Poštnina plačana v gotoviDi Ženski 1940 - LETO XVIII Svet MAREC Obrazi in duše: Marica. Nadlišek-Bartolova (Marja Boršnik) konec •— Zgodba vini-čarke Tereze (Milena Mohoričeva) — Sonet današnjega časa (Tone Seliškar) — Mesto je -vedno enako (Ana Kamenova, prevedla P. Hočevarjeva) Kaj je bilo posebnega na XIII. kongresu Mednarodne zveze za žensko volivno -pravico in žensko državno udejstvova^ije (Erna Muser — . Svoboda in odgovornost (P. Hočevar jeva) — K razstavi Karle Bulovčeve (Eda Stadler) — Javni dogodki doma in po st>etu — Umetnost: Predstai^e v ljubljanski drami (K. V.) — Nove knjige: Kristina Vrho-vec, Fran Milčinski-vzgojnik (Dora Vodnik); Aleksej Tolstoj, Zlati ključek (Meta Koren) — Obzornik — Priloge: Na^ dom. Modna priloga, Krojna pola Doma in na potovanju, preden greš spat, vedno: Chlorodont žbbha pasta v Predao obesite oz. kupite nove !BV«»e, B oglejte iuložl» tvrdke A. & L Skabernč LJUBIJANA. Poseben oddelek linolej, zavese i. t. & Na Vas se obračamo še prav posebno s prošnjo za redno plačevanje naročnine. Pri inozemskih naročnicah imamo že tako velike poštne stroške in bi nas opomini stali zelo veliko. Zato naj vsaka smatra za svojo dolžnost, da čimprej nakaže svojo naročnino. Zveste svojim ciljem in nalogam, smo z inozemskimi naročnicami zelo širokogrudne, saj nam je mnogo na tem ležeče, da obdrže vsaj potom našega lista zveze z domovino. Prav iz tega razloga bi morale pokazati svojo uvidevnost vsaj tiste, ki z lahkoto plačajo naročnino. Ponavljamo: ne pošiljajte dinarjev niti v priporočenem, niti v denarnem pismu, ker se domača valuta iz inozemstva zapleni I Pošljite le tujo valuto ali ček. Uprava. 2cDski Svet izhaja vsat mesec v Ljubljani, Letna naročnina za list i gospodinjsko prilogo «Na4 dom», modno prilogo in lurojno polo i ročnimi deli znaša din 64'—, polletna din iV—, četrtletna din 17'—. Posamezna številka din 6'—. Sam list s prilogo «Naš dom» ali same priloge din 40'—, Za Italijo Lit 34'—, posamezna šteTilta Lit 2'SO; za ostalo inozemstvo din 8S.—. Račtm poštne hranilnice v Ljubljani štev. 14.004. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Aleksandrova c. 16/1. Telefonska štev. 52-80. Izdaja Konzorcij Zenslti Svet T Ljubljani. Za konzorcij in nredništvo odgovorna Milka Martelanc. Tiska tiskarna Veit in drug, družba z o. z.. Vir, pošta Domžale. (Predstavnik Peter Veit, Vir.) ZEIVSKI SVET LJUBLJANA • MAREC 1940 • LETO XVIII Obrazi in duše Marica Nadlišek-Bartolova M ar j a Borsnik-ŠkerIak (Konec)* Na podlagi kratke razčlembe Maričine novele Strte peruti (LZ 1894), ki sicer ne spada med rijena najboljša,. pač pa med najznačilnejša dela, nam postanejo najlaže dostopne slabe in dobre strani njenega sloga. ■ Vsebina je preprosta, kot so skromne vse njene zgodbe: Mala Nada vsak dan nestrpno pričakuje dve gospodični, svojo starejšo sestro Vido in njeno prijateljico DanOy da jo vzameta s seboj na sprehod. Tam zunaj v naravi se Vida ukvarja z ročnim delonh, Dana pa bere sentimentalne knjige. — Deset let nato, prav takrat, ko je Nada na obisku pri Vidi, zdaj že srečni ženi in materi, se nenadoma pojavi Dana, ki je Nada ves ta čas ni videla. Vidi se vmesna leta skoraj rie poznajo,,Dana pa je že skrušena.. Nado zanima njena usoda in po Daninem odhodu ji sestra, razgali njeno preteklost. — Zakopana kot učiteljica v majhno prozaično vas. Dana ni nasla stika s svojirn okoljem. Prebirala je romane, sanjarila in se igrala z- zaljubljenim posiajenačelnikom. Končno se je vsega naveličala, se dala premestiti v drUg kraj, ki jo je pa prav tako kmalu zdolgočant. Stožilo se ji je po prejšnjem kavalirju, in ko ji je ta dal vedeti, da-je zamudila priliko, se je vživela v vlogo nesrečne za-Ijubljenke. Kmalu pa jo je neka italijarisko-nemška rodbina odtrgala samoti in umišljeni ljubezni ter jo kot vzgojiteljico vpeljala v življenje odlične meščanske družbe. Zaljubila se je v- sloveče ga glasbenika Alfonza, ki ji je vračal ljubezen. Za časa njegove odsotnosti jo je tovariSko zabaval Nemec Stern, ji izvabil njeno foto--grafijo, a kasneje Alfonzu na podlagi te fotografije predstavil Danico kot svojo zaročenko^ Razočarani Alfonz je precej vse verjel, se Danici takoj umaknil in ni dopustil z njene strani nikakršnega pojasnila, Kmalu potem je umrl, Danica pa se je zatekla spet kot učiteljica v slovensko vas, kjer »šiva, plete, kuha, cita malo, sanjari ne več«, ker so ji — »strte pemtil<< ■ . Marica ljubi analitično.zgradbo: Nada nastopa v povesti samo zato, da ji more sestra pripovedovati zgodbo, ki se je odigrala v preteklosti. Da to pripoiiedovanje poenostavi in preteklost približa sedanjosti, se pisateljica zateka k. obliki pisem. Že Nada pripoveduje vse v prvi osebi; v prvi osebi govori tudi Vida in limes preka pisem tudi Danica.' . ' Takšno analitično podajanje dogodkov iz preteklosti zmanjšuje napetost pripovedovanja, zlasti, ker raztegnjeni uvod po večini že .nakazuje nadaljnji potek in * Med številnimi tiskovnimi napakami v prvem . delu popravi zlasti na str. 2S, vrsta 1? i>iuijpopula.rnejse nemške pisateljice«; str.26',.vr. 29 »se razvija tem v e r-ne]e<^; str. 27i vr'.3 »Odšli so vsi-x; str./27, vr. 27 »iie ga nb&e potvdrjati, marveč podajati takšno,, kot«. ' . , . 49- J'üiaifydfo': pie^u^piUfia'-^^^^^^ . näka^^^ hnanje^ii^piija ' ''■.^- V'.-../ ; .- 'c'-'iujüb inr iehtifmfäinay^ i-iAfö 'fiüdimaiitaXo -iia otnävM^ikelä^^^^^ fe.f' "ybUavet^riaj.-k ''.drUfdejanšiega puifihj^'r-m,fr^pl^.]:'; '■'i-fiäiistimifiykop^^^ '■f^ikazUja^ ''■oiariitfeh-äivH^^^^ :morg'an:d ■ ijp'ävaiiii/pPäli^ 'loiiäjä-v'^ ■■ . 'PräyHako^^^ ..cilje.'? i ".-V. '^V-''^'-'v'^V^y'.'^- ■ ''Zf.-^satäpee:^: hi-fe-^iakppula^^ rii&ä .■kbhf'dxäv'-rn -B iiie^ml« .v/vii-of.i!,;;ižp: knjihi 'h'-iTreilnili.ß^effu^ i^^tnif-i^^a^^, r y'dikia'^ fM{(ik:äi> töUBheohzorjü'S^f pißsegfd^. ■''^■Aeiäf^ cMa.-sjinpßpjna iofbo^ - v.';,'..- -; ^^ . • . //h'rrAT ivii-Hni:;:, m ''j^.-lüüiM-M -K-si-iiiila: dikkf-dtt fiaip-fnjp .iixtpnm;\ V'fe'' • ■ziivin;'^ ifyahr^erdA ßiBhSnfkkm 'iyM. iü'if, ■nc^ä.kr. so-.Mf: ü^Ätm;- '^üf.^'jiei.&ir'e: r^&jp^k^..',. 'irotf '^etm'T<äzu^ '{ximcfeivy . lyf ^cm- 'gpvövil(i,,a' tem; IrekU'/n ■rai .-.fe. s' pöregnim-smeheini.^Vf ;^^^^ hudi-nd..., '■sjf^ih.lih^ P ni^i Ikdd. pk^l^rili^e/Mhago^i^fb ,V •'■■iJniariea ^je-paSä svefQ MoXixtosVf.M'brß^^^^^ -^alturo' nor'.:, 'prefriUnai m^niće^ ^tmpil/ei^an/e^-TSOT^ ■iijiäfi^'fmümd Mrdäu'pogin.:^ßhnÜaMvti, idu re^osiv edjitwknjinyniKin.. : '^Mrtihmeljavnq '^V/ie^ ' nbrAoiMme-i šp(S>a/ 7«;r^raca-^: 's-i niX).: Jtatoiikiif'.pridi ieiks'fio 'samostojnega:. Nartt?^ \ SiK hjßgovi' süpk r^^^^ zihfjezploßmriii ü^e^nii faz^ayäim^ " - '■MßfiSmii^-o^^^ tpi[a :stvarha- polemika:'ie' : i'-ž/isfieiifhi-^^ ^otosM^Ä-^^ ^idhniŠe-uemu/imijanliL- ni hila. km : hfü, Mahmceyo.ive^ijo^na^imAä'iah^-.,. ^■'^.irt'-dühmf naSii: 'Kdltor Aiiüo fesiidalajvojp, uMjenaä,- jSMa ^^ba.^zanifi: jafitMlho'izgubi fB^^^^^ ki;:iinätt:.l'tstvii,p-ap,:(M .'t^- pr^j/aU 'siej' bo 'i^^ ■. ■ • W.. - ..■ ■ - ■ '. ■ te^^&ifdi,.^^ ^rgrfß'i tJoWj'flriem^ celu fiipi-adj^i -ti^ - ' J'ißa iot je-ta^Govek'a^^^^^ ■yprati: Mato'fe Yn/.m«)« 'je .'nasp pri>i'pdeiicnl reMist%i:.--öa:tjifeißala\ 15 svojih nazorih o.umetno^i.'S: poveliievänjm. - pravim imenom ni drznila imHhovati, je naletda pri MaHci sprva na prav tako od-Ivien -pdpor hakbr Mahnič: Marica edina se- je v javnoiti leta. l89S. potegnila., za-rßinänopiscä. Tavčarja in Kersnika,'U,ju jd škuMa :>'novd struja'f rStniärjevoj^-. precejšnjih meri sprava .poUriuk<>. ■-'za. in -prcAi novemü.hpödövjii. F- tef hprßi jo 'je ioM-a marHk^k^nei: ■str4ipgh.a: .pü-. 'jm. Sitnjiiri'-pofltJimih äi'J/h.-..'. ^ ■ ;• ; d:o JkräjnBsti. in 'p.retirayi^i je ii^ .tako ^iidpačno -.kakm- lif.aU ^ iid^izem t^^Tnijrjo^-Šivljehj^ fakoršna jeß, -(SS IS^^.. ' ' IS.yy.öÄern siiajejn geslu, se jeisküs^a-M'arica.rdvn leposlovju in.u.poUmiki, . . - kt'se.je. köncnß 'pö dotgove^nem .prerekanju lionSald sUpravo.,- . . ' : . • ■. : Komptomis:.je:M. potreben z .-obeli :st.r.ani,. .GoveHar je. v svpjerfl . rdd.ikMif mn ■ 'itak 'pti$l 'p^e- bolj pppiiUati; pa tUdi'-M'arićineniu slogu -se-'pozncli -da iiatur'ahzerny^ . ■ni'.Iel-iisiä.-mimp. nje. . : ; ■■; • . • " ■ . ■ ■ ■ '. - ■ ■ ' V ■•''i;'•■ ■ - Jd^fi- 'sö jQ -zgrabäi- SO'ialnv 'Motivi 'izi-veUkomestriega \prqlitarmta, .ki -ibk-.l.f.. pri naš-prvi .zaiitzavestno , uvaj^^^^ " ■ i.vtfo njenO. črtic',- [v' 'iveži.š::kat'erim{: jaVri-oM . pr.ižiiai?a; nj^-ov vplip.... V ■■Iz'.'ßi-vtjenja .mi^^ y;mepuoe.:{-LZ: i39ß)_-pt)dajd, s- ' '■ prikazivanjem-življenjđ ■':'-zgpdW'slü'äcmji Rize; ie- 'vse'M '':'-'k»zaje;''d4 bi-'s'e. biü.'tudi Brez Gvi\čkd.rjci razvitiz'y -idp smer.V. iržtukeniproUtar^:. 51 atu je naSla doyol, gradiva za realno podajanje velikomestne bede, kljub temu vrsta n,enih noveU crtic in sličic (prim, zlasti novelo Pod streho) dokazuje, da se je znala riajbolj vživeti v bedo obubožanega meščanstva, medtem ko jo je pri pravem pro-letariatu več ah manj do konca odbijala surovost in nravstvena pokvarjenost in H preprečevala objektivno sliko teh razmer. Med leti 189S^7 se je dokaj umetno inscenirana »novostrujarska« borba polagonm unesla; ob zaključku je bila Marica ie zdavnaj prepričana, da med njenim in Govekarjemm delom v praksi prav za prav ni bistvene razlike Zato se ji ni bilo teiko opreti na sotrudniUvo Govikarjevega kroga, ko je pričela konec leta ISVb. zbirati sodelavce za prvo slovensko žensko glasilo Slovenko Slovenka prvih treh let (-1897-1900) je Maričin plod. Koliko potrpežljivosti koLiko drobnega dela in truda je imela urednica, preden si je vzgojila kader čitate^ Ijic, predvsem pa aktivnih sodelavk! V povprečni polinteligentki je bilo potrebno vzbuditi sele zanimanje za slovensko čtivo, od pasivnega prebiranja, do aktivne stilizacije pa ]e .še dolga križeva pot. Vse to je morala vršiti Marica skoraj popolnoma sama: navduševati, dopisovati, korigirati, ocenjevati, polemizirati in polniti list z Leposlovjem, z načelnimi članki in drobnimi beležkami od aktualnih problemov pa notri do najpreprostejših gospodinjskih nasvetov. Vse to delo in ogromna korespondenca, ki dokazuje Maričino ljubeznivo pozorno^ za najrahlejši talent ter njeno izredno vzgojno spretnost, sta obrodili po-memben sad. »Nuem je poznala osebno,« piše Govekarjeva (IS 192i, 129 s.), »niti po obrazu ne, a že nekaj let mi je lila ljuba znanka, skorajda prijateljica. Saj je bila tudi uateljica: videla nam je v duše, opisovala je milji, v kakršnem smo živele samJ, razumela je našo radost in bolest, našo prešernost in vse naše križe in težave.« Da je mogla vzbuditi med slovenskim ženstvom tolikšno, zanimanje za leposlovje in kulturno življenje sploh, za to je niso usposabljali samo njen stan, njena uredniška spretnost in njena literarna nadarjenost; tisto sonce, ki je ogrelo naSo ledino in doseglo, da je vzbrstela, je bila predvsem njena čustvena povezanost z ljudmi in stvarmi, ki se jih je oklenila: ljubezen do domovine, do slovenskega /> zika, do zanemarjene slovenske žene in do kulture, naše in svetovne kulture In prav svetovna kultura je bila tisti neizčrpni vrelec, ki jo je krepil, da ni usahnila v naši nebogljenosti. Veliko je bilo neurejenega, naivnega v tem časopisu, marsikaj hi se nam zdelo naravnost otročje in smešno, ie bi presojali z današnjimi merili. Vprašati pa se moramo, kje bi bile me žene danes, če hi ne bile zakoreninjene v tleh, ki jih je z napornim delom pomagala rahljati naša prednica. Ko se je leta 1900. poslovila od Slovenke in jo predala mlajši, bolj sistematični in socialno-feministično bolj izgrajeni urednici, je to lahko storila z mirno zavestjo, da se bo započeto delo nadaljevalo, poglabljalo, četudi list pod pritiskom razmer kdaj usahne. Nova urednica Ivanka Anžič Klemenčičeva se je naslonila zlasti na mlajšo, Cankarjevo in Dermotovo generacijo, v katero se Marica ideološko in stilistično ni mogla vživeti. To je bil eden od vzrokov, da je v Slovenki utihnila Pa tudi v Ljubljanskem Zvonu od leta 1902. ni objavljala več svojih leposlovnih del.* V prozi vsakdanjega življenja je Marici ugašala poezija. Gospodinjstvo in družina: sedem otrok — dva sta kmalu umrla — sta jo priklepali na dom in ji nista dali sile ne svobode za pisateljski razmah^ Kakor večina naših pisateljic tudi Marica ni imela močne fantazije. Ponašala se je, da so liki njenih povesti verni posnetki resničnega življenja, a čim tesnejše je postajalo to življenje, tem manj je bilo * »Marica«, ki je objavljala leta, 1910. in 1911. črtice v LZ, po izjavi gospe Minke Govekarjeve z dne 2h januarja 1.1. ni Marica Bartolova. 52 fe:6bjauiM v. . • ! 'i: [■.■ :•''■ ■ : fö^je jirega-kj'Oa ena^särn Je. idtefyldKratyfsk& .ui .prind^äld v. nßhrbpii^u toßore:.zrue?«,;.v; t.rßU , '" -V: '" ■ ^ 'toži-^kfbijen& '-fnäteii'in- üthitj^ne' go^pp^je/, wedyivipf^manf -gehj^^^^ krah,-^redi ':^mänja:u,pov-tair^: mtUfaty-S svojein .ß-ß ie ':kdem%hai .rodßo,'.:a :ni rži,' . ■ da y^dnp -kaovfi poganj^/se nrnrij ^pa da UÄaj 'aietaWy o'dg(^arjä -^ :K^rH\Mi>'diieytyM jß s.-pümaT^ hodrUa. ^Vse pKiUvdnje i/inič-ne Udidoi eiwrgijd} . . n-i k'd^ärf'^ljerijskihsik-je-f^^ ■ , ßamena/< ' . . ■ ' " ■' "• ■.: v ' - V.V ■ ■. ; ježie tudi- 'klfui za raüagö 'tiJene- 'Hem^potgilsii^^ ■ ■stii'kt. jeMti. veliko hüjrp, mö-v'danih pfüikak'to rmjm JVUseimdgiä w ■: Uvlmiern, ni se. ziiUla;-zriajti v 'njffm; 'kefda. fo teži Wöert,' da li'e :zamudiig. nek^f veliko ■ -U. K :' . ■ } ■■ - v:: ::'v •'^-V; '■ «■ho-ß.s.plöh ^o -.ii^^ienß^ ; ■ Tierm^ v prdtliräAein " y QbufXt.h ■mdrcK^US.M.qdUe.m Jtoj, hato pa dodi^-a -bi vgdelw,1iaj. in fe/tB' ■ .p.cstaa^-Z; n,aširfii.sm^ ipia iiuhezea'H-:. :V. v-.: .-i' ■■ ;/ > ; je^äper-hiar^dka nioreČA M'odmaka, 'tüjcik "pkn^li : uveza,ni^čm^i njfliinäsüf^,jarica4e -up^:da. poUani;^ svobodna ma,:ki.se..bo Un&nq sprostiU avštrijskegd farhm: "in- k^'se-'ji 'vtöid- ...tpn -ntem Vi^im pösreäßo. prodati: pomi^. pri prMir^wncu:'^!:-. . mo-gLa,peq .^ldm, se ^feMeperd miiem.stanpimiü:'^ mesta . 'M^enm zlvpent.sp^^^ .yi/nz dehm öd- iofk i'ni,čy 'q. vsii drp.- ' /gacfrUa fw^o tm :g6ri, -ker Je-vsaj .kai,:vidi;ii: Tudl perem, nÜirrt--.AMi - .topet,.kuharni;se':]ezim; mpM/ kmatü rniiram. zopet jokki 'tako '-k^kir-' fio^:. ,eejo. 'mojt ne'sre^ . ■ . ', - " .. : Z^oda raioia^.anje. - - ' v - - - ^ .V ■■ ^ ' . • ■ .■. .■'■.''P'' da^rhläde-sttujdSe-'^e -iugoslovaHs)^^ ßrpg yffe^pasa^ n^ nationale'iiidno^-: ■JH ^.eziamst'vOYn., srcS.krB^:-kti a rd^'veUjem^koyij^ i^ Qkö&o-:no jp jo ž. temu -prialük ./rigwjfie«^. " : '^^'^^iMvioi-ncwzä^^ WeliaäjaioSß jvi.4Ma.-slutiti, rfa. öi- Mlii:to'JtTie6jemü;h]enä--.r^^ tsj^o^ye-:.'- .-/ipna^J^tm prjjsptnpst .'duhil-f kt rii:hiađh.i^lomti nif jteröifi'ra -boifžni-'-'^-nisem- nikpti,. oMutilä-'-mrgsifyik-. ^ažlih '-^jeaü-mla^stno ■prftßniß ^m -iijeria iobä/m» prfpokosi-. tiiAa. Oo^ do-'-: •■ 53 motnostjo ga je prisilila, da ji v njenih drobnih slabostih jičpušča kot otroku in da se zateka k njeni tihi materinski veličini.' • ■ . ■ -z. Samota in slutnja pred' neizogibnim sta jo zadnja leta uklonih, da je tiho, brez besed, prosila za naklonjenost. Za naklonjenost tistih neštetih, katerih delo je. rastlo iz njenega dela. V mrzličnem vrvežu se je U redkokdaj katera od nas ozrla vstran, kjer je čakala Marica tople besede, . ■ Saj nekoč hi posojala svojih moči, bogato- jih je razdajala. Me, ki smo. /ih bile. deležne, se danes lahko sprašujemo: kaj smo napravile z njenim kapitalom, ah sta se njeno delo iti njena ljubezen obrestovali?. .' . ■ Drugi časi so in težko je danes govoriti resnico tako na glas, kot jo je smela svoje čase Marica. To so časi preizkušnje, ki ne dopuščajo navdušenja, temveč za- ' htevajo trdo delo pri tleh. Uspehi niso vidni, zato bilanc.a ni mogoča, eno pa dra:^, temelj, ki ga je gradila Marica, je trden, korenike, ki jih je zasa^lila, so zdrave, mc ni gnilega v naši rasti. Zgodba viničarke Tereze ■ M i 1 e n a M o h o r i G e v a Tereza je doraščala kakor vsi viničarski otroci ob iižolu in žgancih, ob sve- ; zem zraku pa tudi ob vetru in neurju, ki ni nikoli prizanašalo vinskim bregovom. Oče je bil viničar, mati viničarka in že v mladih letih je znala kopati, vezati trte, pleti, vedela je, da je treba dati na en polovnjak dva kilograma galice.m motiko apna in da je treba trikrat škropili; škropiti pa je treba prav narahlo, kalcor megla, ker se sicer iiežuo listje in cvetje osmodi. Vedela je, da mora biti kolje iz akacijc-vega lesa in da otroci do bratve ne smejo zobati grozdja. Dolgo časa je tudi verjela, da so pred bratvo v grozdju kače, kakor verujejo vsi otroci po goricah. Tako. obva- . rujejo gospdarji grozdje pred otroki. Že znilada je nosila vsak dan na hrbtu vodo iz grabe, pasla edino kravo, ji nosila v košu travo in jo napajala. Zahajala je poldrugo uro daleč v šolo, v lepem in slabem vremenu, in tam se je naučila dobro pisati in brati. Vendar je morala čakati precej časa, da so tiidi njo priznali za odraslega človeka, za delavca, ,in da . so jo pisali za težaka in plačali njeno delo: Viničarija, kjer sla bila vso življenje zaposlena oče in mati, je slovela za. boljšo. To je razvidno že iz lep, ker sta ostala vse življenje pri hiši. Imeli so kra-vico, košček njive in vsako leto so zredili tudi prašička, tako da so imeli zabelo doma. Zato so bili otroci iz te hiše znalno krcpkejši in bolj zdravi od drugih: Tudi žganja niso dobivali, ne vina. Žganjico, ki so jo dobivali, so mati shranjevali, in ko je je bilo dovolj, so jo prodali. Torej ni bilo čuda, da se je Tereza kljub težkem delu;razvila v veliko, krepko dekle, ki je imelo vesele' oči in smejoče ustnice, in da se jo kmalu, osemnajst let stara, omožila z viničarjem Karlekom. Denar, ki ga je Tereza zaslužila zadnja leta, so mati shranjevali in ko se-je omožila, ši je kupila posteljo, omaro in mizo, posteljnino in nekaj perila. Tereza je bila ponosna, ko so peljali balo v njen novi dom. Godci so sedeli na vozu in vso pot igrali na harmoniko. . Hiša je bila s slamo krita, kakor ona, v kateri se je rodila in kjer je jirezivela mlada leta. Tudi tu je hila ena sama soba in zidano ognjišče v veži. Tla so bila, kakor doma,.ilovnata. V sobi je bila velika krušna peč. in troje majhnih, z železnimi križi zamreženih okcnc. Tudi tu je bila voda v grabi pod hribom, in, gonce, ki jih bo treba obdelovati, so ,merile štiri pluge ali orale. Vse je bilo kakor doma. 54 Le da je doma yMela samo z griča. Ha grič, tu pa se je na eno stran odpiralo Mur-sko polje in njene misli so po brezkončnem, polju'.romale v neizmernost. Tudi ona ■dva s Earlekom sta iniela kravico, tudi sta imela nekaj polja in si redila svinjo, kakor jo je naučila mati doma. Minulo je leto, minuli sta dve leti in Tereza je pričaiovala'otroka. Delala je vse leto kakor poprej in kakor vse matere, ki čakajo, je zaupala v srečo svojega otroka. Vse sončne žarke, kolikor jih je sijalo nanjo to leto, je iiastregla zanj v svoje raskave dlani. Bilo je pozno v jeseni. Davno so že opravili bratvo in deževalo je brez neha-nja: Tereza je bila sama doma, napojila je še kravo, ji dala krme, jo pomolzla — ■potem pa se je začelo. Karleka ni bilo in ni bilo domov, soseda je bila-predaleč in tako. je Tereza sama čakala svoje ure. Končno je le prišel Karlek; ves dan je delal pri gospodarju. Ko je videl, kako je doma, se je takoj odpravil po babico. Nič ni čutil utrujenosti; . samo neskončno daleč se mu je zdelo do babičine koče in ura hoda se mu je zda:j zdela večnost. Stara Košarka se je naglo odpravila, vzela je culo s seboj in odšla sta na pot. Karleku so stale znojne kaplje na čelu. Hodil je tako naglo, da je Košarka sopihala za njim in ga komaj dohajala. Ko sta končno vendar prišla do koče, sta slišala v vežo ječanje. Karlek je obstal na pragu in se pokrižal, »Kaj je to, tetica.?« Stara Košarka ga je potrepljala po rami in ga potisnila skozi vrata. »Nič se.ne boj, vsaka stoka, kadar pride njena ura. Lepe ženske pa še stokrat težje prenašajo porodne bolečine. Lepša ko je, bolj kriči, kadar poraja. In tvoja je lepa.« Karleku je bilo spričo njenih besed, kakor bi voda šumela mimo njegovih ušes, prav nič ni razumel, kar je pravila. Imel je samo občutek, da se godi z njegovo Terezo nekaj strašnega, nekaj nepojmljivega, podzemskega. Bilo ga je v dno duše strah. In preden je stopil v sobo, se je še enkrat pokrižal. Ta čas je bila Košarka že pri Terezi. »No, kako je kaj, Terezika? Ti je hudo? Nič ne misli, da je hudo; bo že vse minilo, jutri ne boš več vedela za to.« Tereza je nekaj časa poležavala na klopi pri peči, nekaj časa je hodila po sobi in zopet posedala na stolu. Minute so se. vlekle v večnost in zdelo se ji je, da je zanjo vsega konec. Košarka je velela Karleku, naj zunaj zakuri in pripravi toplo vodo. Sama pa je jela pripravljati posteljo in spraševala je Terezo, kje ima to in ono; iz svoje cule je vzela nepremočljivo platno ter ga pregrnila pod rjuho. Nato je velela Terezi, naj leže. . ^ Terezi pa to ni nič kaj prijalo. Imela je občutek, da bi morala hoditi bi-czi. kraja in konca. Zdaj pa jo silijo, naj leže in mirno čaka! — Končno sta jo babica in Karlek vendar pregovorila, da je legla. Krči, ki so se najprej javljali na pol ure, pozneje že na četrt ure, so bili vedno bolj pogosti. Bolečine so bile čedalje hujše: m Tereza je čedalje huje ječala; njeno stokanje je. bilo vedno glasneje, dokler ni prehajalo v kričanje. Babica je gledala na uro in velela "Karleku: »Le brž, da bo vše za otroka pripravljeno!« Pogrela je plenice, ki'jih je za prvo silo prinesla s seboj, pripravila umivalno posodo, da bo skopala otroka, in si dolgo "časa z niiloin umivala roke v topli vodi. Terezini krči so bili. čedalje hujši! Rezki kriki so se trgali iz nje. Nenadoma pa je po koči zadonel nečloveški krik. Karlek si je zunaj v veži zamašil ušesa, potem pa kakor blazen planil v sobo. ■ B5 ■ •' VKriiSmi'ć jeVponeK^o;- tatica .pa- jć; imfSla-^:roM Usti Jiip/.si! ..- .Sjaifil/KafiGk.!«.' ; 'v ' • ' i- iep.o/in in iđei] je" Kfoielf -žele ; i«,:.verjeti'^i; / Kafl^UV, / '•' : v ; ' ' '[■.'■.. ■■.'■■"A ■ -<■' Ii'- :.'- .' :■■: '.'.' ■■ 'rJj^mu/pii ]e' oudno;4delü,-.ko .ga. i«'drasir yto^ah.;.Ta majhno ;MtiE. je M'lö. .. -torei, »feg.oV.Jsin., .Pm-'.-nicesar. pi^SutiJ-.ag ;tega iiiajhnega-s^^^^ til '^mu ■].&. - ■ffij YP..y6p!Jt-riati-%; i t.ijva'se^:ihot£Üa;,. ri jerđejiV ' ^ ' ■' : ■ ■ V.>iDai - ga-.seni,- pokaži ga,;«.;, .■.■.' ^ . ; ■ ■ ' • • ■ : . ■. . ' .■ -■ ..'..■■ ■■;.;■.■■ spregovori 'Äliio .|ile;": . ka; 11." skrbi 'noči- .Le.pPkli.&jp. Žena-j,e,-; ;ona .že ;y .je, tPj.če .jo 'pakli^Bftitf.: ;-.ponoči In-kb^lÄs.'sel .-minio y^^^ na} ^apr'e^:; ioiija litiji te Üo;,-d;olrt'Prja pötegnb'.. Morda-jo 'bp'.tre'ba ö^peljat.i; v-b'plni;^coV.«.V '... ■:; ' iBte, Aori,:'t«tiu;a?;¥'šestUi z-vozem .ne.pripeljemd ■ ■-' -stori,.:če;je;'siia paVslgrij .Irai.-ti.ifrii'inij^Earlfk^' ; : ; ; '. In. ze-':j'e: zi|rla; twia'in ;odšla .k. -TeTczi: .\'2ela; j'e ,oirpka 'od.in ga '-...iii niiio ter -'ddek.s 'Bukiijo; B ';jp-v4sil^.'r3(a;..klju.k'i zk-}v -N'ato.-je -yzela-.i? .s-r.oj^ 56 /■^utrMtiO./Žđj'rib: ]V {'aKisfe'9pieđo;-M ■9iiSiaü;Wa51^emi^ teiesK pö^aoo;-ki; ,/nćj^i!n6st:isa zirtrapitev;. ■ ''V'.V''': ; ^ l .? ' ;Ko®i>noÄ;je Venflte Plisja ti'jo je/.prin^lfl.^-^ t)ića-s''.Sebdj; ierf-jE' Vedđa^ inöci .dobiti^ PrfneS^ ..jo-s- sÄbo'f/.ttidi-slSdt^ bilo. predobro '^nänOv.4ä.y teTi Hiäah:8la^^^ V nÄyp'kaVo sämD\s >'äh'aTino-rn,VKi;;ga ■' .■ :■ f ■ 'jSTatofje: babipEL.' .uiteala-.Mirati-: iiaj vzame--.rjuliO;- ki - jiü. tili ysaVprpjlaVljeao: -■'•ii.fevjp,- 'Tereze;-fa ppjdži -pqclniiö,' sTCŽo/.-kVkaji ip :ni/bilp ^ ^sö^sStslöryfedP.:^^ V:': \ T;. ' kali'iab&j^aKJkp&ro/^ vS; '-' '/.;ln' ?■>' jrf 7.bpol- i!4!li!sil;i! TVroa. • - '.^- V. .• v;■•: / . . -i^Tajtf igpr;^- K'üjä: je^pai'i^lfeHTC«.'.,^'; ■" ; - . ' ^ ■ : " ' ^ ' ■ ; V " ■ ■■■ .■; lvtč"y:rpke/ ' V ■; . ' ^^: ■ užgalo,s<. ; ' " "„ ■ J 'fcpilä^^zftpTli^s'-rata .zt Seboj,, je. soseda' pobaraicL:; ;V ..- ^ ■ . .■. ■ ;;:■ Itafeo; trvaVi-J/lziryayela prišđ " ; Kd.^ hi -; mjšlilj: l'hUt p' i v>k V^flKe, ip _ , žje'.žd: Btrok 'tivo^ jSiGer pa inikarv .bibrajvA,. iikglp Vzemi košek/jai.™ is'iijpj'-',Postavila, Jevkic- iia'; tla;-in je ,sPseđb,, ki ,jii: godiijala, da .pičeša^' be :yiđi; -pu-.■^ia/safe'p.-,';,:!;; 'V '"'-.-^ ■ .' ■ O.' i ^ ■J: ,, ^,Söseda ••j^.ien&j:«. yf^niar'-iYasla; ka» je- iskala-. ^Poaialä^/je.-.otrolrtv y .kp^fe': in ■ ■ ^zaskjc^iIjenp'.pzi^■đa y, porqdmcp^y -; " ■ [ , - ,i '.'. , • ', j ■ i .'.iljra .na.' .s.teßl ..S'e- je ^đaj/preinikali ptendglo naprej „in- ,ee bi'möglii., bi- o'bc ieiii ■ -''-i.'": ,-r,' ':,- . ■ ■ , : '' ■■ ^ ^r' - . .■.•■■..■■■.; a^' Je napoto, .đeisl iii kprnaj, je;zveč'er legel :in fo ga' ■ "klicat ■ VpiPWipa ,p6t^ ,ydiUa;4räino' .ä^ i'bölrtiküf^ jiireäse, lit eiipiložiio; Pdgbyarjai iiä vijüdna aiüioy-;-' ftikpya .prixädeyanj ^ ■-.dijho^inteT.'" ;";-';^^ i-;V-V' ; - 'V':": v --viiiW'-v'. -- '''■''^'^V ■/ ' .•:■'■■^ '■■đ'-}^ ■pafc^i.pT.pdx^afi .ni. npiayiK.'-ftto kpljkpr-. 6bse'gärn5BgpV;.sIovär^ je .bölii'ika:,iji; mu.yzH'yfldg'.'i jdesnfc^ % ppt^^^ i^äpridejo' hasliHlnj^ H'kpncu:,.; je!; še/.yše'V.:-ki ^jirv njp'gpveni .'.pribofe^ ■böcTo :sfii>>i;' krivi^ ■■ g.Pbj:6đai-jei'e;Slnrti, ker. sp-.fakoi'pdlasali-.:^.: iti velel pđpeijkti.' VsoVpiJt.jei^^odet jxefe . še. in..sfip'r.aj bj.^.pTiyos^iJ .kmfttu .i.n ni^pvim/neilmhiiii .ž.eSi^kajii, da- Iii uim-l;:. Ge ine.'; ; JDonTä'.1]V.preinPrjl Sanjalo se mu'je-, da je "bilo zjutraj. Ležal je še v postelji in žena uiu je pri- ■ aesla, katornavadno, zajutrek. Bila je vsa sveža, njeiii črni ldsje so bili.mehko zviti v zatiljku in so se ji kođrali vse do čela. Njena temn.ordeča jutranja obleka je obdajala njeno lepoto in on je legel nazaj na blazino, priprl oH in se vtapljal v T)c-gledu nanjo. Tedaj ga- je nenadoma ^'prašala; »Te novice še ne veš?« »Katere?« »Danes ponoči so klicali župnika k nekemu kmetu. Ko se je vozil proti domu, se je voz prewnil tam na mostu, saj veš, pri križišču. Župnik je odletel z voza in . priletel z glavo ob kamen. Naložili so ga na drug voz, ki jo shičajno privozil isto pot, v trgu so zbudili šoferja in ga z avtom prepeljali v bolnico.« »Nemogoče! Saj ni mogel voziti mnogo za mano. Bila sva.skupaj pri istem .bolniku.« »Zgodilo se je. Naši Minki je povedala kuharica iz žiipnišča.« - »Kaj pa je? Je hudo?« »Saj veš. Ženske tega niso vedele povedati.« Tedaj je nekdo pozvonil. Pritiskal je s tolikšno silo na zvonec, da je Potokar planil iz sanj, skočil s postelje in se ves tresel od mraza. »Vrag, kaj je spet to?« Pomolil je glavo skozi okno in se neprijaziio zadri: »Kdo je?« V dežju in temi sploh ni nikogar opazil. »Jaz sem, gospod doktor.« Karlek je stal tesno ob hiši in plaho odgovoril. «Kdo je ta, jaz? Govori, kdo si, človek božji!» Tedaj je Karlek zbral vse sile in povedal, kar je imel povedati. »Viničar Karlek sem, gospod doktor. Moja žena je rodila in strašno krvavi. Babica je rekla, naj vas grem iskat.« »Koliko, časa je že bilo po porodu, ko si me šel iskat.« »Ne vem, več ko uro pa je bilo.« »Ali noriš, človek božji! Naglo, naglo odtod!« Zdaj sploh ni več občutil utrujenosti. Pozvonil je strežnici, ki je vsa zaspana takoj pritekla v sobo, in ji ukazal, naj mu naglo pripravi instrumente. Medtem, se. je oblačil, vzel električno žepno svetilko in par baterij ter vse, kar. je še potreboval, skočil na voz — in že sta se peljala po blatni cesti v silnem dežju. Cesta je bila ilovnata, vsa mehka, in konji so se, ko so prišli enkrat skozi gozd in vozili po bregovih, često vdirali do kolen v blato. Potokar je Karleka vse izpra-ševal in bolj ko sta se bližala koči, težje mu je bilo pri duši. Neprestano je priganjal hlapca, naj hitreje vo^i. Zdelo se mu je, da dremlje! To pa ni bilo reS', da. bi hlapec dremal. Tudi on je poznal Tereze, služil je istega gospodarja, kakor, onadva s Karlekom, tudi njemu je Karlek zaupal svoje skrbi. Zato je priganjal kar se je dalo. Doktorju Potokarju pa se je vendarle zdelo, da hlapec spi in da vozi po. polževo. Zdaj je bila zanj vsaka minuta silno važna, vsak izgubljen trenutek je za porodnico, h kateri so ga klicali, lahko usoden. (Dalje prihodnjič.) Pes ni ponižen, ker je lačen, temveč zato, ker je pes. Iv. Cankar, Krpanova kobila. Usodno uro spoznati, kadar bije, ni umetnost; ampak slutiti jo prej, to je umetnost. Ivan Cankar, Martin Kačur. 58 Sonet današnjega časa Tone SeliShar Zapira se nebo, že zadnja luč ugaša, čez sonce megla je udarila pečat, oblaki mokri segajo do naših vrat, vse tople misli burja nekam nam odnaša. Je misel naša mar le list z drevesa, ki pade z veje ko metulj vsem sapam v pest, da se vrtinci plaho, kakor naša vest, v hrezdno pekla, zdaj spet v nebesa? le naše čase or je spev smodnika; zdaj zmage smo pijani in spet mrak poraza nas vlovi in biča glas sodnika: Ti si in nisi! Si šalobarda, te obrača vsak, si list u. vetru, izgubljeni klic vodnika! Tedaj se zdrami! Ne bodi sapam vsem bedak! Mesto je vedno enako AnaKamenova — prev. p. Hočevarjeva '(Odlomek iz romana »Mesto je vedno enako«) Pesem ima krila, a leÜ včasih kakor topli veter, ki veje ob žetvi nad zrelo njivo skozi smeli žanjic. Včasih leti po. stropu m po stenah nove sehe, ko shkar na široko maha s čopičem. Včasih se koma) sliši, ko čevljar preveč nahija Idmce. Povsod ]e pesem. Tudi skozi temne gozdove gre, ko se mrači m si človek s pripevanjem odganja strah. Včasih pa švighe kakor nevidna puščica in se zapiči v dušo. Tudi v Helenino dnšo se je zapičiis pusica. Danes dopoldne jo je. začutila, ko. je srečala na ulici inženjerja Kalčeva. Kohkokrat je od jeseni, ko je bila na rudniku, mislila na Kalčeva. Od takrat jo zasleduje tisti tango in pri vsaki gramofonski plošči, pri vsakem plesu se spomni lepega samotnega inženjerja s toplim glasom. Tudi sedaj, ko je zaslišala pesem z ulice, se je spomnila nanj. Ah tudi pesem pod cestno svetilko lahko švigne kakor pušica? Od daleč se sliši, bliža se, ustavlja se pod oknom. Kekaj znanega je v nji, nekaj jako znanega, nekaj, kar smo.že slišali, pa zopet poslušamo in se nasmehnemo. Zelena papiga, odpeva tej pesmi in bele miške so se nehale sprehajati po oguljeni škatlji. Pesem prihaja do Helene Gavrilove, ki takoj pusti delo in steče k oknu. Pa si Helena vendar ne bo vlekla »sreče« ? Ali pa hi rada videla, kako bo zelena papiga modro stegnila debeli kljun in potegnila usodo poročene žene? Ne, Heleni Gavrilovi je pesem lajne kakor let štorkelj, kakor cvetje na drevju, kakor privezana martenica na češnjevi veji.* Pesem iz lajne prinaša njej pomlad, kajti lajnarji s »srečo« začno hoditi takoj, ko se vreme ogreje, Helena hoče odpreti okna, * Bolgarski narodni običaj. Pisano volneno nitko, martenico, si prvega marca pri-vežejo okoli roke in jo vržejo proč, ko zagledajo prvo lastavico. (Op. prev.) 59 BrprS.e-l töpli ira^' : zRČri« ;Đi;tri:tnf-'ltjef''je'^ ■^k&.-se- je.n^liao na-cesti i-ali- zel^ffga^^pjpiičkH/jA js .liašlpni-r star- - ž^eg. š- papigĐ." iri;"pözeljivo "gleda-'^a-ttiiipžni-kii" -Škai;!}» šanVše; za.d&kletäj■■za .pordečile.7^110. ..T'fflnb'.8töji:;papiga;.^ä fohii ihV^^a-"z.öleiio-.perje:.-P ki:']» razteguje-^in-.;štisTta ■crijo'^.; ■■'Jasi'f^Uček. geleha.je.p'^ ■■ SG: jiiu j.e. ;iiag.uljajl'a, ptMiri' leti kafcorVmetiflj aii • , 'Mikogar/^Hć/tiši, • & s« ^ihžš ■ne.'ratayi ;in 'ne .vrže- -papigi- 'dyife leyov..- -AJi.^j'e;. ile&ir' ■■-■zaeaixLiX äli -je-nj'egovili '.b.celi? .v ' v • " ■■ ■ .'■.. - .v-.- -. ■ V;V. '.Nq; fto --ttikögar "na^aiUtiv'da-'bi;."fsžumel/:k lepo igrä-? I3.a- fci..potešil. '-.¥fl&at;.Ustclt-..i.n .pr'e'Ki'taJ-i "Ti- inia«'.Y^ik..dar .v .Totalt in K.srcki-sptipBtia- ti bii 'liež-Kojj ppte ; ' - Helena riaprayih? /Skoraj'bi. se. odloe^^^^ ", 'r ,okndi.'se.;nagjijia;.\«iv l3i.''ši;mišlila:tain y- liksliici- ; -'toleta, ki.,žd. prišla'ri'a-prag? Kaj M rcH-l đriigi.-ljudje'-ha Ga\^lova"' sil!:itjitijp;,srcfor Pa-đa H.rekla šlužkiaji, ;nai nese. dečku dva leva, ni dva— K- d?cek..- lq -je .-ves-,.."zamWknjen pesem,, gre daIie, '.s1.aTeh .prvine triri^žmltiji; päpig<^^/ : .rlU.leri-a- pa-'s'ti'ska.-y .roki'-pTlpraylj.enih dva-jsM,' leyöy:'in ji je-iežkB'..z:a"pbinlad]aj' ki,'; .-je,>dš)ä.^:■za■:^IieđoVršeno .pesmijo., za' .nečim'.daljnjiin, ki-. fta-j . bi-jö-.'d'ögail6;^ •■v-.';ii;!mi«slV.-'.• - ■', . ' .■.' : ■ 'v ■ ^''j:.";-;^^ ■ . ■-' ■:;Ta-.peäem- je zäyrri.ilS:. njene Diisld k' iHžeiljerju -K-klčevi^ ..od'daieč.za'gledala na ulici-,; še ie-:razburila,;-Ni;ga videla, od.;jesepi, a-.kölJkqkTdt'-sö--.njene .Trvišli .pogovarjale ^ njitn; .Dopoldne -jc'/sla .räiino pišati)^ ■.^>Ki5ele.cW.ij5";-.ie-"; 'videla iii'ženjerja,; k.o.'. je -prišel ven. Zavila je.;.s'- pola-'in^sla nalašč 'pr'öi;i rij.ejTiü.;t^ .;je.'.sama^sel}l .čudila; da je talfo'-.vesela;: k"d;:ga ydđj;,:.i?rišla-je-k -.. ;kri.l;,..đa -s.O;'se pokazali' Svetli kpstahjevl läge;- in -se. li.as'niäiml, da 'so sg-'.mi; liaredile.'-' ;..-janüc:!;);.bäa pa ijp-.šla naglo, dalje/, se.mu.santb -näs'mehml^ .in ppkima'la:;-%^glayb^.'■_;. -'i', .Hei,ena.-si ni.tnišiila,';^ ko;ga■,t(r;.Y'iđGla;,^ni;'nii'^^^ ■"'da s'e.ljo iako-..ražburila, in tedaj, še je .-zbäla; đ.a bi njene.nepokorne'inisir/ne."iz"pre,-' \ ."'.'"gpvbrlle glašrieje. .Zato; je/sla- takoj".;iiapre]; "Sedaj.;'se.-;pa; jezi .šaih'a iiase;^^^ 'Jij^tjftila;.iii.'sE-pogrfy^^ -."■ .■ ;;■;:■ r :.. ■'V ; ;.'Kaj je .njo j '.inženjer .-KalčeV? Prav sIuGajeii.'znäiieG.\TalQH-."znanc,e:v:'i'rfia i'iji/vbiikö,'pa-ni/še n£L iikogar mislila,- Ce bi ga;-;biia-prvikrat -■.k- nioräa :niti iie" zBlislila več jianj,-- Todi.'Kal'pe.va .ije yidela- 'gbii:'- v;:rudniku,'sredi';' lepote,; šredi" gozdne ;samqte, ta-ni,.-kjer.sL -je.pye'dstayljalä, 'd"ä;bQ," videla.'^.Mno'.;, ■;;pr^nög in.'rud'a^^e-.;, ' ,.;" :..■■■ ;;- ■, ;- :; ;''.■.- -'■ -; ■ .:'/; ;;■; - . ■ . -Taiii 'se;* ji :je. zdel. Kaleev--v" šp.ortnem kostimi-i' nenavadno '-lep ;mb.l-'''Zd"el-"&e.- ji;■:-•;-jefiakor ;iKen;ilt',-.ki je sam'.prišel .sem.. za;-pqkoro ih^ki-.nedvpinfto.-..s'kH^ '.b.EŽe.nško .tragedijo, Driigače s.i'Helena'ni .mogla objasniti, liako/je mo'get-täimJidi/. ';ift:;špo^o.bnf'tepž;pro'stovo;ljn0 i pregn"anstyö;v .go'zd/'Ali je .pa.nenayadTiö •^^■.;fes-/.;o.đJfar; je , ;-. ';...;-T!e'8.eift.; barrnoni letcč;;k0iij. i sazvibran^^^^^^ lena-.-hi'- nsiiyjla ;dbpöl(lne,. ,i,a bi; bila goyprila;-'i;iiđčeyi'iii.?..^.'ofe^ ■bi-l-'tuđi-p§i;f ' yesel,..T;am" n'a\i^dniku gledfil :r topiimj .■6č;in'i;;iii:-gl-aš -je.iin.el, lepsV-k^bS^ör .peveic;-'. • -t-^tangii. ;;2akaj"jI jš tokr^^^ Te-kel;^'da_.bf .'ne .fa.P^el .bilt češ. bj. -. ' ■■ ;■; V;. iz;'-daljav^..P;erena.;se.;;.nagne ; In .yid.'el.a,',jfi.e'.-j.eVgPđ^ ■.shBiV;,dečjf'a;'pa; jiie viffi i""-.; ■ 60 ■ " HeleM'se^S ^.z^đii^Tutosrjt^ NeVto-pleli«, ■^.le jöstavik t y^ogM^ ■;>:■,.•: ;■■ ^ '^.'y- ž, ž . • ' " Čeililig^^a đojojarife airta^lfl.'žvuaenjt^ "^ä'ieklaP'IVIqrda i)i; p\ bl);^ vp-sj«!/!;. • ^^ V. V ; . v/- ; ' y ' ;. .; tesp^Mste-^a^ Ä biri^ i^e böstS naucifi • ' U ; "• -■/ilfe-znate tangi?« ^ H nh^iMla,: a.men,: , ■ ■ ■ ■ ■ :.■ ileleka S(ä zksmejfi'veselemu: odsevu v. ogledaj- premišljev^j: po iTiarsikaterlb:-uptmh -in »eumnitv..; / ŠlaVahi! AIi^še Moibri^: za i^ misir?;:Kcleüa .se zasmeK:' ..,■, v : , ■ ■:, ; A» vpiirö, taf eö^^ajijaleJji po^fl^in so hrep&ble^nj^ßlpratotiice, Kfi rša^le^ : :tiK:-i^öje--saiije« v.:VEz; katei^emti se'rSs;sedaj Čudiim-Mbrda^so^v njiiin^u^i , ■^rešMe tpsli;'zatb ie^po: narodnem vez™ ■Äj püÄTiet pa je y/najbofl V"- ^ .;, /H^Äaie.äpiraJo: .rieleilH-se zdrzne; ; mislim; .gespod ravnatelja •;uomir.n priU-Mili;. ilü br.do uciole/f-i) pri:.đo>ičku,« ' ; ' . --äaz H-ne bifpi^^ da nspwimö t<);pQmeie, Sedaj :pa. ■ ■ .:&e öäete:. iinaBio:?-'Se: iz^be -polaivamo, ..Nekaj. dragega,; misli ni; ■ : bi plafevanje »Ifa';:akprd«/ S. tem bo ;.;u^tTež^no. ^äobflm ^đ:elayGerfl,,.;.l 9- ■ trenu!Vi;, prinesem -VMii ^pin skice;«: v. v ;; v .; ^-'-^i-'-;^":; . llhU-ia \5'.ur.i-. in roinn'.o Ivluiiku se; ji 7.;..cs.;il.i pr n' ; pravi I.tidor.n '.n su ■/.;i>r.(::e. -V ■ " ■ A >Eäö^'-Se-pnpo;gÄe> da bi^pobral" klobH^ 'ßawfl v-sosediifl. .^bv:; :,:;pnde ni&'.na-rniiäel..: ' ' j-: ' / y. '■-v'''-'^,:'/ . vedno taio mpl^ečj^:?; reče- ; -.gcre, ppgieiil jn/sBši njegb^ g!as: . - : ■; r-- -> ■'^ rj.s^Tcäej'Äe .sötriS)>z mennj neljubezniVi.. .pa:. i:^ts]ilđ,.^a ;se, bö?^ ■ ::.ga;^6bere;d^.stopi proti ;^ bi ji ga dal: Helena .ga .prostrefe, • ,..;. s-T'rysiih .TO. ■ioilire ga 1:a na truziou.-: .. ■ --K -' ;'.. ■ 7s«la5^;^öikni;-;tu« TTelena.! :Nenadoixia ji" je. nekalo;'težko. -Eäj .je;! JiBtel in^. ■ •zefljet p^vedari?:/.: ' . . :''■} :.■A-^:' - "Štefaii'Gđ^ilov^^:vrrie;iti-:^oba;.j£!. zopet pplüa:; življ^ija^ ..,■,; V,' : .; .,...■ .■: da/, se ^n^j^olbemo'; ' .• .•lsSp!o'HliC»l! ji-i:j. kakor &z nva.nioKca. Čc.iir l.i ;i(:.VrdayvU-.i^al;■;;■; : ; ^ -..VfeiWa-'jÄ bife -v^prtii vraitpift:;:. ■■ :■;;■;; ' ' ■ ' : ■ ■ ■ ■ ' : \ . gii^pnd •K.al.f.ev,«. :ir.-ivj'..-■H lial-.'ć. - : '.r/:'^:' se" X:.:-:-: '. : v;.■ ■ C;''Vi'; ! 61 Kaj je bilo posebnega na XIL kongresu Mednarodne zveze za žensko volivno pravico in žensko državljansko udejstvovanje E r n a M u s e r 11. Kaj je. kar ustvarja bolj ali manj de-; . mokratski odnos med posameznüni sloji; med ljudmi različnih poklicev, je vprašanje, ki-se. kaj lahko samo od sebe stavi človeku v deželi, ki si lasti pridevek dežele enakosti. Kaj je. kar približuje .kmeta in delavca, kar približuje malega človeka tako imenovanim »boljšim slojem?« Takšnile »boljži« sloji se kaj radi razburjajo med dela in kruha potrebnim" človekom, ki noče prijeti za vsakršno delo, češ, delo vendar ne ponižuje človeka, delo, , tako' ali drugačno, človeka dviga, plemeniti itd. Ne zavedajo se pa, da sami. jemljejo delu ceno, ga napravljajo za nekaj človeka ponižujočega, ker ga le premnogo- • krat ne nagrajajo v toliki meri, da bi moglo človeku nuditi tudi človeka dostojno življenje. Delo je, kar nas razdvaja, in delo, kar nas združuje. Ne vrsta dela, ampak vrsta krulia, ki ga delo človeku reže. In spet je delo. ki nam v večji a-H manjši meri dovoljuje'iižitek kulturnih.in civilizacijskih dobrin, na drugi strani pa nas prav užilek kultuiTiih in • civilizacijskih dobrin usposablja za borbo, ki bo delu priborila pravo ■ ceno. Tudi užitek kulturnih in civilizacijskih dobrin približuje kmeta in delavca • ostalim, ustvarja demokratski odnos med različnimi -sloji. Če sc šteje danes Danska z ostalimi severnimi državami med najbolj demokratične države,' ker so Široke ljudske plasti visoko kulturno, k čemur spet niso v zadnji vrsti pripomoglo ljudske visoke šole, ki so se po zgledu danskih, osnovale tudi po vseh sosednjih državah. Takšne ljudske visoke šole za odraslo mladino si je prvi zamislil danski, pastor pesnik Grundvig (1783 do 1872), ustanavljal pa jih je zlasti pp letu 1849., ko so Danci dobil ustavo in z njo politično svobodo, Christen Kold (1816 do 1870); posebno pa se" je to šolstvo, razvilo po letu 1864., ko so bili Danci v vojni z Nemčijo težko-poraženi in ko je bilo treba z vsemi razpoložljivimi sredstvi in Čim bo- lje usposobljenimi silami delati za prcosno-vitev domovine. Že v .šestdesetih letih pre-, teklega stoletja je Kold zbiral tudi dekleta v svoji šoli, drugje so ga posnemäli in kmalu 50 pohajale ženske visoke ljudske Šole skoraj v istem številu kot mo'ški. Te ljudske visoke šole trajajo, nekaj 'zimskih ali poletnih mescev, nudijo pa v časii šolanja učencem tudi hrano in stanovanje. Od začetka dp danes so seveda doživele že mnogo sprememb. Danes niso mladi ljudje, ki prihajajo v take šole, več tako neokretni in neizobraženi kol njili predniki pred desetletji. Mladina zahteva danes več, ne zadovoljuje se samo z domačo, nordijsko vzgojo, zanimajo -jo vsa, svetovna dogajanja. . Prve ljudske visoke šole so bile. seveda" na--menjene kmečki- mladini in še danes so največ kmetje, ki pošiljajo svoje otroke .vanje. Vendar pa jih skušajo v novejšem času ustanavljati tudi v mestnih središčih predvsem za indiištrijske delavce. Po svetovni vojni so pri llelsingöru ustanovili mednarodno visoko ljudsko šolo, ki naj. bi po besedah njenega predstojnika. Petra Mennichea .zgradila most med "različnimi narodi, ki si sicer ostajajo tuji in si ne,-zaupajo. Ta mednarodna visoka šola ima v zadnjih letih preko sto; učencev na leto in to največ Švedov, Norvežanov, Nerncev, Angležev, Amerikancev. Prevladujejo pa Danci-, med temi spet.. delavci iz Kerben-, havna in drugod. Čeprav obiskuje-te Ijud-.ske visoke šole že danes po večini kmečka mladina, to niso poljedelske in gospodinjske šole. Vendar pa se je poljedelstvo na Danskem prav po zaslugi' teh šol po letu 1864. zelo dvignilo. Saj bo izobražen kmel znal umno gospodariti, čepr-av ne bo imel stroge stroko.vne izobrazbe. Seveda pa imajo Danci tudi posebne poljedelske šole, ki so dobivale in še dobivajo svoje najboljše učence prav iz teh ljudskih visokih šol. Vse ljudske visoke šole niso enotno urejene. Nekaterim je cclo glavni namen-brajije, in proučevanje svetega pisma. Socialiio demokratska stranka pa je po Izobraževalni delavski zvezi ustanovila- delavsko ljudsko 62 visoko šolo tuđi po Grundvigovem načinu, vendar na podlagi .načel socializma. Leta 1950. je bilo na Danskem 60 ljudskih visokih äol s 6500 učenci in 22.polje-delskih šol s 3000 učenci. Nekaj podobnega, nažim razmeram prikrojenega, kar bi dvigalo in dvignilo go-.spodarsko, kulturno in moralno raven na-žih nepismeiiih ljudskih slojev, bi si človek iz vsega .srca ■ želel tudi na Slovenskem in drugod po Jugoslaviji. In čim prej, kajti že zdaj bi morali marsikje začenjati tam, kjer so na Danskem začeli pred sto leti. Ne samo merilo kulture, tudi merilo demokracije — je vedno tudi položaj, ki ga zavzema žena, pravice, ki jih ima ali nima. Danke imajo, aktivno in pasivno voUtoo pravico in me v. Jugoslaviji, ki smo skoraj prav tako kulturno izgledale kot one same, smo bile pravo čudo, ker nimamo političnih pravic. Seveda imajo Danke tudi delavna ženska društva in ta ženska društva imajo svoj dom, Ženski dom, ki je bil spet pravo čudo zame, ki vem, da nima niti Slovenska sekcija Jugoslovanske ženske zveze niti ljubljanski Ženski pokret svojega lastnega društvenega prostora. Kobenhavski Ženski dom je nov, lep in udoben, ima veliko dvorano za prireditve, potem razne društvene prostore, dalje hotel in restavracijo. Posebej imajo pa Danke feministično knjižnico in čitalnico. In še imajo velik dom za visokošolke, ki so si ga same lepšega in udobnejšega zgradile po dan-•skem vzorcu Švedinje v svojem univerzitetnem mestu Sundu. Je last univerze, vendar so v upravi tudi študentke. Vsaka štu- dentka ima švpjo sobo v Sundu z majhno predsobo umivalnico z mrzlo in. toplo vodo. Vsako nadstropje ima svojO kuhinjo, kjer. si morejo študentke same pripraviti kak. manjši obed. V poslopju je še sprejeni-. niča, telovadnica, pralnica, sušilnica, kfl-. palniee. Prostorov za priredits'e ni, ker so dvorane na razpolago v skupnih študehtov-sldh društvenih domovih, prav tako so menze skupne za študentke in študente. Tudi skupnih učilnic, kakor jo ima zaradi svojih, po večini ogromnih skupnih spalnic tudi beograjski novi Dom .visokošolk, seveda ni, Takole sem naštela eno ob drugem, ker bi si za I^jubljano želela Ženski dom z društvenimi prostori za razna, tudi študen-tovska ženska društva, z dvorano za prireditve, feministično knjižnico in čitalnico' in z domom za visokošolke. Ne samo iz denarnih, predvsem iz femini.stičnih razlogov, bi se moralo delo študentk tesno povezati z ženskimi, v prvi vrsti feminističnimi ženskimi društvi, zato ker danes še žal niso vedno študentke in pozneje absolventke.naših najvažnejših učnih zavodov najbolj žeii-.■iko zavedne. In ker je danes med njimi daleč nad polovico bodočih in že vzgojite-liic, in ker tudi ostale tako ali drugače prihajajo v živi stik z mladino in tudi odrasli^ mi, na katere bi mogle in morale vzgojno vplivati, bi bilo nujno, da se vse. od pi-v.e do zadnje temeljito preobrazijo s svojili človeških pravic in dolžnosti zavedajoče se žensko miselnostjo, ako hočemo, da bomo In zmagati moramo! Svoboda in odgovornost p. Hočevarjeva Kdor ' se ne zaveda popolne odgovornosti, ne more imeti osebne svobode. Havelock Ellis Do lanskega leta so ženska društva po vseh državah delala kolikor toliko po skupnem načrtu. Različne mednarodne zveze so na kongresih proučevale življenje, položaj in potrebe ljudi, zlasti žene in družine, ter določale naloge in smernice, ki naj vodijo prizadevanje žena po vsem svetu, seveda z ozirom na domače razmere. Vojna je marsikje prekinila ne samo medsebojne mednarodne vezi temveč tudi enotno delo, žene so se znašle pred prav posebnimi nalogami svoje domovine; feministično delo v ožjem smislu se je moralo umakniti delu za notranjo ali celo zunanjo obi-ambo države. Vendar je prav sedanja vojna doba naložila ženam nekatere nove skupne naloge. Usod 63 ■riosdjVfc/og^s^^jfl :: -"f-c()a; iA ižJ)pjlk'op4w4jP'-ier^ telespega.-.in _-,. ''dii&ivne^a ^ 'ženslia- meV . - ^l.pöz.rtrjn-^V nä .., mcrv-^äje njojalö,. .üi flgi>ta\4jä.-ii,ekatera Jik-' v'. ohranijjV syojö Wedhost-: in ■ ; si>yeljayiti-i.-. p'otnöSfö^ V, PDäira-se >e 'ta Ägani'zäeija V oWiiTi. ■ Va. -ü'dpraXQ \pTOStiiücLiBV t-i-govini'' i.'ielinir-, suinjsii.. ■'vf^;-iiell«!)iili. ■■.psqdajajtf -.trgöyiii' . " ■ msainv ža . iol^lö-- vzgdjo '"^nemiixie ■ ;■.:•, jie^ -in '.^oj'iidäe-, islcjji, đaiies' .pi-eä ■ ..lioyi 'nalogo Ti^j ■sfi ■öbyä™iejd- J^a- ^.^■ayüoät] .jpriJci nixiogojcrili''spri^MeKxt ^V V -'^vljepju'/mn^f^jit ^ojiia. ylKfa-Siii^ \ pov^eMa:.-. yeiikjfi ž"ivljenji,Juh' . sprefnenjb. ■ . - "sanifl .y -.vojii'jočih .. dr&yah .temVet- "tiiđi V' ' - präv.. taTi,-o-'' i]irietr'po{i - /äteri mnätih;. ■■S vi^mv da:.'' v. '?a 'Ißlffie:-mno4ise-' možkili-' so, ■ • ■■po'neTs'&d; -tuđi .' Seiie. -ihöMlj'jirarie." ';aK'. dä.' SD -■; Ž!)"sjđlČ;dBl0vnS;iH0t"a \:>>ppkrioinćev, -'so na-- it'4e''' yiKke ,'sptGmerrtbiä - v: 'porniäi'neirf,'iiy.-ijbijftpreBixäls^^ '.živjjinju (mla- ; ■ :,điK. ljudi :ol)pj.ega spola-/..nanef 'ie: üe'.Vem'ö, ■ ---kakžna.'Bć:: bgdöciböVtj' :zavftdatijö; pa-^^e, ';da,-: . b.ö.-.o^'yi'sn^.'.Pd, sedän'le'mladiaT^/.dd,; '■njen'^'äv" ■. ■ ni;äy>tyin"eg4:. P9lmpy:an jay' od ' njene.. zay.ijäti', : - P^i'^ä^^P ,liilAdiitp,.-x ;kali^üem ■ räzmerjü' sta. .'šL .jibjma i .qsplina; ' syohpda,. -o.dgos^briiaiv' v'po.šspđj'- .il'asti- ps'.'vVzšđevi-spolnega ■/IVsđtd.ojvlkr'pTfe^^^ . ;..nigra';.säni'', žfise ; 'za'v^atf .:.iii -jnpri/'tiidi;:'.' V;iwl,admo;.-.op'dMrjat.ii. -.da;' syo-boda . "ošefeosti-.«ü-jfl.f^;, ^^aliteya; brqz^pQ^ojn'o ..priznänje- ■ po-::' .'tVđiV, ,jaz/šžm.;::%reT iii'vjni'ar!h.''.'pfayicg;' ■ d'a ..i^rmip, jfcffkPr/ sam'^hö^etn'/I'npVa^■t^^ dp-;" ;,da'li Äifed • svojega' ..'■dej^^'ja' ;ifl..j preyzatn^iü' :bägdvorao5r xanj'e'i ' ■'' /\Tp.haöe'lo,;nipra :l5i'ti'v pray^u nr.čiv- niioyoM; .-znähcem; •'d.a'.W^^^^^ sleKerjiern- ^iitrđj-.''zaye5t;^ .fedör ^.priiiia-ivS-'o'sšbiip ; ayoKo'dej^'ji^jnd-s'pTfej ttlHi -qdgp.Vofripst/^ -.. p'oš-Ipditje;, .ki 'a^yira'ja'iiz :Vv .: iiti apj'e'ppieiii-'-inf.NVsiV.Ä^ 'štoji 'Ätajes'' .. iä .kapere'.i^nä .'.pigoyonii. mi{:ße ''. '.'pd /nje;' naj' Siyji ob- lasffii ;o'đgo.v<}i^dstL,-:.'dp-;. "'.si-öjtjö .ill ;re.d'nö, -tedaj.ijipfiiiiii). ' ■ au 'deklc^pm;.; Iii '.so.^v\;slüžfc Mroak ah;:dfe ■ - .'^'^t'. pö'niagati, .\dfL:'jirn 'lö ■^iyljenje'-'"znosnejše ■. '.. -"in, todo' -l'a^e . izjibi'njevali^'Ifai;. zah'tÄ-5'iim^- , ■ •■' '^P .'iansfceiii;. tn^dlia'rPd-n^jii-- -- koiigrosu.:y' Kopeii>ljägnu: zc^fei-Fprejele.-^k^elr^- ■ .", 'ki. .je opozoril so■ci^in'e^.örgahizac{j6■ -vla^l'' ■ ..Vseh držay,;iiaj 'skrbe/ da' bodo/l^Ä^^ obvezanci imeli-"t- prostem -iasa'^^oyolj /raz.',:* ; . Vedrila, ..ter:.'jim.' dado^, fHKkb- Wiiaiäy^ .', . .vež-baližčih, poleg ■■.tega .'p'a' j.ftaj'/jitti'qniögGf;'.', ','.oifo' tildi, .prijateljškc '.yiiiiega preiiTnWyä.y,";krajuj\^ '.■-njeni';-. . ■ ' '- '■ ' ■ • .-'■-"V'''nekaterili-đi;žayaii-'50' tiiäi : ■ -bi .;.di;ža.yjte';. •pb;r.amb.e;y';žš"pusri . ■-redno '■pQklictid.,.đe^^^ .iii'.';irej..e')}ći:''.'priValin;o-'': življenje. - Po. -toyämsrii.,-:; f ■ 'nietiij'-'^rnordäcelo.-.y .-froiltj- .fe.^^ ': ^'se. .iLjiliov'o ' bšebn'd." žiyljcn:je''':5e". ■ . ; tüdi.'':t^in. ^žehaiai jj.rilike'',.' .y. 'pUuiorfK. -'■ .'telesno,- ■ duhovno-; in '.^iistVBp.o: -spröstäv.', jflr'.':-. ;: s-eb-ne-.^yainps'ti -za: .mlaäegtf/ifosäir-ijfe;-. Iprt^^'V' "šcehje-dnlia.'jiii./čii'štev-,- ^^'ä'j;. j.e 'tudi; -t'ejai üd-:. '.visiip; o(|' '"dub;ä". :-':nfh:-'gjönoy je ^pdyisn.o'-b'ölj ■':ođ--il-i^'^eyTri?h'-i'ptr;'' .čestb;-.0bšo.jehij- "da.vtti'pr'4j.b :-p_röj,d. "fdg^prebiti; .y'.dulloynQtn.. bt-ezMjff^^^^ ; brez--'stika'-.«,.jjrij^^^^ .iifp. -Altje ;]!a:j Jfinäiiega^; fe^i^iji^J^ .■■'yelf.- m'oä-'iiad.. s^^^ ■iia.d.'telesö.iri, . preiiiagä'.'. - ■..Vatj: Iii." -se -..ydi'ja,' ;-gbti'oii;.; ;pa". xfefiitt'o-'--^l^'d? ■ .ljiiđi','>}e.'. p'oirebnq- 'dyo je'; -^^^b.yem ''strant 'i'jim-'/ - .' :ifr.oranip •dätf-'yisjeJ.jaeii.fg.i.diiäeyTic-'yM .Iti.'.lali.ko'.Aišfeerjđjo.'fl ;-Hslfeiij!&'' pfti'dxii'gf' ^; ;;z'a'.zdi:^Vp-''-i'ažyeđ'n.lo^, "za'.-.-dojl-ff vzjo^ii'jlrij/'.iH-;ba i;azpih.--'in ■■.eiist.yä.-, ter .d.o;lgö6as]fi .'iti /.osamljend-rti.'" ■ :■;"..-; ;- -so. ;iißpöj5re - v: J- v:': Kako ž :■i»ora^b.;■nilfl.đih^■,žžri ;iB ■dokret; ''ki -stopijo-'.v.; slüiiiö :.držay^e' flKcaih- v / bej '-ik^ 'ii jihV'äbla.žpo.dl>Tij?lo k ;ŠJjol■ni..-- ,".spi■.o^e^^.ö^t,i!. Prodsediiica' .'koinisija. .^a- Bio.- '■ ■ rala ^rijpćroSa S-enaiii, nsij večkrat-.'qpo?ar-., jajo na besede,- kl . ji'h .je goVpioštlh,..kr:,jili' je ..mdra}a\ pkusito .'uiiie-tnici in z njo seveda tudi njen mož od strani . slovenske kulture, tiste, večno enake, »ki je izpila kri Groharju in Cankarju«, da ponovim Mrakove besede, Karla Buldvec pa je dokazala, da tudi krivica in nerazumevanje ne moreta zadušiti pravega umetniškega ognja, ki drzno-zmaguje vse ovire in kot. svetal, čist plamen plane na dan. In tako je šla tudi Karla Bulovčeva z občudovanja vredno žilavostjo po zarisani .poti,- polni samozatajevanja, odrekanj in trdega dela. Smrtnik zmore kaj takega le, če res nosi v' sebi tisto čudežno iskro genijalnosti. Vse, kar je zlaganega, nepristnega in prisiljenega, takžnim preizkušnjam brezpogojno podleže. Ko. stoji človek pred deli te umetnice in premišlja njeno živ-Ijeiijsko pot, nehote ponavlja v duhu one zlate besede o ljubezni, ki prav tako veljajo tudi za genijalnost, kajti: »silna, je kakor smrt, njena gorečnost trdna kakor grob, njen žar je žar ognja, plamen Gospodov. Velike vode je ne morejo ugasiti in ne reke je poplaviti. Ako bi hotel dati kdo vse imetje hiže svoje za njo, le zaničevanje bi dobil.« Tujina je kmalu nažla pozitiven odnos do umetnosti Karle Bulovčeve; dala ji je priznanja na razstavah v Parizu, Londonu in ljubljeni Pragi. Domovina pa je imela zanjo le hladen molk. žaleče neraziimeva-nje.in nesmiselno preganjanje. Pač usoda preroka v domači dolgi vasi. Kako je moralo zadržanje Slovencev boleli umetnico! Saj kljub vsej pogumni odločnosti in, lahko rečemo, moški trdoti ne more zatajiti v svojem delu mehke slovanske duše, ki se svetlo zrcali v njeni umetnosti. Svojo samorodno umetnost nam je torej hotela pokazati Karla Bulovec na sedanji razstavi z 41 risbami (z ogljem) in 5 plastikami. Prvo, kar zagrabi človeka t njenih delih, je monumentalnost in skrajna odkritosrčnost. Kako trezno, kako nezameg-leno in od katerih koli vzorov in šol neodvisno gleda umetnica na svet, so nam zgovorni dokumenti njeni portreti. Sploh . se zdi portret izvrsten preizkusni kamen, katerim razodeva umetnik svoj odnos do sveta in-potem do umetnosti. Bulovčeva izredno dobro opazuje, toda ne samo zunanjosti. Njen izkušeni prodorni pogled zre globoko v notranjost, v dušoi Človek, ki je navajen večnega osladnega laskanja in kljuh realnosti današnjih dni ne ljubi nemaski-rane resnice, zlasti še če .gre za njegov jaz, bo le težko prenesel svoj portret," kakor ga podaja ta skrajno odkritosrčna, brezkom-pj-omišna umetnica! Kako iskrena, skoraj da brutalna je ta odkritosrčnost, nam zgovor.-nb priča njen »Avtoportret«. Kdor je tako trd do sebe, ima pravico hiti neizprosen tudi do drugih. Nadvse- zanimivi so njeni ženski portreti. To so ljudje in ne ljubke lutke, kakor jih toliko srečavaniio v umetnosti, ker pač žensko bitje ne more biti drugačno kot milo in nežno. S tem pa ne. mislim reči, da bi se tudi meni nekam re-. •žgč izgled nekaterih obrazov Bulovčeve ne' zdel nekoliko tuj in oduren. Toda ona gleda svoje modele čisto po svoje in ravno • v tej njeni samoniklosti je tista moč, Id te zgirabi. Vzemimo li. pr. njeno »Dekle s pentljo«. Po naslovu bi človek, ki nB razmišlja in ne čustvuje. prekonlerno, pričakoval nekaj igravega, punčkastega. Toda ne —.to dekle je resna pojava, katera zgrabi človeka po svoji- zagonetnostij ki bi ji morda tudi lahko rekli odurnost. Sploh . pa med portreti Bulovčeve (tudi ženskimi!)-zaman iščemo lepega obraza. Njeni portreti so vse preveč individualni, enkratni > in zato jim mora nujno manjkati tista »takozvana lepota«, ki je več ali manj vezana na splošne, določene norme. Prav take kot obrazi so na njenih portretih tudi roke, ki so včasih kar pošastne. Da Bulovčeva res zajame bistvo človeka, čigar portret ustvarja, je najbolje dokazala ob modelu dramskega igralca Ivana Skrhinška. Dvakrat ga vidimo na tej razstavi; toda obakrat je drugačen. Ni-to, kot bi utegnil kdo misliti, zato, ker je en portret, risba drugi pa kip, temveč nujna posledica umetničinega daru za občudovanje. Da je obraz mislečega in čutečega človeka vsakokrat, ko ga gledamo, drugačen,, je Bulovčeva izvrstno čutila, doumela in tudi znala poda- • ti. In zato sodim, da .moremo obe faoies igralca Skrbinška uvrstiti med najboljša dela na tej razstavi. Koliko viharne moči in zanosa je v umetnosti Karle Bulovčeve; nam kaže njeno mladostno delo »Dekle s. papigami«. Vsega, te prevzame s svojo mo-' numentalnostjo in sila, s kr.lero sc -to med zemljo in nebom plavajoče žensko telo uveljavlja, je enaka ■ oni, ki je edinole "last umetniškim stvaritvam velikih mojstrov ■preteklosti. Veličina in mogočnost sta značilni in svojstveni potezi, njene umetnosti, ki jih-.je tjmetnicEi vse bolj'stopnjevala do danes, kar nam kaže Veličastno poprsje na- ■ šega škofa dr. Rožmana^ Morda ni odveč, ■ .da omenim tudi. tehnično-stran njenega ki-. pafskega dela. Zastonj ižčemo gladkih, ravnih ploskev.. Povräina njenih kipov je raz-orana in razjedena, vsa luknjičasta, razrita kot sveže zbrana njiva. Kiparka nanaša material v majhnih kei)icah. Da daje ta način traitiranja materiala celoti svojevrsten- videz, je razumljivo. Oko gledalca mora te kipe,večkrat videti, da sc privadi nenavadnosti in potem tem lažje odkrije vse kvalitete dela, katerega motri. Zelo zanimiv'je v tej obdelavi .kip pisatelja Ivana Cankarja. Dasi je ta postava v mirujoči (sedeči) pozi, je vendar vsa razgibana, natrpana. s .prepričevalno dinamiko. Z obžalovanjem primerja človek onega hladnega, uradniško-korektno sedečega Cankarja tam na bližnji. Vrhniki. Ali ne bi bila baš Bn-lovčeva poklicana, da bi izdelala temu našemu velikanu diiha pomnik, ki bi hil vreden njega pa tudi naše dobe? Svoje veliko znanje nam je pokazala Bu-lovčeva v odličnih risbah mačke. Pikca I. ■ in II. . ter »Pikca z mladiči« spadajo med njena prvdvrstna dela. Pa poreče kdo: »saj vendar narisati .muco res ni taka stvar, nekdo, ki zna malce risati, to kaj kmalu pogruiita«. Dobro, toda spomnimo se samo. tistih škandaloznih konj ob priliki , kralje-vega spomenika, in vendar mislim, da ne hi prišlo nikoniur na nm, da bi: vsem našim kiparjem — in somma dumfue — odrekel risarski talent. Pot od besed do de-, janj se pač ne meri z vatli. — In ali nam skrbne anatomske študije živalskih teles vsestranskega genija Lionarda ne vzbujajo misli, da mora biti podajanje živali v umetnosti kaj težka naloga. Bulovčeva pa je dokazala, da je tudi temu kos, in ljubitelji ■ njene umetnosti' imajo nad tem veselje. Da more biti njena umetnost t.udi intimna, dokazuje slika male Šnro, ki-je. res taka, da zasluži slovansko ime. Vse svoje dozorelo -znanje pa je pokazala umetnica v »Aktu« in »Danici« najnovejšega datuma. Odlični sć> tudi portreti dramatika in igralca Ivana Mraka, ki pa je sploh za portretista kaj hvaležen sujet. Zanimivo je, da so portreti Bulovčeve včasih že na meji karikature, tako n. pr. porlretna. risba pisatelja Fin-žgarja. Pravo karikaturo pa lahko imenujemo portret slikarja Bambiča, ki je nastal že pred desetimi leti.. Pričujoča razstava je. neovrgljiv doku; ment izredne nadarjenosti pa tudi neumorne delavnosti slovenske' umetnice Karle Bulovčeve. Onim pa, ki imajo vsepovsodi ugovore, veljajo besede: »Kdor ne čuti, ne bo nikdar dosegel.« Kajti tudi resničen čut je dar božji prav tako kot sposobnost umetniškega ustvarjanja. Javni dogodki doma in po svetu D orna: Poglobljeno sodelovanje naše države z Bolgarijo. V Beogradu se je ustanovila bdlgarsko-jugoslovimska gospodarska zbornica. Ta korak utemeljujejo državniki obeh držav s tem, da sta obe državi- zaradi svojega- zamljepisnega položaja navezani druga na drugo. Ta naravna vez za sodelovanje pa je ojačana tudi s tesnimi plemenskimi, jezikovnimi in kulturninai vezmi. Obe državi sta pretežno kmečki drža-vi. in obema mora korist kmetstva pomeniti temeljno skrh v gospodarski politiki, kajti pogoji, v katerih dela kmet, najmočneje -(-plivajo na celotno gospodarsko stanje v državi. Banovina Slovenija in volitve. V našem političnem življenju - sta na dnevnem 'redu dve vprašanji, ki sta med seboj tesno po vezani, to' je ureditev : banovine . Slovenije -in volitve. Nekateri si prizadevajo, da bi bila ureditev pred volitvami, drugi pa narobe, češ da naj najprej spregovori ljudstvo pri svobodnih volitvah, nakar liaj izvoljeni zastopniki ljudstva urede banovino po načelih pravičnosti in nepristranosti. Bencinske karte bodo pri nas uvedli; tako da bodo lastniki motornih vozil dobi- 67 yali'.'bericift" lö ".v' ddloöehi;',rrtnV)žini. • - Frefiiög"'^ä;-'Itälgo IlalSjQ' K pa: lcät^tem-\bbv '■•iiagä jdržav^" staltnö. zal^fflä' It^lij^ .preifto-r: .gijiTiv -Pr-v^^pgšiljka.'^ •zn^aIe;'^ÖÜ.OP'P ;tpn'. • je'''20.00^^ r.;.- ..•Oelavskc. Strokovne .sotc.' -se- ljoüt) usIh •• 'noy-i'Je -v!- Bpo^radu,'' •Žagtelj.u "m,- Lju'bljaua. ' T^. haj -Ki' s.č .:(i'6či- vodi-tel)i • str'ököYmli' ol-ganižačijf/ D'er •.. . '.Iffvslii .-Hšt! .»f^oVa- -pravda«:' pravi" .o. 'teh-' ' •. -InJij'.da ■■s;e; ^a^jeJ-sprejeRlajd Skljtično- le-. ^ ■• -kl 'iipäjo' • danes; .d^ayske^ : TQ'kah, {T; j". jiigoräs',. y; ZvQia d.eiaVcey.)\ ' : . Juqoslovaiisiti rusilcc »Ljubljana« se it'-.pQ.to^-L-' V;.; siieniski' lufci .fe -"najedel' -zaradi -V-elikegä-'^iliärja;-, Mrtfev;jie/le,strpj-nik'ladje,,• .vltlnigij^ -ščirtni-h ^zrteV ,m^;•I^■tqplJe^ia VQ'^jToma; nj'^ii-e glavjie.dele'sö "že".dvignüviz-' '••: niri^ä;- • J,- ; . ;' • : Nemci V-f'.Jügt>slaviji -zahtevajo svojega:. '•' -V- ta • namen •Äe;' '•• •'j^^ zgUsil •dtz liamm.. pri ^minis^ske^' pted.-^ • -s^nikAi''.GvetkovJću.'' --ki: '.mu,• \e baje dai.-žV •V^^zäde^^ ötlfii^ör • . • ' '•''•"..,• • • 'Mo.detno otroško zavetišče je - poštfavila ; .•.'•Jjübljä.Tiskä ".rricstna : občina'.'- v--"i"'rn6vera.. T , -•. tčiri- la^et|žču:''j'e/ pi'0sfora-,za .Večje -.število"' ;'.0trr}k,-:zatQ;.|G' .bilo^^več -zavetišč'.:v ;po'samez-.nih-sö]'sk.i}> 'bk^jHsiii-'opul^ffnikVin -.sö' -.veciuq-" otrok" Ijubljdh'škik. .s.(>l-;jiaip(>tilj; tjav-V .'zäye-..; ■ '; tiščii,'jQ tuđi- otroški;-yrtqč-k^or., laliko^ipoj: • '. /•šifjajdr.'z^po.slene: malgre.^^svojtr-r-manjse' otro^-.-■'.•^'eV'za yes-^dan..■•.■■•'''•.'."'.' :'-..'■'"-•• Zborovanje banskcga s'v.cta za Slove nijö: .glayiiegä,- poroć-ila; iivömo" ^tele 'za---. ' 'jiiinivođti':, Pr.bm&t -z: žemljiŠči:- 'Odkar"'sta-". '-in.-prodaja- oia^iH. z^igiljižd. o^^ = v.:'je,' prešlo.-, iz-i-jiemškili '.ui -židovskih" rok-. v;.- : - liai"riasgroi;n,d. 17Z ha,".'takö • . ■da\znaš.a; razlika ^v "r^oj-irf." jiarödn.e'.-jöoges.ti "• 1Q88- -Jia".-•Zü^i^MfciV .-JjiyaV -jn'ozfefbcey,. to '.jfe-. ■■ Wienigk-ili ' d'rž?iTl]aiiiqv;' 4§Ö0," it^Uijajiskih, ki-v fio": ytur.i^dnö^tt^-';]^' -pBSOV fe' prötelc--' ■ ■ '■' loiat«.- ji}!: je 260B;. mađžaiiškiK. 119,■. ostiBh v " - jnaäT ^ ■inV> -nadv pftlövreb:- taki^ kmetij;'- : ' i^etrtijia-'jč- nar,'-,- '..vež.ana' na■pöstram.ki;iaslui'e3c; ,Ds':h'o-kjme- li.jstVD.,.usi)evalp/ ga je-: ttelja-.'-p'oslaviti^ ^h.a ■-.aadi^ižnD'' po.dla^o-'lter; il^aiiayljäti'l-^m'etij:-. ia. ggsjpp'darške -šale.' Za' iiholjsitiije .'Itray^ ■: lii^tia, ol^taja pri '..na^, kin^tijškii pqsktißUa,. ■'in' kpntrpdna .p6;äiaja ,y :L]ubl|am>-: Za'ižbol}-.'- ■ iiaiijevp eraliiinw ■ Jjehii.; 'S-?, rejškib •siedišž.''IsfötEikd '.porbžilo 'pHzaiI(;rah.jj? ^t1]'đi fla; .đni^li; -pođ-.^ ; ročjili kmelijstvaj. .'V'. IjifdšTc^ir ■ šolstvu manjka danes' ISl'Q-.'näilhic. ih;.;.p.ri--"' :bližuo 3Ö0:.;sredrijevelikih bolskih: :pbslT;):pij.;;-Primanjkljaj znaäa- 25%..'.v "primeH' . ot--.-. ''■ stoječim' stanjem; ...raznih posledic .tega.'-stailja'-Ujudpkeja'.'söl.- . ."■stva. Manjka :228 u'ftBili:äibfi,' .'''■ '''I .-P.T.i' na^iK z ä ,, m.0.j.a m-i':'='" ■'■''■'; ■'.;. '.."'' . .Koro.51a Slovcnci ,sc. mnf»«",. V Važ^rl- . ■ bergu. je. bilo.. •preteklem'letu'74/liavor^'^ •' •■■.^enckoTj dpHm- je uiffi'la '.®an.(w'.. ''Endi y BoTOyIja|i, ■'ijörvbilä;■:đo^^, ■ äej; V tem, poiledu -prece.)' ilabo-, ii. •iftatn.p ■' ■ presega .8teyüp. rdjätey'.siinrtrie sl(i.ääje.'.:'..■ •■':' .': IVazmh ■ rok. V '• šlov4iiži^ • pbžml'''Ja^ ' 'riici- y..:j.vü, Jfera)ini oBäiilskega'^.iiradiiika; Za ,io 'inesto'.'.sta. '-se; ■; 'potegO'ii:ala' dya ■'.' . dost'np : izobrazbo in.sta -'.-ze.' nadojnešJala '. lim'rlega. iira.đraka. pri .občini. .Žl.aeti' oSBin.tl',:'-ki' -je y.p'jna .sirota!, .je' bito:jlieVto- .^gcrtd-Ko' ' oblj.ublj iSnp', Itoda pstaig ■ j e^ : ' Prodaja, posestva.;. V; rCojglcil'p Bis.tric.i je ji'Jai.'j'avna. .dražba.^p,rii;ipqsestni^^^ . .To'šip'u-. Zidai-jn, 'V^e'.'^preniu.čniii.e^r'in.'nepr^ 'V rni&iine'. je' kupila, državi^ ;liänkä. ža^ liri'-'.đpćim' je biIo'-pösestvo'''vYtBdno'.-preko K lOO.OOp iir.,..Pos'eš|;nili Zidar, ije' iiiyali'd;'kteZ; ■ noge;-ki, jo: je..š'i:;9j.&š' -ameriSkili-. totolia.]i';.r V' j'otau'/" ' .postavil' K -žiHji sydj'ili'''ro.kj '.si;-je' ustanovil.' m'äjKnq 'trgoyi.nö,."ki pa -m ^speykW' Eola- ■ .gorna!;')(; žaSel' .v' đplgOfe;...iz .'kktisrik'ši' nj-.,-' züäl ■ pomagati, Z.- iiesi-eČHfi'2eia'.^dCijs.iyJi'j4^ 'ysi- -saj je".''ostäl' präzniE;ii'6k'.'5..:diTi-';': ■.^'■no'ija-.ćc0j.'• ■'■'.' - ■'. .■■.:'.■■.'■'; ■'•'.'. Uspehi . slovcnskcija slikarja' v tnjulh-'Leoii-;V.ilbar, .šlaV'etiski' "toiak'- dpjjia % P'o-;.•. stojiie;/-že.:'da'lj-,,časa-''ž.i'f .Je , r^darjen:.:'šlikar';i^'- je .']'mel\že'->az&tayfj,.:" : ki.''jo;'::jš: franÄskä-'.kriü 'kim' 'p'rimi'anjenl,-.; äedaj'.'.pfv'n) -rd'-.i-az'st^^^^ iA';kritika ^e-.pp.lri'a pmmanjä.' v!; / .-Vv.. 68 Po svetu: Balkanska konferenca je nedvomno najvažnejši do.godek v svetovni politiki v preteklem mesecu. Kakor je. znano, so članice Balkanske - zveze: Jugoslavija, Rumunija, Turčija, Grčija: Konferenca, Id se je vršila v Beogradu, je ugotovila: Vse štiri članice si bodo prizadevale v lastnem interesu, da se ohrani mir, red in varnost na jugovzhodu Evrope. Zato so vse štiri države trdno odločene nadaljevati miroljubno politiko z drugimi državami z namenom", da hi obvarovale pred vojno ta del Evrope. Sporazum ni naperjen proti nikomur, marveč edinole ■ ohranitvi pravic vsake izmed štirih podpisnic sporazuma. Med poedinimi balkanskimi državami naj se ustvari čim tesnejše sodelovanje ter naj se za dosego tega namena organizirajo posebni trgovinski odnošaji v okviru sporazuma. Vse države bodo ohranile tesne medsebojne stike in so podaljšale zvezo za nadaljnjih sedem lot. Sklep; balkanske konference so pozdravile vse države s precejšnjimi simpatijami. Kriza zaradi riimunskega petroleja. Kakor vemo, je sedanje vojskovanje brez petroleja nemogoče. Nemčija je zaradi blokade s strani Francije in Anglije odrezana od vsega petroleja, ki ji je bil prej dosegljiv po morju. Navezana je le na rumunski in ruski petrolej, zato je pritiskala na Ru-munijo, da bi ji odstopila vso proizvodnjo petroleja. Kakor se je Rumunija sprva upirala, se je naposled vendarle .morala udati in je pristala na pogodbo z Nemčijo, po kateri se je zavezala, da bo dobavljala Nemčiji vsak mesec okrog 500.000 ton. Toda lastniki petrolejskih vrelcev v Rumu-niji so v 80% Angleži in Francozi. Razumljivo je, da so se ti hoteli zavarovati odnosno preprečiti, da ne hi nasprotnik dobival njihovega petroleja. Tako so se v Ru-muniji pojavili angleški kupci, ki so pokupili vso petrolejsko produkcijo. Rumunija si je pomagala na ta način — ker je morala zadostiti nemškim zahtevam — da je postavila komisarja nad vso petrolejsko proizvodnjo. Rumunija je prav radi petrolej-skega bogastva v hudi stiski, kajti Nemčija se je ž zasedba gališke železnice nevarno približala rumunski meji; tudi madžarska ni prijeten sosed, na drugi strani pa je razumljiva ogorčenost Anglije in Francije, ki sta poleg vsega še jamčili neodvisnost in nedotakljivost rutnunskih meja in ki grozita z odpovedjo tega jamstva, če bo Rumunija preveč ustrezala njunim sovražnikom. Takn lahko nastopijo okrog nimun-skega petroleja nevarni konflikti, ki hi utegnili prenesti spor na jugovzhod. Koncentracija zavezniških čet na bližnjem vzhodu. Njen namen je po angleških izjavah zaSčititi Egipt in Irak, ki sta zaveznika Anglije in bi se lahko zapletla v vojno, če se ta razširi na jug in na vzhod. Nadalje pa hoče Anglija zavarovati svoje pomorske poti z Indijo in Avstralijo ter zveze Francije z Madagaskarjem in Indo-kino. Vse te zveze gredo preko Sueškega prekopa. Pravijo da jo pripravljenih za »vsak slučaj« pol milijona mož pod vod- ■ stvom generala Weyganda. Tudi Turška armada se zbira ob Kavkazu in sicer je pod orožjem že do 400.000 mož. Pripravljenih je tudi več sto letal in sedaj si armada mnogo prizadeva, da se oskrbi z bencinom. Nemško-sovjetskL gospodarski sporazum. Svetovni tisk poroča o nemško-sovjet-ski gospodarski pogodbi, o kateri pravi Nemčija, da ji ho pomagala zdržati angleško blokado v sedanji vojni. No.va bolgarska vlada je vzbudila po svetu precej pozornosti, ker se domneva, da ima v njej glavno besedo sovjetski' politiki naklonjen poljedelski minister Bagrja-nov. Bodočnost ho pokazala pomembnost te izpremembe. Narod, ki umira brez upornosti, brez glasnega protesta, brez skrajnega požrtvo-vanja vseh svojih moči proti svojim sovragom, tak narod ni vreden sočutja, ni vreden, da je sploh kdaj Uvel! Fr. Govekar, Martin Krpan Nasilnost naroda proti narodu se mora obsojati kot protikultuma, kajti slehem , narod ima pravico do prostega razvoja ravno tako, kakor ima revež ravno isto pravico do Uvljenja kakor bogataS. NaH zapiski IL, 2 Umetnost Predstarvc v ljubljansTii drami • /^cm';d.rams]fcqüi - ■^lodalt^čij' . Moliei^vo - kor. . itiedijd^»^^ •' jčomedije, .edino- -. köMedijo 'ruskega , emi- . .-»k-iip^'ja.'is; smrtjo«.;,m : -ffeš6r' Klepeeava .smer, .mestp da " ibi oh \irayhaval. ;-nj"e^. -.^" 'Človeku,-.ki. sedi. dve; liri-y";dramV' ;ö1v 'tej -.'koinediji, je^'irialče' -trpko.,;pri/.Sfcu; •:,kQt .bV. gled'^1 ne^etiiširano. sliko.-Igstn^a' /okolj-a," spKžria' .se'., tu in-tam »-.in 'skoraj ga, •. .je. šiam -zđš'e in ^ SVoyence.;Pre;priH'na •;sem, ,'dä-.poniena/t.^^ - velik "iišp^^/.TiT.' ! ;če ^ KlepecY--;kbt". lij'^ratie -. styäri'tveiiepri/; . stvari .pray v.- n6b"e.n'6_rsTv"o(Id;...tcmy'.^ .'.trjuje^ njena'tesn'o^V jpp-^eza-np^^-'d- •sl^-^.C-iV'l^.Tri''''-'-: nib predsta-C'nikovy-,.V•; t!ein'";. je.^drägöqen'pis.t-.-", .in' pomenibnost.: Roaq-kbve.'^kpiaitfd'ijö^ ^ .[^P^'i : "'i£as nt ljudi,- komedijah,.; imah*» . Ig;.;lllapcei-;-izünjiraJo; nam betajhovski. ki^đlji,, .' 'Vnižni profesorji',- ,-an?b'ieijöZ'ni--'.dc,t^k4i"yi;-;.k"äj-.'. •,čuda, d"a ob njih rastejo •■präktiC^^ jini je .nujna iriv.näjbliKj^i;'skrb;-'.-käV(>,;b^^^ . z njimi preživele.-'tt>- •borilo/življenje..;"^^ smrti.. In .Cankarjevim-, -; dam.- Päylam, Franpjta"m;s^\ je. p'rid^ Kozakovä' filozöflca'..AnÄ,''-■ijs'en?na'ppdüb"i'"<aiHr-H-.t»a:.-vgnŠšti: 'kol žit';^faii.u.:ia-;-KnaTistvenö -objeS::; ■V-'ipfiV.^toTOVe^^^ idaisjJtjW;»^^ " ■ga/je :.pa \na;5is& iena' ^ipžba^ inaih-' je -pa^ 'jiä'^uj^'^' ij^so.'-žsnsk^^^ "ts^oräost. iiÄ kükurno' .'.prizadevanje' nojiV ž^^ ■ki; so ;ji}eTij:tnVs;^ösöiii9Sii1^ iiii'.j .pviiiirna. ; I)">;i. I'thhiik .. v Aleksej Tolstoj: »Zlati kl]nček«; Jz. ■iuSarie'iprCvedei ■ ZatÄIa-pti^a.'-'TT .Ijjubljtol,v .; '. '\:-]VjftbgiiA''prevpđ'dmj; kLiz' leta'-y ■tetij poteg; diniio. Hte^aVuro^. '.se.'.je. 'Redarao. ■Wdi ;>>Zlati.' ltijii.&^ '3o'; žnanega;;rtiškega'..'plsateifa Aierksejir'-'Tisl;-;., flinat. zgodiš. X?' .!^^ ki. ga- je pi9. .Karlo.' 'izreztjal'. ji;VgpTprečf^".;, pdleii?.." 'Koäaj :'pa dpi»iSnratiutf;- .oblige' .•Savežka;. ie--za&e .ifgan'j^^^^^ . da, i).i-.IepĐ. jridno. :Iiqđjl; .^'iol'öj- fekoj ^mvt Ije'svkpyal 'stoTefni.:m6dri' CTrjelt.- 'Sodi iraliiitf/proda 'abgcediiik, . se.-'.y/^lut.ko^ ^ ■■"gledäliä^ strašnega..'äoäprja lut^Vn.i^; Vs'ä. ' ' Kataboša .Barabasa;'seziaili' š .p®^ SS®';-rojeiri' lutko,-'z,' yzörup. ;đekI.i'čB-.;Malrtp'o',.. ttiđi- liifiko^ 'ili : njenimi fpvćMsi;.; jVIed. Baiatiiioiii :in; Kairabaspm ^Barateoj»;-.:priđe da'straäne.'borbe, za zlaJi: ; 'o'dknVa. tajna: Vrata -zš: ksterinji' je'j3,ij.Jit:dtt»';.. 'v-itefše ,lüilip\'n.q -.giedaliŠ&V^^^^^ syetu'/ l^.eia;. • jnjälii ■ Bürätüip; .se- llati'. ^jp.-.'liav.^^^ : gcjžđpvili,. z'aide^. dSlo: ..V. lDeleld.'-NprGe.št, ''se;:' sćznam z ■ ra^pjn-ikonia . miŠfc . in- lisico .Aliep, stiimp ;pp'l4cijö.': v ''Däzgl^^^ ■ s: prebiyalci mlake,'i^y kötQrp'-.ga;: ' žlpiha: -polipijš-fc^ paK'netä, g^ '.prej: zaslijala... koijöjip :^pri'd®,.do '-.pdlo^il"«-. bÄ6 -.'na'- 'fatoeni Jöjn, ■: Büratino^-^ s; ■ ::.ppiji!y.ijo'.::jšai '.Ai-tS^^^^^ žab^.J leri'liridiii' ^adoif:^^' zlšitltf .kljnčkom;s^ ..' .variši ' napoti-. domov'-'k kjši,'. öt^ro-'.V-räta ivvM ..ksterBga lastiiiK :-jiaigra}p.-igro,- ^^tfl;. .. zgbdhp p;(;li.rabriySm^ ::. .Kiiiabasoiti' .'flar^basojn, "ii ..j^ffin^pEsp^i ä iako;.- 71 ljenju, ne da bila kaj. izgubila na svoji prav-Ijičnosti,' vsa priroda je oživela. Lutk? imajo človeški karakter, prav tako tudi živali, z vsemi dobrimi in slabimi nagnjenji, od šaljivega bistrega in pogumnega Bura-tina, sanjavega in nepraktičnega pesnika Pjeroja do niodrega cvrčka, učene zdrav-nice-žabe, padarja Bogomoljke itd. Z »Zlatim ključkom«, ki je preveden že na več jezikov in ki ga krasi mnogo odličnih slik, je dobila naša mladina zopet novo, prvovrstno delo. Obzornik Milico Pretnarjevo v Kočevje! Sama si želi tja, njena edina želja je to, da bi na Zavodu za slepce poučevala glasbo, ona, ki je sama slepa in ji je glasba vrednota, radi . katere ima življenje smisel, čeprav jo je prikrajšalo za tako veliko srečo, kakor je dar vida. V rani mladosti je oslepela, toda po zaslugi onib, ki so imeli v rokali njeno mladost, in po svoji vztrajnosti je dosegla cilj slehernega današnjega človeka — strokovno izobrazbo v smislu svoje prirodne nadarjenosti. Dva razreda osnovne |ole v rodnem Tržiču, šola v Zavodu za slepce v . Zemunu, mala matura na domači meščanski šoli, zopet zemunski zavod pa beograjska glasbena akadeinija — to je bila pot Milice Pretnarjeve, ki je danes diplomirana učiteljica petja in klavirja za srednje šole! Sedaj živi v svojem rodnem mestecu in poučuje glasbo. Pred kratkim je priredila v Tržiču svoj prvi javni koncert. Sama je nastopila z dvema klavirskima točkama, deset solistov je spremljala na klavirju, tri točke pa je izvedel mladinski meščansko-šolski zbor, ki ga je naučila in vodila sama! Kritika je priznala veliki uspeh, slepe glasbene učiteljice, iijeno strokovno znanje, pedagoško sposobnost ■ in umetniški smisel. Popolnoma naravno je, da si ta mlada žena, ki se je s nepopisnimi težavami dokopala do strokovnega znanja, želi to, kar si danes želi vsaka druga žena — prilike, da . bi si sama služila svoj kinh in uživala nad u&pebi svojega prirodnega ' daru. Dejstvo, da si Milica Pretnar želi- prav k slepcem, pričaj kako živo povezanost čuti. z onimi, ki • imajo enako trpko usodo, in kako koristno bi bilo njeno delo. . Z umetnostjo, ki je edina osrečila, njo samo, bi prižgala žarke toplote tudi svojim sotrpinom. Ali je res ni poti, ni osebe, ki bi razumela to dvojno nujnost • in bi postavila na kočevski zavod •strokovno učiteljico Milico Pretnarjevo. Skupni odbor velikih mednarodnih organizacij, ki je pred kratkim zboroval v Ženevi, se je bavil zlasti z vprašanjem: kako morejo organizacije v moralnem, duševnem in juridičnem pogledu prispevati k pripravljanju pravičnega in trajnega miru? Govornice in govorniki so povdar-jali, kako težko je danes ugotoviti, katera rešitev bi bila najuspešnejša; jasna je le resnica, da bo novi red možen in trajen edino na podlagi trdnega moralnega,pojmovanja. Predsednik je v zaključnem govoru-posnel to-le ugotovitev: Kar nam je prineslo sedanjo nesrečo, moramo iskati v dejstvu, da gredo poedinci in države preko moralnih'predpisov in mislijo le.na lastne koristi. Otroke in odrasle je treba prepričati, da obstoje nravstveni zakoni in da je volja posledica dejanj, ki- nasprotujejo inorali, • Koncem januarja je zborovalo v Was-hingtonu več ženskih zvez s 5 milijonov, • Članic. Sprejele so resolucijo z mirovno ža-' htevo in jo poslale predsedniku Rooseveltu s . pozivom, naj posreduje, sklicanje mednarodne konference, ki naj pro.uči vsa velika in važna vprašanja ter predloži mirovni načrt Vojujočim državam. Amerikanke smatrajo, da je preureditev evropskega zemljevida nujno potrebna! Bodoče politične meje mo-rajo ustrezati narodopisnim, zemljepisnim ih zgödovinskini zahtevam narodov; države • se morajo razorožiti, rešiti je treba vprašanje kolonij in razporeditev' surovin; nujno je potrebna odločnejša borba proti brezposelnosti, pijančevanju, prostituciji, nepismenosti, pražno.verju itd.. Težko bi danes-na.^li-človeka, moškega ali žensko, ki bi ne odobraval teli zaključkov. In vendar bo treba še toliko krvi in bolesti, zverstva in poni-žanja, predno bodo državniki, prisiljeiii sesti za mirovno mizo in začeti delo po smernicah, ki so že sedaj jasne in so bile jasne tudi pred svetovno vojno. 72 Darovi za tiskoTni sklad Za tiskovni sl^ad so darovale; g. Anica Martelanc v počastitev spomina svoje pokojne mame ob obletnici smrti din 50"—. Po din }6'— gg.: Ruža dr. Gregorinova, Marija Domicelj, Viktorija Zigon, Mara Žnideržič. Din 30'— ga.: Lonize Anzelc. Po din 16'— gg.: Pavla Prepeluh, Eliza Hutter, Vilma Uržič, Ema Umek, Karolina Pavlica, Marija Jurše, Zdenka Sire, Pavla Lavrenčič. Din 12'— ga. Leopolda Ribarič. Po din 8'— gg.: Cveta Petriček, Just. Novak, Pepca Brenčič, Anka Potočnik, Marija Rom. Din T— g. Adolf Radan. Po din 6'— gg.; Stana Gulič, Iči Turk, Terezija Užen, Mimi Trost, Kristina Laz-nik, Fani Cuk, Marija Gašparovič, Fani Gaberc, Hilda Skrt, Ivanka Turnäek, Fani Martinčič, Rozalija Vižintin, Milka Breceljnik, Felda Gruden, Lela Mirk, Franja Zupane, Sofija Smokovič, Vida Štolfa, Božena Serajnik, Olga Cermelj, Ida Vovk, Ivanka Cemažar, UrSka Peric, Alojzija Glaser, Natalija Tomäifi, Magda Sirc-Rant, Kristina Sumak, Francka UrSič, Mina Topolšek, Mimi Prelz, Karolina Zadnik, Zora Pavlovič, Hela Kopše, Marica Dugar, Olga Senekovič, Kaja Lebinger, Mara Cimta, Nada Cač. Po din S'— gg.: Lydia Novak, Helena Oranić, Roza Blažić, Antonija Modic. Po din 4'— gg.: Ida Petek, Tončka Taučer, Karolina Vozel, Julka Ameržek, Marija Resman. Po din y— gg.: Mila Plevčai, ILristina Poček, Solza Skočir, Asta Skaza, Micika Berložnik. Po din 2'— gg.: Vika Jurak, Nežika Grimšičar, Kati Čop, Anči Jereb, Milena Saksida, Katica Stanič, Dužanka-Fanči Gligorijevič, Mila Zupanič, Ana Kovačič, Cirila Rosen-wirth, Pavla Komel, Greti Serbec, Justi Koren, Sofija Ferluga, Olga Kocmut, Emica Polh, Justi Steinbauer, Josipina Bizjak, Greta Škraber, Marija, Razgoršek, Rasta Plesković, Vikioa Simčič, Heda Hudales, Marija Dolenc, Minka Koženina, Dora Ve-selko, Justina Senčar, Vida Blasig, Jela Bovha. Po din 1'— gg.: Marta Tyminska, Štefanija Male, Anica Venturini, Nada Penko, Rezika Selan, Draga Kodrič, Kristina Kos, Julka Kožčak, Cilka Germovšek, Vera Sto-par, Marija Menoni, Zala Cesnik, Mira Pemič, Ina First, Kristina Cvilak, Angela Cvetko. Po Lit 16'— gg.: Olga Panjek, Ani Lempfert. lAt 4'— ga.. Zora Gabrijelčič. Lit 2 — ga. Alojzija Šorli. Po Lit 1'— gg.: Katarina Krajnik, Hedvika Baldassi, Marija Duria, Josipina Prinčič. Vsem cenj. gg. darovalkam prisrčna hvala! Za siromašni družini v Litijshi okolici so poslale na naä poziv v februarski številki: ga. K9lenc Marica v Sabcu din 100"—, ga. Cveta Petriček v Kneževih Vinogradih din 20'—j'po din 10'— gg.: Neimenovana in Anka Turk v Zagrebu. Gospa Tjaža Saje je poslala zavoj otroškega perila, nogavičke, čeveljčke in copatke. Ga. Polonija Dolinšek, ki je dala pobudo za to zbirko, je za zbrani znesek nakupila perilo, ki ga bo sama se-šila, tako da bosta imeli družini vsaj malo veselja za velikonočne praznike. V imenu gospe in prizadetih družin se cenj. darovalkam prav toplo zahvaljujemo. VEDl^O najugodneje kupite za obleke in manufakturno blago sploh v MAlVrFAKTrRI l^OVAK Ljubljana, Kongresni trg št. 15 pri nunski cerkvi Ako nastopi pri ženi seksualna nerroza (seksual. nevrastenija) se lahto poskusi PROFEMIX hormonske kroglice za žene Dobe se v lekarnah. Poskusna škatljica s 30 kroglicami din 84'—, 100 kroglic din 217'—. Pošilja po povzetju lekarna Bahovec, Ljubljana. Zahtevajte popis in obširna navodila, ki jih razpošilja brezplačno: Glavno skladišče Farm. Kem. Laboratorij Vis-Vit, Zagreb, Langov trg 3. Ogl. rej. S. St 6846/39. Kupujte pri tvrd-kah, ki oglašajo v našem listu in sklicujte se pri tem na dotični oglas Nalmodenieje urejena lekm Dr. G. Plccoli Ljubljana, T Aa 6 nasproti Nebotičnika Velika zaloga tuzemskih in inozemskih specialitet. Oddajajo se zdravila na recepte za vse bolniške blagajne. Priporoča naraven pristen malinovec na malo in veliko. NaroČila točno proti povzetju.