
22.45	VIDEOSTRANI DO 24.00	21.10
NEDELJA, 24. maja
SLOVENIJA 1
08.00	Palček David, 6/12
08.25	Zvezdica, lutk. serija, 13/26
08.50	Živahni svet iz zgodb
Richarda Scarryja, 13/13
09.15	Telerime
09.20	Pustolovščine, 12/24
09.50	Ozare
09.55	Umetnost petja, 1. del
11.00	Svet opic, 6/12
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	4x4
13.00	Poročila
13.40	Pravi biznis
14.40	Novice iz sveta razvedrila
15.10	Iz ljubezni do Thomasa,
franc. film
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.15	Slovenski magazin
17.45	Po domače
18.40	Razgledi slovenskih vrhov
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	ZOOM
21.35	Simfonija za mamnke
22.30	Tretji kamen od sonca, 6/20
23.00	Poročila, vreme
23.10	Šport
23.20	Krištof Kolumb, amer. film
01.50	Razgledi slovenskih vrhov
SLOVENIJA 2
08.50 Teater paradižnik 09.40 V vrtincu
10.20 Kar je vedela Maisie, fran. f. 11.55 Minsk: EP v boksu, finale, prenos
15.00 Košarka NBA: finale po
konferencah, zahod 16.25 Rokomet: finale sloven.
pokala (Ž) 17.55 DP v nogometu,
MURA:MARIBOR TEATANIC 19.30 Videoring
20.00 Resnični obraz Anite Novak 20.50 Izrael in Arabci-50-letna
vojna, 4/6 21.45 Šport v nedeljo
08.00 Rožnati panter, ris. serija 08.30 Dogodivščine medvedka
Ruxpina, ris. serija 09.00 Bojevniki prihodnosti, ris. serija
09.30 Mladi superman, nan. 10.00 Parker Lewis, nan. 10.30 Povver Rangers, nan. 11.00 Beverty hills 90210, nan. 12.00 Melrose plače, nan. 13.00 Radijska postaja, nan. 13.30 Pred dirko Formule 1 14.30 Formula 1: Monte Carlo 16.45 Naš Čarii, nan. 17.45 Mati, pusti me!, amer. kom. 19.00 Športni krog 20.00 24 ur
20.00 Super POP s S. Auerjem 21.45 Športna scena 22.45 Nesreča s plutonijem, am f. 01.00 24 ur
. kanali
il§' 2 T
46 52
PONOVITVE ODDAJ: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ
688.	VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 5. del
GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO EPP/VABIMO K OGLEDU
689.	VTV MAGAZIN AKTUALNO - pogovor v studiu VTV v Celju GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO SLOVENCI V AVSTRALIJI; PORTRET F. VODUŠKA Nastop skupine SHOW LINE SKRBIMO ZA ZDRAVJE; BIORESONANČNA TERAPIJA: Gost v studiu: DR. LOJZE MEDVED RDEČE KLASJE, slov. film VIDEO TOR glasbena oddaja OBISK V LJUBLJANSKEM ŽIVALSKEM VRTU SOSEDJE, 51. del KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. -18. ODDAJA STUDIA SIGNAL, ŠIŠKA
VIDEOSTRANI
PONEDELJEK,
25. maja
SLOVENIJA 1
09.30	Lahkih nog naokrog
10.15	Divja zemlja, 3/4
11.10	Raziskovalec, 4/6
12.00	Slovenski magazin
12.30	Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila
13.10	Vremenska panorama
13.15	Ljudje in zemlja
13.50	Simfonija za mamnke
14.50	ZOOM
16.20	Dober dan, Koroška
16.50	Obvestila, oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Radovedni Taček
17.45	Narava in človek, dokum.
oddaja
18.15	Oglasi
18.20	Recept za zdravo življenje
19.10	Risanka
19.15	Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30	Dnevnik, vreme
20.00	Savannah, 20/34
20.55	Dobro je vedeti
21.05	Odstiranja, dokum. oddaja
22.00	Odmevi
22.25	Univerzitetni razgledi
22.30	Kultura
22.35	Vreme, šport
22.50	Odstiranja, pogovor
00.50	Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
11.05	VVildbach, 11/13
12.00	Šport v nedeljo
12.45	Veliki miti in skrivnosti 20.
stoletja
13.10	Salzburške zgodbe,
avstrijski film
15.30	Zgodba o fantih in dekletih, ital. film
18.05	Izpolnjene obljube, 4/9
19.00	Lingo, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Studio city
21.00	Trend, oddaja o modi
21.55	POMP
23.00	Brane Rončel izza odra
00.30	Studio city, ponovitev
M 07.00 10.00 10.50 11.00 11.45 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00
22.00 23.00 01.00
09.00
10.00 10.05
10.25
10.55 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 19.45 20.00 20.05
21.05
21.30 21.35
22.00 22.05 22.10
Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Esmeralda, nan. Športna scena POP kviz
Parker Lewis, nan. Obalna straža, nan. Zlatolaski, nan. Samski stan, nan. Za vedno, nad. Esmeralda, nad. Pop kviz
Angel v belem, nan. 24 ur
Vrnitev v prihodnost 3, amer. komedija Detektiv iz Salzburga, nan. Zlati časi, komedija 24 ur, ponovitev
[anali 27 46 52
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/VABIMO K OGLEDU 689. VTV MAGAZIN, ponovitev
AKTUALNO - pogovor v studiu VTV v Celju TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 52. del RISANKA TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; Gost: BRANKO MAKSIMOVIČ, predsednik društva novinarjev Slovenije ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 6. del dokumentarne oddaje
REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 26. maja
SLOVENIJA 1
09.30	RadovedniTaček
09.45	Narava in človek, 11/13
10.15	Recept za zdravo življenje
11.05	Po domače
12.05	Savannah, 20/34
13.00	Poročila
15.50	Brez meje - moja vas
16.20	Prisluhnimo tišini
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.25	Oglasi,napovedniki
17.30	Mejniki naravoslovja in
tehnike
17.45	Otroška oddaja
18.10	Risanka
18.15	Oglasi, napovedniki
18.20	Besede
19.10	Risanka
19.20	Dobro je vedeti
19.25	Oglasi
19.30	TV dnevnik
19.50	Vreme
19.55	Šport
20.05	Gimnazija strtih src, 21/26
20.55	Dobro je vedeti
21.05	Mednarodna obzorja
22.00	Odmevi, vreme
22.33	Kultura
22.40	Šport
22.45	Oglasi
22.50	Janez Vipotnik, portret
23.40	Besede
SLOVENIJA 2
11.05	Izpolnjene obljube, 4/9
12.00	Studio city
13.00	Sobotna noč
16.25	Ravnatelj, amer. film
18.05	Aizačani ali dve Matildi, 6/8
19.00	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Osamljeni planet: Aljaska
20.55	Sama s tabo, španski film
22.25	Svet poroča
V j
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Zavedno, nad.
10.50	Top shop
11.00	Esmeralda, nan.
12.00	POP party
13.00	Pop kviz
13.30	Poslednja meja, nad.
14.00	Obalna straža, nan.
15.00	Zlatolaski, nan.
15.30	Samski stan, nan.
16.00	Zavedno, nad.
17.00	Esmeralda, nan.
18.00	Pop kviz
18.30	Angel v belem, nan.
19.30	24 ur
20.00	Resnične zgodbe: Sodba,
amer. film
21.45	Bolnišnica upanja, nan.
22.30	Na zdravje!, nan.
23.00	Moja leva noga, ang. film
01.00	24 ur, ponovitev
.kanali 27 46
52
09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 SOSEDJE, 52. del,
ponovitev 09.55 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; Gost: BRANKO MAKSIMOVIČ, predsednik društva novinarjev Slovenije 10.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 11.00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA; ponovitev 6. dela 11.25 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 TV IZLOŽBA 19.05 SOSEDJE, 53. del 19.30 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA; TELEVIZIJA IMPULZ KAMNIK 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 690. VTV MAGAZIN 20.25 KAKO POZNAMO NOV PROMETNI ZAKON? kontaktna oddaja 21.25 ŠPORTNI TOREK, športna
informativna oddaja 21.45 DRŽAVNI IN POKALNI
ZMAGOVALCI RK PIVOVARNA LAŠKO - OCENA SEZONE, oddaja iz studia VTV v Celju 22.15 RALLY SATURNUS Ž98,
reportaža 22.45 NAJ SPOT DNEVA 22.50 TV IZLOŽBA 22.55 690. VTV MAGAZIN,
ponovitev 23.15 VIDEOSTRANI do 24.00
SLOVENIJA 1
09.30	Vajnove dogodivščine, 1/26
09.55	Mejniki naravoslovja in tehnike, dokum. nan.
10.15	Besede
11.10	Mednarodna obzorja
12.00	Gimnazija strtih src, 21/26
13.00	Poročila
14.20	Tretji kamen od sonca, 6/20
14.45	Iz ljubezni do Thomasa,
franc. film
16.20	Obzorja duha
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Male sive celice, kviz
18.20	Boj za obstanek, 5/6
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	J.A.G., 2/22
21.00	Dobrodošli doma
21.05	Osmi dan
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.55	Gibljive slike
23.20	Nina Vyrubova, portret
balerine
00.50	Boj za obstanek, 5/6
SLOVENIJA 2
11.05 12.00 13.05
13.55 16.25
18.05 19.00 19.30 20.00
22.00 23.00 00.05
Aizačani ali dve t POMP
Izrael in Arabci - 50-letna vojna
Lov za zakladom, 14/20 Kar je vedela Maisie, franc. film
Družinski zdravnik, 2/14 Kolo sreče, tv igrica Videoring
Šport (košarka NBA: finale po konferencah ali Mednarodni atletski miting« Novem mestu To ni zahrbtno, 2/4 Lov za zakladom, kviz Kolesarstvo Giro D'lta| posnetek
t	..... W
07.00	Dobro jutra, Slovenija
10.00	Zavedno, nad.
10.50	Top shop
11.00	Esmeralda, nan.
12.00	Bolnišnica upanja, nan.
13.00	Pop kviz
13.30	Na zdravje, nan.
14.00	Obalna straža, nan.
15.00	Zlatolaski, nan.
15.30	Samski stan, nan.
16.00	Zavedno, nad.
17.00	Esmeralda, nad.
18.00	Pop kviz, nan.
18.30	Angel v belem, nan.
19.20	Vreme
19.30	24 ur
20.00	Ujeta v bolnišnici, amer. film
21.45	Newyorška policija, nan.
22.30	Na zdravje!, nan.
23.00	Mediterraneo, film
01.00	24 ur, ponovitev

kanali
27 46 52
09.00 DOBRO JUTRO,informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 SOSEDJE, ponovitev 53. dela
10.25 690. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.45 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.50 KAKO POZNAMO NOV PROMETNI ZAKON? kontaktna oddaja 11.50 ŠPORTNI TOREK, športna
informativna oddaja 12.20 DRŽAVNI IN POKALNI ZMAGOVALCI RK PIVOVARNA LAŠKO-OCENA SEZONE, ponovitev pogovora iz studia VTV« Celju
12.50 RALLY SATURNUS Ž98,
reportaža 13.20 TV IZLOŽBA 13.25 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 SOSEDJE, 54. del 19.30 RISANKA 19.40 TV IZLOŽBA 19.45 OBVESTILA 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.05 NAJ SPOT, glasbena oddaja 21.35 REGIONALNE NOVICE 21.40 GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO 22.10 NAJ SPOT DNEVA 22.15 TV IZLOŽBA 22.20 VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA - Naščasd.o.o.
Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5* prometni davek.
21. maja 1998
MODRO H
DJ& KRONIKA
NAS CAS 15

Nad policista s solzilcem
V	soboto, nekaj po 13. uri, je policist postaje Velenje na podlagi odredbe o privedbi v zapore Celje poskušal aretirati 41-letnega Franca K. iz Malega Vrha. Franc je prijetje preprečil. Policistu seje uprl tako, da gaje iz neposredne bližine poškropil s solzil-nim sprejem po obrazu, nakar je zbežal. Policist je pri tem utrpel lažjo telesno poškodbo.
Na kotalkališče po kladivo
V	noči na četrtek, 14. maja, je neznanec vlomil v objekt Premogovnika Velenje, ki stoji ob kotalkališču. Ukradel je električno pnematsko kladivo znamke Makita HR 5000, vredno okoli 130.000 tolarjev.
Požar v Novi Štifti
Z regijskega centra Uprave za obrambo Celje so sporočili, daje v sredo, 13. maja, nekaj po 15. uri prišlo do požara na strehi cerkve v Novi Štifti. Ogenj so pogasili gasilci iz okoliških gasilskih društev, nekaj jih je še kasneje ostalo na požarni straži. Prav hitremu posredovanju gasilcev gre zahvala, da ni prišlo do večje gmotne škode. Kolikšna je, pa še ni znano.
Na levo in v kandidata za voznika
V torek, 12. maja, ob 14.30, je do nesreče s hujšimi posledicami prišlo na magistralni cesti zunaj naselja Žalec. 43-letni Stanislav A. iz Žalca je vozil osebni avtomobil iz smeri Arje vasi proti Šempetru. Zunaj naselja Žalec je na ravnem delu ceste zapeljal levo in trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki gaje pod nadzorstvom inštruktorja vozil kandidat za voznika 18-letni Urh F. iz Celja. V trčenju se je voznik Stanislav A. hudo
poškodoval, kandidat Urh F. pa lažje.
Vlomilec kontroliral račune
V dneh vikenda je neznanec vlomil v frizerski salon Perla v Žalcu. Prekontroliral je nekaj računov, odnesel pa ničesar, niti tistega denarja, ki je bil v lokalu.
Varno kolo
Med 11. in 14. majem so na območju UNZ Slovenj Gradec policisti izvajali preventivno akcijo "varno kolo", ki je bila namenjena predvsem varnosti kolesarjev, še posebej varnosti otrok v prometu.
V	času trajanja akcije so policisti skupaj s predstavniki šol in svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v 24-tih šolah sodelovali pri pregledih 464 koles, ki jih učenci uporabljajo za vožnjo v šolo in jim svetovali odpravo posameznih pomanjkljivosti.
V	javnem prometu so policisti kontrolirali 144 kolesarjev in voznikov koles z motorjem. Pri tem so ugotovili 99 prekrškov. Zaradi šestih hujših prekrškov so voznike predlagali v postopek pri sodniku za prekrške, 10 so jih denarno kaznovali, 83 pa opozorili.
SPONA	VSE ZA MIZARJE IN HOBI MIZARJE NA ENEM MESTU! #	delovne plošče (16 vzorcev) 2.617,00 SIT/tm #	odmične spone že za 79,90 SIT #	medeninaste kljuke (vratne) ža za 1.208,00 SIT #	pohištveni ročaji - v maju 5 % POPUST!!! #	kuhinjska vratica (vseh dimenzij in barv) - IZJEMNO UGODNO!!!
MIZARSKO OKOVJE	
PE CELJE: Škofja vas 40 tel./fax: 063/412-407 GSM: 041/634-240	
	
pon. - pet. 8. -18. h sob. 8.-12. h	Za področje KOROŠKE pokličite komercialista: 0609/634-240!
| Obiščite nps v bivši Tovarni volnenih odej v Škof ji vasi! |	
AMD Šaleška dolina
Zanimanje za zakonske novosti
S prvim majem je pričel veljati nov zakon o cestnem prometu, ki prinaša vrsto novosti. Te bodo morali vozniki dosledno upoštevati, saj so kazni za kršitelje izredno visoke, da odvzemov vozniških dovoljenj in kazenskih točk ne omenjamo posebej.
rana je dokaz, da nas novosti še kako zanimajo in si torej želimo, da za volan ne bi sedli nevedni.
Predavala sta direktor avto šole Slavko Drev in Milena Vene, ki sta ob tej priložnosti odgovarjala na različna vprašanja in teh ni bilo malo.
Številna udeležba dokazuje željo in potrebo po strokovnih nasvetih
in pomoči
Prav zaradi novosti in nekaterih nejasnosti je avto šola pri AMD Velenje prejšnjo sredo pripravila strokovno predavanje o novem zakonu. Predavanja v prostorih avto šole so se udeležili številni, ki že imajo vozniško dovoljenje in tisti, ki izpit še nameravajo opraviti. Polno zasedena dvo-
Avto šola AMD Velenje je bila prva med vsemi, ki je izvedla takšno predavanje, poleg tega pa je za voznike pripravila pisno brošuro z najpomembnejšimi novostmi nove zakonodaje.
■ B.Mugerle
RAZPORED JAVNIH PREDSTAVITEV RAZISKOVALNIH NALOG V ŠOLSKEM LET01907/98
OSNOVNE SOLE
Osnovnošolski mladi raziskovalci bodo predstavljali raziskovalne
naloge v Šolskem centru Velenje, Splošni in strokovni gimnaziji, po
naslednjem razporedu:
četrtek, 21.5., pričetek ob 17. uri - učilnica A33 (2. nadstropje):
§ PREPOZNAVANJE IN ZAVEDANJE ČUSTEV - OŠ Biba Roeck Šoštanj
•	PROSTI ČAS - KAKO GA PREŽIVLJAJO OSNOVNOŠOLCI (od 9. -15. leta) V VELENJU - OŠ Gustava Šiliha Velenje
•	TELEVIZIJA - POMEMBEN DEL NAŠEGA VSAKDANJIKA - OŠ Gustava Šiliha Velenje
•	DROGE IN METADONSKA AMBULANTA - OŠ Gustava Šiliha Velenje
•	MLADI IN ALKOHOL - OŠ Livada Velenje
•	PREBUDIMO KRAŠKE BISERE TISNIKA - OŠ Gorica Velenje
četrtek, 21.5., pričetek ob 17. uri - učilnica A35 (2. nadstropje):
•	ZDRAVILNE RASTLINE V KRAJINSKEM PARKU ŠKALE - OŠ Gustava Šiliha Velenje
•	DAMJAKI - OŠ Gustava Šiliha Velenje
•	VPLIV ČEBELJIH BOLEZNI NA ŠTEVILO ČEBELJIH DRUŽIN V OBČINAH VELENJE IN ŠOŠTANJ TER POSLEDICE - OŠ Livada Velenje
•	BOLEZEN RAK - OŠ Antona Aškerca Velenje
petek, 22.5., pričetek ob 17. uri - učilnica A33 (2. nadstropje):
•	VELIKA NOČ V NAŠIH KRAJIH - OŠ Šalek Velenje
•	OTROŠTVO V 20. STOLETJU - OŠ Antona Aškerca Velenje
•	RAZVOJ UMETNIŠKEGA PLESA V VELENJU - OŠ Gustava Šiliha Velenje
•	PRIMOŽ SUHODOLČAN V SLOVENSKEM LITERARNEM PROSTORU - OŠ Gustava Šiliha Velenje
•	GOVORI ŠOŠTANJSKE OBČINE - OŠ Karla Destovnika Kajuha Velenje
petek, 22.5., pričetek ob 17. uri - učilnica A35 (2. nadstropje):
•	SIL0GIZEM IN UPORABA UL0MK0VNE METODE ZA DOKAZOVANJE VELJAVNOSTI SKLEPA - OŠ Gustava Šiliha
Velenje
i PRILJUBLJENOST MATEMATIKE IN ODNOS DO NJE - OŠ Livada Velenje
i UPORABA KAMNIN IN RUD V OKOLICI MOJEGA KRAJA - OŠ Bratov Letonja Šmartno ob Paki
i SMO PREVEČ ČISTI - ČISTILA NEKOČ IN DANES - OŠ Gustav Šilih Velenje
I PRIDOBIVANJE NARAVNIH BARVIL - ALI JE MOGOČE NADOMESTITI UMETNA BARVILA Z NARAVNIMI - OŠ Gustava Šiliha Velenje
> VPLIV PROMETA NA RAZVOJ MESTNE STRUKTURE - OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje
SREDNJE ŠOLE, FAKULTETE
Srednješolski mladi raziskovalci in študenti bodo predstavljali
raziskovalne naloge v Šolskem centru Velenje po naslednjem
razporedu:
torek, 26. 5., ob 17. uri - učilnica A33, 2. nadstropje Splošne in strokovne gimnazije
•	NACIONALIZACIJA NA OBMOČJU ZAV0DENJ - ŠCV, Splošna in strokovna gimnazija
•	IZBOR IZ TOPOGRAFIJE JAVNIH SPOMENIKOV PO LETU 1945 V ŠALEŠKI DOLINI (brez Velenja) - ŠCV, Splošna in strokovna gimnazija
•	PRIMERJAVA DRUŽIN V T0P0LŠICI MED LETOM 1806-1810 -ŠCV, Splošna in strokovna gimnazija
•	REISEFUHRER GORNJI GRAD FUR DEUTSCHSPRACHIGE TOURISTEN - ŠCV, Splošna in strokovna gimnazija
•	MOTIVACIJA IN UČNI STIL - ŠCV, Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti
•	VPLIV ROČK GLASBE NA SREDNJEŠOLSKO MLADINO - ŠCV, Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti
torek, 26.5., ob 17. uri - učilnica B10, pritličje Poklicne in tehniške strojne šole
•	MODEL MIKROSKOPA NA ATOMSKO SILO - ŠCV, Splošna in strokovna gimnazija
•	VEČNAMENSKA HIDRAVLIČNA STISKALNICA - SCV, Poklicna in tehniška strojna šola
•	IZDELAVA ŠPORTNEGA IZPUŠNEGA LONCA - ŠCV, Poklicna in tehniška strojna šola
•	FRAKTALIV GLASBI - ŠCV, Poklicna in tehniška strojna šola
•	FRAKTALI V GRAFIKI - ŠCV, Poklicna in tehniška strojna šola
sreda, 27.5., ob 17. uri - učilnica C39,2. nadstropje Poklicne in
tehniške elektro in računalniške šole
•	ŠIFRIRANJE PODATKOV - ŠCV, Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola
•	VIRTUALNA PREDSTAVITEV BIVALNEGA PROSTORA - ŠCV, Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola
•	EMULATOR MIKROKONTROLERJA MC6803 - ŠCV, Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola
•	RAČUNALNIŠKO - ŽIČNO VODENI MODEL POLICIJSKEGA ROBOTA - ŠCV, Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola
•	DIGITALNI MEŠALNI PULT - ŠCV, Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola
•	DOLOČEVANJE NAZIVNIH PODATKOV TER RAZISKAVE NA TRIFAZNIH TRANSFORMATORJIH - ŠCV, Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola
sreda, 27. 5., ob 17. uri - učilnica A33,2. nadstropje Splošne in strokovne gimnazije
•	ONESNAŽENOST TAL S TEŽKIMI KOVINAMI OB PROMETNIH CESTAH V ŠALEŠKI DOLINI - ŠCV, Splošna in strokovna gimnazija
•	ŠALEŠKA GEOLOŠKA POT (4. DEL) - Univerza Ljubljana, Naravoslovna tehniška fakulteta
•	RAZVOJ ENOKOSNEGA TRAVNIKA NA KAVČNIK0VI DOMAČIJI -ŠCV, Splošna in strokovna gimnazija
•	KAM S SMETMI ALI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV V KS LEVI BREG - ŠCV, Splošna in strokovna gimnazija
•	DIVJA ODLAGALIŠČA V OBČINI VELENJE - ŠCV, Univerza Maribor, Fakulteta za kmetijstvo
•	KAKO PRIPRAVITI SREDNJEŠOLSKO MLADINO ZA AKTIVNO VKLJUČEVANJE V PROJEKTE VARSTVA NARAVE IN OKOLJA -ŠCV, Splošna in strokovna gimnazija
16 MS VAS
ŠPORT IN REKREACIJA
21. maja 19!
NK Rudar
Najslabša igra
Letošnje prvenstvo bo gotovo zapisano v Rudarjevi kroniki tudi po tem, da jih je Mura vseh štirikrat premagala. Po dobri igri med tednom (v sredo) v Beltincih, ko so rudarji zmagali s 3:1, so ljubitelji nogometa pričakovali tudi uspeh nad Muro. Zgodilo pa se je kot že velikokrat v tem prvenstvu - domači nogometaši so spet imeli tremo (!?) pred svojimi navijači. Tekmo so izgubili z 0:1 in izpustili priložnost, da na lestvici prehitijo Protonavto Publikum ter pridejo na 6.mesto, ki bi jim v skladu s klubskimi cilje že prineslo premije. Toda rudarji so povsem odpovedali, saj tako slabo kot v nedeljo že dolgo niso igrali. Poraz je vsekakor zelo prizadel tudi trenerja Draga Kostanjška, kije klop, s katere vodi tekmo, zapustil dolgo po tem, ko na igrišču in ob njem že dolgo ni bilo nikogar več.
Zanimivo, trener za poraz ni krivil igralcev, ampak sebe. "Namesto, da bi stopnjevali formo in željo za zmago v letošnjem slovenskem pokalu, saj sta finalni tekmi vse bliže, igramo vse slabše, vendar upam, da se bomo do tekem s Primorjem le pobrali. Težava je pač v tem, da težko dosežemo zadetek, zlahka pa ga dobimo. Naša ekipa preveč niha v igri, igra pa je vse preveč odvisna od trenutnega razpoloženja. Danes tega ni bilo, vseeno pa za današnji poraz ne krivim igralcev. Kriv sem jaz, ker pač ne znam prav sestaviti moštva," je dejal kar malce preveč samokritično Rudarjev trener.
Vsekakor so gledalci težko sprejeli novi domači poraz, kajti Mura je prišla v Velenje zelo oslabljena, vseeno pa so se mnogi tolažili, da za dežjem vedno posije sonce, torej Rudarjevi privrženci pričakujejo, da bo vse pozabljeno, tudi nedeljsko razočaranje, če bodo velenjski nogometaši v svojo vitrino prinesli sijoče priznanje za letošnjo zmago v slovenskem pokalnem tekmovanju.
Nedeljski bled vtis lahko vsaj delno pokrijejo z morebitno zmago proti Korotanu. Rudarjem pa v nedeljo gotovo na Preval-jah ne bo lahko, saj Korošci po porazu v prejšnjem krogu v Beltincih z neposrednim tekmecem za obstanek morajo v nedeljo zmagati, če se želijo izogniti kvalifikacijam.
■ vos
NK ESOTECH Šmartno
Športnik - športnica aprila
Našo celoletno akcijo nadaljujemo z drugim kuponom za športnico ali športnika aprila. Tudi tokrat vam za spodbudo ponujamo nekaj imen, o ostalih razmislite sami, saj je odločitev izključno vaša: Mladen Dabanovic (vratar NK Rudar), Anton Grobelšek (igralec NK ESOTECH Šmartno), Petra Vihar (squash), Katarina Srebotnik (tenis).
Izpolnite kupon, napišite svojega kandidata ali kandidatko, za katerega ste prepričani, daje bil najboljši v aprilu, kupon izrežite in prinesite ali pošljite v uredništvo Našega časa, Foitova 10, Velenje.
Tokrat ste bili kar pridni in prvi kupni so že v uredništvu, predvsem z imeni športnikov ali športnic, ki ste jih sami izbrali. Največ so jih doslej dobili Katarina Srebotnijc, Jernej Javornik in Boris Kališek.
Vsakdo lahko napiše neomejeno število kuponov, ki morajo seveda biti pravi, vsak teden pa jih sprejemamo do torka zjutraj. r_---------------------,
j Športnica - športnik aprila
I Glasujem za športnico(ka).................................................. I
I	I
| Naslov glasovalca............................................................ |
I	I
I ............................................................................................... I
I_______________________I
Trdno na osmem mestu
Nogometaši šmarškega ESOTECHA so prejšnji teden v treh tekmah osvojili 7 točk, z malo več sreče in spretnosti pa bi lahko vseh devet. Po zmagi prejšnjo nedeljo so v sredo na gostovanju pri Rudarju v TVbovljah osvojili (samo) točko (1:1). Povedli so domači v 13.minuti in kljub temu, da so Šmarčani nato prevladovali vse do konca srečanja, so uspeli samo izenačiti in še to komaj dvanajst minut pred koncem.
V	nedeljo so v 26.krogu gostili Aluminij iz Kidričevega in zmagali s 3:0, izid pa bi lahko bil še precej višji. V prvih minutah so dvakrat zapretili gostje, Šmarčani pa so že prvi resnejši napad v 8.minuti kronali z zadetkom Smajloviča. Vse do mkonca srečanja so igralci ESOTECHA napadali in si priigrali vrsto lepih priložnosti, zlasti še, ko je sodnik izključil enega od gostujočih igralcev. Navzlic prilikam so na 2:0 povišali šele v 77.minuti z drugim zadetkom Šmajloviča, končni izid 3:0 pa je v zadnji minuti postavil Grobelšek.
Nogometaši ESOTECHA so sedaj trdno na 8.mestu, v nedeljo pa bodo gostovali na Ptuju pri Dravi, ki je s štirimi točkami več na šestem mestu.
■ Janko Goričnik
NK Usnjar
Nesrečne enajstmetrovke
Nogometaši šoštanjskega Usnjarja so se v soboto iz Goričan vrnili zelo nezadovoljni. Tekmo 23. kroga v vzhodni skupini 3. lige z domačo Goričanko so namreč izgubili z 1:2, razočarani pa niso bili toliko zaradi poraza, kot zaradi slabega sojenja. Po njihovem mnenju jih je sodnik oškodoval vsaj dvakrat.
Soštanjčani so sicer povedli v 44. minuti, ko je bil z bele točke uspešen vratar Čanič, domači pa so izenačili v 53.minuti prav tako z enajstih mestrov, najstrožjo kazen pa je sodnik dosodil brez pravega razloga. Na 2:1 so igralci Goričanke povbišali v 83.minuti, tik pred koncem pa je sodnik goste oškodoval še enkrat. Ni namreč dosodil očitne enajstmetrovke zanje, saj bile tri enajstmetrovke na tekmi zanj najbrž preveč.
V	naslednjem krogu bodo v Šoštanju gostili zadnji Variš, tri točke pa bi bile za usnjarje več kot dobrodošle.
Tenis
Katarina zmagala v Portu
Katarina Srebotnik je v portugalskem Portu še šestič kareieri zmagala na profesionalnem turniiju v igri parov, 2 pa je, da je te uspehe dosegla s tremi različnimi soigralkami, f Portugalskem je bila to Belgijka Nancy Feber, s katero stavi nalu ugnali južnoafriško-avstralski par s 6:1 in 6:4.
Katarina je za zmago dobila novih 54 točk in se bo na sveto računalniški lestvici teniških profesionalk uvrstila okrog 10 mesta.
Obstanka v ligi so bile igralke zelo vesele, toda v klubu bo treba marsikaj postoriti, da se bo vrnil na stara pota, ko je
to bila trdna prvoligaška ekipa
RK Vegrad Velenje
Ostale so prvoligašice
Velenjske rokometašice bodo tudi v naslednji sezoni igrale v prvi ligi. Obstanek so si izborile v soboto v Rdeči dvorani, v zadnji tekmi kvalifikacij proti Mlinotestu. Domačim je za ponovno članstvo v prvi ligi zadostoval že neodločen izid, Ajdovke pa bi morale zmagati. Domače rokometašice so bile podobno kot v rednem delu prvenstva in v prvi tekmi kvalifikacij boljše od gostij in tekmo dobile s 23:17. Skupaj z njimi so si s prvim mestom v kvalifikacijah igranje v prvi ligi zagotovilče tudi rokometašice škofjeloškega Šeširja.
Rokomet
Kadeti Gorenja tretji
Na finalnem turnirju državnega prvenstva za kadete so velenjčani osvojili tretje mesto. Državni prvaki so postali Ribničani, druga je bila Pivovarna Laško in četrti Slovan. Velenjski kadeti so kar malce nesrečno izgubili prvo tekmo z Ribničani (20:21), ki so zmagoviti zadetek dosegli na samem koncu tekme z devetih metrov. V tekmi za tretje mesto so nato premagali vrstnike ljubljanskega Slovana s 24:21. Najbolj seje izkazal njihov vrata Dražen Mrkonjič, saj so ga izbrali za vratarja turnirja.
■ vos
Specialne olimpijske igre
Velenjski "ježki" imenitni
Nacionalni komite specialne olimpiade vsako leto izvede specialne regijske igre po posameznih področjih. Letošnje igre za celjsko - koroško regijo so bile v Žalcu, organizirala pa sta ga društvo Sožitje Žalec in Center za varstvo in delo Golovec Celje - enota Žalec.
Na igrah so sodeloavali tudi tekmovalci Varstveno - delovnega centra Ježek iz Velenja, v različnih kategorijah so tekmovali v atletiki in namiznem tenisu, dosegli pa izvrstne izide.
Namizni tenis: 1. Poldi Jelenko, 2. Damjan Tisnikar; elementi namiznega tenisa: 1. Aleš Sebanc, 2. Ksenija Rogina; tek na 50 m: 2. Muhid Kadrič; tek na 100 m: 1. Peter Žilavec; skok v daljino z zaletom: 2. Andrej Veselič; med žogice: 1. Andrej Veselič, 2. Milena Pušnik, Suzana Sadiku pa je prejela medaljo za sodelovanje.
Konec maja bo olimpiada v Ljubljani, zato pridno nadaljujejo s treningi.	■ Darja Fišer
Lokostrelski klub Indiana
Štiri zmage v Kamniški Bistrici
V soboto je bilo v Kamniški Bistrici tekmovanje za alpski pokal in pokal CAMO, na katerem so z lokom in samostrelom nastopili tekmovalci iz sedmih držav. Člani LK Indiana iz Logarske doline so bili znova odlični s samostrelom.
Prva mesta v svojih kategorijah so dosegli Karli Gradišnik, Stane Sak-sida, Janko Pinter in tatjana Huič, drugi mesti sta dosegla Tomaž Praprot-nik in ekipa, tretji pa Sandi Huič in Gorazd Grosek.
Tako so igrali:
SNL 1, 32. krog:
Rudar - Mura 0:1 (0 :1)
RUDAR: Dabanovič, Kosič, Sulejmanovič, Balagič, Hribar, Chaus-llari, Brezič (Borštnar), Podvinski, Javornik, Pavlovič, Vidojevič (Gajs-er).
STRELEC: 0:1- Gutalj (32).
SNL 2, 26. krog:
ESOTECH - Aluminij 3:0 (1:0)
ESOTECH: Kališek, Šoštar (Kos), Žurej (Podgoršek), Pokleka, Javornik, Bulajič, Oblak, Grobelšek, Zlodej, Smajlovič, Zec.
STRELCA : 1 :0 - Smajlovič (8), 2:0- Smajlovič (77), 3:0- Grobelšek (90).
SNL 3, 23. krog:
Goričanka - Usnjar 2 :1 (0 :1)
USNJAR: Čanič, Fenko, Sulejmanovič, Omič, Češnovar, Daničič, Hrnjič, Mujakovič, Pudgar, Pavič, Kovačlč.
STRELCI: 0:1- Čanič (44,11 m), 1:1 - A.Šalamon (53,11 m), 2:1- Gomboc (83).
Rokomet:
Kvalifikacije za l.ligo:
Vegrad - Mlinotest 23 :17 (13 : 9)
VEGRAD: Tadič, Jukič, Madjarič 6, Dešman 1, Kneževič, Rodič 3, Nojinovič 3, Krajnc 3, Ibralič 7, Osmanovič, Perše, Grudnik.
Tri zmage AS-a
Igralci teniškega kluba As iz Velenja so v prvih treh krogih tekmovanja v 3. slovenski ligi trikrat zmagali. S po 5:0 so premagali TK Izlake in drugo ekipo TK Ravne, s 3:2 pa ljubljanski TK Murgle. Do konca lige bodo igrali še s prvo ekipo Raven in Rečico ob Savinji, zmagovalec lige pa bo nastopil v kvalifikacijah za vstop v 2. državno ligo.
Maraton "treh src'
Pozničeva druga
Na 18. mednarodnem maratonu "treh src" je VelenjčankaSto-ica Poznič po petih zaporednih zmagal v malem maratonu na 21 kilometrov letos osvojila drugo mesto za znano maratonko Heleno Javornik, je pa pri tein svoj osebni rekord na tej razdalji izboljšala u več kot dve minuti. Čestitke predsednika države Milana Kučana jt bila seveda še posebej vesela.
Atletika
Za pokal Slovenije še v soboto
V Velenju, Celju in Kopru je bil v soboto prvi dan kvalifikacij za atlet- . ski pokal Slovenije. V Velenju so nastopili atleti in atletinje iz 14 klubovv skupno 18 disciplinah. Vreme tekmovalcem in tekmovalkam ni bilo naklonjeno, saj je bilo vetrovno in deževno, zato so bili tudi dosežki skromni Drugi dan kvalifikacij bo v soboto, ko bodo v Velenju člani tekmovali na 200,800,400 m ovire, v troskoku, višini, disku in kladivu, članice pana 200, 800, 3000, 400 m ovire, v metu krogle in kopja ter v skokih v daljino ] in s palico.
Letalstvo
Damjan Glinšek prvi zmagovalec
Član Aero kluba Velenje, Damjan Glinšek iz Skal, je bil izvrsten na državnem prvenstvu motornih pilotov v natančnem letenju na športnem letališču v Rakičanu pri Murski Soboti. Na prvem tekmovanju za državni naslov je zmagal v navigaciji in v opazovanju, tekmovanje zajema še pristajanje, in zbral najmanjše število točk (56), dragi je bil Pliberšek s Ptuja (76), tretji Verbančič iz Maribora, na odličnem četrtem mestu pa Glinškov klubski kolega Mirko Meža ( 284).
Do konca sezone bodo še tri tekmovanja. Pravo bo že čez 14 dni v Mariboru, preostali dve pa v avgustu v Slovenskih Konjicah in v Celju, skupno najboljši na vseh štirih tekmovanjih pa bo državni prvak v natančnem letenju. Poleg tega piloti tekmujejo še v aero rallyju, to pa je samo eno tekmovanje, ki bo 20 in 21. junija v Velenju. Najboljši v natančnem letenju in rallyju se bo okitil z naslovom državnega prvaka v motornem letenju.
Liga Skale 98
V	8.1igi malega nogometa Škale 98 so odigrali 3.krog. Izidi — 1 .liga: Kam-noseštvo Kozjak - ŠK Cirkovce 2:1, Mušketirji Cigrad Kajuh - SD Škaie Zlatorog 0:0, Mušketirji - Vigo Herbi 1:3, Saloon Mins - Avtoprevozništvoi Sovič 2:2, Texas KK Zbičajnik - KMN Fori Škale 2:5; s po 7 točkami
v vodstvu ŠD Škale Hrastovec, KMN Fori Škale in Kamnoseštvo Kozjak.
Druga liga: KMN Bambino - NK Vigo Teves 2:1, Veplas - KM;N Fori II Avtoličarstvo Vodišek 2:0, Kamlimero - Flamengo 4:0, Trobentice-S Team 4:1, Okrepčevalnica Mastig - Skaza Trans 1:5; z vsemi tremi zmagami in 9 točkami sta v vodstvu KMN Bambino in Veplas.
Liga Šmartno 98
V	letni ligi Šmartno 98 so odigrali 4.krog, doslej vodilni Klub 81 p» je prvo mesto prepustil ekipi Beni Dory. Izidi: Klub 81 - Roje 3:3, Beni Doi> - Adriatic 3:2, Flamengo - Podgora 2:2, Vandrovci - Adsalute 3:5, RBM Commerce - Bistro Brina preloženo. V vodstvu je z 10 točkami Beni Don'. 10 jih ima tudi drugi Klub 81, tretji Flamengo pa 8.
21. maja 1998
ŠPORT IN REKREACIJA
NAŠ ČAS 17
Pred prodajo ali nakupom delnic in obveznic se posvetujte z borznimi posredniki CBH. OBIŠČITE nas v Celju na Vrunčevi 1, v Žalcu na Savinjski 21, v Velenju na Rudarski 2d ali pokličite 40200.
Telefon: 063 40 200 Telefax: 063 441 491 Internet: http://www.cbh.si
in, $/<yiM> o<J/)/ix/Hf r/t i/xx ■na^/i^It- o</	/m/am/i i/n- ža/odti.
o
Dovolite, da vam v najtežjih trenutkih priskočimo na pomoč in poskrbimo za vse potrebno pri organizaciji pogreba. Pogoje plačila dogovarjamo posebej.
Vedno na voljo: tel. št.: 063/851.012 ali 861-508, in mobitel 0609/640-208 ali 620-128.
Podjetje za urejanje prostora, čLd.
^^	Koroška 37/b, 3320 Velenje
PE VRTNARSTVO
POGREBNA SLUŽBA
NA POKOPALIŠČU V PODKRAJU
Squash
Petra še petič zapored
V Novem Mestu je bilo j.državno prvenstvo za mladinke in mladince. Pri mladinkah je v kategoriji do 19 let še petič zapored brez težav zmagala Petra Vihar, ki se je s tem tudi poslovila od mladinske konkurence. Pri mladincih do 16 let je bil Klemen Kristan četrti.
Odlični so bili člani velenjskega kluba v kategoriji do 14 let, čeprav so vsi po vrsti nekaj let mlajši. Borut Slatinšek (11 let) je bil 2., Rok Puc (8)-3., Marko Zupane (10) 4, Matic Mlakar (13) 5., Uroš Viščič (11) 8. in Grega Plahuta (8) 9.
INTERNET VIDEOKONFERENCA IGRE NA MREŽI EPSON PHOTO STUDIO
Velenje, 21. - 23. maj Kavama Cankar (v NAMI) & Kofetar'ca
IŠČETE PRILOŽNOST IN DELO? OBOJE IMAMO ZA VAS!
INFORMACIJE NA TEL ŠT.
063/411-646
00 PONEDELJKA DO PETKA
OD 8. - 16. URE.
Prodajalna v Starem Velenju, Stari trg 35 tel.: 49 76 850, fax: 49 76 851 E-mail: info@mentis.si
Odpiralni čas: od 9.00 do 17.00
Vabimo Vas na predstavitev nove Astre v Velenju v petek, 22. 5., ob 15.30 in na testne vožnje v soboto, 23. 5., od 9. do 17. ure v Velenju in Celju!
Avtohiša JAKOPEC .
Velenje, Kosovelova 16, tel.: (063) 855-975, 864-380 Celje, Mariborska 93, tel.: (063) 411-909 °
OPEL-©-
NOVA PONUDBA RAČUNALNIŠKIH REŠITEV
B H
(Velenje Stari trg 35 tel.: 49 76 850 fax: 49 76 851)
CELJSKA BORZNO - POSREDNIŠKA HIŠA
MENTIS - Kdo so?
Računalniški inženiring podjetja Mentis obstaja že od leta 1987. S sedežem v Dravogradu, kjer je tudi proizvodnja, tehnična podpora in centralni servis računalniške opreme. Podjetje združuje vse elemente resnega konkurenta, ki počasi, a vztrajno prodira na slovenski trg tudi z lastno blagovno znamko.
Mentis redno zaposluje 21 ljudi, poleg tega pa honorarno zaposlujejo študente, ki pomagajo pri izobraževanju in tehnični podpori.
Zadnji dve leti intenzivno povečujejo proizvodne kapacitete in prodajo. Stalna rast in kakovost je razvidna tudi iz lestvice najhitreje rastočih podjetij (Gospodarski vestnik, lestvica 500+) in iz lestvice "100 največjih v informacijski tehnologiji".
MENTIS - Kaj so?
Mentis je podjetje, ki želi s stalnim učenjem in sprotnim preverjanjem znanja in kakovosti opravljenih storitev preseči ne samo že doseženih certifikatov (EPSON, IBM, NEC, s področja programske opreme pa tudi za MICROSOFT in NOVELL), ampak tudi z znanjem zadovoljiti tako individualne kupce kot velika podjetja, ki potrebujejo poleg kvalitetnih računalnikov in programov tudi podporo v lokalnem omrežju ali medmrežju.
Kupcem so namenjene tri različne, že pripravljene konfiguracije računalnikov, odvisno od potrebe, kijih kupec ima. Zahtevnejšim kupcem pa svetujejo, kakšna oprema in komponente so bolj primerne od drugih in zakaj. Vsi sistemi, ki delujejo z Windows 95, so pripravljeni tako, da delujejo TAKOJ, ko jih uporabnik priklopi na električno napetost. Uporabnik ne potrebuje nobenega dodatnega znanja za instalacijo operacijskega sistema ali pripadajočih komponent (tiskalnika, modema, scannerja...). V trgovini vam ponujajo na ogled in test različno računalniško opremo. Imajo dostop do INTERNETA, v živo deluje
IVI FNTIS
Dravograd Maribor Velenje
RAČUNALNIŠKA VIDEOKONFERENCA - zvok (telefon) in slika po lokalni mreži ali internetu, imajo GAME BOX, kjer je mogoče preizkusiti razne IGRE (NEED FOR SPEED II, DOOM, FIFA 98, NBA LIVE 98, WORMS 2,...).
Preizkusite lahko že pripravljene različne vrste računalnikov, razne vrste tiskalnikov (ink jet, laserske ali matrične), razne vrste modemov (ISDN - Hagenuk Speed dragon - tel.cen-trala, tajnica, fax, internet, US Robotics in navadne modeme US Robotics, ASUS...), scannerjev, mišk (tudi brezvrvične), monitorjev in ostalih komponent, kartic, kablov, preklopnikov in pripomočkov za lažje delo z računalnikom.
MENTIS - Kako,
za koga?
Spisek kupcev računalniške opreme je velik. Omeniti je zanimivo le nekatere: Vegrad, Splošna bolnica Slovenj Gradec, Fori, Birt, Železarna Ravne, OŠ Šalek, Komunalno podjetje Dravograd. Vas pa pričakujejo sedaj.
Prepoznali jih boste po:
#	dobrem svetovanju
#	kakovostni računalniški opremi
#	tehnični podpori %	hitrem servisu
#	dobrih prodajnih pogojih
Balinanje
Visoka zmaga in drugo mesto
Balinarji ekipe Velenje Premogovnik so v 3. krogu tekmovanja v prvi državni ligi drugič zmagali. Tokrat so bili s kar 20:4 boljši od ekipe Planine Topole in se z visoko razliko trenutno povzpeli celo na drugo mesto.
V območni balinarski ligi so odigrali prvi krog, izida pa sta bila: Trbovlje - Megrad II 14:2 in Megrad I - GIP Vegrad 10:6.
Člani so nastopili na letošnjem prvenstvu ŠOBZ za dvojice, vrstni red najboljših pa je bil: 1. Velenje Premogovnik I (Hudovernik, Krobot,
Voglar), 2. Megrad I (Golubič, Kulič), 3. Velenje Premogovnik II (D. Grenko, U. Grenko, Knez).
Na posamičnem mladinskem prvenstvu ŠOBZ v Rogaški Slatini so bili najboljši trije Zoran Rednak, Siniša Moravec in Dragan Simič.
■ B.K.
Karate
Tigri odlični v Bosni
Karate zveza Bosne in Hercegovine je drugič zapored izvedla mednarodno tekmovanje za otroke in kadete z naslovom "Bosnia Open." Na tekmovanju je sodelovalo 650 tekmovalcev in tekmovalk iz 16 držav, med njimi tudi člani Karate kluba Tiger iz Velenja,
ki so se v močni konkurenci zelo izkazali v katah posamezno.
Anita Anušič je med letniki 87 osvojila 1. mesto, med letniki 86 zmagala tudi Alisa Redžič, Omer Tabakovič je bil med letniki 87 drugi, prav tako drugi pa je bil Željko Banovič med letniki 82.
Plavanje
Tini Pandža pokal Coca cole
Preteklo sobotoe je Plavalni klub Ilirija v Ljubljani izvedel tekmovanje za pokal Coca cole 98. Nastopilo je kar 650 mladih plavalcev iz 21 klubov iz Hrvaške in Slovenije, med njimi tudi 12 pred-
stavnikov velenjskega kluba. V tem tekmovanju upoštevajo seštevek treh rezultatov v različnih plavalnih tehnikah.
Tudi tokrat so velenjski tekmovalci zelo uspešno nastopili. Skupno so osvojili 3 prva, 5 drugih in 1 tretje mesto. Vsa tri prva mesta je osvojila Tina Pandža, ki je tako osvojila pokal v skupni uvrstitvi. V tej konkurenci sta se izkazala še Jernej Ocepek z drugim in Nina Sovinek s tretjim mestom.
18 MS fAS	OBVEŠČEVALEC	21. maja 1998
		
PO VASI ZEUI VAM POSTAVIMO ZIMSKI VRT ALI DOBAVIMO MATERIAL
senocryl
več slojne izolacijske plošče iz akrila
Senocryl izolacijske plošče so UV-obstojne, ne porumenijo in ne postanejo krhke, nudijo najboljšo toplotno izolacijo in obdržijo svoje dobre optične lastnosti. UPORABA
za rastlinjake, športne in industrijske hale, za zimske vrtove ter za nadstrešnice v kombinaciji z našim sistemom alu-prolilov. Na razpolago v več izvedbah in širinah (debelina 16 mm), transparentna, opalna in bronza.
mmmmlGM
izolacijske plošče ■ K polikarbonat
Senolex-PC izolacijske plošče zadržujejo dobro izolacijo in visoko propustnost svetlobe. Posebna površinska obdelava zagotavlja optimalno stabilnost na UV žarke. UPORABA
Material za arhitektonsko zahtevne namene v kombinaciji z našim sistemom alu-profilov:za banjaste oboke, svetlobnike, velike svetlobne strehe, rastlinjake, arkade ter za postavitev sejmov. Na razpolago v specialnih kvalitetah, transparentna, opalna in bronza.
V SOBOTO, 23. S., VAS OD 10. DO 12. URE VABIMO NA DAN ODPRTIH VRAT VBELIDVOI
senodur
PVC - paneli
seno le*
polikarbonat
Za vse informacije in naročila pokličite (063)853-280 g. Ivan Dimec.
UPORABA
Senodur paneli in Senolexseževrsto let odlično obnesejo pri zasteklitvi športnih in industrijskih hal.
E
J
iS

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE Davčna uprava Republike Slovenije Davčni urad Velenje
OBVESTILO O OKLICU JAVNE DRAŽBE
Na podlagi 75. člena zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96,36/96 in 87/97) Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Velenje, odreja javno dražbo predmetov, ki so bili zarubljeni v postopku prisilne izterjave davkov in drugih obveznosti.
Javna dražba bo na parkirnem prostoru Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje, dne 29. maja, s pričetkom ob 10. uri. Popis zarubljenih predmetov:
1.	PRIKLOPNIK K0E6EL N17, letnik 1983 cenilna vrednost 1.000.000,00 SIT
2.	PRIKLOPNIK KASSBOHRER SB10-22L, 1.1984 cenilna vrednost 900.000,00 SIT
3.	TOVORNO VOZILO MAN 18.362,1.1987 cenilna vrednost 3.500.000,00 SIT
4.	OSEBNO VOZILO RENAULT R4 GTL, 1.1987 cenilna vrednost 90.000,00 SIT
5.	OSEBNO VOZILO ZASTAVA 101 GTL, 1.1985 cenilna vrednost 90.000,00 SIT
6.	OSEBNO VOZILO RENAULT R4,1.1991 cenilna vrednost 237.500,00 SIT
7.	OSEBNO VOZILO FIAT UNO, 1.1985 cenilna vrednost 180.000,00 SIT
8.	OSEBNO VOZILO UNIS GOLF, 1.1987 cenilna vrednost 500.000,00 SIT
9.	OSEBNO VOZILO UNIS GOLF JXD, 1.1986 cenilna vrednost 500.000,00 SIT
10.	OSEBNO VOZILO RENAULT R4,1.1984 cenilna vrednost 100.000,00 SIT
11.	OSEBNO VOZILO CITROEN CIMOS BX, 1.1984 cenilna vrednost 200.000,00 SIT
12.	OSEBNO VOZILO RENAULT 18,1.1980 cenilna vrednost 200.000,00 SIT
13.	TOVORNO VOZILO MERCEDES BENZ LP1113 B, 1.1970 cenilna vrednost 500.000,00 SIT
Dražba se ne bo opravila, če se za zarubljene predmete ne doseže niti polovica cenilne vrednosti.
Če se zarubljeni predmeti na prvi dražbi ne bodo prodali, bo druga dražba, na kateri se v skladu z 76. členom Zakona o davčnem postopku stvari lahko prodajo ne glede na višino dosežene cene, dne 8. junija, ob 10. urina istem mestu.
Stvari se bodo prodale po načelu videno - kupljeno.
mm
i
i
TTT
V tednu od 11. maja do 17. maja 1998 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na obmoeju Mestne obeine Velenje, Ob&ne Šoštanj in Obfe!ne Šmartno ob Paki. niso presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikto-g S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE -	URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 11.maja do 17.maja 1998
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKAG.
H11.5. D 12.5.
113.5. S 14.5. 015.5.
116.5. H 17.5.
REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE
OBMOČNA ENOTA VELENJE RUDARSKA CESTA 6A 3320 VELENJE
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Velenje, Rudarska cesta 6a, objavlja razpis za zbiranje ponudb za oddajo poslovnih prostorov na Šaleški cesti 19 v Velenju, in sicer:
•	1 x pisarna v velikosti 15 m2,
•	1 x pisarna v velikosti 12 m2,
•	2 x pisarna v velikosti 11 m2,
•	1 x pisarna v velikosti 9 m2,
•	1 x pisarna v velikosti 8 m2,
•	1 x pisarna v velikosti 7 m2.
Rok za oddajo ponudbe je 10 dni po objavi v časopisu Naš čas. Ponudniki lahko dobijo dodatne informacije v zvezi z razpisom pri Blanki Črnko, tel.: 855-421, int. 301.
ČETRTEK, 21 maja:	6 qo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 PoročilOg; Povabilo Olimpijskega komiteja-športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Strokovni nasveti; 18.00 DJ news - vodi Sinm Klamter; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 22. maja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zvezi Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 23. maja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18.00 V imen« sove; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 24. maja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.15 Predstavljamo vam kozmetično hišo Kahne; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine Čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
PONEDELJEK, 25. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.011 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 26. maja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - Izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 27. maja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša (Iščemo odgovore na takšna vaša vprašanja, ki jih sami ne uspete razrešij
8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 8.50 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna' 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00(1 in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Vrtec Velenje pripravlja
Dan vrtca v glasbeni šoli
Delavci Vrtca Velenje skupaj s svojimi varovanci vsako leto pripravijo veselo in privlačno prireditev, imenovano Dan vrta Velenje. Tudi letos bo tako. Danes ob 17. uri vas vabijo v velo dvorano velenjske glasbene šole, kjer boste gotovo uživali v ob programu.
KS Konovo in MO Velenje vabita
"V nedeljo v Šenbricu"
Še preden se bo iztekel najlepši mesec v letu so se v krajevni skupnosti Konovo odločili, da ponovno pripravijo prireditev, imenovano "V nedeljo popoldne v Šenbricu". Lani so na njej s prodajo del Šaleških likovnikov zaslužili precej denarja, ki so ga namenili obnovi Šenbriške cerkvice.
Prireditev tudi tokrat pripravljajo v sodelovanju z MO Velenje,ki je povabila k sodelovanju tudi Šaleške likovnike. V okolici cerkvice bodo pričeli ustvarjati že dopoldne. Uradni program prireditve pa se bo pričel ob 15.h. Predstavili se bodo otroci iz vrtca Čebelica Konovo, KUD Lipa Konovo, MePZ Konovo, Konovski štrajhaiji ter oktet Paka. Pripravili bodo tudi sejem domače obrti.
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p o.
3320 Velenje
Koroška 37/b
tel.: 063/856-251
fax: 063/855-796
žiro račun: 52800-601-46145
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon:
Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje
856-251
856-380
862-582
L
21. maja 1998
OBVEŠČEVALEC
NilŠ VAS 19
mali OGLASI
DEŽURSTVA
APARATI IN STROJI
RAČUNALNIK 386 s programi in igricami, ugodno prodam. Telefon 892-295.
KUPIM
KUPIM NOVO ALI RABLJENO sadno hidravlično stiskalnico 80/1001. Teleton 854-649.
DELNICE TELEKOMA IN SKLADOV kupujemo. Telefon 0609-652-629.
KUPIM POČITNIŠKO PRIKOLICO za <
osebe, staro do 10 let. Telefon 863-834.
LOKALI
POSLOVNI PROSTOR ODDAM.
Telefon 856-428.
V BLIŽINI POLZELE oddam v najem lokal z odkupom inventarja. Telefon 041-740-706.
osnovno in srednje šole. Telefon 856-801.
POSESTI
30 AROV GOZDA, v bližini gostišča Obirc prodam ali menjam za osebni avto. Telefon 728-144. ZAZIDLJIVO PARCELO v Škalah, 800 m2, prodam. Telefon 893-629 ali 829-484.
HIŠO,1 ha zemlje, Lom - Topolšica, prodam. Telefon 892-240. ZIDANO GARAŽO v Šoštanju, ugodno prodam. Telefon 881-648.
RAZNO PRODAM
NOV TOPLI POD, 14t.m. šir. 3 m, prodam. Telefon 853-429. KOMBINIRAN VOZIČEK INGLESINA,
prodam. Telefon 850-703. PRALNI STROJ PRODAM. Telefon 858-866 ali 853-839 ali 854-013. PEČ NA OLJE, litoželezno, novo ter Kipperbusch s pečico, malo rabljen, prodam. Telefon 893-014.
OSTALO
SVEČARJI, obveščamo vas, da izdelujemo parafinske vložke za izdelavo sveč.Telefon 893-083.
NUDIMO VAM ZIDARSKA IN FASADERKA DELA ter polaganje estrihov in ureditev zunanjih prostorov. Telefon 041-669-511.
APARTMAJE V ŠTINJANU pri
Puli, oddajamo. Telefon 00385-52-517-168.
INŠTRUIRAM MATEMATIKO za
TELEFONSKO ŠTEVILKO PRODAM.
Telefon 885-439.
KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK,
prodam. Telefon 0602-55-981. RABLJENO SALONITKO 60 X 40, 600
kosov, prodam po simbolični ceni. Telefon 856-212. BELO DOMAČE VINO, več sort, prodam. Telefon 755-017, po 15. uri. SUHA DRVA, mešana, prodam ali
KAMNOSESTVO PODPECAN
ŠALEK 20, VELENJE, TEL.: 865-050
M*'
,V>
NAGROBNIKI, OKENSKE POLICE, STOPNICE
menjam za žito ali koruzo. Telefon 862-440, zvečer.
AVTO SEDEŽ za otroka in voziček Dino, prodamo. Telefon 863-234. MALO RABLJEN KAVČ z ležiščem in dva fotelja, ugodno prodam. Telefon 854-580.
STANOVANJA
TRISOBNO STANOVANJE na Šercer-jevi v Velenju, prodam. Telefon 858-852, zvečer.
OPREMLJENO STANOVANJE V
STANOVANJSKI HIŠI ODDAM. Telefon 865-086.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO v
Podkraju pri Žalcu, KS Ponikva pri Žalcu, prodam. Telefon 888-549. V VELENJU ODDAM v najem neopremljeno stanovanje. Telefon 858-022.
ENOSOBNO STANOVANJE ,45 m2, v
Šmartnem ob Paki, prodam. Telefon 886-031.
KUPIM ENOSOBNO STANOVANJE.
Telefon 854-484.
VOZILA
EVRO PRIKLOP za Alfo Romeo 1,5 IE, prodam. Telefon 893-558, popoldan.
YUG0 45 KORAL 89, bel, reg. 3/99,
ohranjen, prodam za 190.000 SIT.
Telefon 041-643-235.
VIS011 RE, ohranjeno, letnik 86,
prodam za samo 120.000 SIT. Telefon
854-720.
NEREGISTRIRAN VVARTBURG KARAVAN, ugodno prodam. Telefon 888-603.
IZVENKRMNI MOTOR JONSON 25 in
4 m dolg gumijast čoln s prikolico, prodam. Telefon 851-056. OSEBNI AVTO GOLF, letnik 81, neregistriran, v voznem stanju, prodam. Telefon 850-946. ZASTAV0128, letnik 87, neregistrirano, po delih ali v celoti, prodam. Telefon 885-510.
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljubljene žene, mame, sestre, ome
IVANKE DREV
roj. Kugonič
Solza naša ti bo grob rosila, dokler skupaj nas ne bo združila.
Težko je razumeti, da ni več njenega smeha, njene tople besede, ki nas je opogumljala in spodbujala. Nikdar in nikoli več... Ostaja praznina, nemi krik boleče trga srce.
Samo ena želja je, v nebo vpijoča: dajo še enkrat uzremo in ji povemo, kako močno jo imamo radi in kako neskončno jo pogrešamo. Veliko vas je bilo
sorodnikov, prijateljev, sosedov, znancev, ki ste jo pospremili v tihi dom, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in nam v težkih trenutkih slovesa ponudili roko. Vsem iskrena hvala. Zahvaljujemo se urgentni službi Zdravstvenega doma Velenje, dr. Pirtovšku za dolgoletno zdravljenje, pogrebni službi Usar, PGD Lokovica, aktivu RK Lokovica, Prosvetnemu društvu Lokovica, društvu invalidov Šoštanj, Modnemu salonu Velenje, sindikatu Premogovnika Velenje, Gorenje Gostinska enota, g. Andreju za besede slovesa, pevcem pevskega zbora Lokovica, otroškega cerkvenega zbora, duhovnikoma za opravljen cerkveni obred. Posebna hvala družini Perovec, ki so nam v najtežjem trenutku nesebično pomagali.
Njeni: mož Jože, sin Sandi z Ženo Majdo, hči Maijana z možem Viktorjem, sestre in brata z
družinami ter vnuki Klemen, Katja, Sandra in Blaž.
Ko ljubezen vso si nam raz dala, o mati,
trudna si zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
MARIJE KONOVŠEK
iz Raven pri Šoštanju 16. 8.1916 - 11. 5.1998
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami delili bolečino, poklonili cvetje in sveče, izrekli ustna in pisna sožalja in še vsakemu posebej, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, pevcem, govornikoma, gospodu Silvu Molanu za lepo opravljen pogrebni obred, dr. Lazaiju, patronažni službi Velenje in negovalki Idi Meh iz Centra za socilano delo Velenje. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali, ji nudili
pomoč in lajšali trpljenje.
Žalujoči: sin Stanko in hčerka Marjana z družino.
OPEL CORSO, letnik 86, prodam.
Telefon 063-862-840.
NOVO PRIKOLICO za osebni avto z
atestom, obrtne izdelave, prodam za 60.000 SIT. Telefon 722-151. ZASTAVA 101, letnik 86, rdeče barve, prodam. Telefon 861-722. ZASTAVA 128, SKALA 55, letnik 88, 120.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 833-137, po 20. uri.
ZAPOSLITVE
NUDIMO REDNO ali honorarno
zaposlitev v Velenju. Telefon 864-334.
ZA PRODAJO NEMŠKEGA
gospodinjskega artika iščemo terenske sodelavce. Zaslužek 50.000 SIT tedensko. Ornega d.o.o., telefon 069-61-762 ali 041-665-441.
BISTRO V VELENJU, išče dekle za strežbo. Telefon 063-718-527 ali 041-718-527.
ZA RAZNA FIZIČNA DELA iščemo za nekaj ur na teden moškega, lahko tudi mlajši upokojenec. Telefon 864-350, po 20. uri.
ŽIVALI
TELIČKO SIMENTALKO, 450 kg,
prodam. Telefon 882-351. KUPIM BIKCA SIMENTALCA ali sivca, starega 10 dni. Telefon 882-310. TELIČKO, od 150 do 200 kg, kupim. Telefon 893-269.
TELICO, SIMENTALKO, staro dve leti, težko 600 kg za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Telefon 041-741-135. JAGENČKE IN OVCO za zakol prodam. Telefon 850-882.
JARKICE V ZAČETKU NESNOS-
Tl, prodajamo. Telefon 472-071.
PRODAM JAGENCKE ZA ZAKOL
Telefon 885-846.
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki:
BREMI5 a., NEPREMIČNINE
PRODAMO
•	garsonjero v Šoštanju 18 m2
•	enoinpolsobno stanovanje v Velenju
-	Šalek 48 m2
•	dvoinpolsobno stanovanje v Velenju
-	center 79 m2
•	več trisobnih stanovanj
•	štirisobno stanovanje v Velenju -center 142 m2
•	poslovni prostor v pritličju - tržnica Velenje 25 m2
063/861-835, 0609/ 624-775
Četrtek, 21. maj - dnevni dežurni dr. Friškovec in dr. Pirtovšek, nočni dr. Grošelj in dr. Slavič Petek, 22. maj - dnevni dežurni dr. O.Renko in dr. Friškovec, nočni dr. Friškovec in dr. Stravnik Sobota, 23. maj - dežurni dr. Urbane in dr. Blatnik
Nedelja, 24. maj - dežurni dr. Urbane in dr. Blatnik
Ponedeljek, 25.maj - dnevni dežurni dr. Friškovec in dr. Stravnik, nočni dr. Slavič in dr. Friškovec Torek, 26. maj - dnevni dežurni dr. O.Renko in dr. Kočevar, nočni dr. Lovrec-Veternik in dr. O.Renko Sreda, 27. maj - dnevni dežurni dr. Slavič in dr. Lazar, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar
Zobozdravstvo:
23. in 24. maj - dr. Romana Lah, v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje, Vodnikova 1.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno (tel.: 854-303).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Od 22. maja do 29. maja - Ivo Zagožen, dr. vet. med., mobitel 0609/633-677.
GIBANJE PREBIVALSTVA
RAM* Vi;iJ:\\li;

Upravna enota Velenje
Poroke:
Mirko Mramor, Velenje, Tavčarjeva c. št. 2 in Branislava Ledinek, Velenje, Šercerjeva c. št. 8; Franc Urbane, Bele vode št. 69 in Nataša Štangler, Bele vode št. 69; Robert Tomic, Velenje, Prešernova c. št. 14 in Beti Lipnik, Velenje, Prešernova c. št. 14; Srečko Oblak, Velenje, Šalek št. 91 in Vlasta Suša, Velenje, Šalek št. 91; Martin Lenko, Bele vode št. 65 in Tatjana Čopar, Šentvid pri Zavodnju št. 14.
Vincenc Camlek, roj. 1915, Velenje, Goriška c. št. 49; Zofija Gorečan, roj.
1935, Velenje, Kajuhova c. št. 14; Marija Konovšek, roj. 1916, Ravne št. 9; Oto Štajner, roj. 1942, Arja vas št. 61; Ivanka Drev, roj. 1933, Lokovica št. 18/b; Marija Kopitar, roj. 1926, Arnače št. 25.
Upravna enota Žalec
Poroke:
Boris Anžel, Prebold in Dragica Mlinarič, Prebold; Aleš Pader, Migojnice in Irena Blatnik, Tabor.
Nataša Mavser, stara 23 let, Šešče pri Preboldu 59; Vincencij Mavsar, star 66 let, Šešče pri Preboldu 59; Julijana Cizej, stara 99 let, Šmatevž 30.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega
očeta
VINKA CAMLEKA
15.1.1915 - 12. 5.1998
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in zancem za pomoč v težkih trenutkih, darovano cvetje in sveče, izražena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Velenje, gospodu dr. Kralju, gospodu župniku Vehovarju, govornikoma, pevcem in kolektivu Premogovnika Velenje.
Enako zahvalo izrekamo sostanovalcem Goriške 49 in 51 ter Društvu upokojencev
Velenje.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, prabice in sestre
MILKE PRIBIČNIK
Delo, ljubezen, trpljenje, bilo je tvoje življenje. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok,
katere cenil bo še pozni rod. Nam ostaja praznina in velika bolečina.
iz Goriške 38 25. 7.1924 ■ 9. 5.1998
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečena sožalja ter spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo osebju Bonišnice Topolšica, govornikoma, pevcem, praporščakom, gospodu župniku in pogrebni službi Usar.
Žalujoči: mož Ivan, otroci Ivan, Štefka, Darko, Franc in Rudolf z družinami, sestra Slavka in
ostali sorodniki.
V BESEDI IN SLIKI
Gasilsko društvo Bevče
Na osnovni šoli Gorica so učenci v torek predstavili projekt Zdravje - naše največje bogastvo. Od tam posnetek Staneta Vovka.
Knjige za bolne otroke
Med 8. Pikinim festivalom so se slovenski otroci v čudoviti aki Novo sonce odrekli svoji najljubši knjigi in jo podarili otrokom, ki, ž del svojega otroštva preživljajo v bolnišnicah. Organizatorji festl la so knjige uredili in jih spravili v lične pikaste zaboje, v t
Osnovna šola Gorica Velenje
opoldne pa so jih v občinskih prostorih tudi uradno izročili predsti nicam slovenskih bolnišnic.
To priložnost so izkoristili tudi za predstavitev festivala, saj so se klepeta poleg vodje festivala Matjaža Crnovška udeležili tudi predsta niki organizacijskega odbora in župan Srečko Meh.	11» j
Turistično povezovanje
Že kar nekaj časa sta se vodstvi turističnih društev Velenje in Dobri I na s Kozjanskega dogovarjali o poglobitvi sodelovanja. V soboto sov Velenju tudi uradno podpisali listino o pobratenju. Goste iz Dobrine (to turistično društvo pokriva tudi Hrast in LokopriJ Žusnu), so gostitelji sprejeli v svojih prostorih v velenjski Rdeči dve rani, kjer so jim predstavili delo Turistično informacijskega centra. Nato so goste prevzeli turistični vodiči, ki jo jim pokazali zanimivosti Vele-1 nja in okolice.
čena: Celje, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Nova Gorica, Ptuj in Trebnje.
Prispevajmo svoj delež, da bo Velenje resnično zdravo mesto!
■ Mentorica krožka Štiri tačke Vera Naraks
Maček Muri na obisku
Edini v Sloveniji proizvedeni avtomobili prihajajo iz novomeške tovarne Renault, kjer uspejo v sodelovanju z evropskimi partnerji vedno znova presenetiti. Letos je to novi Clio, ki so ga slovesno predstavili tudi v velenjskem Renaultovem salonu, v podjetju DOM in na Partizanski cesti. Pri njih dobite seveda tudi vse informacije o tem sicer majhnem, pa vendar avtu, ki povsem opravičuje reklamo: Kaj sploh še ostane velikim?	■ (mz)
Na sklepnem delu srečanja, v restavraciji Jezero, kjer so tudi m podpisali listino o pobratenju, so se dogovorili za nadaljnje ak sti, med katerimi je v ospredju pomoč Velenjčanov pri načrtov; koriščanjih termalne vode na območju Dobrine in izmenjava tu ne ponudbe obeh območij.	|
Pevci in pevke so navduši!
Bočna, 16. maja - Kulturno društvo Bočna je v soboto pripravilo 3.p vrsti srečanje pevskih zborov z naslovom "pozdrav pomladi." VE ni posebej poudarjajo, da to ni revija, ampak družabno srečanjev ki imajo radi lepo slovensko pesem. Srečanje se je v pičlih 1
lepo uveljavilo in v soboto so v dvorani kulturnega doma, ki je za p ske nastope še posebej primerna, zapeli pevci in pevke 16 s Zgornje Savinjske, Zadrečke in Šaleške doline ter nekaterih drugihsl venskih krajev. Uveljavljeni zbori so navdušili in se po nastopu raj drili na prijateljskem in družabnem srečanju.
Ekipni pokal ostal doma
Sleme od 8. do 10. maja - Člani Taborniškega odreda Jezerski z Velenja so bili organizatorji letošnjega republiškega tekmovanjav borniški orientaciji. Med 17 ekipami iz Nove Gorice, Ljutomera,Vi lenja, Ljubljane in Topolšice so v kategoriji Baby face zmagali člani n Topli vrelec iz Topolšice, pri seniorjih so prvo mesto osvojili člani Zmajevega rodu iz Ljubljane, ekipni pokal pa je ostal doma.
Državnega tekmovanja za članske in veteranske desetine za pokal Matevža Haceta v Novem Mestu se je udeležilo tudi 12 ekip s področja Medobčinske gasilske zveze Velenje, najboljše med njimi pa so bile veteranke iz Bevč, ki so osvojile prvo mesto. Skupno štejejo 442 let, enak uspeh so dosegle že leta 1996 v Celju, letošnji nastop v Novem Mestu pa je največji uspeh za PGD Bevče doslej, saj sta bili na državnem še desetini veteranov in mladincev. Veterani so tudi že bili državni prvaki leta 1992, sicer pa obe veteranski desetini letos slavita 10 -letnico. Seveda so se vse tri ekipe na prvenstvo z veliko dobre volje vneto pripravljale, krona naporov je naslov državnih prvakinj, ki so ga po vrnitvi domov proslavile s krajani in predsednikom krajevne skupnosti, ki so jim pripravili lep sprejem.
Gasilke veteranke iz Smartnega
ob Paki so bili na tem tekmovanju tudi odlične, saj so se uvrstile na tretje mesto.	MB.M.
Projekt Zdravo mesto
Kot podmladek Društva za vars-
■ foto: vos
California odprla še eno trgovino
Na Gorici v Velenju, poleg že obstoječe trgovine, je podjetje Ca-
tvo in proti mučenju živali v Mariboru, je tudi mladinska sekcija Štiri tačke z OŠ Gorica Velenje vključena v izvajanje programa kakovosti življenja, ki ga društvo s projektom Kultura sožitja ljudi in živali, izvaja v okviru svetovnega projekta Zdravih mest že od leta 1996.
Vsebina in program društva sta izjemno bogata (prizadevanje za čimprejšnje sprejetje zakona o varstvu živali; osveščanje ljudi o kulturnem odnosu do živali; opozarjanje na nujnost letnega cepljenja psov; na dosledno izvajanje določil občinskega odloka, po katerem so lastniki psov dolžni poskrbeti za čistočo za svojo živaljo; spremljanje transportov živine; preprečevanje izkoriščanja živali za javne nastope na prireditvah ...).
Ni dovolj pripraviti zgolj programe, nujno je ljudi spodbuditi k razmišljanju o kakovosti življenja. Zato je čas, da se projekti evropskih mrež preselijo v naše mesto. Nalog za zdravo življenje je veliko, nujno pa je sodelovanje v medmestnih in mednarodnih programih; nasilje, nasilje nad ženskami in obolevnost žensk, prijazna
bolnišnica, nezaposlenost, okolje ... Vsaka izmed teh tem se boleče dotika tudi nas. Žal še vedno preveliko otrok in žena molči in sprejema svojo usodo, še preveč brezposelnih ne spregovori o krivicah, še vedno molčimo o nevarnih odpadkih, mučenju živali... S temi
programi skušamo spremeniti to ravnodušnost in obup. Ker vsebino društvenega programa izvajamo v kraju v katerem živimo in delamo, apeliramo na Mestno občino Velenje, da se pridruži mreži zdravih mest v Sloveniji in v katero so že vklju-
Le kdo ga ne pozna, nagajivega mačjega lepotca, Muri imenovanega? Ko njegov mačji svet enkrat pride v vaš dom, ga zagotovo ne zapusti kmalu. Simpatičen kot je, je prevzel že številne malčke. Zato je bil njegov obisk v Erini
Zibki prijetno doživetje za ljubitelje muc in dobrih
knjig za otroke.
lifornia d.o.o. odprlo v začetku tedna novo prodajalno in tako verigo svojih trgovin še povečalo. V novi trgovini so kupcem na voljo predvsem jeans oblačila priznanih znamk. Pričakujejo vas od 9. do 12. in od 15. do 19. ure.	■ foto: jp
■ foto: leši