¦ * Dopisi. • ¦ ¦ ¦ Srčno pozdravljeni. Odboru krajevne organi-zacijeJDS je poslal iz Beograda brzojavko g. dr. — 5 — i Kramer, bivSi minister za trgovino in obrt, g. dr. Kukovca, predsednik stranke JDS ter dva srbska poslanca gg. Jos. Vojnovio in in Gregorije Nastazijevič. Srčno pozdravljeni vsi v naši sredini! Naše ženstvo. Jugoslovanska demokratska stranka je uvedla v svojem volilnem redu žensko volilno pravico. — Kliče žene v politično življenje. Pričakujemo vsled tega, da bode na nedeljskem shodu najmanj toliko žensk kot molkih. Odbor. Trgovski pomočniki v Ptuju. Razmere, v katerih žive trg pomočniki so neznosne, dan za dnevom se dražijo živila in predmeti za vsakdajno potrebo. Trg. nastavljenci se ne morejo zadovoljiti z mezdo od trg. gremija nakazano, ker z njo ne morejo na noben način shajati. Vidijo se prikrajšane in prisiljeni so staviti nove zahteve, ki se bodo v prihodnjih dnevih predložile trg. gremiju. Žalostna resnica je, da trgovci, ki dobro poznajo „Zvezo trg. nastavi j." nikakor nočejo pripoznati iz lastnega nagiba njih bede in sile, v kateri se nahajajo, ampak ti si morajo borno mesečno plačo sami izvojevati, takorekoč izžeti. Kaj pa nastane iz tega razmerja ? Iz tega se rodi nesporazum med šefi in nameščenci, razvoj podjetja se ovira v škodo prvib. Misli se nas nadalje izžemati; pa prišel bo dan obračuna in sicer za vse tiste, ki mislijo, da smejo le oni na svetu živeti in si žepe polniti, drugi pa naj stradajo. Ravno na Ptuju se je pri zadnjem občnem zboru trg. gremija določila doklada za oženjene nastavljence v obliki enomesečne plače odklonila; v Mariboru se je tamošnjim tovarišem že 1. decembra lanskega leta dovolila in izplačala. Oženjeni nastavljenec bi torej moral pri današajih razmerah, piši in beri z 800 kronami mesečne plače pošteno živeti. Kaj pa je 800 K ? Saj je že 2000 kron premalo, ako hoče prav prosto in ponižno živeti, o obleki, obutalu itd. ni niti govora. Pri teh slabih plačah so pa trg. pomočniki napram tovarišem drugih mest naše države šev nedeljskem počitku prikrajšani. Kljub temu, da je deželna vlada za Slovenijo z naredbo Uradni list 154 1919 z odlokom št. 74 delavni čas točno določila trgovski obrti, se v tem oziru od tukajšnjih kompe-tentnih oblasti ni ničesar sklonilo. V Ptuju se dela v trgovinah večinoma na teden 48 ur (8 na dan) in že zaradi tega gre nastav-ijencem popolni nedeljski počitek; nekatere človekoljubne tvrdke držijo nedeljski počitek radovoljno v prid nameščencem. Zakaj je pa to pri njih mogoče ? Mi vprašamo vlado, zakaj so ne vpelje v Ptuju nedeljski počitek ? Ali morda ne spada Ptuj pod zakonodajo Jugoslavije, ker se še pri nas sploh vlada po starem avstrijskem kopitu in zakonodaji. Mi trg. nastavljenci ne bomo odnehali nikdar od naših pravic in šli bodemo do skrajnosti z vsakim odporom. Upamo, da se čujo naš glas v Ljubljano in da nas usliši Ljubljana in mirna Bosna. Prva jugoslovanska zadruga za usnje in čevle, družba z o. z. se je osnovala v Ptuju, kakor posnameno iz zadnjega uradnega (lista. Ker krožijo o članih in financiranju te zadruge zelo si nasprotujoče vesti, dovolimo si odprto prašanje, o narodnosti in pristojnosti večine članov te zadruge in s katerim kapitalom je zadruga ustanavoljena ter pojasnila na kak način more biti imenovan 17 letni sin glavnega židovskega akcijonarja Kurt Erih Ettinger prokuristom, ko je vendar znano, da se je ta novoimenovani prokurist začel pred kratkim učiti prvih pojmov našega jezika in trgovstva. Da se zadeva razjasni v vsestranskem interesu, prosimo za ta pojasnila. Nemške račune še se predrznejo pošiljati nekateri zagrizeni obrtniki in trgovci ne samo slovenskim strankam, ampak tudi javnim uradom, med tem, ko je trgovec Kollenz pred kratkim zavrnil slovenski račun z besedami: „Wir Deutsche sind auch noch da", ter zahteval nemški račun. Pri tem pravimo, da smo v Jugoslaviji in da je slovenščina državni jezik. Da je začel rasti tako visoko greben našim zagrizencem, smo si deloma krivi sami. Slišimo, da slovenske stranke in celo javni zastopi oddajajo delo najhujšim zagrizencem, mesto našim obrtnikom. Tako je na pr. tukajšnji nemški ključavničar Scheichenbauer napravil razna dela za šolo iz ptujske okolice in vposlal za ta dela šolskemu svetu popolnoma nemški račun. Prej nam je branila avstrijska vlada izvajati načelo „Svoji k svojim", danes pa si pljujemo sami v lastno skledo. Razumljivo je, da rodi tako postopanje nemško gospodarsko stranko, kakor nazivajo pod tem plaščem nemški naciionalci svojo stranko, ki se pripravlja z vso intenzivnostjo na političen boj zoper naš narod in našo državo. Hic Rhodus! Kdo naj nas zastopa? Prejel sem v roke dopis, na katerem stoji pisano z nemškimi Crk»mi: „Dr. Sixtus Ttitter von Pichtenau, Advokat in Pettau " Človek bi si mislil, da so nahaia na Dunaju, ne pa v jugoslovanskem Ptuju. Kako morejo vendar naše oblasti dovoliti takim odvetnikom, da zastopajo naše stranke ? Povrh tega naj javnost zve. da je to tisti odvetnik,ki je nekoliko dni pred polomom, protestiral proti temu, da se s slovenskimi strankami vodi razDrava v slovenskem jeziku in zahteval ttidi, da se ta njegov protest v zapisnik zapiše. Gospod doktor in njearovi tovariši naj nikar ne upajo, da pride Ptuj nazaj pod Avstrijo in da mu bo mogoče njegov pečat še prav prišel; naj ga raje spravi v muzej za spomin na nekdanjo gospodstvo ptujskih nemčurjev nad ubogim slovenskim ljudstvom. Blago je noskočilo! Zvedeli smo sledeče : Blago je poskočilo za 30%, ne prodajaj blaga! Tako je telegrafiral ptujski „veletr-govec" Kovačec svoji ženi iz Ljubljane domov. Torej, ker je v Ljubljani blago postalo dražje, hoče tudi on svojemu staremu po- prej nakupljemu blagu ceno naviti za K 30. — pri sto kronali. Lep dobiček bo imel! Vprašajmo samo, kaj porečejo k temu oblasti! Pa ne, da bi zaradi tega tudi drugi trgovci blago podražili! Kakor gobe tako rastejo v Ptuju trgovine raznih verižnikov-nemčurjev. Slovenci izogibajte se nemčurskih trgovcev, kupujte le pri slovenskem trgovcu, kjer boste tudu dobro postrežem. K tihotapski zadevi ptujskih nemčurjev nam poroča naš prijatelj, da se Govedičeva trafika ne more šteti med nedolžne. Že med vojno je tabak skrivala in ga oddajala skrivaj svojim prijateljem in znancem po visokih cenah za razno blago. Čemu se pa njena hči vozi okrog, kakor bi imela posebne kupčije, pa menda ne s tobakom, kali? Ta njena hči je naduta nemčurka, ki je kmetom vrivala samo siidmarkine in šulvereinjske vžigalice, češ, da so boljše, in še tudi sedaj se ni spremenila in noče govoriti slovenski. Imamo dovolj Slovencev-invalidov, tem se naj da trafika, da ne bomo podpirali svojih narodnih sovražnikov! Vsi jugoslovanski dobrovoljci, ki dosedaj še niso prijavili svojega vstopa v Društvo jugoslovanskih dobrovoljcev v Ljubljani, naj v lastnem interesu javijo nemudoma svoj naslov ali naravnost na Društvo jugoslov. dobrovoljcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 3, ali pa na naslov Albert Vizjak, Maribor, davčno okrajno oblastvo. Porota. Dne 16. t. m. se je moral zagovarjati pod mariborsko poroto Jože Prosijen, star 54. let, pristojen v Rudo pri Velikovcu na Koroškem. Osumljen je, da je pri posestniku Kaderju zažgal gospodarske poslopje, ki je do tal pogorelo. Služil je tam 4 leta, ter imel razmerje s hišno gospodinjo. Ko mu jo je pa drug prevzel, odškodoval se je s tem, dL je storil zločin požiga. Obtoženec se je zagovarjal s tem, da je prenočil v skednju in vrgel gorečo šibico v seno; šel je namreč na stran, ter se pri tem posvetil. Ker so porotniki zanikali glavno vprašanje, mu je sodni dvor naložil kazen 8 dni, katero pa je že presedel v preiskovalnem zaporu. — Dne 17. t. m. so se zagovarjali 4 tički, kateri so že delj časa kradli v mariborski okolici. Najbolj všeč jim je bilo meso. Dne 22. februarja 1919 so okradli Marijo Pukl v Po-brežu, pozneje pa Balona istotam v skupni vrednosti nad 30.000 K. Ta družba je šesto-jala iz teh le možakarjev : 1. Štern Anton iz Pobreža ; 2. Štern Jakob iz Pobreža; 3. Trunšek Franc iz Kostrivnice in 4. Klemen-čič M. iz Vurberga. Dejanje so vsi priznali in tudi, da so meso sami pojedli Višji sodni dvor jih je obsodil takole: oba Šterna na 3 V* 1. tožke ječe. Turnšeka na 1 leto težke ječe in Klemenčica na 2Vi težke ječe, vsakega četrt leta leta s temnico in trdim ležečem. — Isti dan je stal pred poroto Pavel Majhenič iz Murecka. Prilastil si je na ne- pošten način okroglo 5000 K. Sodišče ga je obsodilo za to dela na 3 leta težke ječe. — Dne 17. marca 1920 je bil obsojen Valentin Gajžer iz Lienea na Tirolskem, ker je, ko je služil v Mariboru kot četovodja, v Ternicah pri dvema posestnikoma denar rekviriral. Pridobil si je na ta lahek način okroglo 6000 K. Ker ni imel pravice denar rekvirirati, mu je sodišče odmerilo 2. leti težke ječe. Škoda je deloma poravnana. Požar. Dne 8. t. m. popoldne je nastal v kolarnici posestnika Matevža Uuuk-a v Se-steršah, občine Majšperk, ogenj, ki je uničil hišno in gospodarsko poslopje s poljskimi pridelki, opravo, obleko in poljsko orodje. Zgorel je tudi mlad prašič. Škoda se ceni približno na 18.000 K. Zavarovano pa je bilo poslopje za 8000 kron. Sumi se, da je povzročil požar 7 letni sin Unuk-a, ki se je v kolarnici igral. Požar. Dne 9. t. m. zvečer je izbruhnil na do sedaj še neznan način v poslopju kočarja Jakoba Štampa v Lači vasi, občine Vitan, ogenj. Zgorelo je gospodarsko poslopje, 1 koza, 2 prašiča, oprava, obleka in poljski pridelki. Škoda znaša približno 30.000 K. j Zavarovano je bilo poslopje za 300 kron. Ta j požar je zanetil tudi hišo seseda Vincencija I Trstenjaka, ki je popolnoma pogorela. Škoda i znaša okrog 3000 K. Zavarovana pa je bila i hiša za 2000 kron. Smrtna nesreča pri delu. Priden vesten ' delavec Franc Jeza, pos. sin v Janškem i vrhu, se je pri podiranju v gozdu smrtno i ponesrečil. Mlademu 32 letnemu fantu je j vzelo drevo, ki se je nanj podrlo, življenje, j Celi Janški vrh žaluje za njim! Sv. Andraž V Leskovcu. Prepotoval sem že marsikatero vas naše mlade Jugoslavije, ter se ustavil končno za nekaj časa v tej skromni haložki pokrajini pri Sv. Andražu v Leskovcu. Res lep kraj je to s svojimi krasnimi vinogradi, a kaj bi to omenjal; saj je itak vsakomur dobro znan. Ampak nekaj drugega je, kar mi je dalo povod, da napišem naslednje vrstice. Mnogo sem potoval in kamor sem prišel, povsod sem našel kakšno društvo, n. pr. Sokole, Orle, čitalnice, pevska, tamburaška, izobraževalna društva in mnogo drugih samo ta edina vasica jih ne pozna, kot da je ni. Zatorej ni čudo, da kmet poseduje tako malo kulture, oziroma izobrazbe. Iu kedo je temu kriv, če ne merodajni faktorji, kateri bi lahko ubogo ljudstvo privedli z zgoraj omenjenimi društvi do izobrazbe. Seveda ti merodajni faktorji j od inteligence, kakor da bi videli v svojem ljudstvu napredek. Ali se pa mogoče bojijo, da ne dobijo dovoljenja. Tega se vam ni treba bati, ker smo danes svobodni državljani mile nam domovine in ne več podložniki bivšo tlačiteljice Avstro-Ogrske. Torej usrni-{ lite se, uslišite prošnje fantov in deklet, da i bodite tudi Vi enkrat usmiljenje dosegli. ( uvidevajo, da je boljše, da je kmet sto let Selanom v pojasnilo. V „Straži" se je nekdo, ki mu je blagor in procvit naše narodne Šole posebno na srcu in ki se ; skriva za „Selaniu, obregnil nad novo učite-i Jjico ženskih ročnih del na Selih, katero je j šolska oblast nastavila v osebi učiteljeve soji proge od Sv. Vida, kar se v članku posebno j naglasa. Vemo dobro, kam pes taco moli. j Dotični šolski strokovnjak, ki je napisal čla-| nek v „Straži", naj se blagovoli prej pri [ naši šolski oblasti informirati, za koliko so | so izdatki za zdrževanje šole radi tega zvi-j šali; tamkaj bo tudi zvedel, da dobiva orne-[ njena učiteljica za 1 km hoda 40 h, kar | znaša sem in tja 4 K 80 h, gre vsak teden ' enkrat, to je mesečno 19 K 20 h; to so tisti velikanski izdatki za novo učno moč. Pa to dotični gosp. prav dobro ve, gre tu za vse kaj drugega, o čemer bodemo še o priliki spregovorili kako besedico. Sicer pa naša ' šolska oblast dobro zna, kaj dela. Izpremenibe voznega reda na južni železnici. i Obratno ravnateljstvo južne Železnice v Lju- , bljani priobčuje: Od 1. aprila t. 1. vozi na I progi Grabštajn-Maribor, glavni kolodvor, j mesto dosedanjega vlaka št. 416 vlak št. | 416a, ki odhaja iz Grabštajna ob 4.40. iz j Dravograda ob 6.22 in prihaja v Maribor ob j 8. uri ter ima tako zvezo z vlakom št. 35b- j 205, ki odhaja iz Maribora ob 8.33, iz Prager- i skega ob 20.30 in prihaja v Čakovec ob 22.33. j V nasprotni smeri vozi iz Čakovca vlak št. ! 250 do Ptuja in iz Ptuja vlak št. 224 do j Maribora. Vlak št. 250 odhaja iz Čakovca ob 3.45, vlak št. 224 pa iz Ptuja ob 5.43 ter ] prihaja v Maribor ub 6.59. Od 1. aprila vozi j tudi na piogi Maribor—Pragersko - Čakovec j vlak št. 229/27, Ki odhaja iz Maribora ob i 18.55. Na progi Maribor—Grabštajn vozi j meš. vi. št. 447 do Dravograda in vlak št. ' 415 od Dravograda do Grabštajna in sicer odhaja vlak št. 447 iz Maribora, Koroški kolodvor, ob 5.52 in prihaja v Dravograd ob 7.51, iz Dravograda odhaja vlak št. 415 ob 9.13 in prihaja v Grabštajn ob 14.24. Ta vlak ima tedaj zvezo v Dravogradu z osebnim vlakom 8t. 1813 proti Velenju in Celju. V nasprotni smeri vozi mešani vlak št. 414, ki odhaja iz Grabštajna ob 7.52 in prihaja v Dravograd ob 10.40, iz Dravograda vozi vlak št. 480, ki odhaja ob 19 41.