Vstajenja dan za jugosl. trgovino in obrt. To ni bil navaden shod, ampak zbor, ki sta ga dne 16. feb. sklicala v Narodnem domu nZveza slovenskih juinoštajerskih zadrug" in BTrgovskobrtno društvo" v Mariboru. V stvarni razpravi resnib zastopnikov naše trgovine in obrti se je postavil temelj veliki stanovski, pa tudi vseobče koristni zgradbi. To je bil vstajeDJa dan za jugoslovansko in zlaiti našo pokrajinsko trgcvJoo in obrt. Ne več — Gradec, ne več samc Ljubljana, tndi Maribor ima odslej y jugoslovanski trgovini in obrti prevreti važno, odločnjočo vlogo. Zakaj naj bo ravno Maribor srce temn novemu življenju, na to vprašnoje uam daj« uelui odgovor naitopno poi očilo: Zborovanja se je udeležilo častno število zastopnikov trgovine in obrti obo;ega »pola, tudi iz Ljubljane. Sbod je otvoril dr. Pipuš, predsedoval je shodn J. Zadravec iz SrtdišSa. Dr. Pipuš je predlagal ustanovitev trgovske in obrtne zbomice za Slov. Štajer in Koroško. Ta predlog je bil končno encglasao Bprejet. Tuii predlog za izboljžanje prometaih zvez, od Črae^a morja do Maribora je našel aploino odobravanje. Dosdaj smo gtremili proti seveni, odslej kaže smer naii trgcvini in obi-ti na juj. Odprta nam nora biti pot: Zagreb, Belgrad, Solun, Črno morje, Trst, Split, Ogrsko. Za to potrebujemo ubolšanje prometnih zvez potom novih železnic in uravnavo Drave za parobrodno plovstvo. Železaijški načrti: Purkla—Slov. gor.—Ptuj—Rofatec—Brežice; od tu ena tuner Zagreb, druga preko Novega mesta na Adriio. Nujno potrebDa kratka zve za: Rogatec—Krapina. Potem Savinska dolina—Domžale. Predlog je bil sprejet. Dr. Pipui je za vbo državo važen predlog o izeoačeaja trgcvskega-obrtnega pravu v pra^nem oziru utemeljeval. Predlog je bil soglasno sprejet. K točki nNaia organizacijatf je trgovec Weixl podal obiirno poročilo. Predlaga ustanovitev šole za učence, za trgovske pomočnike pa izobraževalne Sole; tudi za ženske treba takih šcl. Višek šoUke naobrazbe pa na) ae doseže z ustanovitvijo višje trgovske šole v Mariboru. Na ugovore od raznih. vnaojih strani, zakaj ravno vie v Mariboru, je govornik zborovalce opozoril, da so ravoo tu dani pogoji, ker je gotovo, da se bo ob naSi Dravi v dogiednem Času razvila cvetoča veleiadustrija, ki 8voie niti razpreže tudi daleč preko naših mej. Eksportoa šola naj se astanovi v Trsta. Isti referent je predlagal tndi: izkfjučitev tajerodae trgoviae in obrti iz bIov. ozemlja; do- sledao, brezobzirao izvajanje gesla: Svoji k svojim; revizija kcncesij tujerodcev po komisiji, v kateri morajo biti zastopani delegtti slov. trgovine in obrti, ustanovitev trgovskih društev tudi v malib krajih, izenačenje cen, bokriške blagajne in zavarovanja. Vsi predlogi soglasno sprtjeti. Golob iz Ljubljane pozdravlja zbor kot tajnik trg. druitva »Merkur" v LJubijani, priporoča poučne teSaje in predavanja, opozarja, kako medsebojna zavJst trgovcem in obrtnikom •aaiim največ Skoduje. Francheti iz Ljnbljane opozarja na pomanjkanje stanovske organizacije, katere vpliv se je ravno zdaj jasno pokazal, ko je vlada glede 8umega delovnika brezobzirno na trgovino in obrt ugodila zahtevi organiziraaega delavstva. Isti govornik predlaga ustanovitev bolniških blagaja in blagajn za onemoglost ia ostarelost za samostalae trgovce ia obrtaike: 231 trgovski ia obrtoi stan najbolj potreboe m*Sčanske šole, reformo nadaljevalnih sol in stickovne šole za posamezne stroke. Predsednik BZveza slov. Stajer. obrtnih zadrug" Zupaac, pedlaga razveljavo koncesij nov razpis ia oddaja istih. Pri oddaii trafik naj se v prvi msti upošterajo Invalidi ia vsled političnega pregaojanja oškodovani. Splošno odobravanje. SploSno zanimanje je vzbujal Rsbek iz CeJJja v svojem referatu wNaše bodoče deio". Govornik načeloma n' proti 8urBenm delovni- ku, ampak ta delovnik bi se ne atnal posplošitL — Oa hoče ie učenc& tako vzgaja i, da ne bo fiutil potrebe se udinjati v oyanizacijo soc. demokratov, priooroča flVajeniSfce domo ve% predavanja, reformo Sole, več osebne vzgoje in brige za naraščaj, za mojstre same pa trdno organizacijo* obrftib zairage reformfrati, to bo najboljSa pi\ tierganizaeija za soe. demokraSke organitaci.e. Pnporoda mtanovite? lastaih denarnih zavadc, da *\ o^nmorejo revnejši obrtniki ali pj.nočniid do lastiiega kruha. Za vzdržavanje šol treba prupevat., kdor bi se branil, vaa z njim, kakor to delajo soo. demokrati. Glede zastopstva v poalanske zbornice je govornik proti temu, da bi se za ta posel obrtniki sami žrtvovali, ker izgube preveč časa, nasvetuje, naj si obrtniki izvolijo odvetaika, ki se osebao zanima za njih interese in le ta naj obrtoike zastopa v zbornicab. Kjnder od mestne aprovizacije v Mariborn, prečita zanimivo poročilo o valuti. Priporoča, naj se občiaBtvo ne boji padanja vred nosti dosedanjega papiraega denarja, kajti naroda najboljša, najsiguraejSa valuta je delo, Francbeti zahteva odpravo dosedanjih kon fidentov (zaupnikov) pri odmeri davkov, kar je posebno za nas važno, ker 86 je bivša vlada posluievala nasproti nam zagrizenih Neracev, ki so Sčitili svoje ljudi, SJovencem pa 80 navijali krivične davke. Ta sistem kon fidentov mora v Jugoslaviji odpasti. Dotične komiaije je treba primerno izpopoloiti. Konečno 86 je sklenilo, da se vsi na zborovanju aprejeti predlogi in resolucije odpošljejo ministrstvu za trgovioo in obrt v Belgrad. Ob zaključku predlaga predsednik, da 86 odpošlje primerna udanostna in pozdravna brzojavka na Njega kraljevo viiokost regenta Aleksandra v Belgrad. Z živahaim odobravanjem sprejeto. S tem je bilu to, posebno za v-fi velevažno egodovinsko zborovanje konč-ao. Želimo prav iz srca, da bi seme, ki se je tu vsejalo, že v doglednem času obnovilo nam in naSim bratom na Koroškem prineslo obilo plodonosnega sadu.. . —rc.