h. 24.
V Trstu, subota 27. decembra 1879.
Tečaj IV.
.Edinost* iihajn Tank" drugo In Jetrto bHbntR *!>ak«'ga meseca m velja Trst vse leto 2 — liinaj Tratil po posti vse loto , 2 * -10 , , , polu letn „ 1 „ 20 . . • četrt . „ —. 70 Za oznanila, kakor tudi za „poslanice" se plačuje zn rut vadne tristopne vr-tcr
8 kr. <*e ne tiskn 1 krat 7 . , „ „ 2 krat * * „ . „ „ 3 krat Za veče črke po prostoru.
I*o«nmeme »tevilke «e dotiitftj«
po 7 kr v tabaktunah v Trrtu pri p«.Jti. pod ol>nki m tik KnlistroT« hiie, n:» Uelvedepi j-ri Bertolimi, V <ik<>1 ri: Na Opčin<k1» v loteriji, na I'i"><« kn pri *>orjnpn, v Bar* koli pri if. Ani 'i n', un in v Bazovici pri Ani Tu5, v .Skcdnji pri Fr. Sftruiii M. Mn^dilmr zij. .1. «Ic£n.
Niiri'i'iiiiia in	[i«:nn naj »e
pošiljnjo uredit Stvn v Ti>»i» Via 1'onte nuovo	1 — 1080.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
„V oilinonti je moO"
Vabilo na naročbo.
Od mnozih strani razodeta že'ja jc napotila rodoljube, da so sklenoli „Edinost" po novem letu vsak teden izdajati. Potreba tednika v Trsti je tako očita i sploh tako priznana, da je nam ni treba z razlogi i dokazi vtrjevati. Ce hoče slovenski narod živeti, če hoče priti do boljše bodočnosti, mora v Trstu zasaditi svoje korenine; gorje mu, ako ga odrine ptnj rod od jadranskega morja.
Sedanjemu uredniku so se pridružili v pomoč možje, ki so vešči i zmožni, ki imajo dobro voljo, katerih rodoljtibje je starozna-no, zato se nadejamo, da bo tednik zadostoval vsem skromnim zahtevam.
Programa ne bomo razvijali, saj imamo vsi Slovence ene in iste želje, ene in iste težnje, potrebe, nadloge i pravice. Vedno bomo imeli pred očmi, da smo Slovenci le majbna veja velicega, krasnega slovanskega drevesa; naša veja more zeleneti, cveteti i sad roditi le tedaj, ako srka življenje iz slovanskega debla sicer mora zveneti in vsahnoti.
Ker je naša država množili i raznih narodov družina, zato bomo vsem narodom zlesti družabniki; ko se bomo pete/ali za lastne pravice, nikoli ne bomo žalili pravic dmzih enakopravnih državljanov; nase geslo bode: „clara pacta, boni amici", Ker so načela sedanje vlade in večine državnega zbora tudi naša načela, zato bomo luhko odkrito i brez bojazni v vseh zadevah govorili.
Trst je svetovno trgovsko mesto, podobno rudniku, v katerem kopljejo zlato; ono je na slovenskej zemlji, iz vseh slovenskih dežel se tukaj stikajo ceste, ves slovenski narod je ž njim v neprestanej dotiki; zato se bomo z največjo skrbjo pečali s ter-govinskimi zadevami; vešča roka bo poročala vsak teden o tej stroki in objavljala vse, kar utegne koristno biti našemu narodu. Sploh se bo pečal naš list, kolikor mogoče, z gmotnimi zadevami, da bo tako pospeševal ljudsko blagostanje, katero je v nevgodnih razmerah zadnjih let, žalibog! tako pešalo, hiralo i propalo.
Rodoljube prosimo, naj nas po svojih močeh gmotno i z dopisi podpirajo, dopisnikom živo priporočamo, naj se o vsakej slvari, o katerej pišejo, dobro prepričajo, da
se nobenemu ne bo krivica godila i čast kratila. Kesnica i bratovska ljubezen nam morato biti sveti.
„Edinost" velja za vse leto 4 gld. 50 kr. „	„ polu leta 2 , 30 „
„	„ četrt leta 1 „ 20 *
V tobakarnah 10 kr.
Uredništvo in npravnintvo.
Na prelazu.
Ozrimo se nazaj ; pravi popotnik množici, dospevši verh gore. Pred saboj derži pot zopet navzdol, ne videjo se še doline in logi, kamor bode dalje peljala mučna pot. Tam le; vidi se v dimnatem zraku megleni kraj, od kodar smo začeli popoto-vati, pokaže nekdo.
Muka, katere smo prestali po cesti pozabimo, saj smo užc daleč in cilj naš je tolikauj bližej. Na prelazu smo! veli bolj glasoviti mož, oglejmo si še nekoliko prošlost, in računitno o svojem uspehu.
Kakor drevje v gozdu zgubljava najprej prijetno barvo listja, jesen z mer/Ji mi večeri oslabi ga ki odpada. Oolo stoji letno drevo, odpadlo je vse, le en listek se se tužno maje, za malo dana tudi temu v večnost pozvoni. Ena sapica in številka 9 bo brez šuma stoletji odpala, postala bo mertva in to za vselej, zgodovina jedina jo bo čertala na kamenito plošo, da jo ne zgrešijo potomci. Lanosornej gledali smo nad-nem sercem v bodočnost, v«o Slovanstvo je z nami čutilo, enako mi v zvezi, in vedno bolj se černi oblaki odmikajo. Miuolo leto pihal je ugodni veter, za to prijetno sapico vedri se bolje in bolje in bog daj, da za seje Slovanu v Avstriji svoboda zlatna, katero uživajo leta in leta vsi neslovanski narodi.
Na prelazu starega leta, poglejmo v narodni dnevnik. Iiačunimo s faktorji, katere je naravna moč narekovala, kateri so se rodili na bojnem polji z jekla in kervi, na ljudski tribuni, v borni koči kmeta in krasni palači plemenitašev. Ubogi narodič slovenski, poldrugi milijon brojiš, kakova je tvoja bilanca ? — si le zakopal tvoje talente da jih moli ne objedo ? —. Si le stal na straži hrabro in odbijal silne napade po-nemčevanje in polaščevanjc materinščine? — vpraša zakleta Slovenija.
Na prelazu leta, krepko odgovarja narod: Naše moči so se pomnožile in kardela naše brojijo mlade upopoltie moči. Nemčur-ska in luhonska svojat topi zlata doba pravice in zmago, južni prevrat orahlil je v sovražnem taboru marsikatero vez. Sijajne zmage naroda po vsej Sloveniji so priča, da se je naša Rtvar prosio leto okrepila. Ni še zedinjene Slovenije, še je razkosan mali narodič naš v petih deželah, tu Lah in lahon, v sosednej deželi nemčurji i Nemci delajo postave in ubešajo narodu svinčene podplate.
Na prelazu starega leta z veseljem priznamo, da smo pri vsili ovirah, ki se nam stavijo, napredovali in storili narodno dolžnost. Mnoge krije hladna zemlja, ulegli so se z nado v grob, da bodo mileji časi njih potomcem, nego so bili ranjkim. Z veseljem zapustimo toraj prelaz, nadopolnim sercem in radostno se bomo podali po potu dalje in dalje, radostnim sercem bode slovenski narod sledil cilju in podvojeval korake, da prej dospe v versto omikanih narodov. Dalječ na okrožju se vidi iz prelaza, v megli zavit stitn narodne svobode. Tja! kaže potnik drugim z roko, ki komaj zapazijo podobo, katero pozlačeva jutrajna za-rija. Onamo! onamo! doni krepkim glasom, čez reke in jezera, čez kras in livade, čez jezove nasprotnikov naj pelje nas cesta. Onamo ! onamo ! kjer se vije trobojna zastava, kjer brat brata objema oj tam je naš dom. Za nam skoro leži v prahu leto, časa kolo ga je poterl in vergel mej druge tisoče in tisoče v katerih vc in ne ve zgodovina.
Na prijavnom prelazu še en pogled nazaj v prošlost, ozrimo se še enkrat. Tam kipi stara planina na Balkanu, krog nje diha bulgarski narod svobodneje, jeklene petsto-letne spone ležijo zdrobjenc po tleh.
Macedonija čaka še prave svobode, tudi nji zašije čas, izpod spomladanskega snega bojo modri zvončki navdihovali serca, južnih bratov. V daljini bliščejo verhovi černogor-skih sokolov, zemlja junakov je večja, gorska tesnoba otresil je handžar in puška.
Od nasprotnikov Slovanstva zasmehovana junaška Černagora, postala je deržava, na njenem dvoru zastopajo razni poslanci svoje velevlasti. Bosna in Hercegovina združile ste se z mogočno Avstrijo, slovanski element se je zdatno pomnožil, še malo časa in egejsko morje bo pred nogami Avstrije spiralo svoje bregove. Uže se čuje v dalji-
ni: Zedininio se\ Primorec, Korošec, Sta-jerc in Kranjec ubrano pojo : Naprej! bratje Slovani edini sučimo uma svitle meče, za cara in dom. In ko bo zadnji udarec tužne ure starega leta po zraku donel, bojo naši pradedi mej grobovi blagoslovili njih rod : Se je junaštvo v zdravih mišicah naših po-tomcev, da bliska meč na polju kjer smert bogato žanje. Po logih in dolih donijo domače pesni, na katedru sejejo naši sinovi bogato seme vednosti. Talija in Muza je prišla zopet nazaj, privabil jo je živel mladih sere. 1 vi izdajice, ki mučite i u oneča-stite naš prah prokletstvo naj vam na prelazu doni, za vami bo konec izdajstva, iz-trebljen bo škodljivi pleve), pa narod naš bo kazal potomcem, da bo osoda prešla za nekoliko časa, za vaelej na dnevni red.
----:-----
JL>opi*sri.
V Kopru, 14. dec.
Minolo je ravno eno leto, kar se je osnovala v Kopru perva „hervatsko-sloven-ska čitaonica". Malo se je čulo sicer o njej, ker ni mogla napravljati nobenih veselic, ampak je bila le „čitaonica" v pravem pomenu besed«*. Malo društvice jc to, ker broji le 20 rednih in izvanrednih članov; a seme se je dobro usejalo in krepko poganja, ker člani „čitaonice" delujejo skupno, kakor člani jednega telesa v bratski ljubezni in najvefi harmoniji. — To nam je pokazal občni zbor 6. decembra.
Ze prošlo društveno leto je imelo društvo za vsem 19 časopisov, katere si je „čitaonica" ali sama naročila, ali so ji nekatere gg. članovi za čitanje prepuščali, na koje so bili sami naročeni. Bodoče leto pa jih bode brojila še več plačanih, kakor do sedaj, ker blagajnikovo poročilo na občnem zboru je bilo tako, da jc mogt l zbor še z veseljem določiti, da se še nekatere novine naroče.
Tu imamo sedaj skoro vse časopise slovenske, večino hervatskib, jeden italijanski in nekoje nemško.
Mi v Kopru živeči Slovani moremo torej z našo „čitaonico" popolnoma zadovoljni biti, ker nam ni treba po kavarnah časopisov iskati, da zvemo, kaj se po svetu godi, .posebno v naši domovini, ker slovenskih in hervatskih Časopisov tudi v nobenem javnem lokalu tukaj niti ne dobimo. Zraven pa imamo še to veselje, da se za-moremo večkrat skupiti v svoji „čitaonici" ter se med seboj bratski razgovarjati o dogodkih, ki se v naši domovini verše.
Ukrepilo se je torej naše društvo že popolnoma in bode todi procvetelo, ako bog da in sreča junačka.
Dolenjska volitev.
Izpod Špika, 15. dec.
Dne 3. jau. bo na Dolenjskem uže nova volitev derž. poslanca mesto umerlega
blagega grofa Barbo ta. Ne vem sicer, koga tamošnji narodnjaki naši kandidirati mislijo,*) toda upati je in za gotovo pričakovati, da v sedanjih ugodnejih okoliščinah, naj se uže izvoli Peter ali Pavel, bode narodna zmaga — veličastna. Ker se pa te volitve tudi Ko-čevarji udeleže, ki navadno v Slovencem sovražni rog trobijo, je nek dopisnik v „Slovencu" omenil, da bi si velike zasluge pridobil tisti, komur bi se posrečilo tudi Kočevarje enkrat podučiti in prepričati, da smo vsi eni deželani, da imamo vsi skupne interese, da ima torej odjenjati strankarstvo in pričeti se složno skupno glasovanje.
To je popolnoma resnično. Kočevarji, ako hočejo in želijo še dalje na Kranjskem stanovati, morajo pri volitvah tudi složno s Kranjci glasovati, ali pa naj se poberejo nazaj n i Nemško v tisti Thiiringer-Wald, iz kterega so o svojem času v našo deželo privandrali To nij prenapeto zahtevanje, ampak popolnoma oprevičeno. Latinski pregovor pravi: „Si vivis Romae, romano vi-vito more!" to je, obnašaj se po ljudeh iu po deželi, v kterej živiš, sicer si jej za njeno gostoljubnost nehvaležen in krivičen. Drugod po svetu godi se tako, le pri nas ne. Tako na pr. so tudi na Ogerskem našim Kočevarjem podobni Nemci ali Švabi tu in tam naseljeni, ali dasiravno jim se narodno pravo ne privošči, vendar vedno z Magjari derže in glasujejo, oni hočejo po vsej sili za prave Magjare veljati ter se sploh še strastneje vedejo kot pravi Kečke:net-Ma-gjari.
To isto velja od slovanskih otokov ▼ Spodnjej Avstriji. Dasiravno jih nemščina neusmiljeno tare v cerkvi, v Šoli in povsod, vendar ker jih je malo in so od nemščine krog iu krog obdani, jim niti na misel ne pride zoper nemške poslance agitirati ali glasovati. Le v našej slovenskej deželi misli uže skoro vsak pritepenec, da ima pravico in dolžnost zoper naše poslance, t. j. zoper deželo, ki ga je gostoljubno sprejela, delati in glasovati. To je od Kočevarjev naših tem gerje in nespodobneje, ker jim narodnega prava nikdo ne krati, ampak eni žive, dasiravno od Slovencev krog in krog obdani, pri vsem tem mirno in svobodno v enem kotu kranjske dežele, katera jim privošči popolno narodno pravo ne le v cerkvi, ampak tudi v šoli in uradniji. Kar pa oni uže taktično uživajo in kar jim nikdo ne krati, za to se moramo mi Slovenci še le neprestano potezati in boriti, a med strupenimi sovražniki našimi, ki nam naše naravne in ustavne narodne pravice in svobode nikjer ne privoščijo, vidimo vselej, t. j. pri vsakej volitvi tudi nehvaležne Kočevarje. Ali nij to Čez vse gerdo in sramotno! Ker je kraujska dežela vselej pravična Kočevarjem, bi se menda spodobilo, da bi tudi Ko-čevaiji uže enkrat Kranjcem pravične se skazali, ne pak vselej z njih nasprotniki potegnili. Zatorej je res upati in želeti, da bi vendar enkrat tudi Kočevarje v tem obziru pamet srečala. In da bi se to tem lože
*) Kneza \Vindischgriitza.	(Ur.)
! zgodilo, naj bi si slovenski volilci na Dolenjskem zdaj tacega poslanca izbrali, ki dobro pozna veliko potrebo in silno važnost delenjske železnice (iz Indije če« Solun, Sarajevo, Kariovec, Ljubljane — zmed vseh najkrajša pot v Pariz in London), od katere bo ena proga tudi v kočevsko mesto iz-peljana, potem Kočevarji gotovo ne bodo tako strastni in slepi, da ne bi s Slovenci glasovali. Alto bi se pa to vse eno zgodilo, jim goto t o škodovalo ne bi, če bi se tem nehvaležnežem enkrat v dejanji pokazalo, da nijso Kranjci na Kočevskem, ampak Kočevarji na Kranjskem, to je, da bi se z nemškim življem kočevskim, ki je popolnoma v našik rokah, tako postopalo, kakor hočejo Kočevarji, da bi se s Slovenščino na Kranjskem še dalje godilo. Naj bi tudi Koče-varčki enkrat poskusili tiste „Ijubeznjivosti", s katerimi se narod naš Še vedno traktira in celo z njih pomočjo traktira. To bi bilo še najboljše zdravilo za te nehvaleinike. Le pomislimo! Narodno-zatirani Slovenec, če tudi zna v svojem jeziku dobro pisati in brati, mora od Poneija do Pi'ata hoditi, p redno izve, kaj mn njegova gosposka v tujem (nemškem ali laškem) jesiku piše.
Nemški Kočevar pa svojemu gosp. uradniku kar čez ramo gleda, kaj mu bo zapisal in se hitro oglasi, če mu nij kaj po volji, ker navadno dobro nme nemščino, v kterej se mu piše, torej bi gotovo rentačil, da bi bilo groza in „taužend kaufmaštjufel* na pomoč klical, ako bi mu uradnije v slovenskem ali laškem, ne pa v njegovem nemškem jeziku dopisovale. — Naj nam torej nemški Kočevar nikar ne zameri, da, kar je njemu Ijabo, je tudi n*m drago. Mi smo za napredek, pa za jedino pravi napredek na narodnej podlagi, torej smo in bodemo vedno za naše slov. ljudstvo tudi slov. uradnije in šole zahtevali, ne pa ravno narobe, kakor nekateri naši kratkovidni bedaki zlasti v novejšem času tu pa tam delajo, da agitirajo še dandenes na slov. zemlji namesto za odpravo obstoječih nenaravnih, nepripravnih in nepostavnih nemških ali laških uradnij rajši za to, da bi nas zavoljo njih še nemške ali laške šole narodno ubijale ter nas sramotno poniževale v sluge narodov, kajti naj nas mamijo s svojim pregovorom: „kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš" kolikor hočejo, resnica vendar je in ostane, da to velja le za posameznega sebičnega človeka, ne pa za celi narod, ki na tem svetu prav nobene veljave nijma, če si jo tudi z vsemi učenimi jeziki množi, ako si pred vsem v svojej deželi svojega lastnega narodnega jezika do vseobčne veljave spraviti ne prizadeva, ker z gospodujočim tujim jezikom postanejo le tujci ali posamezni domači odpadniki v njego ve j deželi vsemogočni, on sain se pa kot narod popolnoma v nič po-grezne. Mi Slovenci tega dopustiti in ter-peti ne moremo, ker nehčemo sami sebe k sinerti obsoditi, pa tudi ue terpeti, da bi bili v svojej lastnej domočiji — zatirani tujci. Sedanji pervi minister našega sveti, cesarja je sam izrekel, da svoje narodno I pravo zahtevajoči Slovani se ue smejo dalje
več k steni pritiskati. Mi zahtevamo torej le sveto pravico, ktera nam gre pred Bogom in pred ljudmi. Naši domači odpadniki naj spoznajo, da se z njih praznimi kvantami na krivo pot nikakor zapeljati ne damo, a pri-vandrane Kočevarje posledajič opominjamo, da naj nam v tem svetem boju nikar več gerdih in nehvaležnih zaprek ne delajo. Naj se torej s pameti jo i u vzdignejo — ali z nami za sveto pravico ali pa — brez na»% od koder so prišli.
Ane. D—lj.
Iz Doline pri Teretu.
Že popred sem mislil napisati par ver-stic glede novih orgel koje je napravil slovenski orglar g. France Gorsič iz Ljubljane. A počakal sem, dokler nej bilo delo popolnoma doveršeno. Kar se tiče zunaj ne oblike, je jako lepa i prijetna, sestava tudi jako umetna i dobrota neprecenljiva. Pa kaj bom natančneje stvar popisoval, ko mojstra vendar že daleč okrog poznajo kot pravega poštenjaka i zvedenca; te so njegove 32. nove orgle. Kdor se želi prepričati, naj se le semkaj potrudi in veselilo ga bode, vi-diti tako delo.	- t
Da imamo pa Dolinčani tako izverstne orgle, gre edino g. dekanu hvala; da so bili prejšni župani merzli, nej treba več povdarjati. Tacega možaka se mora iskati daleč — daleč okrog.
Zgorela sta dva otroka in sicer eden v Ospu, drugi v jednem mlinu blizo Doline. Letos se sliši o več ena.-ih nesreč in kdo
je kriv? — Stariši.
-----
Kritični politični pregled.
Ustavoverci požgali so si streho nad svojo hišo, ko so glasovali za vojaško postavo. Še celo lastni časniki so jih grajali in psovali, da niso možato postopali. Uradni list „ Wiener Zeitung* je užc objavil poter-jenje vojaške postave in drugih zakonov, katere ste odobrile obe zbornice. Poslanci so šli na počitnice do 15. januarja.
Češka spomenica o ravnopravnosti češkega jezika v uradih in šolah na Češkem, je vzbudila veliko hrupa po židovskih no-vinah, kar je dokaz, da Nemec ne želji svobode Slovanu.	*
Italijanski senat jc svoje delovanje v malih dneh za silo izveršil.
Naše prerokovanje Angležem v Afganistanu se je vresničilo. Angleški poveljniki se vedno morajo braniti pred napadi afganistanskim kerdelov. Poročila iz Londona so nezamesljiva, Angleži bi radi zakrili ljudstvu svojo sebičnost in velike zgube. Morda bode zinfa počistila angleške upadnike iz Afganistana, kar se je zgodilo pred 30. leti.
Cernogorci stoje s puško v roci šc vedno v Gusinji in Plavi, ker Turci še nijso izpraznili onih krajev. Muktar paša je zagotovil porto v Carigradu, da se bo to zgodilo brez orožja, ako mu čas pustijo, da pomiri Albauezc.
Kuska cesarica je če dalje huje bolna v Cannes in skoro se je bati, da uinerje.
Domače stvari.
Vabilo. Po §. 20. društv. pravil povabi podpisani vse častne ude na redni občni abor v nedeljo 28. decembra 1879, o 6 uri po poldne.
Dnevni red:
1. Sporočilo tajnika. 2. Sporočilo blagajnika. 3. Naznanjanje udov, i sklepi sledeči. 4. Spremenba pravil. 5. Volitva novega odbora in treh oseb za revidiranje računov za leto 1879.
V Trstu dne 12. decembra 1879.
Čitalnični odbor.
Seja mestnega zbora 20. t. m. sukala se je skoro le o magazinih ki se v novi luki zidajo. Mestni župan je odgovoril na interpelacijo g. Dimerja o zadevi raa-gazinov, da so vsi dotične poročila (zgotovljene, katere je tajnik prebral. Na dnevnem redu bile so še razne stvari. Več ko trideset prodajalcev je vložilo prošnjo prodajati jedila na javnih prostorih, kar se je delegaciji izročilo. Načert polepšanje in vrejenje mesta izročil se je na predlog Geringerjev stavbenemu odseku. Velika potreba je vrediti staro mesto, ki je tako neredno zidano, zaradi več ozirov, bodisi zdravstveni aH zaradi prostornosti. Ako je ogenj v starem mestu se skoro v nekaterih krajih ne moro do hiš. Predlog in načert okoliškega poslanca g. Nadliška ni na versto prišel. Ta predlog, da se iz stare ceste po ŠkorkoU napravi ena vozna cesta je tako potreben, da se brez ceste ne mora več biti v Skor-koli. G. Nadlišek si bo s tem, da se za omenjeno cesto poganja, zadobil veliko zaslugo od Skorkoljanov.
Spomin na Kuhnovce. „Slavnostni sprejem slovenskega pešpolka Kuhnovega št. 17. v Ljubljani dne 26. in 27. novembra 1879". Tako se zove v inseratnem delu našega lista uže naznanjena, 34 s t ran i j osmin-ke obsegajoča knjižica, ki poleg kratke zgodovine Kuhnovega polka popisuje njegov slavljeni povrat iz Bosne od Tersta do Dunaja. Na konci je dodana pesen „Kuhnov-ska* od J. N. liesmana. Prihod domačega polka je še po vsej deželi v tako živem spominu, da bode gotovo mnogokateri radostno segel po ličnej knjižici, ki jo je tru-doljubivo uredil in izdal g. Fran lllavka. Cena 15 novčičev je jako nizka; tisk „Narodne tiskarne" ustreza vsem zahtevam, in tudi naše uredništvo jo ima na prodaj.
Vprašanje do si. družbe sv. Mo-Ilora. Za prihodnje leto se obeta družni-kom „cerkvena pesmarica". Gotovo bo ta knjiga udom všeč, toda razširila bi se lehko tudi med neude, zlasti med mladino, ako bi bilo udom mogoče naročiti se na več iz-tiskov samo te knjige in ako bi se jej postavilo primerno nizko ceno, n. pr. mehko vezanej 15 do 20 kr., terdo vezanej okolo 30 kr. itd. S tem bi bilo mnogim ustreženo
pa tudi družbi ne bi škodilo. Ali ne bi hotela toraj si. družba to ali kaj enakega do-voljiti ne le za letos, temveč za vselej gledć molitvenih bukev ? Ker se je vpisovanje za prihodnje leto vže pričelo, dobro bi bilo, da se si. družba v kratkem izreče o tem. kakor tudi o vezanji „pesmarice" sploh, o kateram ni to pot v „koledarji" nič naznanjenega.	En zupni poverjenec.
Pritožba. Dovoljujem si vprašati si. vodstvo pošte po katerih potih ono poiilja pisma iz glavnega urada v Gornjo Oarbolo, ker kakor se pripeti dolazijo tam pisma Šele tretji dan; tako na pr. osoba ki je v petek pred 6 uro popoludne v mestu oddala pismo je isto še-le v nedeljo ob 8 uri zjutraj na dotičnega adresata došlo, tedaj je bilo pismo celih 38 ur na potu. — Časopise iz Ljubljane veliko popred vdobirao Ker je včasih na pismu veliko ležeče, tedaj bi bilo želeti da si. vodstvo pošte takej ne-prijetnej zamuji v okom pride, scer nam okoličanom tukajšni poštni urad o Gornji čar-boli nič ne koristi.
Poziv k pristopu v pervo društvo vojaških doslužencev za Tcrst in okolico.
Stari vojni tovarši t Tovaršije vez, katera nas je prej v c. k. vojski jedinila, se ni pretergala, ko smo iz nje izstopili. Da bode pa zveza tim terdneja ter tirn ustraj-neja, je ustanovilo nokoliko tukajšnih starih vojnih drugov, udanili cesarju in derŽavi „Pervo društvo vojaških doslužencev" za Terst in okolico — z geslom „Viribus unitis".
Vsak naših nekdanjih vojnih drugov, kateri je ohranil staro udauost do c. k. vojske, ter želi pristopiti društvu, se prosi, da se oglasi v nedeljah med 10 in 12 nro d. p. v Kohenovi hiši št. 8 v II. nadstropji na Borznem tergu, ter naj se seboj prinese spričevalo vojaške službe. Pozdrav tovarŠem
Viljem Račke c. k. nadlajtenant. Predsednik pervega društva vojaških doslužencev za Terst in okolico.
Opomba. Namen „Pervega društva vojaških doslužencev za Terst in okolico" je v kratkem: Da se ohrani tudi v mirnih časih skupnost Btarih vojnih tovaršev; da se pospešuje domorodno čutje, da se podpirajo zaslužni potrebni društveniki, da se umer-lim zadnja čast izkaže in pa da se v voj-sknem času ranjencem po močeh postreže in pomore.
Za redne ude se vpišejo oni, kateri so neomadeževanega značaja, in sicer: vsi do-služeni vojaki, bodi si katere koli verste iu vsi c. k. častniki v pokoji in zunaj službe.
Podporniki so: Vsi c. k. častniki stoječe vojske, vojne mornarice in deželne brambe, nadalje, vsi vojaški in civilni uradniki, vojaški služabniki, finančne in redarstvene straže, kateri nosijo vojaško svetinjo.
Vsi udje, redni in podporni imajo jednake pravice in plačujejo Jetne društvenine najmanj jeden goldinar.
Sneg je še danes na kupili po Terstu, akoravno jc uže 14 dni minolo. Mugistra-tovci so mislili, da bosta jug ali solnce v
njih službo stopila in sneg iz mesta spravila, pa domaČa burja, ko je to zvedela, je potegnola čerto čez račun, kajti podučila je gospode v počeni palači, da se mora sneg izvoziti, da ne gre drugače.
Avstrijski Llojd v Terstu, je Wchr-zeitung rninoli teden dobro prijela, ona svetuje vladi, da naj vso družbo v svoje področje vzame, kar bi res prav dobro bilo. Da tudi v tem zavodu lahonstvo cvete, hočemo v prihodnji več stvari navesti, bodi si osobje, uradništvo ali splošna zunajnost. Vsako leto se privolijo milijoni subvencije iz kervavih žuljev ubozega kmeta in kaj ima deržava zato, pod senco perut avstrijskega orla cvete za germom lasčina, kakor, da bi Terst v ltimu stal.
Poredni vozniki, katerih se v Tcrstu največ dobi se večkrat mej saboj stepo. Nij čuda, da se ti ljudje, posebno oni ki les pre-važnjejo se svojo sirovostjo odlikujejo. En tak voz naložen z deskami srečal se je žitom naloženega drug druzega sta opominjala ogniti, pa na zadnje zidene voz z deskami v žito in razstergal več vreč, da je vse po tleh sulo. Pristaviti moramo, da so nekateri vozniki z voli nečloveški in mučijo večkrat ubogo živino, na kar opozorujemo si. redarstvo,da dobro natake grozoviteže pazi.
Sunil v glavo z nožem je neki kovač mlinarja ko so v kerčmi na karte igrali, in to zavoljo neke sumljive pomote v igri. Ranjen je kmalu potem šel v družbi svojega prijatelja na svoj dom; ker se je pa drugi dan jako slabega počutil, šel je v bolnišnico kjer je čez dva dni umerel. Hu-dodelnika so zasačili v neki tovarni.
V morje je pal nek laški mornar, ko je privezoval na plavajočem železnem sodu, zunaj lake ladijo, kjer so zasidrani taki sodi, da ni treba v morje sidro metati. Gotovo bi bil mer/lem valovji poginil, da niso rešili neki bližnji mornarji iz barko v smertni nevarnosti.
Vabilo k naročbi.
Vse ude Slovence, kateri žele, da se seznanijo s hervaškimi razmerami in s her-vaškim jezikom, posebno upozorujemo na tednih „Plitke novine", kateri že 3 leta v Zagrebu izhaja. — V ta Časopis pišejo najbolji hervaški ljudski pisatelji in sicer tako umevno, da ga Slovenci brez vsake težkoče razumih morejo. Hervaška civilna in krajiška vlada ste preporočile ta časopis vsem nižim oblastim, da ga kad izverstno narodno berilo razširjajo po narodu.
Bilo bi za Slovence mnogo koristneje in za našo medsebno vzajemnost veliko uspešneje, ko bi se namest po nemških no-vinah, ozirali na novice hervaške in sploh slovenske. Vsak naobražen Slovenec moral bi vsaj eden hervaški list naročiti.
„Pučke novine" izhajajo v obliku slovenskih „Novic" vsako saboto na ali poli, ter veljajo po pošti prejemane :
za vse leto 4 for. 60 novč. za pol leta 2 „ 30 „ za četvert leta 1 for. lh novč.
Slovenskim dijakom dajemo list za po-lovico gori označene cene.
Uredništvo sprejema tudi slovenske dopise v list, se ve, samo toliko jih popravi, da jih vsaki Ilervat lahko razumi.
Perva številka četvertega tečaja pride o novem letu na svetlo. Kedor namerja naročiti se na ta list, naj se podirza, da za-moremo za vsacega dotične adrese pripraviti dati in da pri razpošiljanja ne bode zaprek.
V Zagrebu, meseca decembra 1879.
Ljudevit Tomšič urednik in izdavatelj „Pučkih novin" v Zagrebu (marovska ulica br. 20).
Listnica uredništva.
G. Bonin učitelj v Hojanu! Na podlagi prič, katere so pripravljene svedočiti in pisem ki jih uredništvo hrani in v rokah ima, se ne sprejme vase poslano do obravnave. Pola vaša je romata v koš. O. D. S v Kopru oglasite se večkrat nam bo drago. G, Janko Stibil kn. serbski nadporočnik v Nišu t Oglasi se vsaj v tedniku, sercni pozdrav.
Dobre, pravične, nepokažene
voščene sveče,
za katere dajejo poroštvo, in najboljšega čistega Čebelnega voska, katere izverstno lepo in prav počasi gore, prodajata po n^ni^jej ceni.
JE*. A R. Seemann (1)	v Ljubljani. *
V štaouni Ivana Valentiča, po domače „pri Slovencu", nove ulice Št. 39, dobiva se vsake verste m ann fakt urnega blaga, kotonine, frustanja (barhenta) plavine, vsake verste robcev (fačolov) in drugih stvari po prav nizki ceni.
Razlaga sv. maše
po čast. o. Martinu Kahemil. Domače in inolitevne bukve, 2. nati«a, 1879. Kolikor bolj nespodobno se mnogi obnašajo pri najsvetejšem opravilu sv. maše — da se Bogu usmili! ne le mladina, ampak večkrat celo njeni od-gojniki, — toliko bolj je želeti, da se nauk o tej veliki skrivnosti razširja med vernike. Omenjena knjiga obsega prelepe in globoko v serce segajoče nauke o tej preimenitni skrivnosti, o nebeški dobroti sv. maše, o vdeleže-vanji, pobožnosti itd. in kako hudo se pregrešijo tisti, ki se pri tem sv. opravili nespodobno obnašajo. Razna teh premišljevanj, pa so v tej knjigi tudi razne molitve pri sv. maši in druge molitve na 510 straneh. Cena tej — vsega priporočila vredni — knjigi je v pol usnje 1 gld. 20 kr. in v usnje vezane 1 gld. 40 kr. z zlatim obreskom pa 2 gld.
Dobiva se pri knjigoteržcu H. Ničman-U v Ljubljani.	(2)
Pri založmku H. Hidmail-ll v Ljubljani je na svitlo prišla knjiga pod naslovom:
„Slovenska kixh.arica,"
ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila za 933 jedil, tudi popis kuhinjskega orodja, katero je v vsaki dobri kuhinji potrebno, in pristavek 14 jedilnih listov za vse okoliščine in potrebe.
Spisala in na svitlo dala
Drugi, pomnoženi natis.
Da so te bukve „Slovenska kuharica" občinstvu jako potrebne, koristno in priljubljene, dokaz temu je urna razprodaja pervega natisa: ker je pa drugi natis se pomnožen in tudi popravljen z novo in staro vago in mero, upamo da bodo nase slovenske kuharice radostno po njih segale. Cena je mehko vezanim 1 gld. 50 kr., trdo vezanim pa 1 gld. 80 kr.	(2)
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyda.