54
Izjemno stanje na Dunaji.
„Novice" naznanile so v zadnji številki ministerske naredbe posnetek, katere zadevajo izjemno stanje na Dunaji, naznanile so pa tudi v telegramu, da je vlada do-tičnemu odseku podala prav mnogo in zanimivega gradiva v tej zadevi, nadalje pa tudi ne manj zanimiv sklep mestnega zbora dunajskega, s katerim se je z večino več kot 3/4 glasov zavrgel predlog, da naj bi se omejile ministerske naredbe samo na čine anarhistov.
Rešiti ima sedaj državni zbor vprašanje, jeli je pritrditi naredbam ministerskim ali ne, in vse kaže na to, da bode veči del levičarjev glasoval za to, da se naredbam ne pritrdi; en del levičarjev, izrekoma veliki posestniki in klub Coroninijev ne bodo nasprotovali mini-sterstvu, nasproti pa se pripravlja tudi nekaj liberalnih elementov izmed desnice v to, da bi ne podpirali vlade, bodi-si, da glasujejo nasproti ali se pa zdržijo glasovanja. Preiskati je tedaj, je li rečno vtemeljena mini-sterska naredba in je li v resnici za javni mir in red v državi potrebno, začasno omejiti nekaj temeljnih postav ali ne.
Poglejmo si v tem oziru zadnje dogodbe na Dunaji, katere so sploh znane.
Kdor opazuje le nekoliko javno življenje dunajsko, lahko opazil je, da zadnji čas začenjajo zelo predrzno postopati nekateri delavski krogi in da se sploh silovito množe hudodelstva zoper javno varnost in mir.
Vsem je še v živem spominu, koliko nemirov in razsajanja napravili so preteklo leto delavci dunajskih zapadnih predmestij, ko je bila gosposka pod ključ dejala blagajnico neke čevljarske zadruge, pri kateri se je anarhistično početje zelo očitno podpiralo. Več kot teden dni bilo je vse dunajsko vojaštvo, konjiki in pešci, na nogah noč in dan, mnogo je bilo ranjenih, mnogo zaprtih, dokler ni k sreči ponočen, prav izdaten dež prepodil razsajalcev. Enako je še v spominu roparski napad pri Merstalingerju, kateremu so pri belem dnevu spraznili zastopniki anarhistov blagajnico. Tudi najno-veji čas izvršen trojnati roparski umor pri menjalcu Eisertu, kaže silovito predrznost podobno oni pri Merstalingerju in tudi neka izjava delavskega vodja Peukerta kaže, da bo bržčas tudi ta roparski umor pisati na račun anarhistov. Brez vsega dvoma pa sta zadnja umora dveh policistov, čin anarhistov izmed delavskih krogov, ker to pričajo pretilna pisma, pa to je obstal tudi morilec Stellmacher.
Kaj je vlada vse naznanila dotičnemu odseku, to je za zdaj še skrito pred javnostjo, ni pa dvomiti, da je vlada imela mnogo naznaniti o daljnih nakanah anarhistov, o njihovem pretenji in organizaciji.
Jeli je naredba ministerska v nadrobnostih vtemeljena ali ne, na to vprašanje odgovoriti je skoraj popolno z drugim vprašanjem; so li naredbe vlade v resnici obrnjene zoper anarhiste ali zoper ustavne prostosti sploh?
Da so v resnici obrnjene zoper anarhiste, potrdi nam:
a)  odločna izjava ministerskega predsednika;
b)  to potrjujejo nam vsi zgoraj navedeni čini anarhistov ;
c)  čedalje bolj  rasteča predrznost  anarhistov,  ker najnoveji čas izrekajo  uže enako pravim javnim
oblastim smrtne sodbe, katere izvršujejo njihovi organi; d) da so pa naredbe v resnici namenjene samo anarhistom ,  to nam priča tudi vse dosedanjo delovanje ministerstva Taaffejevega, ker tudi nasprotniki njegovi priznajo, da pri nas do sedaj še nobena vlada  s svojimi   nasprotniki  ni  postopala tako pravično in še celo prizanesljivo, kakor sedanja vlada. Sedanja vlada sicer rabi postavo objektivnega postopanja zoper časnike, toda nobenega še ni dala obsoditi zarad tiskovnih prestopkov v zapor,  nobenega  v denarno kazen, nobenega v zgubo kavcije, kakor so poprejšnje „liberalne" vlade to storile zoper češke in slovenske časnike res v nezaslišani meri.   Vsemu svetu je znano, kako prizanesljivo sedanja vlada postopa nasproti uradnikom, in to političnim uradnikom,  kateri ji prav očividno nasprotujejo; izgledov mogli bi našteti na stotine in to počenši od c. k. namestnikov doli do okrajnih glavarjev.
Po pravici se tedaj sme očitati sedanji vladi, da je premalo, veliko premalo storila za narodno enakopravnost, toda nihče ji ne more po pravici očitati, da bi se bila sicer kje pregrešila zoper druge politične pravice zagotovljene v državnih temeljnih postavah.
Poglejmo si pa še ono bolj na drobno , v čemur hoče vlada omejiti temeljne postave. Tu imamo v prvi vrsti porotne sodbe. Soditi imajo za določen čas na mesto porotnikov redni sodniki. Zakaj, zato , ker so anarhisti uže pretili porotnikom enako kakor pretijo policajem, kateri imajo nalogo varovati javno varnost.
Kdor sedanjo vlado sodi po njenem dejanji, lahko ji veruje, da hoče s to naredbo varovati enako porotnike, kakor tudi nepristranske razsodbe, in to premembo potrditi je gotovo levici zborniški toliko ložji, ker ima gotovo med sodniki skoraj vse svoje pristaše in se ji tedaj od njih razsodb gotovo ni bati krivične sodbe. Daljne naredbe zadevajo omejenje tajnosti pisem in pa društvene prostosti, pa tudi osobne prostosti v nekem oziru.
Zakaj se namerava omejiti tajnost pisem? Zato, ker je bilo do zdaj uže vladi znano, da je posebno na Dunaj dohajalo dan na dan na tisoče in tisoče prepovedanih tiskovin, časnikov in brošur, katere je sedaj še celo vlada sama po svojih poštnih osobah pomagala razširjati in je tako nehote pripomogla k zapeljevanju ali strahovanju sicer miroljubnih delavcev in obrtnikov; zdaj bode rešena tega čudnega samomornega delovanja, ker sme sumljiva pisma odpreti in zapleniti, oziroma tudi postopati zoper zapeijivce.
Enako je pri omejenji prostosti shodov. Do zdaj je bilo, na pr. policiji dunajski vselej naprej znano, da ne mine noben shod delavcev na Dunaji in okolici brez smrtne nevarnosti njenega osobja in brez velikega vznemirjenja. — Poznala je vse hujskače, vedela je, da bodo zopet hujskali in vendar ni imela druge moči zoper nje, kakor odvzeti jim besedo med zborovanjem ali pa razpustiti shod, kar je zmiraj dajalo zopet povod k novemu vznemirjenju in razsajanju.
Zdaj zahteva vlada pravico, da prepove shode po potrebi, in pa, da sme hujskače odgnati iz posameznih okrajev in jim nakazati gotove kraje za bivanje.
To so poglavitne točke ministerske naredbe, po našem mnenji popolnem opravičene, pa tudi take, da se po njih, ako jih rabi vlada v odločene ji namene, sme pričakovati zboljšanja naših družbenskih razmer, posebno v krogih delavcev in obrtnikov z odločnim zboljšanjem javne varnosti, tedaj na korist vsem miroljubnim državljanom.
55