OCENA STANJA PREHRANJENOSTI
oNKoLoŠxBcł BoLNIKA
Tina Jožíca Sentočník
Vsak bolnik ima glede na svojo bolezen speciťrčne prehĺanske potrebe.
Petstopenjski program zagotavIja uspešno zadovtlljevarlje łrulrlikovih preluarrskih potľeb'
1. stopnja: pľegled oz' ugotovitev bolnikovega stanja prehranjenosti
2. stopnja: analiza dobljenih ľezultatov in določitev prehĺanskih potľeb
3' stopnja: načrtovanje ukrepov zazadovo|jĺtev bolnikovih potreb
4' stopnja: izvajanje načrta
5. stopnja: evalvacija stanja po intervenciji, vnovična ocena potreb in nov načrt
1. STOPNJA
Program ABCD
A antropometričnemeritve
B biokemični testi
C klinični pregled
D dietni načrt
Antľopometľĺčne meľitve:
Preprosta, neinvazivna tehnika
- višina
- teźa
- ocena maščohne mase
- ocena mišične mase
Pomembno 
je, da po prvi oceni v določenih časovnih pľesledkih ponavljamo meritve, da
dobimo dinamiko, ki je veliko pomembnejša kot posamezne meritve.
ĺ'. Telesna višina
Pacienta merimo zÍavnanega, stoje, brez obutve in bĺez pokrivala, pete mofa imeti skupaj,
njegov pogled naj bo usmeľjen naravnost. Pogosto ne najdemo natančnih podatkov o pacientovi
telesni višini v njegovi kaľtoteki. Če je višina že dokumentirana, pa ni jasno, ali gre za
Tina J. Sentočnik, dr. med.,
Estetski center Mediko, Ljubljana
18

objektiven podatek ali 
je podatke poveđal sam pacient. Tista inforrnacija ki jo pove pacient,
namreč pogosto ni realna. Ljudje pogosto povedo, da so nekoliko višji (povpľečno za I,5 cm),
kot so v resnici. Zato moramo dokumentiľati, ali smo pacienta izmeľili mi'
Če pacienta ne moremo izmeľiti stoje, ga izmeľimo Ieže na postelji (glavo fiksiramo, telo mora
biti stegnjeno leźe na hrbtu, roke stegnjene ob telesu). Pľi pľavilno opravljenem merjenju
morata biti nayzoča dva pľeiskovalca. Upoštevajmo, da je višina določena na postelji,
povprečno zaZvo večja kot tista, ki jo določimo stoje. Še bolj primerna je določitev telesne
višine s pomočjo višine kolena' Ta se namreč s staranjem ne spreminja. Višino kolena
najpravilneje določimo |eźe (ta način je boljši kot meľjenje stoječega) in iz nje po posebni
formuli preračunamo telesno višino.
Preračun za moškega (cm) 64. 19 - (0'04 kľat leta)+(2'o2 kľat višina kolena)
Pľeľačun za žensko (cm) 84'88 - (0,24kĺat leta)+(1'83 kľat višina kolena)
Za merjenje višine kolena se dobijo posebni kalipeľ.ji.
2. Telesna teža
Je eden najpomembnejših podatkov o telesni sestavi in tudi za določanje prehľanskega stanja
bolnika in njegovih energijskih potreb. Za določanje telesne teže je priporočljiva elektľonska
tehtnica, tež'o zaobožimo za največ 0,l kg. Če pacienta ne moremo stehtati stoje, naredimo to
s posteljno tehtnico. Vedno mora biti naveden podatek, ali smo stehtali pacienta sami a1i je
podatek povedal bo|nik, saj tudi podatki o telesni teži' ki jih povedo bolniki, niso objektivni.
Povedo v povprečju nekoliko niź1o teźo (za 5 kg)' kot jo imajo v ľesnici. Moški dajejo več
nepravilnih podatkov pľi telesni višini, ženske pa pri telesni teži.
Pacienta tehtamo vedno v spodnjem peľilu, ob enaki uri dneva in enako glede na obľoke hrane.
Stati mora pri miru, teźa mora biti enakomerno porazdeljena na obe nogi.
Bolj kot posamezna vrednost je pomembna dinamika teže (identificirati moľamo bolnike z
ascitesom, edemi, dehidracijo, kjeľ je sprememba v težiizraz stanja telesnih tekočin in ne stanja
prehranjenosti. Na te vzľoke pomislimo vedno takrat, ko pride do spľemembe za več kot 0,5 kg
v dnevu). Preveriti in raziskati moľamo vsako nenačľtovano spremembo v telesni teźi. Značilna
je nenačrtovana izguba teźe, če gĺe zaizgubo
več kot l-Żvo v zadnjem tednu
5vo aliveč v zadnjem mesecu
1,5Vo v zadnjih treh mesecih
I07o v zadnjih šestih mesecih
Pri starejših pacientih in pri tistih' ki jih zaradi njihovega zdľavstvenega stanja ne moľemo
tehtati, če nimamo posteljne ali sedežne tehtnice, je CHUMLEA izdelal skalo doIočanja teźe za
paciente od 60. do 90.leta starosti. Narejenaje na osnovi meľitev obsega zapestja, gleźnja,
subskapulame kožne gube in višine kolena.
Í9

3. Indeks telesne mase BMI (ITM) kďm2
Noĺmalne vrednosti (wHo)
odľasli 19 - 21 (23) 25
15 - 30 (207o nadteže)
35 - 40 visoko tveganje za obolevnost
40 in več izredno hudo tveganje
Tveganjeje pľav tako povečano, čeje pri moškem BMI pod 20 in pri ženski pod 19'
Z BMI ugotavljamo količino maščobe v telesu, ne glede na starost in spol.
Maščobno ľezeľVo še natančneje določamo s pomočjo meritev kožnih gub s kaliperjem, lahko
na različnih mestih' najrelevantnejša 
jekožna guba tricepsa' Kdor meri, mora imeti ustrezno
znanje, pacienta nai meri ista oseba, in to večkĺat v določenih časovnih presledkih. Kožno gubo
vľednotimo skupaj z drugimi meritvami. Dobljene vľednosti primerjamo s standardi (oz'
nomogľamom) v percentilih.
Z merjenjem kožnih gub na različnih mestih in s primeľjavo pa lahko ugotavljamo tudi
razporeditev maščobe.
4. Maso skeletnih mišic (t.i. somatsko bel|akovinsko maso) izračunamo iz obsega sredine
nadlahti in dolŽine tricepsove kožne gube.
Masa skeletnih mišic 
= 
obseg sredine nadlahti (cm) - 0'314 krat dolžina kožne gube tľicepsa
(mm).
Vľednost, manjša od 5' pomeni hudo pomanjkĄe mišične mase oz. beljakovin, męd l5 in 25
kaže mejno beljakovinsko rezervo. Pokaże le večje spľemembe' ne pa subtilnih'
Bĺokemični testĺ
T.i. visceralnĺ beljakovinski satus
- serumski albumini
- TIBC
- prealbumin
T. I. somatski beljakovinski status
_ 
serumski kľeatinin
-'24-wi kľeatinin v urinu
20

Funkc{ie imunskega sistema
- celokopni limfociti
Merjenje vnosa beljakovin
- 24-vea v urinu
Merjeqie stanja železa Fe
- transferin
-Hb
-Ht
- MCH
- MCV
Dobljene vrednosti primeľjamo s standardi in pri daljših hospitalizacijah opazujemo dinamiko
Klinĺčnĺ pľegled
Pri kliničnem pregledu opravimo ľazlične anamĺeze (osebno, socialno, družinsko), navedemo
tudi zgodovinske podatke (prehranjevalne navade, enolično hrano, izogibanje nekaterim vrstam
hľane, priľojene motnje, upoľabo zdravil, alkoholizem, kajenje), vplive okolja, fizični pregled.
2I