„Soia" izhaja vsak jietok in velja o posti iircjpniaim aH v Goriri nn <1oni o^iljaua: Vse lcto.....:. i.40 Pol ieta....... j 20 Cefnt Win..... I.io Fri oznauiiih i;. ta!.«> tmli ; n ..}<'<¦ (IHtCuft" a<> plaOUJK 7.11 llUVlulllO tfiblOp- to vrsto; 8 kr. •"•<• s<» tislfii I krat « " I" !! " 5 " /.air,',. ,,m- p» ;t,;:..:. III.NIMIM I. .............. ' ll1"....... ¦.. 'J".-'" Jl ¦U,.-JJilU riSev in prevolika popustljivost krajnjiMolHkii. svctpjri.""! Ako hofiemo imeti dober nupredek'mrfedno .fcbiBkqj'Al vanje, moramo tudi skrbcti, da«starnW.dovedemo w>,( tega, da bodo svoje otioku radii* y Sola, poSiljali, To . pa dose^emo na dva liurii^i:, s podufievanjcm In s '" knzuijo. NaSi ljudje so vemnoW litifm6;i drustva „Sl«i;au v <;orh-i 17. januirja 1SN1. Nn |-o\a!»i!t», ki j«' bilo la/.^la^iMio v tivch /;»d-njih >tevili;ab iia>i'n.i !i>ta, «csi-> st \v, \(\>x& ob 11. uii tidik<» diuLt\i':iikuv „?!¦';;•¦'* v i>!".it.'iiii pudpiti-nt'ga dru^tvA, da y um^'I pivd-oduik ii. v-.ttv. dr. Totikli kmalti po dulniv-ni nri ndpivti zbouivauj«*. Diuaitvi'iiikov se ]*• biio nabraio do 40; vla-ia ui biia zahtopaua. I'rvi sprt-jiovori pnvl-i-duik, po/dravi tiav-zoCik trr i/ta/.t sv->j«' vt'st'lje, da >•¦> se dni^lvt-niki v obilnem Stcvilu xcili k obfiu-mu zboru. N.ilo porocil je dnititvt'rii tajtiik, g. vo-Ija l'ov.v', o diustwjn'iu ib'-lovauji pr«'ti'klfga Iff.i; ^iumhI jc vladine o-.lluki' na petieije laiisk*'^* ubenega /bura /a vpidjav.i posubue-ga tecaja za vrtuaritre na v. k. unt-lj^kcfii i/obra/c-valiSfii v (iouci in /a u>taiiuvlji'»je otiDftkega k«it vad« ni'ga vrla na mlvui uOih.ACi Ut za rpcljavo slovi'ii.-ke-ga kot uOneg.1 je/ika za Slovence na di/avuib ljud-hkib iu Mvdtiji.li iolah g.ui.skih. I'onnVil j«', kako je odbor i/.vi sil od laij^Ucg.i obniega zboi a tlaun urn na-logo /.a uapiavo sb.\. otro-i»eg.t Vila in za uManov Iji'iije wLjudalie pos «jiinn:t " v iiuiici. Otu^uil jc dru-fitvi'iio di'lovaiijc pri la.'i^kib lolitvali v di/clni /bur, pcticijo za vpi-Ijavo po.M'btu' wiiiKJe v JJnlil), na k i-tero ui m odgovora, in kaj je stoeil odbor, eda:»jega prednediiibtva e. k. driu-bc, da bi se z-i kni'tijr-k: ra/voj vse d>v;ele cnako-memo skfbt'io. kolikor ; r:j>as0.i se.iaJija drustvena uravnava. poudatja pa ia d;»ka/.!ije. da na mnogu ttuiu b; dezelni kult'.irtti svet h.t'.y ugijal Kiuet:jskuu pa* trtibam. Na-.vetovana pt-ticija se sprejme eiiyglasuo brez raifguvora. 1'otem ptMe v tazpiavo peticija za ^i.-'ematiCno (po nacrlu iirejei»o) raviijijiij.? in iitjenje kor^ike teste ob SoCi. Opi>ar;a je vazsiOst te ce.^te v kupCij-skem, gi.»poiar.-k*.'Ui iu vojaknem uziru. Naiteta >o inc&ta. na katerii. potrtbujv ce.^ta alt Sitjeuja zaradi preveiike ozine, ait ZiMvajenja zaiadi stnuih kiancev, ali uiostov zaradi poi"kov, ki u-cejo cez cesto. IVticija se je sprejela z obOent pritgevanjem cuogla^no. Izrazena je bila zelja, naj bi se jirosilo tudi za p«> pravo drzavne ceatc iz Gorice v AjdovsOino. ProSnja se je priznaia kot opraviceua. ali sklepanje o tej stvari je bilo odlozeno za drugo Iyto, ko by podposa za ce-sto po soAki dolini zagotovljetsa. Tretja peticija opisuje narodnostne razmere v v gorisktm raestu glede poduka m odgoje ter prosi z ozirom na to* da obstojeci slovenskt otrcski vrt, bi mogel Bluzitt kot Viiditi vrt gojeukam c. k. uviteijakf^i izubra-ievaliSOa v Goriei, iu z ozirom nu to, da Sloveuci pla-Cujejo uze tako za obcinske italijanske otroSke vrte, naj bi visoka c k. vlada blagovckla odloCiti letuo podporo za vzdrzevanje obstojecega otroSkega vrta in za ustanovljenje novih vrtov po potrebi, ter naj bi podelila imenovanemn vrtu v popolneuje njegove no-tranje oprave podobe aekaterih svetnikov iu Njih Ve-lifianstev. Peticija bila je sprejeta enoglasno, z glasnim pritrjevanjem in brez razgovora. Med raznimi nasveti bil je na prvem tnestu oni g. BI. Grce in tovansev, h katerim se je nalozilo drugtveuemu odboru, uaj nabira v tnestu potrebne date o slovenskib, Solski dol^nosti podvrzenih otrocih ter naj predlaga prihudnjemu obCnemu zboru, ki naj se ga med letoin skliee, sredstva, pokaterib. bi sg |ori- | skim zapuSeeniin sloveuskim olrokom priskrbel po- { ; ttebui podttk. Mejui gmf Anton Dbizzi inenil je, nnj I bi se doliena pr.'Sujt na priunvno mesto uie pri tem zboru sprejela. Ker zbor ui imej prod sabo potrebnih I ilat, obveljal je pr?dliu g. <.nV, ki je bil enoglasno J sprejet. j DruMvi'tiik g. Iv<'rScvani stavil je predlog, naj I se Mason dnistveiieiuu odbint, da lv> skrbel 1. za I postavl.ie;ij>> pusie po razlicuili ob^inali, v katere bi I ne uabiiali duneski za naroilne sole, 2, za odpravlje- I nje nevariii'ga ovinia in seinpeferski eesti pred on- I da>ujo znpnijsko eerkvijo, IJ. za odpravo mitnice pri I vtlovin^kem mostu. Predlogi se sprejuiejo brez ugovora. I Ker ni uikdo .stavil diugega predloga, pretrgal I je predsi'duik zbor za uekaj «\isa, da so se drustve- I niki piigovorili zarad volitve. Ko se zbor zopet odpre, I voli se ua predlog g. HI. (irie z vsklikoin za pred- I scduika vitez dr. Toukli. ki se s kratkiini pa jedrna- I Unit besedami zabvali za izkazauo cast. Na to se I volijo ua predlog integu gospoda vsklikoin vsi lanski I odboruiki zopet, le g. dekan tbbii': je uov, Odboruiki I so: dr. Al. Uojic, dr. N\ Tonkli, dr. (Iregoreie, Anton I (libit, Andrej JeghC, I'Vaue i'ovse, Peter Kobal, An- I drej Kocijantiv, do/ef Nauut. NamcKtniki so bill iz- I braui gg.: iguatij KovaOie, Jozef lkijec, .Silvester I (Jigoj, Franc Hmeljak, Viuko Zega. I Na predlog g. Hi. (Jitfo izn:6) zbor svoje zau- 1 panic iu zahvalo bivSemu g. predseduiku iu eel emu I .idboru. S t.viktatiiim uavduseuiiit zivio-klieem ua Nje- I gi»vo Vi iicanstvo, pre.svitlega cesarj.i skleneu je bil 1 t-iie -i zbor. I V odborovi seji, ki je bila koj po obLnem zboru, | i/.*..!il je od.'ior i/.iinsl selie podpredsediuka dr. G»e- j U'lreiea, lajinka I'Vaii'a Puv.ieta, denarnicarja Aitdreja I .le^l.iii. Iz mca zeliino. da bi diustvo z novo voijeniai j iidlioroiu tudi v tekutVia letu prav lepo se razvijalo 1 in miMigo stoiilo za posten uapredek goriskib Sloven- I eev. Zeliino uiu v ta naineu prav ktepke vsestrauske I podpore. _____ I Solstvo na Cerkljanskem. I Iz cerkljauskih bribov. I Cerkljanom in ci'ikljau>kemu okraju splob se J rado oO'.ta, da so v >^ii, da s I I pricetim ilclom pridno napredujemo, da nasi at obso- I j jevalcem cez nekaj casa tisto mero naprudka iu omi- J ke i»red noge postavimo, s katero se sedaj ilrugi po- I nasajy, da s pouosom in brez strahu glavo povzdig- I nemo ter poiecemo: flTukaj sm>. prosimo, sodite I nas". Kako pa to dosezemo? K t-ma oao\ bodo po- I snagala naSa bralna drustva, krepko d-dovanje za na- I roden naptcdek navdusenih moz iu pa dobio urejeno I solstvo. 0 obeli prvib tockub se je ze mnogo pisatilo, I samo o Solatvu se nikedar; zato prestopimo danes k I tretji toCki ter poglejmo, kako se razvija in na kaki I J stopinji je nase narodno Solstvo. I Kedno Solstvo se je na Cerkljanskem se le v I zadnjih letih nekoliko razvilo, kajti Se pred par leti j j je bila pri nas samo ena redua Sola in to dvorazred- j nica v Cerkuem. V zadnjih letih se je to Stevilo ne- | koliko pomnoztio in up.-itt smemo, da nam Cas tudi I to dopolni, kar Se ponianjkuje. Napredek se sicer pd- I kazuje, ali z napredkom uioo gg. ufiitelji in duhovni I pomocniki povsem zadovoljni, dasiravno niso sami tega J krivi, ampak precej slabo Solsko obiskovanje, ki je pri j nas, sploSuo govorjeno, pomaujkljivo. Kaj je temn I I uzrok? Glavua uzroka sta j?revelika zaoikraost sta- ? Dopisi. tz Kanala, 14. januarja. — 11. t. m. okolo 2 zajutra nastal je v naSem trgu ogenj, ki je v kratkem Casti upepelil hlev (io skladiSCe za seno. Oboje je bilo zavarovano. Nevarnost je bila velika; zato vsa Cast naSim gaailcem. Kako je po2ar nastal, se ne vG; le toliko nam je znano, da omenjeni pogorelec priSel je prav tisto noc" in sicer ob eni nri in treh Cetrtib popolnoci s konjem damoY. Ko je kouja s^ravil .^ St. 3. ........ .. V Gorici, 18. januarja 1884. Te&tj XIV. Posamezne številke se dobivajo po 8 kr. v tobaknniicah v gosposlci ulici iif:zu ..iroli 1,-ron", na starem trgua i:« v n,iiiHki uMci ,er v Tvstu, via Ca-««rnia, '!. n».|i-i naj >,> blagovoljno pošiljajo 'iirz j Lokve in Karnico in spet na Traovo okolo 14 klm., i sknpaj tedaj 26 kilometrov. Zasluiilo bi se na leto ! nad 60 tisoS goldinarjev. Samo gozdna blagajnica placa na leto nad 60 tisoS gl. za voznjo drri in oglja in mora zraven,tega §e zveliko te2avo voznike priti-skati, da to voznjo dovrSijo, Ceravno so dobro pla-Cani. Yozniki vozijo, karmorejoin §e prevec, pa dosti je dosti. Od kubicnega metra drvi se jim plaenje po 1 gl. 80 kr. do 2 gl., da jib pripeljejo v magazin (skla-diSCe) v Gorico. Od oglja dobijo pa po 4 gL za tono ali *za 10 kvintalov. Drvi se izpelje na leto od 30 do 40 tisoC kobiSnib metrov, oglja nad tisnC ton, to je nad 10 tisn6 kvintalov, cokov nad 5 tisnfi metrov, ledn nad 2 tisne kvintalov, apna tndi toliko. A ko-liko tisue kubienih; metrov ae drugib drvi in koliko pa §e privatnega Wagal Tako se labko rede, da bi tramvaj zasloiil nad 60 tisod gld. na leto. In te voz-nje ne prenehajo Se 100 let, ali pa se tisofi ne. Kaj pa porecejo dosedanji voznki? Bolj§i se jim bo goddo; saj bodo do postaj vozili. Dandanes tako prevee vozijo, da sami sebe in zivino pokvarijo in §e celo kmetijstvo zanemarijo. Sami uimajo poeit-ka in njib voli ves gnoj na cesti pustijo. Ob Casu koSnje pa stane kmeta nad 200 gld. seno spraviti. ue ve da to delo v» cndel le ptojci dovrSijo, domafii 1 S« pa po cestah trpml^jo. Mareikedo poreile, Ua tudi ! S Klbarktekega, 6. janmrja. — (Navada — davek 1) Govoril sein s kmetom o volttvab, o njih vai-nosti in pomenljivosti, o previdnosti pri izbiranji po-siaucev itd. — BH«i, ja I* de mi on. ,dve reel bi bill za nas potrebni. To naj bi nam poslanci dosegli: da bi vsak oca bil gospodar jedcega sinu gled6 voja^Cine, pa — da bi ne bilo trebe takih dot dajati*. No — uze 1 Pa o dragem uekaj posebej* Tedaj poslanci naj vain napravijo postavo, naj vam prepovedd, da nimate visokih dftt dajati ni spre-jemali (tirjati)? Menda bi si v tern labko sami pomagali brez postave; samo panteti in trdne volje je treba. Pa le prerado vclia pri ljudeh ta le postava: ,Tako delajo drugi, jaz m )rain tndi; kaj pon-ko Iju-dje, Le ne ? Treba iti za sv»tom I9 Malo veC samo-stojnosti bi trebalo; «ez mot ne dajati — in tndi ne obljubovati 1 Drugodi no pozuajo tolikih dot Kakine so n. ?r. dote na Bolikem ali pa na goriSkera Krasu itd. 'ar sto je onde uie nekaj. A pri nas ? J,Bera6*f ki ima 2 kravi v hlevcku, pa uz« obljabi 5—6 sto (ali jih plafia, |e drugoupraSanie!) (k ninia 1000, §e uiC ni posteta! Odtod tndi izhaja, da se prt zakon-skih zavezah le prevcC gleda na — stotnieet— Knp-fiija — barantya — k§eftl Pa pravijo, da je na§ kmet praktiien, t. j. da gleda na svojo korist. Ali tndi tn?~ V resuici uie net Da bi bila prejeta dota nje-gova lastniua: onda dakako bi bil kmet na koristi. A tako, ko prejme sdoto" le kot brezobrestno poso-jilo, in ga morajo pozneje on ali njegovi zopet od-Steti: ne more se govoriti menda o posebnem dobii-ku. Cc je prej dobro, pa pozneje §fiepi. Resnica je, da se preved gleda na to. Tako je na$ kmet v ved-nih stiskab. Komaj wodpartia svoje brate in sestie, uie mora stiskati wparte* za svoje lastne otroke. — Odtod niDOgemu — gre te2ko za denarl wSaj hi§aj«» dobra*, glasi se vcasih, »a za denar jim gre te^ko 1* Ni cuda, 6e mora jeden studenec polniti toliko po-sod, ki niso odvec* plitvel NaSi hribovci in dolinci prodajajo marsikaj, kar donaSa peneze: a iivenje jim je iestokrat revnejSe, nego Treotarju t Km»»i5ka prevzetnost je huda vfiasih: iz same prevzetnosti ~ tiebc stradati I Malo poniz-nosti bi ne Skodovalo. Pooi^ni bodite: pa ne bo treba pomoci od deielnih poslancev 1 P. b jor, dne 8. jaauarija. — (Gozdivm gozd-narji!) Gozdi so dobri, koristni, potrebni. Skoda, da jih ljudje tako malo cenijo in varujejo, da tolikoktat poje neusmiljena sekira, kjnr bi ne smela, ali kader bi §e ne smela. To nam ptiCajo golitfave, ktso se u%& zelo razSirile. Lahko je podreti, a zidati ne tako; lahko gozd pocrtatt, a teie ga zarediti. Res, da je v gozdih lep kapital; a trebe ga cavati in le obresti previdno rabiti. Glovek ne siu§ biti tako volkat in sneden iu svojepriden; treba, da tudi drugemu kaj privo&Ci, da tndi zanamcem §e kaj pustimo. Bratt je, kako hudo je razsajata povodeoj po Tirolskem, Ko-ro§kem itd.; mnogo je tega krivo pomanjkanje ^oz-dov. In tako tndi drugodi se mnogo prizadevajo po Tirolskem, Vla§kem, v §vici, na NemSkem (Tanmisu) v Karpatih in na nasem Krasu, da bi zopet gozdi vzraslf. Se ve" da je to teiko, po nekodi celd nerao-gofie; 2e povodenj vso zemljo spere se skalovja, kje U potlej drevo poganjati? Stari h — ik v K. g. je znai pripovedovati, da je bil v S. nad cerkvijo ne-kedaj cm gozd; a zdaj je onde samo kamenje in la-borje. Dolt s curkom, gori po niti t Tako pri zdravji, steel in pri gozdu tndi I — Zato se ne morem njemati z onimi, ki dejo: kaj to, eemu ti gozdnt cuvaji ? saj kmet zna sam 6u-vati svoje gozde! Ni res I Ce bi bill ljudje pametui, bi §e marsieesa drnzega ne bilo treba: nitt vojakov, niti vojsk — tega najvecjega madeia Clovelkega ro-du — niti oroinikov, niti je6, nitt posilath delalnic itd. A trebe racuniti s faktorji, razmerami, latere imamo. Kmet ne zna ali nofie varovati gozdov, kakor se tide, zato ker je njegov obzor tnajhen, ker skrbi le za se. A^ta, komur je skrb za vso drzavo, ki ima vedeti za vse, ta presodi stvar drngace. In fie se go-di, da mora tu pa tam kaka obdina placati kazen radi nemarnosti v oskrbovanji gozdov ah njih iztreb-Ijenji, prav je I.... Tako naj bi se zgodilo §e komu drugemu, ki iz lahkomiselnosti ah sebicnosti drevje oSkoduje, da se potlej posusl. Pravim tedaj: gozdni Cuvaji so nam potrebni; treba je malo v prihodnost pogledati. In prav je, ce o taki priliki ijudstvo podudnjejo, kaj je treba in kako. — A ti kmetie, posIuSaj pazljivo njihove be-sede in ravnaj se po njih — d»bro ti bo, ali Ce tebi ne, vsaj tvojim otrokom. Sploh vedt: da se ni neum-no, kar se tebi ueuiiino zdi. Mnogokrat se fioveka odprejo oct, kader je uze prepozno. la tedaj kliee in zdihuje: 0, da jaz nisem imel koga, da bi me bil posvaril. Giej, svari te gozdna postava: spoStuj jo I _______ G. B. Z Bolskega, dne 9. jaouarija. — (Bolgka Hi-taluica zgled narodnjakom, odgovor nasprotnikom!) Ne v6m, kaj da se nikedo ne zgatie, da bi kaj pove-dal svetu o na§em staoji. To vendar i;i prav; ne skrivajte luCi. Pokaiite se, da vas bodo tudi drugi videli. Na§a citalnica je imela svoj obcui zbor dne 27. preteklega raestca. Bil je navdu§en, lep, pomenljiv. V odbor so zbraui moije, na katere se lahko zana-§amo; prvosedmk g. Alojzij Z. Prav I Kedor je za delo, naj se ne odteguje, naj se ne izgovarja. Bog in sreCa! Casnikov je narofienih za 1. 1884 18: 16 slo-venskib, 1 hrvaSkt (Hrvatska Vila) in 1 nem§ki (Tribune.) Dosti za uaa; pa §e diugod tako pri jednakih raztnerab. Menda na§a citalnica v tem ne bo med zadujmi. A posebno pohvalno imam omeniti, da se je si. Citalnica popriiela v^Socl" oraenjenega nasveta gled6 potovalne cittilnice. Oe so potrebni potovalni uCitelji, jednako i Citalnicel Dovolilo se je tudi letos v pod* poro aMir-u" 12 gl. To pa tako; da ostaue 5 listov «redn»itvu v razdeljenje mej KoroSce, ostalih 7 listov pa se je doloCilo za napravo potovalne Citalnice. Saj je tudt pri urn potreba bujeuja I In sicer bodo romalt listi: 1 poTrenti, I po Socl, 1 po Koritnici in Kalu, I pt» BalSici, 1 po Srpeuici, 1 po Zagi 1 po Bolci. Pa §e drugodi tako 1 In se to imam omeniti, Kusvet glede tega je prikd od naScga g. Durj., ki zastopa tu aredoji stan. Dobro znamenje I G. nasprotuiki! tu imate dokaz, da niso naroduega misljenja le nckateri vzne§t»njaki (Li-natiki), nt-go da je uie Ijudstvo zraven. •— Po sklepu Citahiiskega zbora ima se tudi na-praviti posebna deska-kazalnica, ki bo znullla Citai-ntCno sobo. — Prav dobro! Pokazlmo, da so tu za narodno atvar stla ze utrjena*. ______ P*ov- (Z Ljubljana 9. Jan. Mojeinu zadnjemu dopisu pripetila se je neuavadna Cast, dasi je vaS li»ts kakor men1, uekdo, ki se koprca na Bsrenjsketn paSniku", tukaj v Ljubijani malo cltan. Kar trije junakt so sko-Lili nanj. Med temi trend je ccl6 — Cudite se in str-mite — na§a ljubeznjiva nemSka teta, urndna Laiba-harica, katera vam se ve da ne pride nikoli pred oCf. Ves raoj dopis j« od besedo do bescdo prinesla v heiuSkcm prevodu. V resuici nezasluieua Cast! Zraven pa stavi v oktepe svoje opazke. Da te opazke niso ne duhovite ne dovtipne, mi clsto l«»hko verjamete. Odkod bi stara gospa vzela duh in dovtip, ki zmeroin le plete ofidjozno nogavico iu ki je kakor tista Klara, ki po noci slva, po dnsvi para, kakor se jej od zgo-raj ukaztije. Tudi stare BNoviceK, ki so uie davno pozabile, kaj so bile slovenskemu narodu in so vso svojo lepSo preteklost vrgle pod klop, zagodrnale so nekaj na vaSega dopisuika. Tretji junak se je oglasil na asrenjskem paSniku0. Ta mojemu telesu ne dovo-luje prostora tukaj, ampak i$ce me tam ob Sofii, a iz Ljubljanc mi privosel samo ainspiraciio**. Najbri sodi po sebi in misli, da kakor pri njem tako tudi pri druzih ni dopisa brez „inspiracije". Naj mu bode, ako ga veseli. Toii se na osobuosti v mojem dopisa, kjer jih pa ni. A on sam isCe oscbo dopisnikovo, ni-kjer pa ne pravi, da nisem piaal resnice, alt da sent pretiraval. Pa6 pravi: ,da v Cudno zvezo devant gos-tilni§ko iivljenje s slovstvenim prospehora". Nt res S V zvezo sera ga deval le s s o e t j a I n i tn, in kdo bi tajil, da nt v zvezi ? Podtika mi tudi izdihljaj: kaj bo iz naSega siovstva? Ta tzdihljaj se je izvil iz do* pisnikovega peresa, uikar par iz mujih prai. Nadalje pravi: „da ni opraviccno niti nmestno ttgatt si iastuo kozo s telesa.* No o tem bi se dalo govontt. Jaz tnenim in tnenda tudi kirurgija aCi, da se vcasihmora rezatt ali celo igati tudi *tastna ko^a6. In prav mi Slovenct imamo o tem bridke izkusnje. Ne godilo bi nam se, kakor nam se godi v resuici, ako bt bili zmerom in o pravem casu rezali in igali divje meso na svojem telesu. Le mislite na.....t pa imen neCem navajatt, saj st> zoaua vsem. Ali je poteiu cudo, »ko mnogi pri nas to oajnovej§o ero nezauplj ivo od strain opazujejo. Po naravnih zakonih imajo eaaki vzrokt enake nasledke. Nasa nezaupljivost je na pravem mestu. Ako vidimo morebiti precrno in ako uas prihodnost uveri o prottvnem, tem bolje. Gotovo tega ne bo nobeden tako vesel, nego vaS dopisnik. iz Ljubljane, 10. jan. — *) Zaduji dan starega Ieta nam je prmesel izjavo, gotovo vsakemu zavedoe-ma Slovencu zaieljeno, kt je pregoata marstkake skrbi in bojazni in je obudila v srei vsakega domoljuba ve-seie oade za novo leto. Klub uaslh deieluih poslancev je namrec izjavd, da narodna veclua deielncga zbora je v vseh bistvenih stvareh edina, da vst poslanci bofiejo slozno postopati, varovati iu potezati se za koristi in ielje ne samo kraojskih ampak vseh Sloven-cev. Kranjakim driavnim poslantem pa se je tnaloiilo delati v tem smislu v sporazumljenji z drugimi ato-veuskimi tovariSi tudi v drzavuem zboru iu pri tniui- *,) Od 4tygeSa dopisuika. sterskem prcdsedntku grOftt Taaffeji. To izjavo so pod-pisali bre2 izjeme vsi narodni poslanci de^elnega zbora in s tem so slovesno priznali, da nesrecne ra^prtije ni vec med njimi. Bog daj, da bi se nikoli vec ne vrnila med narodne poslance iu voditelje! Kok vspeh bo imela n iziava, o tem se ne da Se soditi, ker je odvisen ne sanio od poslancev, ampak tudi od vlade. Da le poslanci ostanejo edini in neupogljivi, vspeh gotovo ne izostane. Za dobro znamenje imamo, da so tudi vladoi in oficijozoi Usti pooatisnili oraenjeno izjavo, med nj?ini tudi nasa stara tetika „Laib. Ztg," Ui je bila uavadno gluba za M\e prebivalstva. Ta ca« snikarska te'ika da!a si je v najnovejsem casu malo bvalezno zadaco, slovenske We ueiti, kako in kai naj piSejo. Ne vem, ali bodo boteli ravno tako ple-sati, kakor oaa piska? Zaraeriti jei ni, ker ljudie se kmalu navadsjo stanh zenic, ki razkladajo pri kofetu svoje npzore, kako bi svet moral biti ustvarjcn, da bi bilo njim prav. Tudi Vas>ga druzega dopisnika iz Ljubljana, ki je ioiUl konec starega leh v „SoCi," koliko kvara je naredila v dezelnem zboru nastala ! razprtija zarad glasovitih 600 fl. za nemski pouk v narodntt solah, hotela je ?Laib. 7Jz.u osrapSiti iu lo- j gike uciti. Je It padel nje poduk na rodovitna tla, I ne vem. Jaz bi sodi!, da bi te bib nap*5no, ako bi J se za 600 gl vsi kranjski fautici nemski nauCili; | prilmdnie leto bi gotovo ne bilo med poslanci nobene I razprttje, ako bi kdo predlr^al 600 gl. za pouk v I lalinscini; ki je gotovo tudi potrebna, ker imajo uze | tako zaupatiie v rJente ucencev niiiih Imdsklh 6ol. I Potem bi ptisli na vmlo drugi jeiiki in predmeti: j francoscica, maternatika, fKikaitd., ki so gotovo tudi I tredui vsak po COO g, Kako uteni bi bili vsi na§i j trdoglavi pa^lavei, ki sedaj Se zajemsjo svojo raodrost 1 iz abeccduika! I Zdravje mil. g. Skofa dr. Pogacarja se ni Se uie | Da bolje obrntto. V soboto je bil slovesno prevtden a I gv. sakramcnti za umiraioCe. Casnikarske govorice o I imcnovanji pomocnika boluemu skofn in dozdevnega sasledmka v osebi kanoiika g. dr. Gogale so prazne in izmialjeue. .—-—¦¦«¦¦,. ^** Folitifiai pregled. j Lanako polctjc je bila na Dunaji takozva-na clektrifria razstava, kateri jo bil pokrovitclj eesarjevie Rudolf. Cesar zahvaljuje se cesarjc-vicu v lastnoroenem pismu za pokroviteljstvo te razstave, s katero so se veleva&ii graotui indu-sevni interest pospcsevali, ter mu izreka popol-no pripoznanje za njegov trud. Ob jednem je bilo mnogo oseb odlikovanih, ki so si zatoraz-sta?o pridobile posebnih zaslug. V gosposko zbornieo je bilo tudi letos ime-novanili dvanajst novih udov, da bi se prostori napolnili, katere je v teku easa nemila smrt spraznila. Levicarji se hudujejo nad Taaffeiem radi tega imenovanja, 6e§ da se ni oziral na njihovo stranko, prav za prav le radi tega, ker vidijo v tem znamenje, da Taaffe ne misli se odstopiti. Ruski minister zunanjih zadev pi. Giers pride 19. ali 20. t. m. ua Dunaj in sicer, ka-kor je poluradtii ruski list objavii, vsled oseb-nega povabila nasega presvitlega cesarja. Vobce se sodi ta pohod kot znamenje miru. Prediog ogerskega ministra Tisze (kalvini-sta), da bi se smeli na Ogerskem judje 2eniti s kristjani, je bil v ogerski gosposki zbornici ie v dngo zavr^en z 200 glasovi proti 191. Mini-stri so sklenili, da se zadovoliio s tem glasova-njem in da ne bodo skusali s?oje srefce na tem polji. Prav imajo, kajti na Ogerskem je inarsi-kaj bolj potrebno, ko taka postava. Na Hrvaskem postajajo duhovi vedno bolj razburjeni. Po hudi debati sprejela se je tako-zvana indemnitetna postava z 69 proti 25 gla-sovom; a 2e 13. t. m. bila je pri Blarkovice-vem predlogu glede postave o zendarmeriji zopet tako buraa seja, da je moral predsednik sejo zakljuciti. Starcevid je zopet tako ropotal, d% je bil vnoviS za osem sej iz sabora izklju6en. Predsednik je postavii pred vrata iendarme, da bra-nijo Stardevifiu vstop v zbornieo. Med Crnogorci in Albanci nastane najbrie zopet boj. Gusinjski pasa se je uprl Crnigori, ko je hotela zasesti to pokrajino. ki je bila Cr-nogorcem ndstopijena. Crnogorski sokoli so sklenili pokrajino se silo vzeti; razdelili so ze med ljudstvo orozje ter zbrali si poveljnika Stojana Kova6evi5a. Siu nemlkega kanclerja Bismarka, po imeau Herbert, pride k nem§kemu poslanstvu v Petro- . grad. To je zopet po nazorih neknterih Sasnikov znamenje miru in povoljnih razmcr med Rusijo in Nemcijo. Tudi Bismark je bil ob svojem Lasu v Eusiji; pravyo, da je bil pri ranjkem Cror-cakovu v Soli; mogo5e, da hoce o5e tudi svg- I jega sina in bojda naslednika v ono Solo poslati. Laznjivi prerok — Madi — dobro napre- | duje. Iz Kajire se poroSa, da se je vse prebi-valstvo na obeh bregovib belega Nila zanj iz-reklo. Zveza s temi dezelami je pretrgana, bati j se je celo, da se posadka iz Kartuma ne bo mogla umakniti. Iz Tripolja prodira, kakor pra-vijo „bozji poslanec" §ejk Senussi, da se Madijn pridruzi. Zadeve med Kitajci in Francozi so se na slabSe obrnile. Kakor se porofia, dela kitajska vlada velike priprave za vojsko s Francozi. 0-boro^ila je nad 200.000 vojakov. Mogoce je pa §e veano, da se v zadnjem hipu stvar poravna. Domade in razne vesti MilosUjivi knez-nadfikof dr. Alojzij Zorn, dovrSil je v nedeljo, 13. t. in., svoje petdeseto leto zivljenja, drugi dan, 14. jam, pa prvo leto svojega SkoHjstva. V veliki cerkvi pela se je iz tega povoda v ponedeljek slovesna mafia. — PrevzviSeni c. k. na-mestnik tr^aSki bil je tisti dan v Gorici; morda je bil ptisel iestitat. Duhovske premembe. Velec. g. Andrei M a-r u § i c, profesor veroznanstva na c k. gtmnaztji v Goiici, postal je knezonadskoQjski de^elni dolaki nad-zornik za Ijudake §ole. — Umrla sta It. gg.: Anton Samar, beneficijatna Vrhovlji, rojen 11. Jan. 1819 v Flejoni, in Franc Costa, vikar v pokoji, aedaj v Gorici, rojen 11. marca 1817 v Vertojbi. Naj v miru pocJvata. — Obultd je za mrtmlom C. g. Lampe. Goriaka 6italnica priredi v goboto, 19. t. m., ob 0. uri avefor v svoji dvorani pl«sno zabavo, pri kateri bo godla tukajinja vojaska godba. Med pofiit-koni bo tombola namesto be«ede, ki se je vsled lie- I pti^akovamh zaprek morala odpovedati. 1 Lep vzgled, kako je trcba Bpostovati ljudski I 1 jezik, daje c. k. oblast, ki je dala zapisat neko pre- I I p»ve Jgorjanom }n Qorici. Na GoviSkem dano, akohoie inauj raiumti, nego tarif dolofiuje. I ^ nUrfr w bl bila tolike piitrebe in koristi, kakor ona to Spehovo brdo. racuniti, Glavne tofike uovega "tarifa so to le. 1, Za eno navadno ordiuacijo na zdravnikovem | domu najmanj 1 gl. — 2. Za prvo navadno obiskauje bolntka na cloinu fez dan najmanj 2 gl, — 3. /a\ v-sako naslednje navadno obiskauje ccz dan najmanj 1 gl. — Navadno dncvuo obUkanje imeuujejo ono, pri katerem rabi zdravnik za pot k uogam od avojega stauovunja do boluika, za preiskovanje boluika in za prepisovanje k vvfciuu 15 minut. -«. 4. Vsako da-Ije obiskauje se izracuui po daijavi, po Casu in po deiu. — 0. Za navadno nocuo ubiskanjo (od 9. ure zvefier do 0. znjutta) najmanj r> gl. — 0. Pri navad* nih zdraviiiskili posvctili te dan vsakemu zdravniki! najmanj 5 gl. — 7. Za zdravniska spriCevala iu mnenja se pla6a po razmeri potrebnega truda od 2 do 5 gl. Spneevala za drufitvemko zavarovaluib druStev so izdajejo za posebe pogojeno plaCilo. —• 8. Za izpol-ut'iije praSavue pole, katero zahteva po smrti drustve* uika zuvarovalna dru^ba od domacega zdravuika, se pla^a 3 gl. — JDosedanja popustljivost, da je obfiiustvo sumo brez porazumljeuja z zdravnikom ostajalo dolzno, s^ od zdaj uapruj odpravi.—Zato uaj bi se navaduo vselej naprej plaCalo. — Kadar koli pa so odstopi od pravila glede predplace, treba je z zdravnikom pora-zumeti se g!ede plaCe. Ti so novi tariti, ki nam uiso olajsali zdravniske pemoci, ampak kolikor toliko otc-ML Upamo, da gg. zdravniki se bodo radi posluze-vali pravice, da smejo svojevoljuo tarif zuizati iu do-voliti ktedit. ________^ (Z gori^ke Okolice, 20 jan. — PoduCni listek 0 ceciiijauskem petji vl, letoSnji Stevilki cenjene BSuLea dopadeije, kolikor sem mogel opaziti, sploSno. Lislkar je govonl iz srea marsikateremu pri-jatelju eerkveuega iu naroducga petja. Po pravici je poudarjal, naj se goji v cerkvi Jjudsko petje, ker to je uajstarejSe in najaspeSuejSe. Kdor drugaCe nikoli ue poje, v cerkvi se pridru^i obdioi, ki z ubranimi glasovi izraza svojo poboinost in udanost do Boga. Jaz se ue strinjam z onimi pevovodji, ki iScejo pri-luzuobtt, da bi zapeii kaj s svojimi pevci, Cesar Ijudstvo ne zoa. Ce o taki se uahajajo, ki so zavidni, da se Ijudstvo navadi pesem, katero je nekatore krati siisalo, iu ce jo zacue peti. Najbrie da bi ljuistvu odvzel prilo^uost in mogocuost, nauciti se kako pesem od pevcev s posluSanjem, izmislil si je neki korenjak to sredstvo, da uci pevce za navadne ceikveuc obre-de latiaske pesnii, Ce&: pevec sme besede brati, dru-gi se jih pa ne morejo naufiiti, torej se bodo sliSali le pevci in jaz, njih vodja. To mi ne dopade. Praviloo je, kar pi^e omenjeui listkar, naj se poje latiuski, kadar cerkev zahteva. K &mu Sopiriti se drugace z latiuskim jezikoin, ko je tudi slovenski od Boga stvarjeu in ko so v slovutiskem jeziku za fiasa sv. Girila in Metoda celo masevali. Nekaj je pa veudar tudi v onem listku, kur menda ni popolnoma pravilno. Pisatelj pravi, da se smejo tudi pri petih maSah vplesti pesmiv ljudskem jeziku po izrecuera dovoljenji pape2evem. Znano je tudi meni neko dovoljenje pape^evo glede tako imenovanih mo-tetov ali vlog. Benedikt XIV. dolofiilje 19. feb. 1749, da *ultra cautum Gloriae et Symboli" se smejo peti tudi vloge, kakor se v resuici pojejo v cerkvi sv. Pe-tra v Rimu iu v Ratisboni. Ker ta odlok ne omenja, kod se imajo vloge jcniau adi kake naj bodo, zato so Sledil je poduk o gnoji. G. ufiHelj A. Mleku2 je govoril o vrednoHtl gnofa sploh,. potem o ravnanji z gnojem v hievu, na gnojiSci in na polji. Pnc potro-ben poduk vsem kmetovalcem t Dvojna zmlovoljnoRt me je uavdala pri tem poduku, namrec edua gled6 govomika, druga glede poslusakev. Ta dan jo g. uci-tolj prvic nastopil pred obciiintvo, pa obnesnl bq je boljk', nego je kedo mislil, Labkota in zanimlvost njegovega govora si je Intro pridobila zvedavo paz-ljivost poHlusakuv. In to veliko poiueni 1 Dnigi shod smo imeli due 20. t. m. Pri prvcm je bilo gospodarjev in fantov blizu 80, a pri drugem je slcvilo narasli) na celo stotnico. To veselo zanima-nje za poduk dela Cast govorniku pa tudi posluSalcem. Le tako naprej I Pri drugem shodu je govoril prvi L. g. B. GiCa. On je v svojem govoru peljal poslufialce v Afriko ter je govoril o veri, vladi in o scdanji vojskl proti kri-vemu proroku Madiju. Za njim je nastopil g. ucitelj A. Mlekuz ter je zopet prav zunimivo in poljudno govoril o sadjereji. Njegov poduk je obsegal razlago o vrednosti sadja, o pomuo^itvi in pozjahtneoji sadne-ga drevja. Tudi ta poduk je bil na svojem mestu in za Cepovance toliko potrcbnejSi, ker so se zadnja leta mofiiio popiijeli sadjereje. Prinodnje nedelje se bo poduk nadaljeval. Menim, da je na§a Citalnica brenknila ob pravo stiuuo, ko je preskrbela veliko poduka; vc-selico ima pa le se edno namenjeno za '^-x--: predpust. Iz AjdOVS&ne, 20. jan. — Na3e druStvo za podporo rokodelcev imelo je 13. t. m. svoj trinajsti obLni zbor. Na dnevnem redn bilo je polaganje racu-nov in volitev novega odbora. Iz tajnikovega poroCila povzeli smo, da je bilo preteklo upravuo leto druStvu kaj ugodno. Na Duhovo bil je prvi druStven izlet v bliiciiji Trg, kateri dan je za drustvo preimeniten, vredeu, da bi ga v kroniko z zlatimi crkami zapisali. Trpelo je druStvo posebno o svojem porodu na neka-terih predsodkih. Teh predsodkov se je hitro v za-cetku otreslo, in kak nameu mu je v resnici, je ome-njenega dne pokazalo z izglednim obnasanjem, katero je uektere navzocne nasprotuike prepri<5alo, da namen drustvu je ta: rokodelca v bolezni denarno podpirati in ga vedno za vse dobro v a c m a t i. Po raznih zdravicah in napitnicah zlo^ili so nekteri Litalnicni udje iz Trga in ondotn: rodolju-bje 30 gl., da naj se I ujimi postavi temelj „dru§tveni knjiinici." Srdna jim hvala. V to ime bill so v XII obcnem zboru izvoljeui trije izvedenci, ki bi imeli sestaviti pravila, po katerih naj bi se knjizoica osno-vala. Pravila v2e imamo. Po njih potrditvi bode knji-2uica lehko hitro ozlvljena. Bog daj srefio I — DruStvo steje 173 rednih udov, ki plafiujejo po 10 novcev na teden in ki imajo pravico do podporo v bolezni. DruStveniki so veCinoma Pohubeijci, to je Ajdovci in Sturci, ostali so Trzaui, LokavCaui in ne-koliko Kriianov. Od Kriza dol proti Lahu ne poznajo §e dobrodejnosli ua§e zadruge. A ne dvourim, da sfiasoma pristopijo tudi doljanje. Podpornih udov, ki placujejo 50 novcev na mesec, je 25. S prav srSnimi Cuti se moramo zahvaljevati naj- -------------v. ...„.„._. m bolj za povoljno denarno drustveno stanje. — Drustvo bili nekateri res tega mueuja, da se sme peti, kadar I ima vze 1800 gl. glavnice, vefi gotovine in nekoliko in-je dovrseu latiuski liturgiiiui tekst, katerakoli dnevu | ventarja.-Da imamo pa tako velikoduSne gospode, pripi-piimeraa iu spodobua vloga v katerew koli Jeziku, *-*-------^-«4«*b« » na«n,, 5fl««. I veutarja.-Da imamo pa tako veiikoduSne gospode, pripi-I eovati odorauio le naSemu predseduiku, g. Danilu Sanli, ki sc ne brani ne trada ne zrtve, kader gre za blagor dr«§twi» V topriznauje volili sma.ga,. zopet pceOsfc--dnika, kakor tudi [prejSnja gg. blagajnika in: tajnika zavoljo zglednega opravljanja njihcastne naloge. Okrajauom, kakor onim, ki so, iinelj? kodaj kaj posL. v naSemdavcnem i.radu povera, da Have, pm> ga. potrpezljivega in poatrezijivega. sluge, pi vee". Po-kopali so ga, pretekli teden. Bog mil daj veCni mir! Ud „druStva za podporp rokodelcev^8 IZ Mctnjela* nq. Jan. — Podpisani odposlali so sledeco zahvalo g. vitezu dr. Tonkliju na Dunaj: Visokorodoi gospod vitez! — VelespoStovani uaS gosp. drzatni poslanec! — Na vohluem shodu v Kom-nu smo Vaa prosili, da bi blagovolili odposlati iu pri-porociti vis. c. k. kupcijskciuu roiuisterstvu naLo proa-sjo xa voznjo poSto iz Staajela do Sezane. Obljubili sta tiam, da bote storili, kar bo v VaSi roofii iu da sraerao pricakovati, da naSa proSnja ne bo zastouj. Kar ate obljubili, ate tudi vestoo storili. Vis. c. k-kupciisko niinisterstvo je ie blagovolilo ustreci naSim zeljam. Da se Vam zakvaliino za Va§ trud in delo, storimo samo avojo prijetno dolznost. Porabiuio pa tudi to priliko, da Vara cestitamo k Va&emp odljkovauju in Vam izrazimo svbje popolno zaupanje in odlicno spoStovanje. Stanjel, dne 22. januarja 1884. Janez Hocevar, zupan; JozefGolob vikar; Vin-ko Zega, zupan v Koprivi; Anton Kozelj, duhoveu Skopeljski; Andrej Lah, zupan Dutovljski; Anton Puppiz, zupan v Tomaju; Peter Svetliu, zupnik Av-buraki; Alojz Fabian, zupan Avbmki. Dvch gospodov ni bilo doraa, Jko je sel nosil pi-smo v podpis. Pricakujeino pa od Staojelskega gosp, poStarja, da ustreze uasun zeljam s tern, da zacae kmalu z voznjo posto. Uzroka, da bi se stvar odla-Sala, paC ne vemo. Iz PollC, 0. januarja. — Celo jesen so nam donasali duhovniki in drugi, da Policanje dobijoduS-nega pastirja ali pa Solo v tern letu. S trepetajocim srcem in tezko smo pricakovali, kedaj pride jz Go-rice glas, da se izpolnijo uaSe zelje, aii ne. Zalibog prav oa prazntk Matere Bozje v adventu smo dobili reseno proSujo od dekanijskega urada iz Cerkna, da tudi to loto ne bo mt Tedaj se je naSa vesela inula v zalost preobmila. Tedaj je naSa vera splavala po vodi; upanje nam je Se ostalo, da bi utegoilo v pri-hodojifi kaj boljse Liti. Pa kaj moremo boljSega pricakovati, ko inuno nasprotnike, ki nam ne privoScijo nobene nam ko-ristne reel. (? Ur.) Zarad Sole smo tako nesrecai, da nam ni druzega, kakor placevati in pa niL, Cisto nic" ne imeti. Ce prav imamo otrok 46 sposob-nih za Solo in ce prav piafia naSa dahovnija Solske naklade 150 gld., veudar solski svet nam Sole ni Se dal. Ob, ti ljubezojiva pravica, kain si ti od§Ia? Se-daj vidimo, da vsak dlovek skrbi najprej sam za se; za svojega soseda se pajne zmeni. Ali je pravica aH: krivica. to je vse eno. (Solski svet se spomni gotovoj tudi na vas, ko bo mogel, in takrat vam povrne, kar zdaj plafiujete. Op. ur.) Potem smo se tolazili, da dobimo duhovoika, da bi nam nase olroke podueeval y Soli in v kerSaoskem nauku in v yseb. vednostih; pa tudi to nase priza-r detje je ze skoz 22 let zastouj. Za nas ni nobene druge pomoii, ko trpeti in plaCevati in pa nit ne imeti, dasiravno prav v duhovskih zadevah se nam tako godi, da skorej poro5ati ne smem, in pa le iz Ijubezni do Boga ne. (Trkajte ueprestano, se ze dobi gospod, ki bi botel iti k vam; pri vas bi se lahko veliko opravilo, ker ste tako vneti za dcbro. Ur.) V 34. Stevilki lanske BSoeeK |e bilo cltati, da l» s trdim delom svoj krnh sluzimo. To je resnica, hi pa vsi poiteno, da ni nobeden prevefi ubog in tudi ne posebno bogat; «Ii vendar je razlocek. Med uami ni samo kmetijstyo, je tudi nekoliko obrtnije in kap-Cge; prekupcev je v nasi dahovniji 5, in 2 sta krL-marja in 6 je obrtnikov tndi vsake vrste in vsi so v prav dobreu) staau. Da bi pa kterikoli naie kupce ra^unati yidel, kako sestavljejo svoje Stevilke s kriLi, kolesi in koli, kakor da bi bilj B4njaki I Se celo podzupana smo imeli, katerijeznal le do pet Steti, pa Se to le v i-talijaaskem jeziku. Pa kaj, ali se je temu fiuditi? Eje bi se bil naufil, c> njiafflka ni znala? Saj smo vsi zaydani s stmpom nevednosti. VoS$im, draga nSo-Ca*, tiso6 naroinikov za leto 1884. (Hvala za Driiaz-no yogcilo. Ur») __________^ Cogan. IZ Aten na GrSkem, 1. januarja 1884. —Dragi mpji SioveneU jaz ^am ^elim nekoliko popisati, kako se nam v GrSkem godi. Nas je en clovek izpod Be-nesca obnotil; nam je pravii, da v GrSkem se veliko denary zasluzi. In tisti, ki smo bili denarja potrebnL smo hitro zaCeli uha zadirati, kakor osel. In tako na 27 oktobra 1883 smo se zbrali v Trsta; 43 Sloven-jev, 9 Tolmincev in 34 Beiefianov. Tako na 27 oktor bki 1883 smo sedK na parobrod BSe1ene;,' tako ob« "popoldne smo sptali no raoiji, Do Kprffit (Karfa) smo.le tiho bill in se *24 or naprej; potem pa nas jfi-2 jsh ze poprfj pojedli. Iii vino po 16 stoldov oka, so rekli, pa je po 60 in SO ^ppta*4, pa nicdobro, mu pravijo nnrciuataK; ne zoatu, kaj so djali vanj, sir nr '.imve Iahki> piti. Nu z vno bescdo vse je drago. Pa to Si? niC iti; ti> to je pt;i-vo: boiezni polna dt>2ikta; o moseci nas je zc inrzlica obiskala. Na 30 naveuii)tu l&»;i so nam it 2 mo/a vSpetal (boluiSttito) pcijaii od nas 9f inedi'tije vCc.a prisel nazaj iz Spetala, eden je pa umri! Povuni naSemu slovcaski-nm uaroda, kako htno boiifne prazuike prazaovaii. Praznovali smo 'jib tako po Pireji, in v Atenali smi> naSih Sloveucev iskali, pa smo jih malo naSli; sotyi>cjt d»;l l^ponit'Ii. I'a kaj hy I cem. praviti ? Slovenci so, pa so* Ilrvati, Bcdei-ani, : Kranjci, jih tie bom imenoval po im* nth. N.-ij v mira I pocivajo! Povem tudi: mil slovenski fantjc .so f.uh ' boziioe praznike praznovait v Afottuh; so se v koc- \ jab vozili kakor gohpoda po gostihncah, kakor ta, ki ; ne v6, kani z deiiarjem. Kupili so 3 kocije, no. jim dali 3.7 fraokov in po eel sodcek piva in vina; za kpsilp. so dali po 50 frankov le na ractm, da se je ze mesto Lui!iIo. So jih celo policnji prijeli; so mislili da so kakoSai nvovparjitt, ki imajo terkaj denarja, ker tu le v tern svetu je polno, Brovparjev !rf Pa ker so jih prcd avstrijauskega kouzula pripeljali, jib je hitro opravi5il, Ji! rekel: tt ljudje so p»iteni; oni ; o zidarji, so nminjerji% dobri deluvei; oni zaslu2ijo ze- lo, pa kader zaCnejo veselje'vati, zaye'seljujcjo zeln. PoSlcd so jih imeii pa prav null, so ji'm'ccioza vino pluC-evtili. Doma so nam pravili, da tu ni 1116 ziine, pa*tu le je ^a tcden snog, dez, veter, da smo eno samo zar-nado storili. Pa Bog daj zdaj v noyeui letu boljSe, da bi mogli Cez tnorje splavati. Sloveuski rojaki, vas pro-sim, ne hodite obeden ve6 sem. Zivtle, ztvite slovenske gore, kako go tarn sladke vode; Bog nam daj enkntt domoy priti, so je cenio dobro napiti. Slovenci, vam yoScim veselo aovo leto. ' V A, K. PoKtidni pregled. Tocka, okolo katerq se danes suce razgo-varjanje vseh politifinih krogor v Avstriji, sta predloga dr. Herbsta in Wurmbranda o drzav-nem jeziku in o jezikovni naredbi za C'esko. Ta toqka prisla je v drugi seji drxavnega zbora po uovem letu na dnerni red, docim se je prva seja napolnila z razMnimi posli manjsc vazno-sti. Minister Prazak je v prvi seji odgovoril na dve interpelaciji, na jedno zadevajoco pritozbo o yolitvi porotnikoy na Moravskem, in na drugo po dr. Rechbauerji stavljeno, zadevajoco sod-nijskega adjunkta Kothschodla na spodujem Sta-jerskem, kateri je bil po pravuem mini'stru pri-moran, da je odlozil predsednistvo krajne sku-pine zloglasnega nemSkega ^sulvereina- y Smariji, kjer biva 18.100 Slovencev in 45 Nemcev (ve-einoma uradnikov). K^j namerarajo Neiaci do-sect z imenovanima predlogoma. to pojasnuie sSoca" spredaj. Ttt naj sainp navedemo, kako stoje zdaj razmere glede tega uprasanja v zbor-nici sami. Ceski in poljski klnb sta odlotno proti onima predlogoma, isto tako Hohenwartov klub. Tem se pridruii Lichtenstein-ov kiub, iz katerega je — kakor znauo — Lienbacher iz-stopil. Vseh poslancev proti imenovanima pred iogospa je blizu 170 in 5 ministrov; vseh poslancev v zbornici je pa 352r a jeden je bolan, drugi pa zadrzan udeleztti se sej. Omeaitijepa se, da se tudi Italijani iz Goronini-jevega kluba jednemu predloga p drzavnem jeziku odlocno protivijo, dasi je grof Coronini vpisan med go-vorniki „zaK predlog. Ako se bo torej desnica drzala strogo discipline, je zmagananjeni strani gotova kljub grofu Coroniniju in Lieubacherju Borba bo trajala za stalnp dalje <&sa, kajti za besedo. se. je oglasilo mnogo naiodlicneisik go-Tornikor od obeh straaij. ^T-" Ogerskem je politidui polozaj jako ne-qgpdfiB, Miniver Tisza je dpbil po gosgoskej zbornici, v kateri sedijo prvi magnati madjarski, hudo brco, katere se ne otrese tako brzo. Razmere na Hrvaskem so tudi prav kriti&ie. Vsied hudih napadoy iu vlado iu bana po Starcevi-ejancih sklenila je ogerska, vlada, da zakijuci hrvaski sabor, kar se je med zborovanje'iu ne-pricakovano v soboto zgodilo. Res, da so bile vsied tega vse stranke v prvem trenutku izne-nadJL-ne in osupnjcne, vendor vara se, kdor misli, da so tudi preplasene iu da vlada s takim po-cetjem kaj doseze. Dan.danes se s krnto silo iu pritiskom vlada krutek cas, nikako se pa ne ukroti s takim &redstvo'\ narod, kakorsen je hrvaski. Veudar to ni on vse. Med madji-rskim ljudstvom samiui je miiogo. tako/vanih antisemi-tov (proti-zidovcevj. kateri so odloC'iii nasprot-niki tako judov, kakor Tisziue vlude, ki se zi-dom dobrika. Potem so pa se nezadovoljni Ku-lutuici, Srbi in Slovaki, katerim so Madjari sole, z lastnlmi novel ustauovljene, odstramli in vse novce in doniace ustauov.e pobrali. Cez Ogersko se zbirajo tedaj crni obluki, ki ne obecajo nic dobrega. Zacasno se mudi Tisza na Dunaji in je geto\o cesarju predlagal razlicne nasvete, s katerih izpeljavo se jiuijja vseh sitnostij otresti se; vladar je baje njegove liasvete sprejel. Ti obstoju v tem, da se znaui n.icrt postave o po-rokali zidov s kristijani zaeasno odtegne, na Hrvaskern pa da bode vladal ban bivz sabora. A koliku casa bo to brunilo Tiszp pr-d padom? ituski minister zmuuijih zadcv bavil se je 10. in 20. t. in. na Dunaji, kjer je bil od ce-sarja sprejet, s katerim se je uad pol tire po-govarjal. 01)iskal j : tudi grofa Kalnokyja in clone cesarjeve liise. Z Dunaja odpeljal su j(; narav-nost v Petrograd. Pomciltt iz Albauije vziiumirujeju; Albuu''i so prodrli v Crnogoro, a fruogorski kuez Ni-kica je poklical 1000 muz pod oruzje, da za-pod6 Albauce ter zasedcjo CJusinje, katero o-zemlje se ima odstopiti Ornigori. Domade in razne vesti, Kociaucicev spomenik ua goriSkem poko-paliSCt je uze dovrsen. Nil siroki podlagi vzdiguje. se unit toy izdeiani kuuiv-u pjiCeiiec, obstojeC iz treh tjtav-nih kosov, obdelan po nekem dunajskeni nacrtu. Vsak kos je skdro do meira vi.iok, cola visava znasa uad 2 mctra in pol, sirukost pa ne celo cu meter. Spod-uji del je kifpak, im.\ mociie pot^ze In na spreiluji strani pop:-. C;«.> vIo2eu.> pIo3ci se slvkastega ln.irmo-rja. ki nosi iia>.le(inji sloveuski napis: nRojen v Vi-pavi 25. dec ISlr*, umil v Gonci U. apr. ISjSo. Bil pretV?)-; b>^u-i.. ce -tv. :,v.iu. ravuateij, cu&ttii kanouik goiiski: masuik re,: -11 kt ; v svetopisemskih vnlah velj.tk. ziial jezikov dvajs.-t, bil v h.-bn-jskem irvak, v milem ma t'.ove.ihkeui piiatelj slovec; — uC'eno^ti in pobo2uo?ti vo.ldo mu bilo: „Tv->ja postava ((K>-spod) je moje pivmisijeviuje." (P.s. IIS, .*7.) MVsak jezik bo hv.iitl Bjga.4 ^llim. 14, ll.j Sreduji del je umetaejse i^deian s primeruim kinC^m v podobi ste-briCev in drugih ob'.ik uaobeh straueh. PokonOna mar-morua plosca, \ro barvi enaka prvi, ima sis'Jeci latm-skinapis: „Siijphauu5 K^cianc«c, iu semiuai-to cler. professor et rector, caaouicoruui collegio h.uun-is causa adlectus, vitae iuuucentia. iugviuuitate morum, 'ss. It-terarum eruditi.m* laudattssimas, in pace depositu* V. iius aptnci 1SS3, uuuus uatu^ (ji.a Tieiji tiaj-viSji del je ozji in ima v spodiiji palovtci ua uglajeni pesceueevi plo§fi na pji izbukaeno delo, kelih z be-lega uurmorja, zgoruja polovica je kriz ua nizkeui stojala, umetno izdelan. Od spredaj in (»d stranij dela spomenik prav prijeten vtis; med spomeuiki drugib duhovuikov se prav mocuo odlikuje po velikosti in umetuem dela. Ni preokorea iu uipievitek; drii sred-njo meru in dopadi oceia. Kamaarski kinc ni preskop iu LuJi ue jKqooilen, uataucuo izvrSou in iiyajajoc opazovalcu. Cite so na pritliCnem delu ravue, ua sre-dujem in vigjem pa tudi umetno zatocene iu bolj zive. Posamezni deli se med seboj lepo strinjajo iu celo delo kaze euotuo misel. Kdor ima priliko obiskati go-risko pokapalisce, naj si ogleda tudi ta spoineuik. Do-biti ga je lahko, ker je ua saiaom, skoro sredi poko-paliS&i aa tisto stran proti Solkanu (severu), okolo ujega stojijo le nekateri uizki spomeuiki umrlih duhov-uov. Na tistem mestu nameravajo zidati kapelo in hodejo, naj bi bili duhovni pokopani okolo uje; z dra-gimi grobovi niso pi'isii Se do srede pokopaliSca, ki je Se novo. Qdsek za Kociao&wv spomenik je opastii pryo^ tno misel, da bi ma stavil v semeni§ki knfwfci spo-mensko pio§Co sprimernim napisom, ter je i-diofiil, da oskrbi sliko ranjkega, ki naj bi ostala semeni§Lu, in po raogocosti zivljenjepls. Hatan&iih doloeeb o teh stva-reh pa ni Se sprejel, ker je cakal, da so izvrsi prvo ia poglavitno delo. — Za spomenik daroval je S. Ru-tar, profesor v Spljetu, 2 gl. Vseh dohodkov ima odbor do zdaj 279 gl. Za Pireev spomenik sovdarovali: Jakop Do-ljak, dekan v Komnn, 4 gl. — Simon GaberSCek, vi-kar v St. Audrezi, 1 gl. — Jurij Peterael, Zupoik v Breginji, 1 gl. — Jurij Kokelj. vikar v Log6h, 1 gl. — Martin Leskovec, vikar v Sedlu, 1 gl. — Dr. St. Kumar, vikar v Borjani, i gl. — zoa§a 9 gl. — Pre-nesek 29 gl; vkup 38 gl. „Slovensko brains in podporno druStvo v Gorici* i/ioCilo je milostljivernu knezouad§kofu go-riSkemu dr. Alojziju % o r n u preteklo nedeljo, 20. t, ra., diploma prvega (astnega uda po poscbni depu-taeiji, obstojeCi s pet odbornikov, katerim je knez odgo-voril, da z veseljem sprejme castno clanstvo v onem drofttvti, kateremu je naklonj«*ti zarad lcpega natncna, ki si ga je stavilo, in zarad postenih. naCel, katere je vedno poudarjalo PriporoCal je mil. knez, naj hodi dru§tvo tucli dalje po poSteni poti, na kateri ga bo spremtjala blagohotnost in naklonjenost vseb dobro misletih ljudij, posebno pa nji'govega viSjega duhov-ncga pastirja. Cestitaroo druStvu k dosedanjeinu twpe-tsu ter leltmo, da bi se v njein izpoluile bcsede vzvi-fienega eastuega uda. 6. g. Zarl Anton, do zdaj vikar v Ccz-SoCi, iorestiran je bil 22. t. ra. na z"upnijo Podbrdoin. Grofinja Selma Coronini rojena Christalnigg imenovaoa je od Njenega Veliianstva, presvitle cesa-rice dvorna gospa. Kot taka sine m udeleziti sprera* stva presvitle cesaricc ob svecanih prilikah. Iz St* Ferjana se nam unzuanjn, da sta hc porodtia tuni Antonijuta barouica Tacco pi. Felsen-stein in Joief Fabris 21. Freyentbal, e. k. okrajni komisar. Podzeinska voda se lahko in v kratkeiu po-polooma pokvari. To nam Hprifujcjo ltitterjeve tovar-ne Y Podgori, ki so podzemcljsko vodo tako pokvarile, da so mot all zapreti obdiuski vodnjak v dolenjem dclu vasi. Obctnarjt tu» se nriloziU zaind tega pri c. k. okrajuent glavarstvu goriftkem kot zdravstvcni oblasti. V Ritterjevih tovaruah oinogo pert-jo in splakujrjo; tisto vodo izlivajo v vodotokc, vendar se je toliko Se razsiri pod zemljo na dtdenjo sttan, da onda&iija pitna voda, ki je bila prej izvrstna, zdaj ni vec za rabo. Kaj porecejo Gorifcini k temu, ki nocejo verovati, da voda more pod zemljo prinesti trohuobo s pokopalii^a v mesto? Ne prine«e Se jutre; ali kdo more reci, da ne prioese za 10 let? Iz zavetja gradiikc obdine dobili sma dalj-li dopis, ki hvali pevce na Gradiici in g. ucitelja, ki se mnogo trudt, da bi p^vzdtguil cerkveuo iti uarod-no petje. Lepo petje dopada vsakemu poSteucmu Clo-veku in pricuje, kakega daba je katera ob^ioa. Torej oaprej v hvalevredoem podjetjil V" NabreMni je neki Itaiijan iz Terza oddal telegram, v katerem je upraSa! siav. c. k. glavarstvo t Banjaluki, ali bi se dobilo tarn stanovanje za 5 druiin (najbrie, dokler bi si sami stanovanja ne ku-pili). MoL je eakal tukaj dva dni ua odgovor, toda ie scda (23. jau.) ga ni dobil, ce tudi ga je placal. To je uijbrte povod k notici o izseljencib iz JSabre-iize v razutb listih. Od tukaj se ni uihce preselil v Bosno, pa tudi voljau oi uobeden se tja podati. Ljubljanska Skofija postala je vdova. Kakor nam pravi brzojavuo purucilo, preminol je kuezoskof dr. Pogsfiar to jutro. Iz potofid o cjegovi bolezni bilo je to pricakovati. Njegova ttdeaoa mofi pojemala je ie ve6 let, med tem ko je duh Lvr&t ostal. Banjki je bil uCen, pobozea in saroden moi, ki je pred 40 leti nredoval cerkveni casopis v slovenskem jeziku. Zaietek njegove Skobjske slu^be bil je uekoliko te-iaven; v zadnjih ktib so se bde razmere uekaj zboljSale. Rojen je bil v Vrbi, zupntji brezni§ki na Goreojskem, 22. janaarja 1811, duhovnik posvecea 27. juiija 1834, v Skofa pa 5. aeptemb'ra 1875 po umrlem naSem uadSkofu du A. Golliuayt-u v Ljubljana Naj v uiira poeiva I Med nji%avimi verniki in Slo-veoci mu ostane hvalezca spomin. Anton Zuia, dekan in cestui kanonik v La-Skem Trgo. na spodnjem Stajerekem, vzgleden dubov-nik in iskren narodujak, tudi sSoeinv,: aarocaik, umrl je 18. t. m. v 84. ietu 2ivljeDja. Pogreb je bil v nedeljo neuavadno sijajeu, udeleiilo se ga je nad 40 dubuvnov. Glavni dedi§ njegoye zapuSfiine je Mipeu-dijaka ustanova za dijake iz Zavca, rojstnega kraja, in LaSkega Trga, kjer je dolgo pastiroval. VeCui mu pokoj 1 V Trstu je umrl, kakor smo zadnjid porofiali, viSjipoiicijski uadzornik, g. Vinko Zempirek (zad-pjifi je bilo vsled pomote refieno Zampieri), v 46. Mu ^ivljenja po da^Si bolebaqVti. Bojeajebil vBruu od 8lovanskih roditeljev in je deloval v Trstu prav uspe§no. Bil je avstrijski uradnik ne le po uniformi in po plaLi, ampak iz celega srca, zato je prav skrbno in spretno postopal proti triiaSki irredenti. Drzava je izgubila zvestega slusSabnika, ki zaslu^i da se postavi v sploSni izgled, irredenta pa hudege nasprotnika, ka-teremu bo tezico dobiti naslednika. Takib slu^abnikov potrebuje driava posebno na jugu, kjer irredenti solnce sije, oamesto da bi jo tema objela, v kateri bi se zgubila. GoriSka Sitalnica je imela preteklo soboto, 19. t. m., svojo prvo letoSnjo plesno zabavo brez torn-bole. Svirala je vojaSka godba; udele^itev pa ni bila veiika, ker pravijo, da ni lepo udeleftti Be prve za-bave, ko je ve6 napovedanib. Ali bi ne mogla 6ital-oica tako narediti, da bi k letu prvo zabavo izpnstila in za^ela se le z drugo? Vabilo k prvej besedi, ki jo napravi „Kato-lHko bralno druS tvo" v S t Ferjanu dne* 2. februarja t. l.ob 5l/t zveder se sledeciro programom: I. Pozdrav. 1. Slovaii. II. Deklamaeija. 2, Bratje, v kolo. III. Deklamadja. 3. Boze. 2ivi. 4. Jadransko morje. IV. Svojeglavue2i (Saloigra). 5. Bubanj. Vsto-pnina je za domaCe neude 40 novccv, za ptujce 20 uov. K obilni udele^itvi vabi odbor. Narodna ditalnica v Tolrninu priredt v soboto, due ». febiuarja 1884., sijajeu pies v druSt> venih prostorili, pri katerem bode svirala tolminska godba. Zacetek ob 8. uri zveLer. Vstopnioa za goBpo* de 1 gl. K obilni udcleibi vabi uljudno odbor. Citalnica v Bolci prircdi v nedeljo, dne 27, t. m. pies v dvoraiii gostil«»e „pri PoSti", pri katerem bode svirala godba iz Koborida. Vstopnioa ziuiSn za tide 50 kr„ za neude I gl. Vstop se dovoli satno vabljeitim goBtom. Odbor. Vabilo k veselici, katero prircdi „&ralno dru-Stvo* na Uradi§ci dim 2. februarja 1883. Spored: I, Pozdrav prod.sednika. 2. „Milkitt; pojojo domatli pov-ei. 8, Doklamaeija: nDomovinitt, zl. X,, deklatnujo goBp.Cma Kotnik. 4. nJadransko morjo"; pojojo vsi povci skupno, 5. Igra: „l)va gospoda, pa jodon alu* ga". 6. „Kolo"; pojojo pevei iz Porva6ino. 7. l)vo» govor s potjom „Mo$ in Lena". 8. nVoneo narodnih pmnV'; pojejo v«i povci skupno. 9. Srefikanjo troh dobitkov v fialjivi obliki. 10. fchljiv prizor: wSam no v6, kaj hota". It. tUboj"; pojojo v«i pevei skupno. Pritletok ob 0. uri zvecer. —jVstopnina 20 nov. Po besedi domaca zabava s plosom. k. obilni udelo?.itvi uljudno vabi odbor. Poitne hranilnice. PoStuo-hranilnicni urad na Dusuiji ukrenil je zopet neko tebtovito naredbo, ka-tmu bude vloZnikum zarad svojo posebue prileinosti kaj ustrezala. Do zdaj namreL je bilo zapovedano, da naj bi vsak vlozuik cukrat ua lef.o (in sicer v obletni dan svojc prve vlozbe) poslal postuo-branilnienemu uradu na Duimj svojo vlozno knji2ico za to, da se va-njo vpiSejo obresti, kar se jib je do 31. dne deeembra pFejSnjcga leta nateklo in poCeuSi od tega dne glav-nici priStelo. Ali omenjena zapoved je imela v sebi to nepri-liko in te2ko6o, da bi vsled nje bilo vsakemu vlolniku cukrat na leto po ve6 ali mauj Casa ostajr.ti brez svoje knjiLice. Zi*leL to ubraniti narejeno je zdaj, da naj celd vec treba na bode vlo2ne kujiiiice c. kr. poStno-hranilniiuemu uradu zarad vpisovauja obre-stl posiljati. Namesto tega po^lje po§tno-hraoiluiCni urad vsakemu vlo^uiku po tem — ko dote$e leto, vcudar najpoimeje dva meseca po obletnem dnevi njegove prve vlozbe — „nakazuieo glede obresli," katera glove na njegovo obrestno imovino, kolikerSaa se mu je natekla do 31. dne decembra meseca preteklega leta, ter je vcljavna na dva meseca. Lc-ta obrestoa nakazuica odvzame se vlozuiku — dokler tece ta dvomcseCni rok, — o priliki, ko kake novce vlaga ali kako vraCilo prejemljf, pit kateri koli biralnici, ki mu nakazani izuos obrestt kot obrestno imovino v vlo^no knji^ico vpi§e tako, da bode po&nSi od 1. dne januvarja tistega leta obresli nosil. Samo tedaj ko bi kak vlo^nik po zamudi pre-jete obrestne nakazuic.e v dveh mesecih, dokler ostane veljavna, ne prinesel k nobeni birainiei, ali pa, ako bi vlozmk — ko poteceta dva meseca (po obletnem dnevi njegove prve vlozbe novcev) — ue dobil nikake obrestne nakaznice, — samo v teh dveh sluiajih je treba, da vlo^nik knjizico poStuo-hramlnitoema uradu pod priporoeilom poSlje, za kar pri vsaki birainiei zastonj dobode primeren zavitek. Razume se samo ob sebi, da vlozmk a i k d a r ne izgubi svojih olnesti, niti tcdaj, ko bi kojiSiee po-§tuo-liraoiluicnemu uradu c e 1 o ne poslal ter n e dal si nikdar obresti vptsati va-ujo; kajti po§tno-hranil-nifini urad obresti v vseh okolnostih na vlo2nikovem tekofiem racunu v imovino pripisuje iu glavuici pri-deva, ali vendar je vlozuiku samemu jako v prid ter si mora ^eleti, da se mu obresti leto za letom v knjizico pripisujejo. Koledar in ka^ipot po Trstu iz§el je te dni in se Le razpo^ilja. Do zdaj je natisuen prvi del, ki obsega koledai: 'm ka^Dot, to je; iwno, mv\b ui'ft- dov, zavodov, trgovcev, obrtnikov, gostilnic itd. v Trstu. Pozneje izide drugi del, ki bo obsegal gospodarske in leposlovne spise. Prvi del stane 50 kr.; oba dela vkup pa 80 kr. Slovencem, ki imajo opravka v Trstu, ah ki se zanimajo za Trst, ta koledar toplo pripoio-eamo. V Trstu dobiva se v „Novi Tiskarni," via Tor-rente, v Gorici pa pri g. JuStu Vagi, odpravniku »SoCe,tt v Rabaligci h. St. 20. TrLnoporodilo V Gorici, 23. januarja 1884. Kava: Moka kvintal 168 do 172 gl,— St. Jago 154 do 158 gl. — Ccjlon, plante 156 do 164 gl, — Cejlon perla (biser) 170 do 174 gl. — Porto Bico, srednje in fino 144 do 154 gl — Malabar 126 do 130 gl. — St. Domingo 115 do 120 gl. — Java 125 do 129 gld. — Bio flno 116 do 120 gl. — Rio, srednje in pol flno 109 do 118 gl. — Santos, navaduo in fiuo 117 do 122gld. — Sladkor, oCiScen domaci 45 do 47 gl.— Metis 41 gl. kr. do 42 gl. — Pesto 40 gl—kr. do 41 gl. — 01 je na kvi ntal: iz oljknajfinoje 95 do 98 gl. — fino 84 do 88 gl. - pol fino 66 do 68 gl. — s Kaifa (Corfu otok) 55 do 50 gl. — iz Dubrovnika (Ragusa) 47—50 gl. — izlstrije 48 gl. iz pavole an-gleSko 41 do 44 gl, — Petrolijv sodih 25 gl. 50 kr. do26gl, kr, — v zabojih 25 gl. do 25 gl. 50 kr. M a s t i, na k v i n t a 1. Kuhano maslo 98 do 104 gl. —MasUsalo) domaca 65 do 68 gl, ogcrska 68 do 70 gl. — Spek domac inogrski64 do 70 gl, — amerikanaki —.— S i r placentinski star 140 do 150 gl. — prestar 170 gl, — oveji (pekorln) 125 do 180 gl. — dowafii bolSki star 108 do 110 gl. — nov. 72 do 74 gl. — Grojerjev 80 do 84 gl. % \ t a, na h e k t o 1 i % e r. PHenica 8 gl. 40 kr. do —8 gl. 80 kr, — TurSica 5 gl. 20 kr. do 5 gl. 60 kr.— \\i 5 gl, 50 kr. do 6. gl, — kr. Jecmen eel gl, — kr. do gl, — kr. — peban 8 gl, 20 kr, do 8 gl. 70. kr. Oves 3 gl. 40 kr. do 3 gl. 80 kr, Fa2ol 0 gl. do 12 gl, — Ajda 4 gl. 70 kr. do 6 gl. — kr, — Raj8, na k v I n-tal: (iui 25 do 26 gl. — novarski naravni 22 do 23 gl. — mutisk 20 do 22 gl. — indijski 15 gl. 50 kr, do 16 gl. 50 kr. — Vina in Spirlti, na hektolltor. Zga-nje domaee — do—;Spirit preciSCoti 35gl, 50 kr, do 30 gl. 00 kr. Vino ciuo 17 do 24 gl, — kr. — belo 14 do 17 gl. Moka na kvintal. St. I. 18 gl. 80 kr. — St. II. 17 gl. - kr. — St. III. 15 gl. 50 kr. v— St. IV. 14 gl. 20 kr. — it. V. 12 gl. 60 kr. —St. VI. 9 gl. — kr. — 01 ro b i drobni z zukljem 5 gl, 40 kr. — debeli z zakljeui 6 gl. — kr. — Krorapir 8 gl. — kr. do 3 gl. 50 kr. kvintal. V Trstn, 19 januarja 1884. Kava, na kvintal. Moka 1H do 118 gl.— Cejlon, plante 90 do 135 gl. —perla 120 do 132 gl. — Pottovieo 94 do 115 gl. — Malabar — do —gl. — St. Domingo 58 do 70 gl. — Rio 58 do 75 gl. *-San*.os 56 do 74 gl. — S1 a d k o r 26 gl. — kr. do 34 gl. 50 kr. Olje, na kvi ntal. LaSko pol fino in fino V sodih 72 do 93 gl. — jutrovsko in albansko v sodih 42 do 45 gl. — s Karfa (Corfu) v sodih 41 do 60 gl.—dalmatinsko v sod in 44 gl. do 48 gl. v posodah 46 do — gl. — Olje iz pavole, angfeSko 33 do 42 gl. — Petiolje v sodih 11 gld. 50 kr. do 14 gld. — kr. — v zabojih 12 gl. 50 kr. do 13 gl. — kr. — Mast, na kvintal. Mast (salo) angleSka 61 do 67 gl. — ogerska 66 do — gl. — Speh 61 gl. t i t a, na k v in t a 1. PSenica 10 gl. 40 kr. do 11 gl. 75 kr. Tursica 7 gl. 25 kr. do 8 gl. 50 kr. Ui 7 gl. 50 kr. — JeSmen —.— Oves 6 gl. 50 kr. do 8 gl. — Fi2ol 11 gl. — kr. do 15 gl. — Grah 10 do 15 gl. — RajL la§ki 14 gl. — kr. do 22 gl. 50 kr. — indijski 15 gl. do 18 gl. 50 kr. — K o 2 e. Podplati kvintal 125 do 160 gl. — Te-lecje koze kvintal 357 do 616 gl. — 100 jaricjih koz" 60 do 115 gl. — Volna kvintal 105 do 130 gl. Javna tlrazto. Dne 30. januarja in 4. februarja 1884. se bodo prodajala po javni drai&bi drva za kurjavo na drobno instavbeni les v Panovci, gozdni od-delek spotok pri bajti". Kdor se dra^be udele-ziti Sell, naj bo navedenega dne ob 9. uri zju-traj pri hisi c. k. gozdnega Suvaja v Panovci. Drva in les si vsakteri lehko ogleda dne 28. in 29. januarja t. 1. v pricujoSaosti e. k. gozdnega cuvaja alinjegovega namestnika vsed-nem kraji, dra^bene pogoje pa pri c. k. gozd-nera oskrbniku v Gorici. V Gorici, due 24. januarja 1884. p, Ir,. goadni QskyVttiSt Castiti gospod Fraper Jaz Tomai Zukai iz Strabenza na Monwsken Vara dajera na znanje, da je Va§ dr. Bazav n^eoaki balzam moii 2eni, ki je trpela zawljo zelodcnega ktSa, pwr dobro eluiil, tako da je krc popolaoma ponehal. Nekokko zdro-*ila sera dal neki leai, katero jo raetala boijast, in tadi nji je staiila dohro; prasua Vas torej, polite mi kmala zopet 5 steklenic. „ Strabenic, na Moravskem Tomaz Zukal. ° Temeljita pomoc vsem, ki so v zelodci ali tebuhu bolni. naslanja se veJji del aa iiiSemje boljle sredstvo za to je Ohranjenje zdravja in snazenje sokroviee in fanri in na pospeitwaoje dobiega prebavljanja. Xaj- dr. Roza mljnislii balzam. Zivljongki balzam dr. Rozov ustioza popolnem vsem tarn zabievam: ©iivlja preliiirtjattje, narrja zdravo in iisto kit da dobi topei svojo proJMijo mot in sdraqe, odpravlja teSko pre'wrIjanje, gnjiis d© jedi, kirtp zdr-BovaDjc, napetost, liljev.tpje, krl * ielodel, zaslinonost, zlat© «lo, preoMeienje zelodru z jedili «td, je gotoro in flkuSano domace aredstvo, ki se je ˇ kraibem xarad svoje izrrotne roofi ©bee razSirtlo, 1 velika akleaica 1 gl., pol sMenice 50. kr. Na atatiae piseni r priznanje je na ra»gled pripravljenih. Razpoiilja se na frjnkirane dopise na vse kraje proti poStnenm povzetju. _ ^_ ______ . — - SflT SVARJENJE! ^Bi Da se izogne vsakdo neljubim pomo.anu, prosim vae p. n. gj. naroinike, nssj zahtevajo pov*od izrecro dr. RozOV iivljenski balzam is lekarne B, Fragner-ja t Ptagi, kajti zapaxtt sent, da so narocniki Q» vec krajm do-bili zaaes bre* vae mo&, afco a© zahaMraU samo iivljenski balzam, in no izrefino dr. Rozovega zMjenskegf balzama. Pravi dr. Rozov iivljenski balzam debi ae samo t glftvn; zalogi izdelotalca B. Fragner-ja, r lekarni „k firncmu orlu* v Pragi, Ecko der tipor-nergnsso JJr. 205—3. — V OORICI: G. iristofoletli, lekarnitor; G. B. Pontoni. lekarni^ar; R. Kttrner, lekar-niCar. V OGLEJ1: Bamaso d'Elia. — V TRSTU: P. Frendini, lekomiear; ii. Foiaboscbi, Ukam'bir, J. Ser-l-avallo: Id. de Leitenbnrg, le'iarnigar. — V ZAOREBU: C. Arazim, iekarnifar. Vse lekarne in veqj© to^ovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenakega balzama. TAM SE TUDI DOBI : Praiko clontade mazilo zoper bale, nine in vnotje vsake vrste. Ako »e ienant praa Tnamejo, ali atrdijo, pri bnlah vsake vrste, pri torih, gnojnih tokib, pri dnrii r prstu in pri nobtanji, pri zlezah, oteklinab, pri zmnSconji, pri morski [mrtvi] kosti, — Zaprte bule in otekline se hitro o-zdravijo; kjer pa ven iece, potegnc mazilo v kratkem vcs gnoj na-xo, in rano ozdrari. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam Preiatovan in po mnogih poakusih kot najzancBljtvojdQ srodglvo znan odstrani nagbihoat, po njom so dobi tndi popolno uie zgubljon sluh. 1 sklenica ] gl. a. t. po dr. Malida je odlcCuo najbo1j§e zdravilo Fzoper protiu ier revmatizem, terganje po udih, bo!eLine v kri-zi ter zivcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo dasa Co se rabi, pa mine po polnem tr-ganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahtcva naj se samo „cvet zoper trganje po dr. Blalicu" s zraven stojeSim znxtmenjem; 1 steklenica 50 kr. WF Zahvala. *^R Gospodn pi. Trnkdczy-jU, lekarja v Ljubljani. Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domaCa zdravila brezvspeano rabili. Ko je pa bolezen 6edalje hujsa prihajala in uze vec dnij niso rnbgli stopiii na nogo, spomnim se na Va§ dr. MalideT protinski cvet po 50 kr. ter si ga nemndoma naro&im. In res imel je Lndovi( vspeb, da so se po kratkej rabi oprostili mucnih bolecin. S popolnim prepricanjem priznavam torej dr. Malidev protinski evet kot izvrstno zdravilo in ga via* kemu bolniku v jednakej bolezni prjporocam. Vagej blago-rodnosti pa izrekam najprisrcnejso zahvalo, z vsera sposto-Tanjem udani Fran Jug, poscstnik v Smarji p. Celji. g^T Plauinski zeliscni sirup krajusLi, *^M izboren zoper kalelj, hripavost. vratobol, prsne in pljncne boleLine; 1 3teklenica 56 kr. Koristnejgi nego vsi v trgovini se nahajajoci soki in siropi. B^" Kri cistilne kroglice, e. kr. priv., "^| ne smele bi se y nijednem_ gospodinjstra pogregati in so Be uze tisuSkrat sijajno osredocile pri zabasanji dloveskegft telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skazenem zelodco, jetrnih in obishiih boleznih, v skatuljab. a 21 kr.} jeden zavoj s 6 skatoljami 1 gold. 5 kr. Razposilja se le jeden zavoj. Naro&la se izvr^: najliitreje s poStnim povzetjem v lekanii pri „samorogntt JnL pi TSNSCC2?-ja u fataei tetga t Ljubljani. Oznanilo. Podpisani naznanja p. n. obfiinstvu, da je odpri novo prodajalnico raznega kolonijalnega in jedilnega Waga na debelo in na drobno v Prva-cini v hisi g. V. Gregorica ter da ga prodaju po najnizjih goriskih cenab. Priporofia se za obilno obiskovanje. Z odlieniin spo§tovanjem ANDREJ PAHOR. „SLAYIJA", vzajemno - zavarovp.Ina banka v Pragi. P. n. Sleni oddeika III., kterih zavarovaiije v MruStvih m vzajemno podedovanje kon&i ilne 31. deccmbra 1883, pozivljajo se v .smihlu §- 12 pravit tega oddeika, da poSljejo naravuogt glavnemu ravnateljitvu v Prago s priporoScnim pisnnun naslcdnje listine: 1. Krslni list zavarovanca (obniiS- | Ijcnca), t. j. tisti'ga, tia Alegar zivlji-nje je btlo zavarovanje sklcneny. Ta list —alt prifr'valo j o starosti — mora biti izdan po dotifriem ' zupnijskt'iu uradu in 'edno kolekovan; nava- , den izpisek iz matiee ne zadostuje. | 2. Prifevalo, da je zavarovaiiee(ob-miMljeiiee) preiivel 31. dan inescea de- I cenibra 1883. To pricovalo izna tudi ^uj»- ' nijski mad in potrdi ob&nsko pred.stojui.4tvo, j oziroma c. k. bflcznik obCiue, v kteri je o i tcm Lasi ovastijen zavarovanec. Po izreenem glasn §. 12. pravil odd. \ III. izgubi vsakdo, ki tell listin ne pred | lozi uujkasiieje do 31. marcija 1881, vsc svoje praviee do koneenega dele'^a in zapade tak delei v korist osi.ilili fk»nov dotieuega podedovaujskega dniitva. Upravi svetovalstvo vzajeinuo-za varovalne banke „SLAVIJEU v Pragi. \a prodaj so stari lestenei (kljoca) z uiite medi (mesinga) pri Teodora Slabanji v Morellijevih ulicah h. Stv. 17 v Gorici. Cudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodcjna pomog in ni treba mnogih besedi, da se dofcaze njihora cadoirita nioC. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajsajo in prezenejo prnr kmala najcrdovratuiso ie-lodcne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti croveanim boleznim in proti glistam, pri zenskib mesetnih nadleznostih, zoper beli tok, bojast, zoper bitje greater ciatijo pokvarjeno kri. One ne pregznjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tndi pred vsako boleznijo. Prodajojo se v vseh glavnih Ickarnicah na sveta; za naroCbe in posil"atve pa edino v Iekarnici Cristofoletti V Gorici, v Trstti v lekarni O. Zanetti in G. B. Bovis in t lekami Alia Madonna v Korminu. Ena steklenica stano 30 novcev. ISCEM !icdi]iYop ^aolOSBlK za prodajo vina, spirituvoznik pijad in dezelnih pridelkov za Gori§ko, K J. M. JEREB. AGENTURA X Oza kupovanje in prodajanje vina, Jf v Mariboru, Tegetliofstrasse. 17. v &OOOOCHOOOOO<^ Zaloga robe i in | izdclovalnica j VSAKOVRSTNE OBLEKE | civilne, vojaške in duhovske. I. PUBEBU v Goric?, na Travniku, h. št 28 pred kosamo, | se toplo priporoča slavnemu občinstvu za j | točno in pošteno postrežbo. t; m mu umu