—---—
glasilo TOZD ISKRA M\
leto III., Št.4 september 1982
m
rm ■ fi M i ■.
i
•: ",
tte
■ i
i . •
__m	mh
j.	jm.
■	WkL
I ;' ■
; " 1.
ffl
m
'Jbrocitb o reziidatid poetova-ttja v^prvem^padeHo. J982,
1. PROIZVODNJA
Realizacijo proizvodnje v prvem polletju lahko ocenimo kot razmeroma ugodno, če upoštevamo stalne težave z dobavo domačega repromateriala in z uvozom re-promateriala ter sestavnih delov za gospodinjeke aparate ter sesalnike. Letni plan j« bil dosežen količinsko z indeksom 43 vrednostno z indeksom 40 %, dinamični plan za prvo polletje pa količinsko 07 % in vrednostno 95,'3 %.
Ugodna je primerjava z enakim obdobjem preteklega leta, količinsko smo naredili za 22 % in vrednostno za 17 % več.
izdelali smo 1.389.937 izdelkov v vrednosti 701.108 tisoč din, izraženo v stalnih planskih cenah.
2. PRODAJA
Skupna vrednost prodaje znaša 859.964 tisoč din, kar predstavlja 4-5 % letnega plana in 23 % povečanje prodaje napram prvemu polletju preteklega leta.
Izvozili smo za 4.542.409 t na konvertibilno področje in za
1.431.060	S na klirinško področje. To predstavlja šele 39 % doseganja letnega plana izvoza, v prvem polletju preteklega leta pa smo izdelali kar za 61 % več.
V	priloženi tabeli Je izvoz razdeljen po dveh kriterijih: na konvertibilni in klirinški izvoz ter na kooperacije in čisti izvoz.
V	istem obdobju smo uvozili le za 2 % več kot v prvem polletju
preteklega leta, in sicer za 3.263.835 S v kooperacijah ter za 1.261.083 $ v rednem uvozu.
Povprečno število zaposlenih v frvem polletju je bilo 9’9, plan za leto 1982 pa predvideva 940 zaposlenih.
Povprečni neto osebni dohodek v rednem delovnem času Je znašal
13.025,50	din.
Rezultati poslovanja v prvem polletju 1982
n.Tiram	Real. 1/2 81	Real. 1/2 82	Plan 82	Real,1/2 «2	Rfal. 1/2 82
				Real.1/2 SI	Plan 198$
1. REALIZACIJA PROIZVODNJE	1.138.288	1.389.937	3.203.000	122	43
Kolektorski motorji	343.364	437.987	1.267.000	128	35
Asinhronski motorji	205.435	214.694	520.000	105	41
Sesalne enote	274.955	351.225	750.000	128	47
Gospodinjski aparati Sesalniki	100.430 76.454	111.253 80.653	266.000 179.000	111 105	42 45
Varnostne	77.118	67.181	221.000	87	30
2. VREDNOST PROIZV. V 000	596.721	701.108	1.474.899	117	48
3. PRODAJA V 000 DIN	697.006	895.964	1.926.282	123	45
Branžna prodaja	*75.082	538.584	1.116.231	113	48
Interna prodaja	72.704	81.6%	194.821	112	42
Izvoz v jt konvert.koop.	4.532.646	4.543.409	13.374.428	101	34
cliring	467.377	1.431.060	1.423.900	306	101
kooperacije	3.728.766	2.449.064	6.985.753	66	35
čisti izv.kon.	. 802.880	2.094.345	6.388.675	261	33
clir.	.	467.377	1.431.060	1.423.900	306	101
4. UVOZ V %	4.419.413	4.524.918	9.353.753	102	48
5. POVPREČNO ČT, ZAPOSL.	856	919	940	107	98
6. POVPREČNI OD	9-906,38	13.025,50	12.550	131	104
7. IZKORISTEK DEL. ČASA	68,9	69,9	67,6	102	103
Šolar Albine pri kontroli eeaalnlli enot
TINANČNO FOBOČILO 0 POSLOVANJU V OBDOBJU OD 1.1. DO 30.6.1982
Pinančai reeultati poslovanja kaiejo, da eno bili ▼ prvsn polletje rasnerona uspešni, čeprav en* ineli veliko težav pri preskrbi s repronaterialon. Primerjava resultatov poslovanja e predhodnim obdobjem in planom po poeamesnih elementih Je pri-kasana na tabeli na sadaJi strani. Is tabele Je rasvidno, da smo celotnega prihodka in dohodka ustvarili v skladu s planom, medtem ko čistega dohodka ni bilo več toliko kot smo planirali.
Healisaoije, oziroma celotni prihodek ustvarjen v tem obdobju Je snaSal 933.335.688,66 din. to pomeni Al,7 % več kot v enakem obdobju lanskega leta, osiroma 0,6 % več kot smo planirali.
8	prodajo preko TOZD Prodaja Je bilo doseženo 427.792.875,80 din, os. *5,8 % celotnega prihodka, s isvosoa 322.763.001,87 din, os. 34,6 %, s domačo prodajo 147.774.281,56 din, os.
15,8 % /Idrija, Žužemberk, Tehtnica/ in ostalih 3,8 % /35.005.525,43/ s realisacijo snotraj TOZD in ostalimi prihodki .
Sredstva, ki smo Jih porabili sa doseganje takšnega celotnega prihodka pa so znašala 719.551* 737,07 din. V primerjavi s lanskim letom smo porabili 49 % več sredstev, medtem ko smo v primerjavi s planom porabili 0,5 % manj.
V skupini porabljenih sredstev odpade največji delež po vrednosti na surovine in material /511.158.830,43 din/. Porast napram lanskemu letu je 52,9 %, medtem ko smo v primerjavi e planom teh sredstev porabili 8,5 % manj.
Amortizacija po predpisani stopnji Je snaiala 38.780.698,75
din, kar pomeni 143,3 % reč kot lani in 36,2 % več kot smo planirali. Baslog sa takšen porast so spremenjene stopnje v leta 1982 in pa vsa aktivirana investicija.
Ostala porabljena sredstva v vrednosti 169.612.207,89 din so bila večja od lanskoletnih sa 27,8 %, v primerjavi a planom pa smo ta sredstva presegli 45,4 *.
Dohodka, ki pomeni pomembnejšo kategorijo pri ugotavljanju uspešnosti poslovanja, smo ustvarili v vrednosti 213.783.951,59 din. 7 primerjavi s enakim obdobjem preteklega leta to pomeni 21,7 % več. V primerjavi a planom smo dosegli 5,5 # reč dohodka, kot smo planirali sa to obdobje, če ne bi bila poraba sredstev tako velika, bi le-te-ga ustvarili še več. Prav Je, da povemo, da so na takšno doseganje dohodka vplivale tudi positivne tečajne raslike pri isvosu /vrednostno so snašale v prvem polletju 62.778.996,53/•
Dohodek smo rasporedili po namenu takole1
— prispevki 818-om in davki so
znašali 33.706.501,40. le pomeni, da so porastll napram lanskemu letu sa 41,8 %. 7 primerjavi a planom Je neis-koričeno samo 0,9
-	stroški skupnih služb D88S predstavljajo obremenitev dohodka sa 3.429.585,75. Ti stroški so trenutno manjši kot smo planirali. Z lanskim letom jih lahko primerjame
le tako, da upoštevamo še stroške sa TOZD Prodaja v višini 10.166.284,80. Primerjava kaže, da so porasli le sa 12,3 %t
-	amortizacije nad predpisano stopnjo ne obračunavimo več, ker nam rezultati tega ne omogočajo, pa tudi is raslega, da Je minimalna amortizacija nekoliko večja kot Je bilai
- obresti od kreditov predstavljajo največjo porabo dohodka po namenu, saj so snašale v prvem polletju kar 56.407. 773,40 din. Obresti so 119,2 * večje kot v preteklem obdobju« Tudi plan Je predvideval mnoge manjšo rast obresti, saj se že sedaj 62,8 % prekoračile planirano vrednost.
Take močan porast obresti nas kale na dejstvo, da smo veliko presadolieni tako kratkoročne kot dolgoročno. Haslog sa take stanje pa Je investicija in pa prekomerne aaloge repromateri-ala, ki se prepočasi obrača is takšnih ali drugačnih raslegov.
T skupini obresti od kreditov Je rasdelitev naslednja:
-	obresti od kreditov sa 00
21.294.590,45
-	obresti ed kreditov sa obr.sr.
15.329.251,50
-	obresti od kreditov sa trajna obratna sredstva
1.729.162.60
-	obresti ed eskonta menic
7.799.606.60
-	taaudne in menične obresti
______1P.255.162.05____________
56.407.773,40
Ob te* lahke rečemo, da nam vso akumulacijo ali pe vsaj selo velik delež poberejo obresti.
Cisti dohodek predstavlja dohodek po odbitku prispevkov SIS in davkov, stroškov skupnih služb in obresti.
čistega dohodka Je bilo doseženo 120.240.171,04 din, estroma 32,9 % več kot v preteklem obdobju.
T primerjavi e planom pa sme 3,6 % dosegli čistega dohodka manj. Haslog Je jasen, saj so obresti pobrale dobršen del.
Zaradi premajhnega čistega dohodka Je tudi akumulacija minimalna kot bomo videli.
Is čistega dohodka sme raspere-dill sai
-	osebne dohodke
101.388.368,50	din
-	stanovanjski del sklada skupne perabe5.486,477,30 din
sa lete 1962 in
4.496.706,15 din sa leto 1981. Ta delež namreč lani ni bil krit, ker Je bila isguba
-	sklad skupne perabe ostali del /regres, regres sa prehrane, sindikat itd./
2.000.000,00 din
-	reservni sklad
5.344.598,80 din
-	poslovni sklad
1.524.020,29 din.
Delež sredstev sa osebne dohodke predstavijo v masi 40,6 % več kot v lanskem letu, medtem ko sme v primerjavi s planom le 0,9 % prekoračili ta sredstva. Družbeni degever e rasti sredstev sa esebne dohodke sme seveda e ten kršili /2,8 % sredstev sme preveč isplačali glede na kriterij dohodka in delež isvosa/.
Sredstva, namenjena sa stanovanjski del sklada skupne perabe o* večja od lanskeletnih 29,5 %, medtem ko se cele 6,6 % manjša kot sme planirali. Sklad skupne perabe smo formirali le v višini 15,4 % od plana, poslovni sklad pa v višini 5,8 %.
To pomeni, da bi morala biti delitev dohodka precej drugačna /spet eposarjamo na obresti/. Kkemulaolje Je bile ustvarjene v ten polletju le 6.868.619,09 din, kar Je veliko premalo, že same sa ebvesneati, ki Jih imamo is poslovnega sklada, kaj šele sa rasširjene reprodukcija.
Tako lahke ob koncu poudarimo, da so resultati gospodarjenja razmeroma ugodni /pozitivni/, vendar glede na naše obveznosti, ki Jih imame is naslova investicije in združevanja, še vedno premalo uspešni in bo treba marsikaj urediti snetraj organizacije, da se bo stanje isboljšale /manjšati obresti, povečati koeficient obračanja salog repromaterlala itd./.
Zalege repromaterlala, polizdelkov in nedokončane proizvodnje so namreč selo porasle napram preteklemu letu. Te nam veže obratna sredstva /denar/ in sate stalna nelikvidnost in visoko obresti.
Zalege repromaterlala snašaje ob polletju 307.532.389,49 din
in so 38 % večje od lanskoletnih.
Kazalci uspešnosti gospodarjenja nam kažejo na dejstvo, da v preteklem letu uspešneje poslovali. Vsi tisti kasalci, kjer primerjamo vloženo dele s resultati, so namreč slabi, tisti kasalci, kjer primerjamo absolutne zneske, pa so boljši /saj so bile tudi vrednosti v tekočem letu večjo/. Kkenemič-neat poslovanja in donosnost Je bila v tem obdobju slabša. Te sta kasalca, kjer primerjamo ustvarjeni dohodek na porabljena sredstva os. na poprečno uporabljena poslovna sredstva. Tudi kasalci, kjer primerjamo akumulacije na dohodek in povprečno uporabljena poslovna sredstva, kažejo na to dejstvo, ki smo ga omenili /slabše poslovanje/.
Valentina Nastran, dipl.000. * 1
DOBER DAM, ŠOLA
1. september. Spet se bodo odprla vrata hrama učenosti. In šolski prag bo prestopila cola množica majhnih in velikih učenjakov. Tisti majceni bodo s strahom zrli v novosti okrog sebe, osmošolci pa se bodo tu počitili kot doma.
Vsem, majhnim in velikim zaželimo: SREČNO I v novem šolskem letu.
In še tiha Želja tistih, ki bodo "vlivali" učenost v majhne in velike glave. Starši, pridite čim večkrat povprašat, kako se vaš otrok počuti v našem hramu. Pa brez zamere.
L.T.
Celotni prihodek, dohodek in čisti dohodek ter njegova delitev
Healizaciia vrsta prihodka, stroška		I.polletje 1982	I.pelletje 1981	I 82/81	I H/P
I.	CELOTHI PRIHODEK	933.338.688,66	656.668.314,09	141,7	50,6
	Porabljena sredstva	719.551.737,07	482.967.525,98	149,0	49,5
	Surovine in aaterial	511.158.830,43	334.346.688,07	152,9	81,5
	Amertisaoija	38.780.698,75	15.938.338,72	2*3,3	86,2
	Ostala porabljena sred.	169.612.207,89	132.682.499,19	127,8	95,4
II.	DOHODEK	213.783.951,59	175.700.788,11	121,7	55,1
	prispevek SIS, davki	33.706,501,40	23.760.872,15	141,8	89,1
	stroški DBS8	3.429.505.75	-	-	37,1
	/prisp. sa TOZD Predaja/	10.166.284,80	12.110.125,70	112,3	-
	obresti od kreditov	56.407.773,40	25.731.491,80	219,2	112,8
	asort. nad predp. st.	-	23.667.3*0,78	-	-
III.	CISTI DOHODEK	120.240.171,04	90.430.957,68	132,9	46,4
	del ČD sa OD	101.388.368,50	72.105.999,90	140,6	50,9
	del ČD sa stan. del B8P	5.486.477,30	4.237.023,25	129,5	♦3,4
	sa leto 1981	4.496.706,15	-	-	-
	del ČD sa ostali del SSP	2.000.000,00	3.700.000,00	54,1	15,4
	del ČD sa reservni sklad	5.3*4.598,80	4.392.519,70	121,7	55.1
	del ČD sa poslovni sklad	1.524.020,29	5.995.414,83	25,4	5,8
Kasale! mspešneati gospodarjenja
Vrata kazalca	I. peli.1982	I.peli.1981	I 82/81
1. Dohodek/delavca	232.626,70	205.980,10	112,9
2. Dohod ek/pevp.up.P8	18,7	23,0	81,3
3. Cisti deh./delavca	130.838,05	106.015,20	123,4
4. Akumulacija/deh. %	3,2	19,4	16,5
5. Akuaulac./ČD %	5,7	37,7	15,1
6.	Akumulac./pevpr.sp. PS 7.	OD ♦ SBP/delav./mes.	0,6	4,5	13,3
pevpr./	20.560,65	15.639,51	131,5
8. Cisti OD/delavca	13.246,60	9.790,79	135,3
9. Povp.mp.P8/delavoa	1.	.242.123,50	895.105,51	138,8
10. CP/perablJ. sred.	1.297	1.364	95,1
11. CP/pevpr.mpor.PS	0,818	0,862	94,9
12. Del ČD sa OD+SSP/akm*.	16,51	2,35	7,0
13. CP/planir. CP	101,3	97,8	103,6
14. Dohedek/plan. deh.	110,1	98,6	111,7
15. CD/plan. ČD	92,4	77,9	118,6
16. Del ČD sa OD/plan	101,9	93,9	108,5
17» Dohodek/perab. sred. 18. Akumulacija	29,7	36,4	81,6
Ko je bil francoski maršal Jean-Raplisle Charles Bernadotte (176.1—1844) še švedski knez. Je izrekel tole misel ki so jo kasneje mnogi ponavljali:
»Za vladanje Francozom je potrebna železna roka, oblečena v žametno rokavico.«
Prvi osnutek »Trojancev v Kartagini« je imel osem neskončno dolgih dejanj. Dfreklor opere Cavallo je Berlioza zaman skušal prepričati, naj delo skrajša.
»Razumite vendar, saj to je šest ur muzike!«
»Meni sc to ne zdi nič preveč,« Je trmasto odgovarjal Berlioz.
»Mislite na to, da so v gledališču med posameznimi dejanji tudi oAno-
»Saj se lahko skrajšajo.«
Cavallo Je poskusil še zadnje:
»Ail nič ne mislite na odlomke, ki jih bo treba ponavljati?«
Ta argument je Berlioza P"!*'**1' tako da Je opero sk.ajšal na tri dejanja.
JKplco borno gospodarili v drcitji polovici leta l
Prav gotovo bo take napovedi selo nehvaležne tudi v normalnih razmerah, še toliko bolj pa v današnjih, ko ae na vsakem koraku srečamo z besedami stabilizacije, varčevanje, devizni primanjkljaj. Prav zaradi tega se zelo pogosto menjajo tudi pogoji gospodarjenja in odnosi na trgu, kar se potem kmalu odrazi tudi v gospodarstvu.
Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov Je torej prognoza zelo težka. Trenutno moram reči, da teče proizvodnja bolje kot je katerikoli mesec v letošnjem letu. Vendar moramo upoštevati, da se je med našim kolektivnim dopustom pripeljalo nekaj več matraiBla kot običajno, kdaj bo zopet novi, se pa točno ne ve. Vendar zadnje napovedi kažejo, da bo oskrba z bakrom in aluminijem malo boljša, ker gre tega manj v izvoz zaradi padca cene na svetovnem trgu, medtem pa oskrba z dinamo pločevino in paličastim železom iz železarne Jesenice ostaja še vedno uganka. Napovedi so, da bo tega materiala iz Jesenic še vedno premalo, oziroma celo manj, seveda če bo to res, bomo imeli v naslednjih mesecih hude izpade v proizvodnji. Osebno upam, da hujše kot v prvem polletju, z oskrbo s tem materialom ne more biti.
Druga stvar, ki je še bolj zaskrbljujoča, so napovedi o povečanju cen surovinam, kljub odloku o zamrznitvi cen. V tovarni imamo že skoraj od vseh dobaviteljev pismene zahtevke o povečanju cen od 8 - 40 )6. Če bo to tudi realizirano, bo ponovno vprašanje akumulativnosti in doseganje potrebnega dohodka za kritje vseh potreb. Drugo vprašanje, ki Je tudi zaskrbljujoč^
je plasma naših izdelkov v izvoz. Napeti moramo vse sile, da dosežemo vsaj lanskoleten izvoz, ki je bil do sedaj rekorden, tako po absolutni številki kot po izvozu na zaposlenega. Ta cilj bo skrajno težko doseči, ker Je v svetu še vedno težka kriza in so nam nekateri kupci v primeru z letom 1981 zmanjšali naročila (Braun, Girmi, ZDA). Druga bojazen, ki pa še ni razčiščena, vendar če ne bo pozitivno rešena, lahko pomeni katastrofo tudi pri nas, pa je vprašanje AEG. To vprašanje bo verjetno znano v mesecu septembru, zato ne bi hotel podati kakršnokoli napovedi, kakor to, da do nadaljnega posli s to firmo tečejo tako, kot so dogovorjeni in upajmo, da bo tako tudi ostalo.
Vendar se moramo zavedati, da Je tudi na svetovnem trgu težka kriza, kjer v konkurenci ni usmiljenja in da je tako tudi naše izdelke vedno teža plasirati na tržišče, po neki še sprejemljivi ceni.
Moram pa poudariti, da Je za našo tovarno dela še dovolj, da bomo morali do kraja izrabiti delovni čas in stroje, če bomo hoteli narediti vse to, kar smo še s pogodoami dolžni do naših kupcev. Kaenimo pa predvsem zaradi tega, ker eo bili v prvem polletju veliki izpadi zaradi slabe oskrbe z materialom.
Druga velika naloga, ki nas čaka v drugem polletju, ki pa se ne konča z novim koledarskim letom, pa Je stabilizacijsko-aanacijski načrt, ki bo moral teči tudi še skozi celo drugo leto, saj Je nekaj nalog dolgoročnih. To Je prav gotovo
naloga vseh zaposlenih, seveda primerne posameznim odgovornostim. To so prav gotovo temelji bolj gospodarnega obnašanja in večje odgovornosti posameznikov za posamezne naloge .
Pri izpeljavi in uresničevanju teh nalog morajo nositi levji delež strokovne službe in posamezniki seveda pa bodo morali svoj prispevek dati DPO in samoupravni organi, če hočemo, da to ne bo samo en sprejeti sklep več, ki pa ne bo imel praktične veljave.
Ob koncu moram izraziti bolj optimistično napoved za drugo polletje, kot Je bilo prvo, čeprav tudi to ni bilo tako slabo, če upoštevamo pogoje, v kakršnih Je tekla proizvodnja. Vendar upam# da bi v danih pogojih moralo biti drugo polletje boljše, prav gotovo pa bo, če bo sleherni od zaposlenih naredil vsaj tisto, za kar Je zadolžen in odgovoren.
Anton Rakovec
Jžvomajsda nagrada deta tov, 3andetj J5o/anci
Štiri prvomajske nagrade dela ■o letos podelili Slovencem.
Eno od teh tov. Bojanu Bande1J-nu, vodji mehanskega razvoja, IskraSu od leta 1973.
Dobil jo je sa požrtvovalno delo in sa isredne uspehe, dosežene s inovacijami in racionali-■aoijami pri proisvodnji električnih naprav in gospodinjskih aparatov, sa itreden prispevek k povečanju storilnosti in gospodarnosti proizvodnje, sa prispevek k iiboljšanju organizacije dela ter sa isredno dejavno delo pri razvoju samoupravnih odnosov. Sam pravi, da mu nagrada ogromno pomeni, ker je najvlSje delovno priznanje. Podelil mu jo je tov. Dragoslav Markovič, predsednik skupščine 8PRJ.
Prvomajska nagrada dela se podeljuje za spodbujanje in javno priznanje najvažnejših uspehov delavcev, neposrednih proizvajalcev, da se nadaljuje kcntl-nulteta med dosedanjimi pridobitvami socialistične revolucije, delom naših rodov in nadaljnjim rasvojem samoupravnih socialističnih odnosov kot tudi, da bi bilo proizvodno dslo družbeno še bolj priznano.
Bandelj Bojan je eden od šestih otrok is kmečke družine, v vasi Zavino v Vipavski dolini. Največ ja želja, postati avtomehanik, se mu je uresničila. Nadaljeval je isredno šolanje in naredil srednjo strojno Solo, poten pa še prvo stopnjo. Nadaljeval je redno in diplomiral na fakulteti sa strojništvo. Bil je Tomosov štipendist in saposlen v Tomosu, od leta 1967-1971 pravzaprav v naj lepšem Tomosovem obdobju. V IBKBO je prišel leta 1973 na delovno mesto konstruktorja I. Kakšen raskorak Je bil
med Tomouom in Iskro najbolje kaže podatek, da Je 3 leta prej v Tomosu e 1. stopnjo zaslužil precej več.
-	Prišel el leta 1973. Kaj so takrat delali v tovarni?
-	Razvijali smo kolektoreke motorje, asinhronce, delali smo Danffoss, sirene. Leta 1975 smo sačeli e sesalnimi enotami, ki predstavljajo največJi del naše proizvodnje. Takrat smo se tudi kadrovsko okrepili, prišli so štipendisti.
-	Kdo od konstruktorjev Je v mehanskem razvoju od leta 1973?
-	To vidiš, Je katastrofa. Bamo tov. Thaler. Problem odhajanja ljudi is razvoja bi morali čim bolj zaustavljati. Tu so isredno važne izkušnje. Primanjkuje ljudi za uvajanje novih programov. Pri Braunu so ljudje v razvoju po 20, 30 let. Tam so od začetka. Pri nas Je to stalen problem. Težko Je obvladovati tako širok program, kot
Je naš. Težko se specializiraš. Tudi zato včasih prihaja do kritik. Saj ne more en človek hkrati "peljati" cel kup stvari. Pri nas največkrat mora.
-	Omenjaš Braun in AEG, naše kooperacijske partnerje. Koliko smo sa njimi?
-	Težko Je to oceniti, ampak rekel bi, 5 let. Isvozna orientacija poetavlja pred nas ostre zahteve po ceni, kvaliteti, hitrosti izdelave vzorcev in še drugih rečeh. Pri AEG-Ju dela na razvoju sesalnika 37 ljudi. Pri nas nas dela nekaj, a ne delamo samo to. Vaka proizvodnja sesalnika in sesalnih enot kot Je naša, bi lahko prenesla, da bi trije, štirje delali samo na razvoju sesalni-
kov in sesalnih enot. Razvojno delo bi moralo biti bolj cenjeno.
-	Kaj te v tovarni Se moti, os. misliš da ni dobro?
-	Moti, da včasih gremo v preveč širok program, ki ga a obstoječim kadrom ne moremo zadovoljivo obvladovati iz stališča evropske kvalitete. Največkrat posnemamo vodilne proizvajalce. Ponujajo nam stare izdelke. Morali bi zmanjšati materialne stroške na minimum, ker ti ogromno predstavljajo v ceni. Oguljena parola "več prodaje znanja" tu še kako velja.
-	Omenil sl pomanjkanje kadrov. Misliš, da rabimo pomoč zunanjih institucij?
-	Vsekakor moramo biti odprti sa znanje od zunaj, žal pa se Je vedno pokazalo, da se Je najbolje opreti na lastne sile. živeti Je treba e tovarno, da si in se čutiš član kolektiva, da delaš e tovarno in s njo dosegaš uspehe. Zunanji sodelavci nikoli ne ulagajo maksimalno, ker niso živiJensko povezani e tovarno.
-	Bi zadovoljen v poklicu?
-	Bern. Izredno zadovoljen. Čutim pa, da Je razvoj zapostavljen. Včasih kakšna zanimiva ideja propade zaradi nerazumevanja sli nezadostnega interesa.
-	B kakšnimi problemi se soočaš kot šef mehanskega razvoja? Mislim na tiste, netehnlčne probleme.
-	V mehanski razvoj se nič ne vlaga. V prototipni delavnici ni od leta 1970 nobenega novega stroja. V konstrukciji samo risalne deske. Še kalkulator imam svoj.
-	Imaš največ zaslug pri razvoju našega lastnega sesalnika. Povej kej o njem.
-	Za razvoj tega sesalnika Je bilo le šest mesecev časa, pa
razvoju?
!• to poleg ostalega dala. Manjka nas 1skušenj, saj Je to naš prvi sesalnik. Po ia-rabi orodij, čez nekaj let se« prepričan, da bomo lahko sesalnik toliko "popravili", da bo sposoben sadovoljltl tudi najzahtevnejšega kupca. Sesalnik Je v osnovi in v aa-■1 1smisli dovolj dober. Toliko Je storjenega ta čistost okolja, saj ima trajno filtracijo sraka. T tem Je boljši kot AEG-Javl sesalniki. Miele-Jevi sesalniki to imajo in sodijo v sam svetovni vrh.
Problem Je tudi Štirn. T nekaj naslednjih letih bo treba nivo šuma na sesalnih enotah amanjšati, saj so sahteve sunaj vas hujše. la tem področju moramo Se veliko narediti.
-	Sesalnik je dobil nagrado sa deeign na Beograjskem sejmu.
Ti to kaj pomeni?
-	Gotovo pomeni. Toliko govora Je bilo le okrog oblike in uporabnosti, tud kritik. Pa saj sem že rekel, da smo tu na sačetku.
-	Kako pa vsklajuješ dalo kon-
struktorja in Sefa?
-	Včasih ni lahko, potrebna je ▼slika angažiranost. Ko si najbolj skoncentriran na kako dele, zasvoni telefon. Zraven Se proizvodni problemi, problemi s materialom, a kvalitete, rasvojnik pri nas sa mora velikokrat ubadati s problemi zaradi materiala. Nemcem se
ni treba. Zadovoljstvo ob doseženih uspehih pa Je zato toliko večje.
-	Bil si inovator leta 1979, leta 1980 Je tovarna dobila prve nagrado. Kakšni so tvoji dohodki?
-	Imam 2 milijona in etopetdesel atarlh din plače. Od inovacij pa nikdar nisem zahteval ali dobil nobenega denarja. Biti •ahvale. Govorice o inovatorjih zaslužkih so neresnične. Samo za primer. Asinhronski program, mislim Idrijski, Je bil razviv, pri nas, pa ga Idrija nesprenenjenega Se zdaj uspešno prodaja. Še vedno Je konkurenčen. Take stvari se prerado pozablja.
• Kaj mislil apleh o dohodkih v
-	Za plodno razvojno dele je danes vsak preslabo plačan. Mladi, sposobni in prizadevni niso nikoli dovolj plačani. Prototipna Je problem saee. Tam so delavci v primerjavi s ostalimi v tovarni slabo plačani. Kar poglej. Že s osebne oceno zgubijo 10 %. T prototipni zaradi slabe opreme ne moremo delati dovolj kvalitetnih vzorcev. Drugod po ■vetu so prototipne delavnice usposobljene in izredno opremljene.
-	Ob vsem tem delu in aktivnem udejstvovanju v družbenopolitičnem življenju ti gotovo ne ostane dosti časa. Pa vendar, kaj Je tvoj hobi?
-	Popoldne študiram literaturo. Tehnika me zanima. Zanimajo me vsi dosežki na področju
elektromotorjev in gospodinjskih aparatov. Kot hobi pa me zanima gradbeništvo. Že od malega. Nekako is notranje potrebe. Naredil sem celo nekaj idejnih projektov za hiše, v času študija. Tudi hišico na Primorskem zidam popolnoma sam.
-	Imaš hčerko, ki hodi v prvi razred. Kaj bi Ji svetoval pred izbiro poklica ?
-	Povedal hi Ji, da Je ekonomija boljša, oziroma hvaležnejša od tehnike. Meni so odsvetovali kmetovanje, Jaz bi njej tehniko. Nikoli pa ne mislim vplivati na njene odločitve.
-	Kdaj najdete čas, da ste skupaj? Žena Je namreč družbene selo aktivna.
-	Ja, res. Včasih se pred večerom sploh ne vidimo. Tako bolj ob sobotah in nedeljah.
-	Kakšni pa so tvoji načrti, os. želje sa naprej?
-	Had bi, da bi se opredelili za osnovne programe v tovarni, da bi specializirali lju-
di sanje in lačell e projektnim i»Tajanjem. Zdaj to ni možno. Ljudje naj oatajajo ▼ rasroju. Treba Jih Je salnte-reeirati.
-	Pa privatne želje?
-	Had bi dobil parcelo »a gradnjo. V čkofji Loki alabo kaže. Zdaj živimo v dvoeobnem stanovanju na Partisanakl. Pa ... želja Je veliko.
-	čeaa pa el bil ob nagradi najbolj vesel?
-	Gotovo čestitk sodelavcev in čestitke generalnega direktorja ISKRE, tov. Stipaniča.
-	V dneh po podelitvi nagrade smo te videli na TV, v časopisih. Za koga vse si dal intervju?
-	Vsega Je bilo preveč. Pred kamero sem se slabo počutil. Govoril pa sem s novinarji od Politike, Beograjskega večera, Dela, Gorenjskega glasa, Delavske enotnosti, Iskre.
-	So te kaj vprašali, kar nisi hotel povedati?
-	Niso. Saj nimam nobenih skrivnosti.
-	K*J pa te niso, pa bi rad povedal?
-	Nič. Toliko stvari sem povedal tolikim ljudem, da še sam ne vem več, kaj vse sem povedal.
-	Hvala lepa.
Ta ne ravno kratek raigovor s Bojanom Bandljem, našim prvomajskim nagrajencem, bi rad opoioril na nekatere probleme v rasvoju in bil obenem tudi njegova skromna predstavitev in sahvala.
Okorn Boris
Letošnji dan OP in prašnik dela smo pričakovali še posebno radostno in nestrpno. Želeli smo čim prej lsročiti visoka odlikovanja, ki Jih Je našim delavcem dodelilo Predsedstvo SPRJ.
V skupnih pripravah na svečanost so sodelovali številni družbenopolitični, prosvetni in dru-fli aktivisti. Pred nami so bile namreč številne akcije in naloge, ki Jih Je bilo treba isvršl-ti. Tako Je bilo potrebno pripraviti vse potrebno »a otvoritev slikarske rasstave v Števe-rjanu med samejskimi Slovenci v Italiji, organizirati obisk osrednje prireditve in udeležbe na spominskem pohodu prav tako v Števerjenu, organisiratl svečano podelitev odlikovanj Predsedstva SPRJ in sodelovati v pripravah na osrednjo prvomajsko proslavo v Krajevni skupnosti.
Zahvaljujoč odgovornemu prevse-manju in isvajanju nalog so bile vse akcije uspešno lspelje-ne. Vse prireditve so bile kvalitetno pripravljene in izvede-ne, ob številni udeležbi delavcev in občanov. Še posebno presenečenje pomeni številne n-deležba na svečani podelitvi o-dlikovenj. S tem smo res izfca-sali vso easluženo poiornost odlikovancem. Zahvala pa gre tudi Kulturnoumetniški skupini in pevskemu »boru, ki sta pripravnim lep kulturni program.
T prijetnem spominu ostaja tudi tovariško srečanje odlikovancev. Ob pristni kapljici Je stekla beseda o prehojeni življenski poti. Isstopili so spomini na težka leta tovarne, njenega naglega vepona in utrjevanja. Ne-poiabni so trenutki naporov, ki
pa so bili vedno prepojeni e trdno vero v boljšo prihodnost. ^r'lna volja in popolna pripadnost tovarni in kraju Je vodila tovarišice in tovariše odlikovance vedno le naprej v nove borbe, nove napore.
Srečanja ■ samejskimi Slovenci v Števerjenu ee Je udeležilo kar precejšnje število naših delavcev. V sončnem Jutru emo ee odpeljali med naše rojake. 2e na sačetku poti je bilo vsdušje veselo in razigrano, kar Je bil znak, da bomo pr.živeli prijeten dan. Na meji smo se srečali s sodelavci iz Reteč. Pozdravil nas Je tov. Blaznik - predsednik sindikata IBKRK Reteče in iniciator našega obiska v Ste-verjanu. Pozdravil pa nas Je tudi predstavnik lulturnoproavet-nega društva "Briški grič" in nas na poti od meje do Števerja-na seznanil s pokrajino in programom prireditev. Bili smo res presenečeni nad prijaznostjo in gostoljubnostjo, ki so nam Jo 1-skazali že ob prvih korakih po Števerjenu.
Veličastno Je bilo pred spomenikom žrtvam fašizma. Množica udeležencev Je nestrpno pričakovala začetek spominskega pohoda od ŠteverJana do Gonjač v Sloveniji. Predstavnik Briških partizanov in predstavnik kul-turnoprosvetnega društva sta pozdravila vse navzoče in v kratkem predstavila pomen praznovanja, nato pa odprla začetek pohoda.
Nepregledna množica se Je Sele po nekaj sto metrih pohoda začela trgati in redčiti. Domala vsi ISKRAŠI emo ee udeležili pohoda, nekateri na 10 in nekateri ma 20 kilometrov. Ob veselem vzdušju emo se na poti pozdravljali
Odpad&i — kašo tri šam?
s domačini, ki ao nas opazovali la aroJih domov, prav tako prijeten Je bil odnos miličnikov in carinikov na aaloobnejnea prehodu.
Ko smo prispeli v Gonjače, t.j. na cilj pohoda, sao bili topet prijetno postreženi s čajem, na voljo pa so bile tudi limone in sladkor. Po kratkem okrepčilu se Je večina povtpela na vrh stopničastega stolpa, dela spomenika, od koder Je bil prelep razgled na Goriška Brda. Po povratku s pohoda Je sledila podelitev pokalov za udeležence pohoda. Udeleženci ISKRE Široka potrošnja Škofja Loka sao prejeli pokal ta najštevilnejšo udeležbo. Nepopisno veseli smo navdušeno ploskali in na ta račun srknili it pokala. Po končani podelitvi sao si ogledali slikarsko razstavo, nato pa se odpravili na skupno kosilo. Tu smo že pričeli t veseljačenjem. Razvil se Je ples, ki smo ga nadaljevali na osrednjem prireditvenem prostoru.
Proti večeru smo se utrujeni, a zadovoljni postopoma odpravljali domov. Nekateri avtobusi so odpeljali prej, drugi kasneje, odvisno od vztrajnosti udeležencev.
Veselje in petje se Je nadaljevalo tudi če v avtobusu , na katerem pa je ob preglasnem petju celo uspelo zaspati.
Osrednja prvomajska proslava v Krajevni skupnosti Je bila tokrat na prostem. Izkazalo se Je da Je to selo primerna oblika, kajti udeležba občanov je bila neprimerno večja, kot smo Je vajeni v dvoranah. Lep kulturni program v izvedbi pevskega zbora ter recitatorjev ter drugih umetnikov Je navdušila občane. Težava Je bila la v ozvočenju, kar pa Je že naša stara bolezen. Proslavljanje delavskega praznika so popestrili tudi številni kresovi po bližnjih vrhovih hribov in gora. Naklonjeno pa nam Je bilo celo vreme, ki sicer na ta dan tako rado ponagaja.
Harjan Šmid, ing
Pomanjkanje surovin se pojavlja kot eden osnovnih problemov sodobnega sveta. Niso torej odveč razmišljanja, da Je zbiranje odpadkov koristno in nujno, žal take fraze vse prevečkrat izzvenijo v prazno. Kje so vzroki za tov Zbiranje, sortiranje kakor tudi uporaba odpadkov kot surovina nam še vse prevečkrat predstavlja velik organizacijski in tehnološki problem. Zatika se že pri zbiranju, čeprav Je treba poudariti, da smo tu dosegli že lepe uspehe v primerjavi s stenjem izpred ne kaj let. Če smo pred leti tako v industriji kot v gospodinjstvih odlagali ali sežigali odpadke na različnih mestih - celo ob bregovih rek in podobno,
Je končno prevladala miselnost, da morajo ostati reke in naša okolica čista in ne onesnažena z raznimi odpadki.
Odpadke smo torej začeli zbirati, vendar smo s tem šele na začetku poti. Zbiranje nam Je namreč na eni strani povzročilo kopičenje odpadkov na tovarniških ali domačih dvoriščih. Skupaj s komunalnimi organizacijami združenega dela smo našli poti za skupinska odlagališča odpadkov. Taka odlagališča so sicer kolikor toliko urejena, vendar prebivalcem okoliških vasi povzročajo nemalo problemov. Taka odlagališča pa so u-rejena samo za trdne in neškodljive odpadke. Predvsem v industriji, deloma pa tudi v posameznih gospodinjstvih pa nastajajo tudi tekoči in strupeni odpadki. Široka družbena akcija, kakor tudi posamezni predpisi, so ustvarili pogoje, da sao tovrstne odpadke začeli zbirati. Pri tem se je pokazalo, da Je trenutno le manjši del teh odpadkov mogoče ponovno očistiti tako, da so uporabni za ponov-
no uporabo. Tako stanje je po-eledioa reč objektivnih, žal pa tudi subjektivnih raslogov. Pri •hiranju odpadkov smo običajno selo malomarni in jih ne sortiramo. Predelava, osiroma čiščenje odpadkov, pa je mogoče edino le, če vemo, sa kakšne odpadke gre in če ao odpadki dosledno ločeni. Reciklaža, kot običajno imenujemo predelavo odpadkov ea ponovno uporabo, pa je v običajnih pogojih tudi selo draga. Tl pogoji in nedoslednost pri ločevanju odpadkov nas ▼se prevečkrat silijo v to, da smo prepričani, da je edini način reševanja problema odpadkov s deponiranjem na uetresno mesto. TODA KAM S TEKOČIMI ODPADKIV
Vsakdo bi jih rad odstranil a svojega vrta, kaj šele da bi tuje odpadka deponiral na svojem dvorišču. Ta problem je pripeljal tako daleč, da se pri vseh tovarnah nekje na dvorišču kopičijo saloge vnetljivih, strupenih in drugih, predvsem tekočih odpadkov. Problem ni rešen v širšem slovenskem prostoru. Dokler pa je temu tako, je še vedno pričakovati pogine rib, pomanjkanje in sastrn-pitve pitne vode.
Delne rešitve se sicer kažejo s sežiganjem takih odpadkov na primeren način tako, da dim ne bo prekomerno onesnaževal sra.-ka. Tako draga rešitev pa je primerna le sa gorljive odpadke. Ker pa v tehnološkem procesu običajno dodajamo rasnim kemikalijam vodo, ki ne gori, •ato je ta postopek le delna rešitev. Problem bo torej ostal Se naprej in bo sahteval še veliko naporov, da bo ustresno rešen. V tovarni moramo opraviti predvsem sledeče nalogei
-	Od proisvsjalcev sahtevati, da nam istočasno s karakteristikami posamesnih kemičnih snovi sa uporabo, predlagajo tudi način reciklaže, deponiranja ali razstrupljanja.
-	Dosledno sbiranje in ločevanje posamesnih odpadkov.
-	Haaenitl je treba ustresne po-krete površine sa sbiranje in ločevanje odpadkov.
-	Stalno iskati možnosti ponovne uporabe odpadkov.
Če bomo opravili v tovarni vse naštete naloge, pa pričakujemo
tudi od širše družbene skupnosti, predvsem pa komunalnih organi saoi j sdruženega dela, da bodo le-te odigrale svojo vlogo, ki jo imajo v naši družbi.
Tone Rovtar,ing
'Ibročtlo dadrov-sSc stžtzče za prvc^poGetJe^
V prvem polletju je sklenilo delovno rasmerje 2? delavk in delavcev, is JLA pa se je vrnilo 11 delavcev.
Hasporejeni so bilii
-	v	obdelovalnico	6
-	v	livarni	i
-	v	montažo	ig
-	v	orodjarno	1
-	v	vzdrževanje	1
-	v	TPP	g
-	v	razvojni sektor	3
-	v	sektor za kakovost	1
-	v	gospodarski sektor	1
-	v	splošni sektor	2
-	v	štabne službe	2
Teh 38 delavk in delavcev je imelo sledečo stopnjo strokovne is-obrazbe:
7	- visoke šole
1	- višjo šolo
5	- srednjo šolo
6	- poklicno šolo 19 - ostalih
Pravtako smo imeli v prvem polletju na proizvodnem delu in vseh vrstah prakse 4-7 fantov in deklet, od tega:
36 fantov in deklet na prois-
Statorjl - koliko je slabih in kako s njimi?
vodnem delu (vsi v montaži) 1 naš štipendist na obvezni praksi v orodjarni
6 naših štipendistov na obvezni praksi (1 v razvoju, 2 v obdelovalnici, 1 v montaži,
2	v sektorju poseb. progr.). 1 gimnazijka na obvezni praksi v tehnološkem oddelku 3 učenci iz posebne šole (2 v montaži, 1 v obdelovalnici).
V prvem polletju Je prekinilo delovno razmerje 16 delavk in delavcev - v JLA pa je odšlo
10 naših delavcev.
-	iz	obdelovalnice	5
-	iz	livarne	3
-	iz	montaže	7
-	iz	orodjarne	4
-	iz	vzdrževanja	3
-	is	TPP	1
-	iz	OPP	1
-	iz	gospodarskega	sekt.	1
-	iz	finančno rač.	sekt.	1
-	iz	splošnega sektorja	1
-	iz	štabnih služb	1
Teh 26 delavk in delavcev je imelo sledečo stopnjo strokovne izobrazbe:
1 visoko šolo
2	višjo šolo
3	srednjo šolo
9	poklicno šolo 12 ostalih
Zakaj s .' delavke in delavci odhajali id nas? Kaj naštejemo vzroke:
10	odšlo v JLA
4	so se upokojili
9	jih je dalo izjave	(3	so
šli k privatnikom,	2	sta
ostali doma, 2 sta šla na kmetijo, 2 v drugo delovno organizacijo).
2	delali določen čas
1	disciplinski ukrep
Naš gospodarski načrt predvideva, da bomo imeli konec leta 940 delavk in delavcev - oz. povprečno zaposlenih 925 delavk in delavcev.
Konec polletja nas je bilo 926 -oziroma povprečno v prvem polletju 918,6.
Janez Skok
Stanje po sektorjih je sledeče ( na dan 30.6.1982)
SEKTOR - ODDELEK	režije!	produkt.	skupaj
Tehnični sektor : obdelovalnlca	42	200	242
montaža	29	266	295
orodjarna, vzd	,. 18	93	111
TPP, OPP,vodstvo 41		-	41
Razvojni sektor	26	11	37
Gospodarski sektor	65	-	65
Sektor za kakovost	64	-	64
Finančno računovodski sektor	19	-	19
Splošni sektor	54	-	34
Sektor posebnih programov	5	-	5
Vodstvo TOZD in štabne službe	13	-	1?
SKUPAJ	356	570	926
l.udvvig v an Beethoven (1770 — 1827) in Goethe sea se srečala v Karlovih Varyh. Ko sla se spoprijateljila, sta se rada vozila s kočijo na dolge sprehode. Mimoidoči so se neprestano ustavljali in ju pozdravljali.
»Zoprno je biti tako slaven,« je rekel Goethe. »Vsi me pozdravljajo.«
»Ne vznemirjajte se,« je pripomnil Beethoven, »morda pozdravljajo mene.«
Ko je Kdvard VII. Angleški še kol prestolonaslednik nekoč prišel v Pariz, je v Theatre Francais obiskal Sarah Bernhardl. V sobo slavne Igralke je vstopil, ne da bi se odkril. Ko je Sarah Bernhardl opazila njegovo ncolikaoost, mu je dejala:
»Visokost, običaj je, da obdržite glavi krono, ne pa tudi klobuk!«
.Aajaragu vroče^jesetri itzije refotme
Zaradi aktualnosti v celoti povzemamo povzetek avtorja Iva Jakovljeviča lz revije "Dana*", ki je bil objavljen v Ljubljanskem dnevniku 3.junija 1982.
"Prva obdelava "Izhodiščnih temeljev dolgoročne gospodarske stabilizacije",1e končana kot delovni material z velikimi ambicijami z naslovom "antiinflaci-,1ska politika", kot ,1e na zadnji se.1l CK ZKJ objavil predsednik komisije zveznih družbenih svetov Sergej Kraigher. Ta projekt Je sicer pripravila skupina avtorjev pod vodstvom beog-rajakega profesorja ekonomske fakultete dg. Mllutlna Čiroviča, pri tem pa ,1e Izhajala iz večmesečnih razprav, predlogov in sugestij, ki Jih Je bilo slišati na zasedanjih popnlarne "Kraigherjeve misije".
Imeli smo priložnost pogledati v omenjeni koncept"antlinflacij-ske politike" in na temelju pr-
ve analite trdimo, da gre »aren ta ambiciozen in ofenziven ekonomski program, da bo razprava o Številnih ponujenih rešitvah v prihodnjih mesecih selo dvignila družbeno temperaturo, da pa bo po vsem aodeč največjo podporo našel v samem gospodarstva.
POKAJ JKAHJE PEHARJA
Ves ta program je samišljeu tako, da bi s njegovim uresničevanjem Jugoslavija s tako imenovanega ekstenzivnega prešla na intenzivni razvoj in z maksimalnih na optimalne stopnje rasti družbenega proizvoda ob popolni uveljavitvi tržno-plan-skega koncepta ekonomije, močnega razmaha samoupravnih odnosov in visoke učinkovitosti gospodarjenja. To bi praktično pomenilo zmanjšanje inflacije s lanskih 40 na samo 8 do 10 odstotkov v letu 1985- Medtem Je predviden skromnejši letni porot družbenega proizvoda za približno 2 odstotka in zaposlenosti samo za en odstotek na leto. Po letu 1989 bi dinar lahko razglasil svojo konvertibilnost, družbeni proizvod bi začel hitreje naraščati z letnim povečanjem za 5 odstotkov, zmanjšal pa bi se primanjkljaj v bilanci gospodarskih odnosov s svetom. Vendar kako naj bi to tudi dosegli?
Eden od temeljev tega programa zmanjšanje inflacije bo restriktivna monetarna politika, ki bo povzročila začasno naraščanje nelikvidnosti v gospodarstvu, zatem počasnejše naraščanje cen, ki v letu 1985 ne bi bilo večje, kot ga pričakujejo
na tržišču razvitih zahodnih držav. Z omenjenim naraščanjem kreditov bank Je pričakovati, da bo gospodarstvu ostalo manj denarja za financiranje tekoče proizvodnje, tako da bo prisiljena večidel prihodka dati v poslovne sklade za financiranje zalog, s čimer se bodo s to finančno operacije na e-
konomski način posušile številne investicijske namere. V strahu pred morebitnim stečajem bodo gospodarske organizacije v pomanjkanju kreditov morale blago prodajati tudi cenejše, da bi dosegle večji promet, čeprav tudi ob izgubah, da bi zatem sprejemale vrsto notranjih ukrepov za zmanjšanje lastnih stroškov proizvodnje. Podoben scenarij je bil uporabljen tudi leta 1965, ko smo samo v treh letih zmanjšali inflacijo z 29 na 4 odstotke, vendar ob velikih družbenih pretresih in naraščanju nezaposlenosti. Ali se bo tudi to ponovilo?
Proti nelikvidnim organizacijam in tistim z izgubo, bi sprejemali najostrejše sankcije. Izjema je predvsem samo za primer, ko v času izplačila osebnih dohodkov TOZD na žiro računu ne bi imela denarja. Takrat bi dopustili bančno posojilo, vendar ob hkratni denarni kazni odgovornim osebam v takšnem kolektivu, ki morajo skrbeti, da TOZD ne zapade v takšno pomanjkanje.
Da bi preprečili morebitno visoko ceno, ki bi Jo v tem triletnem obdobju plačale organizacije združenega dela in da bi olajšali zniževanje stroškov proizvodnje, bi znižali stopnje davkov in prispevke iz dohodka in osebnega dohodka za približno 5 odstotkov. Čeprav bo to nekoliko oslabilo prihodke družbenopolitičnih skupnosti in SIS, ni predvideno njihovo deficitarno financiranje, ker bi bil to še en pritisk na primarno emisijo in pravzaprav spodkopavanje takšnega koncepta protiinflacijske politike.
UPORABA DAVKA
S	temi sredstvi od zmanjšanega davka bi gospodarske organizacije lahko pokrivale morebitne izgube, v kasnejšem obdobju pa bi jim služile za povečanje aku-
mulativnostl. Z njimi bi gospodarske organizacije prosto razpolagale, ne bi pa jih smele prelivati v osebne dohodke.
Prav tako bi organizacije z izgubo plačale še manjši davek is dohodka in osebnega dohodka, čeprav bi bilo logično, da ga sploh ne plačajo, če že nimajo dohodka. V sedanjem fiskalnem sistemu je namreč takšnem davek postal podoben materialnemu strošku in se plača ne glede na to ali ima TOZD dohodek ali ne. Ta oproščena sredstva bi lahko uporabili samo za sanacijo izgub.
Po enem predlogu bi s progresivnim obdavčevanjem dohodka organizacij združenega dela, ki poslujejo v izredno ugodnih tržnih ali naravnih pogojih, pobrali tudi večidel rente, da bi zmanjšali sicer velike ekonomske razlike med nekaterimi grupacijami (na primer med nafto in tekstilno industrijo). Zagovarjajo tudi zamisel, da bi v proračunih družbenopolitičnih skupnosti postopno zmanjšali delež prometnega davka in povečali delež davka na dohodek, kar Je ekonomsko tudi bolj razumljivo.
Delež investicij v družbenem proizvodu bi se v prihodnjih treh letih z nedavnih 40 zmanjšal na 25 odstotkov z vrsto u-krepov. Zmanjšala bi se možnost spremembe kratkoročnih sredstev v dolgoročne kredite. Zaradi pomanjkanja kreditov v bankah bi gospodarske organizacije, kot smo že omenili, večidel poslovnega sklada uporabile za financiranje tekoče proizvodnje, povečal bi se tudi obvezni lastni delež gospodarskih organizacij v investicijah na najmanj 35 o-dstotkov od njihove predračunske vrednosti. V programu je zapisano tudi naslednje: ta pro-ram zahteva prenehanje vpletanja političnih funkcionarjev pri sprejemanju investicijskih sklepov.
UKROČENE CENE
Iz bogatih ekonomskih Izkušenj Je znano, da Je lažje zmanjšati letno naraščanje denarne mase in kreditov bank, kot stroške proizvodnje. V prehodnjem o-bdobju do leta 1985 Je zato potrebna močnejša kontrola cen. Vsekakor bo ta kontrola najostrejša letos in prihodnje leto. Pri tem bo glavni kriterij za določanje cen svetovna cena nekega blaga, zatem pa tudi stopnja akumulativnosti v vsaki posamezni gospodarski dejavnosti.
Devizni tečaj dinarja se bo v tem triletnem obdobju gibal po svoji konvertibilnosti in realni ceni.
Za to pa Je osnovni pogoj zniževanje inflacije v državi in še posebej stroškov proizvodnje. Tako bi do konca leta 1985 vodili politiko takoimenovane regulirane depresiacije tečaja dinarja, kar bo nekoliko podražilo uvoz in s tem upočasnilo padec stroškov proizvodnje. Na enak način bi prišli tudi do realnih obrestnih stopenj, ki bi bile približno enake kot stopnje inflacije. To bi dosegli predvsem z zniževanjem inflacije , o čemer govori tudi celoten program, ne pa e skokovitim naraščanjem obrestnih stopenj. Za začetek pa je mogoča tudi dodatna manjša podražitev domačih kreditov.
Posebno pozornost so avtorji protiinflacijskega programa namenili problemu izgub, ki v prihodnjem letu ali dveh lahko dobijo širši obseg in to kot občasen ali trajnejši pojav v v vrsti delovnih organizacij.
Ce bo tako, bi izgube najprej pokrivali iz rezervnega sklada delovne organizacije, zatem is proračuna občinskih in regionalnih DPS, bank in mogoče 818. Pri izgubarjih bi najprej zniževali osebne dohodke, zatem tudi število zaposlenih, menjal pa bi se tudi njihov pos-
lovodni odbor.
če sanacijski program ne bo izveden tako kot je treba, ali če tudi to ne bo dovolj za pokritje izgub, bi šla organizacija v likvidacijo. Takšne kolektive bi lahko prevzeli večji poslovni sistemi, vendar le ma ekonomski račun.
dela, na ravneh tehničnih znanosti in poklicev. Torej glavno ceno te tretje gospodarske reforme bi utegnili plačati viški administrativnih delavcev, kajti eno od glavnih načel tega programa je, da nihče ne more imeti monopola nad enkrat že pridobljenim delovnim mestom.
ODVEČNI POKLICI
Glavni odgovor na vprašanje ali bo ob takšnem programu več družbenih pretresov in povečana nezaposlenost, Je pravzaprav že dan. Najbolj pa ga vsebuje tudi napoved, da se bo zaposlenost v prihodnjem obdobju na leto povečevala za en do dva odstotka. Lahko bi bila tudi večja, vendar na škodo standarda zaposlenih, katerim ta standard že tako ali tako strmoglavo pada že tri leta zapored. Zato Je ena od začasnih zahtev tega programa, da ne vlagamo preveč v kapitalno intenzivne dejavnosti, da začasno zavremo uvajanje kompjuterjev v poslovno tehnološke sisteme in da uvedemo možnost skrajšanega delovnega časa za del zaposlenih. To bi lahko uporabili tam, kjer Je višek administrativnih delavcev in strokovnjakov; v tem primeru bi delala dva na istem mestu za en osebni dohodek. Podobno bi lahko ravnali tudi pri zaposlovanju pripravnikov in žensk, ki bi to hotele. Prav tako bi tudi slabše delavce in manj sposobne visoko izobražene delavce lahko začasno preselili na dela s polovico delovnega časa,a tudi s polovico plače.
Šolski sistem bo moral v prihodnjih letih dati prednost širšemu splošnemu izobraževanju, namesto, da bi tako kot doslej dajal težišče ozki specialnosti. Vsekakor pa bo treba zapreti številna šolska vrata za tičanje administrativnih poslov in slabo iskanih diplom družbene smeri v korist boljše plačanega in cenejšega proizvodnega
Ne nazadnje bodo ukrepi tega protiinflacijskega programa še posebej zavrli delo na črno, te nezakonite dohodke, ki Jih program tretira enako kot tiskanje poneverjenega denarja, ki prihaja v obtok in zmanjšuje kupno moč pošteno zasluženega dinarja.
Vse to bo jeseni zajela vsestranska javna razprava o tej naši novi reformi.
CIsmeritve iti kriteriji z,a regresiranje pretirane mecC detbm
Na podlagi stališč in usmeritev 3. konference Zveze sindikatov Slovenije o organizirani prehrani delavcev med delom Je predsedstvo republiškega sveta Z88 na seji 29. aprila letos sprejelo naslednje usmeritve in kriterije za regresiranje prehrane med delom:
1.
Organizirana prehrana med delom so pripravljeni obroki, ki so praviloma topli, izjemoma pa tudi hladni ali kombinirani, če tega med delom ni mogoče zagotoviti drugače. Obroke lahko pripravijo v temeljni organizaciji, drugi organizaciji ali delovni skupnosti, za svoje delavce ali delavce drugih organizacij. Prehrano med delom Je mogoče žago-
Delo v kuhinji
toviti tudi po pogodbi » gostinskim obratom, delikatesnim oddelkom trgovine, obratom družbene prehrane odprtega tipa ali obratom živilske Industrije.
2.
Organizacija, ki sa svoje delavce ne bo preskrbele prehrane med delom na enega od naštetih načinov, v letu 1985 tega ne bo mog-
la nadomestiti s izdajanjem vrednostni h- trgovinski h bonov. Leta 1985 se namreč ukinejo vrednostni boni za nakup živil v trgovini, ki so Jih doslej s soglasjem občinskega sveta Z8 ali brez soglasja izdajale svojim delavcem organizacije združene-ga dela, ki niso organizirale prehrane med delom.
Tako bo zagotovljena namenska poraba družbenih sredstev za prebrano med delom, katerih vir so materialni stroški in sklad skupne porabe.
5.
Namesto vrednostnih-trgovinskih bonov, ki so jih doslej prejemali delavci, ker Jim iz objektivnih razlogov (narava del in nalog, zdravstveni razlogi) prehrane med delom ni mogoče organizirati tako kot drugim, Jim bo organizacija združenega dela lahko izplačevala regres za prehrano med delom v gotovini, če Je to skladno z naslednjimi krite-rijit
- če zaradi narave dela in nalog delavci ne opravljajo del na stalnem mestu, ampak vsak dan drugje v kraju ali zunaj kraja stalne zaposlitve, pri čemer ni mogoče vnaprej predvideti mesta ali časa trajanja takega dela. Regres pripada delavcu samo za tiste delovne dneve, ko ne dobiva dnevnic.
V to skupino spadajo npr. delavci, ki opravljajo dela in naloge serviserjev, monterjev, potnikov, dežurnih veterinarjev itd. j
- če gre za delavce, ki imajo predpisano dietno prehrano, pa take hrane mi nogoče zagotoviti v okviru organizirane prehrane za ostale delavce.
4.
Kriterije iz 5* točke naj organizacije, oziroma delovne skupnosti podrobneje opredelijo v svojih samoupravnih aktih. Za •elavce, ki Jim pripada gotovinski regres (1. alinea 5. točke) , morajo izrecno navesti posamezna dela in naloge, zaradi katerih ni mogoče organizirati prehrane med delom. Za delavce, ki Jim pripada gotovinski regres (2. alinea 5. točke), Je treba pooblastiti strokovno službo, da bo ugotovila upravičenost do takega regresiranja na podlagi zdravniškega potrdila ali poiskala možnosti sa organiziranje dietne irehrane.
p;;p-sva toplega obroka
R.
Izplačevanje regresa v obliki vrednoatih-trgovinskih bonov delavcem is 1. in 2. alinee č. točke ee nadomesti s izplačevanjem v gotovini takoj, ko organizacija ali skupnost vnese določila o tem v sioje samoupravne akte, najposneje pa do )1. decembra letos. Za to je organizacija ali delovna skupnost dolina lsdelati seznam upravičencev do regresa sa prehrano v
gotovini in ga ob isplačilu predložiti službi družbenega knjigovodstva.
6.
Osnovne organizacije in občinski sveti sveže sindikatov bodo zagotovili, da bodo organizacije, oziroma delovne skupnosti v svoje samoupravne akte zapisale določila iz teh usmeritev in kriterijev najpozneje do konca letošnjega leta, ki Je prehodno leto za postopno ukinjanje vrednostnih bonov za prehrano med delom in za prehod na izplačevanje regresa v gotovini upravičencem do takega izplačila.
Zavzela se bodo, da bodo organizacije združenega dela in druge organizacije in delovne skupnosti v svojih letnih planih opredelile obseg sredstev za prehrano med delom* ki Jih bodo delavcem izplačevale v gotovini glede na delo, ki ga opravljajo.
7.
Sindikati bodo delovali tako, da bodo v primerih, ko organizacije združenega dela ne bodo določile kriterijev za izplačilo gotovine, pa Jo bodo kljub temu izplačevale, dali pobudo pravobranilcu samoupravljanja za pregled samoupravnih aktov, na podlagi katerih bodo organizacije izplačevala gotovino i če bo treba, pa bodo dali pobudo za zaščito družbenih interesov pri uporabi družbenih sredstev.
Osnovne organizacije in občinski sveti zveze sindikatov bodo za uresničitev teh usmeritev in uporabo kriterijev takoj sprožili aktl\nost za organiziranje obroka ir ed delom tam, kjer tega še nima,"o, pa obstajajo proste zmogljivosti za pripravo toplih obrokov v obratih družbene prehrane, ali pa se bodo dogovarjali s gostinstvom. Spodbujali bodo združevanje sredstev za organiziranje prehrane med delom; če prehrane ni mogoče urediti drugače, se bodo zavzemali za to, d« bodo prehrano med delom začasno uredili tudi z organiziranjem hladnih malic.
Ustvarjanje pogojev za ukinitev vrednostnih-trgovinskih bonov s 1. Januarjem 1983 zahteva, da občinski sveti zveze sindikatov v drugem polletju letos ne izdajajo več soglasij vsem delavcem neke organizacije ali delovne skupnosti in da podprejo prizadevanja, da bodo imeli prehrano med delom dejansko zagotovljeno vsi delavci, razen upravičenih izjem.
Ospeštia vaja
ctvtlfir zaščite
18. junija 1982 so ob 17. uri sirene naznanile začetek vaje, katere namen je bil preizskus delovanja enot civilne zaščite
v bombnem napadu.
Objekti namišljenega bombnega napada so bile OZD: Alples, Niko, Iskra in OŠ Prešernove bri-gabe Železniki. "Sovražnik” Je pri napadu uporabil biološko-kemična sredstva ln tako zastrupil področje napada. Nastali so tudi manjši požari v ISKRI in NIKO.
Skladno s predpostavkami vaje smo uspešno izvedli zaklonitev v zaklonišče, ostale organizacije pa v zaklonilnike.
Ko Je sirena naznanila kon ec bombnega napada, so takoj stopile v akcije enote CZ za reševanje ranjencev, odstranjevanje ruševin in gašenje požarov. Še pred tem pa jo posebna specialna RBK enota izvedla dekontaminacijo terena. Pripadniki narodne zaščite pa so takoj zavarovali napadeno območje, da bi potekalo reševanje nemoteno.
V vaji so poleg pripdanikov OZ in NZ omenjenih OZD sodelovali še: zdravstveni delavci iz ZD
Železniki, NZ Kil Železniki, ob-
ČirpreJ v zaklonišče
činski center 00A, občinski štab CZ, imitatorji letalskega centra Lesce in občinska specialna enota HBK (radiobiološko-kemična).
Takoj po Taji se je v tovarni sestal komite za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito in ocenil, da je bila vaja uspešno izvedena, da so se vsi disciplinirano in odgovorno odzvali na pozive, razen v dveh primerih, kjer Je treba zadevo raziskati in ustrezno ukrepati,
V tem primeru Je šlo za vajo. Toda kaj lahko se zgodi, da bi ae nekoč znašli v podobni, toda resnični situaciji, v peklu pravega bombnega napada, požara, potresa, povodnji ali eksplozije. Prav zato ao take vaje potrebne. Biti moramo vedno vsestransko pripravljeni, da bomo, če bo potrebno, znali zaščititi, varovati in reševati naša življenja ter družbeno in osebno lastnino.
Naj ob tej priliki povemo še, da Je bilo 29.5.1982 na igrišču v Puštalu v Škofji Loki izvedeno tekmovanje odnosno preverjanje znanja gasilsko tehničnih enot civilne zaščite za občino Škofja Loka, kjer Je 18-
Bpeolelna RKB enota izvaja dekontaminacijo
Enota za reševanje izpod ruševin
Pripravljeni za gašenje požara
Po seailnem iehodu iz zaklonišča
Gašenje požara
KHA Železniki sesedla 5. aeato od skupno 53- ekip, ki ao na tem tekmovanju sodelovale.
Zato je prav, da naši* udeležencem tudi po tej poti lakreno čestitamo.
(Tladimir Polajnar
Sprcmem6e in dopoftiiive zakona o deCov-niti razmerjtd
Vsebina veljavnega, a še noveliranega zakona o delovnih raz-merjih|nam narekuje, da spregovorimo o novostih vsebovanih v predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah tega zakona, ki ao nastale kot posledica pomanjkljivosti pri uresničevanju posameznih določb zakona o delovnih razmerjih, ugotovljenih v analizi uresničevanja določb zakona o delovnih razmerjih.
Pomembnejše novosti sol - Delovne izkušnje, kot posebno zahtevo za opravljanje del oziroma nalog, naj določijo delavci le, če so le te potrebne glede na vrsto, zahtevnost ln odgovornost pri o-pravljanju del in nalog. To pomeni, da se delovne izkušnje ne bi zahtevale za vse
Top za gašenje s peno
vrste del ln nalog kot doslej, slast ne sa manj zahtevna dela In naloge.
Delovna smožnost sa tiste strokovna znanja, sposobnosti in spretnosti, ki Jih pridobi delavec z uspešnim zaključkom te vrste izobraževanja. Usposabljanje m delom Je ena od oblik usmerjenega izobraževanja in ne morejo delavci mimo sakona o usmerjenem izobraževanju, postopkov in načinov sa pridobivanje take delovne smožnosti v samoupravnih splošnih aktih, ker te postopke in načine že ureja zakon o usmerjenem izobraževani Ju. Opredelitev postopka in pojma s delom pridobljene delovne zmožnosti pa Je v samoupravni pristojnosti delavcev v združenem delu.
Tudi v primeru sklenitve delovnega razmerja brez oglasa, o-ziroma Javnega razpisa so delavci v osmih dneh dolžni obvestiti pristojno skupnost za zaposlovanje. Ta dopolnitev Je nastala v zvezi s potrebo po celovitem pregledu na področju zaposlovanja ln z namenom učinkovitejšega oblikovanja in izvajanja politike zaposlovanja.
Dopolnitve določb o sklenitvi delovnega razmerja za določen čas še bolj omejujejo pogoje sa tako sklenitev delovnega razmerja, ker se praviloma sklepa delovno razmerje le za nedoločen čas, za določen čas pa le izjemoma. Predlog daje možnost, da se že sklenjena delovna razmerja sa določen čas pod določenimi pogoji, brez oglasa spremeniti v delovno razmerje sa nedoločen čas.
Delavci temeljnih organizacij so dolžni v vsakem koledarskem letu skleniti delovno razmerje s določenim številom
pripravnikov, v skladu a kadrovskim načrtom temeljne organizacije in samoupravnim sporazumom o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini. Problem zaposlovanja, ki postaja vse bolj pereč tudi zaradi neučinkovitosti določb o zaposlovanju mladih strokovnih kadrov, Je potrebno pospešeno reševati v združenem delu ob močno povečani vlogi občinske skupnosti za zaposlovanje pri reševanju tega vprašanja.
-	Določbe o prerazporejanju delavcev brez njihove privolitve, oz. z njihovo privolitvijo niso več obvezujoče, pač pa o tem lahko odločajo delavci v samoupravnih splošnih aktih pod s zakonom določenimi pogoji, ki pa se v teh aktih lahko razširijo še na druge pogoje, zlasti na tiste, ki so odločujočega pomena za poslabšanje življens-kih pogojev delavca, ki se prerazporeja in njegove družine. Predlaga se tudi možnost prerazporejanja delavcev na dela v druge organizacije združenega dela izven delovne organizacije, oziroma sestavljene organizacije pod pogojem, da Je predhodno s tem sklenjen sporazum med organi upravljianja takih organizacij združenega dela ln pod pogojem, da Je temeljna organizacija delavcu (gre predvsem za nekatere kategorije delavcev) dolžna zagotoviti delo, pa v TOZD, DO oziroma SOZD ni delj oziroma nalog ustreznih njegovi strokovni izobrazbi, o-ziroma z delom pridobljenih delovnih zmožnosti, ki bi jih tak delavec lahko opravljal.
-	Novost Je tudi določitev začasnega prerazporejanja delavcev največ za 6 mesecev, v primerih, ko ni mogoče zagotoviti delavcu dela zaradi zmanjšanega obsega dela v temeljni organizaciji ali če je potrebna pomoč drugi temeljni organi-
zaciji.
-	Ob upoštevanju 42-urnega delovnega tedna, kot povprečni delovni obveznosti posameznega
delavca v obdobju enega leta, Je lahko v tem obdobju delovni čas neenakomerno razporejen, če to zahteva narava dejavnosti ali narava določeni del, oziroma nalog temeljnih organizacij, zaradi organizacije dela, boljše i-zkoriščenosti delovnih sredstev, racionalnejše izrabe delovnega časa, odvisnosti o-pravljanja določenih nalog in v drugih primerih.
-	Delavci ne smejo uvesti dela prek polnega delovnega časa-nadurnega dela, če Je delo mogoče opraviti z ustrezno racionalno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa, uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev. Prepogosto neutemeljeno opravljanje takega dela Je prav gotovo eden od vzrokov, da se tako o-pravljanje del poskuša postopoma odpraviti. To velja tudi za opravljanje del in nalog po pogodbi o delu ter sa delo po izpolnitvi pogojev za polno osebno pokojnino.
-	Predlagana Je tudi omejitev prehajanja delavcev z del in nalog iz ene temeljne organizacije v drugo, s tem, da se daje prednost pri zaposlovanju nezaposlenim ali delno zaposlenim osebam. Slednji so tak status ohranjali prav zaradi delavcev, ki so se prijavljali za dela in naloge, o-bjavijene v oglasu, pa so že bili v delovnem razmerju sa nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
-	Zniža se z zakonom določena maksimalna dolžina daljšega letnega dopusta s 60 na delovnih dni glede na stališče, da je potrebno delavcem zagotoviti boljše in varnejše de-
lome pogoje
06 6onca leta initaCidov
Ivan Hohorič
19
- Odškodninska odgovornost ae u-gotarlJa po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti.
- la področju kazenskih določb so r predlogu povečane denarne kasni za prekrške v TOZD.
lasen predlaganih sprememb, ki izhaja is Predloga sprememb ln dopolnitev zakona o delovnih razmerjih, Je povečati produktivno zaposlovanje, smotrnejšo izrabo delovnega časa ter povečati delovno disciplino v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih.
Hojca Konjar, dipl.j.ur.
-	Skušajo se razširiti nekatere pravice v zvezi z varstvom materinstva na mater delavko, hkrati pa se ob določenih pogojih nekatere pravice s varstvom materinstva prenašajo na očeta - delavca.
-	Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče za primer hujših kršitev delovnih dolžnosti, določenih v samoupravnem splošnem aktu in sicer v zvezi z neupravičenimi izostanki z dela, kršitvami določba o varstvu pred polivom, eksplozijo, naravnimi nesrečami ter pred škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih snovi, opustitvijo u-krepov za varstvo delavcev pri delu, zlorabo odsotnosti z dela zaradi bolezni in v drugih primerih, določenih v predlogu o spremembah in dopolnitvah, ter tistih, ki Jih bodo delavci določili v samoupravnem splošnem aktu.
Organizacija združenih narodov je že leta 1976 proglasila leto 1981 za leto invalidov. Proglasitev leta 1981 za leto invalidov Je imela namen, da bi invalidnost predvsem preprečevali, invalide pa vključevali v življenje in delo tako, da bi Jim omogočili življenje, ki bi bilo podobno, kot ga uživajo zdravi ljudje.
Tudi Jugoslavija se Je aktivne vključila v mednarodne leto in-
validov. Predvsem v Sloveniji smo v vseh občinah, ki še niso imele društev invalidov, ustanovili društva, ki bi zbliževala invalide in jim pomagala pri lažjem prenašanju vsakodnevnih težav. Sli smo še celo dlje, začeli smo z ustanavljanjem aktivov po posameznih večjih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Tudi v naši temeljni organizaciji smo prvi v škofjeloški občini ustanovili društvo invalidov. 48 invalidov
in delavcev s telesnimi okvarami se je aktivno vključilo v delo aktiva. S tem, da smo ustanovili aktiv invalidov, imamo pri ložnost, da se sestajamo in skupno rešujemo naše socialne in delovne težave in probleme. Med seboj izmenjamo mnenja o naši invalidnosti in s tem veliko pomagamo drug drugemu. Delavcu, ki tako rekoč čez noč postane . •v a 11 d, Je to najtežji trenutek, prizadevamo si, da izrečemo v teh težkih trenutkih vzpodbudne besede, ki Jih lahko nudi le človek, ki je že prestal te težke in odločilne trenutke.
Na naših sestankih skupaj s socialno službo rešujemo težave de-lavca-invalida predvsem tako, da bi le-ta delo opravljal tako, da ne bi povzročalo nadaljno invalidnost .
Graditelji in arhitekti pozori Ob gradnji novih stanovanj in javnih objektov, ki Jih je v naši Selški dolini zmeraj več, ne pozabljajte na arhitektonske ovire. Tudi invalidi imajo pravico dostopa v javne zgradbe: trgovine, banke, zdravstvene domove in stanovanja.
Geslo: enakopravno sodelovanje invalidov.
Ivan Mohorič
JOtjižnka v
ŽjcCezničufi
sameva
Matična knjižnica Ivana Tvačar-Ja v Škofji Loki, ki ima nalogo skrbeti ta razvoj knjižnične mreže na škofjeloškem območju, je leta 197? na novo preuredila prej društveno knjižnico ▼ železnkih in tako Je postala knjižnica izposojevališče, ki tesno sodeluje s matično knji-
žnico. Matična knjižnica ima nalogo, da oskrbuje izposojevališče z novimi knjigami in da skrbi za redno izposojo. Krajevna skupnost Železniki pa skrbi, de ima knjižnica v uporabi pr-imerm prostor in za vzdrževanje le-tega.
Knjižnica ima zelo lep prostor v Kulturnem domu v Železniki
Od leta 1973 ee Je knjižni fond zelo obogatil. Sedaj šteje nekaj čez 3^00 knjig najrazličnejše vsebine: leposlovne In znanstveno-strokovne.
Po preureditvi knjižnice za prosti pristop in po preureditvi vsega fonda smo pričakovali bistveno boljši obisk in i-zposojo. Oboje Je sicer v začetnem navdušenju rastlo, vendar pa zadnja leta z žalostjo ugotavljamo, da obisk in izposoja upadata. (Za primerjavo: Izposojevališče Žiri: lani smo iznosodili v Žireh 10.000 knjig, v Železnikih pa le 5000).
V knjižnico je vključenih 550 bralcev, od tega Jih redno obiskuje knjižnico mogoče tretjina, pa še to ne. Večina eo to otroci in mladina, od starejše in srednje generacije pa samo ne-kaj pridnih bralcev-posameznikov
Sprašujemo se, zakaj tako? Saj je vendar knjižnica postavljena za ljudi, prebivalce Železnikov in cele Selške doline. Saj v to izposojevališče vlagamo letno približno 150.000.- din v knjigah in ostalih stroških. Približno 500 novih knjig dobi knjižnica letno in to izbranih naslovov, ne karkoli nam pride pod roko. Vendar vsakokrat, ko obiščemo izposojevališče, sameva na policah cela vrsta privlačnih in zanimivih romanov in drugih del, katere bi v Škofji Loki izposodili "za med" kot temu pravimo.
Ali je krivo to, da je knjižnica lokacijsko predaleč od ostalega naselja; ali ni dovolj odprta,
ali morda ob neprimernem času, vse to bi radi zvedeli. Ce že vlagamo sredstva v kulturno bogastvo, potem naj bo to maksimalno izkoriščeno, saj knjižnice nimamo samo za "dekoracijo" kraja in ne zato, da eo izpolnjeni občinski kulturni programi. Knjižnica naj izvira iz po treb krajanov in naj služi tudi temu. Samo tako lahko omislimo njen obstoj.
Po drugi strani opažamo, da vedno več bralcev, ki so vpisani v Železnikih, obiskuje našo knjižnico.
Ali mogoče veliko prebivalcev železnikiv in Selške doline ne ve, da imajo v Kulturnem domu njim namenjeno zelo lepo knjižnico, ki Je odprta dvakrat tedensko?
Knjižnični fond sestavljajo v večji meri leposlovna dela: tuji in slovenski romani in povesti, nekaj Je strokovne literature s področij kot so: družbene vede, naravne vede, uporabne vede, umetnost, šport, zgodovina, biografija, zemljepis, ostalo pa so mladinska, pionirska in cicibanska leposlovna dela, ki eo namenjena mladim bralcem.
^ knjižnici dela ena od redno zaposlenih knjižničark iz škofjeloške knjižnice. Seveda bi bilo za nas in za sam kraj bolj ugodno in ustrezno, če bi v knjižnici delal kdo od domačinov, kot je že pred nekaj leti. Se nekaj malega o načrtih za prihodnje čase.
Če nam bo Krajevna skupnost Selca pomagala poiskati prostor za izposojevališče, bomo tam odprli majhen oddelek. Če pa bomo v prihodnosti dobili v Škofjeloški občini blblio-bue (avtobus, prirejen za potrebe knjižnice, ki vozi iz kraja v kraj knjige in jih izposoja) in ki Je bil v petletnem planu predviden, pa v Selcih oddelka ne bomo odpirali.
'Razstava _ 5tirUi^jototilcifiov o6cinc	jCošta
ker bo manjše kraje v obeh dolinah Selške in Poljanske obiskoval bibliobua.
Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka
V.d. ravnatelja knjižnice Ana florjančič
V Galeriji mueeja v želesnikih Je bila v soboto, 12.6.1982 ob 17. ari s krajšim kulturnim programom, v katerem so sodelovala dekleta is Bukovice pod vodstvom Potočnik Pranea in recitator Boris Okorn, odprta
rešetava *. fotoklubov is občine Škofja Loka. Predstavili
so se i
-	fotoklub Gorenja vas
-	fotoklub PD Žiri
-	fotoklub LTH is Škofje Loke
-	fotoklub "ISKRA" Železniki
Z raetave fotoklubov

Basstavo Je pripravila Zvesa kulturnih organisaoij Škofja Loka in naša fotosekcija in Je posvečena 90-letnici rojstva tovariša TITA in kongresom ZK republik in 12. kongresu ZKJ. Razstava bo odprta do JO. junija 1982 v urah, ko Je odprt musej.
Vsebinsko Je rasstava selo zanimive in dokaj pestra, saj prikazuje dogodke is našega vsakdanjega življenja, dela, razvedrila, lepote prirode itd.
Posebno velja omeniti prvič o-bjavljen portret tov. TITA,is leta 1955, mednarodnega mojstra fotografije Vlaatja Simončiča. Temo, da se Je tov. TITO isred-no rad ukvarjal s fotografijo in Je filme tudi sam razvijal, fotografiji Je pripisoval velik pomen in to sam tudi nenehno v praksi potrjeval, saj nam Je is svojega bogatega revolucionarnega in državniškega delovanja zapustil številne dragocene fotografije in dogodke na ta način otel posabi.
Bros dvoma ima fotografija v današnjem življenju velik pomen, in Je nepogrešljiva sopotnica našega življenja, saj predstavlja nam vsem razumljivo govorico. fotografija, tako pomemben dejavnik informiranja in dokument včasih usodno pretresljivih dogodkov današnjega razgibanega življenja. Množični razmah fotografiranja pa Je pomemben deja-
Peter finžgar - predsednik ZKO Škofja Loka
mik t obrambnih pripravah in u-eposabljanju občanov sa eploSni ljudski odpor in družbeno samozaščito, saj bi v primera agresije prav s fotografijo najbolj učinkovito razkrivali agresorjeve sločine. Ha drugi strani pa bi fotografija postala pomemben dokument ljudskega odpora. Kako velik pomen ima pri tem fotografija, imamo polnd dekasov i» NOB in povojni graditvi naSe domovine.
fotografija pa nima zgolj informativno in dokumentarno vrednost, ampak Je tudi pomemben medij in sredstvo umetniškega ustvarjanja, ki bogati in plemeniti človekovo osebnost.
Prisotni smo bili priča lepemu kulturnemu dogodku, ki Je bres dvoma obogatil naš vsakdanjik, žal pa med obiskovalci nismo videli predstavnikov našega družbenopolitičnega in gospodarskega življenja, čeprav eo bili osebno vabljeni. Izjema pri tem sta bila predsednik sveta ZK KB in predsednik skupščine KS Železniki. Enaka ugotovitev velja tudi za prosvetne delavce, saj bi njihova prisotnost pomenila živ zgled za številne mlade ljudi, ki Jih učijo in vzgajajo.
Te kritične pripombe so bile i-zrečene velikokrat, ob različnih drugih prireditvah in niso le moje. Res je tudi, da ne ve ljajo za vse. Prav tako Je tudi res, da se skoraj vedno le eni in isti pojavljajo na prireditvah ali pri organizaciji samih prireditev. HaJ te kritične pripombe ne pomenijo zamere, temveč naj bodo le vzpodbuda, da bi bilo v bodoče drugače.
Letovanje v nasiti^j^ritio tičati
Vladimir Polajnar
Izkušnje, ki smo Jih dobili lansko leto, ko smo prvič kupili tri prikolice in Jih postavili v avtokampu Polari v Rovinju, bo nam pokazale, da so bili naši delavci, ki so v njih letova li, zelo zadovoljni. Prikolice so bile dobro opremljene, nad preskrbo živil v trgovinah se niso pritoževali, plaža za družine z otroki Je bila v redu, športnih igrišč in rekvizitov ni primanjkovalo. Zato smo se odločili, da J m tudi letos postavimo v istem avtokampu. Gledali smo le na to, da dobimo zanje prostor čim bolj v senci, kar nam lansko leto ni najbolje uspelo. Postavljene so bile že konec aprila in je bilo možno letovati v njih že med prvomajskimi prazniki. Čeprav Je bilo že v začetku leta veliko zanimanje zanjo, pa razen ene prikolice med prvomajskimi prazniki, do zadnjega tedna v mesecu juniju, ni bila nobena zasedena.
Tako kot preteklo leto, Je bilo tudi letos največje povpraševanje po njih v času kolektivnega dopusta. Ker pa je bilo preveč interesentov, smo pač morali tudi na nezadovoljstvo nekate-| rik, dati prednost tistim, ki lansko leto niso prišli v poštev, ker imamo žal premalo kapacitet, da bi lahko vsem željam naših delavcev ustregli, kar bi z veseljem radi. Poleg tega bi verjetno precej težav, ki so ob tem nata-le, odpadlo, če bi se znali malo I bolj tovariško obnašati in dati I prednost tistim delavcem, ki imajo manj dopusta, kot npr. 25 dni, šoloobvezne otroke in otroke v vrtcih. žal pa včasih ne znamo I biti niti malo solidarni do svojih sodelavcev.
kakšno prikolico, počitniško hišico ali podobno, žal, zaradi zaostrenih gospodarskih pogojev ln težavah, ki ob tem nastajajo, zaenkrat ne pridemo do tega. 3 tem bi več delavcev lahko naenkrat letovalo, vladalo bi večje zadovoljstvo med ljudmi, bilo bi manj težav.
Na drugi strani pa ugotavljamo, če ne bi imeli toliko kolektivnega dopusta, bi bile prikolice veliko bolj izkoriščene, ker bi se lažje zvrstilo več delavca i ko ne bi mislili samo na kolektivni dopust.
Letos Je letovalo v naših prikolicah 26 družin. Povabili smo tudi vse naše upokojence, vendar se vabilu, razen enega, niso odzvali.
Cena prikolice za enotedensko bivanje do 6-članske družine v njej Je stala med sezono 1750,-din, pred in po njej pa 1400,-din.
Deset družin pa se je odločilo, da preživijo svoj dopust v enem od počitniških domov v Strunjanu oz. v Portorožu.
Mislim, da bomo morali če naprej razmišljati in iskati možnosti za povečanje kapacitet , saj izkušnje same kažejo na to, da Je takšno enotedensko bivanje na morju za enega povprečnega delavca najceneje in najbolj ugodno.
Marjeta Habjan,ing.
Vsako leto sproti ugotavljamo, da bi bilo nujno potrebno kupiti še nove kapacitete, bodisi še
Cet p fatuns h« v cfottni
V tam letu praznujemo planinci Selške doline visok jubilej, 75 let organiziranega planinstva.
Začetki aegajo v leto 1907, ko je bila ustanovljena Selška podružnica Slovenskega planinskega društva sa škofjeloški okraj, s sedežem v Železnikih. Pobudnik planinstva v naši dolini je bil dr. Janez Evangelist Krek, prvi načelnik podružnice pa župnik v Dražgošah Anton Pfajfar. Prvo leto je podružnica štela 17 članov nato pa je članostvo naraščalo, saj ii še ohranjenih virov razberemo, da je v letu 1911 včlanjenih že 40 planincev. Med temi so tudi planinci iz Kranja, Ljubljane, Škofje Loke in Krope. Saj so bile tedaj planinske podružnice še bolj redke in tako so se člani vpisovali v najbliijo, odnosno tja, kjer so obiskovali najbolj priljubljene vrhove. Saj je obisk visokogorskega sveta v tem času če bolj skromen.
Kot vse ostale dejavnosti, Je tudi planinska med prvo svetovno vojno mirovala. Takoj po vojni
so planinski zagnanci začeli obnavljati pota in pod vodstvom Rudolfa Andrejke, ki je bil v tem času okrajni glavar za Ljubljansko okolico, so stekle tudi priprave za postavitev koče na Ratitovcu, katero so odprli leta 1925 in Jo poimenovali po dr. Kreku. V precejšnih težavah društva, ki Je kočo morala oddati tedanjim vojaškim oblastem,
Je koča dočakala 2. svetovno vojno. 1. maja 1943 so jo partizani požgali, da ne bi služila o-kupatorju.
Takoj po drugi svetovni vojni Je društvo ponovno zaživelo in 30. maja 1950 je bilo ustanovljeno novo planinsko društvo za Selško dolino s sedežem v Železnikih. Novoizvoljeni odbor si Je kot prvo in najvažnejšo nalogo zadal, da prične a pripravami za postavitev koče na Ratitovcu. Čeprav se dandanes zdi skoraj samoumevno, da Je kočo na Ratitovcu nameravalo graditi naše planinsko društvo, takrat ni bilo tako.
Isti namen Je imelo tudi PD Medvode, ki se Je po dogovora s
s Planinsko zvezo Slovenije odločilo na Ratitovcu postaviti svojo postojanko. Potrebno Je bilo precej dogovarjanju in dokazovanja, da Je PD Medvode odstopilo od svoje namere. Društvo Je v tem času štelo 237 članov. Gradnja koče Je bila v polnem razmahu in na splošno zadovoljstvo vse številnejših obiskovalcev Ratitovca je bila otvoritev koče 18. julija 1954 leta. V sklopu društva Je do leta 1957 deloval tudi turistični odsek. Društvo je v tem času odprlo tudi pet okrepčevalnic in sicer na Prtovču, Podlo-nku, Dražgošah, Mohorju in v Potoku. Te okrepčevalnice lahko smatramo kot predhodnice današnjemu kmečkemu turizmu. Ker se Je število ljubiteljev gora v tem času stalno večalo, je tudi koča na Ratitovcu postala premajhna, zato so tedaj h koči postavili prizidek, katerega ■o odprli letal968.
V	vseh povojnih letih Je društvo imelo velike težave z oskrbniki, zato Je bila koča dolgo časa v zakupu. V zadnjih nekaj letih smo kočo v notranjosti o-bnovili, postavili smo tovorno žičnico, kupili agregat za elektriko, povečali cisterne za vodo, vzpostavili radijsko zvezo z dolino in drugo. Veliko skrb pa posvečamo tudi pridobivanju kadrov. Tako smo izšolali že precej planinških vodnikov, gorskih stražarjev in mentorjev.
V	sklopu našega društva, ki šteje okrog 800 članov, delujejo številne sekcije. Te so: pionirska na dsnovni šoli Prešernove brigade, planinska sekcija pri KS Sorica, sekcija planinskih vodnikov gorskih stražarjev, markacistov, prav v jubilejnem letu pa se ustanavlja tudi alpinistični odsek.
Nazadnje naj omenim še vzorno sodelovanje z drugimi društvi, družbenopolitičnimi organizacijami ter organizacijami združenega de-
KOČA NA RATITOVCU LETA 1958
la, katere ao naa pri razvijanju društva mnogokrat nudile veliko pomoč.
Pozdrav šoli
Selca so do-bile novo šoto

Pozdravljen -- naš hram prve učenoetil Ponosni danea smo Selčani, ko pred teboj stojimo abrani. Hladi, stari - se radujemo, ko te občudujemo ...
Odpirajo se tvoja vrata, da mladina naša slata vatopila bo v svoj drugi dom. laj vsem bo dom)
Kaj bo spomin na padle vse in v opomin, da v miru le gradi napredek sel
Olga Šmid
HES151 PEVSKI ZBOH ISKRA ŽELEZNIKI
Gradnja nove Sole naj bi po oceni takrat stala okoli 70 milijonov din, od tega naj bi krajani zbrali 16 milijonov din, to Je v lesu in denarju. Priprave so bile izpeljane de take faze, da Je bilo ie pripravljeno zemljišče, izdelani so bili načrti in zbranega tudi že precej lesa od strani gozdnih posestnikov, toda do realizacije ni prišle. Vzrok za neuspeh Je bil v premajhni podpori od strani občine zaradi takratne splošne izobraževalne politike, da se šolstva skoncentrira v večjih občinskih centrih, v ostalih šolah pa se pouk zmanjša na štiri razrede osnovne šole. Na tak
GOVOR PREDSEDNIKA SKUPŠČINE KS TOV. ŠOLAR JANEZA
V nekaj letih po vojni se Je vse bolj glasno ugotavljalo, da učni pogoji v stari šoli postajajo nemogoči. Učilnice se postale pretesne za tako število učencev, ogrevanje Je bilo neučinkovito, sa garderobo Je služila hladna in vlažna veža in tudi sa šolsko kuhinjo ni bilo ustreznega prostora. V ten času je bila 6-razredna, zato ni bilo drugega izhoda kot dvoizmenski pouk.
Od leta 1957 dalje so v krajevni skupnosti Belca pričeli resno razmišljati o gradnji nove Sele. Pobudo Je prevzele vodstvo šole ob sodelovanju članov krajevnega ljudskega odbora v Selcih. Ustanovili so gradbeni odbor, katerega predsednik Je bil takratni ravnatelj Sole. Po presojah strokovnjakov in izračunih Je bilo ugotovljeno, da se popravile etaregs objekta ne izplača oziroma Je dražje kot gradnja novega objekta, sate se Je pričele e pripravami aa novogradnjo.
U6PEL NASTOP MLADIH PLESALCEV PRED ŠTEVILNO PUBLIKO
način se bila tudi sredstva sa investicija potrebna na teh centrih, kjer je bile saradi večjega števila učencev potrebne graditi neve šolske prestere.
V letu 196? se je kljub prejšnji« nasprotnim odločitvam pričelo s adaptacijo stare šole, ki pa se je le delno opravila, eaj ee je med delom pokesalo, da je dotrajanost precej večja kot je bilo mišljeno in bi nadaljevanje del pomenilo velike stroške. Od nadaljnje adaptacije ee Je odstopilo, ker Je bilo tudi stališče krajevne skupnosti Selca, da naj se v nadaljnjo adaptacijo ne vlaga, temveč Je treba vstrajati sa gradnjo nove Sole.
Odločitev o gradnji nove šole Je bila ponovno sprejeta na organih krajevne skupnosti v marcu 1975* Investlcija se Je vnesla v srednjeročni plan 1976-1980 in ee vskladila v trem planu e cilji samoupravnih interesnih skupnosti občine Škofja Loka. V ta namen se Je v letu 1976 v KS Seloa uvedel krajevni samoprispevek v višini 2,8 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih. Razveseljivo Je bilo to, da so se krajani v tako visokem številu (7^ %) odločili za samoprispevek. Sredstva za gradnjo, predvidena od strani samoupravnih intersnifc skupnosti in zbrana a krajevnim Samoprispevkom še vedno niso zadostovala tudi po takratnem predračunu ne, ki Je znašal 7*^80.
000 din. Zaradi sagotovitve manjkajočih sredstev se je KS Selca v sačetku leta 1977 obrnila na organizacije združenega dela Selške doline, ki so z razumevanjem sprejele sklep o sofinanciranju Sole in vrtca v Selcih z 0,8 % od bruto osebnega dohodka v letih 1978, 1979, 1980, 1981 in 1982. Predvideni prispevek Je takrat manjkajoča sredstva pokril.
Z neposrednimi priprrvaai za gradnjo se Je pričelo v septembru 1977 leta. Prva naloga odbora za gradnjo Je bila priprava ustrezne lokacije in prido-
bitev zemljišče. Zadeve okoli lokacije in zemljišča so ee zapletale vse do decembra 1979. Prvo je bilo vprašljivo, kje Je najprimernejša lokacija, pozneje pa še pridobitev zemljišča.
V zvezi e pridobitvijo zemljišča Je bilo kup sestankov in razgovorov, kar Je trajalo dve leti, v decembru 1979 eo se stvari le uredile, zaključile eo ee s podpisom pogodbe o nakupu zemljišča. Vendar pa s tem še ni bilo vse rečeno okoli lokacije, zapletlo ee Je ob pridobivanju soglasij k lokaciji zaradi neusklajenosti v posameznih elementih, med sosedi in institucionalnimi odločitvami. Pozneje ee Je s kompromisom tudi to uredilo.
Posebno poglavje v pripravah na gradnjo Je bila priprava načrtov in odločitev sa vrsto objekta. Arhitektonska zasnova in idejni projekt sta bila izdelana v začetku leta 1979 in dopolnjena s priporbami zbora občanov KS do sredine Istega leta, vendar pa Je Izobraževalna skupnost Slovenije oboje zavrnila. Začelo ee Je znova, toda tokrat natančno po zahtevah prej omenjene skupnosti, saj Je bil to
pogoj, da smo dobili republiški kredit za gradnjo.
Kot nosilec investicije Je bila v sačetku K8 Selca, in sicer Je pri Službi družbenega knjigovodstva prijavila v januarju 1979, sej takrat drug ni imel sredstev za financiranje priprav. Pozneje, ko je bilo odkupljeno zemljišče (v januarju 1980), pa se Je investicija prenesla na osnovno šolo Prešernove brigade Železniki, saj Je lastnik zemljišča lahko le uporabnik objekta, nosilec investicije pa le lastnik zemljišča.
Pripraveeo bile zaključene koncem decembra 1980. Takrat smo imeli v rokah vse dokumente, razen gradbenega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje se izda Sele na podlagi zagotovljenih sredstev, zato je bila v tem času velika dirka za potrebnimi sredstvi, ki so se zadnje dni pred novim letom 1980/81 zagotovila. Brez garancije banke, občlsnkega samoprispevka za gradnjo šolskih objektov, kredita občine in kredita občinske komunalne skupnosti bi gradnjo morali še odložiti, tako pa
TOV, TONE RAKOVEC, DIREKTOR POKROVITELJA ISKRE ŽELEZNIKI, PRED SVEČANO OTVORITVIJO ŠOLE
Je stvar »tekla ln Je bila pogodba za Izvajanje del podpisana 12.1.1981, še ▼ tem »eaecu »e Je e gradnjo tudi pričelo.
NIKO
TEHTNICA RATITOVEC DOM OPRHU
814.000	din
566.000	din
225.000	din
62.000	din
Predračunska vrednost investicije ob isdaji potrdila o zagotovljenih sredstvih Je znašale
41.471.000	din.
Zunanja ureditev se Je pripravljala ločeno od gradnje glavnega objekta, in prav saradl prej omenjenih zapletov pridobitve soglasij k lokaciji in uporabi
dovozne poti. Prvo Je bilo manjšo korekturo zazidalnega načrta treba sprejeti zaradi delno spremenjene arhitektonske zasno-ve v letu 1979, v letu 1982 pa zaradi kompromisa s sosedi, da se Je peč pot do šole prenesla na drugo traso in tudi parkirni proetor prestavil na drugo lokacijo.
Pri izvajanju del zunanje ureditve Je treba pohvaliti krajane KS za tako številno udeležbo pri prostovoljni akciji izkopa in zasipa Jarka za kanalizacijo. V dveh dneh kopanja, enem dnevu zasipanja in sodelovanja pri nočnem prekopu glavne ceste se Je akcije udeležilo okoli 110 ljudi.
Slede rušenja stare šole se prav gotovo marsikdo vpraša, zakaj Je bilo to potrebno in ali ni bilo stavbe škoda. To vprašanje Je bilo postavljeno tudi pred gradbeni odbor, a Je kljub temu na zadnjem sestanku v juliju 1982 sprejel sklep, da se stara stavba podre. Razlogov za to Je bilo več, in sicer če bi stavba še stala, bi ae pričeli pritiski za vselitev in uporabo, za razna skladišča
Viri financiranja so naslednjii
-	Občinska izobraževalna skupnost 4.625.000 din
-	Občinska skupnost otroškega varstva 7.978.000 din
-	Občinska komunalna skupnost
1.080.000	din
-	Krajevna skupnost Belca
1.500.000	din
-	Kredit izobraževalne skupnosti Slovenije 5.320.000 din
-	Organizacije združenega dela Selške doline 7.140.000 din
-	Občinski samoprispevek
15.828.000	din.
Organizacije združenega dela Selške doline bodo ob zaključnem računu za leto 1982 izločile zadnja sredstva, njihov prispevek pa bo naslednji:
ALFLE8
ISKRA
5.013.000	din	PREDSEDNIK D8 ISKRA ŽELEZNIKI TOV- NASTRAN ŠTEFAN JE V
2.660.000	din	IMENO TOVARNE PREVZEL PRIZNANJE
ali pa stanovanja. Tal bi samo uporabljali, nihče pa ne bi skrbel sa popravilo in red. Če bi se kdo naselil v takšno stavbo, bi bilo »nogo težav in stroškov sa isselitev, s tem bi nastala družbena škoda, ki Je ne bi »ogel nihče povrniti. Olavni vsrok sa rušenje pa Je bil seveda dotrajanost objekta, saj se Je prav saradi tega pričelo s gradnjo nove šole.
Posebno vprašanje Je stanovanje v novi šoli. Prvotno Je bila predvidena gradnja stanovanja v sklopu nove šole sa učitelja ali hišnika, posneje pa ee je saradi pomanjkanja sredstev pri pripravi finančne konstrukcije od te gradnje odstopilo, tudi sato, ker sa stanovanjske prostore ne bi bilo kredita. Idejni projekt Je lsdelan tudi za drugo fazo gradnje, to je za osemletko, kjer Je stanovanje predvideno.
Za priprave na otvoritev je bil postavljen odbor, ki Je poleg osrednje slovesnosti pripravljal tudi več dragih prireditev. Ta dogodek pa ni bil pomemben samo za K8 Belca, temveč za vso Selško dolino in celotno občino, aaj Je s tem ponovno uresničen del načrta izgradnje vzgojno-varstvenih objektov v občini.
Poleg mnogih, ki so bili z nami ob ten praznovanju, se nam je pridružila tudi organizacija združenega dela ISKRA is Železnikov, ki Je prevzela pokroviteljstvo otvoritve, za kar se kolektivu te organizacije lepo zahvaljujemo. Ob tej priliki se zahvaljujem v imenu gradbenega odbora vsem, ki so kakor koli pomagali, e prispevki ali delom, posebno pa krajanom KS Selca sa njihov prispevek in pomoč, da eo se želje nas vseh uresničile.
Janez Šolar
bi spremenita svet
tti
Kako različni smo, se sploh zavedate? Bolj ali manj gotovo.
Ste že kdaj videli voznika avtobusa, da bi pomagal nosečnici, starki ali invalidu na avtobus? Že? Lepo od njega, ki Je to storil. Vsi vosniki, ki ne delajo tako, bi se lahko odkrili pred nji«.
Kako zadovoljna sta »orala biti mamica in njen štiriletni sin, ko sta pomagala stari ženi nesti cekarje.
Mladinca is bloka sl bo starec zapomnil, saj mu Je nasekal drva in mu Jih nanosil.
Zakaj najbolj skrbijo sa čistočo pionirji? Mogoče sato, ker če nasmetijo, pri očiščevalnih akcijah tisto tudi pospravijo. Čemu mečete cele kante sa smeti v reko? Ml, pionirji in mladinci, pa žrtvujemo soboto ali prosto popoldne, da Jo očistimo.
Kaj naj storimo, da ne bo smeti pred trgovino in okoli nje? Trgovke in trgovci pa snažilka bi morali paziti, da so smetnjaki prasni. Hi pa ne bi smeli metati po ploščicah, ampak v kante sa smeti.
Nekateri starši puščajo otroke same doma. Zakaj, ko pa vedo, da je otroke strah same? Kako malo Jih stane, da stopijo do sosede, ki jim gotovo ne bi o-drekla pomoči. Takoj bi bilo vsem lažei otroka ne bi bilo strah, staršev pa ne bi skrbelo, kaj otrok dela.
Ali ima vsaka hiša, vsako stanovanje ptičjo krmilnico? če bi
se vsak od nas savedal, kako težko pridejo posimi ptički do črvov, bi Jo gotovo vsi imeli. Pa pol, kakšni reveži so nekateri od njih. Vsak od njih bi moral dobiti vsaj enkrat na dan izdatnejši obrok tople hrane, pa so nekateri gospodarji tako malomarni, da njihovi sve-sti čuvaji ne dobijo niti malenkosti hrane.
Zakaj se dva soseda skregata zaradi drevesa, ki stoji na e-ni parceli veje pa segajo tudi na drugo? Prepir Je tu, in včasih se že samo zaradi takih malenkosti tožijo in hodijo pred sodišče.
Zakaj imamo ženske in moški tako dolge Jezika? Da lahko opravljamo in dodajamo resničnim stvarem izmišljene? Zdi se mi, da je opravljanje ena najgrlih človekovih lastnosti. Toda (v opravičilo), navada Je navada.
Zakaj zahtevanj le od drugih, od sebe pa nič? To, da zahtevamo le od drugih, se pokaže le v šoli. Ti se seveda nič ne učiš in nič ne znaš. Tovarišica pa ravno tisti dan prinese kontrolne naloge. Kaj storiš? "0-kažeš"sosedu, naj ti kaj pove. Med kontrolno vajo ga brcaš, rukaš... naj tl pomaga. Njemu pa to ni za mar in ti nič ne pove. Prav ima, kaj bo po nepotrebnem podpiral lenobo. Tl se seveda nanj Jeziš in po uri začneš opravljati tega grdobi-Jana.
Zakaj, kako, ali, čemm, kaj... so vprašalnice v mojem spiau. Veliko stavkov se sačenja s njimi. Ko bom zapazila, da se popravljamo, da smo boljši kot
prej, boa spis napisale brea vprašalnic. Tisti spis bo odgovor na ta-prvi spis (lahko bi mu dala naslovi Vprašanja).
Katarina Sedej 8.d Osnovna šola Prešernove brigade Železniki
s5curet
Desio nam se susret u maju kad trave i pogledi izpričaju, premnogu tajnu.
A niko se ne naljuti sbog toga samo su lica zarumenjena i osmjeei ekriti.
Budimo se zajedno u mislima i letimo na krilima mašte, cljeloga dana.
Zalutaj mi malo u snove naša te sreča zove, budimo zajedno.
Dragica
Glasilo izdaja "ISKRA" široka potrošnja TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki.
Ureja:
— uredniški odbori odgovorni urednik - Polajnar Vladimir, tehnični urednik - Tarfila Lojze, fotodokumentacija -Pintar Jože, člani - Megušar
Lojze, Pertovt Zdravka, Peternelj Marjan in Zgaga Stane,
- referent za izobraževanje in informiranje - Šekli Darinka Lektor: Trojar Ladi Naklada: 1000 izvodov Po mnenju sekretariata ta informacije SRS šteje "ELEKTROMOTOR" ned proizvode, ta katere se ne plačuje prometni davek.
Tiska tiskarna: DU Tomo Brejc Kranj




k