HrfchWbl. k. k. Hofbibliothck, ..."Wien .„.,.. V Gorici, 3. marca 1882. Tedaj „So5a" izhaja v^ak petek iii velja pošto prejemana ali v Gorici na doni pošiljana: Vsu leto.....f- 4.40 Pol leta.......-'.20 Četvrt leta ......1.10 Pri oznaiiilih in prav tako pri ..po-lanicah" se plačuje /,n navadno tristop-no vrsto: 8 kr. cc se tiska 1 krat 7 '„ » „ .. 2 ,. 6 „ „ „ „ 3 ., Zaveče črke po prostoru. SOČA . Posamesne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v Gorici v tobakarnici v go-9poski ulici, lilizo „treh kron", na Rtarent trgu: in nunski,ulici} v Trstu v fohakjirnici: Via della caserma fit. 3. in v AjdovScini pri trgovcu g. Dolencn , Dopisi naj sc blagovoljno posiljajo uredniStvu „SoLe" v Gorici y Hilarijanski tiskarni, narocnina pa opravniStvu„SoSe( na Korenji v Sticsa-vi hiii It. 10 II nadetr. Rokopisi se tie vracajo; dopisi naj •e blugovoljuo frankujejo. — Delalcem in drugim nGprflinoinim le narocnina mitt, akose oglaie pri urednlitvu, Iz govora g. dr. Tonklija v dri, zboru dne 14. feb. t. 1* (Konec.) la to tako je ta prefiastiti gospod poslanec opom-nil, da je vlada provzrofiila povisanje narodnih zah-tevanj. To, tnenim, ni bilo potrebno, kajti zago-toviti vas morem, da se avstrijski naro-ditakomofino zavodajo svoje narodno-sti, da ue potrebujejo Se navduSevanja in spodbada-nja, in bilo bi zelo zeleti, da se v opravifienih mejah zadostuje. Gospoda moja, dokazal seni uze v prejSnjem zasedanji, da Slovene! nisnio sovra&nf ni nemSkcmu narodu, katerega visoko spoStujemo in ccnimo, ni nein&ki kulturi ni jeziku nemSkemu, Mi BovraMmo le gerraanizacijo in iznarodovanjc naSe-ga n a rod a in jaz menim, da bi vi isto tako stori-U, fie bi se vam hotela vzeti narodnost. Dokazal sem takrat, da uobeden izmeil nas za-stopnikov nefie nemSfiine izkljufiiti, dajej marvefived-no, osobito v srednjih Solan, odkazujemo mesto, da si morejo nasi otroci tudi nemSfiine priufiiti in bo po jeziku deftslnt nemSke omike; kajti to je pafi jasno, da jezik bam na sebi ni Se omika, da je marvefi biciI-bIvo, g kateiim se pridobi omika. Jezik primerjati se mora kljufiu, kateri odpre sbrambo, v katcrej je zaklad: zaklad sam pa Se ni. Da se ljudska omika dosed more le po mater in em jeziku, to mi boste tudi pritrdiii, kajti vi bi skoro gotovo zivo protestirali, fie bi kdo hotel nemSki narod po francoBkem jeziku o-mikavati, da Bi ue boste zanikavali, da je francoSfii-oa tudi jezik omike. Isto, gospoda moja, zahtevamo tudi mi. Mi hofiemo omiko, a na podlagi svojega na-rodovega jezika, in iz tega ne sledi, da hofiemo ncm-Sko omiko in in nemSki jezik perhorescirati in izkljufiiti. Preidum na drugega prefiastitega gospoda govor-nika, na gospoda poslauca dr. Klierja. Vfieraj po-dai nam je grozovito sliko o zatiranih ubogih Nem-cih v CeSki, slikajoft tamoSnje razmere kot istinito straSanske. Ne, gospoda moja, tako slabo pa vender ni, ker Nemci uzivajo tarn vse pravice, katere so u-zlvali pod vlado prejSnjega ininisterstva in meni ni znana doloCba, katera bi bila te pravice le za las pri-kratila. Kaj bi pa vi dejali, fie bi se vam godilo, ka* kor nam Slovencem? Kake so razmere v nasih Solah? Nas sihjO; neposredno ali posredno, naj se celo v jednorazredne ljudske Sole vpelje nemS-fiina kot obligatni predmet. Bekel scm uze, da nisem sovraznik nem§fiini, o. pritrdiii mi boste, da ne preostaje fiasa, da bi se rao-glo Se s fiim drugim pefiati, fie hofiejo ljudske Sole dosefii svoj smoter. Z vpeljavo nemSfiine kot ucnega prcdmeta odtegne se fias za priufienje vaZnih predme-tov in unifii glavni smoter ljudeke Sole. In kaj se prav za prav naufii defiek, fie u^iva tudi trikiat na teden pouk v nemSfiini ? Naufii se nekaj uemSkih be-Bed a nemsfiine se ne naufii. Ko pride zopet do-mo v, pozaoi zopet vse, in dragi fias, kateri bi bil loh-ko za kaj druzega vporabil, je fiisto izgubljen in pri tern se je Se nepotrebno mufiil. Eako je v EoroSki, pokazala vam je interpela-cija mojega tovariSa, gospoda poslanca dr. VoSnja-k a, in on vam lehko Se marsikaj pove. Jaz morem le. na to opozoriti, kai* priobfiuje v Celovci izbajajofii list BMir\ v svojej drugi Stevilki od 25. jauuvarja in si-cer v dopisu Iz Podjunske doline. Tu se glasi po ,V naSih Solah glasi se le nemSfiina, otroci po-zdravljajo in molijo nemSki, in v Soli je z debelimi firkami zapisano: BTi morag nem§ki govcriti !B (Cujte, fiujte! na desnici.) Da, gospoda moja, fie se to dan danasnji godi, ko je desnica po vaSih mislik toliko koncesij od mi' nisterstva u2e dobila in Se vsak dan dobiva, fie se to danes Se godi, v dobi sprave in jednakopravnosti, pritrdiii mi boste, da je naS polozaj mnogo te2avuejSi in neznosnejSi kot nemLkih Pemcev in da bi v rcsni-Cl imeli vzrtk pritozevaa se, ^u, k&j se godi pred sodoijo? Zdaj pridein na to, kar Bern prej uze povedal. §. 13. o s. r. pravi izrefino, da se pri aodnijah, mora obravnavati v jeziku v de2eli navadnem. Nu, dvorni dekret od 22. de-cembra 1835 dolofiuje, da fie Be pismeni vlogi pridajo priloge, katere niso pisane ni v nemSkem ni v dru-gem de^elnem jeziku, m morajo v nemSki ali v drug de2elni jezik prelo^iti in v tern prevodu pridejati. Iz tega se pafi po pravici izvaja, da se pod „v de^eli navadni jezik" ne unieva samo nemSki jezik. Ue bi bil hotel zakonodatelj to povedati, rekei bi bil, daje sodnijski jezik nemSfiina. Tega pa ni rekel, da, po o-menjenem dvornem dekretu je lehko tudi vefi de2el-nih jezikov. Lehko je nemSfiina, slovenSfiina, italijanSfiina, drugje pa rutenSfiii a ali poljSfiina ali fieSfiina de^elni jezik »tdM ker drugafie bi Be ne glasilo: V jedneui de^elnih jezikov poleg nemSfiine. In knj se dogaja, gospoda moja? Vi veste, da smo Slovenei in osobito uLe jaz se pritozevali v proS-lem letu, da se izvedenju jednakopravnosti slovenSfii-ne pred sodnijami stavljajo ?clike oviie. Mi ne mo-remo vladi osobito ne vodji pravosodnega ministorstva, ofiitati, da ni storil svoje dollnoHti. Kajti priporofialo se je uze v dolofibah prejSnjih niinistorstev, da celo za ministiovanja Schmcrlittgovega dne 15. marca 1802 odlofino nadsodnijama v Gradci in v Trstu, da vzpre-jemati slovcnske vloge, da prifie slovensko zasliSuje-ti, zapisnike slovensko spisujf i in jednako. Kaj se godi sedaj? (topod predsednik nadsod-nije v Gradci si dovoljuje uasproti jasnim dolofibam zukona in miuisterskim naredbam vzprejem vlog v slovenskem jeziku o'dbijati; okrajno sodnijo v Ptuji je pokaral, ker je slovensko pisauo to2bo v slovcuS-fiini reSila. Kajti, meni on, slovenSfiiua se sme le te-daj dopustiti, fie stranka ume samo slovenski. Ker pa je to vlogo podpisai odvetnik, z imenom dr. Cufiek, in on nemSki ume, mora se ta vloga odbiti. V dolofibi od 1. decerabra 1881 se je istej nad-sodniji naznanilo, da je driavna tiskarna slovenske tiskovine zalozila, in da mora nadsodnija svojim pod-loznini soduijam to naznaniti injimdati te tiskovine. To je olajSava za sodnijske uradnike, da ne piSejo vsega v zapisnik, marvefi se takoj teh obrazcev po-slu^evati morejo. Nadsodnijsko predsedstvo pa je z odlokom od 2. januvarja 1882 okrajnim sodnijam naznanilo, da so za leto 1882. uze preskrbljene z nein-Skimi tiskovinami in da naj se Se le za leto 1883. oglasijo za slovenske tiskovine. Ce pa se v letu 1882. ne vporabijo tiskovine, z&vlekla se bode za daljnje leto zopet vpeljava slo-venSfiine. To postopanje nadsodnije v Gradci je vodilo le-pe sadove. Bral sem v „Slovenskem Narodu" od 6. februvatja dve tpizodi, ki Kte se dogodili pri c. kr. mestno-delegirani okrajai sodniji v Ljubljani. Dne 3. februvarja se je pri tej sodniji izdal na slovensko pi-sano to2bo tudi slovensk odlok, po katerem je bil na 3. dan februvarja 1882 razpisan dan. Za nasprotnika priSel je zastopnik in sicer odvetnik dr. Stempihar, ki je predlo^il slovensk zapisnik. Kaj se je zgodilo ? PriSel je de2elne sodnije svetovalec Ledenig in dejal, da se slovensk zapisnik ne vzprejme, da se mora pre-vod zapisnika v nemSfiini priloSiti. Drugi slufiaj pa je ta, da se dr. Storu na slovensko to2bo ni dovolil slovensk ugovor; da si je bil zapisnik u2e kolekovan, raztrgati se je moral in spi* sati nov zapisnik v nemSkem jeziku. Da, gospoda mo-ja,jelito pravosodje? Se li tako na-rodu deli pravo? se ne Sikanira s tem marvefi ljudstvo? In ali ni kriv oni, ki je tako dolofiil, prestopka nasprotovanja proti viSjim oblastnijam, proti ministerstva? Jednak slufiaj, kakor razvidam iz telegrama v denaSnjih novinah, dogodil se je na Vrhniki. Slo-venska vloga dr. Moscheta vrnila se je z opombo, da odvetniki s slovenskimi vlogami sodnije le in o 1 e-stujejo. (6ujtel na desnici). Gospoda moja! Ali se more Se refii, da v Avstriji v pravni driSavi> v konstituci-jolai pravni drzavi ^ivimo? Ni li dovoljeuo o tem dvojiti? Kdogovorio „molestovanjiu, fie okrajni sodnik v prvi dan vsacega mesoca predlo^i polo, da semu Izplaila zaslu^ek? In kdo mu plafia? Ali mu ne plafia razmemo istl kmet, kateri ififie pri njem varstva in pravice ? (Dobro t na desnici.) Al I naj velja z a Slovence le takrat j ednak opravn 081, kadar morajo z denarjem inkrvjo dr^avl sluii-t i ? Jaz menim, da imamo pravico, da se naSim opra* vifienim Zeljam in zahtevam opravifieno zadovulji. Na-dejem se, da bode vlada te slufiaje natanko preiskala in gospodom uradnikom, kateri svojonalogo tako slabo umejo, dala njlh zasluzeno plafiilo. Opomniti mi je Se, kar sem prej Izpustil. da je isti dezelnc sodnije svetovalec Ledenig v Ljubljani, ki ni hotel vzprejeti slovenskega zapisnika, da je isti svetovalec odvetnikom naravnost zagrozll, da jih bode v prihodnje, fie bi se ustavljali v nemSfiini obravnavati, kontumaciral. (Cujte i na desnici.) Jaz menim, da so take razmere nevarnejSe, no-go one ncmSkih Pemcev (Istinal Dal na desnici), in fie naSe ljudstvo to vse voljao prenese, zahvalltl se je samo mehkemu zuafiaju in zaupanju v zdanjo vlado, katerej m bode naposled vender posrefiilo, to opozi-cijo Bvojih podloznik organov upogaiti. Navel bi lehko Se jeden vzgled. Gospod poslanec dr. Klier se je pritozeval, da so pri volitvah v trgovinsko zbornico v Ceaki narodnjaki, Gehf, one, ki so nemSke kandidate volili, zaznamenovali kot bo-vra^nike narodu? Kajpase jezgodilol. 1876. vKranj-ski pri volitvah v trgovinsko zbornico. Tarn poslali so se volilni listi davkarijam, in te so jih izrofiile svojim uradnim slugam, kateri so jih raznaiali volil-cem in kar kratko zahtevali podpis, fie§, da ni druzega, nego da se dose^e pomanjSanje pridobinskega davka. (Cujte 1 fiujte! na desnici). V Starem trgu so ljudje izvedeli to zvijafio in zahtevali od raznaSalcev volilne liste, da jih zamenjajo z dragimi. RaznaSalci pa jih niso hoteli dati. Volilci pa so jih k temu pri-silili. Proti tem volilcem, ki so si po tej poti pomogli do pravice, napeiilo je dr^avno pravdniStvo v Ljubljani to2bo zarad javnega nasilstva. (Cujte 1 fiujte 1 na desnici). Nekateri izmed njih so bili v resnici tudi obsojeni. (Cujte I na desnici.) Posledica je pafi naravno bila, da so nemSki kandidatje zmagali, da je v trgovinski zbornici ustavoverna stranka dobila vefiino, odposlala v de2elni zbor dva ustavoverna poslanca, in po nezakonitih sredstvih so je doseglo, da je deielni zbor v Kvanjski ustavovereu, torej nemsk, kjer 5 odstptkov Nemcev proti 95 ods-totkom Slovencev zm. (Cujte! na desnici.) Omeniti mi je Se, da fie je postopanje graSkega nadsodnijskega prcusedsiva pravo in zakonu ugajajo-fie, bi se tako moralo goditi tudi v nadsodnijskem okrozji triaSkem torej v Istri in GoriSki, ker tarn ve-Ijajo jednaki zakoni in jednake dolofibe. V nadsodnijskem okrozji trzaSkem pa se vzprejemajo slovenske vloge, narekavajo se zapisniki v slovenSfiini in brez ugovora vzprejemajo, da, izdavajo se celo slovenske razsodbe. Mo^no mi je naravnost pokazati na mestno delegiranw okrajno sodnijo v Gorici, ki zastopa tudi meSano prebivalstvo. Tarn se obravnava brez ugovora slovensko, in akti se slovensko reSujejOi Ce je to tarn pravo, mora pafi tudi pravo biti v Kranjski in Sta-jerski. Nadsodnija v Trstu daje pri izkuSnjah belei-nikov v sprifialih izrefino jim dovojjenje, da smejo be-le^niSka pisma tudi v slovenSfiini spisavati, in belez-niki v Gorici spisujejo tudi v slovenSjSini vknjizeyalna pisma in na podlagi teh zahtevajo se vknji2be in se dovoljujejo, ne da bi bilo komu v glavo palo, zahte-vati prevod. Ce se to godi v trz"aSkem nadsodnyskem okrozji, zakaj ne v graSkem nadsodnijskem okrozji; saj je pafi tu isto pravo, kakor tam? Ce se pa ne zgodi, je pafi to opozicija, ki je gotovo neopravifiena in nezakonita. Gospod poslanec Klier je na dajje tr-dil, da so Nemci v Avstriji vez drzave, da so onlno-silci jedinSfiine in mofii drzave. Nu, kar se te trditvs tifie, da so Nemci vez med narodnostmi Avstrije, do-. 2iveli smo u2e, da je ne vsled nemSkega naroda, pac I na vsled oolitike Bje^oyih vodjj, daje tft W fosjwj Win (zagvozda), kajti, mestu da bi bili Ogrsko z Av-strijo ?dru2iti, razdvojili so ji. Dualizma ustvarili ni-Brno mi, da si smo ga vzprejeli in ga respektirali. Ce bi bili vi» Nemci, istinito vez ostali, bi bili Ogri to; torej nj rescicno, da ste prava vez. Df so jpjjino le Neinci «jo( in jedinost Avatrije, tudi ne verujrin; jaz marvectrdim, da vse narod-n[osti in tudi mali Slovenci, ki jednako-memo plaCujemo davek v denarji in krvi, da vsi delamo na to, da se oh rani jedinost, moC in Cast driave; in jaz ne \erpjem, da bi bil kattri narod v veLi meri pokazal zvestobo, ljubezen in udanost drzavi in najviSji dinastiji, kot Slovenci. Ce bi bili Nemci nosilci jednakopravnosjti, nebojevali bi se danes med seboj; jednakopravnostbi se bilaiz-vela bres omejitve kulrurnih interesov, dokler so imeli vladaratvo. A namesto, dabizilaj dali roko,da bi se iz-velajednakopravnost, bojujejosez nanii;postavlj»jo se j komiaije, da preiskujojo jezikovno naredbo za Cesko, j ioterpelira se pravosodni minister zarad dolofibe gle- | de slovanscine v Kranjski. Ce to imenujete jednako* pravooatne ideje, zahvaljujem se za take nosilcc na-rodnostne jednakopravnosti. lsti gospod govoinik je tudi obialovaje omenjal da je vlada cekatere uradqike — on ni dejal poko-ri)a, pafi pa odstranila. Nekateri visoki uradniki so vsekakor svoj dela-krog krajevno raenjali, a niso se odstavili; ne morem si pa kaj, da ne bi omioil, da v cisto konstituuvjo-neloih drzavah, v Angliji, Ameriki, Franciji, uradniki, ki so bili nosilci in voditelji padlega sistema, navad-no tudi odstopijo in ne sprejmejo sluibe pri drugi vladi. Jaz ne ieliiu, da bi se to pri nas godilo v jedoaki meri, a misliti se vender more, da bodo political vodjti strank, Ce pade politicoi sistem, tudi od-atopili. Gospoda moja, v vasej sredi naSel sem uze take mo$e. Opozarjam le, da je v dobi Potockijevi zelo castcn Clan vase atranke, poznejsi pravosodni mjhiis* tor, polozil svoje niesto kot poddrzavni tajnik vnauC-nem naioisterstvu, ker se ni mogel sprijazniti z no-vim siqtemoui. To imenujem trden znaCaj in dosled-nost v politiki. A Ce pade sistem in se sprejme sluz-ba pod novim, a zravan se dela opozicija, je naravno da se tak uraduik odstavi. (Istina t na dennici). To bi bila doslednoat in to bi bili menj skrupulozni dr-iavniki tudi storili. Omenjalo se je tudi, da se je poklical general, da vodi in ravna upravo dczcle. Jaz in moji strankarski drugovi bi se srefine Steli, Ce bi v Primorski dobili tudi takega c. I kr. generala.za namestnika. KoneCno hocem naglaSati, da so vsi narodi v Avstriji nosilci jednote in mocl avstrijske drzave, da delajo vezi. za ohranitev jednote in moCi avstrijske monarbije, ne Nemci ne Slovani, nego da to neraz-ruSljiyo vez .delajo skupni iuteresi vseh narodov in dezel in nasa slavna dinastija, za katero so vueta area, vseh .narodov v neizpremenljivi zvestobi, ljubezni j in udanosti. Jaz, bodem glasoval, da se preide v spe-cijalno debato". (Dobrol dobro! na desoici). l» gWenje Tribute, 26. febr. Enkrat*) se moramo vendar ogledati, kako je v TribuSi in kako takajsnji znpanski urad drzi. Kakor se vidi, je ve-lika.nemarnost ze od poprejSnjib Supanov zarad poti od Cepovana do TribuSe, ker morajo le pes hoditi. Pri nas kupijo vse na goriski strani; pa morajo le znesti noter in morajo placati od starega funta po en krajcar za noSo. Koliko pa to koSta, ker v TribuSi pridelajo komaj za eno tr^tjino.2ive^a za celo leto I Ako se. porajtajo stroSki od same soli, bi se v enem Jetu pokazal dobifiek, ker je nad 600 du5 v naSi ob-croi. Ako porabi vsaka oseba le 8 funtov, se je mora znesti 48. ceatov in samo za no§o plaCati 48 gld. Eo bi bila vozna pot samo od Cepovana, bilo bi polo-vico manj. stroSkov. Kaj je se le, stroskov pri drngem blagu! Koliko bi pa labko ven izvozili in prodali samo sadja, ko bi bila vozns; ^otl. TribuSka ubCina bi imela zares velik dobicek. AH napredovanje za tako cesto ima le rakovo poU Nek moi se je ze napravil, da bi zmeril to pot; pa kako bode kdo miro napra-vil, ki ni zmo^en; §koda, da si glavo beli. Pri§el je tudi na zupanovo. povabilo vaoi iz Tomina in je zmeril pot; kadar je miro dokoncal, je rekel domac" mo2, da on napravi naCrt. Ali naCrt ni tako lahek, kakor kupico yioa popiti. Kovae ne more biti krojacY ker se ni uCil za krojaCa. Tukaj§nji tajnjk pafi je uCen; on sprejme vsak list za popolnoma. bodi :si italijansk ali nemsk. ItaU-janski in nemski ne razume toliko, da bi med ptujci kruha dobil. Ako mu kdo rece: saj .bi ze moralo kaj po slovcusko i*hajati, odgovori on.: zdaj se ni e-nakopravoost utrjena, ne smemo zahtevati. Ako go- •) Naelednji dop!» smo prejeli od prostaks, ki po stojo spod vikar ne tolmatt, moramo nositi pisma v drogo obCino brat Ce je oni, ki nam prebere tuje pismo, krCmar, nas ustavi, in celi dan moranio piti za nas denar in pblcg se opije Se krimar. NaveCer, ko smo \ dan drag6 zapravili, se s krCmarji so skregamo in po i gostoma tudi za majhne besede stepemo. Potem mo- } ramo hoditi se k soduiji, in sreca, da sodnija pijanco 1 pozna, drugac„ bi bila kisla in zaitava tudi ta. Tako | se nam godi, kjer ninumo pravih obCuiskih ra62, ki < se ne zoajo potegovati za na$e pravice in ki ne skrbe za slovensko uradovanje. Bog daj boljSe Case! TribuSar. S Krasa, 27. f.br. (Davki, doklade, ceste, zi-vinski trg). Diagi Citatelj, pomisli revsCino Krasa, ktera tako moCno napredwje, da ubegi timet nima st veC kam obraiti. Mnjhni pridelki, zasluzka r.iC, zem-lja se izgublja, kamenje raste — c. kr. davek pa se bolj, hitroje kot trsika. Prod par leti se je 120^0 za bolnisne stroSke i 350(0 za Solski zalog plaCevalo, zdaj pa za prvo 460[o i drugo 63 0|rj. Kam pridemo §e s temi dokladami ? Nam ne umnjka, nego v vsako ob-Cino po 1 htidega nemskega i enega laskega uCitelja, potem smo pri kraji. — Doklade zahteva pa tudi cestui odbor, ki je 2e zopet §el na nkoraisijoB. Kaj pa dela tarn ? Krega se in sicer: Jaz hoCem cesto na Tublje — jaz v Nadrov2co—jaz v Zagradeco—jaz v Ivanigrad itd., tedaj vse ceste. Jaz sem zadovoljen, naj vam ustreze cestni odbor, naj vam j6 naredi. Potem ko bo na (karti) dovrSena, bo fts m pol dodela-na. Samo bo §e Sel g. 2npan s svojimi prebivalci, da malo 8pofl»ka* in tako je z delom v kraji, in tako labko kupCnjete na vse strani. Kaj pa mi BBo§njaki" kakor nas je imenoval eden g. zupanov V glavarstve-nem uradu v Se2ani, mi pod gorjansko cesto? Ali ve Se kdo za nas? Menda samo tisti z rudeCo kapo, kte-ri, da bi ga ne bilo res kmalti, pride nas pozdravit ali prmese pozdravila odveC stranij — pa nam jib ne da, ampak poieCe osoino: In Ce ne izCistis vsega, ti po2enem pa kravco brez usmiljeoja. Pa poglejmo „bo§njake* in njik poti in sicer Cez Zelezna vrata na Bence in na Miren. Koliko delajo te ceste? Par KostajncevT kt trirjo s teleti, grejo vsak tedeu v Gorico ali na Opatjeselo, kodar poSta, in drugi pray malo. Ali vzemimo cesto od Go-rjanske do Jamelj i potem na Gorico ali Trzie. Koliko posluje bodisi s koprivCevim lesom za bice, dova-zanjem ali izvazanjem drv za kurjavo i z vsakim dm-gim pridelkom bodi si psenicc, galeto, sadjem itd.f tako da spodnji Kras le edino s Tr^iCem (Monfal-cone) ti-2i. Poizvedel sem tudi, da trziski mestni za-stop je proSojo na namcnestniStvo polozil za privo-Ijenje meseCuih ^ivinskih trgov, in sicer na 13. vsa-kega meseca, in to s tem namenom na 13., da tr-govci 2ivinot kar bi na 12. vsakega meseca v Sezani ne prodali, labko 13. v Trztfi natrg. prizeno. Kodpa morejo gttati? Po Krasu ni poti; na ObCinah morajo davek plaCati in potem v Kri2i ga nazaj dobe\ Ali premisliti je, kje vzame reve2 denar da ga po-lozi ? Trzi§ki mestni zastop je piipravljen njemu v podrocji pripadlr del ceste izvr§iti. Prav bi bilo, da bi se ta neobbodno potrebni del ceste po Krasu raz-tegnil i krajso zvezo med Tr2iCem, Komnom i Se^ano vstvaril. Ta cesta bi celemu Krasu moCno koristila ~ za odva^anje i dova2anje bodisi v Trii6 ali v Gorico, ker bi bila vedno suha in brez prahu, ne kakor po Ipavi, ki je v dez>vji vedno blatna i o su§i na en Cevelj praana. Tedaj moml bi se pac tudi cestni odbor na spodnji Kras obrniti, drugaCe smo podzlo. Pa joj, moramo biti tako tihi, kakor .Hzbec V svojem brlogu, da nas kdo ne poz>e. Ako pogledamo nam-reC do G., nam ie nem§ko zagode z „Bester% proti morju v D. nam pa italjansko zapoje: se ve, ker imajo svoje ceste v redw. Bts, ni ga, ki bi se nas usmilil, da bi priSel pogledat, ali smo §e iivi v na-Som brlogu. Jaz sem mislil, kadar se zaup-nica podpiSe, da potem ne bo manjkalo nid, da nam bode mana padala, kakor nekdaj v puSCavi. Ta, ki je vlovil, je vlovil — ali za nas ni priSIo Se nic. Pa ves kaj, plaCaj, pa trpi, KraSovec; saj si uCen.—- Iz tr*a§ke okolice, 23. febr. (izv. dop.) (jtt- dezevi groSi. — Dvojna mera za nemsCino in itaii-jansCino. — Pies v Solskem poslopji.) Pri bliznjih na-§in Krasevcih, kakor slisim, nemsCina zelo napreduje. Badi tega pa tudi kraSki uCitelji, ki so posebno spretni v svojp,m poslu, dobivajo Jepe podpore, a pri nas morajo uCiteljl italijanscmo mlatiti, brez posebnib pod-por. UCitelj se2anski g. Kante — sicer flfest" fant, je dobjl za minulo solsko leto 50 fl. A puatimo tega, ta je v Seiani,, kraskew mestu na Stirirazrednici, ka-tera ima okolo 150, reci: sto in petdeset otrdk. Saj bi menda; zadostovali za 150 otrdk dve nCiteljski moCi I: in bi se raji. bornim Krasevcem odstotki znifcdi — | ali pa dve moCi poslali v kako drugo. vas, kjer so se vedno brez, redne sole —iu imajo morebiti ved otrok nego Se^aua. A uekega druzega Nemca vam imam naznaniti, ki je dobil nekoliko — ne„vem prav goto-vega stevila Judeievih groSev, namrefi g. Ceine. uCi-telj na Barkii tam neki v Brkinih. Habahat — nam* $c»na? Brkinih,- m Bwki,t kjer ^e fat^m Sola { I vstanovila §e le 1. 1880., in prej bili so le popotni I uCitelji. Pa mislite, da ga v to silijo solske oblasti ? I Nikakor, saj te dobro vedo, da je tam neraSCina rav-no toliko potrebna, kakor anglasCina, a on uCi nem-SCino le iz gole ali bolje kosmate ljubezni do naroda I svojega, ker ga misli z nemsCino osreCtti. Cez kakih j 100 let bodo Brkini ze zaali prodajati po nemsko I „fasett (fasces), t. j. male butare suhih drv — pobn, J katere navadno v Trst vozijo. To bode takrat tudi zelo potiebno, ako dospe kak jnkleu Bizmark, po pre-rokbi nekih po!Uikarjev, do morja jadranskega. Med J tem Casom pa bodo brkinski otroci in g. Cerne slo- I ven§Cino popolnem pozabili. Treba je toraj zaporedno metati tujscmo, v skodo materinsCini, ob trde butice, katere se za Casa svojega solanja komaj brati in pi-sati nauCe. Kaka slabo izgovorjena beseda, ki se temu I kulturonoscu nrav rada ponesreci, bode uze poslusal-cu ostala na laseh, dokler jih pridna mati ne odstri^e. Potem z Bogom sad uCiteljeve kultivacije I Vendar vam ne morem povedati, Ce se v Barski soli mar-Ijivo pouCujo poleg nerasChie tudi sloveosCiaa — ma-terinSCina, kar bi bilo zelo teleti. Nek BarCau mi je pravil tako-le: „Pri nas znajo otroci vedno menj; v Solo pridejo po trije, Stiije." Kaj pa uCi vag uCitelj ? — pobaram moza. |9Jaz ne vem", odgovori; menda niC, a mi smo vendar i njim kakor tudi zduhovnom zadovoljni, saj vemo, da imamo to ali ni6. Ce bi tudi • ne iinel vsak dan sole, ali Ce tudi otroci neredno v Solo hodijo, tem boljse. Saj otroke rabimo doma. Pa I tudi otroci so veseli, da se v soli ne doIgoCasjjo. U-Citelj je tudi zadovoljen, da jih ni." Morda ni vse res, kar sem sli|al, vsekakor pa je istina, da je imenovani dobil Judezeve grose za po-duCevanje nemsCine. Zato bi priporoCal gospodu, naj bi se ozbiljno poprijel svojega posla, naj bi otroke I mesto nemSCine — sloyenScmo in druge prepotvebne I vednosti uCil, sicer bodo uCcnci v dozot'elili letib pre-klinjali starse in mogoCc v grobu legeCega svojega nekdanjega uCitelja, ki ni imel pred oCmi svojega in I svojih uCencev pokiica, ampak golo koristolovje. MogoCc se z jedriakimi groSi masti fie kak drugi kulturonosrc, a tega ni lehko dognati. j In to je ravno napafino; ako nem3CiDa donaSa I nasemu narodu istinito sreCo, toraj naj se ze naprej razpisejo darila (remuueracije) in naj so ooi, ki so si vestno prislu^ili par gto§av, po Casoplsih javiio, po-» hvalijo, da jih bode vedel narod vtedno Castiti :u po-Stovati in mogofie k&k vesCak kruhobotec v nemsCini posnemati. «B«sede miCejo, zgledi vleCejo", pravi pre-goyor. Saj su hitro pohvali kak kraSki uCitelj, k\ je j prejel od viije Solske oblasti pohvalno pismo za vztraj* J no deloyanje. Naj bi se tudi v tej zadevi izvolil pp- j hvaliti, da mu ne izostane slava. Saj plaCuje napod tudi Bremuneracijett, sme toraj tudi vedeti nkomu!11 Taki kulturouosci se briCat boj6 „SoCea, da bi izsto- I pila iz, svoje struge, tor poplula obre^je in odnesia vse, kar je umazauega v peneCe valove morja, ja-. dranskega. Kakor poroCajo „Novice", je postal kralj Iude- I Sevih grosev Desman, vpljven in za narod zasluzen mo2, le Skoda, da so mu kranjski fautje proklete J grablje pokopali, kajiti te so ga vrlo dobro karakteri-zovale. Toraj kraski uCitelji, ki se Cutite v svojem j nemSkem napredku na trdnih nogah, le do kralja, v-smiljen Bfest" font je! Vam. okoliCanski nasi uCitelji, pa ne svetujem za marljivo pouCevauje v italijansCini do kralja .italijauske unije; ker to je ,va§a dol^nost— vi ste dol^ui ta sveti jezik brez remuneracij marljivo pouCevati! I Hvala Bogu,. kurenta smo pokopali. Prav veaeli me, da nam naSi Cislani Casopisi ne bodo donaSali vednih plesnih prograipov, dasi ravno nisem nasprot-nik plesu. Na Ltem prostoru bomo kaj zauimivej-Sega, kaj ukovitega dobili. Znanega g. dopisnika v dolgi Crni suknji glas, I ki je z vsem svojim ognjem, uCenostjo in zgledno ljubeznijo do plesa, v cenjeni BEdinostia zagovarjai plea, segel je res v deveto vas. Ce se v tistib srcdisCih, ki. imajo na leci neo-mejeno. besedo, tako krepek tako strasten zagovornik: plesa nahaja, ki se vseh mogoCih izrazov in svedokov; pqsMuje, s katerimi sam sebc smeSi, da le sebi in enako misleCim vstre^e iu temeljito zgodovinsko pravo plesa doka^e; ni se nam cuditi, da se je tudi v neki Soli na Krasu plesalo. UCitelj, navdu-Sen od svojega sodruga in veSCega dopisnika, pustit je Solske klopi, kakor sem posredno od dotiCnega du-. bovna sliSal^ iz Sole iznesti in — hajdi! Pa ni treba misliti, da je plesal, uCitelj. Ta je namreC le I Solo dovolil vaSki mladini v vasi R.....i ker menda ni bilo priliCnejSega prostora. Pri nas' vendar niso tako predrzni 1 Ne vein, ali ved6 o tem dogodku. Solske oblasti, Ce ne, dovelj slabo I SHCnega mneuja odgojitelji,. obojega spola in stanu — ukrenite drugo pot! Sola.je posveCena Bve^ ri in omiki", a no piesiSCu. Ne delajte iz Sole, jame \ razbojnikov! Pies je bil, je m bode, dokler bo svet, ker ima, mislim, veC prijateljev nego sovra2nikov, ceid med sirovimi afiikanskimi narodi,. katerim Se ni pri-svetila luC oraike, a vedno aa svojem mesto, nikdar pa v Soh. Sramota taki obCini iu naprejpostavlje- f n»m» kl nevedd takim ialostuim.Ciuom kouec storiti! \ mot se ae M* |oWic«me|a v syojera st«in%. naj ej izvoli raji druzega, ki se< bode strinj&l z njegovirai nazori. Foliti6ni pregled. Cesarica se okoli i2. t. m. povrne z An-gleSkega, kjer je bila ve6 tednov na Jovu. Par I dni se bo mudila v Parizu. I Cesar je postavo o 6e§kem vseu6ili§& ze potrdil. Po hudih govorniskih borbah splosne bud-getne obravnave priSla je v drSavnem zboru v obravnavo nujna postava, po kateri se ima od 1. marca t. 1. naprej za tri raesece zabraniti uvazanje vecih mnozin kave, caja, roziu in «am-panjca, zato, ker se namerava na uvazanje teh I reejj vpeljati viSi davek (col), kakor je sedaj. Postava se je sprejela tudi v gosposki zbornici; I levica je tudi tu nasprotovala. VzviSena colnina I se pobira ze od 1. marca, in sieer od kave 16 I gl., od rozin 6 gl., od 6aja 50" gl. in od §am-panjevca 20 gld. Brambovskemu ministru je dovoljenih 120 I tisofi gl, v podporo 2enam in otrokom 17.675 reservistov, sklieanih pod orozje. I V nadrobni debati o prorafiunu so levi-earji zopet napadali vlado, kakor da bi trajala Se glavna debata. Sehdnerer je naravnost rekel, da Nemci ne teze* (gravitujejo) proti Dunaju, ampak tje, kjer koli se nahajajo Nemci, in da narodno staliSCe jim je Jjubse nego Avstrija. Take besede so veleizdajne, in so odkritosr^no izgovorjene. Pristasev ima on gotovo mnogo, samo da ti svoje miSIjcnje prikrivajo. Clam Mar-tinic je Schdnererja zavrnil s tem, da ni hotel njegovih izjav kritikovati, Predsednik Smolka je pa vendar Bismarkovemu somi&ljeniku SchOno-rerju koneftno bcsedo odtegnil. Kronawetter se je potegoval za delavce, pa tudi za „sockidcmokrate". Dr. Vosnjak, na§ ncpristraSeni korenjak, je pri obravnavanji za nauk obSirno pojaSnjcval nenaravne Solske razmerc po slovenskih krajih, | zlasti tudi na GoriSkem. Z uradnimi dokazi je | zavrnil protest eelovSkih zupanov in je izrazil v imenu slovenskih poslancev min. Conradu po-polno nezaupanje. Naucni minister pri tej debati ni bilnavzed, je bolan. 0 tej debati prih. Iz vstaskih pokrajin ni mogoce mnogo po- ¦ roLati, Jovanovic hoce previdno postopati in s pomnozeno vojsko vstajo zatreti. Vladina poro-cila pravijo, da so od 16. februarija naprej 4 na§i poveljniki: Haas, Leddhin, Arlov in Seku-M, od 4 stranij zgrabili Zagorje iu Krbljino pianino, da ondi skrite vstase vjamejo. Toda oberst Haas in general Sekulic bila sta toliko zadrzana, da so vstaii odnesli pete. V Kalino-vidi in v Krbljini planini so se vsi 4 poveljniki naposled naSli, premagavSi vse napade vstaSev, toda konca niso storili vstaji. Od vstaSev jih je baje mnogo padlo, naiih je le nekaj mrtvih in ranjenih. V Stoki so vlovljenega poveljnika v-stasev, Sutica, ustrelili. Zadnje dni febr. in 1. marca je imel general Czveit ve6 manjsih, pa hudih bojev z v-stasi, kateri so bili naposled pobiti ali razkrop-Ijeni na mostu Ulsk. BegJazig, eden glavnih naeelnikov vstasem, ki je bil prej bandar, je vjet in zaprt. Vstasev je bilo v teh bojih od 800—1000. NaSi vojaki so vstrajni in zgled-nega: obnasanja. Na Dunaji je umrl vCeraj imeniten prof, med. Duchek, prijatelj dijakom. V dr2. zboru ogrskem so tudi mnogo go-vorili o Bosni in Hercegovini, in se je razvi-delo, da Ogri bi radi zatrli Slovane v teh po-krajinah. da bi bili notranji Slovani toliko sla-beji. Humanna politika ta! Zato pa lahko rece Tisza: Ogri so Slovanom pravicni! Ruski general Skobelev je najbolje razdra-Lil Nemce, zlasti Pruse; nemsko-pruski listi u2e ttgibajo, kako in kde bi se najle^e dalo z vojsko udariti na Rusijo. Toda Rusi so menda to tize naprej -vedeli, ker imajo blizu prusko-nem-ske "nwge od lani zbrano mogoSno vojsko; 3 voj* niSke oddelke, 1 divizijo garde in ogromno §te-vilo konjenikov. Car je poklical Skobeleva iz Pariza v Petersburg. Pripoznava se, da je Slovanom zdaj vce* ikodoval nego koristil, ker se je moz oglasil o takem casu. Car se bo dai kronati 22. avg. po starem kal. Jako iznemirila je svet novica, da rumun-sko ministerstvo dela izredne priprave zlasti proti avstrijskej meji blizu Erdelskega. Turski sultan poriva vojakov proti Mitro-vici in Novemu pazaru. Tudi plemeniti Castelar se je oglasil proti Slovanom, in spodbuja Romane in Germane za skupni boj ali brambo(?) proti Slovanom. Mo-2ak je ve6i govornik nego politikar, ki je svoje politicne na2rte in vzore ze vefikrat spremenil. Domade stvari. Cesarjev dar. Za olepSanje cerkve v Otclci je cesar podelil iz svoje zusebno blagajnice 300 gl. TriaSka razstava. Kakor je bilo ze nazna-njeno, ininisterstvo za kmetijstvo si je zagotovilo, da I je mo go Ce razstaviti pridelke in izdelke tudi po sku- I pinah in sicer: za vina in doticne priprave, orodja; I za mleko, sir in dotiCne priprave, posode, za sadje, I suho sve^e i. t. d, Vodje za ta opravila so; za vina 1 2. oddelek c. kr. kmetijske dru^bena Dunaji; za mle-1 Cue izdelke g. Tli. Etti, velik kupec na Dunaji in za sadjc sadjerejska druzhn graSku s predsednikom gi'o- I fom Attems-otn in z g. dr. Rad. StoU-om v Kloster-1 ueuburgu. Kdor se ho^e udeleSiti razstave v imeno-vanih oddelkib, naj podvi^e oglasiri se pri imenova- I nih vodstvih in pri kmetijskem mitUBterstvu. I Pododbor za tr/aako razstavo v Gorici naznanja tudi to-le: Kmutijska dru2ba na Dunaji je t>ni'o2ila miacl, da bo (irircdi skupna razstava za vse cis-1 litajske di«2ele za vina iu dotifiaa orodja viuorcjaka in za doticne izdelke znanstvene, in v ta namen se I je ustanovil na Dunaji posebtm odbor. Ta razstava I bo taka, da bo imela vsaka dczelu svojo skupino, in I in takd, da bo vsak udeiczVncc primeruo zastop&n. I Na tej ra^stavi m bodo vina tudi, kolikor mogofie, I preiskavala. I Pododbor GoriSki upa, da bo ta skupina na velik di'biYx'k posamiiim udeh^encom tudi zaiad BtroS-! kov, ki se po taki poti znmnjSajo, in 2eli, da bi se ! jih mnogo udelc2ilo iz na§e de^ele. Program za to «e priobdi kraalu. I Slovensko bralno in podpomo dru^tvo V Gorici ima v ncdeljo 5. marca ob 3. uri popold. v prostorih slov. Citalnice svoj I. obfini zbor s tern dnevnim redoin: 1. Porocilo osnovalnega odbora. 2. Pretitanje dru-Stvenih pravil. 3. Volitev predsednika. 4. Volitev 10 odbornikov in 3 namestnikov. 5. Volitev odseka 5 udov, kateri bo razsojeval kot poseben senat vsu prepare v druStvu. 6. Razni predlogi. VJjudno se prosijo vsi povabljenci, naj bi blagovoljno prlili Ze ob 2. uri istega dne v omenjene prostore k posvetovanju zarad volitvo predsednika in odbora. Pri tej priliki se bodo vpiaovaU tudi novi udje, ako dosedanji katerega se-boj privabijo. Podpisani odbor se nadeja, da se vdc-1 tele vsi dosedanji vpisani udje prvega jako vaznega I obenega zbora. . Osnovalni odbor. I Dostavek. Dozdaj se je oglasilo za drugtvo. 84 I bralno'podpornih, 49 braluih udov in 7 podpirateljev, I I skupaj 140 druStvenikov. Upati je toraj, da bode ! I imelo novo druStvo po Gori§kem dober vspeh, poseb-I no pa, Se v ncdeljo pri prvem obenem zboru izvolimo I v odbor delavne in prave mozake. I Podjetuiki slovenski! poprimite se dela, ki I se Vam ponuja 10. t. m., ko se odda po drazbi zi-I danje slovenske kraetijskc Sole v Gorici. Ysaj bi imel I od Vas, tudi ko bi bili drugace trdega srea, kak slo-I venski delavec nekaj zasluzka. I Stari petaki se bodo prejemaii ne samo tega I mescca, ampak §e do konca junija 1882. S tem caj I se pomota, od drugod zajeta, popravi tudi v nato I listu. I Senipaskemu ^upanstvu, je do§el odgovor I od c. kr. glavarstva goriskega gled6 na stareSinstveno j sejo, porocilo in sklep 8. feb. t. 1. Odgovor pravi, I da bo si. zupanstvo dobivalo slovenske dopise (Zu- schriften), kolikor „dopu§Sajo uradne razme-I r e,a da pa okr. glavarstvo nima oblasti zaukazovati dru- gim, njemu ne podrejenim gosposkam, v kakem jezi- ku naj obfiujejo. j Kar se tiCe sklepa stareSinstvenega od 8. febr., se imenovano glavarstvo naslanja na znani razglas, ki je bil doSel od trl namestnistva z 28. Jan. t. 1. I To je obseg kratkega odgovora c. kr, okr. gla* I varstva goriskega. Razvidno je, da glavarstvo boCe na^elno obCevati v slov. jeziku vsaj s Sempaskim zupanstvom; meje glavarstvu ne delajo kaki postavni zadr^ki, ampak po najvec* „uradne razmere". Uradne razmere pa so vedinoma takrat ceugodne Slovi^ncem, kedar nima gospeska dovolj sposobidh uradnikov. Mi-slimo pa, da c. kr. okr. glavarstvo gorto ima alibi moralo iraeti toliko slovenSftine ve§6ih uradnikov, da se ne bo izgovarjalo nikdar z 8uraduimi razmerami*, in da toiej ne bo odpoSiljaio vsaj §empaskemu 2u-panStvu diugih, kakor edino slovensko osnova-na pisma.. Zato se dudimo, da je poslednji tukaj imeuovani oiigovor kar nakrat pisan v nemfikem_ jeziku, Kakor"and sliSali, ga je semp. 2upanstvo na-zaj poslalo, kot njemu neuroijivega. Druga 2upanBtva vidijo pot. po kateri jim je hoditi. Druge gosposke oaSe de^ele pa raorajo onako slovenski uradovati s Blovenskimi obeinami, tfcmm se ne ustavlja, c. kr, okr. glavarstvo, ne morejo imeti ugovorov tudi diugi uradi, ker ni postav, ki bi njili nasprotno postopanje zagovarjale ali opravifievale. Zato je treba samo trdnih in formalnih sklopov, kiimav jo tak pomen, kakor ga ima sklep Semp. stareSinStva od 8. febr. 1882. Tisto, kar je trz*. naraestntStvo zavrglo, ostane brezSkode; kajti ono jo zavrglo samo sklep star, Semp. od 19. nov. 1881, ker so jo naslanjalo samo na besede in ne na pozneje 8, feb, t, 1, pojasnjeni pomen onega star, sklepa. Ml mislimo sieer, da bl bil dez\ odbor dobro storil, ko bi bil po ofietovsko po-dutfil Semp, stareSinstvo, kakd naj svojo naraero izrazl z besedami; potem bi ne bilo treba ne tega, no u-nega dopisa in razglasa od okr. glav. in od namestnistva. Dez\ odbor zastopa avtonomne interese naSe dez'ele, in obfiine so same avtonomne skupino, kate-rim bi moral deL. odbor tudi na omenjene strani po-magati, kedar se jim krivica godi, in kedar si hofiojo itak aame pomagati. SI. gempa§ko stareSinstvo pa naj bo zadovoljno ssvojmi napori; prisililoje pripoznati, da ima pravico zahtevati od okr, glavarstva slevenska piima, in a ten je doseglo z enako pravico enairo pripoznanje tudi od druge gospoke naie delete Nai se torej mlrno, pa dosledno ravna po sklepu od . feb. t. 1., in nobena gosposka se mu ne more protiviti, Nobena go»poska, s katero ima ono redno opraviti, so ue more izgo-varjati, Led, da nima Bposobuih uradnikov. Naj si jih pa pridobi, to ni uasa ampak skrb drugih, ki imajo gledati na postavno izvrSevanje naiih pravie. Konecuo zaklicemo: Slavna zupanstvapo Goris-kem t Ako je pravo rpdoljubjo in modtvo v Vas, poj-dite, pa posnemajte Sempasce ! RibSko postavo, Bkleneno v M. zboru go-rigkem, je cesar potrdil. „Societa famigliare per canto e dramatica" (domaCe druStvo za petje iu dramatiko) so si goriski Labi in ItaUjam osnovali v Gorici, in imajo svojo dvorano pri BZvezditt. Solske stvari. Nau5ni minister je potrdil do-sedanje okrajr.c Solske nadzornike na GoriSkem tudi za naslednjo dobo. Ti so: g. France Vodopivec za ljudske Sole s slov. ucnini jezikom v Ms. okr. gradi-Sdanskem in za ljudske ^ole v sols, okraji tominskem in okolici goriski; uCitelj deSkc ljudske §ole v Trstu Tomaz Quantschnigg za Sols. okr. sezanski; g, gimn. prof Culot za mestni S. okr. Gorico. Radovedui smo I v kakem jeziku nadzorujeg, Quantschnigg, kiimata- ! ko lepo pisauo ime. Radovedne^ s Primorskega bi rad poizve-del, kedaj in kakd bo dunajska vlada odgovarj«?a na interpelacije oziroma pojasnila, ki so jib dali lansko leto neki avtonomisticni dr2. poslanci glede na razmere v Primorski, zlasti v Istri. i.adovednez' ima dober spomin tudi za mnoge dogodke, ki so se vrSili v Primorski, in ki so lanijavno pozornost vzbujali tudi dunajskih listih. Saj niso poslanci a la ViteziC, Vo-Snjak, Tonkli nanje pozabili? Menda je letos 2e poslednji cas, da se jih ti naSi zastopniki spomnijo. Ali pa je morda in vse v redu na ono stran ? Dr I. Pitamic je napravil pri tiiaSki viSi deL. sodniji odvetniSko preskuSnjo in je bil zapiiselen. Q. dr. Premersteinu, notarju v Torainu, je poslal na§ dopisnik (Tominsk) daljSi odgovor na nje-govo opraviCbo v poslednji BSoCi". On pravi, da nima I osebno nic" proti g. notarju, ki mu je znan kot dober I mo2 in poStenjak. Dopisnik se spomiuja samo prejS-I njih let, ko so se izdelovala uotarska pisma sloven-I skim strankam v nemskem jeziku, veCkrat tudi v pi-I sainici imencvanega g. notarja, dasi bi bile one stranke I videle rajSe slovenska pisma. Na take spomioe se je I naslanjala dopisnikova razsodba, in da ni imel skriv-I nega namena, smo prepricani tudi mi, ki g. dopisnika I poznamo kot rodoljuba poStenjaka. Sicer pa nas ve-I sell, da se je stvar razjasuila, in povsem sraejo biti I goriSki Slovene! zadovoljni, da imajo dva narodna in I vrla notarja vsaj na Tominskem. I Na§ dopisnik koncuje svoj zagovor z ob&mi opo- I mnjami tak6-le: »V boji za enakopravnost bodo Se: I letale puSice in zadele marsikoga, morebiti tudi last-I nega prijatelja, Bojiyemu se za ob5ne koristi in v tem | bo^i ne nrizaneBem^ w^onpv ft^h da je *reb« le to delati, kar „lo2ej grett, mora se popnstrti, fe je narodu v pogubo. Neprimerno se nam zdi, , delati vse po volji m na ljubo samopasmm in mno- ; gokrat nam uasprotnim aradnikom. Stokvat je bilo aze re&no in Se porefiemo: da so uradniki postav-Ijenl radi ljudstva in ne naopako. XJradniStvo si mora prizadevati, delati tako, kakor je ljudstva bolj prav in kakor ijudstvu .lozej gre". To je aradmkovo delo in skrb in za to je tudi platan. Delajrao vsi, vsak po avojej mo5i, na to, da bodo uraduije po Slovenskem slovenske. Uradnikom pa ne dajajmo potuhe! Ugjjcr oaj ue, fie se niso prej ndili naSega jezikal* Tat ˇ etifcvi ?jet. 26. sve&wa prijeli so Ja-aeza Bizjaka, mizarja s Pioseka ob 10 Ip* uri zveaer ? kapelici Matere boijena Kontovela. Tifiek nupravil si je kUtla po Cas-nikih. Svetinje, slovenskim romarjem, podarjene od papeza, dospeie so iz Bima. Primorski romarji jih dobivajo pri 5. g. Jak. Kocijanu, duhovuem pomofini-niku y Trstu, kranjski pri Skohjskem kaplanu 6. g. A. Koblarju, Stajerski pri d. g. kanoniku flergu, in koroSki pri st. kaplanu L. g. dr. Mullerji. Za luko V BeM je ogrska vlada odlo5ila Zo-pet 3 milijoue gold. Za to luko hoce vlada potrositi okoli 9 mi!, gold. Ogri ho5ejo, da bi Reka prekosila Trst. algubljansM Zvon" ima neki letos Se ve6 naroCmkov ko lani. V ujem se jo zadei tudi Stiitar pridno oglaSati. sMir*, ki ima 2e zdaj neki okoli 1900 narofi-nikov, bo prinaSal tudi zgodovino o koroSkih Slovencih. Vsaj toliko je posneti us dopisa v 4. St. Mira. Zares primereu Cas, naj se delo objavi po kateri poti koli. Archiv fop Heimatkunde izSel je ze v 3. Stev. in donaSa med drugtmi sestavki vec listin k Kraujski zgodovini, kakor: Aquileja — Wiudische Mark. — Aquileja — Mark Istiien. — Aquileja — Friaul-Istrien — Kraia i. t. d. Naj bi to podjetje marljivo podpirali ne samo naSi zgudovinski strokov-njaki, ampak v obfie naobrazVrn krogi. NaroCnina zua-Sa 30 kr. za polo; uii se poSdja skupoo. za 3 ali 6 pol izdajatelju g. Fr. Sumiju v Ljubljano. „Der praktische Obstzachter" (praktieni sadj