$tev. 12 — Leto VI. PTUJ, 20. marca 1953 OKRAJNO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI UREDNIŠTVO rK UPRAVA PTUJ. MLO. H. NADSTROPJE - TELEFON ST tS8 ČEKOVNI RAČUN PR! NARODNI BANKI. PODRUŽNICA PTUJ, STEV 643-T-20« DRE JU JE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK VRABL JOZB ROKOPISOM NE VRAČAMO - TtSKA MARIBORSKA TISKARNA LETNA NAROČNINA 400 DFN. POLLETNA 200 din, ČETRTLETNA 100 DIN Cena din 8.— I rei voilifami v Delavske svete Prejšnji petek 13. t. m. Je bilo v Ptuju posvetovanjte pred-: sodnikov delavskih svetov in ! upravnih odborov ter direktor- ) jev obratov, podjetij in tovarn iz ptujskega okraja v zvezi z delavskim upravljanjem ter vo- litvami delavskih svetov. V ospredju vseh vprašanj posve- tovanja so bile dosedanje iz- kušnje iz delavskega uprav- ljanja podjetij ter pojavi, ki so ' zavirali delo delavskih svetov in : škodovali borbi za socializem. Uvodoma sta nakazala pred- sednik OLO tov. Petrovič Janez in sekretar OK ZKS tov. Tram- šek Jože vrsto slabosti iz dela delavskih svetov v ptujskem okraju in sindikalnih podružnic ter direktorjev, kot odlašanje priprav za volitve delavskih svetov, podcenjevanje sposob- nosti delavstva za upravljanje podjetij, dušenje svobodnega izmenjavanja mnenj, pobiro- kratcnje sindikalnega dela, ne- pravilni odnos pri odpuščanju delavcev, priviligaštvo, nepouče- nost delovnega kolektiva o go- spodarskem stanju podjetja in drugo, kar se ne sklada z načeli in prakso delovnega upravljanja v naši socialistični graditvi. V uvodu kot v diskusiji je bilo mnogo govora o birokrat- skih pojavili po krivdi direktor- jev, nameščenskega aparata pa tudi sindikata in delavskega sveta ter upravnega odbora sa- mega. V upravnih odborih je najpogostejši pojav, da je v njem več nameščencev kot de- lavcev, kar meri na podcenje- vanje delavcev v podjetju in na predsodek, da ti niso spo- sobni za upravljanje. Iz tega | izvira največkrat tudi samo- j volja direlitorjev in vodilnih j uslužbencev pa tudi raznovrstna : materialna škoda poleg škode iz malverzacij, tatvin ali pri- vilegijev. Premalo je bilo prizadevanja, I da bi se delavci naučili uprav- i Ijati podjetje, če tega spočetko- j ma niso znali in to od onih, ki znajo. Sicer pa trditev o tem, da ne znajo upravljati, ni tako i>e- ' dolžna kot bi se sodilo. Na njem račun si znajo kaj radi poma- gati do vplivne besede razni karieristi. Tudi trditev, da sindi- kati v podjetju mnogo ne po- menijo, ni manj nevarna. Kjer je sindikat nosilec borbe za in- , terese delavskega razreda in kjer je njegovo delo usmerjeno na usposabljanje delavskega razreda za to borbo, tam sindi- kat za podjetje rnnogo pomeni. Sindikat ni zato v podjetju, da bi ščitil ali tolmačil sklepe upravnega in nadzornega odbora, temveč zato, da kritično ocenju- je delo upravnega in nadzor- nega odbora. Kjer je v p>odjetJih udomačena svobodna izmenjava mnenj in borba za socializem, tam lahko govorimo o svot>odni diskusiji brez strahu, da bi pri- šlo do šikaniranja članov ko- lektiva, ki so povedali svoje mnenje, dali svoje predloge, nakazali na koristi in škodo ra- znih pojavov in zavzeli do teh svoje stališče. V kolektivih, kjer prihaja do razračunavanja mnenj med ljudi, ne more biti bojazni, da bi nastajala večja šlcoda kot tam, kjer vsi o vsem molčijo, ko jo treba javno spre- govoriti o skupnih interesih, ne- varnostih in škodljivih pojavih, pač pa o tem razpravljajo v raz- drobljenih skupinicah in grupah ne da bi prišlo do konkretnih posegov v pojave. V zvezi s svobodnim izmenja- vanjem mnenj je bila daljša diskusija, v kateri so razni diskutanti zavzeli dokaj raz- lična stališča. Ponekod smatrajo, da je diskusija odraz sovražne- ga razpoloženja do skupnih in- teresov in ocenjujejo posame- znika kot sovražne elemente, ki so bolj ali manj na delu v ko- rist sovražnika. Drugi so zopet trdili, da Je podcenjevanje krivo, da diskusija ni javna, temveč zakotna in nekoristna. Povsod se mnogo diskutira o besedni kritiki, ki jo v nepri- mernem merilu prekaša napi- sana kritika v obliki raznih vlog in pritožb, ki jih rešujejo razni organi oblasti in ki jih vlagajo državljani brez bojazni, da bi jih kdo šikaniral ali prišteval med sovražne elemente. V diskusiji je bilo govora še o privilegijih v tovarnah, o do- hodkih in njih delitvi, prodaja- nju izdelkov po nižjih cenah, o kolaboraciji med političnimi organi in organi upravljanja, to vse z namenom, da bi se delo novoizvoljenih delavskih svetov razvijalo brez takih in podobnih pojavov. Posvetovanje je končalo s sklepom, da se poročila dose- danjih upravnih odborov in de- lavskih svetov podajo iz čuta odgovornosti delavskemu kolek- tivu o uspehih, težavah, pra- vilnostih in nepravilnostih do- sedanjega upravljanja podjetij ne pa iz navade, da je pač treba ob koncu dela dati poročilo, ne glede na izkušnje iz delavskega upravljanja. „Teden ptujske m!ad ne" Ptuj, 13. marca (BF) Ob za- ključku tekmovanja v čast V. kongresa UM J se je takoj sestal k posvetovanju mestni komite ptujske mladine. Na posvetova- nju smo živo razpravljali o bo- dočem delu in problemih. V po- sameznih osnovnih organizaci- jah, predvsem pa o programu nadaljnjega del^ v času tekmo- vanja z mladino Nove Gorice v čast rojstnega dne predsednika naše republike tovariša Tita. Hoteli smo zbrati Čim več pred- logov, kako proslaviti zgodovin- ski dan 61. obletnice, odkar se je rodil naš Maršal, dragi tova- riš Tito. Sklenili smo organizi- rati v njegovo čast »Teden ptujske mladine«, ki bo v času od 17 maja do zaključno 25. maja 1953 Dne 31. marca bo na pobudo iniciativnega odbora pri komi- teju ptujske mladine posveto- vanje vseh predstavnikov dru- štev in množičnih organizacij, da se ustanovi pripravljalni od- bor za izvedbo mladinslli se maršal Tito zadrži vsaj malce časa, ga skupine ljudi prisrčno pozdravljajo. V sredo predpoldne se je maršal Tito udeležil velikih le- talskih vaj v bližini Londona, kjer je njemu na čast letalski minister Dudley priredil sveča- no kosilo. Po kosilu si je skup- no s svojim spremstvom ogle- dal vseučilišče Oxford. Okrog sedmih zvečer se je udeležil slavnostne večerje v rezidenci britanskega vladnega predsed- nika Churchilla. V četrtek se bodo nadaljevali razgovori med maršalom Titom in premierjem Churchillom, našim tajnikom za zunanje za- deve Kočo Popovičem in bri- tanskim zunanjim ministrom Edenom ter državnima podtaj- nikoma dr. Alešem Beblerjem in Selwynom LIoydom. Veličasten sprejem predsed- nika jugoslovanske republike je odraz vse prisrčnejših stikov z Veliko Britanijo, ki izvirajo že iz preteklosti. Maršal Tito je to resnico potrdil tudi v svojem pozdravnem govoru britanske- mu ljudstvu, ko je med drugim dejal: »Naša najnovejša zgodo- vina in skupno tniljenje na isti fronti v obeh vojnah, posebno pa y zadnji, predstavlja zado- sten pouk, da znamo oceniti, kakšne strahote lahko prinese nova vojna, a kakšno blaginjo mir in stabilnost v svetu«. Od- govor na vprašanje, o čem neki se meni maršal Tito z britan- skimi uradnimi predstavniki, zato ni preveč zamotan. Najprej gre za izmenjavo stališč o vseh perečih sodobnih mednarodnih vprašanjih. Domenili se bodo po vsej verjetnosti tudi o po- dobni prijateljski pogodbi, ka- kršno so pred tedni podpisale Grčija, Turčija in Jugoslavija. Britanski tisk razen tega po- udarja, da bo eno od glavnih vprašanj razgovorov tudi trža- .ško vprašanje. Ker so v sprem- stvu maršala Tita razen pred- stavnikov zunanjega ministr- stva tudi predstavniki naše ar- made, nekateri sodijo, da so predvidena tudi vojaška pogjt- janja. V Ptuju smo ustanovili Društvo prilateljev madine v četrtek 12. marca je bil v Ptuju ustanovni občni zbor Društva prijateljev mladine. Udeležba na občnem zboru je pokazala, da se Ptujčani zaveda- jo pomena novoustanovljenega društva. Prepričani smo, da bo društvo doseglo smotre, ki si jih je postavilo ob ustanovitvi. V referatu o vlogi in nalogah Društva prijateljev mladine ter v plodni diskusiji so bile naka- zane številne naloge, ki jih bo moralo društvo reševati. Občni zbor je ugotovil, da je premalo, če se za napredno vzgojo mladine brigajo le orga- ni ljudske oblasti, šole in neka- tera obstoječa društva. Dolžnost vsakega odraslega državljana je, da sodeluje pri napredni vzgoji našega mladega rodu. Ena izmed glavnih nalog, ki jo je sprejel občni zbor društva je, zainteresirati 7^ napredno vzgojo mladine vse odrasle Ptujčane, brez ozira na to ali imajo svoje otroke ali ne. Dm- štvo bo posvečalo posebno skrb staršem in jim pomagalo na razne načine, da bodo mogli Bvoje otroke vzgajati v napred- nem socialističnem duhu. V ta namen bodo organizirana vzgoj- na predavanja za starše, ki bodo starše seznanila z osnovnimi na- čini vzgoje otrok. Interes za vzgojna predavanja je prebival- stvo Ptuja že pokazalo, ko se je v velikem številu udeležilo vzgojnih predavanj LU v Ptuju. Med važnimi vprašanji, ki zahtevajo nujne rešitve so: Ureditev otrošl^ih igrišč v bliži- ni središča mesta. Borba proti navajanju otrok k uživanju al- koholnih pijač in pohajanja mladine v gostilne. Skrb za ure- ditev pravilne vzgoje moralno ogrožene mladine. Ureditev prostorov za delo pionirske organizacije. Ustano- vitev pionirske knjižnice in či- talnice v okviru Ljudske knjiž- nice. Uvedba mladinskih kino- predstav z dobrimi mladinskimi filmi. Skrb za vajeniško mladi- no itd. Društvo se bo borilo z vsemi razpoložljivimi moralnimi in materialnimi sredstvi za to, da se napredna vzgoja razširi na vso ptujsko mladino v vseh raz- vojnih obdobjih. Ustvarili bomo pogoje za uspešen razvoj mla- de.ga rodu. Novoizvoljeni odbor bo imel mnogo dela in upa. da mu bodo pri izvrševanju plemenitega de- la vsi Ptujčani pomagali J. Ptuj, 13, marca (LP) Polni dvorani poslušalcev v Titovem domu j C danes predaval pred- sednik republiškega sveta za so- cialno politiko in ljudsko zdrav- stvo tov dr. Jože Potrč o pome- nu VI. kongresa ZKJ In IV. kongresa Socialistične zveze de- lovnih ljudi Jugoslavije glede na prizadevanje našega ljudstva pod vodstvom tov. Tita, da po- spešimo razvoj zgodovine, v ko- lilcor je to v naših močeh, rast gil socializma, razvoj socialistič- ne demokracije, da dosežemo boljše življenje na svetu, da bo- do vsi narodi enakopravni in da ne bo sovražnega vmešavanja drugih držav in da nam bo so- cializem prinesel stanje brez vojn in družbo, v kateri ne bo izkoriščanja človeka po človeku. I Predavanje je bilo zelo zani- mivo in poučno, saj je tov. dr. Potrč v njem razumljivo raz- I tolmačil težave in uspehe ter ! perspektivo naše poti za dosego socializma, odmev naše poti v i vsem svetu in posledice propa- danja socializma v ZSSR. I Po predavanju se je zbral okrog tov dr. Potrča krog diskutantov, ki je želel od pre- davatelja številna pojasnila na razna socialna in druga družbe- , na vprašanja PRIJATELJSKI OBISK MLADINI V POSTOJNO Na posvetovanju MK LMS je i bil sprejet predlog o prijatelj- : skth obiskih mladini na Pri- I morskem in v drugih krajih i naše domovine. i Prvi prijateljski obisk bo 26. i aprila mladini iz postojnske ob- ; čine V dopoldanskih urah si ! bodo gosti iz Ptuja ogledali po- stojnsko jamo, muzej, predjam- ski grad in druge zanimivosti v okolici Postojne Za popoldne bo na željo ptujske mladine mla- dina iz Postojne pripravila pri- ; reditev z zabavo, i Tako bo ptujska mladina in mladina iz Postojne preživela lep dan v prijateljskem pogo- vora Medsebojno se bo spo- znala in izmenjala izkušnje de- | la v vzgoji naše mladine. Ob tej priliki bodo mladi gosti iz Ptuja izročili spominsko darilo mladini iz Postojne. Mladina, ki želi obiskati Po- stojno, naj se prijavi na Okraj- | nem komiteju mladine MESTNI KOMITE ZKS PTUJ ŠTEJE 11 ČLANOV IN 3 ČLANE REVIZIJSKE KOMISIJE Ptuj, 18. marca (LP) Sinoči se je zbralo v dvorani OK ZKS nad 100 delegatov terenskih or- ganizacij ZKS iz Ptuja, Na kon- ferenci ZKS so poslušali in pre- diskutirali referat dosedanjega mestnega komiteja ZKS. izvolili novi mestni komite ZKS, izgla- sovali predlog za bodoče delo ZKS v množičnih organizacijah mestnega področja ter poslali CK ZKS poedravno resolucijo. V 11-članski komite in 3-član- ^o reviziisVo komisijo so izvo- ljeni zgledni in predani komu- Obisk maršala Tita Veliki Bri- taniji je zapustil vidne sledove tudi pri našiti sosedili. Medtem ko komintoTmisiične države, po- sebno Madžarska, kar zapovrstjo kršijo naše državne meje ter skušajo izzvati spopade (madžar- ska letala so n. pi. vdrla v naš zračni prostor), se iredentistična ]talija trudi, da bi po svojem tisku zmanjšala ugled "Titovega obiska. Pri tem uporablja naj- razUčnejše metode. Oglejmo si eno od najbolj nesramnih! STOLPCI IREDENTISTICNEGA TISKA so zadnje dni polni vesti, češ da namerava naša vojska vkorakali v Albanijo skupno z vojsko sosedne Grčije in si po- razdeliti ozemlje. Eden od skraj- no desničarskih časnikov je celo poročal, da se je to že zgodilo- Hkrati ta tisk poudarja, da Ita- lija ne bo dovolila tako ^grobe kršitve albanske neodvisnosti!" (Kakor da .so v Rimu pozabili, kako so fašistične čete pred prvo svetovno vojno, menda iz velike ljubezni do *neodvi>nosti Alba- nije,* deželo zasedle, nato pa še pričel? vojno proti Grčiji!) Ir.- mišljotine te vrste je zanikalo naše zunanje ministrstvo, zani- kali pa so ga tudi dopisniki tu- jih agencij. Poizkus ilalijanskfh uradnih in neuradnih krogov, da bi « fo ^bnmhn« nerrrjnrJno vr'/- vali na obisk maršala Tita Ve- liki Britaniji, se Je torej klavrno končal. Omeniti pa je tudi še ostale *argumente<^ v zvezi s temi laž- mi. Italijanski tisk skuša »doka- zatlfu, da kominiormistična ne- varnost za Jugoslavijo ni tako velika, kakor jo prikazujejo v Beogradu, in da so to le ma- nevri, ki naj bi prikrili jugoslo- vanske namene z AJbanijo. Tako pisanje naj bi odvrnilo Zahod od pomoči, ki jo je nudil doslej in ki jo namerava nudili naši državi tudi v bodoče. Vendar je jugoslovanski odpor Kremlju že prepričal svetovno javnost, kje je iska,ti pravo leglo napadal- nosti in od kod v resnici izvira nevarnost pred novim napadom. Tudi v teh protijugoslovanskih prizadevanjih bo Italiji ostal sa- mo še — dolgi nos. GOTTWALDOVA SMRT je presenetila svetovno javnost v toliko, ker še ni pričakovala, da bo češkoslovaški oblastnež tako hitro sledil svojemu moskovske- mu gospodarju Stalinu. Uradno so sporočili, da je umrl zaradi vnetja porebrnice in močne pljučnice, obdukcija pa je po- kazala, da are za težke notranje krvavitve ki so Dov7ročile zgo- raj navedene bolezni. ^^endnr vzroki niso toliko važni. Resnica je, da predsednik CSR Gottvvald sedanjemu kre- meljskemu glavarju Malenkovu ni bil pri srcu, da je Po smrtni obsodbi nad bivšim glavnim se- kretarjem CK KP Češkoslovaške Slanskim, bivšim zunanjim mi- nistrom Clementisom ter ostali- mi zaradi groženj, ki jih je spre- jemal od njih živih pristašev, ži- vel v stalnem strahu in da je iskal zadnje čase tolažbe v pre- komernem zauzivanju alkohola- »Prehlad" v Moskvi (Gottwald se je udeležil Stalinovega pogre- ba) je proces propadanja samo še pospešil. Njegova smrt ne bo prinesla izprememb v državi. Sledil mu bo bržkone sedanji vladni pred- sednik ZapotockY, ki uživa Ma- lenkovo zaupanje. AVSTRIJSKI VODILNI STRAN- KI se še vedno prepirata o se- stavi nove vlade (socialisti ho- čejo sodelovati z ^^Ljudsko*^ stranko, toda brez neonacistov IZ »Zveze neodvisnih*:). Ta kriza bo verjetno trajala še nekaj tednov. Za nas Slovence, posebno pa še za koroške Slovence, pa je pomembno tudi to, da še ni sestavljena koroška deželna vla- da. Na onem delu slovenske zemlje, kjer skušajo pangerma- nirtični poborniki ob pomoči biv- ših nacistov uničiti slovenski ži- vel}, je skupen pritisk ^Ljudske stranke* in neonacistov toliko hujši. Vendar pa bodo socialisti, ki se kot edina avstrijska stran- ka zavzema za pravično rešitev slovenskega in hrvatskega manj- šinskega vprašanja, kalior do- slej uspeli obdržati vajeti v svo- jih rokah. ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN traja dalje. Obravnava korejskega vprašanja ni prinesla nič novega, prav ta- ko pa tudi ostale točke dnevne- ga reda. Omeniti pa bi bilo bor- bo, ki se odvija te dni med velesi- lami glede bodočega naslednika glavnega tajnika OZN Trygve Lieja- Razprava v Varnostnem svetu, ki daje »blagoslov* tej osebi, je pokazala, da SZ ne na- merava sprejeti od ostalih čla- nic Varnostnega sveta predlože- no kandidaturo kanadskega zu- nanjega ministra Lastera Pearso- na, ki je hkrati tudi predsednik letošnjega zasedanja Generalne skupščine. Sovjetski predstavnik je uporabil pravico »vefa« ter > tem celotno vprašanje preložil za nekaj tednov, morda pa celo za nekaj mesecev. Sedaj se pred- stavniki petih velesil — staliti člani Varnostnega sveta — sku- šajo domeniti na ta''nih sestan- kih Rezultati nihovih razgovorov še niso znani. Prevladuje pa mne- nje, da bo sovfp^^.^c; predstavnik pristal na sporazum. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ft»j, 20. marca 1953 Se dalje v zadnjem času se je v Ptu)u na seji Okrajnega odbora Of razpravljalo o vprašanju nadaij- nega obstoja lokalnega Usta. Udeležencem seje se je tolma- čilo, da je list centralističen, uraden, da ima na terenu pre- malo dopisnikov in da ne more gospodarsko izhajati, zaradi če- sar je odvisen od subvencij to- varn in podjetij. V diskusiji so nekateri disku- tanti izpodbijali to tolmačenje glede na okolnost, da je lani do- pisovalo v list 260 dopisnikov iz vseh predelov okraja^ ki so na- pisali skupno 1632 člankov. List se je skozi 5 let samostojno vzdrževal in imel dohodke iz naročnine, oglasov in objav. Sa- mo v lanskem letu je iz iztržka 1,537-757.— din plačal za usluge tiskarni 1,410.344.— din. ostale upravne stroške pa kril iz iz- tržka oglasov in objav, brez ka- terih tudi ostali listi težko go- spodarijo. Pri glasovanju za nadaljnji ob- stoj lista je bil postavljen po- goj, da bi se list ukinil le, če bi dnevnik »Večer« imel tedensko prilogo za ptujski okraj. Ker pa »Večer* tega pogoja ne sprejme, odpade tudi diskusija o ukinitvi lokalnega lista. Ta diskusija listu sicer ni iko- j dovala. V bodoče bo storjeno še več kot doslej, da bo še več do- pisnikov iz vseh predelov okra- ja, da bo imel Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih lju- di tiskovni sklad za plačevanje dopi&niških honorarjev in da bo večina prostora v stolpcih vsake številke lista zaseženega s članki in vestmi o problemih iz vasi, naselij in predelov, kjer se ljud- stvo zanima za vse, kar se raz- pravlja, sklepa, ustvarja in gradi v korist lnapredka v našem okra- ju. Poiem se bo v vsej javnosti j pa tudi v Ptuju več razpravljalo o tem, kaj mislijo, predlagajo in svetujejo delovni ljudje s pode- želja, mesto da bi se samo na terenu razpravljalo o tem, kaj se v Ptuju sklepa, odloča in naro- ča. Vprašanja in odgovori bodo potem zanimivejši. To bo zahte- valo, da se bodo morali mnogi izvoljeni funkcionarji večkrat potruditi in odgovoriti na javna vprašanja v listu, kar doslej ni bila navada. Zaradi tega je bila doslej večkrat kritika, predlog ali nasvet s terena enotnostran- ski in brez uspeha- Dvignjeni prah je zopet polegel in vse fHsanje ni koristilo. Isti očitek glede odvisnosti od oglasov in subvencij kot »Ptuj- skemu tedniku« velja vsem li- stom, kjer vidimo na zadnjih straneh cele vrste komercialnih oglasov in objav. Zakaj je tako, najzgovorneje povesta številki o iztržku lista in plačila tiskarni. Čudno bi bilo, če bralci v petih letih obstoja Usta ne bi imeli glede uredništva in njegovih so- delavcev, vsebine in oblike lista, težav in uspehov nikakih predlo- gov, pojasnil in nasvetov, izvi- lajočih iz zdrave in koristne kri- tike. Kdor je spremljal lisi in redno dopisoval ali plačeval na- ročnino, se je lahko prepričal, da se je z njegovo pomočjo in sodelovanjem list razvijal in tudi opravljal svojo nalogo. Vse ka- že, da bo lahko imel »Ptujski tednik t tudi v bodočnosti še vidnejše uspehe, zlasti če se bo- do ljudje okrog uredništva, do- pisniki in bralci ter naročniki v celoti zavedali velikih koristi po zaslugi lokalnega Usta kot agitatorja, propagandista, orga- nizatorja in informatorja ter raz- širjcvalca sociaUstično-demokra- tičnih načel in izkušenj. Zato, brez nevolje, Ust bo da- lje obstajal. Če bi zmanjkal ča- sopisni papir, bi Ust tiskali na knjižni papir, kar bi sicer list podražilo na 10 din za izvod, se- veda če bi na to pristali naroč- niki in bralci, ki se domačih ve- sti ne bodo nikdar naveličali, če- prav bi to zahtevalo od njih let- no 500 din. Nedvomno bi nam zamerili, če bi se ustrašUi prve težave in list ukinili, kar je sicer najlaže storiti. Prav bi bilo slišati mnenje na- ročnikov, ki nam qa naj sporoči- jo, da se bomo lahko tudi po njem ravnali. UREDNIŠTVO IN UPRAVA ZN podpirajo milijone ^^rrk no vsem svetu Mednarodni otroški sklad ZN (UIvJICEF) je tekom šestih let svojega delovanja pomagal mi- lijonom otrok in njihovim ma- teram v nad 70 deželah. Orga- nizacija je nudila hrano, oble- ko, zdravstveno in drugo po- moč brez ozira na vero, raso, narodnost ali politično prepri- čanje. UNICEF se vzdržuje iz pro- stovoljnih prispevkov vlad in posameznikov. Dne 17. marca t. 1. so imeli učitelji in profesorji ptujskega okraja v Titovem domu v Ptu- ju posvetovanje o važnejših problemih ratoralne vzgoje v osnovnih in srednjih šolah. Na sestanek so povabili kot preda- vatelja tov. dr. Potrča, pred- sednika sveta za ljudsko zdrav- stvo in socialno politiko, ki se je vabilu z veseljem odzval. Tov. dr. Jože Potrč je govoril najprej o izrednem pomenu no- vega predmeta za vzgojo otrok in mladine v naših splošno iz- obraževalnih in strokovnih šo- lah. Pripomnil je, da je na ne- kem posvetovanju v Beogradu Siprejel predlog sam maršal Tito z velikim zadovoljstvom. Po vojni smo mnogo govorili o politizaciji §ole, toda izvajali smo jo pogosto površno In eno- stransko, poslužujoč se cesto le dnevnih političnih parol brez globlje socialistične in vzgojne perspektive ter preudarne j šega povezovanja novega z vso pKjzi- tivno dediščino preteklosti. Ne- kateri vzgojitelji so postavljali v ospredje le ožje smotre, n. pr. patriotizem, zanemarjali pa so širše in bistvenejše vzgojne na- loge. Vzgoja k patriotizmu je poziti\ma, če je akcent na socia- lističnem intema-cionalizmu. Mi vzgajamo k patriotizmu, toda k takSnemu, ki vrašča v svetovni socializem, saj rastemo iz svo- jega in prispevamo svetovnemu napredku le iz svojega, oplaju- joč se seveda pri tem tudi z iz- kušnjami drugih narodov. Naj- važnejši odklon k vzgoji k pa- triotizmu je nacionalni egoizem, ki vodi k šovinizmu in fašizmu. Ce hočemo vzgajati otroka vse- stransko, moramo enako upo- števati vsa področja vzgojne de^ javnosti. Važna je na primer pravilna spolna vzgoja. Ker to vprašanje nI le zgolj biološko, temveč tudi sociološko, jo bolj- še, če ga obravnavamo pred- vsem s te plati, n. pr. ob vpra- šanjili družine, nezakonskih otrok, enakopravnosti žena, za- ščiti mater in sliono. Razne teorije o svobodni ljubezni in nepotrebnosti registracije zako- na (glej A. Bebel: »Žena in so- cializem«), je družbena praksa zsrvTgla. Vedeti je treba, da dr- žavljan nima samo pravice, temveč tudi dolžnost, da si iz- bere zakonskega druga in to na osnovi medsebojne skladnosti karakterjev in globljih čustev. To naj bo tudi edini pogoj so- cialističnega zakona. Kar je bilo doslej ustvarjeno v razvoju j driižine dobrega, je treba spre- jeti, kar pa je enega ali druge- ga zaltonca poniževalo ali ško- dovalo ostali družbi, je treba za- vreči. Nam dialektikom pomeni ukinitev starega obenem 2 uvedbo novega, humanejšega, ohranitev vsega, kar je bilo v starem dobrega in človeku ko- ristnega. Človeka z naprednim pogle- dam na svet odlikuje vsestra- nost ter politična in filozofska širina, ki nima pri sprejemanju Izsledkov znanosti glede oseb- nih svetovno-nazorskih pogle- dov tega ali onega znanstvenika nikakih predsodkov. V zgodovi- ni imamo primere, ko tolmači neki znanstvenik svoje izsledke zaradi nepoučenosti v družbenih vprašanjih, z idealističnimi hi- potezami. Naj omenimo tu samo Hegla in do neke mere celo Darwina, ki je zadal s svojimi odlcritji odločilen udarec ideali- stični filozofiji. Riaski kontrare- volucionarji so šli v svoji krat- kovidnosti in šovinizmu celo ta- ko daleč, da so dosledno odkla- njali pridobitve »buržoazne ZJia. nosti« in začeli pri tem neodgo- vorno potvarjati zgodovino. Sle- herjoa pridobitev znanosti pod- pira ideološki boj za napredek. Zelo nesmiselno bi ravnali, če bi pri tem smatrali kot svojo srednjo nalogo borbo proti ne- umnostim in zmotam. Bistveno je, da prižigamo nepresta- no luč znanosti, ne pa da preganjamo temo. Boriti se je torej treba proti \'zro- Icom zaostalosti. Prirodna in družbena znanost zožujeta tla idealizmu, boj proti njemu pa mora biti kulturen. Tega seveda ne smemo istovetiti z bojem pro- ti klerikalizmu, ki je kot orodje najhujše reakcije, izkoriščujoč vero za materialne interese po- edincev, na liniji izdajstva resnično ljudskih interesov, To- lei-antnosti proti rašilcem socia- lizma ne poznamo. Najhujši po- bornik zasužnjevalne politike med narodi je danes Vatikan. Ne'koč so govorili, da so v svoji politiki najbolj sfanatizirani muslimani, toda pred kraticim je nekdo objavil citate iz kora- na, med kateremi je tudi na- slednji: »Bodi toleranten do drugače mislečega!« Mi tako to- lerantnost sprejemamo, kajti le na takšni osnovi lahko pride tu- di do zbližan j a med narodi. Lep primer tolerantnosti med za- padnimi socialističnimi stranka- mi je omenil ob priliki pred- sednik angleških laburistov Phi- lipps Morgan, ki je dejal, da je skupna resolucija zastopnikov socialističnih strank obvezna za vse, ki 60 jo podpisali, če pa do te ne pride, se delegati razide- jo zadovoljni in srečni, da so lahko izmenjali misli. Ob koncu je pozval predava- telj učitelje in profesorje ptuj- skega okraja, naj posvetijo no- vemu predmetu družbene mo- ralne vzgoje v šoli vso skrb. Treba se je vztrajno poglabljati v sodobno, zlasti še družbeno znanost. Pri tem je poudaril, da socialistična etika ni zanikalna, to je sestavljena iz prepovedi, temveč pozitivna, ker etika ni nauk o slabem, temveč o tem, kako je treba živeti, da boš sre- čen. Gre za plemenitejše in kul- tamejše življenje novega rodu. O mnogih metodičnih vpraša- njih glede tega bodo morali seveda spregovoriti tudi naši pedagogi. Gostinski obrali pred tufističoo Pričenja se turistična sezona,! ki bo privabila v ptujski okraj ! letoviščarje in turiste, skratka i najrazličnejše goste, domače in tuje. Gostinski obrati morajo bi- ti primerno pripravljeni za spre- jem, da - odo gostje odnesli pri- jetne vtise. Gostinska zbornica jc pričela temeljito kontrolo vseh gOvStišč okraja in vseh sektorjev. Nujno je, da so obrati dejansko pri- pravljeni, lično urejeni, snažni, da so sposobni vsak hip sprejeti slehernega gosta. Tozadevno so bila izdana na- vodila vsem gostinskim obitaom na letnem občnem zbo:-u in ne more biti izgovorov o nepouče- nosti in podobnem. Gostinska zbornica je tesno povezana z or- gani okrajne sanitarne inšpek- cije, trgovinske inšpekcije in bo vršila preglede gostišč ter zane- marjena gostišča na licu mesta zaprla za neomejen čas, oziroma do popolne ureditve. Ista komi- sija jih bo ponovno pregledala, ugotovila dejanski stan in če po- gojem še vedno ne bo zadošče- no, predlagala odvzem obrtnega dovoljenja, ali odstranitev ma- lomarnega uslužbenca v držav- nem ali zfldruJLnem sektorju. Ne zahteva se raiikošje ali predme- tov, ki jih trenutno ni dobiti, zahteva sc najosnovnejše; red, snaga, čiAtoč«, lična ureditev in to bodi zrcalo ptujskega gofstin- stva, ki danes še žal ne zavze- ma vidnega mesta, kjub temu, da ?o izredno ugodni pogoji za J>ospcše^'dnje turizma in gostin- stva. Vvsekakor je akcijo gostinske zbornice potrebno pozdraviti in gostinci naj vnamejo napotila In obvezna navodila resno na znanje ter jih tudi izvajajo. Saj prepričevanja, lepih besed in pojasnjevanja je bilo pač že do- volj. UVIDEVNOST DELOVNEGA KOLEKTIVA Pletarna z. z o. j. v Ptuju J3 poklonila DPD »Svoboda« zne- sek 20.000 din. Toplo zahvalo in priznanje zasluži kolektiv, ki .te upošteval finančne t&žkoče dru- štva ter z navedenim zneskom podprl društvo pri širjenju kul- ture med delovjjiina jLju^Stvpni,^ iu immid mM ffiij U fMlIl mm tm i praiii li Ptuj, 18. marca (LP). V le- tošnjem proračunu občinskih ljudskih odborov je določenih 10 milijonov 700 tisoč dinarjev za podpore splošnega skrbstva v olvraju. Ta vsota naj bi pripo- mogla številnim res pomoči po- trebnim in upravičenim osebam, ki so odvisne od dinižbene po- moči v otroških ali starih letih vsied socialne ogroženosti ali starostne onemoglosti in nepre- skrbljenosti. Da bi ta proračun- ski znesek dosegel svoj namen, bi to bil uspeh resnega in pre- udarnega dela številnih občin- skih svetov za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, ki bi mora- li na svojih področjih oceniti, kdo je res potreben družbene pomoči in do nje tudi upravi- čen, kdo res nima takih naj- bližjih sorodniliov, ki so že mo- ralno in po zakonu dolžni vzdr- ževati svoje starše, rednike itd. Dosedanje izkušnje glede pri- znavanja pravice dodeljevanja teh podpor j>a kažejo, da bo tu- di letos iz te vsote izčrpan lep del za osebe, ki jim ta pravica ne pripada in to na škodo tistih, ki bodo upravičeno kritizirali svet, da jim dela krivico in da jim noče p>omagati iz nezavidne stiske. Nedelavnost nekaterih svetov v občinah na Dravskem in Ptuj- skem polju je že v začetku svo- jega dela pokazala, da se niti nimajo namena dovolj poglobiti v ta zelo važna vprašanja, do- čim je treba priznati večini sve- tov v Halozah, da to mnogo bo- lje razumejo in da odklanjajo pomoč v primerih, kjer ta ni i neobhodno potrebna. Revizije na terenu morajo žal vedno znova ugotavljati, da obstaja marsikje svet le na papirju in da so odločitve glede podpor uspeh dela in mnenja posamez- nikov, ki pa dokaj radi ostane- jo dobri le do bližnjih, na od- i daljene pa pozabljajo. Da bi pravočasno preprečili vsako škodo, ki bi nastala z ne- odgovornim in birokratskim razdeljevanjem za podpore do- ločenih milijonov, bodo morali občinski sveti resneje prijeti za delo, če pa sveti ne obstajajo, se b^o morali na zborih vniiv- ■ cev izvoliti in prevzeti zelo od- govorno nalogo ter pravično po- magati pomoči potrebnim. Kjer sveti ne obstajajo, je ne- mogoče, da bi poznali razmere pomoči potrebnih ljudi, da bi vedeli, kako se zatira tuberku- loza, prostitucija, pijančevanje, da bi vedeli, za kaj se uporab- lja denar otroških doklad, ki v mnogih primerih ne služijo na- menu in v dobrobit otrok, še manj pa vedo za težave invali- dov, vojnih sirot, prevžitkarjev, žrtev fašističnega terorja, sle- pih, gluhonemih, družin, ki ima- jo sinove ali može v vojski, skratka v občini ni nikogar, ki bi se zanimal za nešteta social- na vpra.šanja in ki bi bil voljan pomagati pri njih reševanju. Taka brezbrižnost v nekate- rih občinah že sedaj vzbuja za- skrbljenost in strah, kako bodo skrbele občine za pomoči po- trebne v doglednem času, ko bo vsa skrb zanje prepuščena raz- sodnosti tamkajšnjih svetov in sredstvom, ki jih bodo občine same ustvarile. O vseh teh problemih bi mo- rali razmisliti občinski ljudski odbori in v najkrajšem času, najpozneje na prvi sledeči seji zagotoviti, da bo začel svet z delom in da bo izvrševal nalo- ge, ki mu jih nalaga življenjska skrb za soljudi svojega pod- ročja. Kjer bo svet sestavljen iz ljudi, ki so res socialno ču- teči, in ki bodo delali s člove- škim čutom in odgovornostjo v dobrobit njihove pomoči po- trebnih, obstajajo vsa zagotovi- la, da bodo za pomoč določena sredstva res dosegla svoj na- men. ZADRUGA »GRADI-DOM« JE POSLALA GOSPODARSKEMU SVETU LRS RESOLUCIJO Ptuj, 11. marca (LP). Stano- vanjslca zadruga »Gradi-dom« Ptuj je poslala Gospodarskemu svetu LRS v Ljubljani resolu- cijo, s katero prosi za pomoč potom ustreznih uredb, da bo članom zadruge omogočeno na- daljevati graditev enodružinskih stanovanjskih hišic. Resolucija je utemeljena s stanovanjsko stisko v Ptuju in velikimi teža- vami, ki onemogočajo zadruž- nikom nadaljevanje graditev. I lil pripadniki JLA iedekieio ¥ uMil za prostovolliio diicime km Dandanes se v medicini več- krat uporablja človeška kri kot zdravilo. Kar je ljudstvo tisoč- j letja slutilo in kar so posamez- niki skušali že dolgo dokazati, je v zadnjih petdesetih letih potrjeno in se uspešno uporab- lja. Marsikateri bolnik se mora zahvaliti transfuziji krvi za po- daljšanje svojega življenja, za ozdravljenje ali za uspešno ope- racijo. Prav tako važna je transfuzija krvi tudi za slučaje, ko telesu trenutno zmanjka kr- vi: pri porodih z večjimi krva- vitvami in pri ranitvah. 2e v miru porabijo bolnišnice velilce količine krvi. Ljubljan- ske klinike in bolnišnice so v prvem polletju 1948. leta pora- bile 459 litrov, od tedaj pa se je uporaba povečala. Se več krvi se rabi v vojni. V bitkah v Ita- liji so zahodni zavezniki pora- bili dnevno 750 litrov Icrvi in še več plazme. Naš zavod za trans- fuzijo krvi, ustanovljen novem- bra 1944. leta v Beogradu, je do konca vojne poslal na bojišče 17.759 litrov krvi. V manjšem številu so prejemali kri tudi ra- njenci v našili partizanskih bol- nicah, a vsa požrtvovalnost par- tizanskega zdravstva in borcev ni mogla nadomestiti pomanj- kanja sredstev za transfuzijo krvi v večjem obsegu. Do bol- nišnice je bilo daleč, za ranjen- ca z večjo izgubo krvi pa je živ- ljenjske važnosti, da dobi kri čim prej, že v prvi zdravstveni ustanovi na bojišču, kjer dela zdravnik. Kri se lahko konzer- vira In se v tem slučaju obdrži dva do tri tedne, toda samo v ustanovah, ki imajo hladilnike. Ambulanta na bojišču pa hla- dilnika nima in kri se mora pre- našati ob vsaki selitvi, ki jih ni malo. Tako se večkrat pripeti, da je kri uporabna samo osem dni, dobava iz zaledja pa ni vedno zanesljiva. Iskati krvoda- jalce med vojaki na bojišču bi pomenilo oslabiti enoto, saj mo- ra človek, izmučen od naporov na bojišču, po dovzemu krvi ne- kaj dni mirovati Alco pustimo kri, ki smo ji dali laztopino natrijevega citra- ta, nekaj časa v steklenici, se krvna telesca vsedcjo na dno, nad njimi pa ostane prosojna rumenkasta ali sivkaata tekcči- na-plazma, ki jo lahko odlijemo. Plazma se ohrani nekaj mese- cev, ker pa se mora čuvati v steklenicah, je za prenašanje Se vedno nerodna. Pri opeklinah, pri težkih slučajih otroških drisk in pri ranitvah z nezavest- jo z manjšo izgubo krvi jc plazma boljše zdravilo kakor kri, največkrat pa v.«;aj zača&no lahko nadomesti kri. Zato je no- vica, da smo pričeli doma izde- lovati suho plazmo, naletela med pripadniki JLA na veliko zani- manje. Suha plazma ostane upo- rabna več let, ne zahteva po- sebne pozornosti in ne zavzema veliko prostora. V tekočini se hitro raztopi in je v četrt ure pripravljena za transfuzijo. Vo- jaški zdravnik jo bo lahko upo- rabljal v ambulanti na bojišču in ranjenec jo bo dobil n^ij- kasneje tri ure po poškodbi. To- da tudi v mirnem času je po- trebno precej krvi in plazmo, zato je treba pripraviti velike zaloge, za kar nam je pa p^y- trebno več krvodajalcev kakor doslej. Doslej so zavodi za transfuzijo krvi krvodajalcem plačevali, v obdobju živilskih nakaznic so jim dajali tudi na- kazila za določene količine ži- vil, kar je bilo takrat potrebno, saj mora krvodajalec kri. ki jo je dal, nadomestiti. Nadomestil jo bo pač s tem, da se bo nekaj čaea boljše hranil, prav tako, kakor človek, ki je shujšal in bi sc rad zredil. Toda krog krvo- dajalcev je kljub temu ostal veliki večini preponosni, da bi kri prodajali, kakor so jo morali pred vo.ino prodajati nejiaposle- ni. Kakor v ostalih civiliziranih državah, smo se tudi pri nas odločili za brezplačno dajanje krvi. Z branjem v časopisju in s predavanji so sc vsi pripadniki JLA seznanili z akcijo prosto- voljnega dajanja krvi za prede- lavo v krvno plazmo. Razumeli so, k§j pomeni kri za ponesre- čence in bolnike v miru ter za ranjence v vojni. Zavedali so se, da s tem, ko se priglašajo za prostovoljne krvodajalce, omo- gočajo zdravljenje državl>ani>v v miru in ranjencev v vojni. Kljub temu, da je velik del na- ših vo.iiikov iz zaostalih krajev, kjer še nikoli niso slišali o transfuziji kr\i, kjer obstaja odpor proti dajanju krvi zaradi vraž in praznoverja, so se jav- ljali v velikem številu za pro- stovoljne krvodajalce in nihče ni vprašal, zakaj se kri ne plača, kakor se je plačev&la dosl^. Lep priJTier so tudi pri tej akciji daii vojakom oficirji, ki so se večinoma priglašali med prvi- m- V Zagrebu je dal prvi kri generalni ix)lkovnik Kosta Na- gy, v Ptuju se je priglasil prvi poveljnik enote podpolkovnik Goetovič. Visoko število prijav v vseh enotnih dokazuje, da je zavest pripadnikov JLA na vi- šku in da bodo lahko v mirti kakor v vojni storili vse za obrambo in dobrobit naše socin- listične domovine. Naša ptujska posadka se je v tej akciji p/osebno dobro izkaza- la. Prijavilo se je 64 odst. vseh njenih članov. Želeti bi bilo. da jo Ptujčani posnemajo, ko pride vrsta nanjo, saj človek nikoli ne more vedeti, če ne bo sam nekoč rabil transfuzije krvi rji plazme. Dr, Pire Ladis'av. IZ CIRKOVC Cirkovci, 11. marca (LP). Re- vizija poslovanja tuka.jšnje KZ je n^koli-ko pomirila članstvo K'' '-rr pričakuje s tem konec .o''azun o t-ar«- portu 2 Zdniženim poveljstvom. Stanovanje za 2000.- din mesečno aH ptujski Monl Ptujska Potrošniška zadruga j je začela hvalevredno akcijo, ko je začela z zidavo stanovanjslce- ga bloka. Dolgo je trajalo, ven- dar je polovica hiše sprejela prve stanovalce. Vsi so jim za- vidali, češ lepa, moderna sta- novanja — parket, vodovod, ko- palnica, skratka konfort, kot te- mu pravimo. Ko je tak navdu- šen častilec teh modemih sta- novanj zvedel, da znaša me- sečna najemnina 2000 din, mu je seveda navdušenje minulo. Kako bi mu tudi ne. sa1 znaša najemnina 20 do 25 odst. po- vprečne plače uslužbenca. Pa si malo bliže oglejmo ta ptujski komfort. Začnimo pri kuhinji. Ta je brez štedilnika, ki ga mora imeti stanovalec sam. Kopalnica nima kadi in to- rej sploh ni kopalnica (jc nam- reč premajhna, da bi kad lahko vanjo postavili). Obljubljajo, da bodo postavili peč in uredili vsaj prho. Vendar so to zaenkrat samo še obljube. V enem stano- vanju je peč sicer že postavlje- na, pa je zaradi tega, ker ji manjkata dva vijaka, neupo- rabna Graditelji so pozabili, da imamo na oknih konfortnih sta- j novanj rolete ali vsaj platnene ! zavese. H konfortu, kakor ga ; pojmuje likvidacijska komisija, i te svari ne spadajo, zato lahko I mimoidoči opazujejo stanovalce, kako se spravljajo spat itd. Do- ber del oken se sploh ne da od- pirati, ker je mehanizem bil po- j kvarjen še preden so se sedanji I stanovalci vselili. In takšna j »modema« stanovanja stanejo j '■ mesečno 2000 din. Vprašamo se,: koliko jc res modernejših in; I bolje urejenih stanovanj v Ptu- ; ju, ki stanejo po 100-odstotnem povišanju še vedno samo 600 do 800 din? Mislim, da mnogo 1 Pci poglejmo še to, kako moderno stanovanje pojmujejo drugje in koliko stane. N. pr. novi bloki v Strnišču — tu stane 2000 din mesečno trisobno stanovanje s pošteno kopalnico, centralno kurjavo in električnim štedil- nikom, s pošteno shrambo in se- veda roletami na oknih. Pri tem pa je v najemnino še všteta centralna kurjava in poraba elektrike za štedilnik, kar je go- tovo vredno na mesec vsaj 1000 din. Podobno je tudi v Maribo- ru, v tkzv. »Huterjevem bloku«. Glede na to se človek \'praSa, ali likvidacijska komisija res še ni videla ali vsaj slišala nič o sodobnem modernem stanova- nju, da to svoje skrpucalo sma- tra za konfort? Baje .so bili stro- ški gradnje tako visoki, da m gre drugače. Saj bi človek to verjel. Toda kdo je kriv, da so se delavci cele dneve in ledne razgovarjali in smejali pri grad- nji te hiše ter poljubno priha- jali in odhajali? Kako more Okrajno gradbeno podjetje ob takem delu shajati je res vpra- šanje. Verjetno na račun gradi- teljev! Da bi stvar bila popol- nejša, še govorica, da je skleni- la likvidacijska komisija svojim članom za tako »naporno« delo izplačati nagrade. Stanovalci bloka živijo v resnem upanju, da bo LO MG Ptuj. ki ie stavbo sprejel v upravo, poka/al več smisla za realnost in bo vprašaa^e do- končne ureditve stanovanj in najemnine v dog'.ednem času rešil! Stanovalci Ptuj. 20 marc4i iV53 PTUJSKI rtDNlK Stran 3 NOVICE IM PROBIEHI \l VSEH STIo vo.ini rodilo 60.000 nezakonskih otrok. Nji- hovi očetje so ameriški vojaki. Med njimi jih je nekaj tisoč, ki imajo za očete črnce. -y- Iz Piuja Mestni svet za gradbene 5n komunalne zadeve se je obrnil na sekretariat za narodno obrambo s prošnjo, da bi poma- gal rešiti ptujsko stanovanjsko krizo z nabavo potrebnega in- vesticijskega kredita za zgradi- tev oficirskih stanovanj, o ka- terih je bilo govora že lansko leto, ko se je določalo primemo stavbišče. Dnevno nove vloge za stanovanje mestnega prebival- stva silijo Mestni svet, da stori vse, da bi se stanovanjska sti- ska omilila. * Največ presežka med 12 mestnimi komunalnimi podjetji so imele Mestne pekarne (1 mi- lijon 946.937 din). Mestne lekar- ne (1,612.074), Splošno mizar- stvo (310.091), Elektroobrat (262.949), Strojno ključavničar- stvo (256.949), Mestno skladišče plra (121.388), Mestno kmetijsko gospodarstvo (78.252), (jostilna Zupančič z bifejem (56.281), Go- stilna »Pošta« (53.326), Mestna žaga (52.977), Mesnino Ptuj (32.810), Gostilna Bračič pa 527 din izgube. Iz sklada splošnega ljudskega premoženja bo po novih pre- pisih delavcem in nameščen- cem odprodanih najprej deset stanovanjskih hiš i>od vodstvom komisije, ki jo tvorijo tov. Franc Vidmar, Ivan Rudolf, Stane Sprah in Albert Maučič. ★ Na zadnji občinski seji je bil sprejet načelni sklep, da se v bodoče ne bodo več zamenjava- le hiše iz sklada občeljudskega premoženja s hišami zasebni- kov, ker imajo slednji možnost svoje hiše prodati in si za de- nar kupiti drugo, ki jim odgo- varja. Na Sp. Bregu Ptuj bo letos dograjena za eno nadstropje hi- ša, v kateri so Mestne ključav- ničarske delavnice in podružni- ca DES. * Na ptujskem pokopališču bo urejena mrtvašnica, ker dose- danja mrtvašnica niti v naj- skromnejšem merilu ne odgo- varja tozadevnim potrebam. Ravno zaradi neurejene mrtvaš- nice je morala doslej večina družin imeti mrliče v svojih stanovanjih, kar v večjih mestih že dolgo ni več navada. ★ Ce bo imel svet za gospodar- stvo pri OLO Ptuj sredstva za vzdrževanje mladinskega okre- vališča za haloške otroke v Ši- lu na otoku Kj-ku, bo tam stalno otroško okrevališče. O tozadev- nem predlogu je razpravljal tu- di ljudski odbor mestne občine na zadnji seji. Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« in telovadno društvo »Partizan« se potegujeta za ptujski »Narodni dom«, ki bi ga naj eno in drugo društvo pre- vzelo v upravo, da bi končno služil svojemu namenu. 4li ifesie ... ...da se bodo v nedeljo 22. marca t. 1. ob 7,30 zbrali v Ptu- ju v Prešernovi ulici 27 (glasbe- na dvorana) delegati okrajne obrtne zbornice, kjer bo 4. red- na skupščina okrajne obrtne zbornice; ... da bodo v soboto 21. mar- ca t. 1. volili delavski svet v Invalidskih delavnicah v Ptuju, pri podjetju >Rožnik€ in pri podjetju »Železnina«; ... da bodo v ponedeljek 23. marca t. 1, volili delavski svet v Tekstilni tovarni v Ptuju. Zaposlitev Posredovalnica za delo OLO Ptuj potrebuje oz sprejme takoj večje število zidarjev in tesar- jev s takojšnjim nastopom pri »Gradisu« Guštanj in gradb. podjetju »Projekt« Kranj. Plača po tarifnem pravilniku: zidarji vlsokokvalificirani od 49 do 63 din, kvalificirani zidarji od 43 do 59 din, nekvalificirani od 30 do 39 din. Poleg plače dobivajo terenski dodatek dnevno 80 do 100 dinarjev; za hrano in stano- vanje je preskrbljeno. Nadalje potrebujemo večje število nekvalificiranih delavcev in delavk, kravarjev, konjarjev za kmetijsko proizvodnjo. Plača po tarifnem pravilniku. Hrana in stanovanje preskrbljeno tudi za družine. Prevozne stroške do delovnega mesta nosi posredo- valnica za delo. Interesenti naj se Javijo v so- boto zjutraj, 21. III. 1953 ob 8. uri pri posredovalnici za delo. Posredovalnica za delo Ptuj MAMICE, RAZVESELITE SVOJE MALCKEI V nedeljo, dne 22. III., bodo ponovili breški pionirji ob 15. uri v šoli igrico: »Rdeča Kapi- ca«. Igrali bodo na svojem no- vem odru, ki so ga postavili s pomočjo dobrotnikov In prijate- ljev šole. Sedaj ga bodo opre- mili z lastnimi močmi. V ta na- men so se naučili igrico, ki so jo Igrali v nedeljo z velikim uspehom. Temperamentna in prisrčna Rdeča kapica se je pri- kupila s svojo prisrčno igro vsem gledalcem. Pa tudi njena resna mamica Je odigrala svojo vlogo prav prirodno in posreče- no. Otrokom Je ugajal tudi po- zabljlvi boter Bodež. Zelo so ugajale otrokom tudi živalice, ki nastopajo v tej igrL Naši malčki so tako uživali, da so zlezli polagoma čisto pred oder. A hudobnega volka so se jna- mini ljubljenčki tako prestra- šili, da so se zatekli ponovno v zavetje in na kolena svojih ma- mic Mali igralci so svoje vloge dobro izvedli, čeprav so bili ve- činoma sami novinci v igri. Starši, pripeljite v nedeljo svoje otroke v šolo, da Jih boste razveselili, našim pionirjem pa pokazali, da priznavate njihovo dela Prijatelji otrok RAZGIBANOST SEKCIJ »SVOBODEc Dramatska sekcija s svojo uprizoritvijo »Dobrega vojaka Svejka« žanje obilo uspeha. Vse predstave so polnoštevilno ob- iskane in iz mnogih krajev ima sekcija ponudbe, da bi naj pri- šla gostovat Pri tej priliki pripominjamo, da bo predstava »Svejka« v so- boto ob 17. uri v bolnišnici v Ormožu in ob 20. uri v kultur- nem domu v Ormožu. V nedeljo 22. t. m. ob 14,30 v Veliki Ne- delji In ob 19. uri v Gk)rišnici. Tudi sekcija gcf^e na pihala je s svojim sporedom navdušila publiko v soboto 14. marca. Ne- dvomno bo tudi nastop pevske- ga zbora in orkestra dokazal, da se članstvo zaveda svoje mi- sije pri širjenju delavske kul- ture. Ne zaostaja esperantska sek- cija. S pričetkom novega tečaja v šoU na Srbskem trgu, ki ga poseča 18 tečajnikov, in name- ravano otvoritvijo samostojne- ga tečaja v Tovarni perila sto- pajo v vrsto aktivnih borcev za mir la mednarodno sodelovanje. -č Kaj je potrebno za spre em v ptujsko b. In šnico Dogaja se, da se Javljajo v bolnišnico bolniki, ki nimajo potrebnih listin. Da se odpravi- jo taki nedostatki, objavljamo kaj mora bolnik imeti s seboj. Porodnice naj prinesejo poleg spodaj navedenega še poročni list oziroma rojstni list, če so samske. Za sprejem Je potrebno: Za plačnike: Napotnica zdrav- nika. Poleg tega so dolžni po- ložiti akontacijo v znesku de- setdnevne oskrbnine. Siroma.šni: Poleg napotnice zdravnika, potrdilo o pravici do brezplačnega zdravljenja, v ka- terem naj bo navedena tudi vi- šina neposrednega davka. To potrdilo izda občinski LO. Otroci do šolske dobe: potrdilo (o rojstvTj, ki ga izda matični urad (brez koleka). Soloobvez- nlki: potrdilo, da obiskujejo šo- lo. Štipendisti: potrdilo, da pre- jemalo štipendijo. Zadružniki: potrdilo o za- družništvu. Ob sprejemu polo- žijo akontacijo polovične deset- dnevne oskrbnine. Socialno zavarovani: pravilno izstavljeno napotnico z naved- bo mesta zaposlitve. Smjci zavarovanca: napotnico (bolniški list), potrdilo o skup- 1 nem gospodinjstvu In vzdrže- vanju. Tukaj pridejo v poštev bolniki od 14. do 17. leta. Ce je otrok star nad 17 let, pa še obi- skuje iolo, mora poleg potrdila o skupnem gospodinjstvu prilo- žiti še potrdilo o šolanju. Upokojenci: poleg napotnice morajo predložiti še odrezek čekovne nakaznice, po kateri je prejel zadnje nakazilo pokojni- ne. Dobro Je, če predloži prepis tega odrezka, ki ga bolnica ob sprejemu overovi in vrne ori- ginal Svojci upokojenca poleg odrezka še potrdilo o skupnem gospodinjstvu ter da ga ta s po- kojnino vzdržuje. Vojaški vojni invalidi: poleg napotnice še overovljen prepis invalid-skega rešenja in zadnji odrezek čeko\me nakaznice, po kateri je sprejel invalidnino. Stranke same so dolžne pred- ložiti potrebna potrdila, če ho- čejo uživati ugodnosti delno plačanega ali brezplačnega zdravljenja. Pripominjamo, da imajo otro- ci do treh let porodnice, bolni- ki z nalezljivimi boleznimi in rakastimi obolenji še vedno pravico do brezplačnega zdrav- ljenja v smislu obstoječih uredb. Uprava bolnice Potrošniška iadry§a V likvidaciji v Ptuio vabi vse bivše člane na likvidacijsko skupščino, ki bo v če- trtek, dne 26. marca 1953 ob 19. uri zvečer v gostilni Breg s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev; 2. volitev verifikacijske ko misije in ugoto\it«v sklepčnosti; 3. volitev delovnega predse dstva, zapisnikarja in dveh ove- rovateijev; 4. poročilo likvidacijske komisije Potrošniške zadrugof 5. razrešnica likvidacijski komisiji; 6. sklepi o preostalem premoženju Potrošniške zadruge; 7. slučajnostL Glasovalno pravico Imajo samo delegati, ki so bili izvo- jeni za lanskoletno zadnjo redno skupščino. Ce skup. čina cb napovedanem času ne bo sklepčna, se bo vršila eno uro po- zneje ob vsakem število prisotnih. Likvidacijska komisija Potrošniške zadruge Ptuj Vsako količino škopans s!ame kupi PLETARNA v Ptuiu. ZOPET JE V TEKU TUBER- KULINIZACIJA GOVEJE ŽIVINE Ptuj, 11. marca (LA). Letoš- nja tuberkulinizacija (spoznavno cepljenje) goveje živine v na-sem okraju je že v polnem teku. Delo bo hitro in uspešno oprav- ljeno, saj imamo zadostno šte- vilo veterinarjev. Na razpolago imamo tudi popis goveje živine, ob katerem bomo lahko dognali skrivače, ki jih je skoraj polo- vica zlasti v Trnovski vasi. ven- dar to ne bo moglo vplivati na nalogo tuberkulinizacije. Ceplje- nje bo seveda nekoliko draže plasti če bo zvedel za skrivače tudi sodnik za prekrška S tuberkulinizacijo ugotovi- mo, če je katera žival okužena s tuberkulozo ali ne. Živali, ki veljajo Za okužene, morajo priti na zakol v klavnico in ne gre, da bi Jih kdo prodajal za pleme. To bi bilo nepošteno in proda- jalec bi odgovarjal za posledi- ce. Občinski ljudski odbori vo- dijo sezname cepljene živine in kontrolirajo promet z živino, Ce Izločimo tuberkulinizirano živino, obvarujemo drugo živino pred okužbo, kajti le od tuber- kulozne živine se lahko druga okuži. Interes nas vseh Je, da Imamo zdravo živino in da uživamo mleko zdravih krav. Ce bodo govedoreje! pri akciji vestno so- delovali, če bodo pravočasno privedli svojo živino, v nekaj letih ne bodo imeli več tuber- kuloznih krav. Občinski ljudski odbori bodo pozvali vse živinorejce, da pri- vedejo na določeni dan na cei>- 1 j en je vso govejo živino nad pol leta staro, s čimer bodo sebi koristili in tudi skrajšali delo veterinarjem. ¥ AKADEMIJA TD PARTIZANA Naše telovadnice so polne mladeži. Orodje, proste vaje, igre izpolnjujejo telovadne ure. Kaj vse se je mladina naučila, kolikšna je njena telesna spret- nost, bo mogla ptujska javnost videti In oceniti na telovadni akademiji, ki bo v soboto 21. t m. ob 20. uri za odrasle. Za našo mladino bo akademi- ja 20. marca, t. j. v petek ob 14. uri, za osnovnošolsko mladino, v soboto 21. t m. ob 15. url pa za gimnazijsko in ostalo mladi- no. Akademija bo V 17 točkah gotovo zadovoljila gledalce, za- to društvo vabi In pričakuje polnega odziva. Prireditev bo v mestnem gledališčii. Mestni kino Ptuj predvaja sledeče filme: Od 20. do 23. marca am.eriški film »TARZAN MED LOVCI«. Od 24. do 30 marca angleški barvni film »KNJIGA O D2UNGLI« s tednikom »Vitez in Koš«.___ ŠPORT DRAVA-ŽELEZNICAR (Celje) 8:3 (1:2) Ptuj, 15. marca. — Današnja prijateljska nogometna tekma med dom.ačo Dravo in Železni- čarjem iz Celja se je končala po ostri igri neodločeno. Čeprav je bila Drava tehnično boljše moštvo, je gostom uspelo, da so z uspešno obrambo vzdržali Dravin pritisk In celo večkrat prešli v napad ter dosegli tri lepe gole po Glinšeku, Tanjše- ku in Peroviču, za Dravo pa sta dala gole Sirec Maks in Car Ri- no, enega pa Pasero (avtogol). Drava je zastreljala aiajstme- trovko. Proti koncu tekme Je I sodnik Arbes, ki Je vodil tekmo i objektivno, izključil vratarja i Drave Gorjupa. SLU2BO DOBI Vsestransko verziranega in vestnega poslovodjo (samca) sprejme takoj Kmetijska za- druga v Zetalah. Ponudbe z na- vedbo dosedanjih službovanj, življenjepisom in karal^teristiko pristojne organizacije je poslati upravnemu odboru Kmetijske zadruge v Žetalah pri Ptuju. Kmetijska zadruga z o. j. Zetale MALI OGLASI Kupimo dobro ohranjen pisalni stroj. Informacije pri Okraj- nem sodišču v Ptuju. Prodam gumirani zapravljivček (lincer-voz). Naslov v upravL Prodam kompletno črpalko za studenea Vprašati Ptujslsa gora 35. Prodam bakreno žico za hišno omrežje. Vprašati v upravi. Preklicujem, kar sem 9. t. m. trdil neresničnega glede Vin- ka Brenčiča, posestnika iz ZabjaKa ter se mu zčuivoijia- jem, da je odstopil od tožbe. — Ivan Kostanj evec, ključav- ničar. Stmišče-tovama. Preklicujem neresnične besede, ki sem jih govorila o Francu In Mariji SibUa iz Apač. — Soberl Ana. Prodam 2 ha posestva. Vogrin, VintarovdL Prosim najditelja listnice z de- narjem in dokumenti, na ime Janez Papež, Kočice 54, da najdeno vrne v upravi lista. Starejša upokojenka gre za hišnico ali v pomoč družini Naslov v upravi lista. Prodam vinograd s hišo. Kram- berger, Kicar 134, pošta Ptuj. Prodam 4 stavbene parcele ob Ptujslci cesti blizu Strnišča ter 80 arov njive blizu Ptuja. Vprašati v pisarni »Ptujskega tednika«. Obveščam vsakogar, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih na- pravil Franc Jančič, Ptuj, Prešernova 22. Cilka Gašlje- vlč, Ptuj, Prešernova 23. Predam novo kosilnico ali za- menjam za sejalni stroj. Mir- ko Meško, Mihovci 34, Velika Nedelja. Prodam kompletno kovaško orodje. Naslov v upravi lista. PRODAM 7—8 tisoč kg sena po zelo ugodni ceni. Vprašajte: Maučič Ludvika, KZ Podleh- nik. TS5 (LJab.)-GIMNAZIJA (Ptuj) 6:3 Ptuj, 15. marca. Danes sta se v prijateljskem namiznoteni- škem dvoboju srečali moštvi Tehnične srednje šole iz Ljub- ljane in ptujskih dijakov. Po boljši igri so zmagali gostje v posameznih igrah 4:2 (v setih 9:5) in v parih 2:1 (v setih 4:3). Nato so še odigrali mešani tur- nir z izl.očanjem. V finalih je zmagal Canarl (Ljubljana) pred Kosijcm ( Ljub.), Pšeničnikom (Ljub.) In Zavrnikom (Ptuj). Pri domačih sta se odlikovala le Maurič in Zavmik, pri gostih pa Camrl. Kosi in Kraje. Organi- zacija dvoboja je uspela. ŽELEZNIČAR (Celje-ml.)— DRAVA (ml.) 2:0 (1:0) Ptuj 15. marca. V predtckml so morali tudi mladinci Drave podleči po izredno slabi igri z rezultatom 2:0. Cel:ani so igrali lepše samo v prvem polčasu, to- da Ptujčani niso znali izkoristi- ti nekaj zrelih prilik v drugem delu igre. Sodnik Grabner ni opravil svoje naloge zadovo- ljivo, -k.