iiiipiiiiiiiiiiip^iirMladinski novičariwiiPN Kateri otroci so najnesrečnejši ? Najnesrečnejši so otroci, ki imajo slabe starše pa nič odgoje. In takih bi dobili — žalibog — v vsaki župniji nekaj. Nevarnost žične železnice. Takih železnic mnogi še ne poznate. To je neke vrste vzpenjača, ki potegne vozeče se osebe v vozičku, otvezanem z železno žico, na višino ali hrib. Na taki železnici se je o počitnicah ponesrečilo pet učenk blizu Mannheima. Žica je počila in voziček je zdrknil v nižino na kup kamenja in železa. Pred muho je treba bežati — pred tako namreč, ki piči. Med te spadajo čebele, ose, sršeni. LaDi so se pojavile na Bavarskem tuintam ose v takih množinah, da je bilo zlasti za otroke nevarno. Blizu Passau-a so se ose nekje naselile celo pod posteljo. Nekega otroka so napadli. celi roji, in po njem bi bilo, da ga ni rešila junaška služkinja, ki je prišla mimo. Kdo neki kot angel varuh ? Ne dolgo temu se je peljala neka mati iz Monakovega na svoj dom (v Neumarkt). Pri sebi je imela malega fantiča. Med silnim dirom pa ji pade otrok iz vlaka. Vsa prestrašena potegne mati rešilno zavoro. Vlak se ustavi. Takoj na to prileti fantiček, pa pravi otroško-preprosto (v svojem bavarskem narečju seveda): nČe bi se ne bilo ustavilo — pa bi vas ne bil mogel dohiteti." Otročiča je čuval angel varuh. Strela z jasnega. Na Siciliji v kraju Caltanisetti je neko otroško vzgoje-vališče. Prav, ko se je na vrtu igralo okrog štirideset otrok, je udarila strela kar z jasnega med otroke. Dva otroka sta bila takoj rnrtva, mnogo pa omam-ljenih in ranjenih. Čuden pojav elektrike. Pride, pa ne vpraša. Kdo? — Boste takoj čuli. V Murski Soboti imajo tudi sportno društvo »Mura«. (Saj danes vse tišči v sport in zabavo, pri tem pa peša vnema za učenje in skrb za pravo posvečevanje nedelj in zapovedanih praznikov. Vse, kar je prav: čas za delo, čas za odmor, pa tudi Bogu, kar je božjega!) Bilo je torej v nedeljo 25. oktobra. Dijak drugošolec, Jožef Car, je opazoval vaje sportnega društva na javnem igrišču. Kar nenadoma pa se mu vlije kri iz ust in nosa. Še preden je došel zdravnik, je bil 15 letni deček že mrlič. Revček je bil najbrž jetičen, pa so se mu ure iztekle uprav pri opazovanju sportnikov. — Kdo torej pride, pa nič ne vpraša? Žalostno je dokončal tek svojega kratkega življenja tudi dijak Frančišek Rifelj, »najrazumnejši mladenič na Lešnici pri Novem mestu, up novomeške okolice in cele domovine«. Sin nekega posestnika, »znan kot alkoholu vdan in nasilen človek«, ki je nedavno prišel od vojakov, je brez pravega povoda začel med sosedi, ki so bili zbrani na vasi, divje vihteti z odprtim nožem okoli sebe. Zadel je več oseb in jih nekoliko opraskal; dijaka Riflja je pa zadel s tako silo na vrat, da je po par minutah izdihnil... Ali je treba, da ob tem žalostnem dogodku s prstom pokažemo na pravega morilca, ki je grdi alkohol?! 0, ta trinog! Pa ima vendar še toliko oboževalcev po Sloveniji! — Mladina, med »mlade junake«! Pa ne med take puhle junake, ki se z nožem bratijo, marveč med one, ki alkoholu »fige« kažejo! Pretresljiv slučaj. Dne 27. oktobra t. 1. je izbruhml na Dol. Ziljah, župnija Preloka ob Kulpi, ogenj. Mati je šla na polje; svojih pet malih otročičev je pa zaprla doma. Najbrž so otroci prišli do užigalic in zapalili, kajti naenkrat je bila vsa hiša v ognju. Najhujše je to, da je zgorelo vseh pet otrok. Našli so sarno ožgana trupelca v kotu, kjer je bila poprej miza. Ubogi revčki, uboga mati in oče! 114 ModrOSŽ V pregOVOrttl (Pazi na črte v ščitu in robu. Najprvo Hr»rrv»*MK i™ fniih vzameš črke, ki leže nasproti poševnim uumaLin ln lUJin. črtam, potem tiste, ki so nasproti navpičuim, potem tiste, ki so nasproti vodoravnim in M o d e r. spet tiste, ki. so nasproti poševnim). Nihče ni moder rojen. „ _, ... „ _ , ' Kdor je moder, rad molči. 3' Resllev vecne potl v 6" itev" Ta je moder, kdor konec vidi in pozna. M ____________ Ta je moder, kdor sebi ne zaupa. i i ——^— Ta je moder, kdor je ponižen. —•—— i Ta je moder, kdor se greha varuje. I I Ta je moder, kdor drugih nesrečo nase | | | I ob^j-ne. ^~ I ^~~"^ Kdor je moder, je več ko bogat. I * * ' Modri glavi je eno oko dosti. ^^^^^^^ _^^_^ Modri z očmi več ujame ko bedak z de- ~""~"~"^~ setimi mrežami. i i i Če je eden moder, sta dva srečna. __^_^ ^_^ Modrega vprašati je začetek modrosti. |_~ ^J I Kdor modre uboga, se uči vladati. i I Z modrimi boš moder. I I I I Boljše moder ko zgovoren. ^_^___ _______^__ Boljše z modrimi jokati ko z norei peii. Modri ne pove vsega, kar misli; hudobni Mnogo težje je premagati samega sebe ne misli vsega, kar pove. kot sovražnika. (Prični s črko M navzdol). Modri tudi lahko znori. Če se modri zmoti, se zmoti zelo. 4. Rešitev podobnice v 6.štev. Nihče ni moder v svoji reči. Kakor kri8iš y d tako 8e ti od ja Modremu se ne spodobi reči: Tega bi jz gOz/ia. si ne bil mislil! ' __________________________________ Modri brez izkušnje je drevo brez sadu. Modrega le enkrat goljulajo, bedalia pa -r . večkrat. !• Naloga. Težko modremu govoriti med blaznimi. ^ duhi grig es Woka nikl gr6kL Ce se modn m bedak prepirata, lma zmeraj bedak prav. - Iz teh besed sestavi Preg°vor- Kar modri blizu dobi, bedak daleč išče. — Modri in bedaki delajo mesto. Prezgodaj moder kmalu mrzel. 2. Konj. (Domen, Zgonik.) R e k i. -^- ^r- Moder ko Salomon. "/^ ^^< Modre razdirati. //^^¦'^"^52/ ^^, \*- \. Rešitev paznice v 6. štev. —^^^^^^^^^^Ss^L^-- Pitni bratje t mladosti. siromaštva svatje ^i8l8l|SP^--"<'~ v starosti. ^*sšsgs^^ '»"'• 2 Kešitev grba v 6 štev A5KAP VECML LCHEU aaiJnS«.dOm' ** * ^ ^ t0 "^ E/J^t CIK// WIP.. . | 115 I 3. Križ. (Priobčil S. Trobina.) a !1 a H a 1. moško ime, a ,| a l| a 2. prijetna hišica, a ||_a J_a_ 3. slaščica, .___ a i! a* II a _____ 4. nekaj, kar vsak ima, a || a || a j a || a jj a || a || a ]! b 5. lastnost plašljivih Ijudi, b | b |j b |[ b[| č || d ||d~|| e || e 6. riba, e || e jl e \ e"' e || g jl i j| i || i 7. stenska oprava, ' i || i . 8. žensko ime, i] i i| i 9. veselje otrok pozimi, j k II k 10. žensko ime, k I k II ^_ 11. bolezen železu, 2=_A 12. nočna ptica, ^LHLILLI^L 13. kost, t l | 11| l || nTj^ u m05virsija ptica> | milml!m[|nlln" 15. orožje, n || n II n || n |lT m rokodelec, J ^ojl o || o |j o Jo" 17. naslov krščanskega potnika, 1 _° i^r°Tp|V 18. tatinska ptica. I _ E[r i1 r 1 ' il r II ^ r 19. roparska ptica, 1 T[ s ji_s || s | "s I s |; t jjjT 20. mesto v Bosni, I ~^Ju || u I u || v |; v || z ij z 21. mesto v Sloveniji. 1 Po sredi se bere od zgoraj navzdol zgodovinski izrek. 'M 4. Podobnica. '1 (Rešitev in imena reSilcev — ki se sprejemajo le tekom 10 dni po izidu lista — v prihodnji številki.) Objavijo se le imena rešiloev vseh zagonetk. 116