Štajerski
Ptuj	Markovci	Kidričevo	Ormož
Dva zanikata, eden priznava "To ni tovarna marmelade!" Strelišče letos, vojašnica pa? Tabu tema - posebna šola Stran 3	Stran 9	Stran 10	Stran 12
Kolesarstvo
Hvastija okrepil Ptujčane Stran 15
Kidričevo
Se en korak k iz-
gradnji sežigalnice?
Sklep o menjavi zemljišč med občino in podjetjem Talum, ki so ga občinski svetniki sprejeli na zadnji decembrski seji, je sprožil veliko hude krvi, zlasti med tistimi svetniki, ki se s tovrstno menjavo ne strinjajo in so prepričani, da gre pri vsem skupaj še najbolj za nadaljnje korake k izgradnji sežigalnice.
"Zakon o lokalni samoupravi v 46. členu določa, da občani odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine (splošni akti so: statut in poslovnik občine, odloki, odredbe, pravilniki in navodila). Iz navedenega izhaja, da sklep o tem, da lahko župan sklene menjalno
pogodbo, ni splošni akt občine, o katerem bi bilo možno razpisati referendum v občini! Župan bo moral navedeni predlog za razpis referenduma zavrniti, ker je v nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi, in o tem obvestiti občinski svet."
Več na strani 1
Lahko bi ga bilo malo več - če že mora biti ...
Maribor • 10 let Pošte Slovenije
Želite svojo znamko?
V Pošti Slovenija, kjer letos praznujejo 10-letnico, so poslovni načrt za minulo leto 2004 v celoti izpolnili, saj so po besedah generalnega direktorja mag. Alfonza Podgorelca dosegli 45,4 milijarde prihodkov in 2,1 milijarde tolarjev dobička iz poslovanja pred obdavčitvijo.
V desetih letih so v Pošti Slovenije storili pomembne razvojne korake na področju širjenja poštne mreže, posodabljanja in avtomatizacije logističnih procesov ter ustvarjanja elektronskih načinov poslovanja. V teh desetih letih so dosegli 127-odstotno rast, svoje storitve v celoti prilagodili evropskim standardom, za naložbe namenili 54 milijard tolarjev in odprli 46 novih pošt ter dva sodobno opremljena logistična centra.
Kot je na tiskovni konferenci v Mariboru minuli četrtek, 13. januarja, povedal mag. Alfonz
Podgorelec, je doseženi poslovni rezultat Pošte Slovenija predvsem posledica sorazmerno visoke, l6-odstotne rasti števila opravljenih storitev, učinka odobrenega povišanja cen pisem in dopisnic ter doslednega nadzorovanja stroškov in racionalizacije.
Največ, okoli 62 odstotkov celotnih prihodkov, so dosegli s pisemskimi storitvami, 16 odstotkov predstavljajo denarne storitve, 7 odstotkov paketne, preostanek pa druge poštne storitve. Manj ugoden je le rezultat na tako imenovanem rezerviranem področju pri prenosu pisem in dopisnic do 100 g v notranjem prometu, saj cene pokrivajo le dobrih 85 odstotkov lastne cene.
Kar zadeva dostavo poštnih pošiljk, je bilo minulo leto 2004 za Pošto Slovenije prelomno, saj so
izboljšali pogostost dostave 3287 gospodinjstvom, tako da v Sloveniji ni več gospodinjstva, ki bi pošiljke prejemalo le 3 ali 4 krat tedensko.
Po besedah mag. Alfonza Podgorelca so zadovoljni tudi s prenovo in izgradnjo novih pošt, za kar so lani namenili 5,5 milijarde tolarjev. Poleg odprtja dveh novih pošt, Log pri Brezovici in Nova Gorica-Kromberk, so v nove prostore preselili 11 pošt, devet pošt pa so v celoti obnovili.
V letu 2005 naj bi za investicije namenili 6,2 milijarde tolarjev, s čimer naj bi odprli štiri nove pošte: v Novem mestu (Drska), v Ljubljani (Brod), v Mariboru (Gosposvetska cesta) ter v Velenju. Poleg tega naj bi 18 pošt preselili v nove prostore, obnovili pa naj bi jih 6.
V nove prostore bodo preselili pošte Vojnik, Podplat, Bohinjska Bistrica, Dol pri Hrastniku, Trbovlje, Hajdina, Ivanjkovci, Sveta Trojica, Podgorci, Gornja Radgona, Grgar, Brežice, Šmarješke Toplice, Šentjernej in Sentrupert. Še naprej bodo skrbeli za čim boljši standard okoli 6300 zaposlenim, poleg tega pa bodo obnovili tudi vozni park, saj naj bi za svoje poštarke in poštarje nabavili 137 avtomobilov, 349 mopedov, 186 koles in 154 skuterjev.
Ena pomembnih pridobitev bo tudi odprtje paketnega ekspe-dita, s čimer bodo sklenili obsežno gradnjo poštnega logističnega centra v Mariboru.
Ob gradnji poštnega omrežja bodo v Pošti Slovenije letos nadaljevali razvoj sodobnih poštnih poti. Že lani so predstavili elektronska storitev za posameznike moja.posta.si, ki jo bodo letos nadgradili s storitvami za poslovne uporabnike poslovna.posta.si ter s portalom za posebne skupine uporabnikov (odvetnikov, zdravnikov. notarjev ...).
Od leta 1991 do konca lanskega leta so v Pošti Slovenije izdali že 496 poštnih znamk, od tega 107 rednih in 389 priložnostnih. Med novosti letošnjega
Ptuj, četrte 20. januarja
letnik LVIII . odgovorni ui Jože Šmigo
cena: 280 ! Natisnjenih: 12000 izvo( ISSN 7704-
Sedaj do 600.000 SIT zimskega popusta!
* Zato je skoraj razumljivo, da se Volkswagen Polo užaljen kuja v kotu, saj je prepričan, da je večvreden.
Večvredni
inico d.o.o.. Zadružni trg S, 2251 Ptui
02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
Foto: M. Ozmec
leta sodi izdaja dveh priložnostnih znamk v reliefni obliki tiska, v drugi polovici leta pa bo zagotovo posebna novost izdaja personaliziranih poštnih znamk, za katere bodo motive lahko izbrali in oblikovali uporabniki po svojih željah.
Personalizirane poštne znamke bodo namenjene podjetjem, saj bodo z njimi lahko oglaševali svoje storitve in izdelke, pa tudi fizičnim osebam, ki bodo lahko proti ustreznemu plačilu zaznamovali pomembne osebne dogodke, kot so obletnice, rojstni dnevi, poroke in druge jubileje. Te znamke bodo natisnjene na samolepilnem papirju, stranke
RADIOPTUJ
89,8«98,£'I04t3
pa bodo lahko določile motive znamk po lastni izbiri, denimo z logotipi podjetij, proizvodi, družinskimi člani, po želji pa tudi s hišnimi ljubljenčki.
Sicer pa bodo lahko tudi v letu 2005 komitenti Nove KBM, gre za fizične osebe, po vseh poštah v Sloveniji opravljali enak nabor storitev, kot jih lahko opravljajo komitenti Poštne banke Slovenije. Že od oktobra lani lahko komitenti Nove KBM opravljajo storitve po transakcijskih računih s knjižico, v prvem četrtletju letošnjega leta pa bo možno opravljati tudi pologe in dvige s transakcijskih računov s kartico.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Mag. Alfonz Podgorelec, generalni direktor Poste Slovenije.


www.kurentovanjejet
teater55
Sobota, 29. januar, 20.00 Karnevalska dvorana Ptuj
Prodaja vstopnic: TIC PTUJ, BIG BANG PTUJ, TERME PTUJ, EUROPARK MARIBOR
Organizator: LTD Ptuj, Mestni trg 1, Informacije: 02 779 60 11 ali 02 771 01 73.
Elizabeta je zagreta
režija Tanja Ribič Torek, 1. februar, 20.00 Karnevalska dvorana Ptuj
•elja dci odprodaj edalogza c
i število
modelov
sije CQ
278
9770040197060
2 Štajerski
Doma in po svetu
četrtek • 20. januarja 2005
Slovenija • Dvojno označevanje po končani fiksaciji tečaja
Romanja iz preteklosti se ne bodo ponovila
S predsednikom Združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije Stanislavom Brodnjakom smo se pogovarjali tudi o dvojnem označevanju cen. Datum uvedbe evra kot plačilnega sredstva se vse bolj približuje. Najpogosteje omenjeni datum za uvedbo evra v Sloveniji je 1. januar 2007.
Upravni odbor Združenja za trgovino je o tem razpravljal na dveh sejah v letu 2004, 21. septembra in 26. oktobra. Slovenija je v sistem menjalnih tečajev ERM2, ki predstavlja enega od konvergentnih kriterijev za prevzem evra, vstopila 28. junija leta 2004. V tem času je bil centralni tečaj evra fiksiran in je znašal za en evro 239,640 tolarja z možnostjo nihanja plus/minus 15 odstotkov.
Stališče narodne banke in priporočil Komisije EU je, da bi se dvojno objavljanje cen, ki pomeni navajanje cen izdelkov na prodajnem mestu ali tudi storitev, uvajalo postopoma. Na državni ravni se s tem ukvarja posebna koordinacijska skupina, v kateri sodelujejo ključne državne inš-titucije, gospodarstvo je vključeno preko Gospodarske zbornice Slovenije. Dvojno objavljanje cen je odvisno tudi od vrste izdelka, narave maloprodajnega mesta in številnih drugih dejavnikov, nenazadnje pa tudi stroškov spremembe obstoječih sistemov in finančnega objavljanja, poudarja Stanislav Brodnjak, predsednik Združenja za trgovino pri GZS.
Označevanje cen izdelkov v ev-rih je že drugo dvojno označevanje, ki je in bo namenjeno prvenstveno kot informacija pot-
rošniku, v nadaljevanju pojasnjuje Brodnjak. ""Prvo smo v Sloveniji uvedli že pred dvema letoma in je namenjeno primerjavi cene na enoto mere vis-a-vis konkretnega polnjenja ali teže izdelka, na primer cena na 1 l, na 1 kg, na 1 m. Dvojno označevanje cen, o katerem je govora sedaj, pa se nanaša na cene izdelka preračunane iz tolarjev v evre, na podlagi česar bi potrošniki dobili ustrezno informacijo o cenah. Na ta način bi zmanjšali možnost nesporazumov med kupci in prodajalci o cenah.
Potrošniki pričakujejo uvedbo evra z mešanimi občutki, pri večini je nekako že zakoreninjen strah, da uvedba evra pomeni tudi avtomatsko zvišanje cen.
"Razprave v trgovskih vrstah so pokazale, da je slovenski trg izredno zahtevno tržišče in zaradi svoje obkroženosti z državami EU, ki so že uvedle evro, in Hrvaško, ki je kandidatka za vstop, tudi izredno konkurenčno okolje, v katerem ni mogoče pričakovati posebnega dviga cen pri preračunih. To bi namreč pomenilo takojšnjo ponovitev nekdanjih romanj po nakupih v druge države. Slovenski trgovci ne želimo in si niti ne moremo privoščiti ponovitve scenarija iz obdobij netržnega gospodarstva. Več kot
Foto: Črtomir Goznik
Stanislav Brodnjak, predsednik Združenja za trgovino Slovenije
eno uro vožnje do sosednje države ima redko katero okolje, pravzaprav nobeno. Zaradi tega v Sloveniji ni mogoče pričakovati cenovnih špekulacij ali dvigovanja cen, kot se je to lahko zgodilo v južni Italiji ali na primer v osrednji Franciji," skuša skeptike ob uvedbi evra kot plačilnega sredstva pomiriti Stanislav Brodnjak.
Avstrija kot zgled pri dvojnem označevanju cen
Trgovci so si enotni v tem, da je predhodno obdobje dvoj-
nega informativnega označevanja cen mogoče v celoti izvajati po končni fiksaciji tečaja. "Sedaj je centralni tečaj evra fiksiran z možnostjo nihanja, ki je relativno visoko. Ni problem preračuna tečaja na blagajniškem mestu, informatika omogoča dnevno ažuriranje tečaja, ob ustrezni programski podpori na posameznem blagajniškem mestu, čeprav je tudi strošek. Veliko večji problem so označevalci cen na blagu in policah. Predstavljajte si prodajalne oblačil ali velike markete z več tisoč ali deset označevalci cen na policah. Nemogoče je mesečno, kaj še tedensko spreminjanje označevalcev, da o dnevnih niti ne govorim. Zakaj bi se po nepotrebnem mučili, zgled naj nam bo sosednja Avstrija, ki je problem rešila tako, da je dvojno označevanje cen predpisala tri mesece pred uvedbo evra in zatem še naslednja dva ali tri mesece zahtevala vzporeden obtok in zgodba je bila končana. Res pa je, da slovenski trgovci, vsaj tako govorijo nekatere informacije, tudi sedaj, ko je objavljen centralni tečaj, tega v svojih informacijah ne uporabljamo korektno. To je napaka, ki otežuje naš položaj. Vsem članicam Združenja za trgovino zato priporočam, da čim bolj korektno obveščajo svoje ku-
Evropska unija in mi • Uravnavanje priseljevanja
Zelena karta po ameriškem vzoru
Evropska komisija je prejšnji teden na zasedanju v Strasbourgu potrdila zeleno knjigo o ekonomskih migracijah in s tem oblikovala prve skupne smernice za uravnavanje priseljevanja v Evropsko unijo. "Evropa mora dobiti celovito skupno strategijo o ekonomskih migracijah, ki bi zagotovila boljše upravljanje tokov priseljevanja, hkrati pa bo ključno prispevala k cilju povezave, da postane najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu," je ob predstavitvi zelene knjige dejal evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini.
Strategijo mora komisija sedaj po naročilu vrha EU pripraviti do konca letošnjega leta, zelena knjiga pa je prvi korak na poti k njenemu oblikovanju. Z njo so namreč postavljena izhodišča za široko javno razpravo, v kateri bo pozornost posvečena ravni harmonizacije na področju urejanja zakonitega priseljevanja in načinom omogočanja dostopa do trga dela za tuje priseljence. Kot eno od možnosti Evropska komisija v tem okviru navaja tudi uvedbo t. i. zelene karte po vzoru ZDA.
V zeleni knjigi se poudarja, da je treba področja na evropski ravni sicer urediti postopoma. V prvi fazi naj bi tako prišlo predvsem do določitve nekaterih skupnih definicij, kriterijev in postopkov, medtem ko bodo pristojnost odzivanja na potrebe svojega trga dela še vedno ohranile države članice. Določanje kvot za tujo delovno silo v pristojnost članic postavlja tudi sicer še neratificira-na ustavna pogodba, ob tem pripominja komisija.
A določena koordinacija je za oceno potreb trga dela celotne EU nujna, nadaljuje in pri tem navaja več možnosti za prihodnjo zakonodajo: ena je horizontalni pristop, ki bi postavil pravila za
vse tuje delavce v članicah, omogočil pa bi tudi upoštevanje potreb posebnih skupin, kot so sezonski delavci. Druga je sektorski pristop, ki bi se osredotočal na posamezne skupine delavcev, tretja pa skupni hitri postopek, ki bi omogočil hitri najem tujih delavcev po potrebi.
Odločiti se je tudi treba, ali bo tujemu delavcu vstop na trg dela v EU dovoljen le za točno določeno prosto delovno mesto ali pa naj se predvidi tudi možnost brez tega pogoja, navaja komisija. Možnih je sicer več različnih ureditev: ena je individualna ocena, druga je uvedba zelene karte, ki bi pritegnila predvsem bolje usposobljene kategorije delavcev, tretja sistem posebnih dovoljenj za točno določene skupine. Vse tri možnosti lahko veljajo druga ob drugi, meni komisija.
Komisija tudi meni, da bi bilo izdajanje dovoljenja za delo in za bivanje v EU treba povezati. Enotni nacionalni postopek bi zadeve lahko poenostavil, meni, kot alternativo pa omenja samo skupno prošnjo za obe dovoljenji, ki bi bili nato izdani posebej. Treba je urediti tudi možnost za menjavo delodajalca in temeljne pravice, pozabiti pa ne gre tudi na
ukrepe, ki morajo spremljati urejanje področja, kot so integracija, vračanje in sodelovanje s tretjimi državami, še meni komisija.
Potrjena zelena knjiga sicer ni prvi poskus Evropske komisije, da bi zagotovila skupen pristop k urejanju področja zakonitega priseljevanja. Že leta 2001 je namreč predložila konkretne predloge v tej smeri, a naletela na tako velik odpor skupine članic, med njimi Nemčije in Avstrije, da je njej poskus propadel. A skupna strategija je nujna, ne le zaradi pozitivnega vpliva ekonomskih migracij na konkurenčnost in izpolnjevanje zastavljenih gospodarskih ciljev, temveč tudi zaradi staranja prebivalstva, poudarja komisija. V vseh državah članicah Evropske unije se je število starejših ljudi — nad 60. letom — med letoma
1960 in 1990 povečalo za polovico in zdaj predstavlja približno petino prebivalstva. Po predvidevanjih se bo ta trend nadaljeval, če bo delež rojstev še naprej padal ali če ne bo dotoka mlajših ljudi iz migracij, zaradi česar je postalo to vprašanje pomembna politična tema.
Po podatkih Eurostata je največ migracijskih tokov v minulem obdobju zabeležil Luksemburg, kamor se je na 100 prebivalcev v letu dni priselilo devet ljudi, sledijo mu Španija (6,2), Irska (5,2) in Portugalska (4,9), na repu lestvice pa so Belgija (1,8), Finska (1,2) in Francija (1). Kot še ugotavlja Eurostat, bi Nemčija in Švedska brez imigracije zabeležili celo padec v številu prebivalstva.
Anemari Kekec
Po podatkih Evropske komisije se bo v Evropski uniji od leta 2010 do 2030 ob sedanjem pritoku tujih delavcev delovna sila zmanjšala za približno 20 milijonov aktivnih delavcev, kar naj bi imelo velikanske posledice za gospodarsko rast, delovanje notranjega trga in konkurenčnost podjetij. Zelena knjiga naj bi zato služila kot podlaga za široko javno razpravo o ureditvi področja ekonomskih migracij v EU. Komisija je napovedala, da bo na to temo julija pripravila tudi javno zaslišanje, predlog strategije pa napoveduje za konec letošnjega leta.
pce. Trgovci nismo malenkostni, vendar je tveganje pri dolgem in informativnem označevanju cen že zaradi stroškov menjavanja cen iz dneva v dan preveliko in nesprejemljivo. Verjamem, da je v Sloveniji dovolj moči, da se bomo znebili balkanskega sindroma enormnega predpisovanja sankcij, obdobje izvajanja dvojnega označevanja cen kot obvezno in obdobje vzporednega obtoka pa izvedli vsaj tako hitro in učinkovito kot naši sosednje Avstrijci," je dodatno dvojno označevanje cen še obrazložil predsednik Združenja za trgovino Slovenije Stanislav Brodnjak.
Z evri lahko plačujejo samo tujci
V trgovinah v tem času z devizami plačujejo tujci, vendar teh plačil ni veliko. Poslovni sistem
Mercator je v zvezi s tem že pred meseci izdal posebna navodila. V večjih nakupovalnih centrih imajo tudi posebne blagajne, ki so prilagojene za sprejemanje tuje gotovine, ki so tudi opremljene z vsakokratnim deviznim tečajem. Vračilo preostanka je v tolarjih.
Kot je povedala Diana Oblak, vodja oddelka za operativni marketing in merchandising v Mer-catorju SVS, d. d., Ptuj, lahko na Ptuju v tuji valuti (evro, madžarski forint, kuna, ameriški dolar in švicarski frank) plačujejo tuji kupci v Hipermarketu, Blagovnici (samopostrežna in kozmetika) ter v PC Breg. Ob tem pa še v nekaterih prodajalnah v Mariboru, Ormožu, Radencih, Moravskih toplicah, Lendavi, Murski Soboti, Slovenski Bistrici, Rogatcu in Šmarju pri Jelšah.
MG
Ptuj • Pestro rotarijansko leto
Humanitarni ples in koncert
Rotary club Ptuj v letošnjem letu, ko bo Rotary International star 100 let, praznuje 10-letnico uspešnega delovanja. Pot v Toplice 9 je njegov novi sedež, članov je 25. Glavni poudarki v delovanju so na humanitarnem področju, v skrbi za perspektivni kader in v letu, ko klubu predseduje Andrej Klasinc, v skrbi za mesto in okolico.
Na humanitarnem področju se že več let povezujejo z društvom Sožitje, ki mu skozi celo leto stojijo ob strani, nudijo pomoč in sodelovanje. Vse, kar jim uspe zbrati na vsakoletnem pustnem plesu v Ormožu, ki je vedno humanitarnega značaja, podarijo društvu. Letošnji pustni ples bo že 29. januarja. Z vstopnino od plesa, srečelovom in ostalimi donacijami uspejo vsako leto zbrati okrog 500 tisoč tolarjev. Med letom pomagajo pomoči potrebnim v okviru posameznih projektov, ko gre za nakup računalniške opreme ali kakšno drugo nujno pomoč. Vseh 25 članov je tako že darovalo za prizadete v JV Aziji, zbrana sredstva v višini 250 tisoč tolarjev so nakazali preko fundacije Rotary. V akcijo zbiranja pomoči prizadetim po cunamijih se je vključilo vseh 22 slovenskih rotarijanskih klubov.
V skrbi za perspektivni kader se Rotary club Ptuj povezuje z obema mariborskima kluboma rotarijancev, ki v okviru fundacije Leon Štukelj vsako leto podeli novo štipendijo za perspektivni kader. V tem šolskem letu jo prejema Ptujčan. Eden od virov sredstev za polnjenje blagajne fundacije je vsakoletna Rotary trgatev, lani je bila v Jeruzalemu. Zbrali so okrog 900 tisoč tolarjev.
100-letnico Rotary International bodo ptujski rotarijanci obeležili s humanitarnim koncertom,
Andrej Klasinc, predsednik Rotary cluba Ptuj
ki bo 25. februarja v kulturni dvorani ptujske gimnazije. Nastopil bo mariborski Big Band z nekaterimi gosti, med katerimi bodo tudi solistka Dragica Kladnik — Dada. Vstopnica bo tri tisoč tolarjev. Del izkupička s humanitarnega koncerta bodo namenili za urejanje samega mesta, ocvetliče-nje, pri čemer se bodo povezali s Turističnim društvom Ptuj. Nekaj sredstev pa bodo namenili tudi za izgradnjo fontane pred vhodom v Termalni park, ki jo bodo odprli že maja letos. 100-letnico Rotary International bodo člani Rotary cluba praznovali tudi skupaj z društvom Sožitje. 23. februarja jih bodo obiskali in z njimi preživeli dan. Ob tej priložnosti jim bodo izročili tudi letošnji humanitarni prispevek. Nekaj članov pa se bo udeležilo tudi slavnostne konvencije ob 100-letnici Rotary International, ki bo junija v Chicagu. Rotary gibanje je po svetu zelo razširjeno in ima več kot 2,5 milijona članov.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafl~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.560 tolarjev, za tujino 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Ptuj • Sojenje domnevnim morilcem Ervina Vidovica
Dva zanikata, eden priznava
Na Okrožnem sodišču v Ptuju se je pred 5-članskim senatom, ki mu predseduje Okrožna sodnica Marjana Kosi, v četrtek, 13. januarja, pričelo sojenje zoper 28-letnega Bojana Slana, 38-letnega Filipa Filipoviča in 23-letnega Slavka Hliša, ki jih obtožnica bremeni, da so v noči s 1. na 2. februar 2004 v zapuščenem lokalu Ana - Beli križ na okruten način umorili 23-letnega Ervina Vidoviča.
Kot smo poročali, so na tiskovni konferenci Policijske uprave Maribor 6. septembra lani seznanili novinarje, da so v zvezi z najdbo umorjenega 23-letnega Ptuj~ana 10. julija v sobi nekdanjega gostišča Ana - Beli križ na Vinarskem trgu v Ptuju kriminalisti Sektorja kriminalistične policije pri Policijski upravi Maribor in policisti PP Ptuj v ponedeljek, 1. septembra, odvzeli prostost in v petek, 3. septembra, s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju tri moške, stare 23, 28 in 38 let, iz Ptuja in okolice, zaradi suma, da so v sostorilstvu storili kaznivo dejanje umora po 127. členu Kazenskega zakonika.
V skopem policijskem poročilu je bilo dodano le še pojasnilo, da je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča na Ptuju zoper vse tri osumljence odredila pripor. Kaznivo dejanje, ki naj bi ga privedena trojica izvršila v noči na 2. februar 2004, je bilo glede na kraj in čas zaznave za preiskovalce zelo težavno in zapleteno. O tem med drugim priča podatek, da je bilo v tej preiskovalni zadevi opravljenih prek 200 razgovorov z občani, izvedena pa je bila tudi vrsta drugih potrebnih kriminalistično--tehničnih opravil in najrazličnejših preiskovalnih dejanj.
Naj spomnimo, da so na policijsko postajo Ptuj v soboto, 10. julija, nekaj po šesti uri zjutraj sporočili, da so v objektu bivšega nočnega kluba Ana - Beli Križ v Ptuju našli truplo mlajšega moš-
kega, ki naj bi umrl nasilne smrti. Neuradno smo izvedeli, da naj bi šlo za 23-letnega Ervina Vidoviča, ki so ga pogrešali od 1. februarja 2004.
Truplo najdenega je pregledala preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča Ptuj skupaj z okrožno državno tožilko in odredila obdukcijo, ki je potrdila, da je šlo za nasilno smrt, vendar časa smrti in identitete pokojnika takrat še niso dokončno določili, saj še niso bile končane forenzične preiskave.
Čeprav je bilo policijsko poročilo zelo skopo, se je kmalu raz-vedelo, da so se pred smrtjo nad Ervinom, ki je bil mirne narave, grdo izživljali. Po tem, ko naj bi ga pretepali, brcali ter z glavo udarjali v zid, naj bi ga na tleh ležečega in z rokami zvezanimi na hrbet kruto zadavili, saj so na truplu okrog vratu našli svetlejši električni podaljšek in hlačni pas, v ustih pa naj bi imel svečo.
Omeniti velja, da je vse tri osumljence tega gnusnega dejanja policija že obravnavala zaradi različnih kaznivih dejanj.
Slana pripravljen na poligraf
Po tem, ko je Okrožni državni tožilec prebral obtožnico, so prvega zaslišali obtoženega, 28-letnega Bojana Slano. Ta je vse obtožbe odločno zanikal, rekoč: ""Ervina Vi-doviča nisem niti poznal, na kraju očitanega zločina me ni bilo, saj sem bil takrat na bolniškem staležu in zato nisem šel iz hiše na
Foto: M. Ozmec
Obdolženi, 28-letni Bojan Slana, med prihodom na glavno obravnavo.
38-letni Filip Filipovič obtožbe zanika.
Ormoški 26. Že preiskovalni sodnici sem povedal, da boleham za epilepsijo in da sem se pripravljen podrediti preizkusu s poligrafom."
Na vprašanje predsednice senata Marjane Kosi, zakaj je bil v bolniški, je odgovoril, da zaradi poškodbe na glavi, ki mu jo je povzročil Filip Filipovič, ki naj bi bil v hiši na Ormoški, kjer so skupaj stanovali, že večkrat nasilen in pijan. "Skregala sva se, ker mi je uničil radio. Ker je bil nasilen, sem poklical policijo, zato mi je od jeze vrgel v glavo pisker. Zaradi rane sem iskal pomoč v zdravstvenem domu Ptuj, kjer so mi jo zašili in obvezali."
Za obtoženega Hliša je Slana dejal, da se nista obiskovala, nazadnje naj bi ga videl aprila lani. "Ne vem, zakaj sta me Hliš in Filipovič obtožila tega hudega dejanja. Mogoče mi je Hliš zameril, ker sem pred tem hodil z žensko, s katero je hodil za mano. Filipovič pa je bil name jezen, ker sem ga prijavil policiji, ko mi je med tistim prepirom vrgel v glavo pisker in me poškodoval.""
Na vprašanje, kje je dobil ključ od gostišča Ana, ki so ga pri njem našli policisti, pa je odgovoril: "Ključ sem našel pri plotu ob hiši, a nisem vedel, da paše v vrata pred vhodom v gostišče Ana."
Odločno je zavrnil tudi očitke Hliša iz preiskave, da je uživalec mamil: "Kadim sicer navadne cigarete, a nikoli nisem kadil trave ali užival mamil.""
Tudi Filipovič krivdo zavrača
Tudi obdolženi 38-letni Filip Filipovič je na sodišču zatrjeval, da ni kriv, da kritične noči ni bil zraven ter da sploh ne ve, kaj se je tam dogajalo. "Ne spominjam se, kje sem bil takrat, sicer pa Hliša bolj malo poznam in ne vem, od kod lahko trdi, da sem mu grozil z nožem in mu plačal pet tisočakov, da bi o dogodku molčal. Prava resnica je, da je on meni lani poleti v parku grozil z nožem in mi govoril, da mi bo zarezal vrat. On je baraba, zato ga nisem maral."
Filipovič je tudi zanikal, da bi pogrešanega Vidoviča sploh poznal, saj naj bi ga videl le na slikah, ki jih je ob izginotju po mestu obešala njegova mati. Izrazil je upanje, da bo resnica o tem zločinu nekoč prišla na dan, saj naj bi se ""za tem še nekaj skrivalo." Za glavno pričo je predlagal Ervino-vo dekle, ki naj bi nekoga napeljevala, da fanta pretepe. Baje naj bi ob Ervinovem izginotju celo izjavila: "Hvala bogu, da ga ni več."
Predsednica senata ga je spomnila, da je na prvem zaslišanju govoril drugače, saj je v preiskavi podrobneje pojasnil, kako se je zgodil umor, Filipovič pa je zatrdil, da so ga v to prisilili kriminalisti, češ — dobil boš 20 let, pa bo vsega konec.
V prvotni preiskavi je Filipovič sicer zatrdil, da so tistega večera skupaj z Vidovičem, Hlišem in Slano iz Keglbana, kjer so popivali, odšli v zapuščene prostore lokala Ana. Predlog za to naj bi dal Bojan Slana, za katerega ni vedel, od kod mu ključ. V Ani naj bi še naprej popivali, Vidovič pa naj bi kadil travo. Ker naj bi ga Vido-vič začel žaliti, češ da je "revež in gnoj", naj bi vstal, ga brcnil in mu primazal dve klofuti.
Potem naj bi se umirili, vendar naj bi Slana dejal, naj Ervina zbr-cajo. Brez razloga naj bi ga pričeli pretepati. Hliš naj bi Ervina, ki se ni branil, zavlekel v drugi prostor in mu zavezal roke. Takrat, ko naj bi Filipovič odšel v drugi prostor, naj bi Ervin še težko dihal. O tem, kaj se je dogajalo pozneje, pa naj ne bi vedel ničesar več. Šele pozneje naj bi izvedel, da so Ervina našli.
Tudi s Slano se o tem naj ne bi pogovarjal več, vedel je le, da mu je prav on vzel iz žepa mobilnik. Zanikal je tudi Hliševo trditev, da naj bi on Ervina dvakrat z glavo butnil ob steno. Storjeno dejanje
Uvodnik
Jasno, jasno, vse bo krasno
Svet pretresajo katastrofe. Tudi pri nas, sicer še ne tako tragične in v tolikšnem obsegu kot v Ameriki in Aziji, pa vendar. V na{i deželi te dni naravnost vrejo na dan raznorazne finančne malverzacije, goljufije, poneverbe, nečedni prevzemi, škandali...; skratka kriminal, ki mu kljub novi vladi in sugestijam njenega strateškega sveta še ni kmalu videti konca.
Ni slučaj, da se razne velike zadeve še niso znašle na zatožni klopi. Medtem ko majhnega doleti kazen za vsako malenkost, velike zadeve skoraj po pravilu ostajajo v predalih. Zakaj?
Poleg modrih besedfinančnih in drugih bistroumcev se zdijo na moč preprosti in iskreni tisti odgovori, ki se žal le melje-jo po raznih kafičih in gostilnah. Kar dežujejo očitki "uboge raje", da je tako predvsem zato, ker so pri velikih zadevah poleg veliki ljudje, torej tisti pri koritu, pri majhnih zadevah pa so pač poleg majhni, torej nemočni ljudje. In če se velike ribe zaradi (ne)pravih okoliščin, predvsem pa zaradi svoje spolz-kosti skoraj vedno izmuznejo, male običajno spretno ujamejo in jih dobijo po kapici. Zagotovo ni slučaj, da so doslej "padli v vodo" skoraj vsi večji sodni pregoni, "kao" zaradi pomanjkanja dokazov ali nepravilnosti pri postopkih. Prosim vas; od nekdaj je veljalo, da vrana vrani ne izkljuje oči. In to je to.
Slovenci očitno ne moremo iz svoje kože, saj ostajamo zvesti svoji življenjski filozofiji, ki jo je poenostavil pojoči Smolar v nekaj skromnih besedah: preveč je hudobije in fovšije. Čeprav se zdi skoraj neverjetno, bi bilo prav, ko bi tisti od zgoraj, "ta veliki', vsaj tu in tam upoštevali preverjeno resnico, da je veličina velikih prav v njihovi skromnosti in enostavnosti. Potem bi se morda lahko pripetilo, kot poje Smolar v omenjeni pesmi: Jasno, jasno, vse je krasno...
Martin Ozmec
naj bi takrat tudi obžaloval ter dodal, da ga ni nameraval umoriti.
Hliš: "Bil sem zraven, a nisem pretepal."
Obtoženi Slavko Hliš pa je pred senatom povedal, da so kritične noči po popivanju v Kegl-banu na pobudo Bojana skupaj z Ervinom in Filipom odšli v zapuščeno gostišče Ana, kjer naj bi vrata odklenil Bojan.
V vseh prostorih naj bi bile rolete spuščene, razen v dnevni sobi, kjer sta dve okni, naj bi bila dvignjena ena roleta. Med popivanjem in kajenjem naj bi prišlo do prepira, med katerim naj bi Filip Ervina potisnil k steni. Ervin naj bi Filipa rotil, naj ga pusti pri miru, zato naj bi vmes posegel Hliš.
"Pijani smo bili vsi, ne morem reči, kateri od nas je bil bolj pijan, in čeprav sem Ervina takrat prvič
videl, sem se mu postavil v bran ter Filipa potegnil vstran od njega."
Na tožilčevo vprašanje, kako ga je udarjal ob zid, je Hliš odvrnil:
"Filip je Ervina držal za čop in ga z glavo udarjal ob steno tako, da je bil z obrazom obrnjen proti zidu. Pozneje sem videl, kako je Slana na tleh ležečemu Ervinu okoli vratu zvezal nekakšen kabel, nato pa sta skupaj s Filipom prijela vsak za svoj konec kabla in Ervina vlekla po sobi."
Zanikal je, da bi tudi on udarjal po Ervinu, saj naj bi imel že od novembra poškodovan palec na levi roki. Na vprašanje, kako je jemal ta pretep, pa je odvrnil: "Tako, kot da bi šlo za običajen pretep na ulici, a nisem se zavedal, da lahko pri tem pride do smrtnega izida."
Nadaljevanje na naslednji strani
Od dne 01.02.2004
POGREŠAVA SINA ERVINA
Prosiva vse. ki ste ga morebiti videli ali karkoli slišali o njem da nama to sporočite na eno izmed telefonskih številk.
031 262 696 040 347 722 040 239 924 02 772 44 71
Foto: M. Ozmec
Obvestilo o pogrešanem Ervinu, ki sta ga obupana starša lepila po Ptuju.
4 Štajerski
Aktualno
četrtek • 20. januarja 2005
Foto: M. Ozmec
Pretresljiva je bila izpoved Ervinovih staršev, Milene in Franca Vidovica.
Zanimiv je bil tudi Hlišev odgovor na tožilčevo vprašanje, koliko je tisti dan spil. ""Precej, zjutraj dva šilčka žganja na Kicarju, čez dan okoli 3 l vina, na avtobusni pivo, v Keglbanu 4 piva ter nato še v zapuščenem lokalu Ana 3 piva in vino, ki smo ga pili iz 5-litrske plastenke."
Soočanja, polna medsebojnih očitkov
Drugi dan glavne obravnave, v petek, 14. januarja, so opravili tudi soočenje med obdolženci. Po ponavljanju že znanih izjav iz prvega dne obravnave je Fili-povič Hlišu med drugim očital: "Malo boljšo pravljico si izmisli, najprej si rekel, da smo se tepli zaradi droge, potem pa, da samo
za hec." Hliš pa mu je zavrnil: ^"Vztrajam pri tem, da je prišlo do pretepa zaradi droge."
Po pričevanju Hliša naj bi med tem, ko so odhajali iz sobe v nekdanjem gostišču Ana, kjer se je krvavi dogodek zgodil, Filip dejal, "da sta se hudiča le rešila". To naj bi ponovil tudi zunaj, ko so že prišli iz stavbe.
Na vprašanje predsednice senata, ali je morda pozabil kaj povedati, pa je Hliš dodal: "Da, to da sta mi Filip in Bojan po dogodku izročila vsak po 5000 tolarjev, da bi bil tiho in tega ne bi povedal nikomur. Denar sem sprejel, ker sem ga potreboval. Zal mi je, da sem sploh bil poleg v tem primeru."
Na vprašanje, ali je bil Slana ob kritičnem dogodku prisoten, pa
je Hliš zatrdil: "Da, ponavljam, da je bil Slana zraven."
Ko so ga seznanili s prvotnim zagovorom Filipoviča, ki je med drugim dejal, da naj bi Ervina pretepal in brcal tudi Hliš, pa je ta očitke zavrnil. "Jaz se Vidoviča sploh nisem dotaknil!"
Tudi soočenje med Hlišem in Slano ni prineslo nič novega, saj sta vsak vztrajala pri svojih trditvah. Slana je še enkrat izjavil, da sploh ni bil poleg in da ga lahko preverijo na poligrafu. Tudi Hliš je ponovil: "Vztrajam pri svojem zagovoru. To, kar se je zgodilo, je bilo kruto."
Ko je sodišče soočilo Filipoviča in Hliša, je prvi dejal: ""Hliš laže in se mi maščuje, z njim smo imeli na Ormoški vedno probleme, vedno, ko je bil tam, je prišla poli-
cija. Ni res, kar pravi Hliš, zakaj potem ni zame nobenega DNK.""
Hliš: ^"Vztrajam pri svojem. 7 mesecev je imel čas, da je zbrisal svoje sledove. Po fotografijah v albumu kriminalistov sem opazil nekatere razlike ... "
Pretresljiva izpoved Ervinovih staršev
V nadaljevanju dokaznega postopka so kot pričo zaslišali tudi mater pokojnega Ervina, Mileno Vidovic. Ta je sicer sodnico vsa strta seznanila, da se ne počuti preveč dobro, kljub temu pa je odgovarjala na njena vprašanja o dogodkih, ki so se vrstili v nedeljo, 1. februarja 2004, zadnji dan pred sinovim izginotjem, spoznala pa je tudi nekatere sinove
Hiša na Ormoški 26, kjer sta vse do prijetja septembra lani prebivala tudi Slana in Filipovic, občasno pa ju je obiskoval tudi Hliš
Slavko Hliš: "Bil sem zraven, a nisem pretepal."
osebne predmete in mobilni telefon.
Naravnost pretresljivo pa je bilo pričanje pokojnikovega očeta Franca Vidovica, ki se je zadnjih trenutkov s sinom takole spominjal:
"Tisto zadnjo nedeljo okoli 17. ure, ko sem doma na balkonu kadil, se mi je pridružil Ervin in mi rekel za cigareto. V pogovoru sem ugotovil, da je delno uporabljal mamila. Dejal je, da pokadi tedensko kakšen joint, ni pa mi znano, da bi mamila tudi prodajal. S tistim jurjem ali dvema, kolikor sem mu dal, si tega ni mogel privoščiti.
Sicer je bil Ervin redkobeseden, ni rad govoril dosti. Nekaj dni pred izginotjem pa se je ven-
dar odprl in mi dejal: "To so tvoji, stari so toliko kot ti, oni to počno, samo ne direktno." Očital mi je, da nisem za ta čas, da sploh ne vem, kaj se dogaja po Ptuju, okoli šolskega centra. Najbolj pa me je ganil, ko je rekel, da se z mamili ukvarjajo ljudje, ki so stari toliko kot jaz. Nobenega imena mi ni hotel izdati, češ da zame ne bi bilo dobro, če bi zvedel zanje, sicer pa sem imel občutek, da se teh ljudi ni bal. Še to je rekel, da policija vse ve, saj naj bi bili tudi policaji poleg."
Glavna obravnava v omenjeni kazenski zadevi se bo nadaljevala v četrtek, 20. januarja, na Okrožnem sodišču v Ptuju.
M. Ozmec
Osankarica • Obletnica padca Pohorskega bataljona
Spomin še vedno živi
Poslednji boj Pohorskega bataljona je dogodek posebnih razsežnosti, je most, ki povezuje preteklost s sedanjostjo in bodočnostjo. Duhovno izročilo, ki nam ga je zapustil, prispeva k našemu samozavestnejšemu vstopanju v prihodnost, to pa si moramo oblikovati po naših merilih.
Da je spomin na Bataljon še vedno zelo živ in bo v zavesti ljudi živel še naprej, pove tudi nabito polna viteška dvorana v bistriškem gradu na akademiji ob 62. obletnici njegovega tragičnega konca ter preko 1500 obiskovalcev prizorišča poslednjega boja Bataljona na sam 8. januar in osemnajst polagalcev vencev na spomenik, kar se doslej še ni zgodilo.
Akademiji na predvečer spominskega dne občine Slovenska Bistrica v viteški dvorani bistriškega gradu, posvečenem smrti 69 bork in borcev Pohorskega bataljona pri Treh žebljih nad Osanka-rico, so dajali ton mešani pevski zbor Glaska z Zgornje Polskave, moški pevski zbor z Zgornje Ložnice, Samo Ivačič in Katja Koren, Petra Bauman in Nataša Petan, Tone Petelinšek ter Stane Kocutar s številnimi sogovorniki in seveda osrednji govornik na svečani akademiji, akademik prof. dr. Matjaž
Organizatorji akademije ob 62-letnici padca Pohorskega bataljona so bili: ob~ina Slovenska Bistrica, ob~inski odbori ZB Slovenske Bistrice, Maribora in Ruš, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Radio Maribor — RTV Slovenija in Društvo prijateljev radia. Akademijo je neposredno prenašal Radio Maribor.
Kmecl, ki je govoril občuteno, nič patetično o dogodku, ki je imel v tistem času velike razsežnosti.
Celoten večer, trajal je skoraj dve in pol uri, je bil pod eno samo ulomkovo črto, domovini v pozdrav. Obiskovalci so prisluhnili recitacijam pesmi Kajuha, Glazerja in Kocbeka ter številnim še vedno lepim partizanskim pesmim.
Na Osankarici preko 1500 ljudi
"Dobili smo vabilo, da pridemo sem, na to mesto spomina, da se poklonimo tistim, ki smo jim ostali dolžniki. Na tem vabi-
Foto: VT
Komemoracije pri spomeniku padlemu bataljonu pri Treh žebljih nad Osankarico so se ob drugih udeležili še ugledni gostje, tako tudi ministra Karel Erjavec in dr. Ivan Žagar.
lu se na naslovni strani zazremo na obraze 69 bork in borcev. Nekateri so še skoraj otroci, očaki, mlada dekleta, žene in možje," je začel svoj nagovor na prostoru poslednjega boja Bataljona ruški župan prof. Vili Rezman in nadaljeval: ^"Vsi, ki smo prišli k Trem žebljem, smo izpolnili svojo obveznost do Bataljona, ki je tod padel za domovino. Od takrat je minilo nekaj več kot šest desetletij, kar ni dolga doba. Je pa ravno prav dolga, da se lahko mi mlajši ozremo na tiste dogodke izpred šestdesetih let brez kakršnihkoli ideoloških predsodkov in skušamo razumeti, za kaj je šlo."
Zalne komemoracije so se poleg številnih pohodnikov in planincev iz raznih krajev Slovenije udeležili še župani sosednjih občin, predstavniki političnih strank ter ministra dr. Ivan Zagar in Karel Erjavec.
Po petju moškega pevskega zbora Tinje, v kulturnem programu so sodelovali še recitatorji bistriške srednje šole ter pihalna godba s Spodnje Polskave, je spregovoril še minister za obrambo Karel Erjavec. Med drugim je dejal, da je vesel ohranjanja tradicije srečanj pri Treh žebljih, še bolj pa, da je tod ljudi iz leta v leto več. Ob koncu so predstavniki ministrstva za obrambo, občin, društev, političnih strank in posamezniki položili vence na spomenik padlim pohorskim junakom.
Vida Topolovec
Ljutomer • Kam bodo vozili smeti?
Ljutomer grozi sosedom
člani ljutomerskega občinskega sveta, o tem smo pisali v prejšnji številki Štajerskega tednika, so sprejeli sklep o odškodninah za prebivalce, ki živijo v neposredni bližini deponije komunalnih odpadkov v Ljutomeru.
Na podlagi sprejetega odloka iz leta 1999 bi se morala v letošnjem letu zapreti deponija ob ljutomerskem pokopališču, smeti iz občin Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Razkrižje in Veržej pa bi se pričele voziti v zbirno-sortirni center v Pucon-cih. Ker omenjeni center v Pu-concih še ni dokončno izgrajen, so člani sveta v Ljutomeru morali spremeniti odlok o ureditvenem načrtu za območje odlagališča v Ljutomeru, vendar so jim sprejetje odloka s svojimi zahtevami otežili prebivalci, ki živijo ob deponiji.
Na podlagi treh pripravljenih variant so se ljutomerski svetniki odločili, da se mora iz občinskih proračunov občin Ljutomer, Križevci pri Ljutomeru, Razkrižje in Veržej plačevati 5 milijonov to-
Prejeli smo
Kdo je lahko koordinator
žal se na Ptuju v zadnjem času pojavljajo ideje, ki imajo za cilj zrušitev obstoječe lokalne družbene ureditve, tudi v obliki gesla: "Spremenimo oblast nad občani v oblast za občane." Pojavljajo se skupine občanov, ki se proglašajo za civilno iniciativo, imajo pa za cilj prevzeti koordinacijo med komponentami ptujskega lokalnega družbenega sistema.
larjev letno za zagotovitev ustrezne komunalne infrastrukture v neposredni bližini deponije komunalnih odpadkov v Ljutomeru. Sprejeti sklep so posredovali na občinske svete v Križevcih pri Ljutomeru, Razkrižju in Veržeju, doslej pa so se sklepa dotaknili le v Veržeju. Občina Ljutomer od omenjenih občin zahteva, da do konca tega meseca podpišejo pogodbo, s katero se zavežejo, da bodo prispevale svoj delež k sredstvom za ureditev infrastrukture, prav tako pa bodo morale dodati sredstva za izvedbo odplinjavanja na deponiji v Ljutomeru. Prav tako bi bilo potrebno sofinancirati deratizacijo in dezinfekcijo, vse skupaj pa naj bi posamezno občino po neuradnih podatkih stalo več milijonov tolarjev. Občina Ljutomer je pre-
ostalim trem občinam že zagrozila, da v primeru, da ne bodo podpisale te pogodbe, ne bodo več smele voziti svojih odpadkov v Ljutomer. Imele bodo trimesečni odpovedni rok, po 1. maju pa naj bi smeti vozile na drugo deponijo. Člani občinskega sveta občine Veržej so po daljši razpravi sprejeli sklep, da imajo podpisano pogodbo s koncesionarjem —to je Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer — ter se ne obremenjujejo s tem sklepom. V primeru, da jim ta koncesio-nar ne bo mogel zagotoviti odvoza smeti v Ljutomer, si bodo pač poiskali drugega. So namreč mnenja, da mora koncesionar, ki je z njimi že podpisal pogodbo za leto 2004, zagotoviti odvoz in deponiranje njihovih odpadkov.
Miha Šoštarič
Civilna iniciativa je sicer pozitivna in v skladu s slovensko ustavo, ne more pa ta skupina, ob podpori raznih nostalgikov, postati na Ptuju družbeni koordinator, saj to pomeni protiustavni prevzem oblasti na Ptuju. Tisti, ki se ukvarjamo s sistemskimi znanostmi, vemo — v skladu s teorijo o hierarhičnih sistemi z več nivoji ameriškega znanstvenika hrvaškega porekla, Mesaro-viča — da je sistem, ki koordinira podsisteme, na višjem nivoju od koordiniranih podsistemov — torej
koordinator v resnici vlada, pa naj se tega zaveda ali ne.
Za zgled bom opisal naslednje vedenje. Recimo, da bi jaz obiskal nekaj evropskih središč, nato pa se preselil v ZDA. Potem ko bi za silo obvladal angleščino, bi se prek medijev proglasil za "ljubitelja ZDA', nato pa začel koordinirati delo med ameriško vlado, CIA, FBI, raznimi družbenimi organizacijami itn. Ni težko uganiti, kako bi reagirali Američani. Primerjava z dogajanjem na Ptuju v zadnjem času je, žal, mogoča.
Adolf Žižek
Ptuj • Pogovor z Borisom Frajnkovičem, sekretarjem Območne organizacije ZSS Ptuj
Tisto "se nekaj doma" rešuje socialno stisko
O sindikalnem letu 2004 na Ptujskem smo se pogovarjali z Borisom Frajnkovičem, sekretarjem Območne organizacije ZSS Ptuj. Na Ptujskem delujejo 3 konference sindikata, ki vključujejo osnovne organizacije, 43 osnovnih organizacij, posameznih članov pa je 214, to je tistih, ki sami plačujejo sindikalno članarino, ker v podjetjih, kjer delajo, nimajo sindikata.
Vseh aktivnih članov je skupaj okrog sedem tisoč, organizirani so v vseh obmo~nih dejavnostih, okrog 20 jih je, razen v lesarstvu in gozdarstvu, kjer imajo posamezne člane, okrog tri tisoč pa jih je najti med tistimi, ki so delo izgubili in so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, kjer delo stalno is~e okrog pet tiso~ ljudi. Zna~ilno za Ptujsko in Slovenijo je, da je sindikalno organiziranih le okrog 50 odstotkov zaposlenih.
Sindikalno leto 2004 na Ptujskem so še vedno zaznamovali stečaji in prisilne poravnave. Po podatkih Območne organizacije ZsS Ptuj, ki zajemajo tudi podatke za leto 2003, so v stečajnih postopkih zastopali okrog 500 delavcev s področja gradbeništva, trgovine, gostinstva, tekstilne industrije. Samo za TVI Majšperk je bilo priglašenih prednostnih terjatev za 147 milijonov tolarjev, za enkrat toliko pa je bilo rednih terjatev (razlike v plačah, neplačani dopusti in podobno).
Zakon o delovnih razmerjih se izvaja že drugo leto, Boris Fraj-nkovič opozarja, da prihaja do nespoštovanja povsod tam, kjer določila niso natančna, kar s pridom izrablja delodajalska stran, ki je močnejša stran v teh pogodbenih odnosih oziroma pri sklepanju pogodb o zaposlitvi. Delavci si zaradi strahu pred izgubo delovnega mesta ne upajo opozoriti na napake, na nezakonitosti iz pogodb.
Sprememba na trgu delovne sile oziroma fleksibilnost delovne sile, ki jo delodajalci tako radi omenjajo, se sicer pozna, vendar v negativnem pomenu. Po oceni sindikalistov se lahko delodajalci delavcev znebijo kadarkoli, ker še vedno mislijo, da je delovna sila največji strošek, o drugih racionalizacijah ne razmišljajo, o tem, pa, da bi sebi zmanjšali že tako previsoke plače za kakšen odstotek, pa seveda ne razmišljajo. Zato, da se delavca znebijo, morajo seveda plačati določeno ceno po zakonu oziroma po kolektivni pogodbi.
Na državnem nivoju se sindikati, Zveza svobodnih sindikatov in njeni sindikati dejavnosti, borijo za to, da bi bil sprejet zakon o delitvi dobička med zaposlenimi. Morda bo na tem področju
bolj zavzeta nova oblast, ki je bila dovolj dolgo v opoziciji, da je spoznala vso kritičnost razmer, v katerih živi in dela slovenski delavec. Druga stvar, za katero se prav tako zavzemajo sindikati na državni ravni, je zakon o kolektivnih pogodbah dejavnosti. Zveza svobodnih sindikatov, ki je še vedno daleč največja sindikalna centrala v Sloveniji, se zavzema in vztraja na tem, da so panožne kolektivne pogodbe tiste, ki so osnova za urejanja vsega, druge tri reprezentativne sindikalne centrale pa na nek način pristajajo v pogajanja za splošno kolektivno pogodbo dejavnosti, ki je po mnenju svobodnih sindikatov preživela stvar in da je potrebno urejati delavska vprašanja tako, kot jih urejajo v Evropi.
Po uveljavitvi zakona o delovnih razmerjih je največ delavcev prišlo na sedež Območne organizacije ZSS Ptuj po nasvete okrog sklepanja novih pogodb o zaposlitvi. Čeprav to ni bilo potrebno, so nekateri delavci pristopili k sklepanju novih pogodb o zaposlitvi.
Nekateri po pogodbi za določen čas delajo že osem let
Čeprav tudi novi zakon o delovnih razmerjih govori o zaposlitvi za nedoločen čas, kot osnovi, vse drugo je vezano na določene, posebne primere, je žal na Ptujskem še vedno tako, da se 70 do 80 odstotkov pogodb o zaposlitvi še vedno sklepa za določen čas. Tako niso redki primeri, poudarja Boris Frajnkovič, ko ljudje že sedem in več let delajo na osnovi pogodbe o zaposlitvi za določen čas. To se dogaja tudi v ptujskih paradnih firmah. Čeprav je v novem zakonu natančno določeno, da se pogodba o zaposlitvi za isto delovno mesto za določen čas lahko sklene le za obdobje dveh let oziroma v določenih primerih tudi za obdobje treh let, po tem času se lahko sklene le pogodba za nedoločen čas, je tudi v tem primeru pravico potrebno uveljaviti preko sodišča. Za to pa se delavci ponavadi ne odločajo, ker če se skregajo z delodajalcem, bodo izgubili tudi zaposlitev za določen čas, zato je za njih ugodnejša rešitev še nadaljnje skle-
Foto: Črtomir Goznik
Boris Frajnkovic: "Na Ptujskem večina delavcev se zaposlena po pogodbah za določen čas."
panje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Iz trgovine prihajajo pritožbe zaradi kršitve delovnega oziroma obratovalnega časa, delovni čas je odvisen od obratovalnega časa. Razmere so znane, naš sindikat trgovine v okviru ZSS je vložil veliko truda in denarja iz skladov, da je prišlo do odločitve na referendumu, žal pa zadeva še vedno stoji na ustavnem sodišču, čeprav naj bi jo prednostno obravnavalo. Veliko ljudi, ki prihaja na sindikat na Ptuju zaradi nes-poštovanja delovne zakonodaje, pa je zaposlenih v malih podjetjih in obrtnih obratovalnicah. Kolektivne pogodbe in izplačila regresov pa se spoštujejo v vseh velikih firmah.
Izplačilo solidarnostnih pomoči v večini na papirju
Kar zadeva izplačila jubilejnih nagrad pa zadeve rešujejo od primera do primera, mnogi večji problemi pa so pri izplačilih solidarnostnih pomoči, ki jih ima večina dejavnosti zapisane v kolektivnih pogodbah. Kot kažejo izkušnje, se delodajalci izplačil teh pomoči otepajo, še zlasti v primerih, ko gre za daljšo odsotnost z dela zaradi bolezni, tri ali šest mesecev. V tekstilni dejavnosti, usnjarsko-predelovalni industriji, imajo delavci žal samo minimalne plače. Ta v tem trenutku znaša 117 tisoč 500 tolarjev bruto. Tega izplačila se delodajalci ponavadi držijo, ker je nespoštova-
nje sankcionirano. Zelo pa se je v zadnjem času razpasla praksa, nadaljuje Frajnkovič, zaposlovanja pri drugem delodajalcu. To je v zadnjem času postala praksa velikih firm in tudi zavodov s področja javnega sektorja. Ukinjajo dejavnosti, pogodbe sklenejo s firmami, ki morajo prevzeti delavce. "Tem delavcem, ki gredo v druge firme, za zdaj uspevamo ohraniti enake pravice za eno ali dve leti, kot so jih imeli v bivšem podjetju. Po tem času pa se zadeve ponavadi spremenijo, v škodo delavcev. V drugih firmah ponavadi pristanejo tudi delavke, ki so upale javno povedati oziroma opozoriti na določene nepravilnosti. To se je zgodilo tudi delavkam Doma upokojencev na Ptuju, ki jih je s prvim januarjem letos prevzelo zasebno podjetje. Na videz je vse legalno, čeprav nihče ne more zagotoviti, da bodo delo ohranile na dolgi rok. Ob delavcih, ki se ukvarjajo s čiščenjem, se z velikimi problemi srečujejo tudi delavci, ki se ukvarjajo z varovanjem, ki delajo praktično brez vnaprej določenega de-lovnika. Veliki problemi so tudi v hitro rastočih firmah, kjer je na zunaj veliko blišča, delavci pa si ne smejo prebrati niti pogodbe o zaposlitvi. Če zahtevajo vpogled, se lahko od službe poslovijo, ker nove za določen čas ne bodo podpisali. Na sindikat potrkajo posamično, ker se ne upajo sindikalno organizirati. S temi vprašanji bi se morale bolj ukvarjati inšpekcijske službe, ker se sindikat lahko vključi le, če je organiziran sindikat v podjetju, ker brez njih ne moremo nič. V znanem ptujskem podjetju, ki ga vodi eden od županov na Ptujskem, je inšpektor za delo vsak mesec, pa še ni ugotovil, da zaposleni vsake toliko časa sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen času."
Plače po kolektivnih pogodbah so nizke za tiste, ki jih prejemajo, previsoke pa za izplačevalce, čeprav, če bi bila država cenejša, bi lahko bile višje. Ni pa sprejemljiva "razlaga" večine slovenskih delodajalcev o tem, da zato, kar slovenski delavci naredijo, dobijo še preveč. To v ZSS Slovenije odločno zavračamo, glede na podatke, ki jih imamo, vključno s tujino, naši delavci zelo veliko in
kvalitetno delajo, poudarja Boris Frajnkovič. Številne delavce rešuje socialne stiske tisto nekaj, kar imajo še doma.
Kako do mladih članov sindikata?
"Naš največji problem ni v nezainteresiranosti ljudi, da bi se včlanili v sindikat, bolj jih je strah kot ne. Tudi nimamo formule o tem, na kakšne način bi spodbudili mlade, da bi se pričeli sindikalno organizirati. Celo razmišljamo o tem, da bi jih imeli včlanjene brez plačila članarine, vse dokler se ne zaposlijo. Pa tudi vedenje mladih o sindikatu je minimalna, po nekih podatkih ga ne pozna kar 90 odstotkov mladih. Sindikalno poskušamo organizirati tudi upokojence, čeprav se to morda nekomu zdi neumno. Po drugih evropskih državah je tako, na primer v Italiji, da so v vsem, kar se dogaja na ulicah, vključeni upokojenci. Za tiste, ki delajo, oni demonstrirajo. Težko je zagotoviti udeležbo ljudi na delavskih shodih, ker ljudi ni mogoče "odtegniti" z delovnega mesta," je med drugim še poudaril Boris Frajnkovič, ko je predstavljal sindikalno delo na Ptujskem.
V Sloveniji kar 50 odstotkov zaposlenih ni sindikalno organiziranih. Podatek se nanaša na vse sindikate. Če bi bil odstotek sindikalno organiziranih delavcev višji, bi bila tudi moč sindikata lahko večja. Če so se delodajalci doslej izgovarjali na to, da morajo zadeve prilagoditi EU, pa sedaj že prihajajo v Slovenijo evropske direktive, ki jih pa bodo morali spoštovati oziroma zadeve urediti skladno z njimi. Res pa je, da imamo v Sloveniji v okviru zakonov in kolektivnih pogodb marsikaj zelo dobro urejeno, vendar zapisanega na splošno ne spoštujemo. Boris Frajnkovič celo razmišlja o tem, da bi osebno obiskal podjetja na Ptujskem, kjer delavci še niso sindikalno organizirani, da bi se zadeve spremenile na bolje. Več bo članov sindikata, boljše bodo možnosti za pogajanja z delodajalci in tudi zato, da na delavce več ne bodo gledali kot v glavnem na "nebodigatre-ba" strošek.
MG
Ptuj • Obrtniški jubileji
Skoraj tisoč let v obrti
že po tradiciji se novo leto v obrti na Ptujskem prične s podelitvijo jubilejnih plaket za dopolnjenih 20, 25, 30 in 35 let v obrti. Letos je vseh jubilantov 40, v obrti pa skupaj "delajo" že skoraj tisoč let. Za 20 let v obrti si je bronasto plaketo prislužilo 21 obrtnikov, srebrno za 25 let dela 12, zlato za 30 let dela 6, kristalno plaketo za častitljivih 35 let v obrti pa bo prejel en obrtnik, Konrad Šmigoc iz Spuhlje 86 a.
Franc Štrucl, Marija Nada Štrucl in Roman Tomanič. Z zlato plaketo ali 30 let dela v obrti pa se ponašajo Stanko Dvoršak, Ivan Go-
milšek (starejši), Herman Kokol, Jakob Majcen, Drago Švarc in Majda Vidovič.
MG
Čeprav leto 2005, ki se je komaj začelo, ni pokazalo spodbudnega obraza, po pričakovanjih bodo obrtniki imeli največ problemov z novo davčno zakonodajo, ki prinaša vrsto anomalij, bodo trmasti, kot so, preživeli tudi tega. Pričakujejo pa, da bo že v kratkem prišlo do davčne reforme. Najbolj se huduje nekaj tisoč obrtnikov, ki so računali na to, da bodo lahko obdavčeni po neke vrste "pavšalu" oziroma natančneje po normiranih odhodkih, kar se jim je sicer po
zakon o dohodnini obetalo. Kot neke vrste uteha pa je, da bodo nekateri še vedno lahko delali v okviru enostavnega knjigovodstva. V konstruktivnem dialogu z ministrstvi in vlado pa pričakujejo, da bodo za obrt zagotovili takšne pogoje dela, da bo le-ta lahko dala rezultate, ki bodo koristni tako za razvoj obrti kot tudi države.
Bronasto plaketo za dopolnjenih 20 let v obrti v letu 2004 so si pridelali Zdravko Bauman, Milan Drevenšek, Viktor Feguš, Dani-
ca Glavnik, Franjo Horvat, Katarina Kajnih, Marjan Kampl, Fredi Kme-tec, Stanislav Kokol, Jože Kokot, Rajko Koletnik, Martin Kozoderc, Branko Krulc, Bojan Marčič, Slavko Muršič, Ivan Ogrizek, Vladimir Pisar, Matjaž Praprotnik, Maksimi-ljan Rotar, Jakob Svenšek in Silvester Voda. Srebrni jubilej ali 25 let dela v obrti so v letu 2004 dočakali Anton Brglez, Rajko Cartl, Janez Kozoderc, Maks Medved, Janez Meško, Stanislava Peršuh, Majda Pongrac, Boris Šegula, Ivan Šemrl,
Srtomir Goznik
Obrtniška stavba v Vosnjakovi ulici 13 na Ptuju je ena najbolje vzdrževanih na Ptuju. Potem ko so v celoti obnovili njeno zunanjost, so se lotili tudi notranjosti. Posebno skrb namenjajo ureditvi učilnic, saj se zavedajo, da tudi obrt potrebuje vedno več novih znanj.
Na borzi
Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je v minulem tednu minilo v znamenju rahle rasti tečajev vseh pomembnejših vrednostnih papirjev. Slovenski borzni indeks SBI 20 je po padcu pod mejo 5.000 v začetku tega tedna počasi rasel in je do četrtka pridobil 0,3 %, četrtkovo trgovanje pa je končal pri vrednosti 5.000,67 točke.
Največ prometa je bilo v minulem tednu opravljenega z delnicami Krke (KRKG), s katerimi je bilo do četrtka opravljenega za 839 mio SIT prometa, delnice pa so četrtkovo trgovanje zaključile pri vrednosti 85.530,02 SIT, kar je 0,2 % višje od ponedeljkove povprečne vrednosti.
Danes opoldne se izteče ponudba Istrabenza za prevzem Kolinske. V okviru ponudbe za prevzem je Is-trabenz do srede pridobil 43,51 % vseh delnic Kolinske (KOLR), izven ponudbe pa so pridobili še 19,87 %. S sprejetjem ponudbe dveh največjih institucionalnih lastnikov KAD in SOD bo delež Istrabenza v Kolinski presegel 85 %. V zadnjih dneh pred iztekom ponudbe za prevzem je bilo na borzi opravljenih za 505 mio SIT poslov, tečaj pa je pridobil 0,5 % vrednosti. Tečaj KOLR je bil v četrtek 6.498,65 SIT, kar je 1,35 SIT nižje od prevzemne ponudbe. Razpletanje zgodbe o prevzemu in predvideni združitvi z Drogo (dRPG), je vplivalo na tečaj delnic Droge, ki so do četrtka zrasle za 1,3 %.
Največ prometa je bilo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev opravljenega z državnimi obveznicami RS51, s katerimi je bilo v četrtek opravljenih za 1 mrd SIT poslov pri vrednosti 104,66. Med donosnejšimi delnicami so bile delnice Cinkarne Celje (CICG), ki so ob prometu 44 mio SIT pridobile 4,6 % vrednosti. Rast vrednosti delnic je bila predvsem posledica zamenjave v vodstvu podjetja, saj podjetje zapušča dolgoletni prvi mož podjetja Marjan Prelc, zamenjal pa ga bo Tomaž Benčina. Benčina bo nadaljeval strategijo, ki jo je pripravila prejšnja uprava, ki temelji na povečanju prodaje pigmenta titanovega dioksida, ki predstavlja 60 % celotne prodaje podjetja.
Okrožno sodišče v Celju je sprejelo predlog o prislini poravnavi Steklarne Rogaška. Po mnenju uprave je prisilna poravnava prvi ukrep za začetek sanacije podjetja, ki ji bo sledila temeljita reorganizacija z namenom povečanja učinkovitosti poslovanja.
Matija Lipar, investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Breg 22, 1000 Ljubljana
matija.npai@inrika.si
Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
Ptuj • Tiskovna konferenca ptujskega župana
Ptuj - mesto krožišč?
Na prvi letošnji tiskovni konferenci 17. januarja je ptujski župan dr. Štefan Čelan predstavil nekatere razvojne projekte, na katere mesto resno računa. Nekateri že potekajo, drugi so pripravljeni v idejni zasnovi, za nekatere se pripravlja projektna dokumentacija. Ptuj v novo razvojno obdobje vstopa kot pokrajinsko središče, in kot kaže, tudi mesto krožišč.
V okviru revitalizacije starega mestnega jedra naj bi na novo izgradili mestno tržnico, pri pripravi dokumentacije jim poma-
gajo strokovnjaki iz Varaždina. Po oceni naj bi izgradnja nove ptujske tržnice stala okrog 6 milijonov evrov. Imela naj bi okrog
Foto: Črtomir Goznik
V prvem krogu predloga prioritetnih projektov Ptuja je izgradnja nove tržnice, za katero projektno dokumentacijo mesto pripravlja s pomočjo strokovnjakov iz Varaždina.
30 prodajnih mest, od tega naj bi bila dobra polovica urejena po evropskih standardih. Drugo polovico bi zapolnili s prodajalci iz kioskov, ki so sedaj razmetani po mestu, kamor ne sodijo. Za tržnico sta v tem trenutku ob komunalnem podjetju se dva potencialna investitorja. Prireditveni prostor na Novem, Mestnem in Slovenskem trgu pa naj bi uredili kot novodobni sejemski prostor in kuliso. V drugem krogu prioritetnih projektov je med najpomembnejšimi izgradnja hotela v Dravski ulici, za katerega so sicer mnenja deljena. Ptujski župan je odločen nadaljevati z vsemi postopki, kljub vsem pomislekom, plusi in minusi bodo odločili o gradnji. Ptuj potrebuje mestni oziroma poslovni hotel, ki bo poslovnežem zagotavljal standard, kot ga ima-
Ptuj • Terme Ptuj - druga petletka
jo vsi mestni hoteli drugod po svetu, od parkirišča naprej. Gradnja hotela v termah, ki sodi v tretji prioritetni krog, naj bi se pričela 1. septembra letos, nekaj dodatnih problemov v tem trenutku predstavljajo zapleti s solastniki zemljišč. Od lani ima Ptuj tudi status kopenskega pristanišča, potem ko je vlada sprejela uredbo o tem. Priložnost, ki jo mestna oblast ponuja zainteresiranim investitorjem, da jo udejanjijo.
Ureditvene zasnove mesto pripravlja tudi za Ormoško, Osoj-nikovo ulico in nekatera druga mestna območja.
Največ pa so na ponedeljkovi tiskovni konferenci ptujskega župana govorili o ureditvi kro-žišč; po tem koliko so jih napovedali, da jih bo zgrajenih v prihodnjih letih, nekatera že
Ko delaš in manj govoriš
V Termah Ptuj so v torek na tiskovni konferenci predstavili lanskoletno poslovanje in načrte v letu 2005 oziroma v novem petletnem obdobju, ko bo turizem na Ptuju končno doživel pričakovano ekspanzijo.
Medtem ko so se v letu 2000 še nekateri nasmejali ob ambicioznih napovedih razvoja Term do leta 2005, danes ni več tako - napovedi so se uresničile. Potem ko so dobile novega lastnika (25. julija 2002 so 72-odstotni delež kupile Terme 3000), se je začel uresničevati tudi investicijski ciklus.
1. septembra 2003 so odprli razširjen in obnovljen notranji termalni park, 1. julija lani novo zunanje termalno kopališče z največjim sistemom vodnih drč v Sloveniji, ki ga bodo v letu 2006 še nadgradili. Vseh vodnih površin je že za 4000 m2.
Za investicije so v zadnjih dveh letih porabili milijardo tolarjev; 50 odstotkov je bilo lastnih sredstev, 50 odstotkov so dolgoročni viri. Asa za dokapitalizacijo pa
bodo potegnili iz rokava ob gradnji hotela s štirimi zvezdicami, je še posebej poudaril direktor Andrej Klasinc; gradnja se bo pričela 1. septembra letos. Temeljni kamen bodo položili 10. septembra, ob 30-letnici Term. Gradnja hotela predstavlja največjo investicijo doslej, saj bo stal 2,5 milijarde tolarjev.
Rezultati poslovanja za leto 2004 so več kot dobri. Prvič v zgodovini so dosegli 60 tisoč nočitev, kar je kar 44 odstotkov več kot v letu 2003. V avtokampu so se nočitve povečale kar za 79 odstotkov. V letu 2003 je število kopalcev prvič preseglo 200 tisoč, lani so jih imeli že 285 tisoč, kar je za 31 odstotkov več kot leto poprej.
Prihodke so v lanskem letu realizirali v višini 885 milijonov
tolarjev, dobiček je znašal 47 milijonov tolarjev ali za 73 odstotkov več kot v letu 2003. Z doseženimi rezultati se Terme Ptuj uvrščajo med gazele slovenskih zdravilišč, prihodek na zaposlenega je dosegel 12 milijonov tolarjev, s čimer se uvrščajo v sam vrh primerljivih družb.
Kljub zimi, na roko jim gre ugodno vreme, investicijski ciklus nadaljujejo. V teku je gradnja amfiteatra za 800 oseb, kjer bo potekal dnevni in nočni animacijski program. Do pomladi bodo uredili še velik otroški bazen in v celoti preplastili stari del zunanjega kopališča, dela bodo dokončali do pričetka poletne kopalne sezone, 23. aprila. S tem bodo na najlepši način tudi proslavili 30-letnico, ko tudi uspešno končujejo zgodbo iz leta 2000.
Pričenjajo novo, v kateri bo poudarek na občutnem povečanju nočitvenih zmogljivosti. V novem hotelu bo 250 postelj, postavili bodo tudi 100 apartmajskih enot s 350 ležišči, nove postelje bo prinesla tudi širitev avtokampa v letih 2005/6. V leto 2008 bodo vstopili že s tisoč posteljami. Takšno število postelj oziroma gostov bo zelo pozitivno vplivalo na nadaljnji razvoj Term, Ptuja in okolice. Mesto pa že danes na podlagi dosedanjega razvoja Term dobiva konkretno priložnost, da iz skrbi za razvoj turizma tudi nekaj naredi. Manj je potrebno govoriti in več narediti. Če bo tako, bodo kmalu po Ptuju vozili turistični vlakci, odpirali se bodo družinski hoteli, po Dravi bodo pričele voziti ladjice ...
MG
Ptujsko • O matičnih dejstvih v letu 2004
Več rojstev in več smrti
V matične knjige Upravne enote Ptuj (rojstno matično knjigo, poročno matično knjigo in matično knjigo umrlih) so lani vpisali skupaj 886 rojstev, 212 zakonskih zvez in 657 smrti. Izpiskov in potrdil iz vseh matičnih knjig pa je bilo v letu 2004 10681.
V rojstno matično knjigo so v letu 2004 vpisali skupaj 886 rojstev, v letu 203 856. 780 rojstev (v letu 2003 810) je bilo v ptujski bolnišnici, 106 vpisov, leto poprej jih je bilo 46, je bilo naknadnih. Gre za rojene v tujini in tiste, ki so bili sprejeti v državljanstvo. Ob rojstvih so v rojstno matično knjigo v letu 2004 na matičnem uradu na Ptuju vpisali tudi 524 priznanj očetovstva, v letu 2003 515. Sodnih ugotovitev očetovstva je bilo 8, v letu 2003 pa
3, izpodbijanje očetovstva je bilo vpisanih pri treh rojstvih, leto prej 4, posvojitve pa ni bilo nobene. V letu 2003 so vpisali dve posvojitvi.
Kot je povedala Elizabeta Peteršič, višja refentka II, v matičnem uradu na Ptuju, so v poročno matično knjigo lani vpisali 212 porok ali 15 več kot v letu 2003. Pri upravni enoti Ptuj jih je bilo sklenjenih 149, kar je 13 manj kot v letu 2003, v tujini pa so ptujski državljani lani sklenili
63 zakonskih zvez ali 28 več kot v letu 2003. Zaradi razveze zakonske zveze je bilo v letu 2004 78 vpisov, leto poprej 59, zaradi smrti zakonca 72 (v letu 2003 108), vpisali pa so tudi eno razveljavitev zakonske zveze skladno na podlagi odločbe sodišča, kar se zgodi zelo redko. V matičnem uradu na Ptuju so povedali, da se tudi najstarejše matičarke ne spomnijo, da bi že kdaj opravili podoben vpis.
V matično knjigo umrlih so v
letu 2004 vpisali 657 smrti, v letu 2003 536. 642 oseb je umrlo na območju upravne enote Ptuj, 15 v tujini. 204 smrtovnic pa so izdali zaradi potreb v zapuščinskih postopkih. Vseh izpiskov in potrdil iz vseh treh matičnih knjig pa je bilo v letu 2004 10681, od tega je bila več kot polovica izpiskov iz rojstne matične knjige, sledijo izpiski iz poročne matične knjige, matične knjige umrlih, potrdila iz matičnih knjig in državljanstva.
MG
letos, bo Ptuj zagotovo postal mesto krožišč. Drugo je seveda vprašanje, ali so vsa tudi potrebna. Se posebej vprašljivo pa je tisto na Potrčevi, kjer so pred kratkim uredili semaforizirano križišče, zdaj pa naj bi ga preuredili v krožišče. Prvo krožišče, ki naj bi bilo zgrajeno, bo ob Dor-navski cesti, med Deta centrom in novim nakupovalnim centrom Era, ki naj bi ga odprli že marca letos. Med novimi krožiš-či se pojavlja tudi tisto na Ormoški cesti, kjer je gradnja novega poslovno-trgovskega centra zastala prav zaradi ureditve prometa na Ormoški, ki je ena glavnih vpadnic v mesto, še vedno pa tudi glavna prometna pot med Slovensko Bistrico in Ormožem. Za prometno ureditev Ormoške je imel investitor gradnje poslovno-trgovskega centra še ustrezna soglasja, zdaj pa mora kljub temu pripraviti še rešitev v okviru krožišča. Ptujski župan
je zaradi tega nejevoljen, hkrati pa zagovarja stališče, da bi morali s krožišči sočasno rešiti celotno prometno povezavo skozi Ptuj, torej od Mariborske ceste do Ormoške. Krožišče naj bi bilo tudi na Mariborski cesti pri odcepu za Terme, kjer naj bi se letos pričela gradnja velikega nakupovalnega centra. Krožišče naj bi uredili tudi v začetku Budine, kjer bo preko Ormoške ceste tekla trasa nove Puhove ceste z novega mostu preko Drave. V krožišče naj bi preuredili tudi trikratno križišče pod gradom med Raičevo in Maistrovo ulico. Do takrat, ko bo ptujski integralni razvojni program postal meso, se bo zagotovo še pojavilo kakšno, četudi prometno ""neutemeljeno", ker si ga je pač nekdo omislil, da bi nekomu nagajal. Tako je vsaj v tem trenutku videti stanje s ptujske perspektive.
MG

' VZAJEMNI SKLADI
.KBMInfond OSO 42

Premoženjski koraki -vzajemni skladi
še vedno velja, da je premoženje mogoče ustvariti tudi z majhnimi koraki in v Sloveniji so vzajemni skladi vse bolj uveljavljena oblika naložb. Primerni so za vse, ki so pripravljeni varčevati na daljši rok, praviloma vsaj tri leta, in obenem pripravljeni sprejeti nekoliko višje tveganje kot pri klasičnih oblikah varčevanja.
Kako deluje vzajemni sklad
Vzajemni sklad je zbirka premoženja, ki so ga vložili posamezniki. KBM Infond upravlja štiri vzajemne sklade - dva delniška ter dva uravnotežena sklada. Naložbena politika vsakega sklada je predstavljena v prospektu in pove, na katerih trgih in v kakšne vrednostne papirje nalagamo zbrani denar. V Infondovih skladih so vrednostni papirji slovenskih in tujih izdajateljev. Delniška sklada nalagata pretežno v delnice, uravnotežena pa, kot pove že ime, uravnoteženo v delnice in v obveznice. Odvisno od tega
so skladi bolj ali manj tvegani in imajo pričakovane višje ali nekoliko manj visoke donose.
Kako pristopiti
K vzajemnemu skladu se pristopi na vpisnem mestu. Tam izpolnite pristopno izjavo, za kar potrebujete osebni dokument, davčno številko in številko vašega bančnega računa. Kot vlagatelj lahko v sklad vložite denar, ko ga pač imate in kolikor ga imate - na primer vsak mesec nekaj tisočakov ali večji polog, ko je na voljo.
Kako spremljamo naložbo
Dnevnik, Delo, Večer in Finance vsak dan objavijo pregled vrednosti enot premoženja vseh slovenskih vzajemnih skladov. Prav tako ga je mogoče najti na internetu na slovenskih spletnih servisih, za Infondove sklade pa tudi na naši spletni strani www.infond-.si. Tako lahko vsak dan preverite, kako vaš denar dela za vas.
Propagandno sporočilo
Za brezplačne informacije lahko pokličete na tel.
080 22 42
V Ptuju lahko poiščete več informacij o Infondovih vzajemnih skladih na naših vpisnih mestih: DA-MA-FIN, d. o. o., Peter Zajšek, s. p., Pošta Slovenije in Ilirika Turizem.
KBM Infond
Družba za upravljanje d.o.o.
Kidričevo • Je sklep o menjavi zemljišč korak k izgradnji sežigalnice?
Igra mačke z mišjo
Sklep o menjavi zemljišč med občino in podjetjem Talum, ki so ga občinski svetniki sprejeli na zadnji decembrski seji, je sprožil veliko hude krvi, zlasti med tistimi svetniki, ki se s tovrstno menjavo ne strinjajo in so prepričani, da gre pri vsem skupaj še najbolj za nadaljnje korake k izgradnji sežigalnice.
Za zamenjavo zemljišč je sicer zaprosila občina, saj slednja, kot navaja župan Zvonimir Holc, potrebuje urejena zemljiškoknjižna razmerja z dokazilom o lastništvu določenih nepremičnin za nadaljnje postopke pri ureditvi v prvi vrsti obrtne cone in izgradnje kanalizacijskega sistema v skupnem projektu sedmih občin, ki kandidira za evropska sredstva. Predlog o menjavi naj bi bil pripravljen že aprila, najprej naj bi ga obravnaval pristojni odbor za premoženje občine, ker pa ta ni uspel uskladiti mnenja, so o vsebini menjalne pogodbe razpravljali na občinskem svetu. Tako pravi župan Holc in še pojasnjuje: "Talum ima v lasti veliko zemljišč v naši občini, tudi ceste, celo avtobusne postaje ipd. V dogovoru o menjavi zemljišč, ki jih potrebuje občina, so s strani podjetja pač izrazili potrebo oz. željo po nekaj manjših kosih zemljišč na sedanji deponiji rdečega blata, ki je v fazi zapiranja (halda, op. a.). Gre za parcele manjše velikosti, ki zdaj sprožajo spor oz. nestrinjanje določenih svetnikov. Z menjalno pogodbo smo čakali vse do decembra, dlje pa ni več šlo, saj če hočemo kandidirati za sredstva za ureditev obrtne cone, pa tudi za evropska sredstva za projekt zaščite podtalnice, smo morali najkasneje do sredine januarja rešiti vprašanje lastništva. Občina namreč mora biti lastnik določenih zemljišč in ta smo pridobili z menjalno pogodbo s Ta-lumom."
Menjalna pogodba več prinaša občini kot Talumu
Kot je razumeti Holca, naj bi občini že dobesedno tekla "voda v grlo", saj so se^ roki za razpise januarja iztekli. "Če ne bi decembra sprejeli sklepa o menjavi, bi občina izgubila projekt obrtne cone, vreden vsaj 200 milijonov tolarjev, da o izvedbi projekta zaščite podtalnice, kjer prav tako moramo dokazovati lastništvo nad določenimi nepremičninami, niti ne govorimo posebej, saj ocenjena vrednost izvedbe pri nas presega 2 milijardi tolarjev!"
Večina svetnikov je sklep o realizaciji te menjalne pogodbe tako podprla. Manjšina svetnikov pa
te menjave ne podpira z mnenjem, da ščitijo interese občanov, saj naj bi pri tovrstni menjavi pridobljene parcele na sedanji hal-di Talumu omogočale, da na tem območju v primeru izgradnje sežigalnice uredi odlagališče pepela.
"Poudariti želim, da smo že na začetku mojega mandata sprejeli na občinskem svetu sklepe, iz katerih je jasno razvidno, da ne jaz kot župan ne občina Kidričevo ne podpiramo izgradnje sežigalnice in da temu projektu nasprotujemo. Ti sklepi nas zavezujejo, da ne sprejmemo nič takšnega, kar bi lahko peljalo zadeve v pozitivni smeri za sežigalnico. Osebno v tej menjavi zemljišč ne vidim nobene povezave z izgradnjo sežigalnice, ampak je Talumu lastništvo potrebno zaradi uvedbe postopka zapiranja sedanjega odlagališča rdečega blata."
V zvezi s tem je kidričevska občinska uprava zaprosila tudi za mnenje pristojnega okoljske-ga ministrstva (MOPE): "Radovan Tavzes nam je razložil, da sta postopka zapiranja sedanjega odlagališča rdečega blata in urejanja pepelišča za sežigalnico povsem ločena. Poleg tega je po zapiranju t. i. halde predviden še l0-letni monitoring v skladu z evropsko zakonodajo. Bojazen ali nezaupanje, da bi se halda aktivirala za namene pepelišča, pa pač ostaja."
V interesu države možna tudi razlastitev
Zemljišča je torej potrebovala občina in ne Talum, ker pa je slednji lastnik občini potrebnih zemljišč, je postavil pogoje oziroma navedel določene (občinske) parcele, ki jih želi dobiti v last v zameno za ostalo. Primerjava kvadrature zemljišč za menjavo je sicer zelo zanimiva, saj naj bi po pogodbi Talum dobil le nekaj čez 13.000 kvadratnih metrov zemlje v zameno za približno 950.000 kvadratnih metrov, in to brez doplačila, ki bi ga za (vsaj velikostno) razliko zemljišč lahko zahteval. Župan Holc takšno (neenakovredno) menjavo pojasnjuje z dejstvom, da občina od Taluma dobiva v glavnem nepremičnine infrastrukturne narave, kot so ceste ipd., ki jih je že ure-
Referendum v nasprotju z zakonom!
"Sklep, da lahko župan sklene menjalno pogodbo, nima narave splošnega akta. Zakon o lokalni samoupravi v 46. členu določa, da občani odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine (splošni akti so: statut in poslovnik občine, odloki, odredbe, pravilniki in navodila). Iz navedenega izhaja, da sklep o tem, da lahko župan sklene menjalno pogodbo, ni splošni akt občine, o katerem bi bilo možno razpisati referendum v občini! Zupan bo moral navedeni predlog za razpis referenduma zavrniti, ker je v nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi in o tem obvestiti občinski svet."
Iz mnenja Inštituta pravne fakultete o možnosti razpisa referenduma (direktor: mag. Boštjan Brezovnik)
jala doslej in ki bodo tudi v nadalje zahtevale lep kos občinskega proračuna. Po njegovem mnenju je taka menjalna pogodba popolnoma ustrezna in pravična, v prvi vrsti pa rešuje težave občine in ne Taluma: "Menim, da pridobitev lastništva treh majhnih parce-lic na haldi v ničemer ne more vplivati na morebitno ureditev pepelišča na tem območju. Navsezadnje skupna velikost vseh treh parcel ne dosega niti dva odstotka celotne velikosti halde, poleg tega pa se je treba zavedati, da če se bo že država odločila za izgradnjo sežigalnice v tem prostoru, kljub našemu nasprotovanju, lahko pride v zadnji fazi tudi do razlastitve imetnika ali imetnikov nepremičnin za izvedbo objekta, ki je v javnem interesu!
Foto: SM
Svetnik Franc Planinsek: "Občina daje s temi parcelami Talumu proste roke, da za~ne s postopkom ureditve odlagališča pepela za sežigalnico!"
Foto: SM
Zupan Zvonimir Holc: "Menim, da pridobitev lastništva treh majhnih parcelic na haldi v ničemer ne more vplivati na morebitno ureditev pepelišča na tem območju!"
Kaj se bo res zgodilo s haldo, nekdanjim odlagališčem rdečega blata?
Sicer pa, tudi v primeru najbolj črnega scenarija, kot je ureditev pepelišča na sedanjem odlagališču, naj bi se slednje urejalo in odpiralo v desetih časovnih fazah in veliko vprašanje je, če bi v času obratovanja sežigalnice sploh bila odprta ta faza halde, v kateri so sporne parcele."
Župan Holc ob koncu še poudarja, da več varovalk, kot jih je sprejela občina proti izgradnji sežigalnice, ni možno imeti in da spodbijanje te menjalne pogodbe pomeni ogromno škodo za razvoj občine. Tega, kako je lahko Talum lastnik toliko nepremičnin v občini, pa Holc ne želi in, kot pravi, ne more komentirati, saj je kot župan le nasledil sedanje stanje.
"Parcele na haldi bi lahko dali v upravljanje!"
Zato pa bi lahko veliko več o lastninjenju nepremičnin v Kidričevem povedal eden od svetnikov, ki nasprotuje izvedbi menjalne pogodbe, Franc Planinšek: ^"Velika napaka, ki se vleče v naši občini že več let, je prav v tem, da si je Talum v ne tako daljni preteklosti, gre največ za obdobje dobrih deset let, kar prilastil ogromno zemljišč v občini. Ugotavljamo, da je tega zdaj že preko 200 hektarjev. Skoraj vse, kar velja za javno dobro in česar lastnik bi morala biti občina, je lastnik Ta-lum!"
Nasprotovanje sklepu o menjalni pogodbi, tej naj bi po navedbi Planinška nasprotovalo sedem od petnajstih prisotnih svetnikov na decembrski seji, pa kidričevski svetnik pojasnjuje tako: "Če od-
mislimo vsa ostala dejstva, ki se dotikajo lastništva nepremičnin v naši občini, je menjalna pogodba sporna prav zaradi treh parcel na sedanji haldi. Mnenje nas, ki nasprotujemo tej menjavi, je, da te zemlje nikakor ne moremo podariti Talumu v zameno za nekaj drugega. Ničesar pa nimamo proti temu, da te tri parcele Talumu s posebno pogodbo damo v upravljanje! Torej v uporabo za namen saniranja oziroma zapiranja odlagališča rdečega blata. Nikakor pa ne v last. Razlika je bistvena, saj gre za to, da Talum lahko začne s postopkom zapiranja sedanjega odlagališča na podlagi pravice upravljanja, ne pa nujno tudi lastništva! Nikakor nismo za takšno menjavo, razloga pa sta dva: vse tisto, kar si Talum že ni doslej lastninil, bi mu občina podarila, po drugi strani pa lastništvo parcel na haldi Talumu daje proste roke pri morebitni ureditvi pepe-lišča, kar bi mu bilo z upravljavskim statusom onemogočeno!"
"Talum bi rad haldo za odlagališče pepela!"
Planinšek ima veliko pripomb tudi na sam potek seznanjanja svetnikov z vsebino menjalne pogodbe: "Nam, svetnikom, je bila pogodba vsebinsko predstavljena šele decembra, čeprav jo je župan dobil v roke že junija. Dejstvo je, da bi Talum moral s sanacijo odlagališča začeti že junija, saj se je takrat iztekel rok za oddajo vlog. Vloga, ki o je Talum takrat poslal na okoljsko ministrstvo, je bila seveda nepopolna, zato postopek zapiranja še ni bil sprožen. Čeprav se je decembra iztekel zadnji rok, so nam na okoljskem ministrstvu, kjer smo bili predstavniki občine 23. decembra lani, povedali, da je njihova dokumentacija še vedno nepopolna in da jo bodo obravnavali v januarju. Sumimo, da je Talum vso stvar namenoma pustil nedorečeno, ravno zato, ker bi rad sedanje odlagališče rdečega blata uredil za drugačne namene, predvidevamo, da za deponijo pepela! Občani pa želimo, da bi na tem območju nastal zaščiten naravni habitat!"
Kot pravi Planinšek, lastništvo zemljišča na haldi ni nujno potrebno za zapiranje odlagališča. Temu naj bi po njegovih besedah pritrdil tudi Radovan Tavzes: "Da, tako nam je bilo pojasnjeno. Zato se tudi zavzemamo zgolj za ureditev upravljavskega statusa nad temi parcelami. S predajo lastništva pa varovalko pred drugimi postopki oz. drugačno namembnostjo halde izgubimo. Če bi namreč Talum nad temi parcelami imel le služnostno pravico, brez soglasja lastnika ne bi mogel začeti postopka za ureditev deponije pepela. Z lastništvom teh parcel pa takšen postopek lahko začne, saj ne potrebuje nobenega soglasja! Vem, da to tudi župan dobro ve. Tu je tudi glavna poanta, zakaj nasprotujemo zame-
njavi, saj v tej pogodbi vidimo drobne, sicer morda za nekoga prikrite, korake k vzpostavitvi sežigalnice v Kidričevem!"
Bo sledila ovadba odgovornih?
Zagotovil, da tovrstnega objekta v Kidričevem ne bo, predstavniki kidričevske občine na decembrskem srečanju v Ljubljani niso dobili: "Bojimo se, da se bo zgodilo prav to, saj je pri nas največ pripravljenega za takšen objekt. Poleg tega nam je bilo celo povedano, da izgradnja sežigalnice s pomožnimi objekti v našem okolju ne bo zahtevala posebno velikih sredstev, saj naj bi rušenje hiš v pasu do 600 metrov od odlagališča, kar je eden od pogojev, državo stalo le okoli 1,5 milijarde tolarjev!"
Planinšek sicer priznava, da velikost občinskih parcel na haldi ni ravno omembe vredna, saj znaša dobrih 70 arov, ozemlje halde pa meri več kot 44 hektarjev. Poleg tega Talum kljub menjalni pogodbi še vedno ni lastnik celotne halde, ampak imata nekaj zemlje še vedno v lasti vsaj dva zasebnika, med njima tudi Planinšek. Svoje zemlje na haldi ni pripravljen prodati, razen pod pogojem in trdnimi zagotovili, da odlagališča pepela tu ne bo, morebitne razlastitve pa se ne boji: "Razlastitev je res možna. Vendar, kot nam je pojasnil Tavzes, le za izgradnjo samega objekta sežigalnice, ne pa tudi za pomožne objekte, kot je odlagališče pepela! To jasno govori o tem, zakaj si Talum prizadeva pridobiti lastništvo nad ozemljem halde! V nasprotnem primeru, oz. v primeru nasprotovanja ostalih solastnikov bo namreč morebitna ureditev odlagališča pepela težko neizvedljiva ali vsaj zelo vprašljiva!"
Po Planinškovem prepričanju sama menjalna pogodba niti ne bi bila sporna, če v njej ne bi bile zajete prav te tri parcele na hal-di. Zaradi suma o urejanju infrastrukture za sežigalnico so se trije svetniki tudi odločili za pobudo za naknadni referendum o sklepu glede menjalne pogodbe, hkrati s tem pa so sprožili tudi akcijo občanov, ki so z zbranimi 398 podpisi prav tako že podprli pobudo o novem referendumu: "Menim, da bi referendum moral biti, saj gre navsezadnje za lastnino občine, torej last vseh občanov. Vsak sklep ali odlok je pravni akt, tako piše v našem statutu, zato vztrajamo pri referendumu. Če nam to ne bo uspelo in bo pogodba vseeno realizirana, bomo pač poiskali druge pravne poti in če bo treba, tudi ovadili odgovorne ljudi v občini, da niso zaščitili občinske lastnine, kot bi jo morali kot dobri gospodarji!"
Menjalna pogodba med obema pogodbenikoma — občino Kidričevo in podjetjem Talum — je bila podpisana prejšnji teden!
SM
Foto: SM
Ljutomer • Gostišče na Jeruzalemu
Ponudba za peticneze
V Zupanatu Mestne hiše v Ljutomeru sta Zupan obCine Ljutomer JoZef Špin-dler in direktor druZbe Jeruzalem OrmoZ VVS Silvo ŽiZek minuli torek podpisala najemno pogodbo za poslovni prostor na Jeruzalemu.
Na podlagi javnega natečaja se je občina Ljutomer odločila, da gostišče ter ostale pripadajo~e objekte pri cerkvici na Jeruzalemu odda v najem družbi Jeruzalem Ormož VVS, saj je drugi prijavljeni ponudnik, družba Lju-tomerčan iz Ljutomera, predčasno odstopila od tega projekta. Družba Jeruzalem Ormož VVS bo imela gostišče ter pripadajoče objekte v najem 50 let, v dveh letih pa bodo Ormožani po najemni pogodbi morali končati obnovo,
za katero naj bi namenili okrog 300 milijonov tolarjev. "Na tej lokaciji želimo imeti objekt višje kategorije. S predstavniki ljutomerske občine smo se v celoti poenotili in želimo napraviti dvorec, v katerem bomo nudili vrhunske kulinarične in vinarske užitke," je dejal nosilec tega projekta Anton Luskovič, ki se je prav tako udeležil podpisa pogodbe.
V mansardi bodo prostori namenjeni za t. i. mini kongresni turizem, kjer bodo lahko poteka-
Zupan občine Ljutomer^Jožef Spindler in direktor Jeruzalem Ormož VVS, d. d., Silvo Žižek sta podpisala najemno pogodbo za gostišče na Jeruzalemu.
Ljutomer • Komemoracija
Obletnica streljanja talcev
Pred spomenikom padlim borcem v Razlagovi ulici v Ljutomeru, ki ga je po zamisli mariborskega akademskega slikarja Janeza Vidica izdelal ljutomerski kovaški mojster Franc MarjanoviC, je krajevni odbor ZdruZenja zveze borcev Ljutomer pripravil komemoracijo, s katero so obeleZili 60. obletnico streljanja talcev.
Maloštevilne zbrane je nagovoril predsednik ljutomerske borčevske organizacije Ivo Šumak in opisal dogodke, ki so se zgodili 15. januarja 1945. Okupator je takrat ustrelil Ignaca Ficka s Ka-menščaka, Angelo Pilipenko iz ukrajinskega Kijeva, Stanka To-
polnika iz Banovcev ter Jožeta Veberiča iz Zbigovcev. Komemoracije se je udeležil tudi Viktor Stanek iz Ljutomera, ki ga je, takrat 17-letnega, okupator v zadnjem trenutku pomilostil ter odpeljal nazaj v zapor.
MŠ
li različna izobraževanja, seje ter posveti. Nadstropje, kjer so bile sedaj sobe za goste, bodo preuredili v tri do štiri apartmaje, prostor, kjer je bila doslej restavracija, pa bodo obnovili ter še naprej uporabljali v te namene. Kletni prostori, kjer je bila sedaj vinoteka, bodo namenjeni večjemu številu gostov, ki bodo na Jeruzalem prišli organizirano z avtobusi ter si bodo zaželeli manjše gostinske ponudbe. Vino-teko bodo uredili v hiši na bližnjem parkirišču, prav tako pa so se že odločili, da bo svoje prostore na obstoječi lokaciji obdržal Turistično informacijski center.
Novi najemnik se namerava lotiti tudi urejanja širše okolice, na bližnjem parkirišču naj bi uredili stojnice za prodajo kmetijskih pridelkov ter turističnih spominkov.
V primeru, da ne bodo v dveh letih obnovili gostišča, se bo najemna pogodba razdrla, najemnik pa je občini Ljutomer že predložil garancijo v višini 18 milijonov tolarjev, ki jih občina Ljutomer ni dolžna vrniti, če ne bo prišlo do obnove. Najemnina za poslovno stavbo znaša 6 evrov za kvadratni meter mesečno in se poračuna z višino vlaganj v adaptacijo objekta, ki naj bi že v letu 2006 sprejel goste, predvsem tiste najzahtevnejše, ki so za dobro ponudbo pripravljati plačati največ.
Miha Šostarič
Ptuj • Letna konferenca MO N.Si
Za spodobno placo
V jedilnici minoritskega samostana na Ptuju je bila 17. januarja letna konferenca MO N.Si Ptuj, na kateri so volili tudi novo vodstvo stranke na lokalni ravni.
Poleg članov in simpatizerjev ter predstavnikov občinskih odborov iz sosednjih občin so se je udeležili še minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič in Alojz Sok, vodja poslanske skupine Nove Slovenije v DZ, predsednik regijskega odbora N.Si Viktor Dolenc in predsednica regijskega kluba županov in svetnikov Ptuj -Ormož Zalika Obran.
Dosedanji predsednik MO N.Si Ptuj Janez Rožmarin, ki bo stranko vodil tudi v bodoče, je v svojem poročilu spomnil na dogajanja v volilnem letu 2004, ki je bilo za Novo Slovenijo izredno uspešno. Stranka je v vladi prevzela štiri najtežje resorje. V letošnjem letu pričenjajo priprave na lokalne volitve 2006, ki naj bi bile uspešnejše od tistih v
letu 2002, ko so dobili dva svetnika v ptujskem mestnem svetu, kar je po besedah podpredsednika Petra Pribožiča sicer premalo za sprejemanje odločitev, včasih pa so dosegli tudi to. Zadnje lokalne volitve na Ptuju so potekale v znamenju velike koalicije za župana, ki se odraža tudi pri delu v mestnem svetu. Na novih lokalnih volitvah bodo nastopili s kandidatom za župana in svetnike, od članov in simpatizer-jev pa pričakujejo konkretne predloge.
Na konferenci so razrešili dosedanje vodstvo in v novi mestni odbor imenovali Janeza Ferčiča, Dejana Rožmarina, Elizabeto Senčar, Marjana Hrenka, Andreja Erbusa, Marijo Kušar, Veroniko Emeršič, Petra Pribožiča, Janeza Rožmarina, Emi-
Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič (desno) čestita novoizvoljenemu predsedniku MO N.Si Ptuj Janezu Rožmarinu.
la Tomašiča in Maruško Dekleva. Mestni odbor bo tudi v novem mandatu vodil Janez Rožmarin, podpredsednik je Peter Pribožič, tajnica pa Veronika Emeršič. V nadzorni svet so imenovali Ivana Jurkoviča, Štefko Perger in Jakoba Emeršiča, vodil ga bo Ivan Jurkovič.
Kot gosta sta se letne konference MO Nove Slovenije na Ptuju udeležila mag. Janez Drobnič, minister za delo, družino in socialne zadeve, ter Alojz Sok, vodja poslanske skupine N.Si v DZ, oba sta tudi podpredsednika stranke Nove Slovenije. Minister Drobnič je povedal, da je stranka vodenje štirih "najtežjih" državnih resorjev sprejela pretehtano in z odločenostjo, da bodo storili, kar je potrebno. Brez gospodarstva in dobrih delovnih mest ni socialne politike, prizadevali si bodo za to, da se bo splačalo delati, in za dostojno socialno politiko, takšno, ki bo pomagala tistim, ki si v resnici ne morejo pomagati sami. Alojz Sok je ocenil, da je ptujski mestni odbor zelo dober. Ljudje sedaj, ko je v Sloveniji na oblasti desna vlada, pričakujejo veliko, vendar na kratek rok ni realno pričakovati sprememb. Čeprav novi vladi ne bo lahko, je čas na njeni strani. Odločno se bo zavzemal za to, da čim prej pride do izgradnje ptujske obvoznice, ker je to na povezavi Slovenska Bistrica -Ptuj - Ormož daleč največji prometni problem, prav tako tudi za regijo Spodnje Podravje, s katero lahko pridobi tudi Ormož.
MG
Foto: Mlha Sostaric
Ljutomerski borci so položili venec na spomenik padlim borcem. V ozadju je Viktor Stanek.
Ormož • Z vro~e tiskovne konference Koalicije Slovenija
Škodljiva Zupanova politika?
Na prvi letošnji tiskovni konferenci Koalicije Slovenija, ki sta jo zastopala Branko šumenjak in Alojz Sok, je bila povedana marsikatera krepka, še vedno pa je ostalo dovolj tudi za branje med vrsticami ...
"županova večina v občinskem svetu (OS) vodi politiko, ki je po našem mnenju za občino in predvsem za občane škodljiva. Izključuje del občinskega telesa in volivcev, ki so jih izbrali za svoje predstavnike," je menil Branko Šumenjak. Izrazil je tudi svoje ne-strinjanje z načinom dela OS, ki na isti seji, kjer so se že dogajale oprostitve plačila nadomestila za zemljišča, šele sprejema pravilnik, po katerem naj bi se to zgodilo. Opozoril je na številne podražitve, ki so prizadele Ormožane v zadnjem času. Hudo ga moti tudi, ker se proračun sprejema brez razprave, ker gre po njegovem mnenju za uveljavljanje volje enega samega človeka in krojenje celotnega proračuna po volji posameznika. Temu so v koaliciji hoteli narediti konec, zato so za decembrsko sejo OS vložili predlog točke za spremembo poslovnika OS. Predlagali so, da se črta prisega svetnikov in člen, ki opredeljuje, da ni razprave o proračunu. župan točke ni uvrstil dnevni red, ker je menda žaljiva(?).
Šumenjak je prepričan, da jih volilni rezultati zavezujejo, da delujejo v isti smeri naprej. ^"Volilno telo se veča in pričakuje spremembe, pričakujemo, da se bo lokalna oblast ob naslednjih volitvah zamenjala." Najavil je tudi obe osrednji proslavi, ki jih pripravlja koalicija Slovenija - mate-
rinski dan in dan državnosti. Pri slednjem so bili vsako leto očitki, da nagajajo uradni občinski proslavi, čeprav je njihova proslava dneva državnosti starejša. Da bi se temu izognili, so občini predlagali, da omenjeni proslavi uvrsti v svoj program in ju tudi, tako kot druge, financira.
Fiktivni proračun
Alojz Sok je prav tako opozoril, da sprememba odloka o nadomestilu za stavbna zemljišča nosi v sebi vsebinsko napako. Ugodnosti in zmanjšanega plačila so deležni le tisti, ki so podali predloge za spremembo namembnosti, odlok pa velja za vse. Na ta način, po Sokovem mnenju, postajajo ljudje neenaki. Tudi njega moti odsotnost razprave pri sprejemanju proračuna, čeprav menda po l5. členu poslovnika po vložitvi proračuna splošna razprava mora biti. Sok trdi, da se župan norčuje iz članov sveta, saj splošne razprave ne dovoli in nihče ne more nič vprašati.
Podobno se dogaja z njihovimi amandmaji, saj jih vsako leto razglasi za nepravilno vložene. Med metodami dela, ki jih pripisuje županu, so še zastraševanje in grožnje s policijo oziroma vlaganjem tožb na sodišču. Proračun je označil kot fiktiven, saj projektov in predvidenega denarja, ki se lansko leto ni realiziral, ne
prenesejo v naslednje leto. V proračun so naknadno vključili tudi dve cesti, kar je menda povezano z nekaterimi državnimi sredstvi; sklepov o tem svetniki niso videli, Sok pa dvomi, da obstajajo. Cesti predvidevata zadolževanje za 24 milijonov SIT. V tej smeri je tudi opozicija, da bi preizkusila delovanje OS, podala amandma za cesto v Rucmancih, ki prav tako predvideva dodatno zadolžitev. Župan jih je zavrnil, da predlagajo nekaj, kar je nerealno in v nasprotju z zakonom. Že takrat so opozorili, da se je nekaj podobnega zgodilo lani, ko so podoben amandma vložili svetniki s prvopodpisanim Vladom Kovačičem. Sok Trofeniku očita dvojna merila: ena, ko hoče ugoditi svoji svetniški skupini, opozicijo, ki ravna enako, pa prikazuje kot nesposobno razumeti zakone. Opozoril je tudi, da proračun ne znaša 3 milijarde SIT, ker je veliko prikazanega denarja koncesijskega izvora. Tako se le prikazujejo dohodki, gre za 500 milijonov SIT, ki po koncesijski pogodbi pripadajo izvajalcem koncesije.
Sok ne išče imunitete
Na vprašanje o aktualnih tožbah med Trofenikom in Sokom je Sok povedal, da je župan Trofe-nik izgubil številne tožbe. Zadnja je bila tožba za neplačane nadu-
re bivšemu zaposlenemu, težka 850.000 SIT. Trofenik Soka toži za obrekovanje in zadane moralne bolečine, ker je na neki tiskovni konferenci v zvezi s proračunom rekel, da so nekatere postavke v proračunu večje, kot je indeks rasti cen, to pa najbrž zato, ker se iz teh virov napajajo podjetja, v katerih je zaposlen tudi županov sin. V mislih je imel firmo, ki je opravljala geodetske storitve. To je Trofenika tako prizadelo, da je vložil tožbo. Po avtomatizmu se je tožilec obrnil na državni zbor ter povprašal, ali Soka v tem primeru ščiti imuniteta.
Sicer pa to ni prva tožba župana Trofenika proti Soku. 1997. ga je tožil, da je ponaredil sklep občinskega sveta. Toženi je leta 2004 prejel sklep o absolutnem zastaralnem roku. Tudi proti obema strankama koalicije je bilo vloženih več tožb. Zadnja je bil s strani inšpekcije v zvezi z nepravilnim plakatiranjem. Šlo je za privatne objekte in čez leto dni je predlog zastaral. Sok pravi, da bi si želel, da ga obtožijo ali oprostijo, ne pa da na tak način, z zastaranjem, rešujejo tožbe. Odgovornost za to je pripisal bivši sodnici, ki je bila nekoč tajnica na občini Ormož, saj naj bi po njegovih trditvah počakala, da je zadeva zastarala, in potem zapisala sklep o zastaranju.
viki klemen~i~ ivanusa
Markovci • Ekolesa ne želijo
"To ni tovarna marmelade!"
"Ekolesa pri nas ne bo! Ali bomo v občinskem grbu poslej namesto žitnega klasa imeli smrtno glavo?" Tako se je spraševala večina Markovčanov in okoličanov, zbranih na javni razpravi o predvideni gradnji Ekolesovega centra za predelavo in skladiščenje odpadkov v tamkajšnji obrtni coni.
Ekoles je podjetje, ki se ukvarja z zbiranjem, skladiščenjem in predelavo odpadkov za končno obdelavo. Podjetje posluje v Kidričevem, svoje poslovne prostore pa v bodoče v celoti nameravajo preseliti v markov-sko obrtno cono, kjer so že kupili 1,2 hektarja veliko zemljišče.
Kot je pojasnil direktor podjetja Ekoles Vilko Pešec, so se za selitev v obrtno cono Novi Jork odločili, da bi izkoristili svojo razvojno priložnost, saj v Kidričevem, kjer trenutno obratujejo, svojih ciljev dolgoročno gledano ne bi mogli razvijati. "Sedež in dejavnost podjetja nameravamo v celoti preseliti v Markovce. S tem nameravamo omogočiti tudi nekaj novih delovnih mest," je na četrtkovi razpravi pojasnil direktor Pešec in dodal: ^"V skladu s postopkom za pridobivanje dokumentacije smo si v podjetju že pridobili lokacijsko informacijo, izvedli prvo in drugo prostorsko konferenco in javno razgrnili dokumente s predstavitvijo vplivov na okolje." Podjetje Ekoles je
predstavnike občine peljalo na ogled podobnega skladišča v sosednjo Avstrijo, kjer naj bi se slednji prepričali, da tovrstna dejavnost sploh ni tako škodljiva, kot opozarjajo občani.
Franc Korošec, krajan Marko-vcev, je že ob začetku opozoril, da tovrstna dejavnost zagotovo ne sodi v Markovce, saj se domačini v okolici obrtne cone že zdaj pritožujejo zaradi slabših življenjskih pogojev. "Zaposleni v okolici Vitive, ta naj bi v svojih prostorih vršila destilacijo rožmarina, tožijo zaradi glavobola. Tudi domačini, ki v okolici obdelujejo polje, pravijo, da ob delu na bližnjih njivah postajajo omotični. Če se vrnemo na Eko-les, me zanima, ali se nihče ne vpraša, kakšne nevarne snovi se nameravajo kopičiti v teh objektih. Markovsko obrtno cono bomo lahko čez noč preimenovali v območje kemijske industrije. Zaradi okolju in ljudem nevarnih dejavnosti, ki se bodo vršile v obrtni coni, se bo popolnoma razvrednotila vrednost naših parcel in imetja," je prepričan Korošec.
Tudi Dušan Meznarič, krajan Zabovcev, je svoje mnenje, ki ga trdno zagovarja, že večkrat predstavil v javnosti. "Ni potrebno imeti dovolj visoke izobrazbe, da lahko ugotoviš, da nevarni odpadki nimajo kaj iskati v naši okolici, tu pri nas, sredi Ptujskega polja. Naše polje je vsekakor primernejše za pridelavo vrtnin in za ekološko kmetovanje. V svoji okolici pa nikakor ne nameravamo sprejeti Ekolesovega centra za skladiščenje in predelavo odpadkov. To ne sodi v Markovce. In konec," je odločen Meznarič.
Svoje mnenje na četrtkovi razpravi so podali tudi člani iniciativnega odbora Prvenci, ki menijo, da problem Ekolesa nosi za občino približno enako težo kot za njih problem gradnje kompleksa farm v bližini njihove vasi. David Visenjak, ki je strategijo razvoja markovske obrtne cone vključil v svoje diplomsko delo, meni, da je strategija razvoja markovske obrtne cone ušla z vajeti. "Župan, ali se spomnite, da so bili na tem območju načrtovani objekti za iz-
Sp. Zerjavci • Izobraževanje zadružnikov
S povezovanjem učinkoviteje
V torek, 11. januarja, je^ Zadružna zveza Slovenije na turistični kmetiji Pri Mlinarjevih v Spodnjih Žerjavcih pripravila četrto od dvanajstih regijskih izobraževalnih zadružnikov - za zadruge podravske regije.
Izobraževanja so se udeležili predsedniki, direktorji, člani upravnih in nadzornih odborov zadrug ter zaposleni v zadrugah iz podravske regije. Osrednje teme so bile poslovno in kapitalsko povezovanje zadrug v regiji, sodelovanje s podjetji živilsko-predelovalne industrije in organizacije proizvajalcev, promocija kmetijskih pridelkov in živil, prihodnje sodelovanje zadrug v zadružnem bančnem in finančnem sistemu, predstavitev dela v regiji in aktualna dogajanja v kmetijstvu. Srečanja, ki ga je sooblikoval prof. dr. Matija Ko-vačič z Biotehniške fakultete v Ljubljani, sta se udeležila tudi predsednik Peter Vrisk in Martin Nose, direktor Zadružne zveze Slovenije.
Podravska regija skupaj šteje 17 zadrug, ki združujejo 3.675 članov in letno ustvarijo 20 milijard tolarjev prometa, pretežno s prašičerejo in poljedelstvom, zlasti z odkupom žit. Odkup govedi in mleka je na ravni povprečja vseh zadrug v Sloveniji. V regiji imajo zadruge skupaj 48 trgovskih poslovalnic, pretežno z oskrbo z repromateri-alom, preko katerih oskrbujejo svoje člane. Večina zadrug v regiji je majhnih z izjemo dveh, ki ustvarita preko štiri milijarde tolarjev prihodkov na leto.
Zaradi majhnosti pa zadruge ne morejo izkoriščati prednosti, ki jih imajo večje zadruge: boljši pogajalski položaj na trgu,
optimalno izkoriščanje zmogljivosti, racionalizacijo stroškov in poenotenje informacijske tehnologije. Na srečanju je bilo poudarjeno, da bi s povezovanjem zadruge postale učinkovitejše in bi svojim članom lahko bolj koristile. Možnosti sodelovanja ponujajo tudi organizacije proizvajalcev za sadje in zelenjavo.
Drugi del izobraževanja je bil namenjen promociji kmetijskih pridelkov in živil. Predstavljena so bila zakonska izhodišča za izvajanje promocije v Sloveniji in Evropski uniji, kaj promocija zajema in kako lahko pridobimo sredstva za njeno izvajanje. Sledila je predstavitev osnutkov Zakona o promociji, ki se pripravlja v Sloveniji, model avs-
trijskega financiranja promocije kmetijskih pridelkov in živil ter aktivnosti, ki na področju promocije mesa in mleka v Sloveniji že potekajo.
V tretjem vsebinskem sklopu so predstavili možnosti za prihodnje sodelovanje zadrug v zadružnem bančnem in finančnem sistemu. Zadruge so pomembni lastniki Deželne banke Slovenije, d. d., in sooblikovalci njenega prihodnjega razvoja. S kapitalom, ki ga združujejo v Zvezi hranilno kreditnih služb, in sodelovanjem tudi v prihodnje lahko pomembno prispevajo k razvoju zadružnih financ in krepitvi kmetijskega in živilskega sektorja.
Zmago Šalamun
Na internem izobraževanju sta sodelovala tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in direktor Martin Nose.
vajanje drobne obrti? Po mojem mnenju bi bilo potrebno ugotoviti, kje je zadeva ušla iz rok. Nekje v načrtovanju strategije razvoja je spodletelo in tako se danes v obrtno cono selijo obrati, katerih dejavnost je za naše okolje nesporno škodljiva. Okolja, ki je zdravo, po mojem mnenju ni potrebno ekološko obremenjevati," je prepričan Vi-senjak.
Daniel Segula, prav tako krajan Prvencev, je uvodoma dejal, da županu v prvi vrsti zameri njegove uvodne besede, ko se je pohvalil z izgradnjo obrtne cone kot uspešno zaključenim projektom minulih let. Ob tem je Segula še dodal: "Povedali ste, da so parcele v obrtni coni razprodane. Niste pa se vprašali, komu so prodane. Menim, da izgradnja obrtne cone v takšni obliki, kot se trenutno kaže, ni pridobitev občine, ampak ekološka katastrofa tako za okolje kot za domačine, ki živimo v neposredni bližini. Morda trenutno res ni dovolj domačih obrtnikov, ki bi bili zainteresirani za nakup parcel, vendar to še ni razlog, da ste odprtih rok sprejeli vsakršno dejavnost. Gospod župan, s takšnimi potezami, kot je ta, lahko razvrednotite ves svoj trud, ki ste ga v delo občine vlagali doslej. Ali se Vas bomo morali spominjati kot župana, ki je uničil zdravo
Foto: MZ
Direktor Ekolesa Vilko Pešec in župan občine Markovci Franc Kekec
življenjsko okolje?"
Prvenčan Mirko Slana je županu predlagal, da bi bila boljša poteza, če bi najprej sklical sestanek s svojimi občani in šele potem z investitorjem. Slana je predlagal, da se med občani ustanovi skupina strokovno podkovanih ljudi (ne predstavnikov političnih strank), ki bi v celoti obravnavala problematiko mar-kovske obrtne cone. Med drugim je še dodal, da je za izgradnjo Ekolesovega objekta potrebna izdelava neodvisne strokovne študije.
Bojan Rizman, krajan Nove vasi, pa je župana in svetnike opozoril, da so v vrstah občinskega sveta štirje svetniki in župan člani SLS-a. Ta ima v vladnih krogih ministra za okolje in prostor, sicer pa je Rizman iz programa stranke SLS prebral nekaj točk, ki se tičejo varovanja zdravega življenjskega okolja in ki naj bi jih pripadniki stranke tako zagovarjali kot tudi izvrševali.
Člani sveta občine Markovci se v četrtkovo debato niso vključevali, župan Kekec pa je svoje mišljenje strnil z naslednjimi
besedami: "Nisem ne za ne proti. Sem pa za to, da se stroka do tega problema odgovorno obnaša. Od občanov se počutim preveč napaden. Očitke, zakaj Ekoles prihaja v markovsko obrtno cono, pa lahko preprosto pojasnim: pravočasno se je prijavil na javni razpis za nakup parcele v obrtni coni."
"Mi smo prišli s poštenimi nameni in z izdelanimi projekti. V Markovce prihajamo z odkritim namenom, ki ga lahko vsakomur pokažemo. Ko boste na podlagi strokovnih mnenj rekli ne, bomo to upoštevali. Pustite nam, da svoje argumente, namene in študije predstavimo. Bodimo pošteni in realni. Naj se stroka usede skupaj in če nimamo stvari narejenih v skladu s predpisi, ki veljajo tako pri nas kot v Evropi, se lahko dogovorimo," je debato sklenil direktor Pešec in dodal, da bi bila postavitev centra in začasnega skladišča odpadkov lahko tudi priložnost za razvoj tako v gospodarstvu kot tudi turizmu in izobraževanju.
Mojca Zemljarič
Kog • Srečanje upokojencev ob antonovem
Tradicionalno veselo
Antonovo je na Kogu vedno bogato proslavljeno. Minulo soboto je KD Jože Kerenčič pripravilo Antonov koncert božičnih pesmi, na katerem so se predstavili trije pevski zbori in kvartet Deteljica. V nedeljo je bilo proščenje, posvečeno sv. Antonu, v ponedeljek pa so imela svoje vsakoletno srečanje kegljaških ekip društva upokojencev občine Ormož.
Zbralo se je okrog 130 upokojencev. V ženski in moški konkurenci je nastopilo 19 ekip, v dveh pa so nastopili tudi člani društva prašičerejcev. Anton je namreč patron prašičev in s tem tudi uspešne prašičereje. Srečanja na Kogu ostanejo obiskovalcem poleg športnega tekmovanja v spominu tudi po nenavadni malici, ki jim jo organizatorji vedno pripravijo. Ženske namreč poskrbijo za jedilnik, kot smo ga navajeni s kolin — na krožnikih sta kislo zelje in repa, domača klobasa, čurke in pečenka. K temu odlično teče kogovsko vino, za aperitiv pa so ponudili najrazličnejše kombinacije žganja. Druženje ter tekmovanje v takšnem vzdušju je za vse prijetno. Ko pa nastopijo še domači humoristi Klajnčar, Lukman in Kolarič, pa smehu ni ne konca ne kraja.
Predsednik kogovskih upokojencev Ivan Luci je povedal, da so v minulih letih uspeli urediti štiri kegljišča, po dve zunaj in dve v dvorani. Najbolj so
zasedena v času Dnevov turizma na Kogu, ko se na kegljaških tekmovanjih zbere tudi po 50 ekip. Sicer pa je na Kogu 287 upokojencev, ki jim njihovo društvo pripravi različne proslave, izlete, radi hodijo kegljat tudi k v goste, še posebej prijateljske vezi imajo z upokojenci iz Dupleka, Razvanja in
Peker. Nekaj upokojencev sodeluje tudi v pevskem zboru ki ga vodi Darja Horvat Žga-nec. Za večje izlete pa je vedno manj interesa. S tem so povezani precejšnji stroški, ki v proračunu, pretežno kmečkih upokojencev, naredijo preveliko luknjo.
vki
Ekipama kogovskih kegljačev je na začetku tekmovanja zelo dobro kazalo.
Foto: ZS
Foto: vki
Kidričevo • V Apačah se bo začelo dogajati
Strelišče letos, vojašnica leta 2008?
V kïdrïCevskem naselju ApaCe je bila pred dobrimi sedmimi leti nameravana izgradnja vojaSnïce. Zaradi takratnega odpora obCanov proti tovrstnemu objektu je vse skupaj ostalo na papirju. Kot kaže zdaj, pa se zadeve vendarle premikajo v smeri takratnih načrtov in namer.
Po prvotnem projektu je bila v Apačah načrtovana izgradnja velikega vojaškega objekta s kapaciteto 2000 do 2500 zaposlenih, po zadnjih informacijah, ki sicer še niso uradno potrjene, pa naj bi bil objekt precej manjši, saj naj bi se bodoča vojašnica gradila za potrebe 500 do 800 zaposlenih.
Sicer pa bo do prvih konkretnih korakov v smeri izgradnje treba počakati še kar nekaj let, saj naj bi se dela po (optimističnih) napovedih začela šele čez kakšna tri ali štiri leta. Časovno precej bližje je ureditev strelišča, ki ga vojska uporablja že ves čas.
Pripravljenih od 80 do 120 hektarjev zemljišč
"Točnega datuma, kdaj se bo strelišče dejansko začelo urejati, ne morem napovedati, po zadnjih informacijah pa naj bi se to vsekakor začelo še letos. V januarju pričakujemo konkretne odgovore z ministrstva, zato tudi še vedno zamujamo s sprejetjem proračuna. Glede vojašnice pa je stvar res še bolj v zraku. Najprej je bilo namreč rečeno, da se bodo sredstva za novogradnjo v Apačah zagotovila iz prodaje vo-
jaških objektov. Glede na to, da se zdaj vojašnice podarjajo drugim ministrstvom, iz tega naslova torej ni pričakovati denarja. Zato smo se v preteklem letu začeli pogovarjati o tem, da naj se potrebna sredstva zagotovijo iz državnega proračuna oz. iz proračuna ministrstva za obrambo (MO)," pravi župan Kidričevega Zvonimir Holc.
Občina je sicer z omenjenim ministrstvom že podpisala več listin: "Prvi pomembnejši dokument, gre za pismo o nameri, je bil podpisan konec prejšnjega mandata, govori pa o tem, da se na tem območju zgradi vojašnica, hkrati s tem pa naj bi vojska postala tudi sovlagatelj pri ureditvi vse potrebne infrastrukture, ki jo tudi sama potrebuje, kot so, recimo, čistilna naprava, cesta, pločniki, elektrifikacija ipd. Takrat je bil določen celo finančni delež vojske. Poleg tega je v pismu izrecno poudarjeno, da bodo imeli prednost pri zaposlitvah in oskrbi takega objekta domačini."
Za vojašnico ter vse pomožne objekte vključno s streliščem je v maksimalni izvedbi (še vedno) opredeljenih 120, v optimalni pa 80 hektarjev. V sedanjem prostorskem planu občine je predvideno tako strelišče kot bodoča vojašnica., območje pa naj bi se zdaj urejalo fazno, pri čemer je v prvi fazi predvidena prav ureditev strelišča, ki naj bi po mnenju župana Holca zahtevala okoli 650 milijonov tolarjev. Občina bo pri ureditvi sodelovala predvsem v smislu povečanih kapacitet kanalizacijskega omrežja in objektov, ki jih bo urejala v prihodnje. Vojska pa naj bi soinvestirala izgradnjo obvozne ceste, ki bi hkrati služila kot obvoznica za Talum in obrtno cono.
Bi vojašnica že lahko stala?
Kot pravijo v slovenski vojski, je bil osnovni namen predvidene gradnje nove vojašnice v Apačah zagotovitev novih kapacitet vojske zaradi premestitve vojaš-
kih kompleksov iz mestnih središč (tudi iz Ptuja in Slovenske Bistrice): "Začetek priprave osnov za gradnjo vojašnice Apače sega v leto 1995, ko so se začeli pojavljati programi in elaborati. V letu 1997 je bila izdelana prostorska preveritev lokacije s programsko idejno zasnovo nove vojašnice. Tedanje vodstvo občine je pri pripravi sprememb občinskih planskih dokumentov izločilo območje za potrebe obrambe, kar je posledično zaradi neupoštevanja obveznih izhodišč državnega plana RS pomenilo ne-sprejetje le-teh na nivoju države," pojasnjuje zaplete in upočasnitev izgradnje tiskovni predstavnik SV Simon Korez.
Zaradi opisanih težav je bila nato šele v začetku leta 2004 s strani MO naročena in izdelana nova programsko prostorska zasnova kot osnova za izdelavo planske dokumentacije, ki jo je v drugi polovici leta 2004 sprejela tudi občina Kidričevo: "Po opredelitvi ustreznih podatkov na-
merava MO pristopiti k izdelavi izvedbenih prostorskih aktov (državni lokacijski načrt) za območje namenjeno obrambnim potrebam, ki trenutno predvideva tako izgradnjo vojašnice kakor tudi ureditev pripadajočih vadišč in strelišča. Sodelovanje SV z občino Kidričevo se torej v tej smeri nadaljuje."
Kot še pojasnjujejo v SV, realizacija izgradnje vojašnice, ureditev vadišč in izgradnja strelišča zahteva znatna finančna sredstva, pri čemer bo, kot že rečeno, imel prednost projekt ureditve strelišča za pehotno orožje: "Za ta projekt ima SV že izdelan osnovni koncept, medtem ko je opredelitev ostalih programskih elementov (vsebine in kapacitete vojašnice) šele v pripravi."
Urejeno strelišče torej v Kidričevem lahko pričakujejo v kratkem, na kaj bolj konkretnega v zvezi z vojašnico pa bo treba še počakati.
SM
Ptuj • Dolga sanacija Cučkove 2
Sedanje neurejeno strelišče v Apačah naj bi se po zagotovilih župana Holca in slovenske vojske za~elo urejati že letos.
Sedem (ne)pomembnih dni
Nacionalna katastrofa
Nima zlatih kljuk, žre pa denar
Rekonstrukcija poslovno-stanovanjskega objekta v ČuCkovi 2 na Ptuju, začela se je v letu 2002, predvidoma dokončala pa do konca maja letos, vzbuja pomisleke glede trajanja in cene, zato so jo mestni svetniki vzeli pod drobnogled. Kot je pokazal dosedanji pregled opravljenega dela in porabljenega denarja, odstopanj ni.
"Kam gremo," se v zadnjem intervjuju za mariborski Večer vznemirjeno sprašuje predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) dr. Boštjan Zekš, ko navaja, da je lani ljubljanska univerza izpadla iz spiska 500 najbolj znanih (in priznanih) univerz na svetu. "To je nacionalna katastrofa," pravi in dodaja, da se klub "poznavanju tega dejstva nihče ne vznemirja". Dr. Zekša skrbi takšno zadovoljstvo z obstoječim stanjem, ki se po njegovem mnenju na žalost — samo še slabša.
Alarm, ki ga sproža predsednik SAZU, seveda lahko razumemo na različne načine, v skrajni konsekvenci bi se lahko tudi vprašali, kakšna in kolikšna je pri vsem tem odgovornost najrepre-zentativnejše nacionalne znanstvene in umetniške institucije. Še zlasti, če upoštevamo, da pri svojem delovanju, še zlasti pa pri izbiranju novih članov, ni vselej sposobna dosledno slediti predvsem kriterijem strokovne odličnosti. Tako se dogaja, in to predsednik SAZU tudi sam priznava, da imajo največ težav z vključevanjem v Akademijo predvsem tisti kandidati, ki so v javnosti najbolj znani, najbolj angažirani in tudi najbolj uveljavljeni, se pravi tisti, ki izstopajo iz povprečja. "Gre za volitve, ne za kolektivno odločanje," poskuša pojasniti dr. Zekš. "Vsak član akademije se kot posameznik odloči, koga bo podprl. Pri takšnih osebnih odločitvah prihaja do izraza tudi afiniteta do kandidata, ne le njegova znanstvena ali umetniška vrednost ... Emocije igrajo pomembno vlogo na vseh volitvah, tudi političnih. Skušamo apelirati na člane, naj ne gle-
dajo na kandidata kot na človeka z vsemi njegovimi napakami, ampak le to, kaj je ta človek naredil, koliko je znan v svetu in pri nas, kakšna so njegova dela. A osebnega vidika, žal, ni mogoče popolnoma izključiti ... "
Predsednik SAU dr. Zekš govori o prizadevanjih, da bi se akademija bolj "odprla" in bolj zaznavno vključila v obravnavanje vprašanj, ki pomenijo poseben izziv tudi za znanost in umetnost. Pravzaprav bi ravno ob tem lahko najbolje ugotavljali, koliko je akademija z vsemi svojimi kadrovskimi potenciali spodbujevalec in motor nacionalnega razvoja, koliko pa zgolj "častitljiva" združba bolj ali manj sivih glav, brez kakšnega pomembnejšega^ vplivanja na neposredna dogajanja. Če bi dosledno sledili zanimivim (in v marsičem provokativnim) razmišljanjem dr. Zekša, potem bi prej lahko rekli, da akademija še vedno nima kakšne vplivnejše in ne-posrednejše vloge pri kreiranju politike na mnogih pomembnih nacionalnih področjih. Tako je predsednik SAZU izrazito kritičen do razmer v visokem šolstvu, ne da bi hkrati povedal, v kolikšni meri so se (oziroma bi se lahko) na tem področju angažirali akademija in njeni posamezni člani. Iz tistega, kar pripoveduje dr. Zekš, bi prej lahko sklepali, da so jih "politiki" oziroma tisti, ki odločajo, kratkomalo obšli. Seveda pa je možno tudi to, da akademikov in njihove inšti-tucije vse to preprosto ni zanimalo ...
Ena izmed tez predsednika dr. Zekša je, da "ustanavljamo nove in nove visokošolske zavode, že celo generacijo, na političen način. Ustanovitev mariborske
univerze je bila politični projekt, tudi mariborska je politični projekt in nova primorska univerza tudi. Še hujše pa je, da take politične projekte vodijo politiki, ki na žalost ne vedo, kakšna mora biti dobra univerza, in domnevajo, da je to zastonj. Ustanavljamo nove visokošolske zavode tako, kot je Kristus v Kani galilejski s čudežem nahranil ljudi. To ne pelje nikamor. Kako naj bi se nekaj kvalitetno razvijalo, če denarja ni. Z bolj ali manj enakim proračunom imamo vedno več šol. Ker denarja primanjkuje, se ustanavljajo šole, na katerih ni nobene možnosti za pedagoško, znanstveno in strokovno delo. Profesorji se vozijo sem in tja in pripovedujejo iste zgodbice, enkrat v Ljubljani, drugič v Kopru, Celju ali Novi Gorici. Mogoče sem že prestar in preveč črno gledam na svet, a česa se študent nauči v takih šolah. In pri tem običajno plačuje, nesrečnik. To so resni problemi in v takem okolju se akademiki ne bodo pojavljali
Dr. Zekš ima zelo prav, ko poudarja, da bi bil potreben širši dogovor o tem, kam gremo, kaj bi radi. Hkrati pa njegove odkrite kritične pripombe zaslužijo ustrezno pozornost in dodatno osvetlitev iz vseh možnih zornih kotov. Brez strahu, da bi pretiravali, pa lahko rečem, da tudi akademiki svoje pravice do glasu ne bi smeli zlorabljati za preveč lahkotne ocene ali za kategorične ugotovitve, da se v okolju, ki je očitno polno dilem in potrebno dodatnih naporov in novih rešitev, preprosto "ne bodo pojavljali".
Jak Koprivc
Zaradi neprimerne konstrukcije v posameznih etažah Čučkove 2, kjer je še pred nekaj leti potekala zdravstvena dejavnost, je Zdravstveni dom Ptuj opustil dejavnost v njej, jo vrnil mestni občini Ptuj, še pred tem pa je gradbeni inšpektor izdal odločbo o nujnih vzdrževalnih delih oziroma sanaciji lesenih stropnih konstrukcij. To je bilo v letu 2001, že leto prej pa je bila po naročilu Zdravstvenega doma Ptuj izdelano poročilo Zavoda za gradbeništvo Republike Slovenije, ki je ugotovil, da so stropne konstrukcije sposobne prevzeti le lastno težo, dodatne zaradi predelnih sten in regalov ter predpisane koristne obtežbe za zdravstvene domove pa ne.
Mestna občina Ptuj se je potem, ko je dobila vrnjen objekt, odločila, da bo v njem uredila 16 stanovanj za socialne upravičence na skupni površini skoraj 952 m2, v kletnih prostorih pa štiri prostore v skupni površini skoraj 256 m2 za poslovne namene. Že ob pričetku del oktobra leta 2002, takrat so pričeli s pripravljalnimi deli, se je vedelo, da obnova ne bo enostavna, da bo zahtevna in bo tudi nekaj časa trajala. Dolgost obnove in višina do sedaj vloženih sredstev pa so občasno v ospredju svetniških razprav na mestnem svetu. Nekateri dvomijo, da so do sedaj vložena sredstva upravičena, tudi zato je ptujski župan dr. Štefan Čelan napovedal, da bodo v letošnjem letu razpravljali o delu Podjetja za stanovanjske storitve, ki po pogodbi upravlja s stanovanji v lasti mestne občine Ptuj in poslovnimi objekti oziroma nekaterimi drugimi objekti. Zelo visoka se svetnikom zdi postavka za investicijsko vzdrževanje v višini 95 milijonov tolarjev v letu 2005, pa tudi številke
za sanacijo posameznih stavb, ki se vse končajo na okroglo, tri milijone, pet milijonov in podobno. Nazadnje je na prvi decembrski seji v lanskem letu o tem razpravljal svetnik SDS Avgust Lah, ki je "upravičeno skeptičen, ali to podjetje obrača občinski denar kot dober gospodar. Zato bi bilo prav, da bi preverili vse račune z izvajalci, in ali ne bi bilo mogoče določene sanacije izvesti veliko ceneje."
Mestni svetniki so prejeli podrobno poročilo o dosedanjem poteku sanacije v Čučkovi 2, pripravila sta jo Slavko Vamberger iz Podjetja za stanovanjske storitve in Bogdan Kovač iz Mestne občine Ptuj, oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje. Projektantski predračuna je ocenil, da bo za rekonstrukcijo potrebno zagotoviti kar 173 milijonov tolarjev. Doslej je bilo v njeno obnovo od leta 2002 do leta 2004 vloženih nekaj manj kot 120 milijonov tolarjev iz stanovanjskega dela, in nekaj več kot 22 milijonov tolarjev iz poslovnega dela. Do dokon-
čanja vseh načrtovanih del, to naj bi se zgodilo do konca maja letos, pa bo potrebnih še 20 milijonov tolarjev. Rekonstrukcijo objekta so morali izvajati po navodilih statika in v skladu s projektno dokumentacijo, sanacijska dela je izvajalo GP Gradis Gradnje Ptuj. Z gradbeno-obrtniškimi in instalacijskimi deli so pričeli v marcu leta 2004. Izvajali so jih različni izvajalci, ki so jih izbrali na podlagi najugodnejših ponudb.
"Rekonstrukcija takšnega objekta kot je Čučkova 2, zahteva mnogo znanja in izkušenj, saj smo morali glede na stanje objekta rešitve dajati sproti ter dopolnjevati projekt. Za objekt se vodi gradbeni dnevnik, v katerega se vpisujejo vse spremembe s strani strokovnega nadzora," med drugim izhaja iz pisnega poročila o poteku sanacije in obnove Čuč-kove 2. Dejstvo pa je, da čeprav objekt nima zlatih kljuk, žre denar. 16 družin pa bo le dobilo človeka vredno bivalno okolje.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Sanacija in obnova poslovno stanovanjskega objekta v Cuč-kovi 2 naj bi bila končana do konca maja letos.
Foto: SM
četrtek • 20. januarja 2005
Kmetijstvo, podeželje
ŠtajerskiTEDUlK H
Kmetijstvo • (Pre)drago ravnanje s klavničnimi odpadki
Milijardni prihodki KO-TA
Predelava klavničnih odpadkov, mišljeni so predvsem tisti prve in druge kategorije, ki so označeni z oceno "zdravju škodljivi", je že dolgo trn v peti mesnopredelovalne industrije. Predvsem zaradi visoke cene, ki jo zaračunava edino podjetje s koncesijo (KO-TO Ljubljana) za tovrstno obdelavo, saj je potrebno za kilogram odpadkov, namenjenih predelavi, odšteti kar 57,3 tolarja (brez DDV). To pa se pozna tako pri ceni storitve klanja kot — posredno — tudi pri višjih cenah mesa v maloprodaji.
Odločitve o razpisu ali podaljšanju koncesije še ni
Kot vse kaže, pa se situacija tudi po izteku koncesije za zbiranje in obdelavo klavničnih odpadkov, ki jo do aprila letos še ima KO-TO, ne bo spremenila.
Vsaj ne bistveno.
O izboru novega koncesionar-ja oziroma o podaljšanju koncesije bo odločalo dejstvo, da mora za stranske živalske proizvode 1. in 2. kategorije zagotoviti ravnanje vsaka država članica EU v okviru svojih zmogljivosti ravnanja z odpadki. Trenutno je v Sloveniji samo ena kafilerija, ki zadošča ve-
Razvrstitev klavničnih odpadkov
Kategorija 1: posebno nevarni odpadki:
-	specifični rizični material (v nadaljevanju: SRM). Če SRM niso bili predhodno odstranjeni, se kot SRM ocenijo cela trupla živali (govedo, ovce, koze);
-	usmrčene živali zaradi ukrepov zatiranja transmisivnih spon-giformnih encefalopatij;
-	poginule hišne živali, živali iz cirkusov, živalskih vrtov in poskusne živali;
-	živali in živalski proizvodi, ki vsebujejo ostanke prepovedanih ali škodljivih substanc.
Če so živalski odpadki z nizkim ali visokim tveganjem pomešani s posebno nevarnimi živalskimi odpadki, se takšni odpadki štejejo za posebno nevarne živalske odpadke. Kategorija 2: živalski odpadki z visokim tveganjem (konfiskat) so celi trupi živali, posamezna živalska tkiva, telesne tekočine ali drugi materiali živalskega izvora, predelani ali nepredelani, ne glede na vrsto živali, za katere je uradni veterinar ugotovil, da so patološko spremenjeni, kužni ali kontaminirani in predstavljajo material z visokim tveganjem za širjenje kužnih bolezni, oziroma lahko drugače ogrozijo zdravje ljudi. Kategorija 3: živalski odpadki z nizkim tveganjem so klavnični in drugi odpadki živalskega izvora, razen konfiskata iz prejšnje točke, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, in predstavljajo material z nizkim tveganjem za širjenje kužnih bolezni. Če so živalski odpadki z nizkim in visokim tveganjem pomešani, se takšni odpadki štejejo za odpadke z visokim tveganjem. Veterinarsko-sanitarni red je določil klavnicam, da v tehnološki fazi klanja strogo razvrščajo živalske odpadke po kategorijah: pri klanju govedi, telet in drobnice nastajajo odpadki 1. in 3. kategorije, pri klanju prašičev pa le odpadki 3. kategorije.
terinarskim in okoljskim merilom toplotne obdelave teh živalskih stranskih proizvodov. Pričakovati pa je, da se bodo predelovali živalski stranski proizvodi 3. kategorije izven objektov javne službe, kar se deloma že dogaja z izvozom, in nekateri poizkusi biološke predelave teh odpadkov, ki jih je od vseh živalskih odpadkov za okoli 70 odstotkov," so na naše vprašanje, kako se bo v prihodnje urejala predelava kla-vničnih odpadkov, odgovorili s pristojnega okoljskega ministrstva.
Minimalno znižanje cen na račun sežiga?
Iz odgovora je razbrati, da imamo v Sloveniji le eno (približno) ustrezno kafilerijo za celotno predelavo klavničnih odpadkov prve in druge kategorije, ki ima s tem tudi status javne službe in da nikjer na vidiku ni videti kakšnega konkurenta. KO-TO torej ostaja. Kaj pa cene storitev?
"Ceno storitev za živalske stranske proizvode 1. in 2. kategorije določa Vlada RS v obliki tarife, ta cena pa se vse od leta 2001 ni spremenila. V prihodnje se pričakuje zmanjšanje cen za sežiganje kostne moke, če bi se ponudila možnost sežiga v cementarnah, kar pa bi lahko znižalo tudi končno ceno storitev javne službe."
Končni produkti predelave teh odpadkov so kostna moka in maščobe. Sežig kostne moke se zaenkrat izvaja v TE Šoštanj, za
sežig maščob pa je izdanih več dovoljenj. Delež vseh predelanih živalskih beljakovin (moke) in maščob je v živalskih odpadkih med 36 in 42 odstotki.
Tudi v nekoliko bolj dolgoročni prihodnosti na tem področju strategije ravnanja z odpadki v naši državi ni videti kakšnih bistvenih inovativnih rešitev: "Težnja je, da se za stranske živalske proizvode 3. kategorije poišče najcenejšo možnost predelave oziroma ponovne uporabe (prehrana malih živali, kompostiranje, proizvodnja bioplina), za 1. in 2. kategorijo pa je obstoječi postopek toplotne obdelave in sežiga kostne moke veterinarsko in okoljsko najprimernejši. Primerno pa bi bilo obnoviti kafilerijo in jo prilagoditi dejanskim potrebam glede količine. Sežiganje kostne moke se pričakuje v sežigalnicah komunalnih odpadkov ali cementarnah, to pa predstavlja nekoliko cenejši način odstranjevanja moke," so še povedali na okoljskem ministrstvu.
Po mnenju nekaterih strokovnjakov se cena celotne storitve (odvoza in predelave) na račun cenejšega sežiga ne bo bistveno spremenila; največji optimisti pričakujejo tja do 15-odstotno znižanje cene, vendar še ne v bližnji prihodnosti.
Zaradi storitev KO-TA do 30 odstotkov višje cene klanja
Sicer pa morajo že v samih
klavnih obratih poskrbeti za primerno sortiranje in začasno deponiranje klavničnih odpadkov: "V ta namen so postavljene zelo visoke in stroge norme, ki so vplivale na delno preureditev opreme, tehnologije in organizacijo dela. Že na liniji klanja je odpadke potrebno strogo ločevati, posode morajo biti ustrezno označene glede na kategorijo živalskih odpadkov, SRM odpadke pa je potrebno preliti s termo stabilnim kontrastnim barvilom in shranjevati v posebnem prostoru (zaklenjen prostor s priključkom za toplo vodo), v posebni embalaži (kontejnerji), pod posebnimi pogoji (temperatura prostora 4 °C ali manj). Podjetje KO-TO kot edini koncesionar za odvoz živalskih odpadkov le-te prevzema s kamionom kontejnerjem, in to skupaj vse kategorije živalskih odpadkov, pri tem pa zaračuna kompletni odpad pod kategorijo 1, torej kot posebno nevarne odpadke, ki v strukturi živalskih odpadkov predstavljajo manjši del," pojasnjuje tehnologinja Simona Urbančič.
Strošek storitve KO-TA zaradi takšnega načina odvoza in opredelitve bremeni klavnice do 30 odstotkov vrednosti usluge, zato so slovenske klavnice najdražje in nekonkurenčne. Posledica tega je, da kljub zadostnim kapacitetam slovenskih klavnic, določeni domači in tuji kupci živine koristijo usluge izven države (Italija, Avstrija, Madžarska ...) in nato tržijo meso na slovenskem tržišču.
Konkretno na to težavo, po-
vezano (tudi) s stroški ravnanja s klavničnimi odpadki, opozarja še Danilo Potokar s KGZS, ki se sicer v svoji izjavi omejuje zgolj na klanje prašičev: "Dodatno težavo na področju konkurenčnosti svinjskega mesa predstavljajo dvakrat višji stroški klanja, kot jih dosegajo klavnice v sosednji Avstriji. Poleg povečanja različnih pristojbin so se zaradi nejasnega razumevanja evropskih predpisov čez noč za petkrat povečale količine odpadkov v klavnicah. V največji izmed slovenskih klavnic prašičev neposredni stroški storitev, ki jih normira država (med njimi je tudi KO-TO, op. a.), predstavljajo 122 odstotkov cene klanja v Avstriji! Zato ne bo nič čudnega, če se bo v prihodnosti klanje prašičev preselilo v to državo, saj dovolj pove že podatek, da bi največji slovenski proizvajalec svinjine z letno realizacijo 650 ton mesa znižal stroške za 25 milijonov tolarjev!"
Brez tehtanja do milijard
Prav tako, kot pravi Urbančiče-va, KO-TO opravlja prevzem živalskih odpadkov brez tehtanja, ker vozila nima opremljenega s tehtnico: "Ker gre za predpisano velikost kontejnerja, se ga ne da stehtati na običajni tehtnici na klavnici. Torej se prevzema živalske odpadke po oceni, predvsem na škodo klavnice, kar je v nasprotju z vsemi tržnimi zakonitostmi. V primeru ugovora slednjega ali zavrnitve računa usluge, podjetje KO-TO dpove uslugo, kar posredno pomeni ustavitev proizvodnje v obratu."
Za konec pa zgolj še ta zanimiv podatek: KO-TO naj bi letno iz slovenskih klavnic zbral okoli 45.000 ton klavničnih odpadkov. Če računamo, da za vsako tono izstavi račun za 57.300 tolarjev neto, dobimo prav neverjetno lepo številko. Tudi če od tega odštejemo ceno sežiga, ki jo plačuje ta edini koncesionar — ta znaša 9500 tolarjev — je izkupiček še vedno takšen, da se lahko v tem podjetju le smejejo. Ste izračunali?
SM
Kmetijstvo • Se o klavničnih odpadkih
PP mesno-perno moko prodaja za pasjo hrano
Izjemno drago predelavo klavničnih odpadkov so v PP rešili že davno, s svojo kafilerijo, čeprav jim jo je v vmesnem obdobju precej zagodla afera BSE. Odpadki iz perutninskih klavnic namreč niso nujno vezani na storitve javne službe (KO-TO), saj načeloma veljajo za nenevarne odpadke tretje kategorije, ki se jih lahko predeluje tudi izven objektov javne službe za predelavo odpadkov.
Kot ena od možnosti predelave klavničnih odpadkov se v zadnjih časih vse pogosteje omenja tudi izgradnja bioplinskih naprav, vendar, kot pojasnjujejo na ministrstvu, zadeva ni tako enostavna, saj naj bi se v tovrstnih napravah lahko kot energent uporabljali le perutninski klavnični odpadki (tretja kategorija): "Ob tem pa morajo biti upoštevani dokaj strogi veterinarski predpisi, pridobiti pa je treba tudi dovoljenje za predelavo odpadkov po predpisih na področju varstva okolja."
O morebitni tovrstni izrabi perutninskih klavničnih odpadkov pa v največjem slovenskem perutninskem gigantu ne razmišljajo. PP ima namreč že od vsega začetka na Ptuju, v sklopu klavniške-ga kompleksa, svojo kafilerijo, za katero je že v letu 2003 pridobila ustrezni certifikat kot dokazilo za doseganje evropskih standardov, kar ji omogoča tudi izvoz končnih produktov predelave odpadkov
(mesno-perne moke). Nadaljnja uporaba mesno-perne moke, ki jo danes izvažajo, je bila prepovedana v času afere BSE, ko so jo iz PP morali voziti na sežig v TE Šoštanj: "To je naše podjetje v obdobju med leti 2001 do 2004 stalo okoli 400 milijonov tolarjev letno. Govorim zgolj o ceni sežiga, saj smo odpadke ves čas predelovali sami, le nadaljnja uporaba je bila v tem obdobju ustavljena. Če k ceni za sežig prištejemo še stroške naše predelave, ki se v tem času niso pokrivali s prodajo, se je ta cifra hudo povečala, čez milijardo in pol, saj smo morali hkrati nadoknaditi še mesno moko s sojo kot vir beljakovin v krmi," pojasnjuje izvršilni direktor za perutninsko proizvodnjo Slavko Visenjak.
Od lani teh težav v PP nimajo več, saj celotno maso pridelane mesno-perne moke prodajajo kupcu v Madžarski, ki jo nato kot surovino uporablja za izdelavo pasje hrane: "Seveda pa mora
biti ta moka ustrezne kvalitete, ki jo kupec zahteva, čemur smo se prilagodili. To pomeni, da mora moka odgovarjati mikrobiološkim kriterijem, vsebovati mora določeno količino beljakovin, imeti ustrezno vlago itd."
V	KO-TO še vedno valilniški odpad
Letno se v ptujski kafileriji pridela okoli 4000 ton mesno-perne moke in okoli 1500 ton maščob.
V	PP priznavajo, da je predelava klavničnih odpadkov v KO-TU izjemno draga, zato je njihova lastna kafilerija, ki zadostuje vsem potrebam Perutnininih obratov v Sloveniji, rentabilna. Dnevno v njej predelajo od 40 do 50 ton odpadkov, iz česar vsak dan nastane od 12 do 13 ton mesno-perne moke. Sicer pa čisto brez KO-TA tudi PP ne more, saj v to koncesi-onarsko podjetje po črki zakona še vedno vozijo in plačujejo predelavo valilniškega odpada ter celotne količine transportnega ali
drugačnega pogina piščancev. Za predelavo plačujejo KO-TU toliko kot vsi ostali, torej 57 tolarjev po kilogramu, vendar Visenjak pravi, da ne gre za velike količine; v povprečju tedensko naj tonaža omenjenih odpadkov, ki morajo v KO-TO, ne presegala 5 ton.
Podobno kafilerijo kot PP imajo zaenkrat tudi v Pivki, vendar njihov obrat nima izvozne številke oz. certifikata, ki bi jim omogočal izvoz, zato morajo vse predelane odpadke voziti na sežig.
Čeprav v PP ne pride v poštev uporaba predelanih klavničnih odpadkov kot energentov, pa to ne pomeni, da ne razmišljajo o bioplinski napravi: "Res razmišljamo o napravi za proizvodnjo električne energije na osnovi porabe bioplina s partnerji, ampak v tem obdobju ni še nič definirano. Ne bi pa uporabljali teh kla-vničnih odpadkov kot surovino, saj s temi odpadki nimamo težav. Večje težave so s hlevskim gno-
jem, z gnojevko na farmah prašičev, računati pa je možno še na koruzno silažo. Vendar je o tem projektu zdaj prezgodaj govoriti," še pravi Slavko Visenjak.
Obisk in fotografiranje procesa predelave odpadkov v notranjosti kafilerije pa nam odgovorni v PP niso dovolili!
SM
Foto: SM
Izvršilni direktor perutninske proizvodnje Slavko Visenjak: "Perutnina s klavničnimi odpadki nima težav!"
12 TEDNIK
Kultura, izobraževanje
četrtek • 20. januarja 2005
Ormož • Tabu tema - posebna šola
Povsem običajna šola za drugačne otroke
Zorica Šimunič je minulo šolsko leto vodila OŠ Stanka Vraza s pooblastilom, od septembra pa je tudi uradno postala ravnateljica šole s prilagojenim programom. Obiskuje jo 31 otrok v 6 oddelkih, imajo pa tudi en oddelek podaljšanega bivanja.
št. tednik: Kdo so otroci s posebnimi potrebami?
Z. šimunič: Po zakonodaji so otroci s posebnimi potrebami gluhi in naglušni, slepi in slabovidni, telesno ovirani, dolgotrajno bolni, z motnjami vedenja in osebnosti, ki imajo specifične učne težave in z motnjo v duševnem razvoju. V šoli Stanka Vraza so učenci z motnjo v duševnem razvoju. Ostali otroci s posebnimi potrebami so integrirani v običajni šoli. Paradoks je, da je večina integriranih otrok v OS prav otrok z motnjo v duševnem razvoju, ki niso predvideni za integracijo.
št. tednik: Kakšni so razlogi, da se otroci, ki sodijo k vam, znajdejo na običajni OŠ?
Z. šimunič: Najpogostejši razlog so starši, ki ne sprejmejo dejstva, da imajo otroka z motnjo v duševnem razvoju. Ko dobijo odločbo, ki njihovega otroka usmeri k nam, imajo možnost, da se nanjo pritožijo in drugostopenjska komisija temu tudi pogosto ugodi. Ko se v OS ugotovi, da otrok ne dosega minimalnih ciljev, bi morala OS speljati postopek za prešolanje tega otroka. V devetletki so natančno določeni minimalni standardi, ki jih otrok mora dosegati in kdor jih ne, ni usmerjen v pravi program. Devetletka ne predvideva ponavljanja v prvih dveh triadah. To pa zato, ker je program naravnan na psihofizične sposobnosti otrok take starosti. Sola je dolžna poskrbeti, da se takega otroka usmeri v nižji izobrazbeni standard.
št. tednik: Znano pa je tudi,
Kaj je šola s prilagojenim programom?
To je devetletna osnovna šola. V njej se učenci učijo različne predmete kot v vsaki drugi šoli, pišejo domače in kontrolne naloge, tekmujejo v bralni znački, veseli šoli in obiskujejo različne krožke. Posebnost šole je v tem, da se učenci učijo počasneje, na specifičen način in pri tem jim pomagajo tudi posebni učitelji — specialni pedagogi. Po uspešno končani takšni OŠ se učenci lahko vpišejo na nekatere srednje šole.
da med šolami velja precejšnje rivalstvo, saj je otrok vedno manj, vsi normativi pa so narejeni na število otrok. Zdi se, da bodo počasi lahko brez dela ostali tudi učitelji, kaj menite o tem?
Z. šimunič: Zmanjšuje se število otrok, število oddelkov in učiteljev narašča, kar pomeni, da se dviguje kvaliteta pouka. Kljub temu so osnova še vedno otroci. Seveda vsak malo tudi špekulira. Če etično postavimo, tudi pri nas ni oddelka, če ni otrok, enako v vseh drugih šolah. Otrok naj bo tam, kamor po svoji naravnanosti sodi, kjer bo največ pridobil, napredoval. Pravica otrok naj bo na prvem mestu. Moram pa poudariti, da je sprejemanje različnosti pri nas na vedno višji stopnji. Ko so se pred leti prvič na šolo priselili oddelki vrtca Ormož, ki nimajo več prostora v matičnem vrtcu, je bil odpor staršev, prizadetih, da bi bili njihovi otroci v fizični bližini prizadetih otrok, enormen. To smo uspešno prebrodili in danes ugotavljamo, da otroci, ki so obiskovali vrtec v naših prostorih, sprejemajo otroke s posebnimi potrebami povsem drugače. Tudi danes sodelujemo ob različnih priložnostih, prisostvujejo našim proslavam. Starši so ugotovili, da so tukaj dobri pogoji za njihove otroke in ni več nasprotovanja proti tej simbiozi pod isto streho. V isti hiši je tudi glasbena šola.
št. tednik: Pred časkom je bilo v debati o prostorskem planu mesta rečeno, da naj bi se v vaše prostore preselil vrtec. Se bo vaša šola ukinila?
Z. šimunič: Ne, šola se ne bo zaprla. Nikoli se ne bodo vsi otroci mogli integrirati v običajne OS. O prostorskem planu smo v šoli razpravljali na konferenci in smo mnenja, da se vsem otrokom v občini, od vrtca do gimnazije, pogoji izboljšujejo. Če je rešitev v tem, da se ta prostor nameni vrtcu, temu ne nasprotujemo, vendar pričakujemo nadomestne prostore, ki ne bodo poslabšali našega položaja. Enako pričakujemo, da se bo potem tudi naš standard zvišal.
št. tednik: Kakšna je prihodnost šole?
Z. šimunič: V slovenskem prostoru se oblikuje vizija institucij

V razredu je manj učencev in učitelj dela z vsakim posebej, zato vsak v okviru svojih zmožnosti dosega uspeh in napredek.
Foto: vki
Zorica Šimunič, ravnateljica OŠ Stanko Vraz Ormož
za otroke s posebnimi potrebami. Oblikovala se bo mreža ustanov, ki naj bi se enakomerno razporedile po vsej Sloveniji. Ne glede na to, za katero skupino otrok s posebnimi potrebami bo ustanova specializirana, naj bi pokrivala tudi vse ostale otroke s posebnimi potrebami. Na območju občine ni nobene druge ustanove, ki bi skrbela za te otroke. En del mi že izvajamo, treba pa še počakati, kaj nam bodo z novo vizijo še dodelili. Imamo veliko dobrega kadra, kar je močan argument za center. Imamo 14 strokovnih delavcev. Večina kadra so defektologi, specialni pedagogi, ki del svojega dela opravijo tudi na OS v delu z otroci, ki imajo odločbo za to pomoč. Logopedinja je prav tako zaposlena na šoli, nudi pa pomoč tudi na OS Tomaž in v vrtcu.
št. tednik: Nekako si ne znam predstavljati dela na vaši šoli, kako poteka pouk?
Z. šimunič: Predmetnik je podoben, na nižji stopnji skoraj identičen, na razredni pa je različno razmerje ur, več je praktičnega pouka — gospodinjstva, tehnike. Razlika je tudi v obsegu snovi. Učenci obravnavajo vse pomembne teme, vse kar je pomembno za življenje, je v učnem načrtu, vendar manj. Kar je stroka presodila, da ni tako pomembno, so izločili iz učnega načrta. Razlika je tudi v tempu, pri nas porabimo več časa za eno enoto. Najpomembnejša pa sta drugačen pristop in metoda dela. Učitelj ne pride v razred in začne predavati, ampak ima za vsakega učenca pripravljen svoj program. Vsi zakoni in pravilniki, ki veljajo za OS, veljajo tudi za posebno šolo. Tudi na končnem spričevalu ne piše, da je nekdo končal posebno šolo. Učenci obiskujejo različne krožke: vrtnarski, prometni, gospodinjski krožek. Udeležujejo se tekmovanje iz družbe, matematike, vesele šole. Imamo tudi nekaj državnih prvakov. Redno se udeležujemo športnih iger in specialne olimpiade.
Devetletka, ki je bolj prijazna in naravnana na otroka, je sprejela del strokovnih pristopov iz specialne pedagogike. Individualizacijo, diferenciacijo, didaktična načela, predvsem v nižjih razredih.
št. tednik: Imate veliko vzgojnih težav, so vaši učenci pogosteje bolani?
Z. šimunič: V našo šolo zelo
hitro dobimo otroka z motnjo v duševnem razvoju, ki je zraven še vedenjsko moten. Tega otroka v običajni šoli težko obvladajo, dela težave in vsi se strinjajo, da se ga preusmeri. Pri nas se hitro umiri. Nekaj zaradi manjšega števila otrok, drugačnega pristopa, največji razlog pa je v tem, da so vedenjske motnje sekundarnega značaja. Vedenjske motnje pri učencih pogosto nastanejo zaradi preobremenjenosti in izpostavljenosti, ker ne zmorejo programa. Zato se pojavi dodatna motnja. Ko se tak otrok prešola in zmore program, se motnje ublažijo in lažje ga je usmerjati.
Motnja v duševnem razvoju je stanje in ne bolezen. Otroci so v vseh ostalih ozirih normalni. To so zdravi otroci, ki se težje učijo. Nekateri imajo tudi zdravstvene težave, predvsem tisti s težko motnjo v razvoju, nekateri so tudi nepokretni in bolj dovzetni za bolezni. Ti imajo poleg defektologa v razredu tudi varuhinjo.
št. tednik: Kako otroci prihajajo v šolo?
Z. šimunič: Nekaj otrok, ki so do tega upravičeni, vozijo starši, občina pa krije stroške. Ostali se vozijo z rednimi ali šolskimi avtobusi. Pri tem moram povedati, da vse šolarje v občini šolski prevozi pobirajo pred šolo, edino otrok iz Stanka Vraza ne. S tem ne želim nikogar obtoževati, ampak to je dejstvo. Verjamem, da so za to objektivni razlogi. Slehernega učenca zaposleni spremljajo do avtobusa.
št. tednik: Kako je poskrbljeno za predšolske otroke in kam gredo učenci, ko zaključijo vaš program?
Z. šimunič: Predšolski otroci so vključeni v običajen program vrtca. Pred leti smo jim nudili dodatno strokovno pomoč za otroke, ki niso dosegali minimalnih kriterijev. Naredili smo tudi program, sedaj imajo za to področje zaposleno defektologinjo.
Ko učenci zaključijo naš program lahko še dve leti obiskujejo našo šolo, da si poboljšajo učni uspeh, nato pa se lahko vključijo v različne skrajšane programe. Sicer jih ni veliko, a je dovolj. Večina otrok se usmeri v ptujski Center, nekaj v Maribor in Mursko Soboto. Od tistih, ki obiskujejo oddelke vzgoje in izobraževanja, se jih nekaj usmeri v varstveno delovni center. Ti bodo vedno potrebovali določeno pomoč in nadzor. Tisti, ki pa končajo program OS s prilagojenim programom in nižjim izobrazbenim standardom, pa se lahko vpišejo za poklic, so sposobni samostojnega življenja in se izgubijo v populaciji vrstnikov in nič jih ne loči od njih.
št. tednik: Pa težave pri delu?
Z. šimunič: Težave so včasih pri financah. Vendar nam na pomoč priskoči ustanovitelj, ki nam v stiski pokrije stroške za kurjavo. S pomočjo občine smo nabavili tudi posebno opremo za učilnico za učence s težko motnjo v razvoju. viki klemenčič ivanuša
Tednikova knjigarnica
Pesniški novosti iz Mohorjeve družbe
Število novih knjižnih naslovov še vedno nekoliko narašča, a dobrih, izvirnih slovenskih knjig je vsako leto manj. Med poplavo prevodne lahkotnejše literature in poljudnih knjig, predvsem s področja "srečnega, zdravega življenja", je nova domača, hvalevredna knjiga vedno bolj praznik.
Takšno stanje ni posledica novih tehnologij in nosilcev informacij, kot bi morda nekdo pomislil, marveč je čisto preprosto z domačo kvalitetno knjigo več dela in potrebuje znatno večja finančna sredstva. Pa še tisto staro, sloven-celjsko pravilo "tuje je boljše" velja tudi za knjige: domači avtorji so manj brani v primerjavi s tujimi. Zato je, kot sem že zapisala, slovenska knjiga še vedno praznik, tembolj, če je ta knjiga pesniška zbirka.
Namreč je že res, da smo Slovenci rojenipesniki, toda prav med domačimi pesniškimi zbirkami je največ (saj ne vem, kako naj zapišem) po sili verzifikacije, ali preprosto siljenja prežvečenih tem v rime. Še pred desetletjem je bila dovolj jasna zavezanost domačih velikih založnikov (pravzaprav so takrat mali založniki začenjali svoj pohod na knjižni trg) h kvalitetni izvirni pisani besedi. Dandanes veliki temeljijo svoj knjižni program na tržnih, predvsem dobičkonosnih temeljih (naj mi izjeme oprostijo!). Mohorjeva družba iz Celja pa preseneča. Minulo leto je izdala knjigo par excellence: Slovenci smo prvič dobili celoten prevod Platona, komaj verjetni podvig enega samega avtorja Gorazda Kocjančiča. Tokrat pa hvalim založništvo Mohorjeve družbe iz Celja ob izdaji dveh pesniških zbirk odličnih domačih avtorjev: pesnice Bine Štampe Zmavc in pesnika Toneta Pavčka.
ŽIVA HIŠA v zbirki Mladinska knjižnica (št. 51) avtorice Štam-petove je branje za najmlajše in nekoliko starejše osnovnošolce, ne toliko zaradi pesniške tematike, marveč zaradi avtoričinih iskrivega, asociativnega, metaforičnega jezika. Pravzaprav pesnica ponuja bralčevim ušesom blagozvočne pesmi, ki po drugem ali tretjem branju odpirajo vprašanja bivanja in odnosov sodobnega, vsakdanjega družinskega življenja. Uvodna pesem, Živa hiša, po kateri ima tudi knjiga naslov, govori o toplini doma. Naslednja o nočnem strahu, sledijo pesmi o občutjih ob drugo-rojencu, o rojstvu nasploh, o šoli in na(d)logah... Zbirka je splet pesmi, ki izbrano pripovedujejo o današnjih otrocih, o njihovih tegobah in veseljih, o letnih časih in ljubezni, o naravi in bolezni ... Nekatere pesmi so enostavno igrarije, ki vzpodbujajo otroško domišljijo, druge spet globoko razmišljujoče — skratka, pesniška zbirka Bine Štampe Žmavc bo v veselje bralcem tudi zaradi odličnih ilustracij Damijana Stepančiča, ki je likovno odlično dopolnil pesmi. Spremno besedo, tako, ki jo bodo z veseljem brali mladi in odrasli, je napisal poznavalec poezije in literature za otroke Igor Saksida.
STAROŽITJA Toneta Pavčka je naslovljena tematsko zaokrožena pesniška zbirka, ki je posvečena pozabljenim besedam oziroma predmetom, kar nakazuje pesem Uvodna:
Pojem za mrtve stvari, ki so prešle iz rabe. Naj jih verz za hip obudi in reši pozabe.
Celo večnost, iz veka v vek, so služile človeku, zdaj so odvečne kot lek, ki mu je rok potekel.
V	svetu sprememb in menjav so dobro opravile delo.
Čas je na njihovo mesto dal novih iznajdb krdelo.
Tako se zdi, da smrt vrata odpira napredku, a raj ostaja zaprt in človek še kar na začetku.
V	prepoznavnem, pesniško jasnem jeziku Pavček govori o ajdi, bogkovem kotu, burklah, butari, cepcu, hramu, kamri, kašči, kolovratu, komatu, kozolcu, krampaču, merniku, nečkah, svi-slih, podkvi, skledniku, škafu, štali, zapravljivčku ... po abecednem redu, zaključi s Poklici in pesmijo Zaključna. Knjigi je dodan slovarček besed, lično, s posebno pozornostjo opremljeno knjigo je ilustriral Matjaž Schmidt. Pesniška zbirka Starožitja bo razveselila odrasle, mladim pa bo privlačno obudila zavedanje minulega življenja.
Liljana Klemenčič
Povabilo na pravljice z jogo
Danes, v četrtek, 20. januarja, vabimo v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj na pravljično urico. Začenjamo ob 17. uri, otroci pa naj imajo lahna športna oblačila in copatke. Veselimo se snidenja, vstopnine ni.
Tednikova knjigarnica
četrtek • 20. januarja 2005
Kultura, izobraževanje
ŠtajerskiTEDHÍK 13
Ptuj • Novo na ekonomski šoli
Odprli multimedijsko učilnico
V petek so na Ekonomski soli na Ptuju imeli manjšo slovesnost ob odprtju nove multimedijske učilnice, oziroma projektne dvorane.
Branka Regvat Kampl in Pia Hemmila iz Finske
Foto: Fl
Dvorana bo namenjena izvajanju in pospeševanju znan-stveno-raziskovalne dejavnosti dijakov in profesorjev; hospita-cijam {tudentov, pripravnikov, vzorčnim učnim uram za predstavitev primerov dobre prakse profesorjem, profesorjem pri pouku informatike in poslovne informatike, izvajanju in promociji evropskih projektov.
Kot je povedala ravnateljica šole Branka Regvat Kampl,
Ptuj • Znova poklicni igralec
Aljoša Ternovšek na Ptuju
Dramski igralec Aljoša Ternovšek je nova pomembna pridobitev Mestnega gledališča Ptuj in tudi mesta Ptuj, saj gre po letu 1958, ko se je razpustil takratni gledališki ansambel, za prvega uradno zaposlenega igralca tukajšnjega gledališča.
Aljoša Ternovšek, do nedavnega član Mestnega gledališča Ljubljanskega, kjer je odigral mnogo pomembnih in opaženih vlog, tudi filmski igralec (Tantadruj, Kleščar itd.), seveda pa je širši publiki najbolj poznan kot lik Dušana Vaupotiča — Duleta, ki vsako nedeljo gostuje v oddaji Tistega lepega popoldneva na nacionalni televiziji in pove vedno kaj bridkega na svoj in tuj račun, je že ta mesec pričel s svojim prvim študijem na svojem novem delovnem mestu, in sicer v režiji Matjaža Latina bo skupaj z očetom Petrom oblikoval podobo nove predstave Mestnega gledališča Ptuj z naslovom Vohljač, ki velja pri mnogih poznavalcih za najboljši gledališki triler, angleškega avtorja Anthonya Shaffera.
Fl
Vitomarci • Letos komedija
Vitomarčani Na kmetih
Minuli vikend so se člani odrasle gledališke skupine KUD Vitomarci premi-erno predstavili z veselo ljudsko burko Vinka Moderdorferja Na kmetih.
V Vitomarcih letos praznujejo 110-letnico prve predstave z naslovom Krojač lipe. Režiser Milan Černel, ki je do sedaj režiral
šest iger in sodeloval pri 17 predstavah, pravi, da se za komedije odločajo zaradi tega, ker so pri občinstvu bolje sprejete, o ama-
terski gledališki dejavnosti v Vitomarcih pa pravi: "Pri nas je res doma gledališče, saj poleg naše gledališke skupine obstaja še mla-
Člani odrasle gledališke skupine KUD Vitomarci
Ekonomska šola Ptuj že vrsto let sodeluje s Pedagoško fakulteto v Mariboru in Filozofsko fakulteto v Ljubljani predvsem na področju praktičnega usposabljanja študentov, kadrovanja absolventov fakultete za njihovo vključevanje v učno-vzgojni proces. Šola je postala tudi članica projekta Partnerstvo fakultet in šol v okviru ESS.
Dvorana je posebna pridobitev za dijake in profesorje, saj bodo boljši delovni pogoji prispevali k višji kakovosti dela ter izvajanju različnih programov funkcionalnega izobraževanja za potrebe lokalnega in regionalnega gospodarstva. Dijaki, ki se pripravljajo na poklicno maturo, bodo lahko v okviru projektnega učnega dela predstavljali svoje seminarske in zaključne naloge in na ta način poskrbeli za svojo promocijo in promocijo šole.
Na odprtju nove učilnice so svoje računalniško znanje pokazali dijaki pod vodstvom mentorjev, pripravili pa so tudi prisrčen pevski in gledališki nastop.
Odprtja so se udeležili tudi predstavniki iz Finske, iz College of Bussines iz Lahtija, s to šolo Ptujčani že vrsto let sodelujejo, in predstavnica finske šole Pia Hemmila, ki je s kratkim pozdravnim nagovorom pozdravila udeležence odprtja multimedijske dvorane.
Fl
dinska skupina Kalimero, pa otroška gledališka skupina. Lahko bi imeli še več gledaliških skupin, če bi imeli več mentorjev. Moram reči, da je na našem področju gledališče res živo. Sami izdelamo večino kostumov, naredili smo sceno, skratka vse, kar potrebujemo v gledališču, naredimo sami."
Igra Na kmetih je duhovita komedija, ki združuje v sebi prvine ljudskega gledališča in kriminalke. Njena komedijska ost je uperjena proti tipološko znanima nasprotnima poloma, ki ju pogosteje srečujemo na filmih, in sicer proti kriminalcem in policistom. Dogajanje je postavljeno na turistično kmetijo, kjer hočeta dve skupini kriminalcev izpeljati posel. Na njihovo nesrečo se prav v tem času tam mudi policijski minister, ki je prišel na dopust. Vinku Moderndorferju je uspelo združiti preprost ljudski humor s tipičnim elementom gledališča v gledališču, ki deluje komično.
V odrasli gledališki skupini KUD Vitomarci igra devet igralcev, letos sta se skupini pridružila dva igralca in igralka, tako da jih v komediji igra dvanajst.
Pred domačim občinstvom so se predstavili dvakrat, sedaj se odpravljajo na gostovanja v sosednje kraje, skratka gostovali bodo po vsej Sloveniji. Lansko komedijo Čaj za dve so odigrali osemintridesetkrat. S komedijo Na kmetih bodo gostovali tudi pri rojakih v Nemčiji.
Zmago Šalamun
Pa brez zamere
Sprenevedanje
Pregovorna slovenska humanost
Po tragediji v Aziji je bilo pričakovati, da se bo mednarodna skupnost odzvala. In tudi se je. Baje najmočneje po drugi svetovni vojni. Države sveta so se torej odzvale na katastrofo z veliko mero darežljivosti in milostljivosti. In med temi državami oziroma vladami je bila tudi Slovenija. Kar je lepo. Še lepše pa je, da smo se v velikem številu odzvali tudi sami državljani Republike Slovenije, ki smo spet s prostovoljnimi prispevki zbrali kar zajeten kupček denarja. Tako spet nismo izneverili naši pregovorni darežljivosti, ko gre za nesrečo bližnjega. In se torej lahko počutimo zelo zadovoljni sami s seboj.
Ampak, ali smo Slovenci res tako moralno, človeško in nasploh osveščeni, darežljivi ter humani, kot se nam (si sami) pripisujemo? Odgovor, ki ga verjetno tudi pričakujete, se glasi: ne. Kajti ta pregovorna darežljivost je samo še en pokazatelj našega dvoumnega karakterja. Že res, da smo Slovenci darežljivi, a le takrat, ko nam profil pomoči potrebnega ustreza. Lahko bi rekli, da smo Slovenci elitistično darežljivi. Zakaj?
Radi damo, ko nam je pomoči potreben predstavljen v lepi, sterilni luči. Ko vidimo prestrašene otroke, jokajoče ljudi, ko so nam le-ti predstavljeni v dramatičnih televizijskih prispevkih, podkrepljenih z milo-zvočno glasbo in v nebo vpijočimi žalostinkami. In pa, seveda, radi damo, da se potem dobro počutimo, da smo nekaj dali — kar je rahlo perverzno. V končni fazi je namreč marsikomu v podzavesti pomembnejše to, da je sploh dal, kot to, ali bodo sredstva dejansko prišla do tistih, katerim so namenjena. Jaz sem dal in s tem je moj čut odgovornosti in humanosti potešen. Kar nadalje ni samo perverzno, ampak tudi nadvse podlo. In zanima me, ali bi Slovenci tudi bili tako čistun-sko radodarni, če bi se bilo potrebno za to, da bi opravili nakazilo ali kako podobno prispevali k pomoči, odpeljati v Ljubljano, ne pa samo poslati enega ali dveh SMS-jev ali se odpraviti do bližnje banke. Močno dvomim, da bi količina nabranih sredstev v tem primeru tudi bila tako velika, da bi se na podlagi nje lahko mirno zavalili v svoje naslanjače ter bili sami s sabo tako zadovoljni, ker da smo tako družbeno odgovorni.
Na podlagi česa lahko to govorim? Primer vam je verjetno dobro znan in domač. Kdor je kadarkoli malce hodil po našem glavnem mestu, je zagotovo naletel na kakšnega brezdomca. Ki ga je precej bolj vljudno, kot pa se včasih naslavljamo in pogovarjamo med sabo, poprosil za tolar ali dva. Te scene so v Ljubljani stalnica. A veste kaj? Večina zelo darežljivih in človekoljubnih Slovencev gre hladno mimo, še več, prosečemu ne nameni niti pogleda, kot da ne bi bil človek, ampak neka ostuda, slabša od pocestnega psa. Sočloveku, ki jih prosi za tistih ušivih par tolarjev, s katerimi si še kavice ne morejo kupiti, ne zmorejo niti pogledati v oči. In mu s tem vzamejo osnovno dostojanstvo, saj ga s tem ne priznajo za človeka. In izgovor, da to počnejo? Ja, delat naj se spravi, ne pa da fehta; saj si je sam kriv, da se je znašel tu, kjer je. In podobni idiotski izgovori. Kajti tudi če je ta človek res sam kriv, da se je znašel na ulici, to popolnoma nič ne vpliva na to, da mu zaradi tega ne bi dal parfičnikov. Kajti temeljno določilo človečnosti in humanosti je, da sočloveku pomagaš. To, ali je sam kriv za svoje stanje ali ne, s tem nima nobene zveze. Bistveno tukaj je, da je človek v stiski in da je potreben pomoči. In če se ti zdi tistih par tolarjev, ki tebi ne pomenijo nič, njemu pa včasih več kot cel svet, in še več, če se ti zdi odveč pogledati mu v oči ter mu s tem priznati in reči "Da, človek si, tako kot jaz", potem ste vi večji reveži in bedniki, kot pa ta, ki vas prosi za neznaten
In časov študija v Ljubljani se spomnim prav nagravžnih prizorov. Biznismeni, v oblekah najbolj priznanih kreatorjev, v čevljih za sto in več jurjev, se mrtvo hladno sprehajajo mimo človeka, ki jih z iztegnejo roko prosi za mogoče milijonti del njihove plače, se nato z obsojajočim in zgražajočim se obrazom usedejo v svoj deset in več milijonov vreden avto ter se odpeljejo. Sprašujete, kdo potem tem ljudem daje denar? Predvsem študentje, ki tudi sami nimajo dovolj. TO je pa res prava humanost. Ne pa gala prireditve, kjer se petičneži bašejo s kaviarjem in lokajo šampanjec, se nastavljajo televizijskim kameram in pozirajo fotografom, češ, glejte, kako smo mi družbeno zavedni, in na katerih prireditvah potem zberejo znesek, ki dostikrat ni enak niti seštevku dveh plač, ki jih katerikoli izmed njih pobaše v žep.
Ogabno.
Gregor Alič
Ptuj • Razstava v CID-u
Razstavlja Ana Suster
Galerijsko leto se je v Centru interesnih dejavnosti začelo z razstavo mlade slikarke, absolventke umetnostne pedagogike iz Voličine. Obisk otvoritve je bil kljub podobnemu dogodku v Ptuju številen.
Šusterjeva razstavlja večja platna, ki so predvsem študijska dela, je pa v njih zaslediti izbrano in trdno zarisano slikarsko pot. Slike obvladuje predvsem z dvema barvama; rumeno in modro. Komplementaren odnos teh dveh barv Ano tudi najbolj privlači, ker ji omogoča čist in močan kontrast. Izkorišča ga v likovni pripovedi kot dramatičen kontrast, ki v sliki povzroči pravcat dvoboj barv. V današnjem času, v svetu, kjer je resnica samo nališpana kulisa, lahko govorimo o slikarki resnice. Na platna nam ne postavlja lahkega ali všečnega motiva, am-
pak sublimno, kot da bi odstirala tančice, slika bistvo svetlobne resnice. Nekje se poteze obnašajo kot potok, ki liže prod, drugje pa je bistvo drugačno in čopič ter forma grobo presenetita platno.
Ana Šuster ima kljub mladosti že lepo število skupinskih in samostojnih razstav (na Ptuju razstavlja prvič), poznamo pa jo tudi kot asistentko v različni projektih v našem mestu: mozaik pri CID-u, Film neke slike ...
Slike so na ogled do 10. februarja. Vredno vaše pozornosti.
TomaŽ Plavec
14 ŠtajerskiTEBÍHÍK
Kultura, izobraževanje
četrtek • 20. januarja 2005
Ptuj • Profesor Boris Zmazek je doktoriral
Kemija v službi raziskav o potresih
V prejšnjem letu je profesor kemije na ptujski gimnaziji Boris Zmazek doktoriral s področja jedrske tehnike. Prejšnji teden smo ga obiskali v šoli in poprosili za pogovor. Povabilu se je prijazno odzval.
Najprej smo ga poprosili, da se predstavi.
B. Z.: Rojen sem na Ptuju, kjer sem tudi preživel svoja otroška leta. Po končani osnovni šoli Franca Osojnika sem se vpisal na ptujsko gimnazijo, v tem času pa smo se s straši preselili v Gori-šnico. Študij sem nadaljeval na ljubljanski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Leta 1987 sem diplomiral in se takoj zaposlil kot profesor na Gimnaziji Ptuj. Istega leta se nama je z ženo rodil sin, in od takrat naprej živim v Kidričevem. Na gimnaziji sem že osemnajst let, zraven rednega dela se vedno najde še čas za delo z dijaki v obliki raziskovalnih nalog, projektov in priprav dijakov na tekmovanja. Za potešitev lastnih raziskovalnih želja pa sem kmalu po začetku poučevanja kemije vpisal magistrski študij, leta 1998 pa sem postal zunanji sodelavec Inštituta Jožef Stefan, iz tega sodelovanja pa je nastal moj doktorat.
Ali ste kdaj razmišljali tudi o delu v gospodarstvu?
B. Z.: Res je, tega bo že deset let, da sem resno razmišljal o eni ponudbi iz gospodarstva, nisem je sprejel, ker sem nekako razpet med čistim raziskovalnim in pedagoškim delom. Poučevanje na gimnaziji mi je dajalo stik s
celotno kemijo, povsod drugje bi razvijal le delček te znanosti.
Kako ste kot profesor kemije občutili {olske reforme, ki so se v tem času zgodile?
B. Z.: Ko sem prišel na gimnazijo, takrat je to bila še družboslovno-naravoslovna šola, sta bila šele dva letnika naravoslovcev. Kemija in ostali naravoslovni predmeti so bili zelo dobro zastopani. S ponovno vpeljavo gimnazij se je število ur kemije zmanjšalo, temu se je prilagodil tudi program. Kljub temu da se je pred nekaj leti zgodila prenova gimnazijskega programa in so se nekatere vsebine zredu-cirale ali pa brisale, vse kaže, da bo potrebno gimnazijske programe ponovno prilagajati povprečju vse številčnejše generacije osnovnošolcev, ki se vpisuje v gimnazije.
Kemija je lahko sedaj na maturi izbirni predmet. Koliko učencev se odloča za kemijo?
B. Z.: Za študij naravoslovje se zadnje čase odloča manj dijakov. Pri izbiri naravoslovnih predmetov za maturo se vsaj na naši šoli to ne čuti, saj je število dijakov približno vedno enako, odvisno od generacije. Letos imamo celo dve skupini kemikov.
Zakaj se mladi, po vašem
mnenju, raje odločajo za študij družboslovja kot za naravoslovne vede? Strokovnjaki s področja teh ved običajno nimajo problema z zaposlovanjem.
B. Z.: Včasih, ko smo šli študirat, nismo kaj dosti razmišljali o zaposlitvi in o denarju, ki nam ga neka služba lahko nudi. Danes je družba potrošniško naravnana, cenijo se le materialne dobrine, študij prava in ekonomije sta za uresničitev tega menda pravi izbiri, vsaj tako kažejo vpisni podatki na omenjeni fakulteti. K sreči je še vedno zanimanje za medicino, zdravniki so le obdržali nek statusni simbol te družbe, zaradi močne farmacevtske industrije pa je veliko zanimanje tudi za študij farmacije. Večja ponudba služb tehničnega profila lahko pripelje do bolj uravnoteženega vpisa na fakultete.
Koliko vaših dijakov se vključuje v nadaljnji študij naravoslovja?
B. Z.: Teh podatkov ne poznam. Ni rečeno, da gredo tisti, ki si na maturi izberejo naravoslovne predmete, kasneje tudi študirat naravoslovje. Osebno bi me še bolj zanimalo, koliko dijakov konča katero fakulteto.
Kakšna je bila tema vaše do-
Placar • Pomagali so Tamari
Niso ostali sami
V petek, 7. januarja, se je s slovesno predajo hišnega dvigala zaključila humanitarna akcija zbiranja sredstev za nakup dvigala za Tamaro Mahorič iz Placarja.
Tamari je narava odvzela možnost hoje in jo s tem prikrajšala za samostojno gibanje. Doma zato ni mogla premagovati stopnic. Da bi Tamari, ki obiskuje sedmi razred devetletke v OŠ Destrnik, olajšali gibanje, se je mama Marjana odločila zgraditi hišno dvigalo, vendar je bil zanjo to prevelik finančni zalogaj.
Pobudnica humanitarne akcije za pomoč pri dokončanju hišnega dvigala je bila Irena Pernat: "Pred nekaj meseci sem našla Marjano vso zaskrbljeno in žalostno, ker ni mogla dokončati hišnega dvigala. Njene otožne besede so mi še dolgo odmevale v ušesih. Takrat sem se zavedla, v kako težkem položaju sta mlada mamica in hči. Čutila
sem potrebo, da združimo moči in omogočimo Tamari lepšo mladost. Na mojo pobudo smo se akcije lotili skupaj z Območnim združenjem Rdečega križa Ptuj, župnijsko Karitas Destrnik in številnimi do-natorji ter obrtniki iz občine Destrnik. Zahvaljujem se vsem, ki so denarno ali z delom sponzorirali našo humanitarno akcijo. Akcija je potrdila, da se ljudje radi odzovemo na dobrodelnost, saj se je na posebnem računu pri Območnem združenju RK Ptuj zbralo 1.545.400 tolarjev. V to pa niso všteta dela domačih obrtnikov (Slikopleskarstvo Branko Goričan, Slikopleskarstvo Marjan Lozinšek, Keramičarstvo Štajerkemot Franc Murko, Gradbeništvo in tesarstvo
Tamara skupaj z drugimi prisotnimi na otvoritvi novega dvigala
Milan Strgar, Kamnoseštvo Žunko in Slikopleskarstvo Srečko Arnuš). Veliko sta pomagala tudi Janez Goričan iz Placarja in Silvo Kokol. Vrednost akcije je z zbranimi sredstvi in prostovoljnim delom ocenjena na tri milijone tolarjev. Ob naštetih je v akciji sodelovalo še veliko ljudi, lahko rečem, da je bil v kraju dober odziv, v akciji pa so sodelovala tudi vsa društva v kraju. Še enkrat vsem iskrena hvala!"
Petkove slovesnosti so se ob izvajalcih del udeležili še pobudnica akcije Irena Pernat, predstavnica OZ RK Ptuj Marjana Cafuta, predsednica župnijske Karitas Destrnik Marija Potrč. Ob koncu se je še enkrat vsem zahvalila za pomoč tudi mama Marjana Mahorič in povedala, da je dvigalo velika pridobitev za njiju, saj sedaj Tamare ne bo potrebno več nositi po stopnicah.
Marjana Cafuta z Območnega združenja RK Ptuj je bila zadovoljna, da se je akcija za Tamaro dobro zaključila. Povedala pa je, da vodijo že drugo akcijo skupaj s KORK Trnovska vas in številnimi posamezniki. Pomagati želijo Eneju Pergarju iz Trnovske vasi, ki je priklenjen na invalidski voziček. Zgraditi mu želijo dostop do njegove sobe, da ga domači ne bodo morali več nositi. Vsi, ki želijo pomagati Eneju, lahko denarna sredstva nakažejo na transakcijski račun 04223-0236193326 pri NKBM, Poslovalnica Ptuj.
Zmago Šalamun
Dr. Boris Zmazek
ktorske disertacije?
B. Z.: Naslov je bil: Vpliv seizmične aktivnosti na koncentracijo radona v termalnih vodah in v talnem zraku. Proučeval sem torej vpliv sprememb, ki nastanejo pred potresom na koncentracijo radona v tleh in v termalni vodi.
Kako dolgo ste pripravljali nalogo?
B. Z.: Samo eksperimentalno delo je tajalo tri leta, dve leti sem rabil za obdelavo podatkov. Poudarek moje naloge je bil na uporabi novih metod, s katerimi lahko napovedujem koncentracijo radona v tleh in v termalni vodi. Nepravilnosti pri tej napovedi nam lahko služijo za napovedovanje potresov.
Z radonom sem se sicer prvič srečal leta 1993, ko je inštitut Jožef Stefan v okviru nacionalnega programa meril koncentracije radona v vseh vrtcih in šolah ter v izbranih individualnih domovih. Hiša mojih staršev je bila med temi izbranimi. Nekaj let kasneje sem na enem seminarju spoznal ljudi, ki so vodili ta program meritev, dali so mi na voljo instrumente, da sem v hiši opravil še več meritev. Instrumente pa smo uporabili tudi za raziskovalno nalogo naših dijakov.
Ravno v tistem času je bil Odsek za fizikalno in organsko kemijo inštituta Jožef Stefan povabljen v evropski projekt meritev radona v povezavi s potresi, niso pa imeli nikogar, ki bi ta projekt vodil. Sprejel sem ta izziv in postal njihov zunanji sodelavec. Radon sem meril na dveh lokacijah v Sloveniji, ki sta potresno zanimivi, v Krškem in v Posočju. V Krškem sem radon
meril v zraku, ki izhaja iz tal, na prelomu, ki poteka blizu jedrske elektrarne. V Posočju pa sem radon meril v termalni vodi v Tolminu, meril pa sem še na Bledu in v Cerknem. Za meritve v tem severozahodnem delu Slovenije so bili zainteresirani tudi Italijani, saj je Furlanija najbolj potresno področje v tej okolici, sami pa na tem območju nimajo termalnih izvirov. Interes Italijanov se je kazal v tem, da so mi nudili vso strokovno pomoč in zastonj izotopske in kemijske analize.
Zakaj meritve v talnem zraku in v termalni vodi?
B. Z.: Radon je radioaktiven plin, ki nastaja kot vmesni člen v radioaktivnem razpadnem nizu urana in torija, elementov, ki sta prisotna povsod v zemeljski skorji. Kot plin se iz notranjosti Zemlje širi proti površju, skupaj z ostalimi plini ali z vodo. Snovi, ki tako prihajajo na površino, s seboj nosijo informacije o dogajanju v globinah.
Kakšno zvezo ima radon pri potresih?
B. Z.: Potres je samo trenutno sproščanje nakopičene energije v kamninah. Pri kopičenju te energije zaradi sil, ki delujejo med dvema blokoma kamnin, prihaja do številnih sprememb, do deformacij kamnin. Odločilne so majhne razpoke, iz katerih radon lažje izhaja in zato pride v večjih koncentracijah na površje.
Kako se sprošča radon v ozračju?
B. Z.: Polovica nastalega radona, ki se sprosti iz kamnin, razpade v treh dneh in pol. To pomeni, da ga veliko razpade prej, preden doseže površino Zemlje. Os-
tali radon se v zraku razredči in dalje razpada, zato ga je v zraku vedno približno enako in predstavlja delež naravne radioaktivnosti. Problem predstavlja radon v hišah, v katere vstopa čez temeljno ploščo, razpoke, jaške in kanale. Problem so torej slabo grajene hiše na določenih tleh. Ta problem je bolj izrazit v zimskem času, ko je zračenje prostorov, zlasti kletnih, minimalno.
Koliko je lahko radona v hiši in kakšne so lahko posledice?
B. Z.: Dovoljena koncentracije radona v prostoru je 400 Bqm-3 (becquerelov na kubični meter). Številka nam verjetno nič ne pove. Morda podatek, da so povprečne koncentracije radona v slovenskih vrtcih pokazale 130, v šolah 170 in v bivalnih prostorih 90 Bqm-3. Radon je za cigareti na drugem mestu kot povzročitelj pljučnega raka, najslabša je torej kombinacija obeh. Sam radon niti ni tako problematičen, saj ga v trenutku, ko ga vdihnemo, le malo razpade. Bolj problematični so njegovi radioaktivni produkti, ki se oprijemajo prašnih delcev v zraku. Pri dihanju se ti prašni delci dalj časa zaustavljajo v dihalnih poteh, kjer lahko povzročijo poškodbe dihal.
Ali je radona pri nas preveč in kako se lahko pred tem zaščitimo?
B. Z.: Če gledamo povprečne koncentracije v naših domovih, potem lahko ugotovimo, da radon ni naš problem. Od pokrajine do pokrajine bi zagotovo našli kašne razlike, saj je pomembna sestava tal. Gotovo pa so posamezni primeri s povišano koncentracijo. Najpreprosteje znižamo koncentracije radona z rednim prezračevanjem. V hišah z veliko koncentracijo, nekaj 1000 Bqm-3, pa je verjetno potrebna sanacija kašne razpoke, jaška, a to bi pokazale šele meritve.
Ali so se Vaše poklicne želje po doseženem doktoratu na kakšen način povečale?
B. Z.: O svojih načrtih ponavadi ne govorim na glas. Še vedno ostajam zunanji sodelavec Instituta Jožef Stefan, kjer smo meritve radona razširili na vulkanska področja v Italiji ter na veliko bolj potresna območja na Japonskem.
Kako ste zadovoljni z opremo, ki jo imate za svoj predmet na šoli?
B. Z.: Za redno šolsko delo smo dobro opremljeni. Za delo izven pouka v okviru raziskovalnih nalog pa je šolski laboratorij premalo, in če si česa ne moremo privoščiti, si poskušamo sposoditi.
Fl
Ptuj • Literarni večer z Andrejem Brvarjem
Naplavine v Kolnkišti
V petek, 21. januarja, ob 20. uri bo Klub ptujskih študentov v Kolnkišti gostil Andreja Brvarja, eno najvidnejših imen slovenske poezije. Predstavljal bo svojo novo zbirko Naplavine, ki je v lanskem letu izšla v zbirki Beletrina. S pesnikom se bo pogovarjala Jelka Ciglenečki.
Andreja Brvarja, urednika pri mariborski založbi Litera, poznamo kot avtorja, ki ga je močno zaznamovala slovenska avantgarda. Bil je član literarne skupine 442 (v njej so sodelovala številna znana imena: slikar Bard Iucundus, M. Jesih, M. Kocbek, T. Kralj, F. Miklavc, D. Poniž), bil pa je tudi član znamenite mariborske pete-
rice, v kateri so se z njim pojavljali Drago Jančar, France Forstnerič, Tone Partljič in Marijan Kram-berger. Je avtor številnih pesniških zbirk, med njimi so Slikanica (1969), Kdo je ubil Holoferna (1973), Pesmi (1975), Osemnajst pesmi plus dodatek (1979), Pesnitev o tem, kako je nastala neka pesniška zbirka (1981), Skrčka čez
palico (1984), Zimska romanca (1988), Mala Odiseja - pesnitev (1988), Pesnitve in pesmi (1990).
Vabljeni v Kolnkišto, kjer vam bo pesniški večer z enim najvidnejših štajerskih intelektualcev zagotovo naplavil mnogo zanimivega. Za vse ljubitelje poezije je vstop tudi tokrat brezplačen.
Jelka Ciglenečki
Foto: ZS
Vlado Cuš
Knjiga, ki je več kot strokovni pripomoček
Stran 16
Rokomet
Prevelik zaostanek po prvem polčasu
Stran 16
Strelstvo
Odli~no streljanje Simoni~ev v Rušah
Stran 17
Odbojka
Dober obet pred tekmo z Novogori~ankami
Stran 17
Judo
V Slovenski Bistrici naj-ve~ uspeha za doma~ine Stran 18
Mali nogomet
Ormoški malonogome-taši ~etrti v Varaždinu
Stran 18
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
Boks
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 Telefon: 02/787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Še 15 zmaga Dejana Zavca
V sobotnem nastopu slovenskega poklicnega boksarja Dejana Zavca se je gibalo vse okoli pet-najstice. 15. januarja je namre~ boksal v {portni dvorani v nem{kem Magdeburgu z Litvancem Martin-som Kukalo in po kon~anem dvoboju je to pomenilo {e petnajsto zmago slovenskega {ampiona, ki
se je po dobrih treh mesecih ponovno vrnil v ring. Dejan je v dvoboju, ki naj bi trajal {est rund, ponovno re{il zadevo pred~asno, in sicer na za~etku ~etrte runde. To je bila že osma zmaga z nokav-tom.
Danilo Klajnšek
Tenis
Karle državni prvak
Karlo Pintarič, Blaž Rola in David Klajderič, igralci TK Ptuj, so se udeležili državnega dvoranskega prvenstva v tenisu v kategoriji do 16 let. Prvenstvo je potekalo v Rogaški Slatini od 8. do 11. 1. 2005. David Klajderi~ je moral edini od Ptuj~anov igrati kvalifikacije, a se ni uspel uvrstiti v glavni turnir.
Karlo kot drugi nosilec je v prvem krogu premagal Luka Vošt-
Karlo Pintari~, TK Ptuj
ni~a (Svoboda LJ) z rezultatom 6:3, 6:0, v drugem Aleša Žabjaka (Konex LJ) 6:3, 7:6, v tretjem kolu pa sedmopostavljenega Urbanija Mikea (Lurcu) 6:1, 7:5. V polfina-lu se je pomeril s tretjepostavlje-nim Andražem Bedenejem (Idrija) ter izgubil 6:2, 6:2 predvsem zaradi prevelike utrujenosti.
Blaž je v prvem krogu premagal Aleksandra Klenarja (3:6, 6:1, 6:3), v drugem krogu pa je izgubil s šestopostavljenim Janezom Sem-rajcem (Slovan LJ) s 6:3, 6:3. Blaž se je izkazal, saj je kot leto mlajši tekmovalec prikazal zelo dobro igro ter si nabral nove izkušnje.
Karlo je v paru s Klemnom Ko-vačičem (Benc LJ) postal državni prvak v dvojicah. V prvem krogu sta premagala par Možek - Bolko (6:0, 6:4), v drugem krogu pa tretjepostavljeni par Semrajc -Urbanija (7:6, 6:2) ter v finalu pr-vopostavljeni par Bedene - Bede-ne (6:4, 6:7, 6:1).
Z dobrimi igrami si je Karlo zagotovil nastop na ekipnem zimskem prvenstvu v Turčiji sredi februarja.
Ur
Nogomet • NK Drava Ptuj
Dravaši pričeli v ponedeljek
Na Ptuju kar nekaj časa ni bile megeče priti de nobenih informacij e dogajanju ptujskega nogometnega prvoligaša. Vsekakor pa uprava ni mirovala, čeprav je navzven izgledale take. Za nogometaše Drave se je geverile, da jih be velike zapustile Ptuj, vendar zaenkrat še ni take.
■ V
Verjetno je razlog tudi v tem, da so se pri~ela izpla~ila zaostalih obveznosti. Res je, da z zamudo, vendar je najbolj pomembno tudi to, da so se pri~ela. Nekateri so si ravno zaradi tega želeli, da se to ne bi dogodilo, vendar so v Dravi odgovorili z dejanji, ki govorijo, da v ptujskem prvoligašu razsula ni.
V ptujskem prvoligašu so s pripravami na novo sezono pri~eli ta ponedeljek dopoldan. Predhodno pa so imeli uvodni sestanek v soboto. Veliko igralcev se je javilo trenerju Sre~ku Luši~u, vendar ne vsi. Nekateri so bili upravi~eno
odsotni, nekateri pa ne, nekateri so iz kluba odšli. Nenad Vu~kovi~ je tisti, ki je neopravi~eno odsoten, saj se je brez dovoljenja kluba podal na preizkušnjo v Split, kjer naj bi se mu ponujal angaž-ma. Sicer pa je v kadru aktualnih hrvaških prvakov kar 46 igralcev in dvomimo, da bo "Vuletu" uspelo, ~eprav mu to želimo vsi. Klub so zapustili: Slaviša Jev eni~, Jure Arsi~, Izudin Kamberovi~ in Matjaž Majcen. Verjetno bo še kdo zapustil Dravo. Opravi~eno pa so bili odsotni kapetan Emil Šterbal, ki je v Ljubljani na trenerskem
seminarju, in Matjaž Lunder, ki je s slovensko reprezentanco na Portugalskem. Prisoten je bil tudi prvi ptujski strelec Sead Zili~ kakor tudi izkušeni Boris Klinger, ki je v jeseni 2004 opravljal delo po-mo~nika trenerja. Njegovo mesto na trenerski klopi bo ob glavnem trenerju Sre~ku Luši~u zasedel nekdanji igralec Maribora, številnih drugih klubov in nazadnje Drave Gorazd Šket. Odprto je še mesto trenerja vratarjev, ki se je sprostilo po odhodu Janka Veseli~a v Maribor Pivovarno Laško.
Zagotovo pa je, da bodo no-
gometaši Drave od 4. do 14. februarja na hrvaškem Primorju, in sicer v Medulinu. V ~asu priprav bo klub organiziral za sponzorje prevoz v ta kraj, da se bodo lahko ljudje, ki vlagajo v ptujskega prvoligaša, na mestu samem prepri-~ali o poteku dela nogometašev. Seveda pa bodo tam tudi ekipe, s katerimi bodo Ptuj~ani odigrali kakšno sre~anje. Drava pa bo 29. januarja na ptujskem stadionu gostila ekipo celjskega CMC Publi-kuma.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj, KK TBP Lenart
Hvastija okrepil profesionalce
Profesionalna ekipa kolesarskega kluba Perutnina Ptuja se je {e dodatno okrepila. Prvotno zmanj{ana ekipa je pridobila {e dva kolesarja, {tevilo 13, kolikor jih ekipa {teje sedaj, pa naj bi bilo dokon~no.
Iz italijanske ekipe najvišjega kakovostnega razreda TT/I, Alessio Bianchi team, prihaja znano ime slovenskega kolesarstva, 35-letni Ljubljan~an Martin Hvastija, ki bo s svojimi izkušnjami lahko izdatno pomagal ptujski ekipi. Hvastija je kolesar, ki je najboljši na krono-metrih ter enodnevnih dirkah.
Novo ime je tudi 25-letni Hrvat Hrvoje Miholjevi~, ki je v lanski sezoni zastopal barve italijanskega amaterskega moštva UC Basso Pia-ve, sicer je pa mlajši brat najboljše-
ga hrvaškega kolesarja v zadnjem obdobju, Vladimirja Miholjevi~a, Hvastjinega sotekmovalca pri ekipi Alessio Bianchi.
Direktor kluba Rene Glavnik ocenjuje: "Ekipa je izjemno kvalitetna, homogena, predvsem jo odlikuje njihovo medsebojno poznavanje in zaupanje ter želja po uspehu. V tej ekipi ni izrazitega "liderja", "liderji" so vsi, zato dobi vsak priložnost zmagati, ko se izkaže za to dana priložnost. Ekipa bo v dani situaciji storila vse, da
Nova ~lana profesionalne kolesarske ekipe PP: Hrvoje Mihoj-levi~ in Martin Hvastija.
realizira zmago," ter dodaja: "Cilji so jasni! Želimo si zmag in uvrstitev v sam vrh na svetovni lestvici v kategoriji "kontinental".
Ekipa je po kadrovski sestavi zagotovo najmo~nejša profesionalna ekipa v Sloveniji. Ker pa se na papirju ne da zmagovati, bodo svojo kvaliteto morali dokazati tudi na dirkah. In to že v kratkem.
UG
V Lenartu zadovoljni z minulo sezono
Tudi kolesarji KK TBP Lenart so pregledali dosežene rezultate v minuli sezoni 2004 in ugotavljajo, da je bila za klub lanska sezona zelo uspešna. Kolesarski klub TBP Lenart je v tekmovalni sezoni 2004 tekmoval z 31 tekmovalci v kategorijah de~ki C, B, A, mlajši mladinci, starejši mladinci, pod 23 let in elite.
Udeležili so se 113 dirk, od tega 63 doma in 50 v tujini. V kategorijah ~lanov so nastopili na 35 dirkah, 36-krat s starejšimi mladinci. Nastopili pa so tudi v klubskih in mešanih ali reprezen-tan~nih selekcijah skupaj na šestih dirkah za svetovni pokal. Z mlajšimi mladinci so nastopili na 27 dirkah. Osvojili so 9-krat prvo mesto, kar je za 50 odstotkov ve~ kot leto prej, 13-krat drugo mesto in 12-krat 3. mesto. Na državnih prvenstvih so skupaj osvojili
11 medalj, kar je za 75 odstotkov ve~ kot lani.
Iz uvrstitev na državnih prvenstvih je razvidno, da je sedem raz-li~nih tekmovalcev kluba osvojilo medalje. V Kriteriju slovenskih mest Elite in U-23 je skupno 14. mesto osvojil Dejan Vra~i~, 15. mesto pa Matej Zorko. Ekipno so lenarški kolesarji zasedli 4. mesto. V Pokalu Slovenije pri starejših mladincih je skupno prvo mesto osvojil Jože Senekovi~, 18. mesto Aleš Obreht, 19. mesto pa Niko Ču~ek. Kolesarji pa so ekipno zasedli 4. mesto. V Pokalu Slovenije pri mlajših mladincih je Maks Poli~ dosegel 10. mesto, ekipno so kolesarji zasedli 5. mesto. V pokalu Slovenije pri de~-kih B je Mitja Katan dosegel 13., Sašo Pšajd pa 16. mesto, ekipno pa 8. mesto. V Pokalu Slovenije pri de~kih C je bil Mario Javornik 9., Dani Pšajd pa 10. Ekipno so osvojili 6. mesto.
V Pokalu Slovenije na posameznih dirkah so lenarški kolesarji dosegli deset uvrstitev med prve tri, in sicer enkrat prvo mesto (Sene-kovi~), štirikrat drugo mesto (Se-nekovi~, Obreht, Poli~) in petkrat tretje mesto (Senekovi~, Poli~, Vra-~i~). V svetovnem prvenstvu je Jože Senekovi~ med mladinci zasedel odli~no 20. mesto.
Za dosego teh ciljev so ~lani prevozili 23.000 km, starejši mladinci 15.000 km in mlajši mladinci približno 10.500 kilometrov.
Zmago [alamun
Rokomet • 1. SRL - ženske
Prevelik zaostanek po prvem polčasu
1. SRL - ŽENSKE
REZULTATI 9. KROGA: Celjske mesnine - Mercator Tenzor Ptuj 28:24 (16:9), Izola - Burja 31:36 (13:19), Gramiz Ko~evje - Celeia @alec 20:26 (9:15). Sre~anje Olim-pija - Polje je bilo odigrano sino-~i.
1.	KRIM MERCATOR
2.	CELEIA ŽALEC
3.	BURHA
4.	MER. TENZOR PTUJ
5.	CELJSKE MESNINE
6.	LOKA KAVA
7.	OLIMPIJA
8.	IZOLA
9.	GRAMIZ KOČEVJE
10.	POLJE
8	8	0	0
9	6	2	1
9	6	1	3
9	5	0	4
9	5	0	4
9	4	14
8	3	2	3 8	2	0	6
9	1	0	8 8	0	0	8
CELJE CELJSKE MESNINE - MERCATOR TENZOR PTUJ 28:24 (16:9)
MERCATOR TENZOR PTUJ:
Lakic, Potočnjak 3, Prapotnik, Šija-nec 1 (1), Šincek, Ramšak 2, Bru-men 2, Murko 3, Kelenc, Savič 5 (1), Raukovič 1, Derčar 6 (2), Hamer-šak, Radek. Trener: Vlado Hebar.
Ptujske rokometašice so v Celju doživele neugoden poraz proti solidni domači ekipi. Pričakovanja so bila vsekakor večja, še posebej po dobri igri proti ekipi Loke kave teden dni prej na Ptuju. Na tem gostovanju pa so domačinke že po prvem delu vodile s sedmimi za-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice so tokrat izgubile v Celju.
detki prednosti, kar je že dalo slutiti, da se za gostje ne bo dobro končalo. Pri Celjankah je blestela njihova vratarka, ki je zbrala 22 obramb, njihova igra pa je bazirala na dobrem pokrivanju repre-zentantke in prve strelke Ptujčank Mojce Derčar, ki je tokrat zadela
"samo" šestkrat.
Seveda je po toči prepozno zvoniti. Porazi so sestavni del športa, vendar bi morebitni dve točki iz Celja imeli veliko težo v borbi za končnico prvenstva. Četrto mesto po prvem delu tekmovanja in uvrstitev v končnico pokalnega tek-
movanja je dober kapital za drugi del prvenstva, ki ga bodo ptujske "trgovke" nadaljevale že v soboto, ko bodo gostovale v Kočevju, pri domači ekipi Gramiz Kočevje, kjer se jim ponuja priložnost za popravni izpit.
Danilo Klajnsek
Strelstvo • Turnir v Trn. vasi
Najbolj{i OrmožanI
Člani strelskega društva Trnovska vas so v nedeljo, 9. januarja, na strelišču v Trnovski vasi organizirali drugi novoletni strelski turnir v streljanju s serijsko zračno puško na možnih 200 krogov. Turnirja se je udeležilo 12 ekip iz Trnovske vasi, Ormoža, Oseka, Zg. Velke, Ptuja in Dornave. Organizatorji se lahko tudi pohvalijo, da je barve Ormoža zastopala Vesna Mele, trikratna svetovna prvakinja v ženski kategoriji (med zdravniki, zobozdravniki, veterinarji in farmacevti) v streljanju z zračno pištolo, serijsko zračno puško in malokalibrsko zračno puško. Na
turnirju je sodelovalo 12 ekip in 25 posameznikov.
Pri posameznikih je slavil Stiven Vočanec (189 krogov) pred Matjažem Habjaničem (188 krogov) in Vesno Mele (180 krogov), vsi trije iz Ormoža. Pri ekipah je slavila ekipa SD Ormož s 552 krogi pred ekipo SD Osek s 519 krogi in ekipo SD Ormož - mladi s 513 krogi. Četrto mesto so zasedli domačini s 502 krogoma pred ekipo SD Dor-nava s 499 krogi.
Naslednji turnir bodo strelci iz Trnovske vasi organizirali ob prvomajskih praznikih.
Zmago Šalamun
Skupinski posnetek tekmovalcev po podelitvi diplom
Ptuj • Pogovor z Vladom Čusem, avtorjem knjige o judu
Knjiga, ki je ve~ kot strokovni pripomo~ek
Knjiga univ. prof. Vlada Čusa o judu Popusti, da zmagaš je izšla novembra lani, v času, ko je v Ljubljani potekalo evropsko prvenstvu v judu za člane in članice do 23 let. Izšla je v nakladi dva tisoč izvodov. Izdajo so omogočili Fundacija za financiranje športnih organizacij Republike Slovenije in ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije ter Olimpic, d. o. o, Ptuj, in Judo zveza Slovenije. Vlado Čuš je nosilec strokovnih, tekmovalnih in organizacijskih uspehov ne samo v domačem klubu na Ptuju, temveč tudi v Judo zvezi Slovenije.
Med drugim je vpeljal judo v program šolskih tekmovanj v osnovni in srednji šoli, je avtor projekta Judo, naučimo se padati, ki poteka v obliki krožkov ŠŠD in na razredni stopnji OŠ, v vlogi strokovne vodje je vodil različne reprezentančne selekcije na evropska in svetovana prvenstva, mladinsko olimpijado, svetovni pokal in druga podobna tekmovanja, tekmovalci, ki jih je treniral so z vidnim uspehom nastopali na olimpijskih igrah, svetovnih, evropskih prvenstvih in drugih velikih tekmovanjih, v letu 2003 mu je ministrstvo za šolstvo, znanost in šport podelilo za strokovne in tekmovalne dosežke najvišji naziv svetnik, Judo zveza Slovenije pa mu je v letu 2002 za njegov prispevek pri razvoju juda v Sloveniji podelila zlato značko JZS in mojstrski črni pas I\( dan.
V zakulisje izdaje knjige Popusti, da zmagaš je z nekaj vprašanji vstopil tudi Štajerski tednik. Vlado Čuš, nosilec mojstrskega črnega pasu IV. dan, je zagotovo eden tistih športnih strokovnjakov na Ptujskem, ki si bo leto 2004 še posebej zapomnil.
St. tednik: Gospod Čuš, kako to, da ste se lotili pisanja knjige o judu?
V. Čuš: "Gre za to, da sem želel svoje bogate tekmovalne, trenerske in pedagoške izkušnje, prenesti v tako obliko, da bo v pomoč vsem, ki se ukvarjajo z vadbo in vzgojo športnikov. V knjigi so določena poglavja, ki jih lahko uporabijo trenerji in športniki v vseh športnih panogah in tudi v šolah, pa tudi študentje Fakultete za šport. En del pa je specializiran
in je namenjen trenerjem, učiteljem in tudi tekmovalcem, ki se ukvarjajo z judom. Knjiga je nastajala od konca leta 2003 in deloma še v letu 2004. Ob pisanju sem moral preštudirati še veliko stvari, ker knjiga zajema zelo različna področja. Vse skupaj pa je bilo potrebno napisati v jeziku, ki bo razumljiv tudi tistim z manj strokovnega predznanja. Eno od poglavij knjige je namenjeno etičnim principom in načelom, ki so v judu še posebej pomembni. Neodgovorna dejanja lahko predstavljajo veliko nevarnost z nepredvidljivimi in škodljivimi posledicami. Skozi šport ljudi tudi vzgajamo in pripravljamo na realno življenje, na najboljše odločitve v življenjskih preizkušnjah."
St. tednik: Kako se je na izdajo vaše knjige odzvala strokovna in druga javnost?
V. Čuš: "Odziv strokovne in širše javnost na knjigo me je, moram reči, izredno presenetil. Poklicalo me je veliko ljudi, med njimi so bili znani strokovnjaki, ki so mi izrazili pohvalo in priznanje, da je to v bistvu knjiga, ki so jo pogrešali in že dolgo pričakovali. To mi je zagotovo v največje zadovoljstvo. Ko v neko stvar vložiš veliko truda, si zelo vesel, da si s knjigo izpolnil lastna pričakovanja in pričakovanja drugih, da je v bistvu tvoj izdelek zaželen."
Judo, naučimo se padati
St. tednik: Med drugim ste tudi avtor projekta Judo, nauci-mo se padati, ki sedaj poteka v obliki krožkov šolskih športnih društev in na razredni stopnji osnovnih šol. O njem prav tako
pišete v knjigi.
V. Čuš: "S tem programom naj bi osnovnošolskim in srednješolskim otrokom omogočili, da spoznajo in obvladajo osnove padcev, ki so elementarni del juda. Tako kot zna človek hoditi, teči, plavati, je z gibalnega in zdravstvenega vi-
dika nujno, da obvlada tudi različne situacije ob izgubi ravnotežja. Z znanjem padanja si lahko človek obvaruje telo pred poškodbami in celo življenje. V Sloveniji letno beležimo tisoče in tisoče poškodb, ki so posledica izgube ravnotežja in padcev in ki predstavljajo veli-
Foto: Črtomir Goznil<
Univ. prof. Vlado Čuš, avtor knjige o judu pod naslovom Popusti, da zmagaš
ko življenjsko, bolezensko travmo, na drugi strani pa tudi veliko ekonomsko škodo. Te zgodbe gredo v milijarde. Gotovo je to, da smo dolžni vsakega človeka v okviru šolskega vzgojno-izobraževalnega procesa pri športni vzgoji naučiti ne samo hoditi, teči, plavati, temveč tudi pravilno pasti. To se nam bo vsem obrestovalo na kratki in dolgi rok. Gre za naravno elementarno motorično znanje."
St. tednik: Od kod ideja za naslov knjige?
V. Čuš: "Zgodovina nastanka juda je prepletena s številnimi legendami. Ena najlepših je zagotovo zgodba o japonskem zdravniku Akiami Shirobeu Joshitaki. Kot pravi izročilo, je med bivanjem na Kitajskem, kjer se je od tamkajšnjih monarhov učil borilne veščine tes, nekega dne opazoval, kako močan veter lomi debelo stoletnega hrasta, istočasno pa je poleg videl nežno, tanko vrbo, ki se je, gibko zvijajoč, upirala močnim sunkom vetra. Zgodba v nadaljevanju pripoveduje o tem, da je v tem trenutku zdravnikove misli preblisnilo spoznanje, dojel je osnovni princip bojevanja z golimi rokami: Popust, da zmagaš. Ko sem te zgodbe prebiral, sem dobil navdih za naslov moje knjige."
St. tednik: Kje je mesto juda med športnimi panogami v Sloveniji?
V. Čuš: "Trenutno je judo med šestimi najuspešnejšimi športnimi panogami v Sloveniji, torej tudi v I. skupini športov po kriterijih ministrstva za šolstvo in šport in olimpijskega komiteja Slovenije. Pomembno je ugotoviti, da se judo, kljub temu da je že sedaj
med najštevilčnejšimi panogami v Sloveniji, dobro razvija še naprej in prihaja tudi v okolja, kjer ga doslej še ni bilo. Judo je vključen tudi v program osnovnih in srednješolskih športnih tekmovanj in je tudi sestavni del univerzijade, torej tudi svetovno priznan študentski šport. Slovenija je lani osvojila tudi olimpijsko medaljo v judu. Imamo evropsko prvakinjo in prvaka. Dosedanje uspešno delo Judo zveze Slovenije rezultira tudi v tem, da pri nas potekajo odmevna mednarodna judo tekmovanja. Leta 2002 je v Mariboru potekalo evropsko prvenstvo za članice in člane, lani pa evropsko prvenstvo članic in članov do 23 let v Ljubljani. Judo je ena od železnih panog, ob atletiki in plavanju, tudi v programu mladinske olimpijade oziroma olimpijskih dnevov mladih, ki bo letos v Lignanu."
45 let Judo kluba Drava
St. tednik: Kaj pa lahko poveste o judu na Ptujskem?
V. Čuš: "Judo klub Drava Ptuj bo letos proslavil 45-letnico uspešnega delovanja. Judo je ena najstarejših športnih panog v mestni občini Ptuj. Program juda peljemo skozi program Judo, naučimo se padati v vseh osnovnih šolah ptujske občine, zraven tega skrbimo za vadbo in omogočamo vadbo vsem v starosti od petega do stotega leta. V svojih vrstah ima Judo klub Drava v tem trenutku šest kategoriziranih športnikov, od katerih v letu 2005 največ pričakujemo o Klemna Ferjana, ki se poteguje za nastop na evropskem članskem prvenstvu, mediteranskih igrah in na svetovnem prvenstvu. Pri mlajših tekmovalcih se za nastop na evropskem prvenstvu kadetov in na mladinski olimpijadi potegujeta Lea Murko in Uroš Tajhman. Na svojo priložnost pa čakajo tudi ostali: Miran Plošinjak, Rok Tajhman in Mitja Jerenko ter mladi val tekmovalcev, ki so v lanskem letu že uspešno tekmovali na državnih in mednarodnih prvenstvih."
MG
Odbojka • 1. DOL - ženske
Dober obet pred pomembno tekmo z Novogoričankami
REZULTATI 13. KROGA: Permis Bell - Benedikt 1:3, Neva KBM Branik - Sloving Venus Vital 3:2, TPV Neve meste - Prevalje 3:0, Permis Bell Miklavž - Benedikt 1:3, HIT Neva Gerica - Luka Ke-per 3:0, Sladki greh Ljubljana - Za-varevalnica Mariber Ljutemer 3:0
1.	SLADKI GREH LJ	13	13	0	39
2.	NOVA KBM BRANIK	13	11	2	30
3.	HIT NOVA GORICA	13	9	4	29
4.	TPV NOVO MESTO	13	8	5	24
5.	BENEDIKT	13	6	7	18
6.	SLOVING V. VITAL	13	5	8	17
7.	LUKA KOPER	13	6	7	16
8.	ZM LJUTOMER	13	5	8	15
9.	PREVALJE	13	1	12	5
10.	FORMIS BELL 13 1 12 2
Sladki greh Ljubljana -Zavarovalnica Maribor Ljutomer 3:0 (10, 13, 17)
Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kedila, Tretinjak, Kucaj,
Vrbančič, Jozelj, Oletic, Pirher, Dr-varič, Jureš, Morec.
Ljutomerčanke so se z gostovanja v Ljubljani po pričakovanju vrnile brez točk, proti aktualnim državnim prvakinjam pa so v treh odigranih nizih osvojile vsega 40 točk. Tekma je bila končana po manj kot uri igre, namesto odsotnega trenerja Janka Hochstatterja pa je ekipo vodila kapetanka Petra Morec. Pr-leške odbojkarice, pri katerih je z desetimi točkami izstopala Ganna Kucaj, so se nekoliko bolje upirale le v tretjem nizu, ko je trener Sladkega greha Sabahudin Peljto na parket poslal igralke, ki v prvenstvu drugače manj igrajo.
MŠ
Formis Bell - Benedikt 1:3 (-20, -17, 18, -6)
Benedikt: Rajšp, Štumper, J. Bor-
ko, T. Borko, Fekonja, Bernjak, No-vosel, Jontes, Bogendorfer, Lorbek.
Kljub začetnemu vodstvu s 6:1 je domača vrsta ves čas igrala sabo, točke pa je osvajala bolj po zaslugi napak gostujoče ekipe. Gostje so izenačile že pri 13. točki, pozneje pa povsem zagospodarile na igrišču in prvi niz odločile v svojo korist že po drugem tehničnem odmoru, ko so povedle za tri točke. V nadaljevanju so domače zaigrale še slabše, v drugem nizu so namreč povedle le dvakrat. Po znižanju vodstva gostij na 2:1 v nizih so Benedičanke v zaključnem nizu znova zaigrale bolj zbrano, o razmerju moči pa dovolj zgovorno priča le šest osvojenih točk domače ekipe. Pri Benediktu je bila z 21 točkami najbolj učinkovita Jitka Štumper, pri domačih pa jih je 13 prispevala Marja Veit.
sta
Strelstvo • Ruše 2005
Dominacija Simoničev
V	sebete in nedelje je v Rušah potekalo močno mednarodno strelsko tekmovanje Ruše 2005. Tekmovanja so se udeležile reprezentance Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Srbije in Črne gore ter Slovenije. Za slovensko strelsko reprezentanco so streljali tudi strelci iz SD Juršinci, SK Ptuj, SD Kidričevo ter SD I. pohorski bataljon. Odlično organizirano tekmovanje s privlačnimi elektronskimi tarčami so pripravili člani strelskega društva I. pohorski bataljon iz Ruš.
Prvl dan slavje Boštjana SImonIča
V	soboto je med člani s pištolo zablestel Bo{tjan Simoni~, ki je v rednem delu dosegel 575 krogov ter se kot prvi uvrstil v finale, kjer je na koncu slavil z minimalno razliko 0,3 kroga. V finale sta se, kot 7. in 8., prebila tudi Simon Simo-ni~ in Ludvik P{ajd, ki sta dosegla 565 krogov. Po rednem delu je bil Ludvik boljši po predzadnji seriji, vendar je kasneje klonil v finalu, kjer ga je Simon premagal za 5 krogov. Tik izven finala sta ostala Matija Poto~nik in Simon Simoni~ ml., ki sta dosegla 563 oziroma 562 krogov ter tako tekmovanje končala na 9. in 10. mestu. Tekmoval je še Rok Pu~ko, ki je dosegel 544 krogov ter končal na 20. mestu. Slovenska članska reprezentanca s pištolo je slavila s 1702 krogoma ter tako tesno premagala Srbijo in Črno goro s 1699 krogi. Za ekipo je med drugim streljal tudi Boštjan Simonič.
Med članicami s pištolo je imela kanček smole Majda Rau{l, ki je dosegla 362 krogov, vendar nesrečno ostala izven finala na 9. mestu. Mojca Lazar je dosegla 348 krogov ter osvojila 18. mesto. Žal se je nastop ponesrečil Mateji Le-
Foto: Simeon Gonc
Zmagovalci - članska reprezentanca Slovenije s pištolo, (z leve) brata Boštjan in Simon Simonič ter Peter Tkalec
vani~, ki je dosegla 338 krogov ter tekmovanje končala na 22. mestu.
Drugi dan kar trije Simoniči v finalu
V nedeljo je imel svoj srečen dan Simon Simoni~, ki je po rednem delu dosegel dobrih 375 krogov ter se v finalu srečno prebil do tretjega mesta. Prvouvrščeni po rednem delu Aleksander Cigla-ri~ s 577 krogi je namreč zadnji, 10. strel zgrešil, zapravil prvo nagrado 500 evrov in tako Simonu odprl pot do medalje. Tekmovanje je končal kljub temu na dobrem 5. mestu. Z zadnjim strelom bi najverjetneje zmagal, saj je še strel pred koncem suvereno vodil! V finale sta se uvrstila tudi Bo{tjan Simoni~ kot 6., ki je tokrat streljal malo slabše in dosegel le 567 krogov ter na koncu osvojil 7. mesto. Simon Simoni~ ml. je streljal drugi dan bolje kot prvi dan ter tekmovanje končal s 566 krogi na 8. mestu. Ludviku P{ajdu se drugi
Teniška novička
Zimska liga 2004/2005
V soboto, 15. januarja, je bil v teniški dvorani Goya center odigran 8. krog zimske teniške lige za rekreativce stare nad 30 let. Vodstvo na lestvici je prevzela ekipa TC Luka, ki je v derbiju kroga premagala ekipo Nedog. Skorba 1 je bila boljša od ekipe
Nes, veterani so se z zmago nad Sortimo prebili na tretje mesto, Neptun pa je z zmago proti TC Kidričevo še vedno v boju za peto mesto.
Rezultati 8. kroga: TC Luka - Nedog, s. p. 2:1, TK Neptun - TC Kidričevo 3:0, Nes - TK Skorba 1 1:2, TK Skorba 2 - TK Štraf 2:1, Sortima - Veterani 0:3.
dan žal ni uspelo uvrstiti v finale. Dosegel je 563 krogov ter tekmovanje končal na 9. mestu. Matija Poto~nik je tudi drugi dan ostal tik izven finala ter tekmovanje končal s 561 krogi na 10. mestu. Svoj rezultat s prvega dne je izboljšal tudi Rok Pu~ko, ki je tokrat na-streljal 552 krogov ter na koncu končal na 23. mestu. Jur~ek La-mot je dosegel 534 krogov in zasedel 29. mesto. Tudi drugi dan so člani slovenske reprezentance s pištolo zmagali ter dosegli 1713 krogov. Za izbrano ekipo sta streljala brata Simon in Boštjan Simonič.
Med članicami s pištolo se je drugi dan bolje odrezala tudi Majda Rau{l, ki je dosegla 365 krogov, vendar kljub temu ostala izven finala na 14. mestu. Boljši nastop je uspel tudi Mojci Lazar, ki je dosegla 356 krogov ter tekmovanje končala na 19. mestu. Drugi dan se je pobrala tudi Mateja Levani~, ki je dosegla 345 krogov ter zasedla 23. mesto.
Simeon Gonc
Lestvica po osmem krogu: 1. TC Luka 20 točk, 2. Nedog, s. p. 19 točk, 3. Veterani 16 točk, 4. TK Skorba 1 14 točk, 5. Nes 14 točk, 6. TK Neptun 14 točk, 7. TK Skorba 2 9 točk 8. TC Kidričevo 7 točk, 9. TK Štraf 6 točk, 10. Sortima, d. o. o. 3 točke.
9. krog, ki se igra v soboto, 22. januarja, je zadnji krog prvega dela tekmovanja, nato pet prvouvrščenih igra ligo za prvaka, ostale ekipe pa za mesta od 5 - 10.
Ur
Košarka • 2. SKL - vzhod
Suéteri~ zape~atil poraz Ptuj~anov
2. SKL - VZHOD
REZULTATI 11. KROGA: Ptuj -Jurij Ježica 74:77, Pivovarna Laško mladi - Prebold 73:46, Nazarje -Celjski KK 82:97. Rezultata tekem Ruše -Grosuplje in ŽKK Maribor - Superga Slovenj Gradec nismo prejeli.
1.	CELJSKI KK	11 8 2 20
2.	PIVO. LA[KO MLADI 11 8 3 19
3.	NAZARJE	11 7 4 18
4.	GROSUPLJE	10 7 3 17
5.	JURIJ JEŽICA 11 5 6 16
6.	PREBOLD	11 4 7 15
7.	PTUJ	11 4 7 15
8.	ŽKK MARIBOR 10 4 6 14
9.	RUŠE	10 4 6 14
10.	SUPERGA S. GRAD. 10 1 9 11
KK Ptuj - KK Jurij Ježica 74:77
23:16, 19:16, 19:28, 13:17
KK Ptuj: Ferme 4 (2:2), Rojko 8, Marčič 17, Kanlič 22 (7:4), Saj-ko 8 (2:2), Bien 4 (2:0), Majal 11 (5:5), Kneževič, Indjič, Horvat, Bilič, Holc, Majal, pom. trener: K. Iljevec.
V 11. krogu v 2. SKL - vzhod so Ptujčani gostili ekipo iz Ljubljane, ki je njihov neposredni tekmec za uvrstitev v spodnjem delu lestvice. Po pričakovanjih je bila tekma precej izenačena, na koncu pa so se zmage veselili gostje.
Ptujčani so zelo dobro pričeli srečanje, takoj povedli in stopnjevali prednost skozi celoten prvi polčas. Igrali so čvrsto v obrambi, skoncentrirano v napadu, žoge pa so poceni zapravljali le v protinapadih. Kljub temu so v 16. minuti vodili z najvišjo razliko na tekmi, 35:24. Prvi pol čas se je končal s trojko Ervina Kanliča ter razliko 10 točk prednosti za domače.
Gostje so drugi del tekme pričeli zelo agresivno, kljub temu pa, da so v uvodnih minutah zadeli kar štiri mete izza črte, zaostanka niso uspeli zmanjšati, saj se je razlika gibala še vedno okrog deset točk. V zadnjih minutah tretje četrtine je močno padla zbranost domačih, gostje so se približali, rezultat je bil večkrat izenačen. Le tri minute pred koncem tekme so Ljubljančani prvič povedli, (69:72), Rojko je vrnil s trojko, Sajko pa s košem iz protinapada le pol minute kasneje domače spet popeljal v vodstvo. Sledil je nervozen zaključek, neuspešen pritisk gostov je
Črtomir Goznik
Ervin Kanlič, KK Ptuj
trajal kar minuto in pol, tudi pri domačih pa ni bilo igralca, ki bi lahko odločil tekmo. Zadnji napad je pripadel gostom, zaključil pa ga je izkušeni Šušteršič, ki je sekundo in pol pred koncem neovirano metal izza črte ter s košem zapečatil usodo Ptujčanov.
Kljub porazu je potrebno pohvaliti borbeno ter učinkovito igro Kanliča, pod košema se je predvsem v prvem delu tekme dobro znašel Majal, svoje je kot vedno prispeval Sajko, pri metih iz razdalje je bil zelo natančen Marčič, Rojko pa je kot najbolj izkušen igralec dobro vodil igro v prelomnih trenutkih. Na žalost le do zadnjih minut.
Trener Zlatko Marčič, ki je tekmo spremljal s tribune, je tekmo komentiral takole: "Odigrali smo eno boljših tekem v prvenstvu, toda sreča je bila tokrat na strani gostov, ki so izkoristili izkušnje in zadnji met na tekmi. Odsotnost Si-račevskega zaradi poškodbe hrbta se nam je poznala, vendar sama igra celotne ekipe daje upanje, da bomo morda presenetili v naslednjem kolu v Preboldu."
MLADINCI - 2. SKL VZHOD
KK PTUJ - ŽKK MARIBOR 91:62 (26:12, 24:8, 17:12, 24:30)
KK Ptuj: Kramberger 2, Marčič 12, Horvat 10, Bilič 24, Kanlič 27, Kotnik 4, Holc 2, Rus, Avguštin, Sajko 8, Ferme 4.
Ptujčani so z lahkoto prišli do 12. zaporedne zmage, večinoma so igrali igralci s klopi.
KADETI - 1. SKL VZHOD
KK ELEKTRA ŠOŠTANJ - KK PTUJ 76:61 (20:11, 19:9, 20:19, 17:22)
KK Ptuj: Klemenčič, Bilič 15, Fajt, Marčič 10, Traper, Kramberger 7, Avguštin 2, Sajko 11, Kotnik 15, Rus 1 Ferme, Krajnc.
Ptujčani so tokrat igrali slabo, zlasti nosilci igre zaradi članske tekme v petek zvečer so kazali veliko utrujenost. Po dveh kolih v ligi za prvaka še niso prišli do zmage. Trenutno zasedajo 4. mesto.
Mladinci gostujejo v nedeljo v derbiju kola v Dravogradu, pri kadetih pa v soboto ob 10. uri v ŠD Gimnazije Ptuj gostuje ekipa Bežigrada iz Ljubljane.
UG
Košarka • Liga PARKL
Guysi« meljejo vse pred seboj
»
Zanimiva tekma v skupini A je bila med ekipama Good guys in ŠD Kidričevo. Gostje so povedli z 2:0, nato pa v šestih minutah niso dosegli točke! Dečki so v tem času naredili serijo 14:0. V nadaljevanju so Kidričani vzpostavili ravnotežje, za kaj več pa niso bili razpoloženi. Najboljša pri domačih sta bila Aljoša Hodnik 20 in Jagarinec 19; pri gostih pa M. Ledinek 16 in Kokol 14.
V skupini B sta se pomerili ekipi veteranov s Pragerskega in prvak iz Starš. Pragerčanom je odmor dobro del, saj so prikazali eno svojih boljših iger. Prav pošteno so namučili nasprotnika, ampak prvak je še enkrat več dokazal, da zna strniti vrste, ko mu je najtežje. Najboljši pri domačih je bil Trantura 15 in Šešerko 10; pri gostih P Tri-fkovič 20 in O. Pesek 15. Ostale komentarje tekem in zanimivosti lahko preberete na spletni strani www.parkl.com
Rezultati osmega kroga
Skupina A: ŠD Majšperk -
KK Orači 58:48 (14:12, 14:11, 17:10, 13:13); ŠD Destrnik - KK Rače 58:99 (17:22, 10:20, 14:25, 17:32); Good guys - ŠD Kidričevo 85:66 (18:8, 20:18, 24:24, 23:16).
Skupina B: KK Ljudski vrt -ŠD Dornava 76:38 (19:8, 14:15, 24:11, 19:4); KK Pragersko veterani - KK Starše 64:73 (9:14, 15:21, 26:18, 14:20), Tiskarna Ekart design ŠD Cirkovce - ŠD Ptujska Gora 58:53 (9:14, 20:8, 9:16, 20:15).
SKUPINA A
1. GOOD GUYS	7	7	0	+ 144	14
2. [D MAJŠPERK	7	5	2	+ 67	12
3. KK RAČE	7	5	2	+ 63	12
4. [D KIDRIČEVO	7	3	4	- 12	10
5. BAR HOLLIDAY	6	3	3	+ 6	9
6. KK ORAČI	7	1	6	- 52	8
7. [D DESTRNIK	7	0	7	- 216	7
SKUPINA B					
1. KK STARŠE	7	7	0	+ 145	14
2. KK LJUDSKI VRT	7	5	2	+ 86	12
3. TISKARNA EKART 7		5	2	+ 12	12
4. VETERANI	6	4	2	+ 60	10
5. PRAGERSKO VET. 7		1	6	- 54	8
6. PTUJSKA GORA	7	1	6	- 94	8
7. [D DORNAVA	7	1	6	- 155	8
Lestvica najbolj{ih				strelcev	
po osmem krogu: 1. Davor Ba-uman (Rače) 156 košev, 2. Aljoša Hodnik (Good guys) 132 košev, 3. Uroš Goričan (ŠD Cirkovce) 130 košev, 4. Matjaž Frangež (ŠD Cir-kovce) 119 košev, 5. Peter Pesek (Starše) 115 košev Pari devetega kroga: KK Rače
-	KK Orači, Bar Holliday Neman
-	ŠD Majšperk, ŠD Kidričevo - ŠD Destrnik, ŠD Ptujska Gora - KK Starše, Veterani - KK Pragersko veterani, ŠD Dornava - Tiskarna Ekart design ŠD Cirkovce.
Radko Hojak
Judo • 36. turnir za pokal Pohorskega bataljona
Največ uspeha za domačine
Judo klub Impol iz Slovenske Bistrice je bil organizator že 36. turnirja v judu, in sicer za pokal Pohorskega bataljona. Tekmovanje ima že dolgo tradicijo in je bilo letos že 36. po vrsti. V dveh dneh je na blazine v bistriški športni dvorani stopilo preko 350 mladih judoistov in judoistk. Gledalci, ki se tokrat niso odzvali v tako velikem številu kot ponavadi, pa so lahko spremljali zanimive dvoboje. V sobotnem programu so nastopili mlajši, v nedeljo pa člani. Že prvi dan tekmovanja so bili mladi tekmovalci in tekmovalke z našega področja uspešni in so bili tudi med zmagovalci.
Seveda se je z nestrpnostjo pričakoval drugi dan tekmovanja. V članski konkurenci je bilo nekaj zvenečih imen, med njimi evropski prvak Madžar Miklos Ungvari. Med sodelujočimi pa je bilo tudi nekaj tekmovalcev, ki so imeli na zadnjih tekmovanjih visoke uvrstitve. Zbirko dobrih uvrstitev mlajših sta v nedeljo za ptujsko Dravo dopolnila najprej Rok Tajhman (do 73 kg), ki je osvojil tretje mesto, nato pa še Klemen Ferjan (do 81 kg), ki je v finalnem obračunu premagal člana ljubljanske Olimpije Sašo Jereba. O zmagovalcu so odločale nianse, ki pa so bile tokrat na strani tekmovalca ptujske Drave. Zmagoslavje je toliko večje, saj je Sašo Jereb pred kratkim dobil priznanje za najboljšega slovenskega judoista za leto 2004.
Rezultati
Mlajši dečki - letnik 93 in mlajši:
Foto: Antonio Klajnš
Klemen Ferjan na najvišji stopnički v kategoriji članov do 81 kg
do 25 kg: 1. Filip Tratnjek (JK Murska Sobota), 2. Luka Zver (Impol); do 28 kg: 1. Tilen Pulko (impol); do 31 kg: 1. Grega Črešnar (Oplotnica), 7. Mitja Kralj (Kobra Velika Nedelja); do 34 kg: 1. Peter Zorec (Kobra Velika Nedelja), 2. Žiga Rakuša (impol); do 38 kg: David Valeic (Oplotnica); nad 38 kg: 1. Tilen Vidovic (Drava Ptuj), 2. Žiga Stern (impol).
Mlajše deklice - letnik 93 in mlajše:
do 24 kg: Sara Sermek (KBV Lendava); do 27 kg: Ali Kontrec (JK Lendava); do 30 kg: 1. Christine Huck Avstrija; do 33 kg: 1. Veronika Dogar (JK Lendava); do 37 kg: 1. Tanja Kociper (Gorišnica); nad 37 kg: 1. Eva Papic (Avstrija), 2. Renata Kralj (Kobra Velika Nedelja).
Mlajši dečki - letnik 91/92:
do 34 kg: 1. Matej Studenicnik
Mali nogomet
2. SLMN - VZHOD
Bioterme Mala Nedelja -Tomaž 2:4 (2:1)
Strelci: 1:0 Potrč (v 3. minuti), 1:1 Gaš-paric (3.), 2:1 Slana (9.), 2:2 Gašparič (21.), 2:3 Kamenšek (24.), 2:4 Miklašič (40.).
Bioterme Mala Nedelja: Hlebec, Belšak, J. Žerdin, Horjan, Jaušovec, Hanžel, B. Žer-din, Potrč, Rajh, Slana, Viher
Tomaž: Bedrač, Magdič, Miklašič, Bo-hinec, Gašparič, Kamenšek, G. Dovečar, Lah, Horvat, Razlag, Vidovič.
Deseti krog v 2. SLMN vzhod je zaznamoval izstop iz lige dveh mariborskih malo-nogometnih klubov - Branika in Urbana. Ta dva izstopa sta še en hud udarec za mali nogomet v Sloveniji. Vodilni Tomaž je gostoval v Ljutomeru pri neugodnih domačinih iz Male Nedelje, ki so v sezoni 2004/2005 doživeli svoj prvi domači poraz. Po prvem polčasu je bolje kazalo Biotermam, a so gostje iz Tomaža hitro v drugem polčasu izid izenačili preko najboljšega posameznika srečanja Gašpariča in nato še dvakrat zadeli mrežo domačega vratarja Hlebca za končno zmago 2:4. V petek, 21. 1., ob 19.30 uri bo v Športni dvorani na Hardeku moštvo Tomaža gostilo Pando iz Maribora.
UK
MNZ PTUJ
SKUPINA A
REZULTATI 9. KROGA: Gerečja vas -Mizarstvo Zupanič NK Hajdina 3:1, Poeto-vio Vitomarci Pomaranča bar - ŠD Ptujska Gora 3:2, SKEI Talum - Market Betka Brezje 6:2, KMN Miklavž - GMB Žično pletarstvo Rogina 7:2, Avtoelektrika Bračič - ŠD Polenšak 2:1, NK Skorba - Joe Fernandes 4:2.
REZULTATI 10. KROGA: Mizarstvo Zupanič NK Hajdina - Joe Fernandes 4:2, ŠD Polenšak - NK Skorba 2:6, GMB Žično pletarstvo Rogina - Avtoelektrika Bračič 0:4
1. POETOVIO VITOM.	9	9	0	0	27
2. MIZ. ZUP HAJDINA	10	7	1	2	22
3. AVTOEL. BRAČIČ	10	7	0	3	21
4. ŠD PTUJSKA GORA	9	5	1	3	16
5. KMN MIKLAVŽ	9	5	0	4	15
6. GEREČJA VAS	9	5	0	4	15
7. ŠD POLENŠAK	10	4	1	5	13
8. SKORBA	10	4	0	6	12
9. SKEI TALUM	9	3	0	6	9
10. Ž. PLET. ROGINA	10	3	0	7	9
11. M. BETKA BREZJE	9	2	1	6	7
12. JOE FERNANDES	10	1	0	8	3
(impol), 3. Jure Božičko (Drava Ptuj); do 38 kg: 1. Uroš Kavčič (Murska Sobota); do 42 kg: 1. Aljaž Bednar (Murska Sobota), 2. Aljaž Kornet (impol); do 46 kg: 1. Alen Pulko (impol); do 55 kg: 1. Tim Lešnik (Duplek); do 60 kg: 1. Denis Škrabat (Duplek).
Mlajše deklice - letnik 91/92:
do 32 kg: 1. Kristina Vršič (Duplek); do 36 kg: 1. Katja Kores (JK Lendava), 2. Eva Zorko (Duplek); do 44 kg: 1. Marin Kerec (Murska Sobota), 2. Anja Petek (Gorišnica); do 48 kg: 1. Jerneja Senekovič (Duplek); do 52 kg: 1. Katja Senekovič (Duplek), 3. Sanja Jerenko (Drava Ptuj); nad 57 kg: 1. Urška Urek (Drava Ptuj).
Kadeti:
do 50 kg: 1. Matjaž Trbovc (San-kaku); do 55 kg: 1. Jan Belšak (Gorišnica), 2. Jan Perša (Duplek), 7.
Matej Svenšek (Drava Ptuj); do 60 kg: 1. Uroš Tajhman (Drava Ptuj), 2. Kristijan Crnič (impol); do 73 kg: 1. Boris Petričl (Olimpija), 3. Rok Tajhman (Drava Ptuj), 5. Marko Bratuša (Kobra Velika Nedelja); do 81 kg: 1. Blaž Mlinarič (JK Len-dava),3. Žiga Unuk (impol) in Mitja Jerenko (Drava Ptuj).
Člani:
do 60 kg: 1. Faust Tabaku (Kosovo); do 66 kg: 1. Miklos Ungvari (Madžarska), 5. Dani Rus (impol); do 73 kg: 1. Eldin Lukač (BiH), 3. Rok Tajhman (Drava Ptuj); do 81 kg: 1. Klemen Ferjan (Drava Ptuj), 2. Sašo Jereb Olimpija, 3. Denis Rus in Boris Greif (oba impol); do 90 kg: 1. Anton Minarič (Češka); do 100 kg: 1. Amel Mekič (BiH); nad 100 kg: 1. Matjaž Ceraj (ivo Reya).
Vseekipno: 1. JK impol 78, 2. JK Murska Sobota 49, 3. JK Du-plek 45, 9. Drava Ptuj 22, 19. Kobra Velika Nedelja, 26. Gorišnica 1 točko.
Danilo Klajnsek
Foto: Antonio
V Slovenski „Bistrici je bila tudi Urška Žolnir, dobitnica bronaste medalje z lanskih OI v Atenah.
SKUPINA B
REZULTATI 8. KROGA: Bar Cheers Cyber caffe - Rožice 0:7, Bar Faraon -Club 13 Hajdoše 3:4, Jado čevlji ŠD Cirko-vce - Draženci 11:2, Peugeot Toplak - ŠD Juršinci 0:1, ŠD Rim - Kozminci 7:0, Klub ptujskih študentov - Bar Osmica 3:2.
REZULTATI 9. KROGA: Bar Osmica -Bar Cheers Cyber caffe 1:6, Kozminci -Klub ptujskih študentov 1:4, ŠD Juršinci - ŠD Rim 2:0, Draženci - Peugeot Toplak 1:4, Club 13 Hajdoše - Jado čevlji ŠD Cir-kovce 3:3, Rožice - Bar Faraon 3:0
1.	ROŽICE	9 9 0 0 29
2.	ŠD CIRKOVCE 9 7 2 0 23
3.	PEUGEOT TOPLAK 9 7 0 2 21
4.	CLUB 13 HAJDO[E 9 6 1 2 19
5.	[D JUR[INCI 9 5 1 3 16
6.	BAR CHEERS 9 4 1 4 13
7.	[D RIM	9 3 2 4 11
8.	KLUB PT. [TUDENT. 9 3 2 4 11
9.	BAR FARAON 9 3 0 6 9
10.	DRAŽENCI	9 2 1 6 7
11.	KOZMINCI	9 0 0 9 0
12.	BAR OSMICA 9 0 0 9 0
Danilo Klajnsek ZLMN ORMOŽ
Le še kon~nica
1.	LIGA
REZULTATI 7. KROGA: Trsnica Žiher -Belcont 5:3, Nova Slovenija - Mladost Miklavž 4:1, P Zid. Curin - Avtošola Prednost 3:1, Kog - LDS Ormož 4:3.
1.	TRSNICA @IHER 7 7 0 0 21
2.	BELCONT	7 5 1 1 16
3.	N. SLOVENIJA 7 4 1 2 13
4.	P ZID. ČURIN 7 4 0 3 12
5.	KOG	7 2 0 5 6
6.	LDS ORMOŽ	7 12 4 5
7.	PREDNOST	7 1 1 5 4
8.	MLADOST	7 1 1 5 4
2.	LIGA
1.	P ČRNI RIBIČ 5 4 0 1 12
2.	JOKER	5 4 0 1 12
3.	MIHOVCI	5 2 0 3 6
4.	MESTNA GRABA 5 2 0 3 6
5.	MLADOST II	5 2 0 3 6
6.	PGD ORMOŽ	5 1 0 4 3
VETERANSKA LIGA Rezultata zadnjega 6. kroga: Borec -TSO 0:3, PBar Texas - Carrera Optyl 6:3.
1.	P BAR TEXAS 6 5 0 1 15
2.	CARRERA OPTYL 6 3 1 2 10
3.	TSO	6 3 0 3 9
4.	BOREC	6 0 15 1
Uros Krstić
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA VIDEM
SKUPINA A
REZULTATI 6. KROGA: Videm mladi -Tržec veterani 2:3, AS veterani - Tržec mladi 2:3, KMN Majolka - Leskovec 5:1, ŠD Pobrežje - PROSTO
1.	KMN MAJOLKA 5 5 0 0 15
2.	LESKOVEC	6 4 0 2 12
3.	[D POBREŽJE 5 3 0 2 9
4.	TRŽEC VETERANI 5 3 0 2 9
5.	VIDEM MLADI (-1) 5 2 0 3 5
6.	TRŽEC MLADI 5 1 0 4 3
7.	AS VETERANI 5 0 0 5 0 SKUPINA B
REZULTATI 6. KROGA: AS - NK Videm 5:3, ŠD Zg. Pristava - Belavšek 8:5, Štur-movec - Lancova vas veterani 5:4, ŠD Lan-cova vas - Majski Vrh 5:2
1.	[D LANCOVA VAS 6 4 11 13
2.	[D ZG. PRISTAVA 6 4 1 1 13
3.	MAJSKI VRH 6 4 0 2 12
4.	AS	6 3 1 2 10
5.	NK VIDEM	6 3 0 3 9
6.BELAVŠEK	6 2 13 7
7.	[TURMOVEC 6 2 0 4 6
8.	LANCOVA VAS VET. 6 0 0 6 0
Darko Lah
28. prvenstvo Varaždina - Meteor cup
Ormožani četrti
V Varaždinu, nogometnem mestu, je potekalo že 28. prvenstvo v malem nogome-
tu (5+1, odbojna žoga). Turnirja Meteor cup se je udeležilo 24 moštev, med njimi tudi slovensko moštvo Sebi šport iz Ormoža, ki je ob koncu na zaključnem turnirju pred 500 gledalci v športni dvorani Graber-je osvojilo četrto mesto. Pot do zaključnega turnirja je bila zelo težka, saj so ekipe morale kar skozi tri skupine in v vseh treh primerih so bili Ormožani brez poraza prvi. V polfinalni skupini so Slovenci iz Ormoža v vročem vzdušju dvorane Graberje priredili hladen tuš obema hrvaškima prvoliga-šema, in sicer Staremu mlinu iz Čakovca (4:0) ter na koncu še prvaku in ponosu Varaždina Restavraciji Ben (1:0), ekipi sestavljeni iz igralcev Varteksa (Šafarič, Sklepič, Kastel, Mujanovič, Benko, Pokrivač in Po-savec iz Slaven Belupa). Na zaključnem turnirju četverice ekipi Sebi šport Ormož več ni uspelo ponoviti dobrih iger izpred predtekmovanja in na koncu so se po dveh identičnih porazih s 3:0 proti ekipama Eu-rotransporti Kostanjevec Hraščica in Restavraciji Ben Varaždin morali sprijazniti s četrtim mestom in nagrado 1000 kun. V velikem finalu je po sedemmetrovkah slavila znana hrvaška drugoligaška malonogome-tna ekipa Avtomobili Lončar Varaždin, ki je bila uspešnejša od moštva Eurotransporti Kostanjevec. Za ekipo Sebi šport Ormož so nastopili: vratar Vlado Ripak, Marko Faj-diga, Branko Školiber, Josip Novak, Goran Šnajder, Sašo Fijavž, Aleš Lesjak, Boris Prapotnik, kapetan Aleš Jurčec, Blaž Zida-rič in Sebastjan Jambriško.
Uroš Krstić
Ekipa Sebi šport iz Ormoža je v Varaždinu osvojila 4. mesto.
dr rajko sugman v cid-u
Dr. Rajko Šugman, redni profesor na Fakulteti na šport v Ljubljani v pokoju, se je prijazno odzval povabilu Športnega zavoda Ptuj in pripravil predavanje na temo "Svetovni in slovenski olimpizem" za osnovnošolce ter srednješolce oziroma vse, ki jih šport in olimpijsko gibanje zanimata. Svoja videnja in razmišljanja na aktualno tematiko bo predstavil 26. januarja ob 14. uri v prostorih Centra interesnih dejavnosti na Ptuju.
Športnik leta 2004
Minulo leto je bilo za ptujske športnice in športnike še posebej uspešno. V četrtek, 27. januarja, ob 18. uri bo v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj sledilo še zaključno dejanje - izbor najuspešnejših na področju športa v letu 2004. Prireditev, ki ima v Ptuju skoraj polstoletno tradicijo, bo potekala v organizaciji Športnega zavoda Ptuj in Športne zveze Mestne občine Ptuj. Podeljene bodo nagrade in priznanja najuspešnejšim športnikom in športnicam, ekipam, srednješolskim športnim društvom, trenerjem, zaslužnim športnim delavcem, državnim prvakom in najuspešnejšim na področju invalidskega športa. Med gosti prireditve bo športnik leta Slovenije, nosilec olimpijske medalje jadralec Vasilij @bogar, program prireditve bo popestren z zanimivimi glasbenimi gosti.Vabljeni. Vstop je prost.
Sportni napovednik
rokomet
1. SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA: Gramiz Kočevje - Mercator Tenzor Ptuj, Burja Škofije - Polje, Olimpija - Celeia Žalec, Loka kava - Izola. Srečanje Celjske mesnine - Krim Mercator je bilo odigrano sinoči.
odbojka
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - MOŠKI
PARI 13. KROGA: Krka - Svit, Autocommerce - Šoštanj Topolšica, Termo Lubnik - Marchiol Prvačina, Calcit Kamnik - Olimpija, Salonit Anhovo - Prevent gradnje IGM
1.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE
PARI 14. KROGA - SREDA 26. 1.: Benedikt - TPV Novo mesto, Formis Bell -Luka Koper, Sloving Venus Vital - HIT Nova Gorica, Prevalje - Sladki greh Ljubljana, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Nova KBM Branik
2.	DR@AVNA ODBOJKARSKA LIGA - @ENSKE
PARI 12. KROGA: Ptuj - Mladi Jesenice (sobota ob 18.00 v gimnazijski telovadnici), Ecom Tabor - Comet Zreče, Solkan - Ljubljana II., Dravograd - Savinjska Šempeter, Šentvid - Mislinja, Hitachi - Kočevje
kosarka
2. SLOVENSKA LIGA VZHOD
PARI 12. KROGA: Prebold - Ptuj, Jurij Ježica - Ruše, Celjski KK - Pivovarna Laško mladi, Superga Slovenj Gradec - Nazarje, Grosuplje - ŽKK Maribor
kegljanje
2.	SLOVENSKA LIGA VZHOD - @ENSKE
PARI 8. KROGA: Šoštanj - Drava. Impol - Fužinar, Nafta - Radenska, Komcel -Miroteks III
3.	SLOVENSKA KEGLJAÏKA LIGA VZHOD - MOÏKI
PARI 11. KROGA: Interokno - Drava, Agroruše - Fužinar, Marles hiše - Piramida, Impol - Krško, Lokomotiva - Konjice
mali nogomet
LIGE MNZ PTUJ
RAZPORED ZA SOBOTO: 8.30 Jado čevlji ŠD Cirkovce - Rožice; 9.10: Klub ptujskih študentov - ŠD Juršinci, 9.50: ŠD Rim - Draženci; Bar Cheers Cyber caffe - Bar Faraon; 11.10: Bar Osmica - Kozminci; 11.50: Peugeot Toplak - Club 12 Hajdoše; 12.30: Kozminci - Bar Cheers Cyber caffe; 13.10 ŠD Ptujska Gora - SKEI Talum; 13.50: Market Betka Brezje - KMN Miklavž; 14.30: NK Gerečja vas - Poetovio Vitomarci Pomaranča bar; 15.10 Avtoelektrika Bračič - Market Betka Brezje; 15.50: Poetovio Vitomarci Pomaranča bar - Mizarstvo Zupanič NK Hajdina; 16.30: NK Skorba - GMB Žično pletarstvo Rogina; 17.10: Joe Fernandes - ŠD Polenšak. NEDELJA: 13.10: ŠD Juršinci - Bar Osmica; 13.50: Draženci - Klub ptujskih študentov; 14.30:Bar Faraon - Jado čevlji ŠD Cirkovce; 15.10: Rožice - Peugeot Toplak; 15.50: Club 13 Hajdoše - ŠD Rim; 16.30: KMN Miklavž - ŠD Ptujska Gora; 17.10: SKEI Talum - NK Gerečja vas.
Danilo Klajnšek
ZLMN Ormož
Razpored končnice v 2. ligi, sobota, 22. 1.: Joker I. - Mihovci (12.00), P Črni ribič - Mestna graba (12.30), Joker I. - Mestna graba (13.00), P Črni ribič - Mihovci (13.30), Mihovci - Mestna graba (14.00), P Črni ribič - Joker I. (14.30).
Razpored končnice v 1. ligi, sobota, 22. 1.: Belcont - Nova Slovenija (15.15), Trsnica Žiher - P Zid. Čurin (15.45), Belcont - P Zid. Čurin (16.15), Trsnica Žiher -Nova Slovenija (16.45), Nova Slovenija - F! Zid. Čurin (17.15), Trsnica Žiher - Belcont (17.45).
Uroš Krstić
strelstvo
4.	kolo državnih lig - organizator SD Kidričevo
1.	slovenska strelska liga s pištolo
V	soboto, 22. 01., ob 9. uri se bodo na strelišču v Cirkovcah pomerili strelci v 1. ligi. V tekmovanju s pištolo bodo nastopili: ŠSK COAL, SD Dušan Poženel I, SD Kidričevo, SD Olimpija, SD Juršinci I, SK Ptuj I, SD Brežice, SD Domžale, SD Kamnik, SD Trzin I, SD Predoslje I, SD Železniki.
2.	slovenska strelska liga s pištolo
Na istem strelišču, ob 15. uri, se bodo pomerili tudi strelci v 2. ligi s pištolo. Nastopile pa bodo naslednje ekipe: SD Mrož, SK Ptuj II, SD Štefan Kovač, SD Dušan Poženel II, SD Celje, SD I. pohorski bataljon, SD Trzin II, SD Vremščica, SD Kopače-vina, SD Grosuplje, Juršinci II ter SD Moris. Državna liga za mlajše mladince/ke ter mladince/ke
V	nedeljo, 23. 01., pa bodo na strelišču v Cirkovcah svoje strelsko znanje pokazale še vse mlajše kategorije. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri, trajalo pa bo čez cel dan.
Simeon Gonc
četrtek • 20. januarja 2005
Sredi življenja
ŠtajerskiTEDUlK 19
Iščete svoj stil
Gremo na maturantski ples
V rubriki Iščete svoj stil, v začetku junija bo stara sest let, bomo danes govorili o oblačilih za maturantski ples. Naš model je bila Anja, za njeno frizuro in make up so poskrbeli v Frizerskem salonu Stanka, za obleko v Modnem studiu Barbare Plavec Brodnjak, ni pa se še odločila, katero bo oblekla, ali v živahnejšem ali bolj umirjenem tonu, obe pa ji dobro pristajata.
Ob tej priložnosti smo se tudi pogovorili z modno oblikovalko Barbaro Plavec Brodnjak o nekaterih dilemah, povezanih s plesom življenja, kot nekateri imenujejo maturantski ples.
[t. tednik: Kakšni so trendi pri maturantskih oblekah? Kako naj se za svoj ples življenja oblečejo dekleta, kako fantje?
B. Plavec: "Čeprav trendi pri večernih toaletah ponujajo veliko črnine, kot oblikovalka vsem maturantkam odločno odsvetujem to barvo, ker je zelo nep-
rimerna iz več razlogov Gre za dekleta, stara komaj 19 let, ki naj bi v teh letih izražala mladost, veselje, življenje, strast, romantičnost. Vse to pa je mogoče izraziti v vseh barvah, razen črni. Trendi maturantskih oblek narekujejo pisane barve, predvsem intenzivnost barv, pasteli so se nekoliko poslovili, veliko modnih dodatkov, bleščic, aplikacij, vezenine. Letošnja maturantska obleka naj ne bi bila enobarvna in na naramnicah. Obleka naj bo iz vzorcev, večbarvna, lahko tudi v kombinaciji različnih materia-
lov Sami kroji so zelo razkošni, spodaj se lahko obleke razširijo do bogatih širin. Obleke tudi naj ne bi bile ozke, odločili naj bi se za različne A-linije do razkošno bogatih širin. Kot modni dodatki se lahko uporabijo različne sponke, broške, prevezovanje z različnimi trakovi, da dobimo učinek vezalk. Še vedno pa so v trendu tudi najrazličnejši korzeti.
Fantje pri izbiri nimajo toliko možnosti kot dekleta, saj obleka vedno ostaja obleka. Za razliko od deklet se lahko odločijo tudi za črno obleko. Srajco lahko iz-
Foto: Črtomir Goznik
Trend maturantskih oblek postavlja v ospredje žive barve.
Foto: Črtomir Goznil<
Model za tiste, ki ne glede na trende prisegajo na umirjene tone
Ptuj • Zlati par Lipavšek
Petdeset skupnih let
V ptujski poročni dvorani so leto 2005 pričeli z zlato poroko. 8. januarja sta jo slavila Martina in Alojz Lipavšek iz Ptuja, oba rojena leta 1931, Rimska ulica 1. Obred zlate poroke je vodil ptujski župan dr. Štefan Čelan. Slavnostna maša in večna zaobljuba pa je bila v novi cerkvi sv. Petra in Pavla.
Zlato poroko sta Lipavškova imela natanko 50 let po prvi poroki 8. januarja leta 1955, ko sta se civilno poročila na matičnem uradu v Spodnji Hajdini, cerkveno pa v cerkvi sv. Martina v Hajdini. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, hčerka Slavka in sin
Darko-Martin, ki je pri devetih letih umrl v prometni nesreči. V jeseni življenja ju razveseljujeta vnuka, dvojčka Alenka in Matjaž, študenta, ki sta bila tudi njuni poročni priči.
Zlati ženin se je izučil za ko-vinostrugarja, delal je v Strojnih
Zlatoporo~enca Lipav{ek
delavnicah na Ptuju, ki so se kasneje preoblikovale in preimenovale v Sigmo in pozneje v Agis. Ob delu je uspešno končal strojno tehnično šolo, delal je na različnih strokovnih in odgovornih delovnih mestih. Zadnjih deset let pred upokojitvijo pa je delal kot obrtnik kovinostrugar-ske stroke. Zlata nevesta se je izučila za trgovko. Delovna leta si je nabirala v trgovskem podjetju Izbira na Ptuju in v Vodnogospodarskem podjetjem na Ptuju, kjer je do upokojitve leta 1981 delala na različnih delovnih mestih v računovodstvu na Ptuju in Mariboru.
Zlatoporočenca Lipavšek sta bila še posebej vesela, ker sta zlato poroko dočakala ob druženju vseh generacij družin Lipavšek in Rogina ter prijateljev. Darilom sta se odrekla v korist dokončne izgradnje nove cerkve sv. Petra in Pavla.
MG
berejo v kombinaciji z obleko svoje plesalke. Če želijo biti posebej elegantni, naj dodajo tudi kravato, ki naj bo svečana, metuljček pa v bistvu predstavlja vrhunec moške urejenosti na svečanem plesu."
[t. tednik: Koliko drznosti je mogoče uporabiti pri tem?
B. Plavec: "Drznost je v bistvu dovoljena do meje tistega, ko nekaj že lahko postane vulgarno (na primer preveč gole kože). Drznost barv in krojev je prepuščena domišljiji tistega, ki bo oblačila nosil."
[t. tednik: Ali je mogoče na maturantski ples tudi v kav-bojkah?
B. Plavec: "Lahko, v določenih kombinacijah: z odprtim prosojnim krilom čez kavbojke in pisanim, z bleščicami posutim korzetom ter z ekstravagantnimi čevlji, ki naj bodo prav tako posuti z bleščicami. Tudi fantje lahko oblečejo na maturantski ples kavbojke, če jih bodo dopolnili z lepim žametnim sakojem, v nobenem primeru pa ne s klasičnim."
[t. tednik: Kaj svetujete staršem, kako naj se oni uredijo za maturantski ples?
B. Plavec: ^"V prvi vrsti jim svetujem, naj na maturantski ples ne oblečejo kostumov ali oblek, ki jih nosijo vsak dan v službo.
Foto: Črtomir Goznil<
Anja s sve~ano pri~esko
Tudi oni naj izkažejo veliko mero spoštljivosti do tega dogodka. Večerna oprava bo tudi za njih najboljša izbira."
Anja bo na maturantskem plesu zaplesala s pričesko, ki jo ji je v Frizerskem salonu Stanka uredila frizerka Jožica Pepelnik. Počesala jo je v svečano pričesko, a še vedno dovolj mladostno, ki bo morda navdihnila še katero od maturantk. Minka Feguš se je pri Anji odločila za nevpadljivo ličenja, poudarila je njeno svežino, mladost in ne-
koliko nakazala tudi svečanost trenutka, na katerega se odpravlja mladenka. S korektorjem je prekrila celoten obraz zaradi obstojnosti pudra, ki ga je dodatno fiksirala s pudrom v prahu. Oči je poudarila samo s sivozelenim senčilom, s črno maskaro pa trepalnice. Na ličnice je nanesla rožnati prah, na ustnice pa glos. Za glamuroz-nejši videz je na veke nanesla še nekaj bleščic.
MG
Ptuj • Novo humanitarno društvo
Pomoč potrebujemo vsi!
"Pomoči smo potrebni vsi, v takšni ali drugačni obliki, ne samo revni, tudi bogati. Reven potrebuje sredstva za preživetje, za bogatega, ki ima vsega dovolj, pa včasih "rešitev" prinaša droben pogovor. Zato si pomagajmo med seboj, pri tem nas bo povezovalo novoustanovljeno Humanitarno društvo Slovenije," je uvodoma o novem humanitarnem društvu, ki želi delovati na območju cele Slovenije in pomagati ljudem v najširšem pomenu besede, povedal predsednik Miran Šic, ki je tudi prepričan, da kdor govori o tem, da ne potrebuje pomoči, ni iskren. Ob njem sta ustanovitelja društva še Tomaž Slatinšek, ki bo opravljal tajniške posle, blagajnik je Matej Petek.
Delo društva so si zamislili tako, da bo vsak, ki bo želel nekaj podariti, to podaril osebno tistemu, ki pomoč potrebuje. S tem želijo zagotoviti stoodstotno sledljivost darovanih stvari. Za začetek bodo v vsakem večjem mestu skušali priti do stotih ustanovnih humanitarnih članov, podjetij in posameznikov, ki naj bi v blagajno društva prispevali po sto evrov za dobrodelno dejavnost Humanitarnega društva Slovenije. Na ta način naj bi prišli do potrebnih sredstev za izvedbo akcije Obrok po celi Sloveniji. Vsaj en topel obrok dnevno naj bi zagotovili za vse, ki so na robu življenjskega minimuma in ki bodo ta obrok želeli tudi sprejeti. "Mesta za delitev toplih obrokov, obleke, obutve bomo organizirali v gasilskih domovih ali drugih primernih prostorih, ki jih bomo dobili na razpolago od občin oziroma krajevnih skupnosti. Pri iskanju teh prostorov pričakujemo pomoč od vseh dobro mislečih ljudi kot
Miran [ic, predsednik Humanitarnega dru{tva Slovenija
tudi njihovo konkretno pomoč pri zbiranju vseh nujnih življenjskih potrebščin, s katerimi bomo vsaj delno omilili stisko ljudi, ki živijo v naši bližnji ali daljni okolici. V dobrih delih naj nas povežeta ljubezen do svojega bližnjega, ne pa sovraštvo in brezbrižnost. Danes je potreben pomoči on, jutri bom na vrsti morda jaz. Predloge za
delovanje Humanitarnega društva Slovenije sprejemamo na elektronskem naslovu e-mail: infoŽrespectgmbh.com, lahko pa nam pišete tudi na naslov Humanitarno dru{tvo Slovenije, p. p. 311, 2251 Ptuj," je v nadaljevanju predstavitve novega dobrodelnega društva povedal predsednik Miran [ic.
MG
20 TEDNIK
Zanimivosti, reportaže
četrtek • 20. januarja 2005
Videm • Težave z repiško cesto se nadaljujejo
Repisko ozko grlo
Lani pomladi je družina Selinsek, da bi zavarovala plazenje nasutja ob hisi na makadamsko cesto pod njo, v sam rob cestišča nabila visoke železne traverze, prečno pa položila nekaj desk ob vznožju. Letos, le nekaj dni po novem letu, pa so Selinskovi na železni opori visokih traverz naredili pravi zid.

Vsa zadeva sploh ne bi bila sporna, če visoka železno-lesena zapora ne bi zrasla navpično na samem robu ozke ceste, poleg tega pa {e na kosu ob~inske zemlje, ki sega {e slabe {tiri metre v samo nasutje.
@e po lanskih prvih posegih je Beno Vidovič v imenu tistih krajanov, ki jim tak{no (samovoljno) obna{anje Selin{kovih ni bilo v{eč, opozoril občinsko vodstvo, da se tako, precej na svojo roko, pač ne more delati, predvsem zato, ker se je ogrozila varnost pe{cev, zlasti otrok pa tudi voznikov. Nenazadnje pa so si Selin{kovi s postavitvijo tovrstne opore zagradili tudi kos občinske zemlje, kar je kasneje, po opravljenih meritvah, bilo tudi uradno dokazano.
Oporni zid vsaj pol metra s ceste!
^"V lanskem letu sem bil velikokrat na ob~ini in opozarjal na nepravilnost, pa vse do sedaj
niso naredili nič, razen tega, da so zadevo prijavili pristojni komunalni in{pektorici, ta pa je vse skupaj prijavila gradbeni in{pe-kciji. Ne vem in ne najdem besed, kako to, da se vse doslej ni uredilo nič, čeprav se je naprej veliko govorilo o tem, da se bodo železne traverze izrule ali vsaj nagnile. Namesto tega se je zgodilo točno nasprotno; prve dni po novem letu so se pripeljali stroji, dva dni je bila zaradi dela celo zaprta cesta, policija kljub klicu ni posredovala, rezultat vsega tega pa je zdaj visok zid na robu ceste. Na občini so vedeli, kaj se dogaja, pa menda niso mogli nič ukrepati."
Poleg postavitve opornega zidu, ki se zajeda v cesto, so Se-lin{kovi po besedah prič nekoliko poglobili naklon ceste na nasprotni strani opornega zidu, na koncu pa ta del cesti{ča {e utrdili z valjarjem, s čimer naj bi na cesti vzpostavili prej{nje stanje, kar je bila menda zahteva ob-
čine. To so tudi naredili in glede tega jim res ni kaj očitati. Do sem torej vse lepo in prav, ne-razre{eni pa ostajata bistveni težavi: poseg v občinsko lastnino nepremičnine in nevarnost, ki jo tak{en visok zid na vrhu klanca ob ovinkastem spustu v dolino predstavlja za voznike in pe{ce. "Mislim, da se tudi oni zavedajo nevarnosti, saj so zato poglobili cesto na nasprotnem koncu, tako da imamo zdaj tu levi naklon na desnem ovinku. V primeru poledice bi tako avto zdrsnil stran od traverznega zidu. Ampak, ali lahko kdo pove, kam naj odskoči otrok ali odrasel človek, če bo pri{lo do srečanja z avtomobilom, bognedaj s tovornjakom ali traktorjem?!"
Po Vidovičevem prepričanju bi bilo dovolj, če bi Selin{kovi oporni zid pomaknili vsaj dobrega pol metra s ceste ter tako omogočili prehod pe{cem, po vseh pravilih pa bi moral biti tak-{en oporni zid zgrajen v po{ev-
Ormož • Iz šolskih klopi
V znaku Evrope
Aktivnosti letošnjega šolskega leta na OŠ Ormož imajo skupni imenovalec — Evropo. Na to temo pripravljajo projekte v sodelovanju s šolami iz tujine in kmalu z nestrpnostjo pričakujejo vest, ali so izbrani za sodelovanje v projektu Comenius.
V okviru akcijskega programa Evropske skupnosti s področja izobraževanja Socrates so se na OS Ormož odločili poizkusiti pridobiti pozitiven odgovor na svojo prijavo na akcijo Comenius. Gre za {olski projekt, ki je namenjen krepitvi evropske razsežnosti v izobraževanju s podporo mednarodnega sodelovanja med {olami. Projekt omogoča učencem in učiteljem iz najmanj treh držav sodelovati v sklopu aktivnosti na eno ali več tem skupnega zanimanja. Comnius je vključen v redni {olski pouk, vključuje več razredov in ima vpliv na celo {olo. Nata{a Hrga je povedala, da so navezali stike s partnerji iz Turčije, Poljske in Avstrije, s kateri-
mi skupaj nastopajo s projektom na temo pokrajine, raziskovanja biotopov, ogroženih vrst. Za us-pe{en projekt je poglaviten izbor tematike, ki motivira učence in učitelje, da raziskujejo, izmenjujejo informacije in se učijo eden od drugega. K sodelovanju nameravajo pritegniti predvsem učence 8. in 9. razreda, ki bodo poleg spoznavanja svojega lastnega okolja spoznali tudi pokrajine drugih dežel. Delo vključuje veliko komunikacije, elektronskega dopisovanja tudi med učenci, ki tako že krepijo svoje znanje angle{kega in nem{kega jezika. Učencem in učiteljem se v primeru uspeha v sklopu Comeni-usa nasmiha kar nekaj potovanj,
Foto: arhiv šole
Predstavništvo evropske komisije v Sloveniji je svojim številnim naslovnikom voščilo vse dobro v novem letu z voščilnico Jasmine Kuharič iz OŠ Ormož.
saj projekt predvideva precej{njo mobilnost sodelujočih.
Eden izmed "evropskih" projektov pa se je za OS Ormož že končal zelo uspe{no. Predstav-ni{tvo Evropske komisije v Sloveniji je v prednovoletnem času že tretjič zapored razpisalo natečaj in povabilo učence slovenskih {ol, da nari{ejo prijazna novoletna vo{čila, na katerih se praznični motivi prepletajo z idejami Evropske unije. Z več izdelki so sodelovali tudi ormo{ki likovniki s svojo učiteljico Janjo Belak. Na svoje veliko zadovoljstvo so kmalu prejeli sporočilo, da je na natečaju v izboru okrog 100 motivov zmagala {tirinajstletna učenka OS Ormož Jasmina Ku-harič. Jasminino vo{čilnico so natisnili in je postala uradna vo-{čilnica Predstavni{tva evropske komisije v Sloveniji, ki so jo namenili kot praznično vo{čilo svojim sodelavcem po Sloveniji in drugod po svetu. Jasmina je kot nagrado prejela praktično darilo, paket svojih vo{čilnic, obljubljen pa ji je bil tudi klepet pri veleposlaniku.
Ravnatelj oS Ormož mag. Bojan Burgar je zadovoljen z najra-zličnej{imi akcijami, ki jih izvaja sedaj že čez 40 učiteljev Pravi, da se vse nenehno spreminja in temu se mora prilagajati tudi {ola. Sola mora iz avtoritativne pozicije preiti v partnersko, da bo skupaj s star{i na{la pot do učenca.
vki
i

Pogled na sporni (oporni) zid ob cesti na repiškem klancu
nini in ne navpično. "Prejkoslej bo ta cesta tudi asfaltirana in prav zanima me, kako bodo takrat re{ili to "ozko grlo", če ga zdaj ne morejo," se {e spra{uje Vidovič ter ob tem opozarja, da se s tem zidom ni re{evalo prav nobeno (naravno) plazenje, ampak posledice nestrokovno narejenega nasutja ob hi{i, za kar naj bi bili krivi Selin{kovi sami.
Pridobiti morajo uporabno dovoljenje
župan Bračič pravi, da občina več kot to, da je takoj obvestila pristojno komunalno in{pektori-co Sabino Jupič, ne more narediti. Ali drugače povedano, fizične prekinitve del si občinsko vod-
stvo ne more privo{čiti: "Zdaj čakamo, da steče postopek v smeri odločbe oziroma ukrepov, ki so bili s strani in{pekcije naloženi Selin{kovim."
Komunalna in{pektorica Jupi-čeva je za na{ časopis povedala, da si je sporno postavitev traverz ogledala že lani aprila, ob prvi prijavi nepravilnosti ter vso zadevo nato predala gradbeni in-{pektorici Marti Berlič. Ta pa je Selin{kovim, kot pravi, naložila pridobitev uporabnega dovoljenja za tak{en objekt: "Ker je po izjavi Selin{kovih {lo za nujna dela v smeri preprečitve plazenja, so oporni zid lahko postavili pred izdajo gradbenega dovoljenja, ki je sicer potrebno. V roku
enega leta, to se pravi do pomladi letos, pa si morajo pridobiti uporabno dovoljenje, kar posredno pomeni pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma vseh potrebnih soglasij."
V tem postopku pridobivanja soglasij bo (kot lastnica ozemlja) nastopila tudi občina. Kako se bo zadeva končala, pa ni jasno. župan namreč ni želel govoriti o odprtih možnostih, med katerimi je tudi morebitna odprodaja dela občinske zemlje na nasipu, ki je zdaj omejen z zidom, ali pa bodo Selin{kovi oporni zid vendarle morali premakniti. Morda pa se bo na{la {e kak{na tretja možnost.
SM
Markovci • Srečanje vrstnikov iz leta 1944
Da bi gradili tudi mostove ...
V občini in fari Markovci se že po tradiciji vse leto srečujejo mnoge generacije ob različnih jubilejih: ob abrahamih, 60-letnicah, 70. letu življenja, obletnicah končane osnovne šole in podobno.
V letu 2004 smo svoj okrogli življenjski jubilej praznovali tudi vsi, rojeni v letu 1944, tu, v Mar-kovcih, ali pa jih je sem pripeljala življenjska usoda. Vendar smo s svojim srečanjem, ki smo ga poimenovali kar Mladi 60 let, počakali na soboto, 8. januarja 2005, ko se nas je slaba polovica nekdanjih so{olcev in so{olk zbrala najprej na trgu pred občinsko stavbo (sedanjo občinsko stavbo). Tu nas je najprej nago-
voril Franc Kekec, župan občine Markovci, nas povabil na ogled prostorov, kjer smo tudi nazdravili in že pričeli obujati spomine. Toda že nas je vabil zvon cerkve sv. Marka, kjer nas je med ma-{nim obredom pozdravil Janez Maučec, domači župnik, ter nam zaželel mnogo sreče za naprej, ma{o v zahvalo za 60 let življenja pa je obogatilo čudovito petje cerkvenih pevcev.
Družabno srečanje smo nadaljevali v gosti{ču Ribek v Stojncih, prisluhnili nagovoru Karoline Pi-čerko, se spomnili star{ev ter mnogih dragih ljudi v svojem življenju in se z minuto molka poklonili njihovemu spominu. Bil je večer, poln obujanja spominov in ustvarjanja novih, ki so ga mnogi zaključili v zgodnjem jutru naslednjega dne ...
Karolina Pičerko
Foto: arhiv
Generacija 1944 s srečanja Mladi 60 let, 8. januarja 2005, pred občinsko stavbo v Markovcih
Foto: SM
četrtek • 20. januarja 2005
Turistični tednik
ŠtajenkiTEBHlK 21
Ptuj • 45. tradicionalno kurentovanje
Deset dni (pred)pustnih in popustnih dogajanj
V LTO Ptuj so pripravili 10-dnevni program (pred)pustnega in popustnega dogajanja. Potem ko je že kazalo, da se bo pustna prireditvena karavana preselila s tradicionalnega mesta med cestnim in železniškim mostom na prostor nekdanje vojašnice, so po treznem premisleku ostali na stari lokaciji, tudi zaradi prometnih in logističnih razlogov. Karnevalsko dvorano bodo postavili zadnji teden v januarju, kjer bo že 29. januarja predpustni koncert z Gibonnijem.
Prvega februarja bo v njem gostoval Teater 55 z gledališko predstavo Elizabeta je zagreta, 2. januarja bosta na drugi predpustni zabavi nastopila Karma in Ivana Brki . Na doma~iji Zvonka Križaja — Zokija, drugega princa ptujskega kurentovanja, se bo v noči od 2. na 3. februar pričel tradicionalni kurentov skok, ko si bodo v letošnji zimi kurenti prvič nadeli zvonce in pričeli z odganjanjem zime ter privabljanjem pomladi v deželo. Letos pretiranega dela ne bodo imeli.
Otvoritvena slovesnost 45. kurentovanja bo 3. februarja ob 16. uri na Mestnem trgu na Ptuju, predali bodo oblast novemu princu karnevala, nastopile bodo etnografske skupine in kurenti. V karnevalski dvorani bodo nastopili D'Kwashen Retashy, Fredi Miler in frajtonar Boštjan Konečnik. Na Mestnem trgu bo živahno tudi v petek med 18. in 19. uro, ko bodo nastopile etnografske skupine in kurenti ter čarobno gledališče Saltimbanko,
pred tem pa bodo v karnevalski dvorani rajali najmlajši na otroški pustni zabavi Pikapolonica. S predstavo Pojoči cirkus bo nastopila klovnesa Mika Maka, glasbeno-zabavni nastop pa bosta izvedla čarovnik Grega in Sten Vilar. V karnevalskem šotoru bo v petek med 20. in eno uro zjutraj ciganski večer z izborom najlepše skupinske ciganske maske. Nastopili bodo Vlado Kreslin in romska skupina Halgato band, gost bo Marko Potrč, svetovni prvak v nepretrganem vodenju radijske oddaje. V soboto dopoldan, 5. februarja, bo na Mestnem trgu na Ptuju potekala delavnica za otroke z izdelovanje mask in ličenjem otrok, izvedli bodo cirkuško animacijsko predstavo za otroke, ples v maskah bo izvedla plesna skupina OŠ Mladika, nastopili bodo še žonglerji in etnografske skupine ter kurenti. Na velikem pustnem plesu v maskah v karnevalski dvorani bodo za zabavo skrbeli Rok'n'band in Davor Borno, šov program bodo ime-
le maske. Najlepše bodo že po tradiciji nagradili.
Na pustno nedeljo bodo ptujske ulice in trgi v znamenju mask med 14. in 17. uro, ko se bo predvidoma vila tudi karnevalska povorka. Pričakujejo več kot 2500 pustnih likov in mask od blizu in daleč, tri iz tujine, Makedonije, krampuse iz Avstrije in beneške maske iz Italije. Med najboljše karnevalske skupine bodo letos razdelili za 800 tisoč tolarjev nagrad. Podrobnejši seznam nastopajočih bo znan konec tega tedna. Po končani karnevalski povorki bo v karnevalski dvorani potekal gala program s parado najboljših narodnih in zabavnih ansamblov z direktnim TV-prenosom. Na pustni ponedeljek bodo dopoldne v karnevalskem šotoru rajali osnovnošolci, popoldne pa se bodo najmlajši veselili na otroški maškaradi z Damja-no Golavšek. Na Mestnem trgu bodo med 18. in 19. uro že tradicionalno nastopile etnografske skupine in ku-
Reportaža • Potep po Škotski
V deželi Haggisa, viskija in kiltov
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Hrana za dušo in telo
V Katedrali smo pokramljale s prijaznim starejšim gospodom, ki je v po-sve~eni stavbi prostovoljno izvrševal zadolžitve vodi~a in varnostnika. Izkazalo se je, da je bila Katedrala neko~ namenjena katoliškim bogoslužjem, zdaj pa je v rokah anglikancev, ki po dogovoru prepustijo cerkev tudi ostalim krš~anskim verskim skupnostim. Čisto blizu Katedrale se nahaja tudi St. Mungo Museum of Religious Art, kjer
so enakopravno zastopani atributi kr-š~anstva, hinduizma, budizma, islama, verovanj ameriških indijancev in domorodcev Avstralije. V muzeju se obiskovalci pou~ijo o osnovnih principih, na katerih temeljijo religije, hkrati pa lahko tudi primerjajo rituale, s katerimi razli~ne kulture po~astijo rojstvo, prehod v odraslost ali smrt.
Ko smo zadostile svojim potrebam po spiritualni hrani, je nastopil ~as, da si privoš~imo kosilo. V lokalnem McDonaldsu sem bila sprva presene-~ena, ko sem slišala, da Kraljevske solate ali kakršnekoli druge solate sploh
Vecer tradicionalnih škotskih pesmi v Café Source (Glasgow)
ni na meniju. Po kratkem razmisleku pa sem ugotovila, da pogubne statistike o boleznih srca in ožilja med prebivalstvom v Glasgowu o~itno niso prebudile niti minimalne ozaveš~eno-sti v zvezi z zdravo prehrano.
Po kosilu je prišel na vrsto People's Palace, muzej posve~en zgodovini mesta Glasgow in njegovega prebivalstva. Svoj koti~ek v People's Palace ima tudi Billy Conolly, precej znan škotski komik in igralec. Med Škoti sem hitro ugotovila, da njihov smisel za humor po cinizmu in neusmiljenosti dale~ prekaša angleškega. Neka ugledna galerija v Glasgowu na primer vabi na ogled umetnin v ~asu kosila. Besedilo na letaku je odtisnjeno na sliko Salome, ki v rokah drži pla-denj z glavo Janeza Krstnika. V spomin se mi je vtisnila tudi razglednica, na kateri je gospod aristokratskega izgleda kadil pipo v svoji knjižnici in modroval: "Bil sem ateist, dokler nisem ugotovil, da sem Bog."
Popoldanske oglede smo zaklju~ile v Modern Gallery of Art, galeriji moderne umetnosti. Zve~er pa smo se udeležile glasbenega ve~era v Café Source na 1 St. Andrews Squareu. V intimnem vzdušju male kavarne smo se, vsaka s svojim vr~kom piva, prepustile magiji tradicionalnih škotskih pesmi v škotski galš~ini, ki so jih ob spremljavi inštrumentov peli doma~ini.
Foto: Črtomir Goznik
Program letošnjega kurentovanja so predstavili na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Mestni hi{] na Ptuju (od leve) Aleksander Dolenc, mag. Stanko Glažar in dr. Štefan Čelan.
renti, pridružilo pa se jim bo gledališče Unikat s predstavo Pravljična ura babice Pra. V karnevalski dvorani bodo zvečer nastopili Siti hlapci in ansambel Čuki. Pusta bodo pokopali na Mestnem trgu, 8. februarja, med 16. in 18. uro, v karnevalski dvorani pa bodo za zabavo poskrbeli Kopije in Jasmin Stavros. Izvedli bodo tudi izbor najlepše posamične maske kurentovanja 2005. Karnevalski šotor bodo zaprli v soboto, 12. februarja, po valentinovem koncertu Severine in Jana Plestenjaka.
Po finančni shemi, ki vključuje tudi medijski plan, naj bi znašali letošnji stroški kurentovanja okrog 46 milijonov. Kot je povedal v. d. direktorja LTO Ptuj Aleksander Dolenc, naj bi z letošnjim kurentovanjem tudi nekaj zaslužili. Glavna pokroviteljica 45. ku-rentovanja je Mestna občina Ptuj, ki je 6 milijonov tolarjev za prireditev zagotovila že v proračunu za letos, osta-
lo bodo prispevali sponzorji, na voljo bo tudi tisoč prepustnic po 5 tisoč tolarjev. Glavna kuharja v karnevalskem šotoru bosta letos Perutnina Ptuj in Terme Ptuj. Ostali ptujski gostinci se bodo trudili nasititi obiskovalce na stojnicah, ki jih bodo postavili po mestu. Tudi slastnih krofov ne bo zmanjkalo.
Za častnega pokrovitelja 45. kuren-tovanja so organizatorji še v pogovorih. S pripravami na 46. kurentovanje pa bodo začeli že aprila letos, stavek, ki smo ga v zadnjih desetletjih slišali večkrat, a se ni nikoli uresničil. Zdaj se mestna oblast priklanja vsem tistim, ki so kurentovanje organizirali v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Veliko truda bo potrebnega, poudarja ptujski župan dr. Štefan Čelan, da bomo dosegli že omenjeni nivo in ga presegli ter nadgradili z novimi vsebinami.
MG
Avtohtona škotska krava s podmladkom
Podeželje sredi mesta
Naslednji dan smo se z avtobusom odpravile do razstavnih prostorov zasebne zbirke umetnin in izkopanin z imenom Burrell Collection, ki se nahaja v Pollok Parku. V zbirki so predstavljena pomembnejša obdobja v zgodovini zahodne kulture, vključuje pa tudi predmete in umetnine iz starega Egipta in Kitajske. Ogled zbirke Burrell Collection toplo priporočam, saj se razstavni prostori nahajajo v lepo negovanem parku, kjer je atmosfera precej drugačna od tiste, ki vlada v urbanem Glasgowu. Poleg tega pa so mi bili vedno bolj pri srcu manjši, preglednejši muzeji. Seveda pa je treba pristaviti, da k Burrell Collection spada tudi mikavna trgovina s spominki, ki spravi v skušnjavo po zapravljanju marsikaterega turista.
Na istem posestvu se nahaja tudi podeželska vila z imenom Pollok House, nekoč dom pomembne glasgowske družine, danes pa turistična atrakcija. Pot od prostorov zbirke Burrell Collection do vile Pollok House vodi mimo travnika, kjer se pasejo krave avtohtone škotske pasme. Ni ga turističnega vodiča ali prospekta o Škotski brez podobice teh znamenitih krav. Meni se zdijo škotske krave še najbolj podobne divjemu govedu iz ledene dobe. Imajo namreč dolgo rjavordečo dlako in približno dvajset centimetrov dolge, rahlo zakrivljene rogove, ki ne krasijo samo bikov. Zadnjič, na poti iz Ljubljane, pa sem ugotovila, da se je našel podjeten Slovenec, ki je uvozil nekaj primerkov. Zdaj se škotinje pasejo tudi na gričih v bližini Trojan.
Andreja Stajnko Nadaljevanje prihodnjič
PORTOROŽ
3* Barbara, kopanje v GH Metropol, brezplačno za otroka do 12 let od 18.2y2D/NZ od 10.980
BOHINJ
3* Zlatorog/Bellevue, smučanje na Voglu, do 12 let brezplačno
do 20.2y2D/POL od 13.380
Sončkov klub v ROGAŠKI
4* Sava/Zagreb, izleti, kopanje, savna... brezplačno do 12 let
4.2y2D/P0L od 13.980 UMAG
4* Sol Umag, kopanje, ceneje tudi v wellness centeri
od 29.172D/POL 13.980
TERME OLIMIA
4* hotel Breza/aparthotel Rosa, kopanje v Termaliji do 18.2./2D/POL 15.980
VIKEND V BEOGRADU
ogled kulturnih znamenitosti, rezervacije do 31.1. samo 16.900 SIT/os
26.2., 5.372D/POL 19.900
Radoživa TURŠKA RIVIERA
8-dnevno potovanje: Side-Manav-gat-Pamukkale-Perge-Aspendos
12.2./8D/POL 45.900
TURČIJA, Antallja
4* Sunrise Resort all inclusive, polet z Brnika (14D 92.400 SIT)
12.2./7D/AI	68.400
SmukavKREISCHBERGU
7D app/os. + 6D smuč. voz., za drul z otroci, program Beli teden
19.,26.277D/N od 82.900
EGIPT, križarjenje po Nilu
5* hotel in ladja, odlično slovensko vodenje, bogat program
28.1., 18.2./8D 159.900
SONČEK
\j TUI potovalni cantar
Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Telefonska prodaja: 02/22 080 33 • www,sonchak.com
Foto: AS
Foto: AS
Kuharski nasveti
Brstični ohrovt
Brstični ohrovt je tudi pri nas vse pogostejša kapusnica, ki je odporna proti mrazu, oziroma če pustimo brsti~ni ohrovt na mrazu, se pove~a vsebnost ogljikovih hidratov, vlaknin oziroma celuloze, vlakna pa postanejo mehkejša, brsti oku-snejši ter lažje prebavljivi.
Brstičnega ohrovta ne jemo surovega, temveč ga najpogosteje kuhamo ali du-šimo. Kuhamo cele glavice, glede na velikost jih lahko prerežemo na polovico ali največje celo na četrtine. Zaradi svoje izrazite arome in okusa je brstični ohrovt primeren kot samostojna jed brez vseh dodatkov, lahko pa z dodatki omilimo njegov oster okus, sploh v jeseni, ali okus z dodatki izboljšujemo.
Brsti, podobni malim zeljna-tim glavicam, poganjajo iz zalis-tja pecljatih listov in jih obiramo postopoma od spodaj navzgor. V hladilniku brsti niso dolgo obstojni, le nekaj dni, zunanji listi radi porumenijo, s tem se poslabša tudi okus in se zmanjša vsebnost vitaminov. Najkvalitetnejši brstični ohrovt dobimo v času od oktobra do marca. Od začimb se ujema z muškatnim oreškom, žajbljem, baziliko, pet-eršiljem, česnom, sirom, soljo, poprom in kislo smetano. Zraven zgodnjih, srednje poznih sort in poznih sort poznamo še brstični ohrovt, ki ima rdeče brste - rubin, ki je primeren za sajenje v okrasne obrobe. Na tem ohrovtu zraste manj brstov, vendar so ti zelo okusni, primerni za dušenje v odprtih posodah in praženje, saj se pri kuhanju raz-barva.
Brstični ohrovt je cenjena zelenjava v zimskih mesecih. Pogosto ga ponudimo z maslom, bešamel omako, kislo smetano, legirjem in je okusna priloga k svinjini, perutnini in divjačini. Domovina brstičnega ohrovta je Belgija, kjer ga ponudijo z naribanim sirom in muškatom, zraven pa ponudijo kostanje ali
marone, ki jih poljubno glazira-jo. V Nemčiji pripravljajo brstič-ni ohrovt v rjavi omaki s slanino in čebulo. V Franciji pripravljajo se gratiniran brstični ohrovt s sirom, bešamel omako in drobti-nami.
Pri nas brstični ohrovt najpogosteje kuhamo, dušimo ali kombiniramo tako, da ga najprej kuhamo in nato gratiniramo oziroma zapečemo. Čvrste glavice brstičnega ohrovta kuhamo 5 do 10 minut, v vodni sopari 10 do 15 minut. Če pražimo surovega,
Zlinkrofi z ohrovtom
Potrebujemo: 0,5 kg moke, 5 jajc, sol — rezančevo testo. Iz sestavin zgnetemo gladko testo in ga damo počivat.
Nadev: majhna glava ohrovta (čim bolj zelena), 1 čebula, olje, 15 dag mletega mesa, 2 srednje velika krompirja, drobtine po potrebi.
Ohrovt očistimo in ga v slani vodi skuhamo ter odcedimo. Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo, dodamo mleto meso, česen, sol, poper, po želji sesekljane gobe in peteršilj. Krompir skuhamo, olupimo in še vročega pretlačimo, dodamo 1 jajce, začinjeno meso in drobno sesekljane ohrovtove liste. Če je nadev premehek, dodamo drobtine. Testo razvaljamo, nadevamo z nadevom in oblikujemo žlinkrofe. Kuhamo jih v slani vodi 20 do 25 minut. Zraven ponudimo poljubne tople omake.
Avtorica: Marina Modrinjak
Iz brstičnega ohrovta si lahko pripravimo številne juhe, priloge, prikuhe in glavne jedi. Pripravimo si lahko zelenjavno juho, kjer so brsti ohrovta ena izmed vrste zelenjave, posebej kuhane brste ohrovta pa lahko uporabimo tudi kot jušni vložek pri vseh čistih juhah.
Brstični ohrovt pogosto pripravimo kot prilogo k mesnim je-
to traja 20 do 30 minut, in če ga predhodno blanširamo, ga blan-širamo 2 do 3 minuti. Velike količine ohrovta kuhamo v delno odprtih kozicah, da ohrani svetlo zeleno barvo. Če pražimo surovega, ga narežemo na debelejše kolobarje ali na četrtine, odvisno od recepta. Pri pražen-ju za prilogo ga je priporočljivo mešati z rdečo sorto rubin. Lahko ga začinimo s sojino omako, okus izboljšamo s sesekljanimi lešniki ter začinimo še s soljo in poprom.
Mokri smrček
Vprašanje bralca Jožeta: Pred hišo imamo mali vrtni ribnik globine okoli 60 cm. V njem so naseljene zlate ribice in dva koi-ja. Opažamo, da so ribe pričele plavati na površini vode in iskati hrano. Ali jih lahko krmimo, glede na to, da je zima in kje tiči vzrok za iskanje hrane pozimi?
Odgovor: Bistra in čista voda je odločilnega pomena za življe-
nje živali in rastlin v vrtnem ribniku in ob njem.
;

mëii
dem samo kuhanega in tih pred serviranjem narahlo preprežene-ga na maslu ter začinjenega s peteršiljem in soljo ali pa si pripravimo praženega s čebulo in česnom ter slanino, tako da na manjši količini maščobe prepra-žimo na kocke narezano slanino, dodamo fino sesekljano čebulo, in še preden porjavi, dodamo do polovice kuhan ohrovt, po želji prilijemo malo belega vina ali vode in do mehkega dušimo. Pred serviranjem potresemo s sesekljanim česnom in peterši-
Razmere v vodi se neprestano menjavajo, in to zaradi številnih dejavnikov (menjava vode, dež, sončni žarki, material, ki neprestano pada v ribnik iz njegove okolice in zraka ...).
Optimalna temperatura vode v vrtnih ribnikih se lahko giblje med 19—24 stopinj Celzija, kar pa seveda ne velja za zimski čas
—	to je čas, ko ribnik in živali v njem počivajo. Idealna temperatura za prezimitev rib v ribniku znaša pod 8 stopinj Celzija, tj. temperatura vode, pri kateri ribe mirujejo in ne iščejo hrane. Če so zime mile in temperature okolja presegajo povprečja značilna za letni čas (december, januar, februar), se temperatura vode dvigne nad 8 stopinj in ribice "oživijo" — prično iskat hrano. Pravilo je, da rib pozimi ne dohranjujemo, razen če se temperatura dvigne nad omenjenih 8 stopinj. Takrat dajemo minimalne količine hrane, ki ne obremenijo rib in okolja
—	vode. V ta namen uporabimo manj kalorično hrano, v kateri količina masti ne presega
6 % (Sera royal ali Sera midi-gran).
ljem ter ponudimo kot prilogo mesnih jedi.
Kuhani brstični ohrovt lahko za prilogo pripravimo tudi tako, da ga prelijemo s prepraženimi drobtinicami, staljenim maslom, na suho prepraženimi lešniki ter raznimi omakami: milansko, gobovo, smetanovo in podobno toplo omako. Okusno prilogo dobimo tudi, če pripravimo nara-stek iz brstičnega ohrovta. Brsti-čni ohrovt do polovice skuhamo v slani vodi, ga odcedimo in ohladimo. Posebej pripravimo bešamel omako, tako da stalimo margarino, dodamo moko, ki jo prepražimo le toliko, da ne por-javi, in zalijemo z mlekom. Mleka prilijemo toliko, da dobimo gosto omako. Začinimo s soljo, poprom in mu{katnim ore{~kom. Omako odstavimo, do mlačnega ohladimo, dodamo rumenjake in trd sneg beljakov. Na pol litra be{amel omake damo 3 jajca. 2/3 omake prilijemo k ohro-vtu, preme{amo in vsipamo v manj{i poma{~en peka~ ter po vrhu prelijemo {e ostalo omako. Pe~emo pri temperaturi 200 do 220 °C tako dolgo, da porjavi in postane čvrst. Ponudimo kot samostojno jed s solato ali kot prilogo k mesnim jedem iz svinjine, divjačine in perutnine.
Brstični ohrovt vse pogosteje pripravljamo tudi kot nadev pri {trukljih. Posebej okusna kombinacija je kuhan brstični ohrovt in krompirjevo testo. Pretlačen brs-tični ohrovt pa lahko uporabimo tudi kot nadev pri skutnih {truk-ljih, kjer dobimo zraven okusne tudi lepo barvno kombinacijo.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
Velja pravilo, da ribam poklonimo samo toliko hrane, kot je zmorejo v trenutku pojesti. Redno merimo temperaturo vode v ribniku in s krmljenjem rib prenehamo takoj, ko temperatura vode pade pod 8 stopinj.
Vojko MilenkovK, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Po zimi se letina ravna
Prava zima, v kateri bi vrtna narava prezimovala odeta v snežno odejo, se še ni pričela, premika se v njen drugi polćas, kot to ponazarja vremenski pregovor: "Božič na trati — velika noč za pečjof Kljub suhemu in toplemu vremenu se po nizkih nočnih temperaturah izpod zmrzišča do srede januarja vrtna narava še ni pričela prebujati, zato ni potrebe po hitenju z zgodnjimi spomladanskimi opravili v vrtu.
V	SADNEM VRTU je bilo v prvi polovici januarja opraviti zimsko rez leske, ki se bo po prvi odjugi, ko bodo nočne temperature iznad zmrzišča, pričela prebujati iz zimskega mirovanja in cveteti. Na oprašitev leske kasnejša ohladitev nima škodljivega vpliva, cvetovi pomrznejo, če nastopi močnejši mraz v času cvetenja. Rez pa naj bo opravljena še v času zimskega mirovanja leske, da s kasnejšo rezjo ne zavržemo hranljivih snovi, ki so se med tem premestile iz korenin v nadzemne organe.
V	času globokega zimskega mirovanja obrežemo tudi orehova drevesa. Rez orehov opravimo raje meseca avgusta, v
času vegetacije, ker je tedaj zaraščanje ran najhitrejše, z zimsko rezjo pa ne kasnimo — podobno kot pri vinski trti — saj čim začuti rastlina vonj po pomladi, se po njej prično pretakati rastlinski sokovi, zato pri rezi močno solzi. Z zimsko rezjo oreha, izrezujemo suhe in odmrle veje, po potrebi znižamo vrh drevesne krošnje in odstranimo veje, ki ovirajo ali škodijo okolju. Večje rane pri orehu z ostrim nožem krivcem zgladimo in premažemo s cepilno smolo, da preprečimo trohnenje.
Jablane in hruške obrezujemo v času zimskega mirovanja, ker so tedaj izgube po rastlinskih hranilih, še tedaj hranjenih v koreninah, najmanjše, prebujno rastoča drevesa pa režemo, ko se še prično listati, s čimer jih v rasti s pozno rezjo zavremo.
Breskve in nektarine režemo v zelenem stanju po obiranju, zimsko rez pa opravimo pred začetkom ali med cvetenjem. Rez marelic opravimo po cvetenju. Slive in češplje pa je najbolje obrezati v času mirovanja. Češnje in višnje režemo med in po obiranju.
Zimsko rez vršimo, ko mladike niso v zmrzlem stanju, da ne poškodujemo lesa in lubja.
V	OKRASNEM VRTU temeljito pomladimo živo mejo, ki se je po več letih pričela spodaj goliti. Obrezati jo moramo daleč na starem lesu v višino 40 cm od tal, kjer se je iz spečih očes pričela obraščati v širino in višino. Pri letnem striženju jo enako kot na novo posajeno postopoma dvigujemo in oblikujemo, pri čemer smo pozorni, da ne pride do zasenčenja nižjih prizemnih območij živice.
V	jeseni preveč zrasle mačehe so, čeprav še pri doslej ne skrajno nizkih temperaturah, golomraznice že poškodovane po zimski zmrzali. Pred nadaljnjo zmrzaljo jih zavarujemo s smrekovimi vejami.
Večkrat pregledamo gomolje dalij, gladiol in gomoljnih begonij. V vlažnih prostorih lahko prično na koreninskem vratu predčasno odganjati novi poganjki, na ostankih stebel pa pojavljati plesen. Prostor prezračimo, bolne gomolje pa ločimo od zdravih ter zavarujemo z enim od pripravkov pred skladiščenimi boleznimi ter prenesemo po potrebi v toplejši, suh in svetel prostor.
ZA ZELENJAVNI VRT je, ne glede na vremenske razmere, v tem času sredi januarja, ko nas že vabi na vrt, primerno razmišljati in načrtovati vrtnarjenje v prihajajoči pomladi in vršiti priprave, predvsem z oskrbo s semeni ter drugimi sredstvi, priborom, orodji in opremo.
V	zaprte grede posejemo solato braziljanko, ki klije že pri nizki talni toploti, sredi marca bo ob redčenju uporabna kot berivka, koncem aprila pa že tvori glavice.
Miran Glu{ič, ing. agr.
út-UA.
20-četrtek	21-Petek	22-Sobota	23-Nedelja
24-Ponedeljek	25-Torek	26-Sreda	
Nekaterim
Reklame
Obožujte reklame v svojih nabiralnikih? So vam v{e~ reklame na avtobusih, jumbo plakatih, časopisih, televiziji? že.
Pa mislite, da so naložbe, ki jih oglašujejo na tak način, dobre? Seveda so, ~e ste le nezahtevna stranka, ki ni pripravljena za svojo finan~no pismenost storiti nič drugega, kot da "parkira" denar iz ene slabe v drugo slabo naložbo. Takim naložbam rečemo parkirana naložba pod neosvetljeno svetilko za tako dolgo časa, dokler vam je nekdo ne "ukrade".
Tako je, prav ste prebrali — dokler vam je nekdo ne ukrade. Takšne naložbe so namenjene množicam, ki jim je "vseeno", kaj se dogaja z njihovim denarjem. Največja pomanjkljivost pa je, da množica ne ve prav ničesar, kako finančni trgi delujejo in kaj pomeni moč denarja v prihodnosti tistim, ki ga bodo imeli, in tistim, ki bodo zaradi neznanja o moči denarja — siromaki. Siromašni ljudje in ljudje srednjega sloja pa vedno padajo na sijaj reklam. Tisto, kar najbolj sije in je lepo ter ima vsaj 10-letno tradicijo, tisto je potem "ta pravo". Temu primerna pa je tudi donosnost in varnost hkrati.
Že dolgo se ve, da pravo neurje na finančni tradicionalni trg šele prihaja. Razlog je tako v tako imenovanem množičnem odhodu ljudi v penzijo, rojenih v obdobju 1946-1964. Takih ljudi je samo v Ameriki preko 160 milijonov, v Sloveniji jih je cca. 250.000, ki se bodo pridružili falangi 550.000 že upokojenih ljudi. Brezposelnih tukaj ne štejemo, kljub temu da bo takih ljudi v prihodnosti še neprimerno več kot danes. Žal ljudje še vedno množično študirajo za tiste poklice, ki jih najmanj potrebujemo. Kdo bo vse te stroške pokrival, pa je že druga zgodba. Žalostno je edino to, da ljudje padajo na sijaj oz. na lepe besede nekoga, kijih lahko "naplah-ta" v trenutku. Če bi ljudje imeli prave informacije — to so informacije o naložbah prihodnosti (ki jih še ni na našem tržišču — imajo pa dobre pred dispozicijo za dobro rast), bi trikrat premislili, kako in kaj jim je storiti. Pa da ne bo kdo užaljen, vsaka naložba je dobra, najboljša pa je še vedno tista, pri kateri imate kontrolo nad donosnostjo, likvidnostjo, predvsem pa kontrolo nad obdavčitvijo. Tisti, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z njihovim denarjem, in ki že vedo, kaj pomeni denarni tok in pasivni prihodki, je dobro, da se potrudite in prevzamete kontrolo nad svojim denarjem. Če tega ne boste storili, bo nad vašim denarjem prevzel kontrolo nekdo drug—če drugi ne, bo to prav gotovo inflacija. Pa veliko veselja pri iskanju za vas najboljše naložbe.
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec info@protttkiub.net, www.protttkiub.net GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
Kakršno ime - takšno življenje!
Q
m
Šifra: Felicija
Rojeni ste 15. v mesecu z naslednjim karmič-nim zapisom: 20 + 19 = 39.
Vaš datum rojstva je energija, ki je sicer v dosedanjih numero-loških učbenikih označena kot ena izmed najlepših vibracij celotne numerologije, vendar pa praksa tega ne potrjuje preveč. Res je, da je to energija Ijube-zni, privlačnosti, romantike in umetnosti ter izraža močan osebni magnetizem, prinaša pa tudi naklonjenost nasprotnega spola, temperament in fizično lepo-
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo va{e osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
to, vendar pa je tudi res, da je to nekoliko samosvoja vibracija, ki deluje precej nestabilno in težko najde stik z ostalimi energijami. Izkušnje kažejo, da je to lahko tudi dokaj nepredvidljiva energija, ki človeku ne prinaša preveč umirjenosti, zato je zelo pomembno, s kakšnimi energijami je povezana.
V Vašem imenu (20) se skriva energija, ki prinaša spremembe, nestanovitnost, podrejenost in nestalne razmere po eni strani in občutljivost, navezanost in domišljijo po drugi ter prijateljstvo, romantiko, intuicijo in dober stik z denarjem po tretji strani. To je izrazito duhovna energija, ki kar kliče po duhovni rasti ter delu na samem sebi, ker ljudem s takšno energijo predvsem primanjkuje samozavesti in zaupanja vase. Ta energija mnogokrat pomeni tudi pomanjkanje ljubezni v otroštvu in mladosti. Potrebno je vedeti, da otroci niso naša lastnina in da je vsak človek, tako tudi otrok, unikat in v bistvu svet za sebe ter da je potrebno razvijati v njem tiste darove, talente in sposobnosti, ki jih nedvomno ima.
Vendar pa to ni tista vibracija, ki bi Vam osebno omogočala, da bi lahko odkrili vse svoje sposobnosti, darove in talente, ki so Vam bili položeni v zibelko. Bolje povedano, to ni energija, ki bi bila skladna z Vašim datumom rojstva, kar pa prinaša blokade, zmedo in težave pri pravilnih odločitvah v življenju.
Energija Vašega priimka (19) je sama po sebi ena izmed najlepših energij celotne numerologije in prinaša mnoge darove, talente in sposobnosti v zibelko. Prinaša tudi mnogo energije, tako fizične, čustvene, duhovne in intelektualne. Tak datum rojstva obljublja uresničitev vseh načrtov, predvsem pa uspeh na zasebnem in poklicnem področju. Seveda pa je marsikaj odvisno tudi od imena, priimka in skupnega števila le-tega. Vsekakor pa je to energija ustvarjalnosti, kar praktično pomeni, da lahko človek z njo ideje pretvarja v materijo.
Vendar tudi ta energija ni tista, ki bi Vam prinašala preveč zadovoljstva v življenje.
Numerološka analiza Vašem primeru kaže veliko razhajanje med datumom rojstva in Vašim imenom in priimkom. Zaradi neskladja med Vašimi mislimi in občutki prihaja do napačnih presoj in odločitev in posledično do nemira, pomanjkanja samozavesti in nezadovoljstva. Pomembno je vedeti, da se do uravnoteženega in mirnega življenja pride preko naših občutkov in razrešenih travm iz otroštva in ne zgolj preko naših misli. In naši občutki, ljubezen, mir in zadovoljstvo se skrivajo v energiji našega imena in priimka.
To je potrebno verjeti, nekaj spremeniti in — resnično zaživeti.
Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68
Veseli december na Ptuju 2004
Društvo prijateljev mladine Ptuj je skupaj s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj in Mestnim gledališčem Ptuj tudi v zadnjem decembru razveselilo ptujske otroke s prireditvami v gledališču in pred njim ter z obiski dedka Mraza in igrive tete Zime. Veseli december se je odvijal od 15. do 22. decembra pod pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj in je privabil okoli 1800 obiskovalcev. Predstave Plesnega centra Mambo in Lutkovnega gledališča Maribor si je ogledalo 1300 otrok in staršev. Vsi otroci so imeli brezplačen vstop, spremljevalci dedka Mraza pa so jih obdarili s prestami, bomboni, baloni in jabolki. Novost je bil brezplačen pravljični čaj pred gledališčem, ki so si ga poleg obiskovalcev prireditev pogosto privoščili tudi naključni mimoidoči, tudi tujci, ki so se ustavljali na okrašenem prostoru ob prijetnih zvokih klasične glasbe.
Na stojnicah pred gledališčem je DPM Ptuj zbralo veliko igrač,
ki so jih podarili otroci drugim otrokom, društvo pa bo poskrbelo, da bodo prišle v prave roke. Otroci so prinašali tudi pisma in risbice z dobrimi željami za vse otroke sveta. Med otroškimi izdelki smo izbrali 3 najboljše in jih nagradili.
Pri izvedbi so poleg zaposlenih v Mestnem gledališču Ptuj, na Centru interesnih dejavnosti Ptuj in članov DPM Ptuj sodelovali še: otroški pevski zbor Vrtca Ptuj, OŠ Dr. Ljudevita Pivka Ptuj, prostovoljke Gimnazije Ptuj, oblikovalski studio s.kolibri, kostumografinja Sanja Veličkovi, maskerka Ana Loboda, dramski igralec Ivica Knez, animatorka Urška Vučak, Zveza kulturnih društev Ptuj in Konjeniški klub Skorba.
Kot donatorji so Veselemu decembru 2004 pomagali: Komunala Ptuj, d. d., Bank Austria Creditanstalt, Samobor & Ilec, d. n. o., Zavarovalnica Triglav, d. d., CS & BE, d. o. o., JZ Lekarne Ptuj, Bojan Reisman, s. p., Cvetličarna
Sponzorji Veselega decembra, ki so odkupili predstave in s tem omogočili vsem otrokom brezplačen ogled, so bili: Teleing, d. o. o., Lekarna Toplek, Ilirika Turizem, d. o. o., Soroptimist klub Ptuj, Območna obrtna zbornica Ptuj, Elektro logistika, Terme Ptuj in IVD projektiva, d. o. o.
Roža - Brigita Miško, s. p., Gastro, d. o. o., Kemikalija Ptujčan-ka, Čistilnica Stanislav Šegula in Trgovina Direndaj.
Vsem, ki so s svojim delom ali sredstvi pomagali uresničiti največjo prireditev za otroke v mestu, se iskreno zahvaljujemo in jim želimo veliko sreče in uspehov v novem letu!
Organizatorji Veselega decembra
Duševno zdravje
Ljubezen med moškima
Anton seje zaljubil v moškega, ki mu ljubezen vrača. Oba živita v okolju, ki že tradicionalno zavrača takšne zveze, pa tudi pri domačih ne pričakujeta podpore. Kaj naj naredita, premislila si ne bosta?
Anton in njegov partner svoje istospolne partnerske zveze nikakor ne bosta mogla glede na trenutno slovensko zakonodajo potrditi drugače kot pogodbeno, nikakor pa ne pred matičarjem.
Toda to ni največji Antonov problem, kajti vseeno lahko, če tako želita, živita skupaj; problem je v odnosu tako domačih kot njunega širšega okolja, ki takšne zveze odklanja in zavrača kot nesprejemljive.
Ce se ne počutita dobro v takem okolju, je bolje, da se preselita v večje mesto in se vključita v okolje, ki ju bo sprejelo kot enakovredna člana skupnosti.
mag. Bojan [inko, spec. klin. psih.
Krvodajalci
9. december - Boris Ilec, Gorca 81/a; Franc Šuen, Juršinci 88; Marjan Grabar, Podvinci 100; Stanko Bosilj, Turški Vrh 98; Mirko Kotnik, Krčevina pri Vurbergu; Marija Škrjanec, Ul. 5. Prekomorske 15, Ptuj; Andreja Grai-foner, Rimska pl. 3, Ptuj; Breda Sever, Kvedrova 5, Ptuj; Roman Mohorko, Ptujska Gora 20; Franc Veselič, Kaju-hova 11, Kidričevo; Magda Gol, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Mihaela Strelec, Belšakova 61, Ptuj; Dušan Samec, Jiršovci 31; Miran Valenko, Draženci 10/b.
20. december - Lilijana Kralj, Pav-lovski Vrh 29; Roman Petrovič, Ilčeva 15, Ptuj; Marjan Serdinšek, Nova vas pri Ptuju 58; Boris Spindler, Prerad 40/a; Franc Šumenjak, Prerad 37; Milan Pernek, Repišče 16; Marija Arnuš, Podvinci 43; Drago Sedmak, Kved-rova 4, Ptuj; Ana Verlak, Muretinci 54; Janez Meglič, Markovci 4/a; Daniel Petrovič, Podvinci 124/a; Stanko Polič, Vintarovci 76; Marica Serdin-šek, Nova vas pri Ptuju 58; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Marija Voda, Podvinci 137/a; Kristina Vidovič, Me-zgovci 51/a; Franc Roškar, Bresnica 15; Dušan Hebar, Zg. Pristava 35/a; Milan Bogdanovi}, Žabjak 34/a; Hele-
na Letonja, Zabovci 92; Marjan Kor-par, Mezgovci 53/a; Janez Škerjanec, Tibolci 19/b; Miran Duh, Kicar 137; Stanislav Molnar, Krčevina 83; Dominik Antolič, Moškanjci 3; Vesna Mlakar, Hajdoše 40; Srečko Kekec, Nova vas pri Markovcih; Damjan Lubej, Kardeljeva 79, Maribor.
23. december - Milan Štumber-ger, Mezgovci 40; Andreja Krajnc, Zg. Leskovec 23; Slavko Cvetko, Mala vas 8/a; Srečko Zadravec, Podgorci 1/b; Zoran Horvat, Sp. Polskava 141; Janez Muhič, Bukovci 63; Helena Horvat, Sp. Polskava 141; Franc Kokot, Tibolci 39; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Karmel Štiher, Formin 37; Anton Žerak, Lovenc 86/a; Smiljana Muhič, Moškanjci 14; Zlatko Gajšek, Podle-hnik 66/a; Bojan Topolnjak, Sovreto-va pot 6, Ptuj; Milica Petek Filipič, Ul. 25. maja 9, Ptuj; Jože Kozel, Zg. Gru-škovje 18; Simona Petrovič, Cankarjeva 5, Ptuj; Stane Kelc, Paradiž 90; Franc Ivančič, Kraigherjeva 22, Ptuj; Eva Paulinič, Kraigherjeva 26, Ptuj; Andreja Mihelač, Sagadinova 11, Ptuj; Mojca Lozinšek, Grajena 35; Vinko Kokol, Dornava 1/a; Ivan Jaunik, Ma-jeričeva 10, Maribor; Alojz Horvat, Juršinci 19/a; Aleksandra Petek, Po-lenšak 15/b; Tatjana Kokol, Grajena 51/b; Danica Gonza, Podvinci 42.
Hajdina • Učenci zbirali denar
Otroci otrokom -žrtvam cunamijev
Učenci OŠ Hajdina smo se odločili, da bomo sodelovali v humanitarni akciji "Za drobiž sveta". To je bila ena izmed akcij Unicef-a Slovenije za pomoč otrokom - žrtvam katastrofalnih poplav v JV Aziji.
Izvedli smo dobrodelno akcijo zbiranja kovancev. Z zbranim denarjem želimo pomagati otrokom, s tem pa izražamo tudi sočutje do vseh ljudi, ki preživljajo težke trenutke na ogroženih območjih. Učenci od 1. do 9. razreda smo se v minulem tednu odrekli sladkarijam, nepotrebnim telefonskim pogovorom, kokakoli in drugim malenkostim, ki jih nismo nujno potrebovali.
Upamo, da bomo z zbranim denarjem - 40.208,00 SIT pomagali našim vrstnikom pri odpravljanju posledic hude naravne katastrofe. Želimo jim, čim hitrejšo obnovo domov, kakor tudi šolskih prostorov, za potrebe rednega pouka.
Prav je, da si ljudje med seboj pomagamo!
Ur{ka Ljubec, 8. r.
Info
Glasbene novice
Statistika spremlja tudi glasbeno dogajanje. Tri različne podatke bom navedel v Info članku. V ZDA so v letu 2004prodali nekaj več kot 386 milijonov albumov, kar je za 3,1 % več kot leto poprej. Slovenci smo po uradnih statističnih podatkih lani pokupili največ kopij zgoščenke Brizgaaaj skupine Atomik Harmonik. V drugem tednu leta 2005 pa je bil v Veliki Britaniji postavljen neslavni statistični rekord, saj so prodali le 21 262 kopij male plošče Jailhouse Rock. To je v njihovi 52-letni zgodovini najnižji prodajni rezultat, kije Elvisa Presleya popeljala na 1. mesto na otoku.
JENNIFER LOPEZ trenutno plese v slovenskih kino dvoranah v filmu Zaplesiva, v katerem ji družbo delata tudi Richard Gere in Susan Sarandon. Prah dviga lepotica z dvoumnimi izjavami o zakonu s pevcem Marcom Anthonyjem in z izzivalnimi oblačili. J.Lo glasbeno ne ponuja nič kaj šokantnega, saj njen novi komad GET RIGHT (***) valuje v groovy r&b vodah in napoveduje tudi novo plato Rebirth.
Ameriška izvajalka GWEN STEFANI je bila več kot desetletje gonilna sila banda No Doubt. Brez dvoma pa je prišel lani pravi trenutek za solistični preizkus, ki ga je uprizorila z dinamično glasbeno bombo What You're Waiting For Pevkin prvi solo projekt datira v leto 2001, ko je skupaj z rap mojstrico Eve izvajala hit Let Me Blow Ya Mind. Omenjeni sestavljata raznolik duet, ki vas bo šokiral z glasbeno dinamiko popa, r&b-ja in rapa v komadu RICH GIRL (****), pod katerega je svoj idejni vložek dodal Andre 3000 iz dueta Outkast.
American Idiol je ameriška različica glasbenih oddaj v stilu popstars in ena izmed zmagovalk je bila tudi KELLY CLARKSON, ki se je meni vtisnila v spomin po čudoviti popevki A Moment Like This. Nadarjena pevka je svoj nedvomni razvoj potrdila lani s skladbo Breakaway (besedilo je spisala Linda Perry, nekoč pevka zasedbe 4 Non Blondes) in ga nadaljuje v melodični pop skladbi SINCE U BEEN GONE (***) z retoričnim, vendar resničnim besedilom.
Ameriško glasbeno odkritje leta 2004 se imenuje SCISSOR SISTERS in fantje so takoj udarili s polnim šusom s priredbo Comfortably Numb skupine Pink Floyd. Njihov pohod se je nadaljeval z uspešnicami Take Your Mama, Laura in Mary. Trio slovi po svoji kontraverznosti in visokem petju, ki meji na cviljenje, pa vendarle briljira s kombinacijo popa in rocka v pesmi FIFTHY/GORGEOUS (***).
Rock glasba ima po svetu nedvomno največ poslušalcev in podobno je tudi pri nas. Ljubiteljem rocka ponujam spisek nekaterih novih odličnih pesmi Tumble And Full — FEEDER, Cutt Off — KA-SABIAN, Evil — INTERPOOL; Time Is My Everything — IAN BROWN, Get Me Outta Here — JET, Staring At The Sun — ROOSTER, Dirty Little Thing — VELVET REVOLVER, Somebody Told Me — THE KILLERS, Four Kicks — KINGS OF LEON, Breakin — THE MUSIC, Thru The Glass — THIRTEEN SENSES, Wanderlust — DELAYS, Loving You Is Easy — CHARLATANS in Let Me Move On — GENE.
Naključja so prisotna tudi v glasbi, saj je namreč mlada LUCIE SILVAS prišla do snemalne pogodbe z založbo Universal na zanimiv način. Odkril jo je namreč njihov manager, ki je dobil kurjo kožo, ko je slišal pesem What You're Made Of Simpatična pevka je ves svoj talent pokazala v srednje hitri melodični rock harmoniji BREATHE IN (****).
Glasbeni sladokusci gotovo poznate ime ALISON KRAUSS, ki je od leta 1995 pojem country, folk in rock glasbe v ZDA. Največ pohval in grammyjev ji je prinesel album Forget About It iz leta 1999. Njena nova glasbena umetnina je sproščujoča na country navezana pesem RESTLESS (*****), v kateri instrumentalni glasbeni del pripada fenomenalni zasedbi Union Station. Priporočam!
David Breznik
---
' yíJ/ti^ÚE IN YDU - KyliB MinaguBN^
^HJ-SIINDEHSTDDD ^ HabbiE Wili^iSj" S.kDSřMY BHEAraË^ Destiny ' s Child
______________ Destiny ' s ChildX
EH & SDN^Honan Keating & YuT^ YDU 'HE WAITING FDH - Gwen Stef
B. CUHTAIN FALLS - Blue f AHTY FOH TWO - Shania Twain. H / ENCDHE - Linkin Park & Jay Z' LIVING TD LDVE YDU - Sarah Cnnnor JJ UNWHITTEN - Natasha Bedingfield
Vsakť? sr<2<d^ med l^.lć? in 2.Ć?. urćP
Kdo je glavna igralka v filmu Zaplešiva?
Odgovor:_
Ki
NAQRADNO
I M VPRAŠANJE
■ n o
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:
Nagrajenec prejšnjega tedna je Mitja Zagoršeic, Dornava 30b, 2252 Dornava. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore fiošljite do toria, 11. januarja, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Green Day
čeprav nosi letnica izida aktualnega albuma American Idiot {tevilko 2004, je kon~no pri{la vrsta tudi na Green Day. Morda tudi zato, ker so kar 6-krat nominirani za grammyja! In lahko re~emo, da upra-vi~eno in da bomo 13. februarja, ko bo v Los Ange-lesu potekala prireditev, držali pesti zanje.
Poleg Nirvane in Pearl Jam gre namreč za enega izmed najbolj pomembnih ameriških bendov 90. let. Slednji so enostavno ponovno obudili punk iz 70. let, ga predstavili novi generaciji in s tem odprli pot obilici novih ben-dov. Zametki skupine so sicer nastali že leta 1988, ko sta Billie Joe Armstrong in Mike Dirnt ustanovila bend Sweet Children. Kmalu so izdali prvi EP in prvi album, po katerem so zamenjali bobnarja; stalni je postal Tre Cool. Leta 1994 so udarili na svetovno sceno z albumom Do-okie in postali zvezde praktično
čez noč. Dookie se je prodal v več kot 10 milijonih izvodov, album in singli z njega so kraljevali na ameriških lestvicah, skupina pa je tudi zažgala na Woodstocku '94. Za ta album so dobili tudi grammyja. Naslednji album Insomniac je bil nared konec leta 1995; bil je prav tako dober, a ni ponovil uspeha prejšnjega. Skupina si je nato vzela premor, izdala album Warning, toda zanimanje za Green Day je nekako zamrlo. In ko smo že mislili, da z njimi ne bo nič več, se je pojavil American Idiot. Ob pravem času. Verjamem, da so se mnogi Američani odločili za nakup ploščka potem, ko je bil ponovno izvoljen Buši. American Idiot je z zanimivo simboliko konec lanskega leta udaril res z vso silo in je že proglašen za enega najboljših albumov leta, turneja pa sledi v letošnjem letu. Čeprav so danes vsi trije člani milijonarji, niso pozabili, od kod prihajajo in kaj jih je pripeljalo na vrh, na veliko se obregnejo ob Bushevo vladavino in njegove napake.
Karkoli si že mislimo o njih, Green Day so že dobrih 10 let
Filmski kotiček
Zaplešiva
Ah, še ena romantična komedija. Ste tudi vi tako pomislili, ko ste videli naslov? No, če boste šli v kino gledat Zaplešiva, vam ne bo žal. Ker film ni tipična romantična komedija. Odlikuje ga namreč ples na tisoč in en način, ki povsem zapolni vse morebitne 'luknje' in pomanjkljivosti romantičnih komedij nasploh. In verjemite ali ne, po ogledu tega filma boste navdušeni nad plesom, četudi sicer spadate med tiste, ki v diskotekah in klubih raje sedijo za šankom ali v kotu, kot pa da bi razmigali svojo 'taza-dnjo'. Zgodba tudi lepo prikaže
ZAPLEŠIVA SHALL WE DANCE?
romantična komedija Leto: 2004 Država: ZDA Režija: Peter Chelsom Scenarij: Masayuki Suo, Audrey Wells
Igrajo: Richard Gere, Jennifer Lopez, Susan Sarandon, Stanley Tucci
v špici popularne glasbe in kakor kaže, bodo tam še nekaj časa ostali. Album je namreč že prvi teden po izidu v ZDA pristal na vrhu prodajanosti. Green Day so nam ponudili sodobno zastavljen in ambiciozen album. Ob vrnitvi po štirih letih so nekaj, čemur lahko na glas rečemo presenečenje. Za Green Day je to sedmi album in peti po preboju z delom Do-okie, ki pa je staro že točno desetletje! Rock album z vsemi mogočimi, vsemi možnimi atributi rockovske poetike. Udarnost, prodornost, prezenco imajo Green Day še iz časov, ko so bili le pobesneli postpuber-tetniški nu-punk kolektiv. Med številnimi primesmi (tudi po rockabillyjih diši na trenutke) tudi kitarskega popa z ostrejšo prometalsko skorjo v refrenu (odlična pesem je Boulevard
Of Broken Dreams) ne manjka. Tudi teksti ne šepajo. Nihajo od skoraj melanholičnega vzdušja pa vse do raperske zafrkancije. Vse skupaj je prepleteno s pravo mero duhovitosti, politično ostri in kritični so na trenutke, tako da se iz besedil začuti tudi inteligenca. Green Day so presenetili in zelo kmalu ta relativno nezahtevna glasba prevzame tudi iniciativo za razmišljanje o domačih rockov-skih diverzijah. Melodije so fluorescentne, kitare so urbane in tudi model, ki se dere, ne prebija plafonov lastnih zmožnosti. Nič kičastega torej! Preprosto, a dovolj slikovito, barvito in nenazadnje elegantno. Album, ki bo rockovske navdušence takoj potešil! Hvala bogu, da so se Green Day vrnili!
Grega Kavčič
spoznanje, da partnerja ne smeš izključiti iz svojega življenja, če želiš biti srečen. Kljub skorajšnji grenkobi pa se seveda vse zaključi s srečnim koncem na kvadrat. Človek se kar vživi v dogajanje, in ko je filma konec, bi najraje še sam zaplesal. V vlogi glavnega igralca Richard Gere naravnost blesti, Jennifer Lopez pa je tako ali tako igralka, zaradi katere bodo tudi tisti, ki raje gledajo grozljivke in trilerje, z veseljem šli v kino. Film je sicer priredba japonske uspešnice.
Zgodba filma bi lahko bila kar resnična, ali pa vsaj realnosti zelo podoben scenarij v marsikateri zvezi. John Clark (Richard Gere) je namreč zdolgočasen odvetnik srednjih let. Ob pogledu na lepo inštruktorico plesa (Jennifer Lopez) se vpiše na plesni tečaj. To pa prikrije svoji ženi (Susan Sarandon), kar vodi do kopice nesporazumov, ki svoj epilog dobijo
na pomembnem plesnem tekmovanju. Zaplešiva je film, ki se na lahkoten, a zato prav tako podroben način loteva krize ustaljenega življenja srednjih let. Soprog in oče John Clark (Richard Gere) se po dvajsetih letih srečnega zakona in uspešne kariere pravnika v veliki firmi za zapuščinske zadeve velikokrat počuti nesrečnega ali vsaj praznega. Kot da je vse življenje že za njim in od prihodnosti nima več kaj prida, vsekakor pa ne izjemnega. Iz vlaka, s katerim se vsak dan vozi domov z enoličnega dela, opazi skrivnostno dekle, ki zre z okna očitno slabo obiskane šole za dvoranske plese. Johna premami prav žalosten pogled dekleta, saj v njej prepozna svojo naveličanost, žalost in praznino, ki jo že dalj časa nosi v sebi. To ga pritegne, da se odloči vpisati v plesni tečaj za začetnike, ne da bi o tem povedal ženi Beverly (Susan Sarandon). Ko se poskuša na neprisiljen način približati lepotici z okna, nadomestni učiteljici plesa Paulini, ga ta grobo zavrne. Prepričana je, da ga ne bo več k tečaju, toda dotlej
CID vabi
je ples za Johna že postal nekaj več, umik iz sive vsakdanjosti, ki ga je tako zelo potreboval. Tečaja se udeležuje še bolj vztrajno kot prej in tokrat predvsem zaradi sebe. Toda njegovo pozno prihajanje domov, neprepričljivi izgovori in po čudnem cvetnem vonju dišeče srajce kmalu vzbudijo neprijetne in zaskrbljujoče dvome pri ženi Beverly. Zgodba se zaplete, ampak kot pri vsaki romantični komediji tudi srečno razplete. Odličen film za petek zvečer, preden greste ven!
Grega Kavčič
Petek, 21. januarja, ob 18. uri: Potopisno predavanje Rein-harda Bre~ka Solo jadranje od Karibov do Slovenije
Sreda, 26. januarja, ob 19. uri: Ubila bom Billa 2 (Kill Bill vol. 2, 2004, 136 min), r. Quentin Tarantino
Sreda, 26. januarja, ob 11. uri: Zasedanje medob~inskega otro{kega parlamenta - v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Ptuj
Vstop na vse klubske dogodke je prost. Neformalno izobraževanje - 28. januarja ob 16. uri, začetek delavnic: Pobarvajmo prazgodovino. Vabljeni vsi osnovnošolci! Delavnice bodo skupno 4, potekale pa bodo 2 zaporedna petka in soboti.
Našiprostori so odprti vsak delovni dan od 9. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure.
VEŽBA, URJENJE
NEPOSREDN PROTINAPAD
PRI SABUANJU
GNOJNO VNETJE KOŽE (MNOŽ.)
ALENKA MIRT
ROM. GRAFIK DOREL
INDIJSKA F. REŽISERKA
SILICIJ
ROČAJ
ŽIVALSKE USTNICE
DENARNA ENOTA V MJANMARU, ČAT
ŠPORTNI REKVIZIT
GLAS PRI VZDIHOVANJU
TRENING
ZNAMENJE, SIMBOL
DRAGO IBLER
SELEN
ŠPANSKI ALOJZ
PTICA NJORKA
MESTO V
RUSIJI
ČEHOV IVAN
PREBIVALCI RTIČ
INSTANCA
ZLATO
VZGOJI-TEU
PETER AMBROŽ
AFRIŠKA DRŽAVA
UROŠ GODINA
TAJLANDSKA TEKAČICA
DRAMATURG
SLAVKO ERŽEN
BRAZILSKA MERA ZA KAVO IN BOMBAŽ
RUSKI SKLA-DATEU (DANIL)
IZDELOVALEC KRUHA
MODEL CITROENA
FRANCOSKO MESTO POD PIRENEJI
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: plast, ranta, osnik, SS, rt, latovnik, prosveta, Pekrcanka, razpis, Kser, Urnaut, skol, KR, OL, Hetepet, Toni Kos, rja, Degano, AV, tav, star, lane, AS, NNA, sestavina, aleja, Kirk, cer, Ajant, Ikom, akna, ČD, alga, Ana. Ugankarsi slovarček: API = vmesnik v operacijskem sistemu Windows, AŠA = rusko mesto blizu Ufe, GAINA = romunski grafik Dorel, GAN = francosko mesto pod Pireneji, JAKOBI = ruski slikar (Valerij Ivanovic, 1834—1902), NAIR = indijska filmska režiserka (Mira, 1957), RIPOSTA = v sabljanju neposredni protinapad, SRIPET = tajlandska tekačica (Ratjai), STRA = italijansko mesto ob spodnjem toku reke Brente.
Zanimivosti
Charleston v Južni Karolini najbolj olikano ameriško mesto
New York (STA/AP) - Ameriško zgodovinsko mesto Charleston v Južni Karolini je bilo ponovno, že deseto leto zapored, izbrano za najbolj olikano mesto v ZDA. Prebivalci Charlestona namreč uporabljajo zmagovito mešanico južnjaškega šarma in ponosa na svoje mesto, ki obiskovalcem starega pristanišča ob atlantski obali zagotavlja dobro počutje in prijazen sprejem. Seznam najbolj olikanih ameriških mest že 28 let pripravlja Marjabelle Young Stewart iz zvezne države Illinois na podlagi mnenj ameriških turistov. Na drugo mesto se je uvrstil San Diego v Kaliforniji, predvsem po zaslugi velikega števila vojaških častnikov mornariškega oporišča, na tretjem mestu pa je Seattle v zvezni državi Washington. Sledijo Peoria (Illinois), Omaha (Nebraska), Bettendorf in Davenport (Iowa), Moline in Rock Island (Illinois), Hollywood (Florida), Philadel-phija (Pennsylvanija), Houston (Teksas) in Salt Lake City (Utah).
Grajski duh za štiri mesece v zapor
Meran (STA/dpa) - 42-letna Poljakinja, ki je več tednov naganjala strah v kosti obiskovalcem nekega gradu na južnem Tirolskem, bo morala v zapor. Na gradu v bližini Merana, kjer ima prostore tamkajšnji kulturni center, je Poljakinja povzročala skrivnosten hrup. Zaradi škripajočih desk, loputajočih vrat in skrivnostih korakov je upraviteljica gradu in vodja kulturnega centra poklicala policijo. Slednja je skrivnostne glasove razvozlala s pomočjo video kamer. Poljakinja naj bi se za nočna ustrahovanja odločila, ker je bila jezna na upraviteljico gradu, pri kateri je bil zaposlen njen mož. Sodnik je jezni ženski dosodil štiri mesece zapora zaradi nadlegovanja.
FBI bo morda moral zavreči program, vreden 170 milijonov dolarjev
Washington (STA/Hina) - Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je objavil, da bodo verjetno morali zavreči računalniški program, vreden 170 milijonov dolarjev. Ta program je bil narejen z namenom, da bi agentom pomagal pri izmenjavi podatkov o boju proti terorizmu, znan pa je pod imenom "Dosje virtualni primer". Program, ki so ga razvijali štiri leta in predstavlja tretjo fazo tehnološke obnove FBI, sedaj ne deluje, ker je zastarel in pomanjkljiv Novi program naj bi sicer omogočal agentom neposredno elektronsko zbiranje vseh protiterorističnih podatkov, drugim pa bi ga uporabljali v realnem času. Izkazalo se je, da tega program ne more izvesti na primeren način in da bo verjetno uporabnih le dest odstotkov celotnega programa.
Britanci svojih otrok ne smejo več tepsti - vsaj ne močno
London (STA/dpa) - Britanski starši, ki si pri vzgoji svojih otrok pomagajo tudi z udarci, bodo lahko odslej zaradi svojih vzgojnih metod v zaporu preživeli tudi do pet let. V Veliki Britaniji je namreč v soboto začel veljati zakon, ki sicer dovoljuje "razumne telesne kazni", za udarce, ki puščajo modrice, buške ali odrgnine, pa predvideva stroge kazni. Zakon je sicer v Veliki Britaniji dvignil precej prahu. Desnousmerje-ne konzervativne stranke ga ocenjujejo kot pretirano vmešavanje države v družinske zadeve, po mnenju britanske zveze za varstvo otrok pa je še premalo strog in nezadosten. "Tepsti otroka je še vedno dovoljeno, pod predpostavko, da starši svojim otrokom ne prizadenejo hujših poškodb od kratkotrajne pordelosti kože," je dejala predsednica britanske zveze za varstvo otrok Mary Marsh. "Obstaja tveganje, da bodo starši svoje otroke odslej tepli po tistih delih telesa, kjer poškodbe niso tako dobro vidne," je še dodala.
Lujzek • Dober den vsoki den
Po stori navodi, ki je velola že v storem narodi, vam drgoč želim dober den, kak zimzelen zelen, s suncom obsijan, boj trezen kak pijan, boj sit kak lačen in s prijaznostjo natlačen...
A ste vidli, kak sen gnes drogč pes(niško) razpoložen, nikomur podložen, sam svoj tovariš in gospod od zgoraj in odspod. Tisti, ki provijo in pišejo, da gnes tovarišov nega več, so bli včosik najvejkši tovariši, gnes pa gospodje, ki se obnošajo po golobje, nam ser-jejo na glave in hrbtenice in se obnošajo kak novodobne pras... - telice. Vete, mi, ki smo doživeli in vujplem, da bomo preživeli vse prejšje in gnešje oblostniške riberije in svinjarije, mamo trdo kožo, v rokah rdečo ali pa tudi črno rožo, kak pač keremi paše, kak so demokratične pravice naše ...
Vidite, kak demokracija rima, če glih v deželo še neje
prišla prova zima. Ene zebe, drugim je zima v duši in telesi, čim duže več pa je tistih, ki jim je tudi pozimi vroče, pa če to vaš Lujzek hoče ali noče. Kapital(isti) se kavsa in dobi-vle mlode in novi kapital, revež pa bo na proznem hajzlci sral... Ke sera, sera, poje ena od italijanskih popevčic, ki se jih seveda naši ta mlodi bralci Tednika več ne spunijo. V moji mladosti se je rodila tudi tista italijanska popevčica Marina, ki jo je, če se prav spunim, zapeja Roko Granata, kije rad ženske šlata in je bija nasploh provi kavalir, kak provi ded, ki neče svojih let štet. Tudi jaz, ki vam pišem tota pisma že prek 35 let, nečem več svojih let štet, jih še samo odštevlem in se ogrevlem, ko me bo moja Mica poslala v krotko deželo, tam kak se nede nič več dobro pilo in jelo, se samo molilo in pelo in iz pekla ter vic v nebesa želelo ...
Zadosti je bilo za gnes molitvic in kletvic, mladeničov in deklic, storih bab in dedov, lisic in medvedov, ki v brlogih spijo in se kak vaš Lujzek prove pomlodi veselijo ...
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 20. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (pon.). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (Obrež). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav).
PETEK, 21. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 Evropa v enem tednu (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). SOBOTA, 22. januarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z
Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum).
NEDELJA, 23. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun -NOVA ODDAJA!). 8.45 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum). PONEDELJEK, 24. januarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še
11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 15.10 Danes na Ljubljanski borzi. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
TOREK, 25. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 V ŽIVO (Sredi življenja). 19.15 Made in Italy. 20.00
ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val). SREDA, 26. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
Frekvence: 89,8, 98,2 In 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
V	trenutni situaciji morate glede poslovnih zadev ohraniti trezno glavo, ker boste iahl(o samo na ta način uspešno reševali vse zadeve.
Vezani Ovni boste imeli v ljubezni vse po starem, samskim pa se obeta romanca.
BIK
Najboijeje,daprobiem,l(ibo nastal na delovnem mestu, rešujete takoj. V teh dneh boste imeii ob sebi veiil(o dobre volje in moči, da boste vse zadeve urejali z nasmehom na obrazu in z optimizmom napolnjevali vse okoli sebe.
DVOJČKA
V	teh dneh boste boijbiesteii na privatnem kot na poslo-
jp j vnem področju, saj boste s y svojim šarmom in čarobnostjo pritegovaii ye\ko pogie-dov nasprotnega spola. Marsikateri Dvojček bo doživel tudi prijetno manjšo avanturico.
RAK
V	tem tednu vam bo manjl(ai spanec, saj boste zaradi preobilice delovnih obveznosti veliko odsotni in boste veliko časa preživeii pred računaini-
kom. Bodite previdni, da vam zaradi pomanjkanja spanca ne pade vaš imunski sistem.
LEV
Projeiđ, l(i ste ga že začeii v lanskem letu, bo končno oživel, sicer z večjimi težavami kot boste mislili, ampak bo l(ijub temu uspešen. Obeta se vam avantura, ki pa se bo razvila v resno ljubezensko razmerje.
DEVICA
Giede posiovnih zadev bo v teh dneh bolj stresno, ampak kljub vsemu boste zdržali, saj boste v sebi čutili veliko energije. Vzemite, l(ar vam bo življenje ponujalo. Včasih ni nujno, da razumemo vse, kar se nam prijetnega dogaja.
TEHTNICA
Pred vami je zeio naporen, a tudi uspešen teden, predvsem v poslovnih zadevah. Izkoristite vse priložnosti, ki se vam bodo ponudiie in 'vrzite" na plan vašo kreativnost. Samske Tehtnice se bodo v teh dneh zaljubile.
ŠKORPIJON
imeii boste ye\ko možnosti in priložnosti za zelo dober in uspešen prodor novih dogovorov in projektov, zato le izl(oristite vse svoje možnosti. Pri vsem tem pa nikar ne pozabite na prijeten večer v poslovnem krogu.
STRELEC
Če se boste počutiii osamljeni, pojdite v družbo in zadeve se bodo uredile. Tudi zadeve v službi se bodo ugodno urediie. Giede ijubezen-ske zveze, ki se počasi razvija, pa svoje občutke le pokažite.
KOZOROG
Giede posiovnih dogovorov zadeve ne bodo rožnate. Veliko bo slabe volje in napetosti tako glede posla kot giede medsebojnih odnosov Tudi glede prijateljstva situacija ne bo ravno najboljša. Raje počakate na boljše čase.
VODNAR
Pa l(aj, če je trenutno maio manj denarja pri hiši, je pa zato veliko dobre volje in ljubezni v vašem domu. Denar pa bo tudi prišei, saj boste kmalu dobili prijetno sporočilo o plačilu, ki ga že nekaj časa čakate.
RIBI
Zal(aj ne bi posl(usiii l(aj novega? Zato ni potrebno porušiti vseh mostov za seboj. Če se boste odločili za nov način živijenja, se ne obotavljajte, ampak enostavno začnite hoditi po novi poti in novemu cilju naproti.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
26 5íaimý^fTEDNIK
Zanim^ivosti
četrtek • 20. jan^ar^a 2005
Mož se zjutraj zbudi z mačkom. Ko odpre oči, najprej na nočni omarici zagleda kozarec vode in zraven dva aspirina. Ko se še bolj razgleda, opazi na stolu zraven postelje zlikano in zloženo obleko, pripravljeno, da jo obleče. Hiša je vsa lepo pospravljena in na mizi v kuhinji je listek: »Dragi, odšla sem po nakupih. Zajtrk je v pečici, jutranji časopis na mizi.« Nato pride mimo sin in oče ga ves presenečen vpraša, kaj se je zgodilo prejšnji večer. "Oh, prišel si ob treh ponoči, pijan. Spotaknil si se na stopnicah in razbil mamino najljubšo vazo, pobruhal hodnik, nato pa si se zaletel v vrata, zato imaš modrico na učesu."
"Aha," reče oče. "Ampak zakaj je potem vse tako lepo urejeno in zakaj mama ni nič jezna?^ Sin pojasni:
"Ko te je mama odvlekla v spalnico in ti poskušala sleči hlače, si rekel: Gospa, pustite me pri
miru, jaz sem poročen!
***
Vizita v bolnici. Doktor hodi od pacienta do pacienta. "Gospod Kovač, kako kaj vaše otekle noge?'
"V redu, gospod doktor. Precej bolje, odkar mi jih mažejo s tinkturo."
"Imate kakšno vprašanje?' "Ne, hvala."
Pri naslednjem pacientu seje procedura ponovila. "Gospod Zabel, kako kaj vaši hemoroidi?'
"Hvala, precej bolje, odkar mi s
čopičem nanašajo tinkturo."
"Imate kakšno vprašanje zame?'
"Ne, hvala."
Naslednji pacient.
"Gospod Rogelj, kako kaj vaši
mandlji?'
"Še kar! Vsak dan mi jih mažejo s čopičem, namočenim v tinkturo."
"Imate kakšno vprašanje?' "Ja, doktor. Prosil bi vas, če lahko uredite, da bodo s tinkturo najprej namazali mene!"
***
Kmet je nabavil novega petelina za reprodukcijo. Izkazalo se je, da je naredil dobro kupčijo. Ze prvi dan je petelin naskočil vse kokoši v kokošnjaku. Kmet je samo veselo gledal. Naslednji dan se je petelin spravil na mačko, psa, krave in vse, kar se je po kmetiji premikalo. Kmet je to opazoval z začudenjem. Petelin je naslednjih nekaj dni spet pridno naskakoval vse živo. Kmet pa je bil vedno bolj v skrbeh. Po mesecu dni zagleda zjutraj kmet petlina ležati na tleh. Stopi do njega in žalostno reče: "Sem vedel, da boš takole žalostno končal. " Petelin pa pokaže s prstom proti nebu, kjer se je začela zbirati jata mrhovinarjev, in reče:"Pssst,
Novinar osnovnošolec Matjaž Škerget pri županu
Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan odgovarja
Srečanje z županom mesta Ptuja doktorjem tehniških znanosti s področja kemijskega inženirstva Štefanom Čelanom mi ostaja v prijetnem spominu. Je prijazen gospod, sprejel me je z nasmeškom, mi stisnil roko in se predstavil: "Zdravo, junak, moje ime je Štefan."
Ni deloval vzvišeno, prej skromno in pomirjujoče. Poklepetala sva o uspehih in neuspehih v življenju, strinjala sva se, vsak človek ima vzpone in padce, vendar je potrebno pogumno naprej skozi življenje. Ob tej priložnosti sem g. županu zastavil nekaj vprašanj, rad je odgovoril, skupaj sva se večkrat nasmejala ob njegovih in mojih življenjskih prigodah, pri nekaterih vprašanjih nama ni bilo preveč do smeha.
G. Zupan dr. Štefan Čelan, dostopni ste za občane Ptuja, a me zanima, kako to, da ste se odločili in me gostili v vasi pisarni, saj sem se vendar mladostnik?
"Ne delam razlik med občani, le v tem, da dajem prednost šibkejšim — to ste mladi. Nekaterim sicer to ni všeč, toda na mladih stoji svet, to
gotovo nisem vzljubil zaradi formul, ampak zaradi čudovite učiteljice Irme Pen, ki je znala kemijo poučevati na zelo poljuden in predvsem zanimiv način. Kasneje je poučevala na vaši šoli — OŠ Breg, to je počela približno tako, kot to počne sedaj vaša profesorica Irena Tomanič, ki gotovo sodi v sam vrh najboljših pedagogov, kar jih poznam."
Ste se radi učili in hodili v solo?
"Bila so različna obdobja, rad sem se učil, prišlo je obdobje pubertete, bil sem star toliko, kakor sedaj ti, hodil sem v peti razred in postal mali nagajivček. Hitro sem spoznal, katera je prava pot, se pričel ponovno pridno učiti, OŠ mi je uspelo končati z odliko. Zelo mlad sem ostal brez staršev, šolanje sem na-
M
nn
latjaž Škerget
II Telann
t. novinar - osnovnošolec, or! žnoann dr.
bi morali vsi razumeti. Ker se z mladimi, ki ste željni znanja in vlagate veliko časa v učenje ter različne hobije, še posebno rad družim, odločitev o osebi za sprejem ni bila težka. V kolikor boš v življenju še naprej tako marljiv, kot so o tebi zapisali, se za uspeh ni bati.
Katero OŠ ste obiskovali, se je ta sola med tem kaj spremenila?
"OŠ Mladika, od takrat se je veliko spremenilo — na bolje. Sedaj je v neposredni bližini ŠD Mladika. Mi smo imeli, vsaj kar se tiče športne vzgoje, zelo slabe pogoje, uspehov na športnem področju pa veliko. ŠV nas je poučeval prof. Turkoš, ki je bil genijalec na tem področju, znal je poiskati talente ali pa jih je naredil, če jih ni bilo. Za moje uspehe sem hvaležen številnim takratnim učiteljem, ki so bili hkrati tudi odlični
woniifplii in cinimcitnHi ïTpmiip vci.
daljeval v SKŠ Ruše, živel sem v internatu, ni bilo lahko, vendar so to moja najprijetnejša leta izobraževanja. Ker sem bil sam, sem se moral zaposliti. Ob delu sem študiral, končal magisterij in kasneje tudi doktoriral."
Kakor vsi otroci ste verjetno tudi vi kaksno uspičili, katere do-godivsčine so vam ostale v spominu?
Doma smo imeli krave. Ko je družina ostala brez mame, je k nam hodila molst babica. Nekega večera sva jo z bratom spremljala, tekla sva pred njo, skočila v jarek, nakar sva se domislila, bolj jaz kakor on, saj je brat mlajši, da bi pod kakšen avto vrgla vejo. Takrat še ni bilo veliko avtomobilov, čakala sva in pred prvi avto, ki je pripeljal, vrgla vejo. Ni bil običajen avto, bil je belo modre barve, znamki smo rekli fičko, zaustavil se je, iz njega so izstopili policisti.
Smola pa takšna. Srce nama je padlo v hlače, bala sva se, da bova pristala v "črni luknji". Prišla je babica in naju s pogovorom rešila."
Svoji prvi ljubezni sem vrgel kepo snega in ji tako povedal, da jo imam rad. Kako ste vi to storili?
"V mojem razredu v osnovni šoli Mladika je bilo tudi nekaj ponavlja-vcev, bili so starejši in mnogo močnejši od mene. Kot otrok sem bil majhne rasti, zrastel sem šele v tretjem letniku srednje šole. V drugem letniku SŠ sem meril natanko 154 cm. Eden izmed teh velikanov je hotel vreči skozi okno dežnik deklice, ki sem jo rad videl. Spoprijel sem se z njim in mu nisem dovolil tega storiti. Tako sem pokazal, da mi ona nekaj pomeni. Hm, še nekaj dni sem čutil posledice tega junaštva, odrg-njeni komolci in bolečine.
Se strinjate z mislijo, mladi so temelj nase družbe?
"Zagotovo, strinjam se in stavim na mlade. Nenazadnje ste mladi tisti, ki nas boste nadomestili na naših delovnih mestih in skrbeli za naše pokojnine. Imamo kvalitetne mlade ljudi, mestna občina jim po svojih zmožnostih nudi določeno podporo, poskušamo jih usmerjati in jim svetovati, kolikor je v naši moči. Država na tem področju naredi premalo, veliko premalo."
Ali menite, da so uspehi ptujskih osnovnošolcev na različnih področjih tudi uspehi občine kot celote?
"To zagotovo drži, ne samo uspehi občine temveč tudi države Slovenije kot celote. Občina je kakor družina, pogoji, vzgoja in znanje se prenašajo naprej, kar se v bodočnosti obrestuje. Država je le nekoliko večja družina, v kateri bi morala veljati enaka načela, žal ni zmeraj tako. Kadar je družba povprečna, je tudi življenje povprečno. Vsi želimo izstopiti iz sivega povprečja in uživati čim kvalitetnejše življenje."
Kaksen nasvet ali napotek bi dali ptujskim osnovnosolcem?
"Čimprej se odločite, kaj bi radi postali. Sanjajte o tem, vendar tudi kaj storite za vaš uspeh. Ne ostanite pri sanjah. Prej ko se boste odločili o vaši poti, prej boste lahko pričeli nadgrajevati svoje znanje. Vključite se v dejavnosti, ki so povezane z vašim želenim poklicem in vašim študijem. Ne menjate prepogosto vaših hobijev in interesnih dejavnosti vztraiaite na eni noti V prvi vr-
sti si postavite vprašanje, ali se bo dalo kasneje spodobno živeti, ko boste končali šolanje. Največje možnosti za uspeh vidim v smeri te-
Ustvarjalcki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 25. januarja, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanec ustvarjalčkov iz 2. številke Štajerskega tednika je:
Domen Perger, Videm 12, 2284 Videm pri Ptuju.
hnike in naravoslovja. Vaš trud bo poplačan."
Matjaž Škerget, novinar OŠ Breg—Ptuj
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZAIOŽBA KABANTAUIJA
JikmŘ
ZAVCAkZe?!
LUBLJAITA: BTC, HALA A N"OVO MESTO: BTC ÏSTOVO MESTO
TVTOTT-A rUTRTHA- ■n-RlT.-pTTJmrA IS?
Poveži vse nike tako, da zac.neš in knnřač nri enki.
IVIo-mm-l-p»
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	nnctna HnctQA/^Q no Hnm
NaroČite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju
Z brezDlačno nriloao
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
17 wptři yahřivp in crla^hpî

Stamrski
Ime in priimek: Naslov:_
Davčna številka:
Datum naročila:
Pr»rl-m'c«
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. , Raičeva 6	|
m	I
AEROBIKE
— — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — I
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja
C Prlp»Viin fpr nrprflprl Hnrfaiania ^t ^InAT^pniii in r»n CAT^ptn
Štajerski
TEDNIK
■ n
AFRéftTKF


Ta teden prejmeta ose^ hroyni^řni
nhícbnii Contre aornhí

LIVIE. ll'N l'iuimniv.
Mariia PloM
Hlannnei S. 22RA ďiirSinei

mE, ll'N 1'iviimc.A.
, Franc Zaýc
naslov:
Apače 14, 2324 Lovrenc na Dr. po^u
Ljutomer • Predstavili gradnjo hiše za Horvatove
Doslej porabili pet milijonov tolarjev
Nova hiša za družino Horvat, mamo Dragico in sedem otrok, s Podgradja pri Ljutomeru, ki so novembra 2003 v prometni nesreči izgubili moža in očeta Jožefa Horvata, je že pod streho. Po podpisani pogodbi za novogradnjo z Območno obrtno zbornico septembra lani so se lotili dela ter do konca novembra hišo zgradili in pokrili.
Na novinarski konferenci so predstavili nekatere finančne podrobnosti v zvezi s pomočjo družini Horvat. Koordinacijski odbor za pomoč družini Horvat, ki ga vodi Boris Lebar, je doslej na posebnem transakcij-
Cerkvenjak
skem računu zbral nekaj nad 8 milijonov tolarjev, vendar je to za dokončanje hiše, ocenjene na 17 milijonov tolarjev, premalo. Po besedah Lebarja je trenutna vrednost narejenega nekaj ve~ kot 6,5 milijona tolarjev, po-
Manjka predvsem poslovna povezanost
Sredi januarja (sedemnajstega) goduje sv. Anton Puščavnik, ki je najbolj znan zavetnik živine, še posebno prašičev. Ob godu tega zavetnika pa vsako leto v Cerkvenjaku (Sv. Anton) Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj v okviru Kmetijske svetovalne in Selekcijske službe in odbora za prašičerejo pri KGZ Slovenije organizira tradicionalno Antonovo srečanje rejcev prašičev. Letošnje srečanje je bilo že osmo.
■oto: ZS
Župan občine Cerkvenjak Jože Kraner je posebej pozdravil predsednika parlamentarnega odbora za kmetijstvo Alojza Soka in mu zaželel veliko sreče pri nadaljnjem delu.
Nova hiša za Horvatove je že pod streho. V ozadju je stara hiša, v kateri sedaj prebiva osemčlanska družina.
rabili pa so okrog pet milijonov tolarjev. Strošek so namreč s svojimi prispevki — materialom — znižala podjetja Segrap, Xella Porobeton SI iz Loke pri Kisov-cu ter Tondach Slovenija iz Kri-ževcev pri Ljutomeru. Doslej so se s prostovoljnim delom vključili tudi številni samostojni podjetniki: Zvonko Mord, Stanislav Rakuša, Miran Križan, Slavko Zemljak, Rajko Bukovec, Franc Vrbnjak, Mirko Mlinarič, Miran Filipič, Božo Knehtl, pomagali pa so tudi občani Jože Črnčec, Franc Hajnal in Milan Rožman.
Na posebnem transakcijskem računu pri poslovalnici Nove Ljubljanske banke v Ljutomeru (številka 02343-0254116762, s pripisom Humanitarna pomoč za družino Horvat) še naprej zbirajo sredstva, potrebujejo pa predvsem donator-je za keramične ploščice, okna, vhodna vrata ter nekaj hišne opreme. Gradbena in obrtniška dela bodo končana do konca junija, hiša pa naj bi bila vseljiva v začetku avgusta.
Miha Šoštarič
Ormož • Predavanja
za kmetovalce
Tradicionalno pestro
Pri kmetijski svetovalni službi Ormož so se te dni pričela predavanja in tečaji za kmetijce. Ponudba je tradicionalno pestra, vse več pa je predavanj, ki so obvezna predvsem za vse tiste, ki so vključeni v različne programe SKOP-a.
Že danes ob 10. uri se lahko vsi zainteresirani v Gasilskem domu v Cvetkovcih naučijo peke medenega peciva. Jutri bo v dvorani KZ Marof ob 9. uri predavanje o pridelavi in gnojenju kmetijskih rastlin na vodovarstvenem območju v skladu s smernicami dobre kmetijske prakse in o možnostih za preprečevanje širitve koruznega hrošča na pridelovalnem področju občine. Predavanje je obvezno za vse, ki so vključeni v SKOP ukrep Ekološko kmetovanje EKO in priporočljivo za vse, ki se nameravajo vključiti v ekološko pridelavo. Če vas bolj zanima kuha, je jutri ob 12. uri na kmečkem turizmu Ozmec v Seneščih tečaj o pripravi krompirjevih jedi.
V ponedeljek je tečaj vezenja, ki se bo izvajal v gostilni pri Marti v Cvetkovcih, pričel pa se bo ob 12. uri. V torek, 25. januarja, bo več predavanj. In sicer ob 9. uri pri gostišču Vinski hram Jeruzalem bo demonstracija rezi vinogradov, ob 10. uri bo v gasilskem domu v Sp. Ključarovcih kuharski tečaj [truklji in palačinke, ob 14. uri pa bo v zimskem bazenu Gimnazije Ormož plavalni tečaj.
vki
PRODAJA KURILNEGA OU A
Telefon: 02 7S4 00 66
GSM: 04ISS7SS3
POXIJDBA
RABUKMII
VOZIL
Znomko
BMW 318 AVTOMATIK RENAULT SCENIC 1,4 FIAT PUNTO 1,2 5V ŠKODA FABIA COMBI 1,9 TDI FIAT STILO 1,9 JTD OPEL ASTRA 1,7 DTI VOLVO 40 1,9 TDI CITROEN XARA PICASSO FIAT PUNTO 1,2 3V OPEL CORSA 1,7 DTI OPEL VECTRA 2,0 DTI KAR. VW PASAT 1,9 TDI VW POLO 1,2
VW PASAT 1,9 TDI VARIANT SEAT IBIZA 1,0
lllllPrstec
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj
Tel.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
Modificiran Klima 1. lastnik klima 1. lastnik klima klima klima 1. lastnik klima klima klima 1. lastnik klima 1. lastnik
2001 2001 2000 2001 2002 2001 2001 2002 2001 2001 2001 2000
3.890.000 2.290.000 1.140.000 2.290.000 2.650.000 2.260.000 2.790.000 2.990.000 1.090.000 1.740.000 2.490.000 2.490.000 1.590.000 2.290.000 1.190.000
NA ZALOGI VSI MODCLI FIAT! Store zo nove - store 20 store!
Pri organizaciji pa sodelujejo tudi lokalna prašičerejska združenja in Zveza združenj rejcev prašičev Slovenije. Srečanje je bilo razdeljeno na tri dele. Pričelo se je s strokovnim predavanjem. Letos je dr. Milena Kovač iz Biotehnične fakultete predstavila Kontrolne sezname v prašičereji, Greta Pernat pa je spregovorila o skladih pomoči v prašičereji. Obe temi sta v prašičereji aktualni zaradi zahtev Evropske unije. Sledila je podelitev licenc vzrejnim središčem, razmnoževalnim, pitovnim in selekcijskim farmam ter osemenjevalnim središčem. Vmes pa je Irena Ule pripravila krajši kulturni program. Po uradnem delu pa je potekalo družabno srečanje.
Srečanja so se ob številnih rejcih udeležili tudi predstavniki Biotehnične fakultete, Alojz Sok, predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo, Franc Kuri, predsednik odbora za prašičerejo pri KGZ Slovenije, župan občine Cerkvenjak Jože Kraner, rejci iz sosednje Hrvaške skupaj s predsednikom prašičerej ske zveze Hrvaške Stjepanom Kušcem in mnogi drugi.
Zmago Šalamun
tM

Pravilna prehrana je zelo pomembna za naše zdravje, dobro počutje
in življenjsko energijo. V skrbi za zdravje potrošnikov in v skladu s spremembami prehranjevalnih navad smo v Perutnini Ptuj razvili okusne klobasne izdelke iz piščančjega in puranjega mesa.
Puranji sink
Piščančje prsi
Izdelke odlikujejo naslednje lastnosti:
•	nižja vsebnost maščob,
•	manj nasičenih maščob,
•	nižja vsebnost holesterola,
•	manjša vsebnost soli,
•	nižja energijska vrednost,
•	visok odstotek beljakovin,
•	vsebnost dietnih vlaknin, ki ugodno vplivajo na izboljšanje prebave.
Piščančja posebna z dietnimi vlakninami
Perutnina Ptuj d.d., Potrčeva c. 10, 2250 Ptuj, Slovenija, info@perutnina.si, +386 2 74 90 100, www.perutnina.com
28 TEDNIK
Sport, poslovna sporočila
četrtek • 20. januarja 2005
SolskI šport
Medobčinsko prvenstvo OŠ v judu
Ob odlični organizaciji Športnega zavoda Ptuj in prireditelja Judo kluba Jur{inci in O[ Jur{inci se je 13. 1. 2005 kon~alo leto{nje prvo tekmovanje v judu za u~ence in u~-enke osnovnih {ol. Skupaj je nastopilo 49 tekmovalcev iz devetih osnovnih {ol. Pri u~encih so bili naj-bolj{i judoisti iz O[ Mladika, pri učenkah pa judoistke iz OŠ Jur{inci. Skupno je med učenci in učenkami osvojila prvo mesto OŠ Mladika.
REZULTATI
Učenci letnik 1996 in mlajši:
do 30 kg: 1. Jernej Hajdinjak (OŠ Mladika), 2. Rožle Grager (OŠ Jr{-inci), 3. Nejc Strnad (OŠ Jur{inci), 4. Alen Fistrovič (OŠ Jur{inci); do 34 kg: 1. Blaž Peklič (OŠ Hajdina), 2. Žiga Polanič (OŠ Mladika); do 38 kg: 1. Marko Čagran (OŠ Gori{ni-ca), 2. Tadej Bauman (OŠ Hajdina);
do 42 kg: 1. Žan Fistrovič (OŠ Ju-r{inci); nad 42 kg: 1. Blaž Petrovič (OŠ Ljudski Vrt), 2. Erik Školiber (oŠ Mladika).
Učenci letnik 1993, 1994, 1995:
do 30 kg: 1. Rok Sven{ek (OŠ Ju-r{inci); do 34 kg: 1. Patrik Kokol (OŠ Jur{inci), 2. Jan Maroh (OŠ Mladika), 3. Matic Horvat (OŠ Olge Meglič), 4. Damir Vogrinec (OŠ Go-ri{nica), 5. Mitja Vrbnjak (OŠ Jur{-inci); do 38 kg: 1. Gregor Vesenjak (OŠ Jur{inci), 2. Matjaž Škerget (OŠ Breg), 3. Aljaž Mori (OŠ Ljudski Vrt); do 42 kg: 1. Jan Horvat (OŠ Ju-r{inci), 2. Tadej Gerečnik (OŠ Hajdina); do 46 kg: 1. Jaka Burg (OŠ Videm), 2. Vid Fras (OŠ Grajena), 3. Renato Žmavc (OŠ Jur{inci); do 50 kg: 1. Tilen Vidovič (OŠ Mladika), 2. Emir Topalovič (OŠ Mladika); nad 55 kg: 1. Tomi Nežmah (OŠ Hajdina).
Učenke letnik 1993, 1994, 1995:
Mladi judositi OS Mladika
Foto: Sebi Kolednik
do 36 kg: 1. Vanesa Grager (OŠ Jur{inci); do 40 kg: 1. Maja Ču{ (OŠ Jur{inci); do 44 kg: 1. Tanja Kociper (OŠ Gori{nica); do 52 kg: 1. Katja Horvat (OŠ Jur{inci), 2. Barbara Čeh (OŠ Videm).
U~enci letnik 1990, 1991, 1992:
do 38 kg: 1. Jure Božičko (OŠ Videm), 2. Blaž Klajderič (OŠ Breg); do 42 kg: 1. Andrej Malinger (OŠ Hajdina); do 50 kg: 1. Slavko Kra-bonja (OŠ Gori{nica), 2. Mitja Vesenjak (OŠ Jur{inci), 3. Klemen Fradl (OŠ Grajena); do 55 kg: 1. Marko Pondelak (OŠ Jur{inci); do 66 kg: 1. Aljaž Golob (OŠ Mladika), 2. Nino Horvat (OŠ Ljudski Vrt); nad 73 kg:
1.	Andrej Ču{ (OŠ Mladika), 2. Bojan Ljubec (OŠ Mladika), 3. Damjan Ljubec (OŠ Mladika).
Učenke letnik 1990, 1991, 1992:
do 52 kg: 1. Anja Petek (OŠ Go-ri{nica); do 63 kg: 1. Sanja Jerenko (OŠ Mladika), 2. Tamara Štrucl (OŠ Grajena); nad 63 kg: 1. Ur{ka Urek (OŠ Ljudski Vrt).
EKIPNI REZULTATI PO OŠ:
U~enci: 1. OŠ Mladika - 29 točk,
2.	OŠ Jur{inci - 24 točk, 3. OŠ Videm - 10 točk, 4. OŠ Gori{nica -8 točk, 5. OŠ Breg - 6 točk, 6. OŠ Ljudski vrt in OŠ Grajena - 4 točke, 7. OŠ Hajdina in OŠ Ljudski vrt - 3 točke
Učenke: 1. OŠ Jur{inci - 5 točk, 2. OŠ Mladika - 5 točk, 3. OŠ Videm in OŠ Grajena - 3 točke
Skupaj učenci in učenke: 1. OŠ Mladika - 34 točk, 2. OŠ Jur{in-ci - 29 točk, 3. OŠ Videm - 13 točk, 4. OŠ Gori{nica - 8 točk, 5. OŠ Grajena - 7 točk, 6. OŠ Breg - 6 točk, 7. OŠ Ljudski vrt - 4 točke, 8. OŠ Hajdina in OŠ Ljudski vrt - 3 točke Sebl KolednIk
popust za vse imetnike kartice ZRNO NA ZRNO na več kot 300 izdelkov blagovne znannkeGood

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.sil
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radlo-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Ralčeva ulica 6, ali telefonsl<o, v torel< do 10. ure.
I^ale oglase iahl«o oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.iah@radio-tednik.si.
»S
oglasi, označeni s to ikono, ^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike In daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC ra~unalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677-507.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279-187.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž, 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
32 LET SOBOSLIKARSTVA -PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851-324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.

KROVSKO-KLEPARSKA DELA z vsemi kritinami. Akcija ope~ne kritine Jungmeier, Pfleiderer, Ton-dach, Creaton, betonske kritine Benders, Bramac, plo~evinaste kritine Gerard ... Priporo~amo se s konkuren~nimi cenami: Janez Lah, s. p., LAST-KROVSTVO, Mez-govci 70 c, 2252 Dornava. Tel.:
041 375-838

SEDAJ je pravi ~as za tesnjenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šer-bec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
FRIZERSTVO BRIGITA, PRAMENI NA STO NAČINOV, nova vo-lumeska trajna (Loreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, poda-lj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, tel. 776-4.5-61 779-22-61
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18,
22,50 Ptui tel 041 726-406
VODENJE POSLOVNIH KNJIG, s. p., pravne osebe in dru{tva. Tel. 02/771-10-86, GSM 041 647-196, Lidija Vurcer, s. p., Ore{je 21, Ptuj.
NUDIM INŠTRUKCIJE iz matematike. Tea Stefanovi~, s. p., Jadranska ul. 9. Tel. 031 371-187._
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250-933.
KMETIJSTVO
IZKORISTITE UGODNO, predse-zonsko ponudbo umetnih gnojil! Na zalogi že semenski krompir. Trgovina Polje-Dom, d. o. o., Kidri~evo, Turni-{~e in Podlehnik. Tel. 799-00-80.
PRODAM sadilec za krompir, dobro ohranjen. Tel. 766-01-61._
PRODAM traktor Tomo Vinkovi~, komplet, s priklju~ki. Tel. 792-25-41.
SVINJE doma~e reje težke od 150-160 kg prodam. Marija Hojnik, Polen{ak 7, tel. 761-01-25._
PRODAM seno in otavo, kvalitetno, v {tirih oglatih balah. Tel. 02 751-26-21._
PRODAM porodne svinjske bokse z vso opremo. Tel. 740-41-21 ali 031 316-054._
PRODAM drva z dostavo. Tel. 041 544-270 ali 03/ 582 72-12._
UGODNO prodam žagan les, debeline 8 cm, dolžine 4,10 m, {irina 9,5 cm, 12 cm, 10,5 cm in 11,5 cm. Tel. 041 785-203.
KUPIM sejalnico Olt, dvoredno za koruzo, tra~ni obra~alnik SIP 220 in puhalnik Tajfun z motorjem Tel. 031 465-202.
PRODAM telico simentalko, brejo 5 mesecev. Tel. 031 809-136, Anica.
PRODAM suho krmo v oglatih in okroglih balah, slamo v oglatih balah ter sejalnico OLT za p{enico. Tel. 041 645-875.
KUPIM traktor Deutz 40, 45 ali 48 km z prednjim naklada~em ali brez. Tel. 792-00-91._
PRODAM motorno žago Husvarno Tomos 61 in traktor Torpedo Deutz Adriatik, letnik 89. Tel. 764-13-00
PRODAM dve svinji doma~e reje, težki okrog 200 kg. Tel. 041 556 465.
PRODAMO pra{i~e od 30 do 160 kg in plemenskega merjasca. Tel. 041 936 157._
ppnnAr/i Gonr^ Toi yfifi-A-^-fi-i
LUNA^
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šketa, s. p., Irje 3 d, Roga{ka Slatina. Ostale informacije dobite na telefon 041 326 nnfi
MEDREMiňMIME
MENJALNICE
NAJUGODNEJŠI MENJALNIŠKI TEČAJI
Ptuj: 02 777 8 111 Mb: 02 331 96 85. 250 00 4C
PRODAM ve~jo stanovanjsko hi{o z gospodarskim poslopjem ter tri gradbene parcele. Telefon 787 75 07.
PRODAM gradbene parcele na Vur-bergu. Tel. 681 07 21, GSM 041 339 872.
DOM - STANOVANJE
V	MARIBORU na Teznem prodam garsonjero, generalno obnovljeno, s kletjo. Tel. 031 755-167._
V	NAJEM dam opremljeno garsonjero v Ptuju. Tel. 051 215-275.
ZAMENJAM {tirisobno stanovanje za manj{e dvosobno v Ptuju. Tel. 041 397 366.
IŠČEMO dvosobno stanovanje v okolici Ptuja. Kli~ite po 15. uri na tel. 031 231 365.
DELO
VOZNIK-AVTOMEHANIK, mednarodni promet, polni delovni ~as, možnost zaposlitve za nedolo~en ~as, takoj{nja zaposlitev. Pro{nje po{ljite na naslov PAAM LOG, d. o. o., Ob Dravi 3/a ali pokli~ite na 041/350-621.
Nudimo vam izredno možnost za finan~no neodvisnost! Za dodatne informacije pokli~ite na tel. 041 743 585. MKZ d.d., Slovenska 29, Ljubljana
MOTORMA VOZILA
UGODNO PRODAM opel astro karavan, 1,6, 16v, letnik 1997, z vso dodatno opremo (klima, ABS,
seruo ) Tel : 041 670-770
RAZMO
Top 3: posl. Prostor Ptuj ID168, 143+50 m2 (L n.p.), 20 mio; vikend na Gorci, ID355, 24 m2, K+P+M, L 1996, 5 mio; parcela Sp. Hajdina ID105, 7,5 ara, voda, elekt., grad. dovolj., 5,3 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenja-kova 5, Ptuj
NA PTUJSKEM podro~ju kupimo manj{o kmetijo ali gradbeno parcelo z nekaj zemlje. Tel. 041 680-000.
V	NAJEM ODDAM poslovne prostore 120 m2 (možno 2-krat 60), primerni za pisarne, u~ilnice, pred-stavni{tvo ali storitveno dejavnost in prodam gradbeno parcelo. Tel. 745-26-51.
V	NAJEM oddam garažo v centru Ptuja. Tel. 041 778-372.
PRODAM poslovno-stanovanjsko hi{o, primerno za razli~ne dejavnosti ali stanovanje v Hajdo{ah. Tel 040
nnn H nn
KUPIM STARINE: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
KUPIM kurentijo za 5-letnega fanta, komplet. Tel. 041 591-205._
UGODNO PRODAM leseno okrasno garažo. Tel. 031 460 099 ali 763 23 01.
NEMŠKEGA OVČARJA prodam.
Tal n'31 «/1 C. «300
Prireditvenik
vabimo @radio-tednik.s'
na kredit dO 7 let leasing (samo z osebno izkaznico).
Janez Sel, s.p.. Spodnja Hajdina 26,2250 Ruj Tel.: 02/788 55 70, GSM: 070 600 303
CEMTRALMA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
AVTOPLAŠČI znižani do 45 %, zimski, letni, do odprodaje zalog. Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ul. svobode 13, Miklavž, tel.: 02/62962-77.
PRODAM ford escort 1,6: 16 V, 5 vrat, vinsko rde~e barve, zelo dobro ohranjen, tehni~no pregledan 15. 1. 2005, letnik 1993, cena 310.00 SIT. Tel. 041 593-471._
PRODAM chopper Yamaha Drag-star klasik 650 z vso možno dodatno opremo, prevoženih 22.000 km (nove gume). Tel. 051 372-421.
ZIMSKE GUME na plati{~ih opel corsa 165 x 70 x 13, vožene eno sezono, prodam. Tel. 031 349 293.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan pc dogovoru. Vse informacije po s.
vedeževanje, mnenja, "s^jJTi realnost nneiiT 090 44 33
astrologija, regresija, bloterapija, odprava blokad 041 404935
Jože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci
Tel: 02/ 768-90-91. GSM: 041/ 22G-204
«iiRnnNA pnssn.iiiA
SoliSdao.
Rfl7lflaaufl U Uarihoi
[Č02/2280lf0
www.tednik.fii
Želite mali oglasi tudi na spletnem oortaiu
iznePLSi
Naročnikom Štajerskega tednika nudimo 20% Donust!
Četrtek, 20. januar
17.00 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, pravljična sobica mladinskega oddelka, pravljica z jogo 17.00 SNG MB, Nami{ljeni bolnik, StaDvo, za abonmaje Drama popoldanski 1, 2, 3, 4, 5 in izven
Petek, 21. januar
16.00
18.00
19.00
19.00
20.00
20.00
Knjižnica Franca Ksavra Me{ka Ormož, Pravljična ura in ustvarjalna delavnica za otroke
CID na Ptuju, Potopisno predavanje Reinharda Brečka, Solo jadranje od Karibov do Slovenije
gasilski dom Kicar, 1. del območne revije pevcev ljudskih pesmi in
godcev ljudskih viž pod naslovom Pozdrav sosedu
dom kulture Ormož, premiera gledali{ke predstave Na kmetih, v
izvedbi gledali{ko literarnega dru{tva Ormož
Kolnki{ta na Ptuju, gost Andrej Brvar, predstavil bo novo zbirko
Naplavine, ki je v lanskem letu iz{la v zbirki Beletrina
SNG MB, Mehka svetloba tvojega dotika - Najbolj{e od Arsena,
MalOd, za izven
Sobota, 22. januar
7.00 grad Ormož, Po Vincekovi poti (17 km)
10.00 do 13.00 pedagoška soba na ptujskem gradu, Muzejski vikend za otroke in star{e
dom krajanov Skorba, komedija Zadrega za zadrego, gledališke skupine Skorba
gasilski dom v Lovrencu na Dravskem polju, 2. del območne revije pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž pod naslovom Pozdrav sosedu
dvorana Cerkvenjak, komedija Na kmetih, v izvedbi KUD Vitomarc SNG MB, Namišljeni bolnik, StaDvo, za abonmaje drama Sobota 1, 2, 3, 4, 5 in izven
18.00
19.00
19.00 19.30
Nedelja, 23. januar
10.00 do 13.00 pedagoška soba na ptujskem gradu, Muzejski vikend za otroke in starše
15.00 kulturna dvorana Sela, komedija Zadrega za zadrego, gledališka skupina Skorba
18.00 Trnovska vas, komedija Na kmetih, v izvedbi KUD Vitomarci
19.30 SNG MB, Jamski človek, StaDvo, za izven
20.00 Knjižnica Ivana Potrča Ptui, filmski večer, Goli v sedlu
Ponedeljek, 24. januar
18.00 dom vaščanov Draženci, 7. delavnica o prehranjevanju s pomočjo prehranske piramide in zdravega krožnika, predavateljica Ksenja Jevremov
19.30 SNG MB, Namišljeni bolnik, StaDvo, za abonma Dijaški 2 in izven
Torek, 25. januar
9.30 Mestno gledališče Ptuj, Creeps, v režiji Reneja Maurina 11.30 Mestno gledališče Ptuj, Creeps, v režiji Reneja Maurina 19.00 Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju, filmski večer, Daleč od nebes,
režiserja Todda Haynesa 19.30 SNG MB, Namišljeni bolnik, StaDvo, za abonma Drama Torek 6, 7, 8, 9, 10 in izven
19.30 SNG MB, italijanski pianist Maurizia Baglinja, Kazinska dvorana 20.00 SNG MB, Čuj, zašpilaj mi blues, MalOd, za izven
Sreda, 26. januarja
11.00 CID na Ptuju, Zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta 14.00 CID na Ptuju, predavanje Svetovni in slovenski olimpizem z dr.
Rajkom Šugmanom 19.00 CID na Ptuju, filmski večer, Ubila bom Billa 2 20.00 SNG MB, Čuj, zašpilaj mi blues, MalOd, za izven
KINO Ptuj
20., 21., 22. in 23. januar, ob 20. uri, Zaklad pozabljenih 21., 22. in 23. januar, 18.00, Garfield
PARADA 2004
Vsi D kíl^BÍJ.
iri nri TJVn
Informacije: 041/ 618 044 ali 02/ 754 00 30

I7IIRPÍRÍ
Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi.
Brckania nn malih «nlaeih ia niknii ni hiln tairn ■iHnknn
SODELUJEJO:
nrro
i M^I/f/<C-|l UnUl TFOMIK
^S^SS^ VESTNIK


30 TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
četrtek • 20. januarja 2005
Adecca
Naš naročnik je uspešno mednarodno podjetje z dolgoletno tradicijo na slovensicem trgu v severovzhodni Sloveniji. Zaradi hitre rasti in širitve posiovanja vabijo v svoj icoleldiv nove sodelavce za delovna mesta:
1.	VODJA OBRATA IN ODDELKA (m/ž)
Zahteve:
-	končana visoka ali višješolska izobrazba tehnične smeri (zaželena smer proizvodno strojništvo),
-	3 do 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja,
-	poznavanje računalniških programov IVlicrosoft Word in Microsoft Excel,
-	vozniški izpit B kategorije.
2.	VODJA IZMENE (m/ž)
Zahteve:
-	končana srednješolska izobrazba tehnične smeri,
-	3 do 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja,
-	poznavanje računalniških programov IVlicrosoft Word in Microsoft Excel,
-	vozniški izpit B kategorije.
3.	SKUPINOVODJA (m/ž)
Zahteve:
-	končana srednješolska izobrazba tehnične smeri,
-	najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri delu z ljudmi,
-	poznavanje računalniških programov Microsoft Word in Microsoft Excel,
-	vozniški izpit B kategorije.
Naročnik ponuja dinamično in Itœativno delo v uveljavijenem podjetju, možnosti za poldicni in osebni razvoj ter možnost napredovanja.
Vaše ponudlDS z življenjepisom v slovenskem jeziku, dokazili o izobrazbi ter s pripisom "ISKANJE IN SELEKCIJA" pošljite v osmih dneh od objave na naslov:
Adecca
ADECCO H.R., d.o.o., Meljska cesta 3, 2000 Maribor, Tel. 02 23 80 737, faks 02 23 80 734 ali na e-naslov: vesna.reich@adecco.si
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
ŠKODA FAVORIT LXI		150.000	VÉNJA
SEAT IBIZA 1,4 CLX	1994	620.000	ČRNA
OPEL VECTRA 2,0 DTI	1995	1.850.000	KOV SREBRNA
FORD-DM0NDE01,8GHIA	2000	1.070.000	KOV RJAVA
AUDI A6 1,8 T	1997	2.670.000	KOVSM
RENAUIT 0101,4 RT	1999	570.000	KOV MODRA
ŠKODA FEUOA 1,31	1995	950.000	MODRA
CIT0RENXSARAl,4iœDPE	2001	990.000	BELA
ROVER 414 SI	1999	1.040.000	KOVVÉNJA
SEAT TOLEDO 1,6	1997	1.750.000	RDEČA
HASPORTAGE2,0	1999	1.320.000	BELA
VOLKSWAGEN TRANSPOKl'ER 2,5 TDI	1998	2.090.000	BELA
RENIADrrGU01,2BEB0P	1996	660.000	KOV ZELENA
CITROEN SAXO 1,1 IX	2001	1.220.000	KOV MODRA
CITROEN XSARA 1,41 SX	1998	1.140.000	KOV MODRA
AUDI 80 1,6	1995	840.000	RDEČA
DAEWOO mCUMA 1,8	2001	1.860.000	KOV SREBRNA
VOLKSmGENPOlO 1,2	2002	1.735.000	KOV ZELENA
PEUGEOT 206 l,6l6VXS	2001	1.650.000	BELA
AUDI A41,6 COOL	1998	1.850.000	MODRA
AUDI A41,8 COOL	1998	1.990.000	KOV SREBRNA
AUDI A41,9 TDI	2001	3.980.000	KOVZIAIA
RENAUIT MEGANE 1,6 ERN	1997	1.020.000	KOV ZELENA
SEAT CORDOBA 1,4 VARIO	2002	1.770.000	RDEČA
SEAT CORDOBA SIGNO 1,9 SDI	2003	2.430.000	KOV MODRA
RENAUIT CUO 1,416VRT	2000	1.195.000	BELA
RENAUIT LAGUNA 2,0 RXE	1998	1.490.000	KOV SIVA
PEUGEOT 106 1,1	1998	725.000	KOVVÈNJA
RENAUIT SAFRANE 2,5	1998	1.375.000	Kovsm
CU01,4AI,I?E	1999	1.160.000	KOV SREBRNA
AUDI A41,6	2000	2.480.000	KOV SIVA
CITROEN XSARA 1,61	1997	1.080.000	KOV MODRA
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
INDCMfl d.o.o. 02/681 80 02
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA

Hardek 34/g, 2270 OIÎMOZ tel.: 02/741 1 3 80 faks: 02/741 13 81 GSM: 031/755 853 belcontdoo@siol. net www.belcont.si
Energijsko varčno okna PVC, LES, ALU.
okna r vrata li'' police r senčila r zimske vrtove li'' garažna vrata (gunther in hormann) in F izolacijske steklene fasade. F
DANA BESEDA OBVEZUJE
Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA	
CLIO 1,2 3VAUT3V	2002	1.520.000
CLIO 1,2 RN3V	1996	650.000
CLIO BILLA BONG 1,2/16V 5V 2003		1.850.000
CLIO DINAM. 1,2/16V3V	2002	1.850.000
CLIO DINAM. 1,2/16V5V	2002	1.840.000
DAEWOO LANOS 1,5	1999	880.000
DAEWOO NEXIA 1,5	1998	530.000
R LAGUNA GT 1,9 DCI	2003	4.050.000
R LAGUNA GT 1,9 DCI 100	2002	3.450.000
R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT.	2001	3.580.000
R MEGANE EXPR. 1,8/1 SV	2003	2.950.000
R SAFRANE 2,0	1999	1.930.000
R THALIA 1,4	2001	1.150.000
RKANG00 1,2 RL	1999	1.050.000
Testna vozila		
RENAULT TRAFIC 1,9 DCI 2004 4.200.000
REIVAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplaien preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
miJA
POCINKANE CEVI
za rastlinjake, brajde, vrtne ograje ...
y Metalki na Ptuju
knm
P^PUSf
sistem in izolacijske plošče
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
METAIKA' TRGOVINA
KM^estrih
IZBERITE KAKOVOST! 031/34»343 PHAgK s.p. ~
Ga^rel 6/a, 2272 C oi Huje ,i
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Nudimo vam ugodne gotovinske. ter avtomobilske kredite do 6 let. Možnost obremenitve os. dohodka do polovice, star kredit ni ovira. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. denl. med. Zvonko Nolesberg
Trajiinova 1, Ptui (ob Moribonki cHli), tal.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETiČN! NADOMESTKI V5 DNEH
_moinoit obrežnega odplafilg_
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
So ptice v daljavo poletele, za njimi tudi ti si šla, spomladi bodo spet zapele, le ti ne boš nazaj prišla.
SPOMIN Angela Šimenko
S POBREŽJA 41
1928 - 2004
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in podarite cvet.
Njeni najdražji
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, povsod te slišimo mi vsi, beseda tvoja v nas živi, saj med nami si.
SPOMIN
18. januarja sta minili dve leti, odkar nas je zapustila draga mama, mamika in sestra
Marija Zavec
IZ MALE VARNICE 8
Hvala vsem, ki z lepo mislijo obstojite ob njenem grobu.
Žalujoči: njeni najdražji
Le srce in duša ve, kako boli, kako trpi, ko tebe domov več ni. Zato pot me vodi tja, na prerani grob, kje ti rožice cvetijo, ptički žvrgolijo in svečke v spomin gorijo.
V SPOMIN
23. 01. 2005 mineva žalostno leto, odkar si nas za vedno zapustil, naš dragi sin, brat, stric in nečak
Jože Pavlinek
21. 9. 1947 - 23. 01. 2004 ZG. HAJDINA 93
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in nosite cvetje.
Mama, ata, brata, sestri, nečaki in nečakinje ter svaka in svakinji
Eno leto na tvojem grobu svečke že gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo, v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
SPOMIN
Mineva leto žalosti, kar smo se morali mnogo prerano posloviti od tebe, dragi mož in ati
Jože Pavlinek
Z ZGORNJE HAJDINE 93
23. 01. 2004 - 23. 01. 2005
Hvala vsem, ki se ga z iskreno mislijo spominjate in prižigate sveče. Zelo te pogrešamo!
Tvoji: žena Marinka, hčerka Anita in sin Jože
Kako srčno si ti želela, da še med nami bi živela. Smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili. A smrt pa tega ni hotela, prezgodaj, mama, te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, ome, sestre, tete
Ivanke Potočnik
roj. Cep
IZ MEDVEDC 21,
nazadnje je živela pri hčerki Zdenki v Spodnji Sveči 6 a
Iskreno se zahvaljujemo sosedom iz Medvede in iz Spodnje Sveče, sorodnikom, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, za potrebo eerkve in svete maše, pisno in ustno sožalje.
Posebna zahvala velja doktorici Branki Skledar, sestri in patro-nažni Bernardi za skrb v trenutkih njenega trpljenja, duhovniku Janku Frangežu za opravljen pogrebni obred, govorniku g. Rakoveu, pevskemu zboru za odpete pesmi slovesa, družini Skledar, Nataši, Mileni, Tanji Grifič, Mileni Jeza in Gajškovim. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke, zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brli.
(Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre, tete
Frančiške Habjanič
IZ LANCOVE VASI 28 A
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali evetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Hvala zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Ptuj. Hvala g. Emilu in p. Kristjanu za opravljen cerkveni obred in podane misli ter p. Benjaminu za obiske in tolažilne besede. Hvala govorniku g. Kozelu za lep poslovilni govor, pevcem Feguš za odpete žalostinke, Srečku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo z obiski, besedami vzpodbude in kako drugače razveseljevali med njeno boleznijo. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev že zasula je lopata, odprta noč in dan so groba vrata, al dneva ne pove nobena prat'ka!
(F. Prešeren)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka
Janeza Feguša
IZ SEDLASKA 12
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa pisno in ustno izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo patrom minoritom za opravljen pogrebni obred, govorniku g. Segulu, zboru sv. Viktorina, trobilnemu kvartetu ter pogrebnemu podjetju Mir. Hvala sodelavcem Taluma Kidričevo, Perutnine Ptuj, OS Pod-lehnik, Psihiatrične bolnišnice Ormož, KD Podlehnik in občini Podlehnik. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Katica ter otroci z družinami
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka
Jožefa [irca
IZ ZAKLA 38 B
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala dr. Petru Frasu in Rudiju Segu za nudeno pomoč. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, za svete maše ter izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi g. patru Lojzku za cerkveni obred, govorniku Marku Maučiču, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica
Franca Zaran{ka
IZ ZG. PRISTAVE 23
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem, poslovnim partnerjem, organizacijam in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskreno se zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter izrečena sožalja.
Posebej se zahvaljujemo internemu oddelku bolnišnice Ptuj, patr. sestram, osebni zdravnici ZD Videm, g. župniku za opravljen obred, pevcem, g. Zagoranskemu za odigrano melodijo slovesa ter kolektivu podjetja Mir. Se enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, usoda je tako hotela, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Poslovili smo se od dragega moža, očeta in dedija
Ivana Hli{a
IZ ŠTRAFELOVE UL. 14
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, z lepo mislijo postali ob grobu in mu darovali cvetje, sveče ter za svete maše, nam pa izrazili iskreno sožalje. Posebna zahvala gre ge. Kokol in g. župniku za opravljen obred in ganljive besede, pevcem, pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj za opravljene storitve, podjetju ADK in AS KOT, Bolnišnici Ptuj ter sorodnikom za vsestransko pomoč.
Žalujoči: žena Darinka in sin Ivan z družino
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš
in drag spomin na te. Tvoja podoba v naših srcih živi vse do izteka tudi naših dni.
V SPOMIN
18. januarja mineva 20 let, odkar nas je zapustil naš dragi oče, tast in dedek
Franc Segula
IZ MEZGOVCEV 61 A
Hvala vsem, ki ohranjate lep spomin nanj, se ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Tvoji najdražji
SPOMIN Jože Krivec
1954 - 2000 IZ KOČIC 20
Franc Arnuš
1944 - 2002 IZ SESTRŽ 2
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin
na vaju bo večno ostal.
Spomini so večna ovira na poti
pozabe.
Pogrešamo vaju.
Vajini najdražji
Minile so tvoje bolečine, v srcu pustila si nam spomine, čeprav si morala veliko pretrpeti, s tabo je bilo lepo živeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame
Marije Bezjak
IZ MARKOVCEV 20
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebna zahvala govornikom za ganljive besede slovesa, g. Marku, ge. Mariji ter ge. Danici, g. župniku za opravljen obred, pevcem Moškega pevskega zbora Markovci, cerkvenim pevcem ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: sinova Marjan in Ivan z družinama, sin Radko ter ostalo sorodstvo
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in ne more umreti,
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in sestre
Tilike Majcen
IZ PODGORCEV 105 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala obema duhovnikoma za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Lahu za poslovilne besede, pevcem in pevkam za odpete pesmi.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Gruskovje • Gneča na prehodu vsako leto večja
Lani 10 milijonov potnikov!
O tem, da je mednarodni mejni prehod Gruskovje eden najbolj frekventnih v Sloveniji in s tem na južni meji velike EU, čivkajo že vrabci na veji. Menda naj bi bila prav frekvenca prometa na magistralki do Gruskovja eden poglavitnih dejavnikov za morebitno čimprejšnjo izgradnjo avtoceste od Dražencev do južne meje s Hrvati, in če že ni točnih podatkov o številu voznikov na sami cesti, statistika prehodov potnikov in vozil na mejnem prehodu jasno kaže, da se število potnikov iz leta v leto strmo povečuje.
Z odprtjem posodobljenega MMP Gruskovje je pričakovati se večji nalet voznikov, zlasti tovornih vozil. Hrvati na drugi strani Evrope zato že pospešeno gradijo avtocestni odsek, ki naj bi bil končan čez dobro leto ali dve. Na tej strani EU pa bo precejšnja sreča, če bo nov MMP odprt tam nekje do konca marca, kot je bilo s strani vladnih služb obljubljeno nazadnje. Vendar bo sodoben mejni prehod rešil le del težav, saj avtocestne povezave še lep čas ni pričakovati. Zapleta se že pri izgradnji krajšega odseka navezave s samim prehodom, saj je potrebna dokumentacija pripravljena le za vozni pas do (fizične) hrvaške meje, v notranjost Slovenije pa se bo nekaj metrov avtocestnega priključka gradilo kasneje. Kdaj, ne upa povedati nihče; na tiste približne časovne roke, ki jih je dajala zdaj že bivša vlada, pa nikakor ne kaže staviti (niti počenega groša).
Pa si poglejmo nekaj prav "nav-dušujočih" številk, ki več kot odlično ponazarjajo priljubljenost MMP in s tem celotne, zaenkrat še bolj kolovozne Phyrinske ceste med vozniki.
Poltretji milijon osebnih vozil in 289.000 tovornjakov!
Po podatkih, ki nam jih je posredoval komandir MMP Gruško-vje Anton Cafuta, je v lanskem letu skozi ta mejni prehod potovalo le nekaj manj kot 10 milijonov potnikov; ~e bi se{teli {e tiste, ki prehajajo mejo v Le-skovcu, pa bi jih bilo precej več: "Cisto točno število evidentiranih potnikov v lanskem letu
Promet skozi MMP Gruškovje iz leta v leto drastično narašča.
na našem mejnem prehodu je 9.947.294, kar je za približno 10 odstotkov več kot v letu 2003 in za 35 odstotkov več kot pred petimi leti!"
Fascinantne so tudi številke, ki govorijo o vozilih: " Skupno je lani mejni prehod prešlo 2.505.762 osebnih vozil, 289.241 tovornih vozil ter 56.041 avtobusov." V kategorijah osebnih in tovornih vozil je, tako kot pri potnikih, v zadnjih petih letih zabeležen konstanten porast prometa. Primerjalni podatki iz leta 1999 govorijo, da je takrat MMP Gruškovje prešlo 1.792.686 osebnih in le 180.480 tovornih vozil, kar glede na lanske rezultate predstavlja kar dober 40-odstotni porast prometa osebnih vozil in več kot 60-odstotni porast prometa tovornjakov! Sicer se je v petih letih zelo povečalo tudi število avtobusov, saj se je v letu 1999 skozi Gruškovje zapeljalo 44.547, lani pa 56.041 avtobusov, vendar je bilo slednjih v letu 2003 še več kot v letu 2004 (59.319).
Pozor ta konec tedna!
Zaradi smučarske prireditve Zlata lisica na Pohorju, ki bo 22. in 23. januarja, pri~akujejo ta konec tedna na MMP Gru{kovje {e posebno gne~o: "Glede na izku{nje iz prejšnjih let je pričakovati večji obisk državljanov iz Hrvaške, posebej v dopoldanskem času, že hitro po sedmi uri zjutraj. Tako v soboto kot v nedeljo se pričakuje povečan promet avtobusov in osebnih vozil. V tem času bomo opravljali temeljito mejno kontrolo predvsem na vstopu v državo s poudarkom na vnosu pirotehničnih sredstev in ugotavljanja pogojev za vstop potencialnih kršiteljev, ki bi lahko na samem prizorišču tekme kršili javni red in mir. Prav tako je pričakovati še povečanje prometa na izstopu iz države, najbolj okoli četrte ure popoldne, " opozarja Anton Cafuta.
Kot vsa leta je največja gneča na cesti in prehodu v poletnih mesecih, predvsem julija in avgusta, ko se število potnikov giblje okoli 1.600.000 mesečno (leta 1999 se je to število gibalo okoli 1.100.000), oziroma nekaj več kot tri milijone v obeh mesecih. V teh dveh poletnih mesecih se je lani skozi prehod prepeljalo preko 900.000 osebnih avtomobilov in več kot 45.000 tovornjakov ter več kot 9300 avtobusov. Več kot 960.000 potnikov so na MMP Gruškovje zabeležili še junija, tudi septembra jih ni bilo veliko manj. Sicer pa se v povprečju (če ne štejemo najfrekventnejših mesecev) število potnikov giblje krepko nad pol milijona mesečno.
Glede tovornih vozil se cifre gibljejo od 20 do 24 tisoč mesečno, najhujši lanski mesec pa je bil november, ko je MMP Gru-škovje prešlo točno 25.951 tovornjakov, ali, če bi se poigrali z dnevnim povprečjem, kar 865 na dan!
Številke, ki najbolje ponazarjajo dejstva, gotovo ne potrebujejo dodatnega komentarja. Upati je le, da se bodo nad njimi zamislili tudi v novosestavljenem prometnem ministrstvu, ki se izgradnje avtoceste od Dražencev do Gruškovja otepa kot "hudič križa". Nemalo pa jim pri nji-
Statistika odkritih ponarejenih dokumentov in drugih kršitev na MMP Gruškovje v letu 2004
Skupno so v lanskem letu na MMP Gruškovje pri kontroli prometa odkrili 206po-narejenih potnih in drugih listin, najve~ je bilo ponarejenih bivalnih dovoljenj (44), potnih listov (41), vozni{kih dovoljenj (26) in osebnih izkaznic (14). Sicer pa so odkrili tudi 18 ukradenih vozil, najve~ znamke Passat, Golf in Audi, zasegli pa so še: 4 pištole, 2 plinski pištoli, 14 bajonetov, 2 bodali, 172 razli~nih vrst streliva (nabojev), dva bokserja, po sedem gumijevk in teleskopskih palic, 299prepovedanih tablet ter nekaj gramov marihuane in meta-dona. Na carini pa so zasegli tudi slabega pol kilograma posebne, dokaj neznane oblike droge v kristal~kih — metafetamina.
hovem izogibanju uvrstitve izgradnje tega dela avtoceste na "prednostno listo" (ne zgolj v dolgoročni program) pomaga še domače prebivalstvo z neprene-hnimi spori okoli poteka trase, še najbolj pa tisti, ki menijo, da je avtocesta velika nesreča za kraj, skozi katerega naj bi tekla. V prihodnje, vsekakor najkasneje do poletja, ko se bo odprl prenovljen MMP, se bo namreč število tovornih, pa tudi ostalih vozil, še krepko povečalo. Hrvati, glede na pospešena dela na avtocestnem kraku do meje z EU na našem koncu, z dušenjem v kolonah in izpušnih plinih ne bodo imeli težav. Pri nas pa ...
SM
STE BILI POŠKODOVANI
VezgSS™'
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
PE PTUJ, Vodnikova 2
Osebna kronika
Rodile so: Petra Koren, Pohorska ul. 10, Zg. Polskava - Leo; Anica Dovecar, Gori{nica 163/b - deklico; Mira Vuk Borak, Hrastovec 24/h, Zavrc - Lano; Violeta Desku, Raku{eva 1, Ormož - Saro; Elizabeta Plohl, Sejanci 27, Sv. Tomaž - decka; Mateja Ranfl, Apace 16 - decka; Mihaela Valenko, Gori{nica 6/a - Žiga; Barbara Saga-din, CMD 11, Ptuj - Tjaža; Brigita Bedrac, Apace 147 - Laro; Kse-nja Čaplo, Mejna cesta 22, Ptuj - Patricijo; Jolanda Mandelc, Breg 37, Maj{perk - Niko.
Umrli so: Hedvika Kolmanic, Sencak pri Jur{incih 5, umrla 8. januarja 2005; Leopold Žuran, Grajena 10, umrl 7. januarja 2005; Matilda Majcen, Podgorci 105/a, umrla 9. januarja 2005; Alojz Jur{e, Slovenski trg 11, Ptuj, umrl 9. januarja 2005; Ivan Hli{, [trafelova ul. 14, Ptuj, umrl 10. januarja 2005; Ivan Pinteri~, Vlahovi~eva ul. 5, Kidri~evo, umrl 9. januarja 2005; Momir Radosavljevi}, Kurirska pot 21, Vrhnika, umrl 9. januarja 2005; Fran~i{ka Habjani~, Lan-cova vas 28/a, umrla 10. januarja 2005; Vlado Grabovac, Ptujska c. 10, Ormož, umrl 9. januarja 2005; Ivana Poto~nik, Medvedce 21, umrla 11. januarja 2005; Franc Zaran{ek, Zg, Pristava 23, umrl 9. januarja 2005; Bernardo Korenjak, Lo~i~ 11, umrl 11. januarja 2005; Janez Balaži~, Miklavž pri Ormožu 76, umrl 7. januarja 2005; Ignac Krajnc, Pre{ernova ul. 19, Ptuj, umrl 7. januarja 2005; Jožef Kajzer, Sp. Hajdina 13/a, umrl 7. januarja 2005; Janez Fegu{, Se-dla{ek 12, umrl 8. januarja 2005; Jožef [irec, Zakl 38/b, umrl 9. januarja 2005; Janez Grim{i~, Kr~evina pri Vurbergu 168, umrl 7. januarja 2005.
Crna kronika
Poskušal umoriti bivše dekle
Kriminalisti Sektorja kriminalisti~ne policije Policijske uprave Maribor so 11. januarja odvzeli prostost 24-letnemu mo{kemu iz okolice Slovenskih Konjic in ga 12. januarja s kazensko ovadbo privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodi{~a v Mariboru, ker je 11. januarja v kraju Preloge posku{al z nožem umoriti svoje biv{e dekle. Po{kodovano dekle je trenutno izven smrtne nevarnosti.
Zagorelo v Drenovcu
V torek, 18. januarja, med 17. in 18. uro je zagorelo v pred kratkim obnovljeni hi{i v Drenovcu, ob~ina Zavr~. Zagorelo je ob dimniku in požar se je raz{iril na ostre{je. Ogenj je prvi opazil sin, ki je v tistem ~asu v podstre{nem stanovanju gledal televizijo. Gasilci doma~ega dru{tva, ki so bili hitro na kraju požara, so imeli precej težko delo, saj je streha, pod katero je gorelo in tlelo, krita s kovinsko kritino, ki je ob uporabi vode postajala iz minute v minuto bolj spolzka, saj je sproti zmrzovala. Da so lahko uspe{no gasili, so morali del kritine tudi odstraniti. Največja {koda, katere vi{ina {e ni znana, je nastala na ostre{ju in v dnevni sobi. Gasilcem PGD Zavr~ so prisko~ili na pomoč iz dru{tev Bukovci in Stojnci, v pripravljenosti na kraju požara pa so bili tudi gasilci iz Ptuja. (R[)
Trčila v pešca
11. januarja ob 10.15 se je na Trgu svobode v Slovenski Bistrici v semaforiziranem križi{Cu zgodila prometna nesreča, ko je 61-letna voznica osebnega avtomobila Fiat Panda na prehodu za pe{ce trčila v 70-letnega pe{ca. Po trčenju je pe{ec padel po vozi{ču.
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIia, GARAŽNA VRATA
PTUJ
BDil|iiit[niiii.p.
Štuki 26a ÏSmerBryen^y Tél.: 02 787-86-70, 041 716-251
Z ZLATO NALOŽBO v zlato prihodnost
življenjsko zavarovanje z možnostjo rentnega izplačila privarčevanih sredstev po vaši meri. Takšno, kot si ga izberete, takšno, kot si ga želite.
d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR
lcwiku]ma 3,2507 Htaribor
Kakor okros Vincenca (22.) bo, tako čez leto ostalo bo.
Napoved vremena za Slovenijo
Sprva bo pretežno jasno, ponekod po nižinah bo zjutraj megla. Čez dan se bo oblačnost od severa povečala, popoldne bo ponekod zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do -8, v alpskih dolinah do -12, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne pa od 0 do 4, na Primorskem do 8 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Več oblačnosti bo v severovzhodni Sloveniji.
iPoiluiajk nai
na íuáounm. íjiLtJ. RADIOPTUJ
fta áýtíUtc
www.radio-ptuj.si
^iřĚtAncoÉf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
T^raCENTER
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE,
UVOZ in IZVOZ d.0.0.
2250 PTUJ, Štuki 1, Tel.: 02787 9630
TRGOVINA • črna in barvna metalurgija
•	ročno in električno orodje
•	vodovod in toplovod
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Mlinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02 78 89 210