®lL0 DELOVNEGA kolektiva sozd iskra Številka 19 - Leto XXI - 22. maj 1982 }VOR Z DIREKTORJEM FINANČNEGA PODROČJA IC JANEZOM VIPOTNIKOM prelomnica v poslovanju Iskrine zunanje r9ovinske mreže S! ske«1 a V0’ Itjei ližnj11 'li bosIS ja. e*° 1981 in prvi meseci letošnjega leta pomenijo vsekakor uspešno prelomnico v poslovanju Iskrine mreže trgovinskih in proizvodnih podjetij ter Pfedstavništev v tujini. Kljub temu pa se te naše firme; v tujini še naprej sre-.ieJ° s problemom premajhne povezanosti z Iskrinimi proizvodnimi orga-ni/acijami, s slabo kapitalno strukturo, z recesijo na svetovnih tržiščih, z ne-*avidnim deviznim položajem in restruktivnimi deviznimi ukrepi in še marši- Ommkt0r ^nar|čnega področja v Iskri Sni] rce Janez Vipotnik nas je sez-ikrinp2,. lanskoletnim poslovanjem !Ca ^ .^O-mreže. Konsolidirana bi-|otn aze> da je bil rezultat poslovanja Cn in e. mreže v minulem letu pozi ti- . * SlCgr xr i.. • rsrv »i* • • • :v Od cer v višini 90 milijonov dinar- 'Ij6111 egilt:''Seh podjetij sta le dve poslovali 'lot s n°’ 'n sicer Perles (UK) Limited *s Lip^ka firma Iskre Limited in Per-fri prv,Ktr°Werkzeuge iz Diisseldorfa. iavija e,Tl trgovinskem podjetju ugo-Nici °’ da je negativni rezultat po-lajtj Sj Prenešene izgube iz leta 1980, 3ni p0Cer Je glede na tekoče rezultate t lan;S 0vala uspešno. Izguba te firme " pe. Znašala 48.500 funtov, lorfij es°va trgovska firma v Diissel-lekgi *ani zabeležila izgubo v višini kot 7.500 mark. Izguba je )r0ni Predvsem zaradi majhnega °čnih a’ P3 tudi nizkih cen električnih jjj orodij v Zvezni republiki Nem- igoie; ,adtr ^eloti gledano smo te vspodbudne ateri etne rezultate dosegli kljub ne-r$t0 m nr"kl ::L "" to let* M JU. z.c ! ttioajig' Na P1^0 mesto bi uvrstili kar ehPl! ^^^žota^p00 kapitalno "moč naših firm. na^br^|V *amo na Pr'mcr tudi takšna ne-yleiia> kot je na primer v Iskra tt0 n 0tk. Ta trgovinska firma ima na ■^)i Vsi ti pojavi, oz. odnosi zmanjšujejo gospodarsko učinkovitost družb611!, uh z sredacv; " Rt NEDOSLEDNO IZVAJANJE USTAVE E*1 »a "Jem itc 3. v razpravah je bilo nekajkrat poudarjeno, da so slabosti in težave, na^J^b t< • it. “OVso tere opozarja informacija, v pretežni meri posledica pomanjkljivega in Ji lij.0 ^ doslednega izvajanja ustave, zakona o združenem delu in drugih sistem* zakonov ter samoupravno sprejetih obveznosti kot tudi neučinkovitega n3 ^ zora nad izvajanjem sistemskih rešitev ter obnašanjem gospodarskih in ^ L 'i gih družbenih subjektov. ' ]etanto, Odgovornost združenega dela za dobro gospodarjenje ter izpolnjevallj1 nih V^S sprejetih obveznosti je kompleksno vprašanje. V razpravah je bilo poudf b0 3^ jeno, da tudi ekonomska politika marsikdaj deluje zaviralno pri uvelj3'^, bobrih nju in razvoju družbenoekonomskih odnosov in da z uporabo administr^' ttiorebj, nih ukrepov ter zavestnim spregledovanjem osnovnih ekonomskih zak011 Diog^ tosti premalo učinkovito vpliva na neposredno urejanje odnosov v družb6 Povf§jn reprodukciji. slenih Tudi uresničevanje politike na zakonodajnem področju ni vedno v cc’6 bo VSe uspešno. Še vedno niso sprejeti nekateri pomembni sistemski zakoni16 cel0 vrsta podzakonskih aktov; nekateri predpisi se menjajo nepravočasno prepogosto, ne da bi ugotovili vzroke, zakaj se v praksi ne uresničuj6)? kra^J i r O 7 vrvvz j z-v A tv v L J ov- T CHV31 11 v Ul V31il»'*”J •' 1 Q normativni akti so marsikdaj nerealni in v družbi ni stvarnih možnosti zh ^ij ^Iskr[ hov o realizacijo; tudi hipertrofija ter prepodrobno normiranje posamefl1 tu^j ^ področij, zaviralno deluje tudi pri urejanju gospodarskega življenja. Gl6 j »v ( na to bi morala Skupščina SR Slovenije v prihodnje posebno pozornost ta^ ( meniti dograjevanju ter preverjanju republiške zakonodaje in njene sk^ ža n osti z resolucijo o temeljih zakonodajne politike ter sklepi in stališči o n)3 inv nem uresničevanju. či 'esti, lntpre Opaziti je tudi zaostajanje v aplikativni obdelavi osnov in načel zakon3‘_ združenem delu ter pomanjkanje teoretično strokovnih podlag in usmeri^ za uresničevanje sistemskih rešitev, zlasti na področjih svobodne meni3 ^ dela, skupnega pridobivanja dohodka, razporejanje dohodka in čistega & | 0 hodka itd. Na tem področju, kot tudi pri dograjevanju sistemskih rešitev* . izvedbenih podzakonskih aktov in razreševanju družbenih protislovij morale v večji meri angažirati zlasti znanstveno-raziskovalne in izobrazb valne institucije ter družbeni sveti. !■ Skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njihovi organi, Gospodar* 1* I zbornica Slovenije ter splošna združenja, družbeni pravobranilci sam03 " | pravi jan ja, komisije za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu |c drugi organi in organizacije bi morali organizacijam združenega dela nuU*c . ^ si$ vw ^ * c j ---------- o— UC1 ■. ^ več strokovne in druge pomoči ter usmeritev, zlasti še pri uresničevani družbenoekonomskih odnosov, samoupravnem organiziranju, dohodku1' ®rn nem novezovaniu. združevaniu dela in sredstev itd S tem v zvezi ho tr66 m, a nem povezovanju, združevanju dela in sredstev itd. S tem v zvezi bo tr6? rna »»vili jvvtv Čiliju, /-vil L1Z.V V atiju učiti 111 SiCUMCV liu. O Idil V ZVCiLl UV » 1113 tudi preprečevati škodljivo komercializacijo raznih svetovalnih dejavne5 ^ za potrebe združenega dela. Koristno bi tudi bilo, če bi združenemu delu1?’ moi koče in na ustrezen način posredovali pozitivne izkušnje posameznih organ' zacij združenega dela; OMOGOČITI DELAVCEM SODELOVANJE OD ZAČETKA fazvidi v*n Sredo\ sl°vne 4. samoupravni in poslovodni organi, predvsem pa strokovne službe v u[ ganizacijah združenega dela bi morali večjo pozornost nameniti oblikovan) or .5 Nih [anje gaiui.avijaii.tui uteuega ucia ui iiiuiau večjo pozornost namenili odiikov««' ar samoupravnih splošnih aktov ter delavcem omogočiti, da od vsega začet'1 ko lrnui sodelujejo pri oblikovanju samoupravnih norm. V samoupravnih splošn? (med aktih je še vedno vse preveč ponavljanja ustavnih in zakonskih določbi3 H01 premalo izvirnih rešitev. Ti akti so pogosto tudi nerazumljivi in neusklajen1:: na rat samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, h katerim so OZD P11 - 181 stiiiiuuprdvmmi sporazumi in aruzoenimi dogovori, n Katerim so UZ^v F enotj stopile oziroma jih podpisale. Na tem področju bi zlasti občinske skupš6'11' pina^ prek svojih upravnih organov morale več storiti v smislu pomoči ter učinku irTl6n( vitega in trajnega spremljanja normativne dejavnosti v OZD ter kontf°|č nicjra zakonitosti samoupravnih splošnih aktov, kar je njihova ustavna in zakon*1 Np dolžnost. „ nia- (Konec prihodnji6 in ava- INFORMAT1KA ‘82 t2«t cevif nf«1' -# je^rvvstfjj razstavljalci iz 8 držav — Šb4i, ^elgije. Danske, obeh Nem- spešen prvi nastop DO lskra Delta Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bila od 10. do 14. maja prva •Hednarodna razstava računalniške tehnologije — Informatika ‘82. Hkrati z Ntistavo je potekal tudi simpozij o računalništvu, ki pa ima že dolgoletno tra-dlc'jo. Osnovna vloga obeh — simpozija in razstave je bila pokazati predv-?em »porabo sodobne računalniške opreme, zlasti na osnovi lastnega znanja, ln to na opremi, ki jo izdelujejo domači proizvajalci. S prikazom zadnjih rezultatov iz tujine — žal je bilo teh bore malo, pa naj bi razstava pokazala tudi, uje smo z našim razvojem ter tako vspodbutMle nosilce informacijske indn-strije in širšo javnost k intenzivnejšim naporom. -^4 razstavi.aioi 8 riric, — nalništva v usmerjenem šolstvu. S svo- jimi programi sta v tem segmentu našega nastopa sodelovala tudi računalniški center Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in VTŠ iz Maribora s programom SICAD. Vodja tržnega komuniciranja v Iskra Delti Vasja Herbst, ki nas je popeljal po stojnici, je opozorit predvsem na to, da je prav Iskrin nastop na Informatiki dal pečat celotni razstavi. Naš razstavni del je meril okoli 500 kv. m in je bil v sredini dvorane B, okoli nas pa so bile stojnice drugih razstavljalcev. Žal smo na Informatiki ‘82 pogrešali i-Aiehr .—....................... nekatere večje domače in svetovne osla' 'nforni 1 ^t'r’ področja — poslovno firme. Tako v Ljubljani niso razstavljali »n,.. . llko. ornrpsnn vnrlpnip narr- Intertrade z IBM, niška Elektronska industrija s Honeywellom in še nekateri drugi. Vzrokov za to je verjetno več, osnovni pa je verjetno ta, da je bil prav v času Informatike v Beogradu »Sejem jeMvs, nil.Me’i,i^Zemske, Švice in Jugoslavije se Iz'11 !skrani 'usPešnot predstavila tudi ibctiavcj j, .a- Od 15. aprila, ko so se de-!nOTUna|nv ne temeljne organizacije Ra-ti 4iki dpi v Telematiki in Elektroteh-3 in ta sku 0vne organizacije Delta odločili socieij5110 P°t,so v tem kratkem času v ,, ,iietin„Vanju s sejemsko službo v Mar-!°t:PraviMU v !s*(r' Commerce uspeli pri-J .^noVo Sv°j Prvi nastop. V skladu z za-[Ljtoelta Inf°rmatike ‘82 je tudi Iskra " >ela sn°vanju svoje stojnice stre-sa kov n 3 Prikazom uporabe računalni-strojev samih. Razstavo so )rrn ' na at'r* področja — poslovno lov**0. Procesno vodenje, načr-avO»f0briVvnaaPremlianje Proizvodnje ter si nJeFmentu poslovne informatike so obisk, .'ilKSojt —•»»i icriirvv_/ \_/giv-vaau vov- upii- •L(l: NovZ.0d,glavne knJi8e' fakturiranja, 'J Pri pr anJa Interne banke do statistike. 3 Propr°Cesi1em vodenju smo predstavili ’ 'skj^ dniski paket za vodenje industrij-Oce4bieli^rocesov- Z naše stojnice smo , 1(i j v ^avnePosredno zvezo z računalnikom iglU'^ ens(c* železarni. Na področju izo-ije^L Vania smo prikazali pouk raču vDC točk afljk ir>i p' „ nih'1 tehnike«, ki pa so se ga, kot smo slišali, udeležili vsi večji jugoslovanski proizvajalci in uvozniki računalniške opreme. Tudi sam obisk stojnice je bil precej pod pričakovanji, zlasti obisk poslovnih partnerjev in drugih strokovnjakov. Morda zato, ker je bila razstava prvič, Jelena luc fa gradnjo ""n ^obrata v sod iuH raz(f; .J :oW -i, (Nadaljevanje z 2. strani) !\ lokap'.reabzaciji in danes na predvideni -hlii 'tVedr' Ze hrumijo stroji, ki so že ^ niran-1 Začetna terenska dela kot so mi-ijuš ^ temeljev stare italijanske ko-skgj lce, miniranje in odstranjevanje njeil)na gradbišču in neposredno ob tem moram poudariti tudi, da lijar,So uvozno opremo v višini ene mi-[TIS ^ ^ /4in •to /4zxki li iz loLi I S din že '1981 (to je dobili bil tudi letih pogojni 1 ^ liram ln Ze služi svojemu namenu. Pla-K0. da bomo vsa dela zaključili vat/ Jeseni, seveda če ne bo nepredvide- i# bo 3*<*ov in težav. Velikost objekta adfdobriK kvadratnih metrov, od tega bo raOf itiorpk- m2 proizvodnih površin. Z ko111 dno kasnejšo razširitvijo pa bo ŽN’ Površ° Prjdobiti še nadaljnjih 200 m2 Slen.,ln-'V prvi fazi naj bi bilo tu zapo-bo Vs okr°g 20 delavcev, kasneje, ko li •j cel0 p6 aare.d pa bo možno to število jej?'krajr 1a^em obisku v Bovcu smo za a nf ta l,.0. 'zjavo o pomembnosti obrata za j tudi Jln l OZTD in za kraj sam zaprosili w\ ^ lrektorja Jožeta Melihna. trenulku, kakršen je sedaj, mo-■ 23 re rS*’ k' smo kakorkoli zadolženi njf iovZv^acijo zaključka te pomembne čin, 1Clie stremeti za tem, da se le—ta niaspravi pod streho. Poglejte, do- Direktor Jože Melihen. lina Trente je umirala. V vsem povojnem obdobju ni tila nobena domačija deležna prenovitve. Ljudje so morali iskati delo daleč od doma, mnogi od njih se niso več vrnili. V ta obrat bomo preselili program drobnih montažnih delov, tu bomo zaposlili delavce, ki morajo sedaj na delo v oddaljeni Bovec. Zato je odveč poudariti, kako velikega pomena je postavitev tega obrata za to dolino in nenazadnje tudi za našo TOZD in celotno delovno organizacijo ter SOZD Iskra sploh. Seveda se zavedamo začetnih težav, vendar smo prepričani, da jih bomo zmogli in da bomo že letos dokazali upravičenost pravilne odločitve.« Marko Rakušček ^emelji razvoja sistema Sam oupravnega obveščanja Jflf li. di* ysistei vDO Telematika (Nadaljevanje Iz prejinje številke) jjjjiij ^6|q samoupravnega obveščanja je rnV' Le 3 priznanja in srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije podeli Občinski svet Ljubljana Center. Letos je dobila to priznanje tudi sindikalna organizacija Invest servisa. Sicer pa je tako tudi prav, saj so v tej osnovni organizaciji v preteklem mandatnem obdobju živahno delali, za kar ima precej zaslug prizadevni predsednik Janez Cerk. Priznanje je sprejel novi predsednik osnovne organizacije sindikata Bojan Malič. Podelitev je bila zelo slovesna, saj je poleg treh osnovnih organizacij sindikata priznanja dobilo tudi 30 del-lovnih posameznikov iz različnih kolektivov v občini Ljubljana — center. Uradna obrazložitev pravi, »da so dobili priznanje za večletno učinkovito uresničevanje sindikalnih nalog.« In kako so uresničevali sindikalne naloge. Predvsem so razvili učinkovit sistem samoupravljanja, ki ga po večini uresničujejo prav v 12 sindikalnih skupinah. Učinkovitega dela ob javnih razpravah, gospodarskih odločitvah, sprejemanjih programov in zaključnih računov pa v Invest — Servisu ni tako enostavno organizirati. Ta delovna organizacija je že po naravi svojega dela zelo raznolika, predvsem pa je zanjo značilna velika raztresenost kolektiva po vsej Ljubljani. Prav zato se je bilo treba posebej potruditi, da so pritegnili vse sodelavce k sodelovanju ob zelo različnih časih, na zelo različnih krajih, saj delo v kolektivu traja praktično brez prekinitev, podnevi in ponoči, na delavnik, praznik ali nedeljo. Vendar jim je uspelo pritegniti k sodelovanju delavce z vseh lokacij in kolektiv v celoti. Poleg tega je v kolektivu tudi precejšnja fluktuacija, zlasti med sodelavci iz sosednjih republik. Prav za te pa so v sodelovanju z mladinsko organizacijo naredili posebno akcijo, da so jih pritegnili k delu in jih predvsem uvedli v samoupravni in družbenopolitični utrip kolektiva. Zanje so pripravili tudi uvajalne seminarje, kjer so se srečali s predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in s poslovodnimi delavci. Značilno za sindikat v Invest — Servisu je tudi, da mnogo prispeva k enotnosti v kolektivu. Prav v ta namen imajo redna srečanja predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, samouprave in poslovodnih sodelavcev. Tu pretresejo vsa važnejša vprašanja, pripravijo konkretne predloge za gospodarske in organizacijske odločitve in jim dajo tudi politično verifikacijo. Tak skladen način dela vseh v kolektivu mnogo prispeva k enotnim odločitvam in dobro pripravljenim sestankom. Imajo tudi učinkovit sistem obveščanja. Vsakih 15 dni izhaja njihovo gla- Ljubljana Center ODLOK SINdik s ■ / \ v.\‘ x.v*siX«v : Osnovni organizaciji Z® ISKRA INVEST SERV|S Ra pni?r! ‘etos vPraš£ L f-fi ta«:«** 22-4-82 m >tva 8°dnep£ ^ skfa '"'dikai tono &če tr Sne« Stednir skl Kot silo »Utrinki«, kjer objavljajo ep*nje nejše informacije in predloge za b0".; ^ °da odločitve. Seveda pa se posluj ( n« I & .v : Priznanje sindikatu Invest tudi oglasnih desk in glasila Is^Jl eJn tem informacijskem sistemu pa oS. ( n:,nasli še vedno najvažnejša oblika govor)„ $ sk beseda delegatov in strokovnih s01,i p^1 -lavcev na sindikalnih skupinah. J . n*err v na Tudi kulturnega življenja imaj° A u°r^a cej. Tako pripravljajo proslave >«P ®sn( reditve za državne praznike, ne j ^ običajno je to v Iskrini poslovni ^. vj.2 lej in namenjeno vsem sodelavcem, ,sUia 2 tu to lani T m o i/~t /-xmo niTM fzHlO ^DllOt, tu zaposleni strokovno m. Imajo organiziran0 ru3 in družbenopolitično iz° Jjdve ier sindikat vedno sodriTOosi 'PUSt; ževanje, kjer sindikat vedno sodelj1tl*hoSr) Šport je gotovo dejavnost, ki I uvišin vsaki delovni organizaciji P°sV^j[ v 1 precej pozornosti, zlasti mladi. Tu0 J Ued k£ vest servisova sindikalna organih j Uajvišj skrbi, da njeni člani nastopajo na ,'SU, k Iskrinih športnih prireditvah pa tu/Lri‘il^ n občinskih in drugih sindikalnih tek ^tud vanjih. J °do , Za družbeni standard sodelavce'). rošnj, Invest-servisu dobro preskrbi)^, različn Tako za prevoze, tople obroke in za stanovanja namenjajo kar PreJ. denarja, seveda prav s stanovanji £ri |(( morejo ustreči vsem prosilcem, : *ata < ob precejšnji fluktuaciji v kolektivlL; [>ovije zumljivo. Imajo tudi lastne počitn'VPortn prikolice, ki jih sodelavci poleti nU^.^ni , obali do zadnjega zasedejo. Letos s0jkon)js povezali tudi z DO IEZE in tam d° precej prostih sob za letovanje. Se'' '(že t pa poskrbijo za klasično pomoč s06 9jo in lavcem pri nabavi ozimnice in še ^ CaUj j, »Mislim, da nismo nikakršna &r‘ p)gr; med sindikalnimi organizacijami *°inis gih delovnih organizacijah, morda Urna fahko rekli, da smo pri delu dosled^ llena, malce bolj prizadevni,« nam je dejal ^iti u koncu-predsednik simjikata Invest^|oče | Servisa Bojan Malič. IO društva za pomoč duševno prizadetim občine Kranj je prejel najvišje priznanje, ki ga podeljuje Zveza društev SFRJ. Podelila ga je Zveza društev za pomoč duševno prizadetim SFRJ, s sedežem v Zagrebu in sicer v Ljubljani, v hotelu Ilirija. To je plaketa dr. Zlatana Sremeca, ki je znan kot predvojni revolucionar, kasneje pa kot ustanovitelj Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Jugoslavije. Bil je prvi predsednik zveze vse do svoje smrti leta 1971. Poleg našega društva sta priznanje prejela še društvo iz Maribora in Osijeka. Podeljene so nam bile tudi denarne nagrade, ki nam pomenijo vzpodbudo za nadaljnje delo pri obveščanju javnosti in nudenju pomoči duševno prizadetim ljudem. Maks Perkovič mesec inovacij Peto leto že poteka, kar so v novogoriški Iskri — Avtoelek-trild sklenili, naj bo eden izmed mesecev tudi mesec inovacij. Letos je to maj. Podatki iz prejšnjih let kažejo, da prav ta akcija bistveno vpliva na množično inventivno dejavnost, njen namen pa je jasen: še bolj spodbujati množično inventivno—inovacijsko dejavnost v vseh TOZD Av-toelektrike. Komisija zaMID smatra, da se bo tudi na ta način povečala produktivnost, da bi to vodilo k boljšim proizvodnim rezultatom, razmišljanju o izboljšanju oziroma spremembi delovnih postopkov in zmanjšanju materiala. Seveda pa s primerno stimulacijo dosežejo tudi ustrezno motiviranost širšega kroga delovnih ljudi za povečanje lastne ustvarjalnosti. Prav lepo je videti kričeče plakate, ki so razobešeni na vidnih krajih v vseh TOZD, na njih pa komisija poziva zaposlene, naj poiščejo rešitve, kako na primer z zamenjavo materiala znižati stroške, izboljšati kakovost, kako s spremembo tehnoloških postopkov in konstrukcij povečati storilnost, gospodarnost, zanesljivost. Kako naprimer s prilagajanjem delovnih sredstev, dela in okolja delavcu doseči boljše delovne pogoje, varnost človeka in sredstev, rešitve tehničnih, ekonomskih in organizacijskih problemov, ki bodo porok prihodnjemu bolj uspešnemu poslovanju. 'cnov k ki fružt ^četl senje Tisti avtorji, ki bodo v mesecu inovacij, torej v maju prijavili smiselne in uporabne rešitve bodo prejeli denarne nagrade, avtorji uporabnih rešitev pa bodo odškodnin imeli skladno s pravilnikom o delovnih razmerjih tudi daljši dopust. Narediti več in bolje gospodariti, dosegati pomemben cilj — dohodek, tudi to je smoter samoupravljanja. Marko Rakušček ez« Nr cvetlet ‘toinj Za t »treh N bi: "b d, >vnin Nn, Mja z tumet ' - •-<' ^ vxvw.^vXL''MiiWIWIO(:.- ./.v «;xšV>::x xx :: | r .»-sšw'4vj ^»IKAT široke POTROŠNJE s seje KO Dolg in zanimiv je bil spisek tem, ki so jih na sestanku koordinacijskega odbora sindikata Široke potrošnje v Škofji Loki, 12. maja, obravnavali delegati. Tako so že na prvi seji odbora v novi sestavi pričeli razgovor o vprašanjih, o katerih bodo sicer še pogosto govorili. Beseda je namreč tekla o načinih izplačil sredstev za letošnji regres za dopustovanje, dogovarjali so se o delu komisij, Id delujejo pri tem odboru, posebno pozornost so namenili vpraša-nju kako uspešneje koordinirati delo družbenopolitičnih organizacij Široke Potrošnje, se seznanili z akcijo razvijanja del in nalog v vseh sredinah Široke Potrošnje pa še kaj! SAMO OKVIRNE SlWtRESl: Pernice vii3azPrava o načinih izplačila in o letos Sredstev’ ki naj bi jih v TOZD vpra- '^Plačevali, se je pričela z SrC(kt em kako sploh izplačati ta godne/ V TOZD’ kJer neu_ rali ,°a Poslovanja lani niso formi- s'ndiv|C*ov sktipne porabe. Stališče jaSnoa ne8a odbora je bilo načelno gače t~~ ta sredstva je tako, ali dru-ceia reba zagotoviti, saj bi bilo do-$re(j .eoPravičljivo, če edino v nepo-1 Proizvodnji regresa ne bi bilo. sl;ie ot je bilo preprosto sprejeti ta ovjij P3 se je zaustavilo pri dogovoru J če-,ni regresa in o kriterijih za dolo-< zneskov. ' kratnikb,no kot Prejšnja leta tudi to-kr31 sam«, b! ° m°g°če uskladiti višin po-os|! 'e na"r Znesk°v, pač pa so delegati ,o4nih skuoni^j °S"0-Vn,h in Pomemb- sPoz .lh rzhodisc. Najprej gre za podnje, da je regres brez dvoma ■ J a,0rrienil)en socialni dodatek, ki — Lpf letosn V,nasProtju s prejšnjimi leti — i 1$ Prorv6 bo malo pomenil v družinskih . staJ j Cunih, še posebej v delavskih. i, '‘‘^'šina683 sevecla razumljivo sledi, da ,’0 Mop Zneska za regresiranje letnega j?ob,ž tettlv . ne more biti enaka za vse. deM; ki i1 nit|0ec Se mora razlikovati. Na kakš-t0v,>vah? V večini primerov bodo ;ve9l nih v"i'e osebnih dohodkov (popreč-'udiljttied , etošnjih prvih treh mesecih), lizadf nai,,: ate8°rijo tistih, ki bodo prejeli hijnsje ; ia v^jtistj , J® zneske pa bodo sodili tudi tudi "'P;, a’e 1 Prejemajo otroške dodatke. .M1 bo t,,j.eka j — različnih višin regresov k . nirazli-- »- j -• • j- 0(j0 " različno število. Videti je, da :ev F hoj-v Pretežnem delu Široke po-bljeb1’ ,a2|jJe izplačali ta sredstva v štirih 1 in tč” v n|h višinah, drugod pa v treh. Prej h PRi KOS ji pa- ?ri , karjkata ?0rdinacijskem odboru sindi-tivimpovr lr°ke potrošnje so bile usta-iitnišk šp0rjene tri komisije (komisija za na nobeni n° dejavnost, komisija za druž-ass0ikomi!tat!^ard m letovanje, kulturna d^jFaiauj3), ki pa kaj različno delujejo. jeV^ki jg 1Vnejša med njimi je športna, ; sodf cij0 ■ tr.adicionalno skrbi za organiza-e čenčanji ‘zvedbo različnih športnih sre-izjeičipioi'3 '8er, kar bo seveda v njenem i v dtf kotni3niu tudi letos. Pri ostalih dveh >rda J titro^K3^ ie nekoliko drugače. Kul-edflipljenj .misija je bila resda ustanov-lejal|7*ni .f6*6 nedavno, vendar pred skli-/estrv gočp stanovnega sestanka še ni mo-f )n nač °Vedati kaj več o njenem delu čn0v a- Podobno, glede dela in na--Ojo, i^’ n* lahko zapisali tudi za komisi-čruj.!1'3! bi se ukvarjala z vprašanji Ustanene8a standarda in letovanja. Začet|,0v*iena pred dobrim letom je v šenj n obetala marsikaj, a je navdu-bre2(jkmalu splahnelo in je ostalo ratjj 0Sezenih vidnih rezultatov. Za-teneo^^ajočih potreb delavcev po komi e.m dopustovanju pa bo morala Ža i 'i3 nemudoma pričeti z delom. Otreb' (iVe komisiji velja sklep, da je ajbj n° sklicati sestanke, na katerih lili j f dogovorih o programih in vse-)Vni - a’ izdelati pa morata tudi de-ančn ac,rt’ ki mora jasno vsebovati fi-'elia 0 konstrukcijo. Ta zahteva ne Hrt, a športno komisijo, ki je tak doze izdelala. KOORDINIRANJE DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Ob vse doslednejšem izvajanju načel gospodarske stabilizacije je tudi v krogu družbenopolitičnih organizacij Široke potrošnje vznikla pobuda, da je treba delo vseh delujočih DPO usklajevati, slabo delujoče in nepovezane DPO pa trdneje vključiti v sistem družbenopolitičnega sporazumevanja te delovne organizacije. Taka zahteva je posledica ugotovi- -tev in stanja iz preteklega obdobja, ki se je pričelo pred nekaj leti z ukinitvijo organa ZK na ravni delovne organizacije in se je v Široki potrošnji nadaljevalo z »razpadom« podobnega organa Zveze borcev. Razlog, da se je zgodilo slednje, je bil zelo prozaičen — predsednik je odšel v pokoj, novega, ki bi ga zamenjal pa ni bilo. Tako v nedogled seveda ne gre, saj je bilo pri delu družbenopolitičnih in poslovodnih organov dostikrat čutiti praznino, ki bi jo morala zapolniti glasova komunistov in borcev. Tu pravzaprav niti ne gre zgolj za delovanje pohtičnih aktivov delovne organizacije, saj bi zlasti komunisti lahko večkrat delovali kot pobudniki sodelovanja vseh, ah nekaterih osnovnih organizacij ZK in seveda ostalih DPO znotraj Široke potrošnje. Kaj bo torej treba storiti, bi bilo težko dognati. V najkrajšem času je potrebno sklicati aktiv Zveze borcev na ravni delovne organizacije in izvoliti predsednika (izdana je bila tudi osebna zadolžitev), na bližnjem srečanju samoupravnih, poslovodnih in družbenopolitičnih delavcev DO pa naj bi iz vrste sekretarjev OO ZK izvoli h koordinatorja ZK. Hkrati s temi sklepi je sindikalni odbor razpravljal tudi o delu razširjenih političnih aktivov Široke potrošnje in slednjič uveljavil stahšče (ki je veljalo tudi doslej), da tudi v bodoče ostane pobudnik za sklicevanja takih srečanj. In še zanimivost iz razprave o teh vprašanjih. Ob razpravljanju o vprašanju »koordinator ZK da ah ne« je bila z odobravanjem sprejeta tudi pobuda, da naj bi se srečali predstavniki članov ZK temeljne organizacije Široke potrošnje in dobavitelja repromateriala, s katerim največkrat prihaja do »kratkih stikov«. Tudi tako sodelovanje bi najbrž lahko izgladilo marsikatera sporna vprašanja! RAZVIJANJE DEL CN NALOG O aktivnostih v zvezi z razvijanjem del in nalog, ki hkrati potekajo v vseh TOZD in DSSS Široke potrošnje, je delegatom koordinacijskega odbora spregovoril direktor področja za organizacijo in AOP Branko Mesec, ki je tudi vodja skupine za oblikovanje razvidov del in nalog. Poudaril je, da gre za tri delovne faze — razvijanje delovnih nalog, vrednotenje in slednjič poenotenje vrednotenja učinkovitosti prek tisoč delovnih nalog. Že ta podatek je nazoren in kaže za kako obsežno in zahtevno delo gre, ki je odšla invalidsko v pokoj Darinka Perš, zaposlena v TOZD TEA. Vie delala v produkciji na siiskalnicah, nato je bila zdravstveno premeščena v leta ie ^ TOZD T EA, kjer je delala na delovni liniji vojaškega aparata PTT Zadnja Zljubi zaPoslena Uniji tiskanega vezja. Med sodelavci je bila Darinka zelo ^likn Žnana je bila kot pridna in pest na delavka. Vsi skupaj ji želimo v pokoju Zdravja in osebne sreče/ pa ga bo treba v največji meri zaključiti do konca letošnjega leta. Slednjič pa, kar je še najpomembnejše, so se pričela prizadevanja za uveljavljanje že dobro znane zahteve v Iskri, da je treba v vseh delih SOZD za približno enako delo zagotoviti približno enako plačilo. POGLOBITI PROCES SAMOUPRAVNEGA ODLOČANJA Zgolj s celovitim in doslednejšim izobraževanjem delegatov in načrtnim povezovanjem njihovega dela v vse točke sistema samoupravnega odločanje v SOZD in družbenopolitičnih skupnosti bo v tekočem mandatnem obdobju moč narediti korak naprej. Naloge delegatov pa ne bodo lahke, zato je seveda tudi dolžnost sindikata, da spremlja njihovo delo. Na sestanku odbora v Škofji Loki so se delegati še posebej opredelili za delegatsko izobraževanje v okviru občin, niso pa pozabili »pomesti pred svojim pragom«. Glede samega sindikalnega dela to pomeni, da bo treba zagotoviti, da bodo sestanki sindikata Široke potrošnje v večji meri posledica dogajanj v temeljnih organizacijah, da bodo dnevni redi sestankov več prostora namenjali problematiki TOZD. Na sestanku KOS Široke potrošnje je tekla beseda tudi o obveščanju v delovni organizaciji. Delegati so s tem v zvezi podprh težnje po uvajanju glasil ah drugih sredstev obveščanja v TOZD in se opredelili za sprejemanje enotnega vsebinskega koncepta teh glasil. Glede obveščanja na ravni DO pa so delegati menili, da bi po potrebi lahko izdah informativni bilten, ki naj bi vseboval informacije, zanimive za delavce Široke potrošnje. Sindikat se bo vključeval tudi v delo samoupravnih organov Iskre. Tu šteje za najpomembnejše, da je treba zagotoviti kontinuirano obravnavanje problematike, o kateri sicer odloča delavski svet SOZD Iskra, tudi na ostalih ravneh. To pa zahteva drugačen, temeljitejši način obravnave gradiv, red ne jš o prisotnost delegatov na zasedanjih delavskih svetov temeljnih ali delovne organizacije itd. ŠIROKOPOTROŠNI IZDELKI ZA DELAVCE ŠIROKE POTROŠNJE Z vprašanjem prodajanja izdelkov Široke potrošnje znotraj delovne organizacije zaključujemo tokratno obsežnejše poročanje z začetnega sestanka koordinacijskega odbora sindikata. Že dlje je bilo prisotno vprašanje o možnosti interne prodaje izdelkov za široko rabo pod ugodnejšimi pogoji — na kredit, mogoče celo za nekoliko nižjo ceno. Tokratni sestanek je poskušal na to odgovoriti s predlogom odboru za gospodarjenje Široke potrošnje, da razišče možnost za uresničitev te želje. Videti je, da taka želja obstaja v veliki večini TOZD Široke potrošnje! Stane Fleischman Festival bratstva in enotnosti v Kranju Organizatorji letošnjega 27. festivala bratstva in enotnosti mladine 12 jugoslovanskih občin so poskrbeli, da bo od 27. do 30. maja vsa občina čutila pristen bratski utrip s pobratenimi gosti. Mladim iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin so namreč namenili tudi večer bivanja med mladino v krajevnih skupnostih, ogledali pa si bodo lahko tudi, kako delajo in žive mladi v združenem delu. Čeprav je bivanju v krajevni skupnosti čas skopo odmerjen, se mladina že vneto pripravlja na bratsko srečanje, ki bo dalo delu in življenju krajevne skupnosti poseben pečat. Slovesno in prisrčno jih bo mladina 11 krajevnih skupnosti kranjske občine pričakala v soboto, 29. maja in jim priredila dobrodošlico, ki je ne bodo zlejra pozabili. Pogovarjali smo se z mladinci iz Cerkelj, ki bodo tega dne gostili mlade Zagrebčane. Kar sto jih pričakujejo in zato je že zdaj čutiti razgibane priprave. Ker pa sami verjetno ne bi zmogli težkega bremena, so se povezali z Iskro, ki jo bodo mladi Zagrebčani obiskali v petek dopoldne, ko bo tam tudi tekmovanje mladih kovinarjev. Iskra je prevzela gmotno plat prireditve, njeni mladinci pa bodo sodelovali tudi v kulturnem programu Danes in jutri (22. in 23. maja) bo odšla na pot Iskrina pohodna četa po poteh 9. korpusa. Prireditelji pohoda so mladi iz Iskre Avtoelektrike Nova Gorica. Te pomembne manifestacije se bodo udeležili tudi pohodniki iz SOZD Iskre, PTT podjetij in RTV. Vseh skupaj, (skupno z Novogoričani) jih bo kar okrog 60, to pa je že prava majhna četa, ki bo krenila izpred novogoriške skupščine v soboto ob 9. uri. Prvi postanek bo na Trnovem pri spomeniku, zaključek prvega dne pa na Lokvah pri spomeniku. V nedeljo bodo nadaljevali pot proti Laznam in G. Trebuši, kjer je bil glavni Štab 9. korpusa. Zaključek pohoda pobov Čepovanu nad Novo Gorico. O tamem,poteku pohoda bomo še poročali. Na sliki: Z enega izmed pohodov Iskrine pohodne čete. in družabnem srečanju v krajevni skupnosti Cerklje. V soboto, 29. maja, bo mladina vseh osnovnih organizacij, ki delujejo v krajevnih skupnostih pod Krvavcem, ob 19. uri pričakala skupino gostov iz Zagreba. Tam jih bosta pozdravila predsednica mladine in predsednik krajevne konference socialistične zveze, dobrodošlico pa jim bo izrekla množica mladih, ki bo gostom postregla s krofi. V osnovni šoli jim bodo priredili večerjo, nato bodo mladi v povorki krenili na priredi- tveni prostor za zadružnim domom, kjer se bodo gostitelji in gostje predstevili s kulturnim programom. Mladim iz Zagreba bodo z besedo, pesmijo in plesom prikazali ta kos kranjske občine. S slovenskimi plesi se bodo odrezali folkloristi iz Iskre, nato pa se bodo ob spremljavi kitare in flavte zvrstile stare ljudske pesmi. Mladi si bodo ob tej priložnosti izmenjali tudi spominska darila. Danica Žlebit Glas TOZD POTENCIOMETRI IN HIBRIDI ŠENTJERNEJ Lepe možnosti za proizvodnjo pokazal ni kov V Jugoslaviji še nihče, razen Iskre v Šentjerneju ne proizvaja pokazalnikov (displayev). Ker pa jih naši proizvajalci elektronike veliko rabijo, je seveda uvoz velik. V TOZD HIPOT so narediti že prve poskusne serije na laboratorijski opremi in povprašali smo vodjo Jožeta Puclja, kako kaže za množično, serijsko proizvodnjo. Pokazalnike, na načelu tekočih kristalov smo razvili pri nas doma v Inštitutu Jožef Stefan in nato opremo prenesli v Šentjernej v TOZD HIPOT, ki je ta fundamentalni razvoj tudi naročila.Iz laboratorijske proizvodnje so tu naredili prve poskuse z manjšimi serijami, ki so pokazale, da je kvaliteta dobra in da so porabni za vgradnjo na različnih področjih. Za'naročila ne bo težav. Vrsta jugoslovanskih proizvajalcev elektronike se že zanima zanje in bi jih že naročila večje serije. Razumljivo, saj gre tu za čisto zamenjavo uvoza z domačim izdelkom. Ob tem pa se že pojavlja vprašanje zmogljivosti. Če bodo hoteli ustreči domačemu povpraševaju (mislijo tudi na izvoz), bo treba pohiteti z rešitvijo še nekaterih tehničnih vprašanj, da bi velikoserijska proizvodnja gladko stekla. Za nakup pokazalnikov se zanimajo Ei Niš, Iskra, Gorenje in še nekateri. Nekaj pokazalnikov so že dobavili Iskri v Otočah, ki so jih uporabili za svoje (Nadaljevanje na 6. strani) V proizvodnji pokazalnikov. VIŠINA POVRAČIL STROŠKOV ZA OPRAVLJANJE DOLOČENIH DEL IN NALOG Na podlagi Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za izplačilo povračil stroškov delavcev, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem nalog v SOZD ISKRA ter na osnovi Družbenega dogovora o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov (Ur. I. SRS št. 14/23 z dne 23. 4. 1982), so bili stroški za povračilo po podatkih Zavoda za statistiko in Republiške skupnosti za cene za prvo trimesečje leta 1982 naslednji: 1. Povprečno ugotovljeni stroški za dnevnico , (stroški za prehrano) — cela dnevnica nad 12 ur — polovična dnevnica nad 8 do 12 ur — znižana dnevnica od 6 do 8 ur 2. Povprečni stroški za prenočišče v hotelu B kategorije 3. Stroški za ločeno življenje — stroški za stanovanje največ — stroški za prehrano največ 4. Kilometrina pavšalni znesek za prevoženi kilometer z avtomobilom srednjega razreda — za 15.000 km letno — za 20.000 km letno — za 25.000 km letno , 518 din 283 din 196 din 486 din 4.370 din 4.660 din 7,00 din/km 6,30 din/km 5,90 din/km TOZD TGA, RETEČE Zahteve po devizni soudeležbi presegajo razumne meje Zahteve po devizni soudeležbi pri nakupih reprodukcijskih materialov postajajo za Tovarno gospodinjskih aparatov iz Reteč težava, Id ji skorajda ne vidijo več izhoda. Proces zahtev po plačilih »dinarskega« blaga v devizah se sker ni pričel letos, a vendar zdaj postaja tako močan, da kot Damoklejev meč visi nad usodo kolikor toliko uspešnega poslovanja Iskrine TOZD v Retečah. To pa tamkajšnjim delavcem seveda ni prav nič všeč, saj so že preteklo leto zaključili z izgubo v višini 6,8 milijona dinarjev. Brez posebnega tuhtanja jo je bilo mogoče pripisati nemogočim razmeram za gospodarjenje. Čeprav so celotni prihodek v preteklem letu v primerjavi z letom 1980 povečali za 30%, dohodek pa celo za 43%, so se obveznosti bliskovito povzpele in presegle tiste iz leta 1980 kar za 71 %. Tudi varčevanje pri izplačilih sredstev za osebne dohodke (maso so povečali za 41 %, kar jev skladu z resolucijo) ni nič pomagalo pri resnično nevzdržnih gospodarskih razmerah, ki so zelo podobne še tudi v letošnjem letu. Za kaj torej gre? Stroškovna inflacija je lani naraščala prek vseh načrtovanih meja, saj so cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih narasle poprečno za 38 %. Loviti korak s toliko dražjimi reprodukcijskimi materiali in komponentami pri praktično zamrznjenih cenah končnih izdelkov — ti so se lani podražili le za 9 % — pa seveda ni bilo mogoče, vsej iznajdljivosti navkljub. Temu je treba dodati še precejšen izvoz, ki dohodkovno močno bremeni proizvajalca, še posebej če celo proizvodnja zaradi ogromnih težav s preskrbo ne teče tako, kot bi lahko. V takem položaju je tudi načrtovati izredno težko, saj je vrednost zalog re-promateriala sicer naraščala, vendar pa so bili materiali nesortirani. Težave v proizvodnji so bile tako na dnevnem redu, padla je produktivnost, vsemu temu pa se je priključil še propadel posel z iranskim kupcem. To je povzročilo ogromno dodatnih naporov, da se je izvozna slika kolikor toliko popravila. Težave iz preteklega leta pa so, kot smo že zapisali, prisotne tudi v letošnjem letu. Čeprav je bil pričetek proizvodnje in delo v prvih treh mesecih letošnjega leta dokaj ugoden zaradi precejšnjih zalog repromaterialov in znatnejših deviznih prilivov pa se težave s preskrbo še niso bistveno zmanjšale. Pesti jih predvsem dvoje — izredno visoke cene repromaterialov na domačem trgu, ki niso v nobenem sorazmerju s cenami enakih materialov v tujini in naraščajoče zahteve po devizni soudeležbi. Zlasti slednje že krepko preraščajo okvire, ki jim je Tovarna gospodinjskih aparatov še' kos. Za poslovanje v letošnjem letu, ko sta proizvodnja in prodaja na domačem trgu le nekaj odstotkov pod načrtovanimi vrednostmi pa velja tudi slabše izpolnjevanje izvoznih načrtov. V prvih treh mesecih so tako uresničili le slabih 60% za to odbobje predvidene devizne vrednosti, vendar si zaradi tega ne delajo prevelikih skrbi. Za izvoz njihovih izdelkov je nareč značilno, da se močno poveča predvsem v tretjem in četrtem četrtletju. Pa tudi sicer imajo za letos nadvse optimistične izvozne načrte tako, da verjetno ni skrbi, da načrtovanega izvoza ne bi dosegli. Fleischman ISKRA—AVTOMATIKA Prizadevanja na področju napajalnih naprav V planu za leto 1982 so se v TOZD Napajalne naprave iz Novega mesta skupaj s strokovnjaki v DO, ki delajo za ta program, še bolj intenzivno vključili v obdelavo tujih trgov prek TOZD Zunanji trg Iskre-Com-merce. Takšna orientacija izhaja iz ugotovitev, da zaradi same varnosti posla ne morejo ostati izvozno vezani zgolj na enega kupca in da je to akcijo potrebno intenzivno izvajati prav v tem času, ko dosegajo izredno ugodne izvozne rezultate. V prvem četrtletju letošnjega leta so namreč izvozili na konvertibilno področje za 700.000 dolarjev izdelkov, na LEPE MOŽNOSTI ZA PROIZVODNJO POKAZALNIKOV (Nadaljevanje s 5. strani) merilne inštrumente. Dogovarjajo se o zahtevah, ki jih imajo Otoče, ker je treba namreč definirati še nekatere parametre. Pokazalniki so seveda uporabni povsod v elektroniki, kjer je treba kaj zapisati, na elektronskih inštrumentih, v beli tehniki, na televizorjih pa še kje. V Gorenju na primer, bi jih radi vgradili v štedilnike, kjer bi bili uporabni pri kazanju časa z elektronsko uro. Rabili bi 4 n estni pokazalnik, kjer bi bil označen p sleg ure tudi dopoldanski in popoldanski čas (AM in PM, kar pomeni ante meridiem — dopoldne in post meri-diem — popoldne). Te ure se namreč uporabljajo za avtomatično vžiganje štedilnika že vnaprej. Tako gospodinja kuha že, ko je še v službi. Zato bodo v Potenciometrih in hibridih pospešili investicijo v ta j program. Večje serije naj bi stekle v drugi polovici letošnjega leta in sicer serije do 10 tisoč kosov. V dobrem letu pa bo možno računati na še bolj množično proizvodnjo. Zanimivo je, da so vso poskusno opremo za proizvodnjo pokazalnika naredili doma, domači strokovnjaki z lastnim znanjem in brez večjih praktičnih izkušenj. Pokazalo pa se je, da je poskus uspel in da v načelu obvladajo vse strokovne probleme. Šentjernejski inženirji in tehniki so ob pomoči strokovnjakov z inštituta Jožef Stefan uspešno obvladali vso tehnologijo. F. Kotar klirinško pa je bil izvoz realiziran v višini 300.000 dolarjev. Glede na naročila, ki so že pridobljena za konvertibilni trg v višini 3.000.000 dolarjev in za 970.000 klirinških dolarjev, predvidevajo, da bodo v prvem polletju realizirati 70% izvoznih planskih obveznosti. Letni konvertibilni izvoz so v Napajanjih predvideti v višini 3,1 milijonov dolarjev, medtem, ko naj bi se klirinški gibal v okvirih do 1 milijona dolarjev. Nekoliko nižji izvoz od plana v dežele s klirinško plačilno valuto je posledica nekaterih terminskih prestavitev naročil v 1983.leto, vendar obstaja možnost, da bo tudi ta plan 100% dosežen. Od proizvodnega programa, ki obsega profesionalizacijo izdelkov napajalnih naprav, oz. napajalnih sklopov, ki se vključujejo v širše sisteme in predstavljajo področje telekomunikacij, računalništva, energetike in avtomatizacije, je izvozno najzanimivejša profesionalna tehnika modulnih napajalnikov. Na področju napajanja pričakujejo, da bo vedno večja usmeritev v modulno napajanje tudi ostala. Možnost za izredno sposobnost prilagajanja te temeljne organizacije potrebam na tujih tržiščih je v učinkoviti povezavi proizvodnje s sektorjem v TOZD Razvojni inštitut in prodajnim področjem v TOZD Trženje. Pred kratkim je bil tako razvit večkratni polnilec, ki ga izvažajo v Italijo. Y šestih mesecih je bilo opravljeno razvojno delo in vpeljana proizvodnja, za kar bi v poprečju v Jugoslovanskem prostoru porabili najmanj 2 leti. Ta in podobne akcije dokazujejo, da se približujejo proizvajalcem v razvitih državah. Preden spregovorimo o težavah, vezanih na izvozne dejavnosti, moramo omeniti, da se je v tej novomeški temeljni organizaciji izvoz v 5 letih povečal za 10 krat in, da je v njihove izdelke trenutno vgrajenega manj kot 20% materiala, uvoženega s konvertibilnega področja. V zadnjih 2 letih so izdelali kompleksno ponudbo za napajanja v telefoniji, ki naj bi predstavljala izvozno realizacijo v Singapur v vrednoti 2,5 milijonov dolarjev. Zaradi slabe poslovne povezanosti — Iskra na tem področju namreč nima svojih predstavnikov — posel ni bil realiziran. Druga takšna ponudba je predstavljala del opreme za termoelektrarno v Kuvajtu v vrednosti 3 milijonov dolarjev, ki prav tako ni bila realizirana. Na osnovi te ponudbe Srečanje mladih tehnikov Slovenije V soboto, 15. maja 1982, je bilo v Kranju 6. srečanje mladih tehnikov Slovenije. Organizatorja tekmovanja sta Zveza organizacij za tehnično kul- turo Slovenije in kranjska zveza organizacij za tehničrio kulturo. Srečanja se je udeležilo preko 500 učencev iz 56 občin in več kot 150 njihovih mentorjev. Prikazali so rezultate svojega dela pri pouku tehnične vzgoje in dejavnosti v prostem času, s področja konstruktor-stva, modelarstva in raketarstva, fotografiranja in filmske dejavnosti, radioamaterstva, fizike in SLO. Z našim ročnim orodjem. V Sloveniji so na tekmovanju letos že četrtič uporabiti tudi Iskrino električno orodje K LIP—KLAP, ki ga uporabljajo tudi v vseh drugih republikah. Mladi tehniki so uporabo Iskrinega orodja prikazali kar pred osnovno šolo Planina v Kranju, s čimer so privabili številne radovedne opazovalce. Republiško srečanje mladih tehnikov je bilo le zaključek aktivnosti pri množičnem vključevanju učencev osnovnih šol v tehnične dejavnosti. Že prej so bila organizirana tekmovanja v okviru občin in širših območij, na katerih so preverili delo in usposobljenost klubov mladih tehnikov. Mladinske delovne akcije, g ali kaj je to prostovoljno deM (jQ Prostovoljno delo je ena izmed oblik interesov združevanja delovnih ljudi, občanov in mladine, ki prostovoljno združujejo svoje delo za zadovoljevanje širših družbenih interesov in potreb. Pomembno prispeva k celotnemu družbenoekonomskemu razvoju samoupravne socialistične družbe. V obdobju celovitega samoupravljanja in hitrega družbenega razvoja mora biti interes konkretno prispevati k bogatenju materialne osnove samoupravljanja. Prostovoljno delo se je začelo z obnovo porušene Jugoslavije, ko se je dela lotil vsak za delo sposoben državljan. Prostovoljno delo je bilo takrat edinstvena oblika takega dela po končani vojni. Prva pomembna delovna akcija je bila gradnja železniške proge Brčko—Banoviči, ki so jo mladi začeli graditi leta 1946. Tako mladi so in še sodelujejo pri izgradnji infrastrukturnih objektov, kot so: vodna zajetja in vodovodi, izgradnja ati popravilo cest, pogozdovanje, izsuševanje močvirij ter urejanje mestnih ati primestnih jeder, sajenje dreves in še bi lahko našteval. Z delovnimi akcijami se nudi pomoč manj razvitim krajem, obmejnim območjem in težje dostopnim krajem znotraj krajevne skupnosti, občine, regije ali republike. Tudi lokalne akcije so velikega pomena, so pa predvsem osnova za kadrovanje mladih v mladinske delovne brigade republiških in zveznih akcij. Stalne brigade, novejša oblika prostovoljnega dela s klubi brigadirjev, pa omogočajo nosilcem prostovoljnega dela v občinah kakovostnejšo strukturo brigadirjev oziroma brigad. Mlada generacija naj se s svojim angažiranjem aktivno vključuje v širše družbene akcije, k izgradnji objektov, ki so osnova za gospodarski, družberti, kulturni in socialni razvoj okolja, v katerem živi in deluje. Mlademu človeku je s tem omogočeno, da sodeluje na delovnih akcijah — šoti dela, samodoka-zovanja, solidarnosti, družbenega angažiranja, bratstva in enotnosti z anga- žiranjem na področju kulture, w kulture, idejnopolitičnega usposjj1 nja, informiranja, raznih te&r zdravstvene vzgoje in podobno. ,, Delovne akcije niso le neka avao1 . nekega vsakdanjika, ampak so ntes1 , dokazovanje fizičnih in drugih sp0^ nosti. Ni lepše kot prvi dan dobiti W na roki ali pa »pod brado« na delov • - TiiC™ in zvečer zaspati kot ubit od utruj' sti. Pa tako m vsak dan in večer. &0* j telo se v nekaj dneh privadijo tr% dela, napora, vročine in žeje. NaMj je življenje brigadirjev po končaj delu, ko pridejo na vrsto interesna . javnosti od športa, kulture, uterL stenčasa in brigadirskega biltena obiskovanja raznih tečajev, ureja"' naselja in podobno. & Pravo doživetje so tudi večeri 0^: bornem ognju s kulturno programom. Takrat se navežejo sD . brigadirji in brigadirkami iz drugi'1 ,, gad. Mnogo je tudi brigadirskih Ijj^M ;f ni, katere so ovekovečene z brigad1^, poroko ob zaključku akcije. Tud- j, : del mladinske delovne akcije. Bng,. na delovišču med sabo tekmujejpA .'ji tera bo več naredila oziroma in\ večji procent izpolnitve plana. r tati so pomembni od.dckadah in ljučku akcije, ko se najboljšim u™jjj j| dam in posameznikom deti jo tra* ! delovnih akcij, p (Avale in brigad11.. Efflat udarne značke. To rivalstvo orif0 J tekmovanje poteka skozi vso akcij, ^ prav tu so ključi uspešnosti dela in3 je. 43 Mladim je treba v prihodnje v Pr®J le tega in dan^ .'ltli' luči prikazati pomen proštov-dela, zgodovino le tega namen guuuvmu ic legd lil 231 akcij. Mogoče očetje in m3 p e premalo pripovedujejo svojim oj ;clJan.,tii l»k0j kom o svojih doživetjih na aki pred dvajset ali trideset let, ko soSl |VOsc shun s prostovoljnim delom gradili no™ s] n cialistično federativno republiko /U'J, $ a slavijo. In prav ta socialistična in ... 5 moupravna Jugoslavija se mora gr3^, navd tudi danes, jutri in pojutrišnjem za slednje rodove. Slavko 1 Ust V l5a Stl^i|,,, °PrU' Na vend Prednost imajo Japonci pa se odpira možnost za sodelovanje z znano svetovno firmo VVestinghouse, ki naj bi v bodoče vgrajevala napajalne naprave v svoje profesionalne sisteme. Takšen način dela je narekoval formiranj^ projektnega teama, v katerega so vključeni odgovorni delavci iz TOZD Napajalne naprave, Razvojni inštitut in Trženje. Njihov način dela temelji na spremljanju razmer na svetovnih trgih in odkupu zanimivih ten-derjev, na osnovi katerih nato pripravijo izvozne ponudbe. Te narekujejo usmerjanje in koordinacijo delovanja že omenjenih področij. Vendar pa bi z ustrezno povezavo z Iskro Commerce takšen način dela lahko dal še boljše rezultate. Poprej pa bi bilo potrebno pripraviti dobro organizacijsko shemo produktnega vodenja na zunanjih tržiščih. Ugotovitvi, da je s strani Iskre Commerce v glavnem voden in prodajan širokopotrošni program napajalnih naprav dodajajo, da je za prodajo profesionalne tehnike napajanj na tuja tržišča potrebno pripraviti specifični pristop in sodelovanje s strokovnjaki iz Avtomatike in tovarno iz Novega mesta. Izračun, da naj bi prihodek od izvoza v TOZD Napajalne naprave predstavljal v letošnjem letu 40% celotnega prihodka, pove več kot samo dobro izvozno usmeritev. Za temi številkami je vsakodnevni trud približno 500 de-lavcev, ki delajo za ta progam in njihova odločenost, da bodo še povečali produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja ter osvojili nova tuja tržišča. š.D. Za obstanek v konkurenčnem boju je treba najprej čimbolj spoznati izzivalca. Kaj torej delajo Japonci, da so nagnali ameriškim in zahodnoevropskim firmam tak strah v kosti. Gotovo je za to mnogo vzrokov. Oglejmo si nekatere. Začnimo pri izobraževanju. 93% šoloobveznih japonskih otrok zaključi izobraževanje na šoli, ki ustreza evropski maturi. Nato 40% mladih Japoncev obiskuje dveletni kolidž (neka vrsta strokovne šole) ali štiriletno visoko šolo. Poklicne in strokovne šole v smislu srednjeevropske institucije na Japonskem ni, zato tudi ni inženirjev (po naše dipl. tehnikov). Praviloma absolvent šole ali univerze začne delati v proizvodnji brez omembe vredne prakse, le-to pridobi v obratu. Zato upravičeno trdimo, da je izzivalec v sedanjem času najbolje izobražen. Osnovno izobraževanje v proizvodnji lahko traja od dveh do osmih let. Interna rotacija v obratu in prehod skoraj skozi vse oddelke sodita k prilagajanju, podjetniško ideološkemu pranju možganov in indoktrinaciji, da nekdo postane n.pr. »Toyota človek«. Skrb za naraščaj je velka želja vseh japonskih firm, ki razširjajo proizvodnjo. Kljub jasni hierarhični delitvi pri podjetjih v obratih ne vlada poveljevanje. Tudi v manjših obratih se k samovolji nagnjeni podjetniški vodje uklanjajo aktivnemu sodelovanju pri reševanju tehničnih problemov znotraj obrata. Na splošno se tehnične novosti uvajajo brez težav. Japoncem že od doma prija skupinsko delo. Skupine pogosto dosegajo notranje soglasje, ki gre na škodo posameznika. Če je kvaliteta argument za prodajo, Japonci praviloma zastavijo visoki standard. Pogosto jih v to sili na smrt močan konkurenčni boj na domačem tržišču. Misel na kvaliteto je v takih primerih sestavni del ideološke pripadnosti firmi. Tako zavest ima tudi zadnji sodelavec pa tudi dobavitelj sestavnih delov. naibi l,iem izdei "iti 2 ZaUp fajši o nekem problemu. Proces odločanjaj«^j pr^ tivno počasen, izvedba pa nenavadno hfy sti_ j, ker je prizadeti oddelek sodeloval pri očjtr Čanju. Člani upravnega sveta so stan ^ ^ večkrat prek 50 let. Pri njih obvezne 5 ; ^ . rostne upokojitve ni. Mnoge japonskeJj1 _. , J' vodjo možje, stari prek 60 let. Zelo i in( vodjo s tako imenovano železno roko. ' da je vgradnja takšnih naprav v proizvodne procese že skoraj nepogrešljiva, saj se glede na njeno relativno nizko ceno kaj hitro izplača. Marsikdaj so lahko posamezne okvare, ki jih detektor preprečuje, nekaj desetkrat večje od njegove vrednosti. Ob tej priložnosti bi še omenil, da je ob razvoju tega detektorja sodelovalo še precej drugih strokovnjakov med katerimi sta predvsem zaslužna ing. Franc Pintarič in Bogo Hvala ter v organizacijskem smislu še vodja oddelka dipl. ing. Danilo Mozetič. Kakšna je namembnost detektorja? Detektor kovin MA 7962 je elektronska naprava za ugotavljanje prisotnosti kovinskih (feromagnetnih) predmetov najrazličnejših velikosti v nekovinskih materialih. Uspešno ga uporabljamo na številnih področjih industrije, kot npr. v industriji gradbenega materiala (kamnolomi, opekarne), premogovnikih in termoelektrarnah, lesnopredelovalnih obratih, posebno pri transportu materiala v drobilce in mline, v industriji sanitetnega materiala, krmil, tekstila, plastike in podobno. Ti neželeni kovinski delci in predmeti so povzročitelji nesreč, okvar na strojih in zastojev v proizvodnji, kar ima običajno za posledico velike stroške. Z odstranitvijo teh tujkov se izognemo vsem tem nevšečnostim. Iskrin detektor kovin je izdelan po sodobnih načelih elektronike, v modularni tehniki in v tehniki modernih integriranih vezij, ki jih nudi današnja polprevodniška tehnologija. Takšen način izvedbe omogoča veliko zanesljivost in stabilnost delovanja v različnih pogojih uporabe ter takojšnje delovanje ob vključitvi naprave. B.Č. Janezu Vidmarju v spomin Zapustil nas je sodelavec Janez Jamar, referent za kooperacije v LyZD Tovarna napajalnih naprav. Globoko pretreseni smo se poslovili °d njega v Prečni pri Novem mestu. Dragi Janez! Ko si pred šestimi leti prišel v naš kolektiv, si si hitro ustvaril velik krog Prijateljev. Cenili smo tvoj občutek za 5 Poslovnimi partnerji, tvojo 'aktnost in korektnost pri stikih z ni‘mi in z nami. Na družbenopolitičnem polju si bil *f lo aktiven. Dve mandatni dobi si bil dan i0 oos zadnji dvg Uti ntk predsednika, potem pa smo ti zaupali funkcijo delegata v sindikatu ‘ Proizvodnje in predelave kovin. Bil si Pelegat DS TOZD in član Izvršilnega odbora delavskega sveta. Izvolili smo teza člana združene delegacije za SIS. ua smo ti z izvolitvijo v vse te struk-,ure dali nove zadolžitve in te dodatno ooremenili, je le dokaz, da smo te spoštovali, ti zaupali in ti verjeli. Ljubil si šport, rad si užival v lepoti 'Jaših gora in hudih naporih gorskih Ob vsaki priložnosti si rad spregovoril o novih uspehih svojih hčerkic, z tvojih besed smo čutili, kako rad jih ‘maš in kako si ponosen nanje. Zato ne raZumemo tvojega zadnjega kora- ka, ne moremo doumeti, kaj je lahko tako hudo, da je v tebi premagalo Željo po življenju. Morda bi ti to željo vrnila prijateljska beseda, ki bi te spomnila, da je življenje kljub težavam lahko lepo, beseda, ki bi ti dala vedeti, da te potrebujemo. Te besede ti ni izrekel nihče. Morda zato, ker je nisi hotel slišati, ali pa zato, ker nismo vedeli, kako zelo jo potrebuješ. Tvoj smeh je utihnil, tvoje oči so ugasnile, tvoje mesto je ostalo prazno. Ne moreš več slišati naših besed, niti čutiti naše bolečine. Vseeno se ti zahvaljujemo za trud, ki siga vlagal v napredek naše TOZD. Vedi, da bo spomin nate živel med nami in da bomo tvoje ime izgovarjali s spoštovanjem! Tvoji sodelavci It 'SKRa SESTANEK ČLANOV ZK DSSS Komunisti po kongresu Prejšnji torek so' imeli člani ZK iz DSSS Iskre — Avtoelek-trike prvi sestanek po 9. kongresu ZK Slovenije. Sestanka, ki ga je vodil Tase Lazovsld, se je udeležil tudi organizacijski sekretar občinskega komiteja ZK Nove Gorice Pavel Mermolja, sicer član OO v DSSS, ki je imel tudi uvodno besedo. Zbranim komunistom je namreč podrobno podal poročilo o delu 9. kongresa ZKS ter pregled sprejetih usmeritev in stališč. Kot smo že poročali, je bila prisotna kot delegatka na kongresu tudi Jana Požar iz OO DSSS. Žal se sestanka iz bolezenskih razlogov ni mogla udeležiti, zato je podala pismeno poročilo o delu in poteku kongresa. Zbrani komunisti so poročila obeh delegatov v celoti sprejeli in po razpravi sprejeli vrsto nalog, vezanih na uresničevanje usmeritev 9. kongresa ZKS. Zaradi njihove pomembnosti poglejmo nekatere. Glede na glavne usmeritve iz resolucije 9. kongresa na področju družbenoekonomskih odnosov in na področju nadaljnjega razvijanja socialističnega samoupravljanja bodo komunisti v tej OO posvetili vso pozornost naslednjim vprašanjem: — zagotavljali bodo, da bodo delovni ljudje lahko neposredno odločali o pogojih, sredstvih in rezultatih dela in s tem o najpomembnejših vprašanjih o poslovanju DSSS in delovne organizacije v celoti; — trudili se bodo, da bodo v praksi čim prej zaživela načela sprejetih sprememb SS in pravilnika o nagrajevanju po delu in da bo tako osebni dohodek delavca resnično odvisen od zahtevnosti del, ki jih opravlja, od količine in kakovosti opravljenega dela, od gospodarne uporabe delovnih sredstev, racionalne porabe delovnega časa itd.; —- prav tako bodo poizkušali doseči, da bo obseg sredstev za OD in sami OD dejansko odvisni od rezultatov gospodarjenja; — stremeli bodo k stalnemu večanju produktivnosti, boljši organizaciji dela, smotrnejši izrabi delovnega časa in gospodarnejši uporabi delovnih sredstev; — kar najhitreje bodo uredili odnose-med tozdi po načelih svobodne menjave dela, ki vsekakor zavirajo razvoj in s tem uporabo rezultatov dela; — z aktivnostjo slehernega komunista v samoupravnih organih in drugih DPO bo potrebno nadalje krepiti sistem delegatskega odločanja, popolnejšega informiranja delavca in s tem omogočanje resničnega odločanja o predlaganih sklepih. Marko Rakušček RAZGOVOR Z MATKOM ZDEŠARJEM Kultura mi pomeni zadovoljstvo Nemalokrat ob vsakodnevnih poslovnih obveznostih pozabljamo na kulturo, ali pa ji odredimo kar elitni značaj, češ, to je za prosti čas, ne pa za naše delo, za naš vsakdan. Tako nehote kulturo tudi izrinjamo iz naših potreb in navad. No, da vselej temu le ni tako, nam je v prijetnem razgovoru dokazal Matko Zdešar, vodja sektorja uvoza elementov pri IC, sicer pa dolgoletni amaterski— toda ljubitelj‘ski animator kulture iz Horlu la. Na vprašanje po začetkih tega njegovega dela nam je povedal: Začel sem res že v Horjulu. Kot domačin sem se vključil v tamkajšnje kulturno društvo, kjer smo gojili kulturo na vasi. Predvsem smo vedno obeleževali pomnike slovenstva in naše zgodo? vine. Konkretno, prvo težjo nalogo pa sem prevzel ob dnevu Iskre v Horjulu pred nekaj leti. Organiziral sem vso kulturno plat te slovesnosti. Tedaj je nastopil pevski zbor, (tudi sam sem pel v njem!), recitirali smo, sam pa sem še napovedoval program. Od tedaj naprej so me začeli vabiti na vse dneve Iskre, da bi sodeloval pri pripravi kulturnega dela proslav. Doslej ste imeli tudi že nekaj pomembnih funkcij s tega področja? Bil sem predsednik kulturne komisije, vendar pa v teh komisijah itak vedno' < srečujem ljudi, peščice, ki drži na nogah to našo kulturo. Seveda v teh komisijah predvsem pozorno pazimo, da ne gredo mimo nas pomembni dogodki, obenem pa tudi, da se programsko ne ponavljamo. Skratka, vsakokrat poskušamo z novo, izvirno zasnovo programa. To je seveda dokaj naporno, nemalokrat celo težko, tako da se v slabih trenutkih celo vprašujem, če je vloženi trud enak priznanju. Kako vi razumete kulturo? Mislim, da človek, četudi dela v gospodarski delovni organizaciji mora poleg tržnih odnosov priznavati še kaj drugega. Reklo »kulturočloveku« lene bi smelo ostati samo na papirju. Kultura mora med ljudi. S tem ne mislim le kulturnih predstav oz. razstav, ampak mislim na način obnašanja, govora, komuniciranja sploh. To je še posebej pomembno za nas, ki sodelujemo z zunanjim svetom. Res je namreč, da vsakdo, ki se s kulturo tudi aktivno sam ukvarja, prenaša del tega tudi v privatno oz., službeno življenje in jo tako povezuje z vsakdanom. In tega bi moralo biti vse več! Po politični plati ima kultura podporo in pravo mesto. Kako pa potem mi sami, Iskraši, znamo to kulturo sprejemati in prenašati na delovna mesta, to pa je že drugo vprašanje. 1 Matko Zdešar. - Mi sami namreč tvorimo kulturni ambient. Kulturo imamo — od ljudi pa je odvisno, kako jo sprejemajo. Krea-tor kulturno predstavo le oblikuje, ljudje pa jo morajo sprejeti ali pa odkloniti. Žato mislim, da je naša poglavitna naloga, da ljudi animiramo za kulturo, ki je vključena tako v naše delo kot v naše siceršnje življenje. Kako to doseči? -v " Ljudi je treba z zgledom preoblikovati in jim pomagati, da začutijo njen pomen. Sicer pa je uspeh na tem področju tako tudi največja nagrada. Tudi sam imam opravka z ljudmi. Vem, da se marsikdo ne ukvarja s kulturo, ker trdi, da zanjo nima časa. Sam pa sem poskušal dokazati, da poleg dela v delovnem času ostane še časa tudi za takšno vrsto dela. Sicer pa kot sem že dejal, jemljem kulturo širše. To-je zame poslanstvo. Že leta se torej ukvarjate s tem delom amatersko. Ali pa ste že kdaj pomislili, da bi se ga lotifi tudi profesionalno. Dela bi bilo ogromno celo tedaj. Vendar, imeti bi moral trdno podporo. Že sedaj se kulturniki zbirajo'znotraj delovnih organizacij. Vse več jih je in morda bi selekcija bila že potrebna. Nemalokrat se nam res kvantiteta množi na račun kvalitete. Glejte, v takem primeru bi človek, ki bi se profesionalno ukvarjal s kulturo veliko lahko naredil. Snovanj je veliko, imeti pa bi moral pretanjen čut za to delo.« Kulturno dela, vam torej pomeni zadovoljstvo, hkrati pa na tem področju uživate tudi dober sloves. Res me je kulturno delo kot celota prevzelo. Tudi uživam v njem. Šicer pa je z menoj že tako — vsako delo meljem resno in vsako, še tako majhno opravilo moram opraviti dobro. Tako je tudi pri kulturi. Jemljem jo resno, imam jo rad, zato pa mi tudi najlepšo nagrado za trud pomeni — zadovoljstvo! Mara Ovsenik Pridobitev v galvaniki TOZD TEA Že lep čas je znano, da se delavci v galvaniki TOZD TEA mbadajo- s pre-nekaterimi problemi, ki jih pogojuje zastarela oprema in tehnologija, premajhne zmogljivosti in podobno. Kljub temu so z velikimi napori tudi doslej dosegali lepe uspehe. Vsekakor pa so veseli vsake posodobitve, ki jim lahko olajša delo in prispeva k še večjim delovnim rezultatom. Trenutno v galvaniki TOZD TEA tečejo zadnja dela, preden bodo pognali novo avtomatizirano napravo za srebrenje, ki bo nadomestila sedanjo delovno linijo za srebrenje y zvoncih. Doslej so bile zmogljivosti na tej liniji premajhne, tehnologija neurejena, ves delovni postopek pa je bil bolj ali manj improviziran. Zaradi tega je bilo treba sodelovati s kooperanti. Zato so se delavci TOZD TEA odločili za nakup in postavitev naprave, ki bi odpravila dosedanje tehnološke pomanjkljivosti, kot tudi problem zmogljivosti. Postavitev nove naprave poteka v sodelovanju s projektantsko in izvajalsko delovno organizacijo Piama iz Podgrada. Dela bodo zaključena v teh dneh. Opravljen bo prevzem naprave, nato pa bo le-ta lahko začela obratovati. Kazimir Mohar Osma knjiga Titovih zbranih del V osmi (to je zadnji knjigi iz serije prvih desetih' kpjig Titovih zbranih del) so uvrš-čena njegova dela, ki so nastala v kratkem, vendar zelo zapletenem in v marsičem pomembnem obdobju narodnoosvobodilne vojne in revolucije. • Grele za dva meseca in pol ob koncu prvega in na začetku drugega leta vojne (29. november 1941—7. februarjal 942). To je čas, ko se je narodnoosvobodilno gibanje srečevalo s številnimi vprašanji vojaške in politične narave, do katerih je prišlo zavoljo okrepljenih represivnih ukrepov okupatorjev in kvislingov ter zaradi angažiranja njihovih precejšnjih oboroženih sil v operacijah proti j__ ,skim enotam v večjem delu države, posebno v Srbiji, kjer jim je jeseni 1941 —vt.i. prvi ofenzivi — uspelo zavzeti osvobojeno ozemlje »Užiške republike« ter v vzhodni Bosni, kjer so v januarski operaciji — znani pod imenom druga ofenziva — zadali hud udarec partizanskim silam. V tej knjigi so poleg velikega števila direktivnih pisem in ukazov, ki jih je Tito poslal vojaškim in partijskim vodstvom ter posameznikom, objavljeni tudi dokumenti splošnega značaja, ki sta jih izdala vrhovni štab in centralni komite KPJ: ukazi, razglasi ipd., a tudi članki, ki jih je Tito napisal za januarsko številko »Biltena vojaškega štaba«. Tu so tudi telegrami, ki jih je Tito poslal izvršnemu komiteju Kominterne in sicer delno prek ilegalne radijske postaje v Zagrebu, delno prek svoje radijske zveze (potem ko je 9. februarja 1942. vzpostavil direktno radijsko zvezo). Očitno je, da predstavljajo pretežno število Titovih del, objavljenih v tej knjgi, pisma, direktive in ukazi, katerih vsebina je vojaške narave. To so v glavnem dokumenti, nastali v vrhovnem štabu, ki je bil od decembra 1941 naprej vse bolj tudi operativni vodilni organ. ^ ej v Posebnost besedil v tej knjigi (povečini dokumentov vojaške narave) je postavila pred urednika nalogo, da nudi bralcem čim več pojasnil, brez katerih bi ostala mnoga dogajanja, o katerih je v teh delih beseda, nejasna. V Titovih pismih, direktivah in ukazih je beseda o številnih dogodkih širše veljave pa tudi o takih, katerih pomen ne sega iz ožjih, lokalnih okvirov. Ti dogodki so najpogosteje le našteti, omenjeni gredoč, ker širša razlaga ni bila potrebna. Za boljše razumevanje teh besedil pa potrebuje današnji bralec številna pojasnila, komentarje in znanstveno zasnovane informacije, ki seveda dopolnjujejo objavljeno gradivo. Tito je vsa dela v tej knjigi avtoriziral, v dveh svojih zapiskih (na 11.12. in 50. strani) pa je pojasnil nekatera pomembna vprašanja. Kronologiji najpomembnejše Titove dejavnosti v omenjenem obdobju je urednik v ilustracijo priložil shemo njegove vojne poti od Užica prek Nove Varoši, Ruda, Rogati-ce, Čevljanovičev in Jahorine do Foče ter fotografije nekaterih poslopij, kjer je bival. Osmo knjigo Titovih zbranih del sta skupaj izdali ČZDO Komunist in založba Borec iz Ljubljane. D.Ž. PRVE LETNE ŠPORTNE IGRE AVTOMATIKE V soboto, 15. maja so se v jutranjih urah v Dobrepolju zbrali na slovesni otvoritvi prvih letnih športnih iger DO Avtomatika predstavniki vseh TOZD in delovne skupnosti. Po pozdravnem govoru Antona Drobniča in izrečeni dobrodošlici ravnatelja OŠ I. slovenske proletarske udarne brigade Tone Tomšič Eda Zgonca, je igre otvofil predsednik KPO delovne organizacije Stane Pre-skar. Spremljane z željami, da dosežejo čim boljše rezultate in ob zvokih dobrepoljske godbe na pihala so se ekipe razvrstile na tekmovalna mesta v osnovni šoli in na igriščih ob njej. Slavnostnovzdušje, ki nas je pričakalo že ob prihodu, so dopolnjevali napisi z dobrodošlico, plapolajoče Iskrine zastave in bodrenje navijačev. V osmih športnih panogah je skupno tekmovalo cca 400 tekmovalcev — delavcev Avtomatike. Tekmovanja so po zaslugi dobrih organizacijskih priprav, pri katerih imajo največ zaslug domačini — gostitelj TOZD Stikalni in zaščitni elementi, delavci službe za družbeni standard v Avtomatiki in neutrudni učenci dobrepoljske osnovne šole, potekala nemoteno in v pravem športnem vzdušju. Ob proglasitvi najbolje uvrščenih so priznanja in pokale prejele naslednje ekipe: — namizni tenis (ženske): 1. TOZD Releji, 2. TOZD Naprave za energetiko; (moški): 1. TOZD Sestavni deli, 2. DSSZ, 3. TOZD Razvojni inštitut; košarka: 1. TOZD Avtomatske naprave, 2. TOZD Sistemi, 3. DSSZ; balinanje: 1. TOZD Avtomatske naprave, 2. TOZD Sestavni deli, 3. TOZD Napraveza energetiko; šah: 1. TOZD Razvojni inštitut, 2. TOZD' Avtomatske naprave, 3. DSSZ; kegljanje — ženske: 1. TOZD Napajalne naprave, 2. TOZD Releji, 3. TOZD Releji (II. ekipa — izven konkurence); moški: 1. TOZD Napajalne naprave, 2. TOZD Avtomatske naprave, 3. TOZD Naprave za energetiko; vleka vrvi: 1. TOZD Stikalni elementi, 2. TOZD Sestavni deli. 3. TOZD Naprave za Največ navijačev je privabilo vlečenje vrvi. energetiko; mali nogomet: 1. TOZD Orodja, 2. TOZD ELA, 3. TOZD Avtomatske naprave; streljanje — ženske: 1. TOZD Avtomatske naprave, 2. TOZD Napajalne naprave; streljanje — moški: 1. TOZD Avtomatske naprave (I. ekipa), 2. TOZD Orodja, 3. TOZD Stikalni elementi, II. ekipa Avtomatske naprave se je izven konkurence uvrstila na 2. mesto. Že v času priprav letne športne igre je bilo rečeno, da ta dan ni namenjen samo merjenju in preizkušanju športnega znanja in moči temveč tudi srečanju delavcev Avtomatike z željo gostitelja, da spoznajo kraj kjer živijo in delajo Iskraši iz TOZD Stikalni in zaščitni elementi. Resnično prisrčen sprejem Dobrepoljcev, ki so se pridružili športnikom v popoldanskih urah ob veselih zvokih ansambla Toneta Jančarja, se je ob odhodu zaključil z večkrat ponovljenim »še se bomo videli«. Morda še podatek, da so v okviru priprav učenci osnovne šole in delavci TOZD Stikalni in zaščitni elementi uredili okolico šole in v parku postavili leseno letno uto, ki jo bodo ob svojih prireditvah koristili osnovnošolci. Š.D. TRETJE MESTO NA MOŠČAN-SKEM KEGLJAŠKEM TURNIRJU! Že tradicionalnega turnirja, ki ga vsako leto v počastitev praznika Občine Ljubljana Moste-Polje in praznika 1. maja prireja kegljaški klub Sloga, se je tudi letos udeležila ekipa šestih kegljačev iz delovne organizacije Avtomatike. Med skupno šestnajstimi ekipami, ki so nabirale točke 9. in 10. aprila na kegljišču v Zadobravi, so se naši kegljači uvrstili na odlično tretje mesto. Vsekakor je to spodbuden rezultat tudi za nastop na letnih športnih igrah Avtomatike. Matjažu Japlju, Joži Delu, Janezu Penku, Stanlši Kovačevič, Cvetu Demšarju in Jožetu Brinšku čestitke za dosežen uspeh! PRVENSTVO TOZD TEL V ODBOJKI V soboto, 15. maja je v telovadnici osnovne šole Prežihov Voranc na Jesenicah potekalo prvenstvo TOZD TEL v odbojki. Nastopilo je pet mešanih ekip, in sicer ekipa tehnične kontrole, ekipa gospodarske priprave proizvodnje, ekipa tehnološke priprave proizvodnje, ekipa proizvodnje in ekipa skupnega stroškovnega mesta. Žmagala je ekipa tehnične kontrole, druga je bila ekipa tehnološke priprave proizvodnje, tretja pa ekipa skupnega stroškovnega mesta. Zmagovalna ekipa je osvojila prehodni pokal. Zmagala je že drugič, in če prehodni pokal osvoji še enkrat, ga bo dobila v trajno last. Alojz Jug BRODARSKO DRUŠTVO KRANJ Športna komisija IEZE pri delu. ŠPORTNIKI IEZE ŽE V AKCUl Športna komisija sindikalnih organizacij v IEZE je imela prejšnji teden sejo, na kateri so pregledali opravljeno delo v preteklem mandatnem obdobju in naredili načrt za delo v letošnjem letu. Ugotovili so, da je bilo športno življenje v Industr:ji elementov dokaj živahno, seveda pa tudi težav ni manjkalo. Športniki v 12 tovarnah in Skupnih službah so bili zelo aktivni. Vse športne zvrsti so bile zastopane v njihovem delu, igrali so tudi šah in se ta čas udeležili vrste tekmovanj v Iskri, na igrah delovne organizacije, v občinah in na prijateljskih srečanjih s sosednjimi TOZD in delovnimi organizacijami. Največ razprave je bilo okrog poklicnega športnega animatorja in združevanja sredstev za športno dejavnost. Razprava je ne- kako obvisela v zraku, ker se niso zedinili, da bi izdvajali določena sredstva za skupne športne dejavnosti na ravni delovne organizacije. Naj predstavimo novo komisijo za šport in rekreacijo v IEZE: Tomaž Kaič iz Feritov, Dušan Tomšič iz Orodjarne, Marjan Blažič iz Magnetov, Georg Fugina iz Keramike, Lojze Kerin iz SEM, Franc Lavrič iz Keramičnih kondenzatorjev, Martin Škoporc iz ELKO Mokronog, Janez Selak iz Uporov, Franc Vintar iz HIPOT, Jože Cunk iz Industrijske elektronike, Samo Jager iz Polprevodnikov, Marjan Janc iz Mikroelektronike, Zdenka Hrib iz Skupnih služb, Janeza Selaka pa so izvolili za namestnika predsednika. KF Brodarsko društvo Kranj ponovno deluje od leta 1975. Člani so se doslej ukvarjali predvem s kajakaštvom na divjih vodah in tudi sami izdelovali kanuje in kajake. V zadnjih letih pa so se v okviru društva pojavili tudi drugi interesi, zaradi česar se je na skupščini leta 1981 društvo preoblikovalo v tri klube in sicer: — kajak—kanu klub — vvindsurfing klub — navtični klub. Člani društva uspešno sodelujejo na različnih tekmovanjih in tekmovanja tudi sami prirejajo. V brodarskem društvu Kranj deluje tudi modelarski krožek, katerega namen je popularizirati modelarstvo med mladimi. Pomembna naloga- društva je tudi izobraževanje, zato društvo organizira strokovna predavanja na vseh področjih svojega delovanja. Člani društva si na sestankih, družabnih srečanjih in tekmovanjih pomagajo z medsebojnimi izmenjavami izkušenj. Zanimiv je tečaj za voditelje motornih čolnov, ki ga je društvo že večkrat uspešno izpeljalo. Letos bo tečaj trajal od 24. do 28. maja. Interesenti naj se predčasno prijavijo v prostorih »Društva za podvodne dejavnosti« na Koroški 25 a (nasproti restavracije Park) v Kranju in to vsak ponedeljek od 14. do 17. Tečajnina znaša 800 din. Če bo interesentov veliko, bodo organizirali še en tečaj. Predavatelji so posebej za ta tečaj in izpit pripravili ustrezno strokovno literaturo. K.M. ZAHVALI Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem Iskre Avtomatike. TOZD Naprave za energetiko, ki so mi ob smrti mojega očeta JANEZA SNOJA Prijetna plovba po mirni gladini. SORIŠKA PLANINA — RATITOVEC Pohod v predgorje Julijcev — od Soriške planine do Ratitovca bo priredila Planinska sekcija DO Iskra Kranj v soboto, 29. maja. Ob 6. zjutraj se bomo zbrali pred kranjskim hotelom Creina, od koder nas bo avtobus prepeljal na Soriško planino. Tu se bomo najprej ustavili v Litostrojski koči (1306m), najbolj zagreti pa medtem »skočili« še na Lajnar (1549m), ki šteje v Loško planinsko pot. Družno jo bomo nato mahnili čez Danjarsko planino in grebene Ratitovca (1666 m) do planinske koče (4 ure hoje). Sestopili bomo skozi vasico Prtovč do Jesenovca v Selški dolini. (1,5 ure hoje). Tura ni zahtevna in je zanjo potrebna običajna planinska oprema. »Ne pozabite na dnevnike Loške planinske poti!« še opozarjata vodnika Ješe in Zelnik. Cena prevoza bo 70 din. Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk, tajništvo DO ERO, do srede, 26. maja. izrekli sožalje in sočustvovali z mano, mu podarili cvetje in ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujem se tudi za denarno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala hčerka Milena Kos z družino. Em Ob nenadni smrti drage hčerke JELKE VREČEK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem montaže števcev TOZD Števci, za izraze sožalja, darovani venec in denarno pomoč ter za spremstvo na njeni zadnji poti žalujoča mama. PLANINSKA ODPRAVA NA PRENJ Planinsko društvo Iskra bo organiziralo od 3. do 7. junija izlet na Prenj in sicer na vrhove: Zelena glava 2155 m in Lupoglav 2102 m. Na povratku pa še vzpon na Mosor 1040m Program izleta: Četrtek, 3. jaetje: Ob 4. odhod z avtobusom iz Kranja, Ljubljane, Zagreba, Banja Luke, Jajca, Prozora do Boračkega jezera nad Konjičem. Nato še 3 ure vzpona do planinske koče Jezerce (1600 m). Petek, 4. )utya: Celodnevna tura na Zeleno glavo (2155 m) in’ po brezpotju prek Vjetarnih brda na Lupoglav (2102 m) in povratek v isto kočo (7—9 ur hoje). Sobota, 3. juelja: Celodnevna tura na Veliki Prenj (1916 m) in sestop prek Risovca v dolino Neretve pri Jablanici (8—10 ur hoje), kjer bomo Pfč čili v lastnih šotorih. Nedelja, 6. junija: Vožnja z avtobusom prek ]eZ£riE Duvna, I molskega v O miš in vzP_;h Duvna, I molskega v O miš m vzr .cjp Mosor (1040 m). Prenočevanje v las,D torih. Ponedeljek, 7. junija: Povratek z avtobusom prek Sinja, p Gračaca, Gospiča, Ogulina, Delnic > čevja v Ljubljano. jjsli Vrhovi Prenj a sodijo med težje P . j0titi ture, zato morajo biti" vsi udeleženci ■, kondicijsko pripravljeni in oprem1 r osebno opremo za visoke gore. „ jjt Informativna cena prevoza je l-OU Prijave in informacije: vJf Breda Jančar, tel.: 50861, int.: 311-odprave: Tomaž Planina. -gipi Sestanek udeležencev (omejeno na - < bo v ponedeljek, 31. maja 1982 pp ^ Iskrini poslovni stavbi, Trg revolucij6 r 3000 SKOKOV NAŠEGA PADALCA Naš Branko Hrast, dolgoletni član jugoslovanske padalske vrste, je pred kratkim slavil lep športni dosežek. Kot 4. Jugoslovan je uspel opraviti 3000. skok s pedalom. Ob tej priložnosti smo ga obiskali in se pozanimali za njegovo športno življenje. V razgovom nam je povedal, da se je začel s padalstvom ukvarjati 1967.in sicer kot član Alpsko letalskega centra Lesce Bled. Sprva je opravljal le šolske skoke, resneje pa se je začel ukvarjati s tem zanimivim športom šele v JLA, kjer se je v padalski enoti dokončno navdušil zanj. Po vrnitvi iz JLA se je padalstvu še resneje posvetil in kmalu dosegel prve tekmovalne uspehe. - Sprva na republiških tekmovanjih, po nekaj vidnejših uvrstitvah pa se je udeležil še državnih prvenstev, na katerih je dosegel nekaj zelo dobrih rezultatov. Predvsem v letih od 1974 do 1978 je imel precej uspeha. Enkrat je osvojil na5 žavneg-* prvaka, trikrat drugo iu tretje mesto. V tem času je uspešno s K3 ^ na mednarodnih tekmovanjih, kjer J6 r; drugim osvojil leta 1975 tudi 6. ir,6'L|Sjt svetovnem para—ski tekmovanju (PaCW smučarski kombinaciji). ^ Na vprašanje kakšne načrte še ima P ^ je odgovoril: »Padalstvo mi zelo vej!'Lyi» meni. Sicer ne bom več tekmoval za u^po-reprezentanco, kjer sem svoje mesto p, stil mlajšim, vendar se bom s tem sp0^], ukvarjal vse dokler bom dovolj zdrav J Po svojih močeh bom pomagal mlaj5' '^ varišem, upam pa, da bom čez nekaj le uresničiti tudi svoj 4.000 skok. j Torej Branko, čestitamo ti ob ^ ^ športnem dosežku in ti želimo, da bi' , jem športu dosegel še veliko lepih ,.ren%ii’ ter, da bi dolgoletne izkušnje tudi usp prenašal na svoje mlajše tovariše. at Branko Hrast po pristanku. ČASOPISNE NOVICE V okviru vojvodinskih dni informatike v Novem Sadu so predstavili prvi vojvodin-ski elektronski računalnik. Njegova proizvodnja sodi v okvir realizacije ERA progra-ma, oz. je plod sodelovanja subotiškega Severa, novosadskega Novkabla in madžar-skega podjetja Videofon. Pri šolanju kadrov in prodaji računalnikov sodelujeta s Asimpleks in Interservis. Subotičke novine, ki so objavile to razširjeno vest, pripominjajo, da je računali" procesni. Teh zdaj v Jugoslaviji nihče ne izdeluje, zato ima nova proizvodnja velik6 možnosti razvoja. Vsi-trije glavni proizvajalci so podpisali posebni samoupravni sp6-razum. Sever pošilja na madžarsko tržišče GSH sisteme, v zameno pa dobiva od »i deotona dele za procesne računalnike. Te sestavne dele pošiljajo Novkablu, le-ta P® vrača Severu v zameno posebne prevodnike. V prvih dveh letih bodo v glavnem m°n tirali sestavne dele, ki bodo prihajali iz Madžarske, v tretjem letu pa bodo prešli na lastno proizvodnjo z eno tretjino sestavnih delov. V El v Nišu so na slovesen način odprli novo zgrajeno tovarno elektronskih raču-nalnikov. Tovarno so zgradili z združenimi sredstvi niških elektronikov, zunanjeUi^" vinske organizacije Progres v Beograd, in ameriškega partnerja Honeywell, ki J* prodal licenco. V tovarno so investirali 290 milijonov dinarjev za letno proizvodni0 200 sestavljenih računalniških sistemov in program terminalov ter serijskih tiskalni kov za vizuelne prikazovanje informacij — Privredni pregled, Beograd. Ob obisku predsedstva SRS Viktorja Avblja in predsednika izvršnega sveta Jafl6za Zemljariča s sodelavci v šentjurski in šmarski občini na Štajerskem, je zapisal man borski Večer, da so se pogovarjali v Podčetrtku tudi o nadaljnjem razvoju spomin-skega parka Trebče. » Razveseljivih je nekaj podatkov: že letos naj bi na tem obmocj začele graditi organizacije Gorenje, Iskra in Aero«. V anketi Dela o možnostih in potrebah raziskovalne dejavnosti je sodeloval t"* dipl. inž. Jože Pukl iz razvojnega inštituta v Iskri—Avtomatika. Dejal je: »V Avtoma-tiki vlagamo v raziskovalno in razvojno dejavnost nad poprečjem SOZD Iskra in sjc61 11 % od dohodka. Nominalna vlaganja sicer rastejo# vendar realno stagnirajo i" ' zadnjem obdobju celo padajo. Kadrovska rast je med 2 do 3 % na leto. Kljub temu. " na leto opravimo od 120 do 140 nalog, kar pomeni prav toliko razvojno novih ali delanih lastnih izdelkov za proizvodnjo, a z rezultati ne moremo biti zadovoljni, trebe po raziskovalno-razvojnem delu so večjeod možnosti. Hromijo nas tri omeji1'’6 Zaostrene gospodarske razmere in s tem povezane potrebne dinamične spremembeza sprotno prilagajanje novim razmeram povzročajo še dodatno časovno in vsebins* razdrobljenost razvojnih načrtov in nalog. Katastrofalno slaba opremljenost z razvoj no-laboratorijsko opremo meji že na kolaps tudi širše družbeno opredeljene panog6 avtomatizacije procesov: energetike.strojegradnje, prometa itd. Aktualno je pom3"1' ničnimi, sistemskimi in programskimi znanji, od katerih j6 0 kanje kadrov s specialističnimi, ............,___B_____________________________ visna hitrost osvajanja mikroračunalniške procesne avtomatizacije. Potrebno bo 5 pogumneje vlagati in graditi na izključno lastnih virih, predvsem pa na lastnem znanj 1 ki je edino neomejeno. Le-to nam zagotavlja perspektivno prihodnost.« Ljubljanski Gospodarski vestnik se je razpisal o problemu standardizacije v državi/ lardizacije ni delitve dela, ne urejenih dobo" člankom, ki mu je dal naslov »Brez standardizacije ,,, uv.n.v v,v.u,.... u.— . kovnih odnosov.« V aktualni razpravi o tej temi je sodeloval tudi naš sodelavec dip" inž. Stane Slapšak. Povedal je naslednje: »Na področju standardizacije smo sicer z opravili precejšnje delo, vprašanje pa je, če je to dovolj. Merilo ne more biti samo št6 vilo sprejetih standardov, ampak predvsem njihova kakovost. Novi zakon o standa1 dizaciji predvideva, da je treba jugoslovanske standarde, tehnične normative in nor") kakovosti najkasneje vsakih pet let obvezno znova preizkušati, vendar se tu doslej5 nismo premaknili niti za korak naprej.« Elektromagnetni ventil, ki je uporaben v številnih sklopih v raznih industrij* vejah, so zasnovali v Iskrini TOZD Fluidna tehnika, izpopolnili pa v delavnicah Šr škega šolskega centra, kjer ga tudi sestavljajo. Doslej smo vsako leto uvozili iz Svi6 približno 200 tisoč podobnih izdelkov, pridne roke delavk v šolskem centru pa bo" morda že letos sestavile dovolj domačih ventilov — Dolenjski list, Novo mesto. Zbral in uredil Marjan Kr") Iv