»Č e kruhek p ade ti na t l a, poberi in poljubi g a!« O dediščini pek ar st v a v Z g ornji Vip a v ski dolini J A S N A F A K I N B A J E C ZR C S AZ U , Inštitut z a k ulturne in spominsk e študije ja sna. f akin@ zr c -s az u. si Izvl eč ek : Č l anek pr edst a vlja z g odo vino pek e kruha v Z g ornji Vip a v ski dolini pr ed in dv e deset l etji po drugi s v et o vni v ojni, k o je kruh pr edst a vlja l simbol bog a st v a in družbene vr ednosti. K er kruha ni bil o , so , po spomi- nih st ar ejših sog o v ornik o v , do njeg a imeli spošt ljiv odnos. T o se je k az a l o tudi v ljudskih pr eg o v orih t er šeg ah in na v adah, po v e z anih s pek o in hr ambo kruha. Z izboljš anjem gmotnih r azmer v šest desetih in sedemdesetih l etih 20. st ol etja se je pomen kruha v v s ak odne vnem življenju spr emenil , tudi z ar adi ponudbe v pek arnah in tr g o vinah. Ključne besede: kruh, pek ar st v o , pek ar sk a obrt , Z g ornja Vip a v sk a dolina Uv od K o v domači k uhinji z adiši po t opl em kru- hu, r a vnok ar peč enem, se mar sik omu izmed na s vzbudijo r azlični obč utki in spomini. St a- r ejše g ener acije , r ojene tik pr ed drug o s v e- t o vno v ojno , se spomnijo na izr edno r e v ščino in pomanjk anje kruha. V v ojni in nek a j l et po njej so se mor a l e mame in b abic e nek ak o zna jti in dobesedno iz »nič« speči k oruzno pog ač o , ki je v Z g ornji Vip a v ski dolini na jv eč- kr at nadomešč a l a kruh. V eč kruha je bil o k a - sneje , v šest desetih l etih 20. st ol etja, k o so se gmotne r azmer e nek olik o izboljš a l e . T akr at so mame v v ečjih kr a jih z a priboljšek tudi obisk a l e pek arno in pol eg štruc e črneg a a li bel eg a kruha z a otr ok e k upil e r ogljičk e . »Joj, so bili dobri«, se spomnijo st ar ejši kr a jani iz Ajdo v ščine in Vip a v e , ki so o peki kruha, pe- k ar skih in mlinar skih obrt eh na Vip a v sk em spr eg o v orili na etnol oških del a vnic ah, or g a- nizir anih v okviru oper acije sodel o v anja LAS »Domač e in umetnostne obrti – dediščina in sodobnost «, ki se v Občini Ajdo v ščina izv a ja v l etih 20 19– 20 2 1 (s sr edst vi E vr opsk eg a kme- tijsk eg a skl ada z a r azv oj pode ž elja, ukr ep LE- ADER). P r ojekt izv a jat a R azv ojna a g encija R OD Ajdo v ščina in Občina Ajdo v ščina k ot pr edst a vnik a LAS Vip a v sk a dolina, sodel a v ci ZR C S AZ U , Inštitut a z a k ulturne in spominsk e študije , p a smo bili v okviru pr ojekt a z adol ž e- ni z a pripr a v o z g odo vinsk e študije o mlinar - st vu in pek ar st vu v Z g ornji Vip a v ski dolini in or g aniz acijo etnol oških del a vnic z a st ar ejše g ener acije in otr ok e . Zbr ano z g odo vinsk o in etnol ošk o gr adiv o je sodel a v c em na pr ojektu služil o k ot osno v a z a isk anje no vih prist opo v in pril o žnosti z a o živit e v pomembnih vip a - v skih obrti. V prič ujoč em čl ank u poda jam gl a vne iz sl edk e z g odo vinsk e r azisk a v e , v k a- t eri smo po z ornost namenili tudi spominom st ar ejših ljudi. »Bil o je ubošt v o in t e žko«, je bil na jpog ost ejši st a v ek , ki so g a delili z na- mi. 1 P og o v or je st ek el tudi o nek danjih mli- 1 Del a vnic e z a upok ojenk e in upok ojenc e t er ž ensk e , st ar e nad pet deset l et , so pot ek a l e v sodel o v anju z Izvestje 1 7 • 2 0 2 0 40 ČLANKI ��� nih, ki so se naha ja li po c el otni Z g ornji Vip a - v ski dolini (prim. P ol ž e v mlin v Štur jah, Joch- mano v mlin v Ajdo v ščini, No v ak o v mlin v Do- l enjah, mlin na Uhanjah, mlin pri V rt o vinu idr .). 2 Z g odo vinsk a študija je pr edst a vlja l a tudi izhodišč e z a pripr a v o v sebine digit a lne- g a učneg a vir a, ki g a sodel a v ci Inštitut a z a k ulturne in spominsk e študije v sodel o v anju z r ač una lniškim podjetjem Ar ctur d. o . o . pri- pr a vljamo v okviru pr ojekt a De diščina v akci- ji. 3 P ri oblik o v anju t ehničnih in viz ua lnih r eši- t e v učneg a vir a t er pridobiv anju gr adiv a z a njeg o v o v sebino so v šolsk em l etu 20 19 / 20 20 sodel o v a li dijaki Sr ednje šol e V ena Pil ona iz Ajdo v ščine (3. l etniki smeri gimnazija). P o- sneli so int ervjuje s s v ojimi st ar ši, st arimi st ar ši a li st ar ejšimi sor odniki t er t ak o zbr a li z animiv e z g odbe , anek dot e , misli, znanja a li izk ušnje o peki kruha in drugih pek ar skih iz - delkih v pr et ekl osti in danes. V nada lje v anju prispe vk a na v a jam cit at e sog o v ornic iz etno- l oških del a vnic t er int ervjuv anc e v , ki so jih posneli ml adi r azisk o v a l ci. Kr atk a z g odo vina pek e kruha Na Sl o v ensk em je v s ak danji a li pr aznični kruh v edno pr edst a vlja l v elik o vr ednost , nje- g o v a k oličina in vr st a p a merili življenjsk eg a st andar da, dobr ot e , čl o v ek o v e v elja v e in sposobnosti. T o nam med drugim potr jujejo tudi ljudski pr eg o v ori, k at erih pomen je še danes z el o aktua l en. V si si namr eč ž elimo so- čl o v ek a a li prijat elja, ki je »dober kot kruh«. Ml adi, ki so k onč a li s v oje šol anje , gr edo »s tr ebuhom z a kruhom« in str emijo k t emu, da bi bili čim pr ej »pri s v ojem kruhu« in del a li v del o vnem timu, kjer ti »dobr o r e ž ejo kruh«. T eg a se v eseli tudi »krušni oč e« a li očim. Č e gr edo otr oci v s v et , bodo k a j kma lu spo zna li, »č e čl o v ek pol s v et a obt e č e, najboljši kruh doma se pe č e«, z at o se bodo r adi vr ač a li v s v oje domač e kr a je . Mnenje pek o v in živilskih t ehnol og o v se mor da kr eše pri pr eg o v oru: »Ne nar e di kruha moka, ampak r oka. « Mor da p a je z a dober kruh potr ebno tudi dobr o , do- mač e žit o . Kruh je post a l tudi pomemben simbol v r eligijah. Udel e ž enk a del a vnic e v Vi- p a vi je poudaril a: »Na omari je bil napis: 'Č e kruhek pade ti na t l a, poberi in poljubi ga. ' T o nam je t olko ost al o v gl a vi, da ni smel a dr ob- tinc a z r ok past . T oliko smo skrbeli z a kruh. Do kosil a nismo smeli kruha vz et , popol dan pa je mor al a biti 4 ur a, da so st ar ši kruh r az- r e z ali. Č e je ost al o od kosil a, smo mogli naj- pr ej tist o pojesti. Se ni kruha delil o , kot ga imajo se daj otr oci« (del a vnic a v domu st ar ej- ših obč ano v v Vip a vi, 9. okt ober 20 20). P o r azisk a v ah etnol og a Jane z a Bog at a ja, ki se je ukv ar ja l z dediščino kruha na Sl o v en- sk em, je na v ada, da so poljubili kruh, ki je p adel na t l a, izprič ana v se do prvih l et po drugi s v et o vni v ojni t ak o na pode ž elju k ot v mestih (R enč elj, P r a jner , Bog at a j 199 3: 7). L a vrič e v o knjižnic o Ajdo v ščina o z. br a lnimi sr eč anji, ki jih or g anizir a Z denk a Žig on. V Dne vih e vr opsk e k ultur- ne dediščine in T ednu k ulturne dediščine (28. 9. – 12. 10. 20 19) smo se t ak o pog o v ar ja li z v ar o v anci Doma upok ojenc e v v Vip a vi in Ajdo v ščini t er sog o v ornic ami in sog o v ornik om, ki v knjižnici obisk ujejo knjižna sr e- č anja ob k a vi. Nek olik o drug ačna p a je bil a del a vnic a na P l anini pri Ajdo v ščini, kjer so čl anic e Društ v a g o- spodinj in dr amsk e sk upine P l anina or g anizir a l e pe- k ar sk o del a vnic o in v eč k ot 30 udel e ž enk naučil e »ma l e skrivnosti« pek e k oruzneg a in bel eg a kruha t er pl aninčk o v . 2 P ri zbir anju etnogr af sk eg a gr adiv a st a sodel o v a l a tudi domačin Boris Bl ažk o iz L ok a v c a, ki je l et a 20 13 sk up a j z D a v or jem K arneljem iz Gorišk eg a muz eja ur edil Ba- č ar je v o knjig o o Mlinih (Bač ar 20 13), t er Jo ž ef Kr ečič , upok ojeni t ehnol og iz Mlinot est a, mojst er pek e kruha t er a jdo v ski amat er ski r azisk o v a l ec pek arn v Ajdo v šči- ni in Vip a vi (Kr ečič 20 17). 3 Gl a vni namen pr ojekt a, ki tr a ja od 20 19 do 20 2 1, je osno vnošol c em in sr ednješol c em približ a li k ulturno dediščino na z animiv , ust v ar ja l en in sodoben na- čin t er jih hkr ati aktivno vključiti v njeno soust v ar ja- nje in r azv oj. R azisk o v a l ci tudi r azisk ujemo no v e pri- st ope in or odja z a uč enje o l ok a lni z g odo vini na na- čin, da bodo ml adi v dediščini pr epo zna li r azlične pri- l o žnosti z a ust v ar janje in uč enje . P r ednost digit a lneg a učneg a vir a bo v t em, da upor abniki ne bodo p a sivni pr ejemniki znanja, t em v eč bodo z isk anjem inf orma- cij, posluš anjem kr atkih video in a v dio z g odb , op az o - v anjem, r azmišljanjem, izpr a še v anjem, ana liz o f ot o- gr af sk eg a in drug eg a z g odo vinsk eg a gr adiv a t er pr eiz- k uš anjem st arih in no vih r ec ept o v s ami spo zna - li spr eminjanje pomena in vl og e kruha v pr et ekl osti in sedanjosti. Digit a lni učni vir bo z a ja vnost dost o- pen v z ač etk u šolsk eg a l et a 20 2 1/ 22. 4 1 Izvestje 1 7 • 2 0 2 0 ��� ČLANKI N a S l o v e n s k e m j e k r u h v p i s n i h v i r i h p r - v i č o m e n j e n v 1 3 . s t o l e t j u . M e d s t a r e j š e k r u - h e s o d i j o p r e d v s e m n e k v a š e n e v r s t e . D a n e s s o s e o h r a n i l i l e m l i n c i i n n e k a t e r e o b l i k e o k r a š e n e g a m e d e n e g a k r u h a . V e č i n o m a p a j e n a S l o v e n s k e m p r e v l a d o v a l a p r i p r a v a i n p e k a k v a š e n i h v r s t ( p r a v t a m ) . Z a n i m i v o j e , d a k r u h a n e m o r e m o š t e t i k o t n a j s t a r e j š o s l o v e n s k o j e d , s a j n i b i l r a z š i r j e n v v s e h s l o - v e n s k i h p o k r a j i n a h . P o n e k o d g a s p l o h n i s o u ž i v a l i v s a k d a n . N a P r i m o r s k e m i n v A l p a h j e k r u h n a d o m e š č a l a p o l e n t a . N a P l a n i n i p r i A j d o v š č i n i š e d a n e s s t a r e j š i v a š č a n i p o u d a - r i j o , d a s o » p o l e n t o j e d l i v s a k v e č e r , m a r s i k - d a j t u d i z a z a j t r k ( f r j š k ) « ( F a k i n B a j e c 2 0 1 2 ) , s a j k r u h a n i b i l o . V s v e t u p a i m a k r u h d a l j š o z g o d o v i n o . P e - k l i n a j b i g a B a b i l o n c i p r e d 5 0 0 l e t i p r e d n . š t . V M a l i A z i j i s o n a š l i k r u š n o p e č i n j i d o l o č i l i s t a r o s t 8 0 0 0 l e t . K r u š n e p e č i s o b i l e t u d i v E g i p t u v č a s u f a r a o n o v , k j e r n a j b i z n o t r a j p e - k l i k r u h , n a z u n a n j i h s t e n a h p a m l i n c e . M e n i - l i s o , d a j e n a s t a n e k k r u h a č a r o v n i j a . E g i p č a - n i n a j b i t u d i o d k r i l i k v a š e n o t e s t o , k i s o g a n e k a j č a s a d a l i p o č i v a t i , z a p r i b o l j š e k p a s o m u u m e š a l i m l e k o , j a j c a , m a š č o b e i n r a z n e z a č i m b e . V R i m u s o p r i g l a d i a t o r s k i h i g r a h k r i č a l i » k r u h a i n i g e r « , s a j n a j b i m e d i g r a m i d e l i l i z a s t o n j k r u h . Z a r i m s k o ž i t n i c o p a j e v e l j a l E g i p t . P o s e b n o v l o g o j e k r u h u d a l o k r - š č a n s t v o , p r i k a t e r e m g a j e k o t s i m b o l u s t o - l i č i l J e z u s K r i s t u s ( O v s e c 2 0 0 2 : 6 , 7 ) . P o z n a n o j e š e , d a j e b i l o v 4 . s t o l e t j u v R i m u k a r t r i s t o p e k a r n i n n a v a d a j e b i l a , d a j e p e k o v s i n v e - d n o p r e v z e l o č e t o v o o b r t . G e r m a n i n a j b i s e s p e k o k r u h a s e z n a n i l i o k r o g l e t a 5 0 0 , p r i S l o v a n i h p a n a j b i b i l a b o l j p o z n a n a o v s e n a k a š a . V 1 0 . s t o l e t j u s o n a s t a l i p r v i p e k o v s k i c e h i . P e k a k r u h a j e b i l a s t r o g o n a d z o r o v a n a , h k r a t i p a s o c e h i s k r b e l i z a s o c i a l n a v p r a š a - n j a p e k o v i n r e d ( O v s e c 2 0 0 2 : 9 ) . P e k a , k i s o g a v e č k r a t z a l o t i l i p r i g o l j u fi j a h , s o o s r a m o - č e n e g a i z g n a l i i z m e s t a . V L j u b l j a n i s o j i h z a m a n j š e p r e k r š k e o g l o b i l i , p r e v e z a l i v t . i . s r a - m o t i l n o k l a d o , z a h u j š e p r e k r š k e p a v k l e t k i n a m a k a l i v m r z l i L j u b l j a n i c i . B i l i s o l a h k o t u d i o b o b r t . S t r o g i r e d j e t u d i i z b o l j š a l k v a - l i t e t o k r u h a ( O v s e c 2 0 0 2 : 8 ) . P o B o g a t a j u k r u h p r i t r a d i c i o n a l n i h g l a v - n i h o b r o k i h n a S l o v e n s k e m n i b i l o b i č a j e n . U ž i v a n j e k r u h a p r i z a j t r k u , k o s i l u , v e č e r j i , r a - z e n o b v e č j i h d e l i h n a k m e t i j i , n i b i l o v n a v a - d i ( B o g a t a j 1 9 9 3 : 8 ) . B i l j e z a d o p o l d a n s k o i n p o p o l d a n s k o m a l i c o , k o s o g a m o č i l i v b e l o a l i č r n o v i n o . O t r o c i s o g a z a p o p o l d a n s k o m a l i c o d o b i l i p o z n o p o p o l d n e , z v e č e r p a j e š e l » k r u h s p a t . M a m a g a j e t a k r a t z a p r l a v p r e d a l i n g a n a t a n a č i n p r i v a r č e v a l a z a n a - s l e d n j i d a n « , j e p o u d a r i l a s o g o v o r n i c a i z D o m a s t a r e j š i h o b č a n o v v V i p a v i . K a s n e j e , v š e s t d e s e t i h l e t i h 2 0 . s t o l e t j a , k o j e b i l k r u h d o s t o p e n t u d i v t r g o v i n a h , s e j e n j e g o v o u ž i - v a n j e s p r e m e n i l o i n v k l j u č i l o v v s a k o d n e v n e j e d i l n i k e . P o s l o v e n s k i h d o m o v i h j e p o s e b n o v r e - d n o s t i m e l b e l k r u h , p r i p r a v l j e n i z b e l e p š e - n i č n e m o k e , k i j e b i l n a m i z i l e o b v e č j i h c e r - k v e n i h i n ž i v l j e n j s k i h p r a z n i k i h . V r e v n e j š i h o k o l j i h j e b e l i k r u h p r e d s t a v l j a l s l a d i c o o z i - r o m a p o g a č o , k i j e n a d o m e š č a l a p o t i c o . V t e ž k i h d r u ž b e n i h r a z m e r a h i n o b i z j e m n i h z g o d o v i n s k i h d o g o d k i h ( l a k o t e , v o j n e , s l a b e l e t i n e ) s o l j u d j e p o z n a l i k r u š n e m e š a n i c e , p r i k a t e r i h s o m o k i p r i m e š a l i k r o m p i r , fi ž o l , s e - m e n a a l i c e l o d r e v e s n o l u b j e ( R e n č e l j , P r a j - n e r , B o g a t a j 1 9 9 3 : 8 ) . P r o s o a l i p r o s e n o k a š o s o z a p r i p r a v o k r u h a u p o r a b l j a l i v s e d o 1 9 . s t o l e t j a , k o s t a j o n a d o m e s t i l a k o r u z a i n k r o m p i r . P o g o s t a j e b i l a t u d i u p o r a b a j e č m e - n a , k i j e b i l m a n j o b č u t l j i v i n j e p r e j d o z o r e l ( p r a v t a m ) . P o l e g p e k o v s k e o b r t i s o n a p o d e - ž e l j u v z a l e d j u m e s t ( n p r . T r s t , P i r a n I z o l a , K o - p e r ) n e k a t e r e v a š č a n k e d o m a p e k l e k r u h i n g a n o s i l e p r o d a j a t v m e s t a . I m e n o v a l i s o j i h k r u š a r i c e . Izvestje 1 7 • 2 0 2 0 4 2 ČLANKI ��� P eka kruha v Z gornji Vipa v ski dolini V Z g ornji Vip a v ski dolini so g ospodinje na jv ečkr at spekl e k oruzni kruh, s a j je bil a k o- ruz a na jbolj r az šir jena poljsk a k ultur a (F akin Ba jec 20 15). P šenic o so v v ečjih k oličinah z a- č eli sejati v 30. l etih 20. st ol etja. Nek olik o manj je bil o a jde , o v es p a so upor ablja li l e z a pr ehr ano živ a li. V nek olik o višjih pr edelih (prim. Sanabor) so k oruznemu kruhu name- st o pšenične mok e primeš a li r ž a li zml et e r o- gljič e . P o pripo v edo v anju sog o v ornik o v so v č a - sih k oruzni kruh pekli enkr at do dv akr at na t eden. R ekli so mu tur šen kruh (Ajdo v ščina), tr šč ako v kruh (Br anik), tr šen kruh (P l anina, Gabr je). P o drugi s v et o vni v ojni so kruh spe- kli v št edilnik u (špar getu ). P r ed t em so pr e - vl ado v a l e krušne peči, v k at erih so spekli v eč hl ebc e v . Z a v elik o noč in bo žič so v njih pekli tudi v a šč ani, ki doma niso pr emogli peči. Ba- bic a dijakinje iz S Š V eno Pil on, doma iz L o- k a v c a, je po v eda l a: »Z a nas je bil kruh nebe- sa. K o sem še bil a pr a v mičkena, smo imeli ognjišč e in smo kruh del ali pod ogljem. K o zi- c o se je z ž er ja vic o pokril o . Se spomnim, ko je mama pekl a z a v eliko noč v pe či. Mi je nismo imeli, smo bili na fiti (v na jemnišk em st ano - v anju) in je nesl a k sose dom in smo t oliko č akali tisti kruh iz pe či. K ako je dišal l epo . K o sem šl a del at in smo hodili mimo pekarne v Ajdo v ščini, je tisti kruh t ako z adišal . Smo bili l ačni kruha. Kruh je bil zl at o« (int ervju je po- snel a Maruš a Bl ažk o , ma j 20 20). St ar ejši kr a jan iz Dobr a v elj, r ojen v č a su med prv o in drug o s v et o vno v ojno , p a je s v o- jemu vnuk u, dijak u S Š V eno Pil on, t ak ol e r a- zl o žil odnos do kruha: »K o sem bil majhen, so nas st ar ši učili, kako je tr eba spošt o v at kruh. Č e je padl a mrvic a kruha na t l a, jo je bil o tr eba pobr at in poljubit . Je bil v elik gr eh se s kruhom nor c a del at . Kruh se je z el o upo- št e v al o (spošt o v a l o – op . a vt .). Mi doma smo imeli pol koruzne in pol pšenične moke. Je dli smo ga z a frišk (z a jtrk – op . a vt .) in tudi dru- gač e. Bel , pšenič en kruh je bil z a pr aznike. P o v ojni ni bil o v pr osti pr odaji kruha v e č l et . Mi- slim, da enih deset l et . Č e je bil , je bil koru- z en. Mama je c el o kr ompir dajal a v moko , da E t n o l o š k a d e l a v n i c a o p e k i k u h a , p e k a r n a h i n m l i n a r s t v u v L a v r i č e v i k n j i ž n i c i v A j d o v š č i n i , d n e 1 5 . o k t o b r a 2 0 1 9 ( f o t o : M . S t i b i l j , L a v r i č e v a k n j i ž n i c a ) . 4 3 Izvestje 1 7 • 2 0 2 0 ��� ČLANKI jo je bil o v e č . Bil o je pomanjkanje« (int ervju s s v ojim st arim oč et om je posnel F elik s V rt o - v ec Mo žina). V mar sik at eri družini je kruh nadomešč a - l a k oruzna pog ač a. R e vnejši so pog ač o spekli v s ak e tri dni. P ost a l a je z el o tr da. K jer p a je bil o v eč otr ok , je mama dne vno pekl a k oru- zno pog ač o . P og ač o so otr ok om pripr a vili, k o so gna li p a st a li p a zjutr a j z a z a jtrk (Gabr je). » V es č as v ojne, ko je bil o pšenične moke v pomanjkanju ali pa je spl oh ni bil o , se je pekel koruzni kruh iz koruzne moke. P ri nas doma smo imeli posnemalnik z a ml eko . Iz posnet e ga ml eka, ki se ga je z a - vr el o , da se je moka poparil a in se je zjutr aj spekl a t anka pogač a. P r a v t ako v pe či št e - dilnika in t o smo poje dli, pr e den smo šli v šol o . Imel a je č udo vit o skor jic o na vrhu. Bil a je izr e dno dobr a. P ri sose do vih še dol - go niso imeli pšenic e, kot pri nas, in sem v e čkr at šl a k sose do vim jest pogač o . Imeli so še ognjišč e in so tist o pogač o spekli pod t ako ko vinsko pone v . Gor so dali ž er ja vic o« (sog o v ornic a je otr ošt v o pr e živ el a na T abo- r a pri Dornberk u, seda j živi v Ajdo v ščini. Z g odbo je po v eda l a na del a vnici v L a vrič e vi knjižnici v Ajdo v ščini, 15. okt ober 20 19). K a sneje so ok us pog ač e izboljš a li z r e zino pr šut a. » Z a prvi no v ember , ko smo prišli z ž e gna (pokopališč a – op . a vt .), zmer aj je bil mr az in pridemo domo v in je mama spekl a t opl o po- gač o iz špar get a. T o je bil o super . Č e z l et a se je pridružil a še pr šut a, ma t a pogač a je bil a z el o dobr a. V z ač etku je bil a pogač a samo iz koruzne moke, pot em pa se je mešal o s pše- nično. Se daj mi ne r at a nikoli t aka pogač a« (del a vnic a v L a vrič e vi knjižnici v Ajdo v ščini, 15. okt ober 20 19). T est o so gnetili v posebni mizi, ki so ji r e- kli mentr ga. V č a su gnet enja so v krušni peči ž e mor a l a g or eti drv a. K o so del a li kruh iz pšenične mok e , so nar edili štruc o . P ri k oru- znem kruhu p a so nar edili hl ebec . Z a njeg o v o oblik o v anje so upor abili posebno l eseno skl edo , s a j je bil kruh z el o p ack a st . Na P l anini pri Ajdo v ščini so ji r ekli t eril a. P r eden so da li kruh v peč , se je nar edil o križ. »Mama je zmer aj kruh pr ekriž al a, s v et križ bo žji, je r ekl a in dal a kruh v pe č . Naša pe č je bil a z a pet hl ebc e v , v e č ne. K o smo bili manjši, je mama še v sakemu nar e dil a en hl ebč ek manjši, da smo tist o kmalu poje dli. P e k a r s k a d e l a v n i c a o » m a l i h s k r i v n o s t i h « p e k e k r u h a , k i s o j o o r g a n i z i r a l e č l a n i c e D r u š t v a g o s p o d i n j i n d r a m s k a s k u p i n a i z P l a n i n e p r i A j d o v š č i n i , d n e 1 1 . o k t o b r a 2 0 1 9 ( f o t o : J . F a k i n B a j e c ) . Izvestje 1 7 • 2 0 2 0 44 ČLANKI ��� Č l a n i c a D r u š t v a g o s p o d i n j s P l a n i n e v r o k i d r ž i t e r i l o – l e s e n o p o s o d o , s k a t e r o s o v č a s i h o b l i k o v a l i k o r u z n e h l e b č k e ( f o t o : K . K o g o j , O b č i n a A j d o v š č i n a ) . Je bil o t opl o in fino« (Int ervju s s v ojo b abic o je posnel a sr ednješolk a T ana ja Odar). P ri sog o v ornici z etnol ošk e del a vnic e v Vi- p a vi so v č a sih tudi zmolili s v . Ang el . V Sana- boru ni bil o na v ade , da bi kruh k upo v a li v pe- k arnah, t em v eč »ko so šli v si spat , ga je mama z amesil a in spekl a, da so ga imeli z a drugi dan z a v go z d. Se ni v e dl o , da je št ac u- na (tr g o vina)«, je poudaril a v ar o v ank a doma st ar ejših obč ano v v Vip a vi. D a je kruh ost a l da lj č a s a s v e ž, so g a z a vili v pl atnen prt in spr a vili v shr ambo a li mentr - go. Na P l anini pri Ajdo v ščini p a so g a da li v pomjrnǝške k oše in spr a vili v poseben, suh pr ost or . L ahk o so g a tudi obesili pod str op , da niso prišl e miši in je bil o bolj zr ačno . P rt je bil iz bomb až a a li l ana (demast). P ri nek at erih družinah so imeli l e en pe- k ač z a kruh. T eg a niso nik oli pomili a li nama- z a li z ma šč obo . Modr ost st arih mam je na- mr eč bil a, »č e bi pekač pomili, pot em bi se kruh prijel«. Kruh so str esli v en in pek ač je ost a l čist z a na sl ednjo pek o . Ob sl abih in sušnih l etinah, k o k oruz a a li pšenic a nist a do v olj obr odili, so upor ablja li r azne dodatk e . Sog o v ornic a iz del a vnic e v L a - vrič e vi knjižnici v Ajdo v ščine se je spomnil a kr ompir je v eg a kruha. »K er ni bil o moke me d v ojno , so skuhali kr ompir , zme čkali in dodali v t est o . T o je v eljal o z a kruh r e v e ž e v. T o je bil kruh iz stiske. Č e nisi imel druz ga, je bl o t o . Č e si l ač en, je v se dobr o . T o je bil o z a napolnit ž el ode c .« T ak kruh na j bi del a li tudi v P odna- nosu in Vip a vi, V rhpolju, manj v Ajdo v ščini, kjer ni bil o t ak e r e v ščine . Sog o v ornic a iz Sa- nabor a je še poudaril a, da so doma v č a sih spekli » r ž eni kruh, ki je bil bolj sl adek. Me d koruzno moko so tudi dali r ž eno moko , saj je bil a v č asih pšenic a bolj r e dka. V č asih so dali tudi mal o pšenične moke. « Sog o v ornic e na del a vnic ah so bil e nek olik o neje v oljne , k er se danes t ak o po vz dig uje dr o ži, s a j po njiho - v em spominu »kruh iz dr o ži ni nič no v e ga«. T em v eč : » V es č as v ojne smo imeli doma iz dr o žja nar ejene hl ebčke. Jeseni, ko so se gr o z dne jagode kuhal e in je prišl a pena na vrh, so t o pobr ali in nar e dili iz moke in dr o žja t ake hl ebčke, posušili in t o je bil kv as z a eno peko kruha. T o se je dal o v v odo , da se je zmehč al o in pot em se je zmešal o normalno kot kv as« (del a vnic a v L a vrič e vi knjižnici v Aj- do v ščini, 15. okt ober 20 19). P ek a kruha v pek arnah Na pode ž elju so kruh v ečinoma pekli doma, s a j »z a pekarno ni bil o soudou«. P o pripo v edo v anju je pek iz pek arne v Č rnič ah s am pr oda ja l kruh po tr g o vinah, ne hiš ah. Od tr g o vine do tr g o vine g a je nosil v oprtnjaku ( br ejni). V Ajdo v ščini so bil e po spominih so- g o v ornik o v tri pek arne . V sr edišč u mest a (na pl ac u) st a bili Pil ono v a (Mening o v a pek arna) in Ruštje v a pek arna (st a li st a pr a v bliz u dru- g a drugi), v Štur jah, na z ač etk u P ol ž e v e ulic e , p a Šir č e v a pek arna. L a stnik Pil ono v e o z. Me- ning o v e pek arne je bil oč e priznaneg a a jdo - v sk eg a umetnik a V ena Pil ona. P o drugi s v e- t o vni v ojni je Ruštje v o in Mening o v o pek arno 4 5 Izvestje 1 7 • 2 0 2 0 ��� ČLANKI pr e vz el o živilsk o podjetja Mlinot est (Kr ečič 20 17). P ek arni st a sl edeč arhiv skim podat- k om, ki jih je dobil Jo ž ef Kr ečič , med seboj sodel o v a li in se sk up a j borili z a c ene kruha, ki so jih potr dili na a jdo v ski občini. V č a su med s v et o vnima v ojnama so pol eg v ečjih štruc pekli še big e , r ogljičk e in dr obiž. Iz t eg a č a s a je po znana slik a na pl atnu Kruh umetni- k a V ena Pil ona (danes v l a sti Pil ono v e g a l eri- je). P o ustnem pripo v edo v anju na j bi Pil on naris a l vr st e kruha, ki so jih pekli v pek arni njeg o v eg a oč et a. K o so se politične in g ospo- dar sk e r azmer e tik pr ed drug o s v et o vno v oj- no iz ostril e , niso v eč pr oda ja li dr obiž a, t em - v eč : »Bil e so l e dv e vr sti kruha. Č rn in bel . T o je v eljal o z a Pil ono v o in Ruštje v o pekarno . Dobil o se je tudi enot en kruh – črn kruh z mal o otr obo v . Bil e so štruc e, bil je dober kruh. P r oti konc u 50. l et 20. st ol etja pa so po- no vno z ač eli pe či in pr odajati kif el čke in ž e- mljic e. P ot em so bil e znane tudi ajdo v ske kr emšnit e, ki so jim r ekli pašt ekr eme« (de- l a vnic a v L a vrič e vi knjižnici v Ajdo v ščini, 15. okt ober 20 19). Sog o v orniki iz Ajdo v ščine so tudi spomni- li, da so iz ok oliških hiš v pek arno nosili peč t est o kruha. »P ol eti nam je mama z amesl a kruh in nam dal a v c ul c o in smo nesli v pe- karno pe č . Dali so nam en papir , gor so bil e št e vilke. E no št e vilko smo prinesli domo v , drugo so dali na c ul c o . T o je bil o v č asih, bolj pol eti, ko mama ni hot el a doma kurit . /…/ Z godil o se je l ahko enkr at ali dv akr at na l et o , ko sem bil a gr o zno pridna, me je t et a peljal a s sabo v pekarno in mi je kupil a tisti r oglji- č ek. Bil je mal o zvit in na vrhu je bil potr esen s c ukr om. Bil je masl en« (del a vnic a v L a vrič e - vi knjižnici v Ajdo v ščini, 15. okt ober 20 19). Drug a sog o v ornic a, r a vno t ak o iz Ajdo - v ščine , p a je doda l a: »Kruh so nam dali v t a - v el č – prtič ek, ki so ga pr ej pomokali, zv e z ali in nesli. P aziti smo mor ali, da po poti ne bo t est o vzhajal o in oni so spekli, nekaj z ar ač u- nali. V Pil ono vi pekarni so imeli tudi neko mašino z a piškot e. Doma smo z amesili t est o z a piškot e in bli so na met er . P rv e piškot e smo tudi mi nosili k Pil ono v em. Oni so imeli tudi pr epe č enc e iz masl ene ga t est a, na vrhu so bil e luknjic e, da je bil o zr ačno in t o se je dal o bolnikom, ki so imeli tuberkul o z o . Bil o pa je tr ajno« (del a vnic a v L a vrič e vi knjižnici v Ajdo v ščini, 15. okt ober 20 19). P o v ojni so v pek arne nosili peč tudi poti- c e , s a j se v el ektričnem št edilnik u niso spe- kl e t ak o dobr o k ot v njiho vih peč eh. V Vip a vi je bil a z el o po znana P oniž e v a pe- k arna. P ekli so bel in črn kruh, kif eljčk e , na j- bolj p a so bili po znani po kr emnih r e zinah ( kr emšnit ah o zir oma pašt akr emah). V eščin pripr a v e in pek e kr emnih r e zin se je naučil z adnji g ospodar , k o je k ot pek ar ski v a jenec del a l v It a liji. Z a kr emne r e zine so pekli tudi t est o: »Del ali so vl e č eno t est o , mor ali so ga v e čkr at pr e gnesti. Kr ema je bil a ist a, kot se se daj del a. Bil e so tr osl ojne, « je z aup a l a ž ena z adnjeg a l a stnik a. Z del om so z ač eli ž e z el o z g oda j, da so kruh dobili del a v ci, ki so z g oda j Izvestje 1 7 • 2 0 2 0 46 ČLANKI ��� P o s u š e n , d o m a n a r e j e n k v a s i z v i n s k i h k v a s o v k , m o k e i n v o d e ( f o t o : K . K o g o j , O b č i n a A j d o v š č i n a ) . zjutr a j odha ja li na del o v g o z d. Na del a vnici v Vip a vi so se spomnili dv eh pek o v , ki st a de- l a l a v pek arni, t o st a bil a R afk o Na gl ost in Jo ž e Mohor čič . P ekli so tudi peciv o in pišk ot e , ki so jih pr oda ja li v tr g o vini a li r azličnih sej- mih. V L og u, k o so bil e molit v e ob š a gri De vic e Marije , so v o zili tudi kruh in r azne iz delk e (pi- šk ot e , kif eljčk e), k ar se je t am pr oda ja l o . Z a- nimiv o je bil o z a pr oda jo . Kif eljčki so bili tudi z a viti. Bil je izr eden dog odek , k o so si jih l ah- k o priv oščili. Niso bili na v adni. Bili so z ape- č eni. Kr a jank a iz Sanabor a p a se je spomnil a, da so v pek arni k upili tudi r ogljič e – po dv a sk up a j. Del a li so jih iz t est a z a kruh. V a šč ani so si r edk o priv oščili sl adic e . »Mi nismo v e dli, kaj je pašt akr ema.« Bil o je pr e v eč dobr o , am- p ak tudi dr a g o . V endar iz Sanabor a niso ho- dili v pek arno , s a j »kdo pa je v e del , da obst a- ja pekarna, v se smo doma spekli«. Z aključne misli D anes je odnos do kruha pr ec ej drug ač en in v elik okr at z el o mač eho v ski, č e g a primer - jamo z odnosom v č a sih l ak ot e in skr omneg a življenja med in po drugi s v et o vni v ojni. P o- g o v ori o kruhu so med st ar ejšimi sog o v orniki vzbudili močne č ust v ene odziv e ž a l osti in je z e , v endar tudi l epe in z animiv e z g odbe , ki jih v elja še napr ej zbir ati k ot pomembno l o- k a lno in naciona lno dediščino . P odobneg a mnenja so bili tudi dijaki, ki so ob pog o v orih s st ar ejšimi spo zna li pomen kruha v pr et e- kl osti in r azmišlja li, k ak o simbol s v et osti, bl a - ginje in bog a st v a pr enesti v digit a lni s v et k ot digit a lni pr edmet . Na vpr a š anje , k a j ml adim spor očiti z zbr anim gr adiv om, p a je eden od dijak o v poudaril : K ar je meni najbolj ost al o v spominu s st arim oč et om [pri int ervjuju – op . a vt . ], kar so mene tudi kot majhne ga ž e učili, je, da sam kruh kot r es najbolj osno vno hr a- nil o , kljub t emu da je najbolj osno vno , ga je tr eba najbolj spošt o v at . Nikoli ne met at v smeti /…/ magari, č e je suh, magari ga dat kokušem, č e se l e da. Ali pa do t e mer e poskr- bet , da se ne kupi pr e v e č , da se ne posuši, č e nimamo kokuši, da ga ne z a vr ž emo . In da se kruh post a v e, t o mi je tudi mama poudar jal a, pr a vilno , da se ga nikoli ne obrne nar obe, t o se mi z di tudi pomembno , ker s t em naj bi nač el oma izkaz ali nespošt o v anje. T o se mi z di najbolj okvirno , da se naučimo neke ga spošt o v anja do osno vne ga hr anil a in pot em, ko c enimo osno vno hr anil o , na kat er em smo r azvili našo civiliz acijo , da se l ahko naučimo c enit tudi ost al o hr ano in ost al e st v ari. Je neka osno v a, na kat eri se naučimo c enit . V r e - dnot a. « K t emu nauk u bi mor a li str emeti v si, s a j je od v seh na s odvisno , k ak o se bo pek ar - sk a dediščina, ki v sebi nosi ogr omno č ust e v , družbenih vr ednot in pomeno v z a r azv oj na še k ultur e , ohr anja l a, r azvija l a in pr ena š a - l e na ml a jše r odo v e . Lit er atur a: Bač ar , S. 20 13: V oda, st opa, mlin: dokumentir a- ni mlini na območju današnje občine Ajdo v ščina v z godo vinskih virih in z apisih. No v a Goric a: Goriški muz ej Kr omberk . St anisl a v , R., M. P r a jner , J. Bog at a j 199 3: Kruh na Sl o v enskem. L jubljana: Kmečki gl a s. F akin Ba jec , J. 20 15: F url ansk a k oruz a in pol en- t a v poljedelski in k ulinarični tr adiciji Z g ornje Vi- p a v sk e doline . Izv estje R azisko v alne post aje ZR C S AZ U v No vi Gorici, št . 12, 2 3– 2 9. F akin Ba jec , J. 20 12: »P oljnt o smo jejli v sak v e - čjr , košn buot magar t d z o fr jšk«; o pridel a vi koru- z e, ličkanju in kuhanju pol ent e na P l anini me d pr et ekl ostjo in izzivi v prihodnosti. P l anina: Dru- št v o g ospodinj in dr amsk a sk upina P l anina pri Aj- do v ščini. Kr ečič , J. 20 17: Mlinot est : 150 l et : br e z moke ne bo kruha . Ajdo v ščina: Mlinot est Živilsk a industrija. Ov sec , J. D . 200 2: Kruh – od z g odo vine do sim- bol a. V : Daj nam danes naš v sakdanji kruh. C erklje na Gor enjsk em: s amo z a l o žb a J. D . Ober č . 4 7 Izvestje 1 7 • 2 0 2 0 ��� ČLANKI