GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 30 (540) Leto XI NOVO MESTO, 28. JULIJA 1960 UREJUJE uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno podjetje »Delo* v Ljubljani Dobra setev - bogata žetev Letošnjo jesen: 5.000 hektarov Italijanke v pogodbenem sodelovanju — Občine morajo v pripravah na setev krepko pomagati — Kmetijskih strojev bo za kooperante dovolj, le - pravilno jih bo treba izbrati Na poljih Spod. Posavja, Dolenjske in Bele krajine je pred štirinajstimi dnevi še dozorevala Italijanka. Bogato klasje je kmalu nato padalo pod zamahi žanjic, marsikje pa so ga želi kombajni. Le dobra dva meseca še in spet bo sprejela zemlja novo zrnje. Od tega, kakšno bo to zrnje in kako bomo zemljo pripravili in obdelali, je odvisna prihodnja žetev. Prav je torej, da se že zdaj ozremo po nalogah in pravočasno pripravimo vse, kar je potrebno za jesensko setev. Kmetovalcev letos ne bo treba prepričevati naj sejejo Italijanko, saj so se že sami odločili zanjo. Ni pa dovolj, le sejati jo! Vse preradi si še vedno izposojamo seme od soseda, ob žetvi pa smo razočarani. Le izbrano, strokovno pregledano in razkuženo seme bo dalo bogato žetev! In ob Pravem Času mora v primerno pripravljeno zemljo. Le nikar hiteti! Lani je mnogo pšenice v Beli krajini prizadela pozeba prav zato, ker so je prezgodaj sejali. Tudi pri gnojenju z umetnimi gnojili je treba upoštevati navodila. Če gnojimo preveč, italijanka rada poleže (bridka izkušnja mnogih iz letošnjega leta). Tudi če bomo umetno gnojilo trosili povsod, samo po pšenici ne, bomo škodili le sebi! Posejmo dobro seme, upoštevajmo vsa navodila, pa bomo prihodnje leto veselih obrazov teli bogato klasje! Samo 4 sorte pšenice! V okraju pridelamo 80 ton semenske pšenice. To je dovolj ie za 400 ha. Za preostalih 4600 ha moramo seme kupiti. Dovolj lepega in zdravega semena je na razpolago v murskosoboškem in mariborskem okraju, zadruge pa so naročile dozdaj le 20 ton semenske pšenice, kar je mnogo premalo. Pohitimo, da ne bo prepozno! Letos bomo sejali samo 4 vrste Italijanke: s sorto »san pastore« bomo posejali dobro polovico površin, s sorto »leo-nardo« 2300 ha, nekaj pa s »tasilo« (nadomestila bo »bavarsko kraljico* in U-l) in s sorto »san marino*. Avgust in prvo polovico septembra uporabimo za čiščenje semena in ugotavljanje kaljivosti, saj so se nam napake v semenski službi vsa leta doslej močno maščevale. Stroji — samo za kooperante Stroji, kar jih imamo, komaj zadoščajo za obdelavo pogodbenih površin, zato bo letos režim strožji. Kmetovalci naj o tem razmišljajo že zdaj, ko pogodbe podpisujejo. Tri vrste pogodbenega sodelovanja bodo letos. Kontrahaž-na pogodba zahteva od pogodbenika le upoštevanje agro-minimuma. Druga oblika je pogodba lanske vrste, pogodbenik pa mora uporabiti večjo količino umetnih gnojil (agro-optimum); tretja vrsta je prav taka, vključuje pa popolno strojno obdelavo, ki jo nudi zadruga kmetovalcu. 21 kombajnov bo. lahko prihodnje leto poželo pšenico le na 900 ha, zato premislimo že zdaj, kakšno pogodbo bomo podpisali, ker bomo sicer ob žetvi zaman prosili za kombajn! Traktorjev, plugov in bran za pripravo zemlje je dovolj, premalo je pa strojnih sejalnic. Se teh kar jih imamo, niso zadruge lani dovolj uporabljale, saj so mnoge ležale v strojnih lopah in pod kozolci neuporabljene, kmetje so pa sejali z roko! Te napake letos ne smemo ponoviti. Rajonizacija kmetijstva in z njo smer za razvoj sta odrejeni. Občine so kmetijstvu kot pomembni gospodarski panogi posvečale doslej premalo skrbi. Vsi občinski ljudski odbori so v družbenih planih za leto 1960 predvideli tudi jesenske posevke in določili površine zanje. Občina je torej za izpolnjevanje plana v kmetijstvu soodgovorna. Prav tako, kot spremlja izpolnjevanje plana v industriji, ga mora spremljati tudi v kmetijstvu in tudi pomagati. Zadruge imajo vsako leto mnogo težav zaradi nabave semen in umetnih gnojil. Plan določa posevek, zanj so potrebna semena in umetna gnojila, oboje pa mora zadruga zagotoviti. Pri tem pa nikdar ne ve, koliko bodo kmetovalci kupili. Pogosto so primeri, da zadrugam ostanejo znatne zaloge semen in gnojil, oboje je hitro pokvarljivo blago, hkrati pa bremeni njihova že tako majhna obratna sredstva. Če bi občina pravočasno izdala odlok o agrominimumu, ki bi določal uporabo umetnih gnojil in vrsto semen za posevek (zvezni zakon, ki to omogoča, bo kmalu »star* že dve leti!), bi bile zadruge naštetih težav rešene. Izmed 9 občin v okraju so na tem področju naredili nekaj le v Brežicah, v Metliki se pripravljajo, v ostalih občinah pa čakajo... Skrajni čas je, da občine neodgovoren odnos do kmetijstva izpremenijo, saj je tudi kmetijstvo pomembna gospodarska panoga, ki bi vračala vsaj toliko kot industrija, če bi jo le tako negovali! še beseda o nHogah zadrug Večidel opravil pri jesenski setvi čaka zadruge. Letos je na razpolago dovolj umetnih gnojil. Ker nimajo primernih skladišč, naj jih zadruge naročajo v manjših količinah, kmetje pa naj jih kar iz železniškega vagona vozijo domov. Na strojno oranje naj se zadruge temeljito pripravijo. Lani smo s traktorji zorali le 30 odstotkov površin za pogodbeno setev in opravili le 25 odstotkov setve s stroji. Mehanizacije je dovolj za strojno obdelavo vseh pogodbenih površin, moramo pa stroje pametno uporabiti. Tudi s strokovno službo ne bo letos večjih težav. Upravniki zadrug in kmetijski tehniki so v preteklih letih pridobili dovolj izkušenj. Zadruge naj skrbno in najprej obdelajo svoje ekonomije. Na teh površinah in onih pri državnih posestvih ne bo večjih težav. Ne bo Jih tudi drugod, če bomo le pravočasno pripravili vse, saj imamo do setve še dva meseca časa. Nova spomenika v Beli krajini V počastitev 19. obletnice vstaje slovenskega ljudstva so preteklo nedeljo odkrili v Beli krajini dvoje novih obeležij. Na črnomaljski strani železniškega podvoza pri Vranovi-čih je partizanski prvoborec — sedaj polkovnik JLA Vlado Mišica odikril spomenik v spomin na eno prvih diverzantskih akcij v Beli krajini. Kot preživeli udeleženec tega podviga je opisal napad na omenjeno močno italijansko posto- Vrbopletarstvo v Mokronogu ostane O naglem razvoju Vrbople-tarstva v Mokronogu smo že poročali. Pred nedavnim pa se je nekaj zataikniilo, slišati je bilo celo, da bo novi obrat, kjer je zaposlenih že 60 ljudi, ukinjen. Obrat se je razvijal s pomočjo podjetja Interobrt iz Ljubljane in z močno pobudo občine Trebnje. Ker so nekaj ljudi Iz Interobrti, ki so novemu obratu v Mokronogu nudili največ pomoči, pred Brigadirji: vaš višji traktorski tečaj! Okrajna zadružna zveza in Okrajni komite LMS Novo mesto organizirata v času od 2. do 5. avgusta 1960 na Grmu pri Novem mestu višji traktorski tečaj za mladince, ki So uspešno opravili nižji traktorski tečaj v brigadah. Kandidati naj se javijo dne 2. avgusta (torek) ob 8. uri zjutraj pri upravi tečaja na Grmu. OZZ in OK LMS kratkim zaprli (slišati je, da je v ozadju gospodarski kriminali), so pri Interobrti Ljubljana sprejeli enostranski sklep, da bodo obrat v Mokronogu zaprli. S posredovanjem OLO Novo mesto in občine Trebnje pa bo mladi, mnogo obetajoči obrat ostal in se. kot upamo, kmalu razvil v samostojno podjetje. Obratna sredstva na seji zbora proizvajalcev V petek 29. julija ob 9. uri bo 8. seja Zbora proizvajalcev ObLO Novo mesto (v sindikalnem domu), na kateri bedo razpravljali o problemu obratnih sredstev v podjetjih. janko v noči med 11. in 12. avgustom 1941, kd je bil del obsežno zasnovane akcije na železniški progi na odseku Semič —Otavec—Gradac. Ob cesti Črnomelj—Grifolje v bližini naselja Cerkvišče Pa Je preživeli borec Janez Hočevar odkril spomenik na mestu, koder je skupina prvih belokranjskih partizanov 7. septembra leta 1941 uspešno napadla patruljo črnosrajčnikov. Priprave na ta podvig, zlasti pa njegova pomembnost za narodnoosvobodilno gibanje na področju Befle krajine, je opisal prvoborec Janez Vitkovič. Namesto svečanega sprejema, ki ga je prav tedaj pripravljal črnomaljski kler fašističnemu prvaku Grazzioliju, je doživel ta predstavnik italijanskega fašizma klavrn pogreb svojih podanikov. Okupator je okusil namen in voljo slovenskega ljudstva ter odločitev Belo-kranjcev, da hočejo tudi za ceno lastnih življenj preprečiti fašističnemu škornju teptati lepo slovensko zemljo, -pb- PRED ŠTIRIDESETIMI LETI JE BILA PRIJAVLJENA KRAJEVNA POLITIČNA ORGANIZACIJA KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE V NOVEM MESTU AttOMtfL J*f^«*r*J* * *4%mm *Ć++y± *p*t /Ue£.yL 6* A Na današnji dan pred i je tovariš Stanko Svajger, zdaj sodnik okrajnega sodišča v Brežicah, kot takr»...u predsednik novoustanovljene krajevne organizacije KPJ pismeno prijavil Okrajnemu glavarstvu v Novem mestu, »... da se je na prijateljskem sestanku v stanovanju spodaj podpisanega v Novem mestu h. št. 19 v ponedeljek dne 26. julija tega leta ustanovila krajevna politič na organizacija »-Komunistične stranke« ...«. Krajevna organizacija KPJ pa je bila v res niči ustanovljena že prej, saj je bila krajevna organizacija takratne J SDS v Novem mestu že od jeseni 1919 v rokah levičarjev, marca 1920 pa se je pridružila komunistični Delavski socialistični stranki za Slovenijo. »Rdeči prapor«, glasilo KPJ, ki je začel izhajati 15. maja 1920 v Ljubljani, je 17. junija 1920 opozoril novomeške bralce na diskusijske ve čere, ki so bili ob četrtkih zvečer v društvenem prostoru pri Mullerju. Najbrže so bili ti večeri (študijski sestanki) nekaj časa prekinjeni, ker sta Svajger kot predsednik in Koršič kot tajnik 12. julija 1920 poslala na okrajno glavarstvo vlogo, katere fotografijo zgoraj objavljamo. Original dragocenega dokumenta hrani arhivski oddelek Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Ze lani in predlanskim smo v podlistkih tovariša Francka Sajeta opisali revolucionarno vrenje in odmeve velike Oktobrske revolucije na Dolenjskem, v Spodnjem Posavju, na Kočevskem, Notranjskem in v Beli krajini. O začetku porajanja socialistične ideje v dolenjski metropoli pa govori podlistek na drugi strani današnje številke, ki ga je napisal eden izmed ustanoviteljev Krajevne politične organizacije KPJ v Novem mestu, tovariš Stanko Svajger. — Tovariš Anton Pir nar, zdaj upokojeni tesar na Brodu pri Novem mestu, je bil takrat poverjenik in dopisnik '■'■Rdečega prapora«. Dobro se še spominja, da je imel takrat v krajevni organizaciji K PJ za Smihel, Irčo vas in Brod 32 članov in naročnikov »Rdečega prapora«. Pravtako se spominja, kako so se v gostilni pri Mullerju sestajali na diskusijskih večerih. » Praznik ljudstva častimo z delom « Med proslavami, s katerimi smo letos počastili dan vstaje slovenskega ljudstva, velja posebej cmeniti tiste, ki jih je priredila mladina. Posebno prisrčno so počastili 22. julij pionirji TABORA SUTJESKE v Dol. Toplicah (več o tem v prih. številki), ena najkvalitetnejših proslav pa je bila ob »Prisrčno vam čestitam ob novem priznanju — dvakratnem W*rn«tvu! Ostanite tndi vna-l*y zgled prizadevnosti in nav-Jfcenja, visoko dvigajte naSe P***ve in vztrajajte pri nalo-f"**. ki ste si jih postavili!« je Jtetc-k zvečer pozdravil zbrano »PARTIZANSKI ROG« v predsednik OK LMS to-8lavko Doki, ko Je v ime-Okrajnega komiteja mladine ■II taborniško brigado za droglč udarn« Takole je bilo v petek zvečer pri tabornikih-brigadirjih v Zalogu: pripravili so nadvse dostojno proslavo v počastitev dneva vstaje — 22. tulil katere so se udeležili tudi člani kolektiva opekarne Zalog, opekurne Prečna In posestva K<;h lepo vreme. Nekako od 5. avgusta dalje B»» pet nestalno s padavii Nevaren požar v Rajnuščah Prejšnji četrtek se je nad Novim mestom in okolico razbesnela huda nevihta, med katero je močno treskalo. Vlil se je gost, težak dež in celo nekaj toče je padlo, vendar v mestu in bližnji okolici ni bilo škode. Več škode Je naredila v Šentjerneju in v Trebnjem. Med grmenjem je treščilo v skedenj Jožefe Mrvic v vasi Rajnušče pod Lakovmeami. Skedenj je bil takoj v ognju, ki je postajal nevaren za vso okolico. Sosedje so takoj prihiteli pomagat. Tudi vojaštvo je bilo kaj kmalu na mestu. Prihiteli so tudi gasilci iz Lakovnic in Stranske vasi, ki pa žal niso mogli pričeti z gašenjem, ker imata obe društvi svoji motorni brizgalni v popravilu. Vojaška komanda Je telefonično ob vestila gasilsko društvo v Novem mestu, ki je dobrih 5 minut po alarmu že odhitelo na pomoč. Naleteli pa so na hudo oviro, ko niso mogli z gasilskim avtomobilom preko potoka zaradi preozkega mostiča. Zato so morali na rokah prenesti motorko ln drugo orodje do požarišča, kar Je seveda gašenje precej zakasnilo Med tem so gasilci iz Lakovnic tn Stranske vasi ter sosedje prvenstveno reševali objekte, stoječe v bližini gorečega skednja. Tako so z mo- krimi rjuhami pokrivali slama. , streho le nekaj metrov oddal:enec kozolca, do vrha napolnjenega pšenico, ga kljub temu, da je ve ter moćno vlekel prav v to sme.i ln raznašal iskre in cele šope goreče mrve preko kozolca ln proti nJemu, vendarle rešili. Ko so novomeški gasilci napeljali cevovod Iz potoka, so pričeli sistematično gasiti goreče poslopje in ogenj kmalu udušili. Kljub temu je v nakopičeni mrvi - saj Jo je bilo nekako okrog 10.000 kg v skednjul - le še tlelo, tako da Je bilo nujno skednj, ki je bil že tako ves zoglenel, popolnoma podreti ln tlečo mrvo razmetati in politi z vodo, da bi se morda kasneie spet ne vžgala. Pogorela Je vsa mrva, pajtelj, gnojnična črpalka ln še nekaj drugega orodja. Škodo cenijo nekako na milijon dinarjev Nabirajte zdravilna zelišča ir 15-LETNICO OSVOBODITVE POZDRAVLJA KOLEKTIV OBRATA TELEKOMUNIKACIJE MOKRONOG Trgovsko podjetje »IVTCMOTOBa CELJE Ima na zalogi veliko izbiro motorjev, motornih koles, dvokoles avto-traktorskih gam in rezervnih delov po ugodnih cenah Danes seja upravnega odbora 0ZZ Danes dopoldne ob 9- urj r>,-v Novem mestu skupna seja upravnega odbora Okrajne zadružne zveze ln sekretariata OK LMS Nov0 mesto. Glavna točilca seje bo razgovor o problemih dela mladine na vasi. Kakor vedno: neprevidnost! 7. julija Je traktorist Mirko Žabkar, uslužbenec KPPZ Brežice, žel pšenico s kombajnom pri Martinu Cerjaku v Dečnih sellh. Posestniku je pri žetvi pomagal tudi Franc Peterkovič, nadzornik PTT iz Brežic. Na kombajnu se je od časa do časa zagozdil jermen, ki poganja koso ln zaradi tega obstal. Traktorist si Je pomagal tako. da je nekoli-kokrat potegnil za jermen in ga obrnil, nakar Je kombajn spet začel delati. To Je videl tudi Peterkovič, ki je nekajkrat zastonj sam pravtako popravil. Ob 20.30 zvečer se Je kombajn znova ustavil: Peterkovič Je hotel pomagati, pri tem pa mu je klinasti jermen potegnil roko v žlebasto pogonsko kolo, ki mu Je otrgalo kazalec na roki, na drugih prstih pa mu je odrgnilo kožo. Poškodbe Je kriv Peterkovič sam, ker Je traktorist že pred tem opozarjal Hudi. da se ne smelo približevati stroju. Zares, nikoli ni dovolj previdnosti — pa na to le vedno preradi pozabimo! DELOVNO RAZMERJE GOSPODINJSKIH POMOČNIC IN P0STREŽNIC Pogostni so primeri, da sprašujejo osebe (delodajalci), ki zaposlujejo gospodinjske pomočnice, o načinu sklepanja delovnih pogodb ter o dolžnostih in pravicah, ki jih imajo do gospodinjskih pomočnic. Ravno tako se pojavljajo vprašanja gospodinjskih pomočnic, ki ne vedo veliko o svojih pravicah in dolžnostih, ki jih imajo iz delovnega razmerja. Po Zakonu o delovnih razmerjih gospodinjskih pomočnic in postrežnic, ki je objavljen v Uradnem letu LRS št.38/59 in je stopil v veljavo lani decembra, so določene pravice in dolžnosti delodajalca in gospodinjskih pomočnic ter postrežnic. Pomen tega zakona za gospodinjske pomočnice in postrežnice je velik, saj so z njim prvič uzakonjeni splošni pogoji za sklenitev delovnega razmerja. S tem so odpravljene nedoločnosti in nejasnosti v dosedanjih veljavnih predpisih, zaradi katerih so obstajale precejšnje težave pri izvajanju posameznih predpisov. Gospodinjska pomočnica je oseba, ki opravlja na podlagi sporazuma o delovnem razmerju (delovna pogodba) poln delovni čas gospodinjska dela v zasebnem gospodinjstvu kot svoj redni in glavni poklic. Postrežnica pa je oseba, ki opravlja po delovni pogodbi gospodinjska dela v zasebnem gospodinjstvu redno manj kot poln delovni čas, (8 ur) in sicer priložnostno ali zato, da si ustvari dopolnilne dohodke za preživljanje, zato pa nima enakih pravic kot gospodinjska pomočnica. Za gospodinjska dela se šteje pripravljanje hrane, pospravljanje, čiščenje, pranje, likanje, krpanje in druga podobna dela, ki se navadno opravljajo v gospodinjstvu, ter varovanje otrok. Ce opravlja kakšna oseba pri zasebnemu delodajalcu poleg gospodinjskih del za delodajalčevo družino še druga dela, ki ne spadajo v osebno gospodinjstvo; na primer delo na posestvu, pri živini itd. In je takih del več kot gospodinjskih, se taka oseba ne šteje za gospodinjsko pomočnico oziroma postrež-nico. Ravno tako se ne šteje v gospodinjska dela v zasebni obrti na primer v gostilni: pospravljanje lokalov, tujskih sob, pranje, likanje ter šivanje predmetov za obrtno dejavnost, točenje pijač, postrežba s hrano in pijačami, nabavljanje živilskih artiklov in priprava hrane, Če se ta uporablja za stalne abonente oziroma prehodne goste itd. za osebe, ki so pretežno zaposlene pri takih delih, se uporabljajo drugi ustrezni predpisi. Za sklenitev delovnega razmerja sta potrebna dva glavna pogoja; da je gospodinjska pomočnica oziroma postrežica stara najmanj 15 let in da je zdrava. Zdravniško spričevalo o sposobnosti za delo mora delodajalec zahtevati od osebe, ki jo namerava zaposliti pred sklenitvijo delovne pogodbe in sicer v primerih;; če oseba prvič nastopi službo, če je ilužbo prekinila za več kot Šest mesecev ali če je spremenila tvoj poklic. Delovna pogodba, ki s« sklene med gospodinjsko pomočnico oziroma postrežnico in delodajalcem v pismeni ali ustni obliki, mora obsegati podatke o tem, ali se sklene delovno razmerje za nedoločen čas, za določen čas ali na • poizkušnjo, o tem kakšna gospodinjska dela bo opravljala zaposlena oseba, o plači, počitku ln dopustu. Vsekakor je treba uveljaviti sklepanje pismene delovne pogodbe s katero so gospodinjska pomočnica Izkaže pri uveljavljanju svojih pravic v primerih sporov ali pravic s področja socialnega zavarovanja v času nezmožnosti za delo zaradi bolezni, poškodbe pri delu ali porodniškega dopusta, ker ji gre v tem času nadomestilo plače, ali v primerih uveljavljanja pravic iz pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Delovno razmerje na poizkušnjo se lahko dogovori za največ 30 dni. V tem času se lahko tako delovno razmerje razdere brez odpovednega roka. Ce ostane zaposlena oseba po 30 dneh v službi in brez ugovora delodajalca se šteje, da je sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. V vseh drugih primerih pa se določi odpovedni rok v pogodbi, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 6 mesecev. Ce odpovedni rok ni v pogodbi določen, velja v vseh primerih petnajst dnevni odpovedni rok za delodajalca in zaposleno osebo. Delovni čas za gospodinjsko pomočnico, ki živi z delodajalcem v skupnem gospodinjstvu, se mora urediti tako, da ima gospodinjska pomočnica najmanj 8 ur, če še ni stara 18 pa najmanj 9 ur nepretrganega časa za nočni počitek. Razen tega določa zakon, da Ima pomočnica prosto dvakrat na teden in ob državnih praznikih, vsakokrat najmanj po 5 ur. Katere dni v tednu ima prosto gospodinjska pomočnica, določita sporazumno z delodajalcem. Tista gospodinjska pomočnica, ki ima nepretrgane delovne dobe 11 ali več mesecev, ima pravico do plačanega letnega dopusta od skup-,'nega zneska plače, ki je določena z delovno pogodbo v naravi (za hrano stanovanje in drugo) ter v denarju. Skupen čas letnega dopusta je odvisen od priznane delovne dobe, ki znaša: za delovno dobo do 5 let — 12 delovnih dni, za delovno dobo nad 5 do 15 let — 18 dni, za delovno dobo nad 15 do 25 let — 24 dni za delovno dobo nad 25 let — 30 dni. Gospodinjska pomočnica, ki še ni stara 18 let, ima pravico dp plačanega dopusta, ki znaša: 21 delovnih dni, če je stara Cd 15 do dopolnjenega 16 leta starosti, 19 delovnih dni, če Jk stara nad 16 do dopolnjenega 17 leta starosti in 19 delov-Mh dni, če je stara nad 17 do dopolnjenega 18 leta starosti. (Konec prihodnjič) (Jvet: i'mana, rdeče deteljice List: breze, šmamice, vinogradniškega lapuha, gozdne jagode, melise, ozkolistnega trpotca, i-obide. maline, pekoče koprive, jeternika. volčje češnje. Rastlino: peLna. gladišnika. hribske rese, kopitnika, krvavega mlečka.tavžentrože, šent-janževke, rmana, melise, vodne kreše, črnobine, ptičje kaše, ženiklja. materine dušice, ietičnika. gladeža. Korenine: arnike. šmamice. malega divjega janeža, velikega divjega janeža, medvedovih tac. trobentic. črnobine, male norice. peko;r koprive, srčne moči. Lubje: češminovih korenin, češminovih palic, krhldke. Razno: suhe borovnice, kum-na. ržen; rožički. Za prodana zdravilna zelišča, sveže in suhe lisičke ter gobe zahtevajte GOSADOVE NAGRADNE KUPONE, da se boste v jeseni lahko udeležili velikega nagradnega žrebanja in srečolova. Vsa ostala pojasnila in cene dobite v zadrugi aH pri GOSAD, skladišče Novo mesto. Slakova ulica 8. Požar v Metliki 19, julija popoldne se Je 4 letni sinček Jožeta Kerča, delavca pri metliški Kmetijski zadrugi, igral z vžigalicami ln pri tem zažgal domače gospodarsko poslopje. Pod, v katerem sta bila tudi drvarnica svinjak, se je naglo vnel, tako da so komaj utegnili rešiti dva prašiča, vse drugo pa je končalo v ognju. Kerču je zgorele 800 kg gena. 300 kg slame, 2 kubika desk in precej drv. ?kode je okoli 300 tisoč dinar-ev pod pa je bil zavarovao komaj za petino te vsote. Nagli Intervenciji gasilcev se je zahvaliti, da se ni ogenj razširi še na Kerčevo hišo ln Hr-r ? kov skedenj, ki sta bila v nep rrednl bližini gorečegte podci. Strola )o je ubila 12. julija se je kmalu po 3 url popoldan razbesnela nad Metliko in okolico huda nevihta. Takrat je 58-letna gospodinja Jožefa Govednik iz Čuril pri Metliki grabila z domačimi krmo. Nenadno je, Se preden je pričelo deževati, vanjo udarila strela ln Jo ubila. Mož s sinom in še neko dekle, ki so bili komaj nekai metrov oddaljeni od Govednikove, so na srečo ostali nepoškodovani. ZUNANJEPOLITIČNI TEB Puiuzdj \ ivo..,,^ „ tuuuroui privlači pozornost svetovne javnosti. Bistveno vprašanje ostane še vedno nerešeno: ali se morajo oziroma ali se bodo belgijske čete umaknile v doglednem časn iz Konga in posebej iz kongoške pokrajine Ka-tange, ali ne. V tej zvezi je zanimiva izjava, ki jo je dal poveljnik sil OZN v Kongu general van Horn dopisniku londonskega časopisa »Daily Mail«. Ta je namreč izjavil, da se morajo vse belgijske čete umakniti iz Konga in še posebej iz pokrajine Ka-tacge. (Ta pokrajina je najbogatejša ln najbolj razvita pokrajina Konga. Njen ministrski predsednik Combe se ob podpori Belgijcev trudi, da bi dobil mednarodno priznanje za odcepitev Katange od Konga.) General van Horn je dalje dejal, da bodo sile OZN zanesljivo vkorakale v Katango. Ta generalova Izjava je silno razburila duhove v belgijski prestolnici Bruslju. Ministrski predsednik Evskens Je strupeno dejal, da se general van Horn »nima pravice vmešavati v politična vprašanja«. Hkrati je dejal, da ima Belgija svoje čete v Kongu tudi na temelju sporazuma s kongoško vlado, ki med drugim določa tudi belgijska oporišča v Kongu. Silno previdno stališče je zavzel v britanskem spodnjem domu britanski zunanji minister Selwyn Llovd, ki je odrekel silam OZN v Kongu, da »bi reševale notranja vprašanja«. Ni pa povedal, kaj pravzaprav rešujejo sile OZN v tem trenutku v Kongu, če ne notranjih vprašanj. Lloyd očitno tudi nI hotel stopiti Belgijcem na prste, ko je Izrazil upanje, da se bo položaj uredil bodisi s federativno ali knnfetlerativno ureditvijo. Zad- aja uredile« oi dejansko pomenila odcepitev Katange od Konga. Hkrati poročajo, da je predsednik kongoške vlade Lumumba prispel v New York in da je že Imel razgovore z generalnim sekretarjem Združenih narodov HammsrskjSldom. Pred tem je bil Lumumba v Akrl (Gana) ln Londonu, kjer so ga uradno zelo prisrčno sprejeli, če- tega položaja, ampak so ga kvečjemu ie zaostrile, ker niso prinesle odločilne zmage nobeni stranki. Pri veliki volilni zmagi Sri Lanke je treba predvsem poudariti, da jo je omogočil program pokojnega premiera Ban-daranaike, ki je med drugim določal nacionalizacijo tujih bank in zavarovalnic in plantaž na Cejlonn in pa izvenblokov- Kongo išče pot prav tega po protokolu niso bili dolžni storiti, ker je Lumumba samo potoval skozi London na poti v New York. Medtem pa se število vojakov OZN v Kongu množi in bo kmalu doseglo deset tisoč. Jugoslavija je že poslala skupino pilotov in letalskih tehnikov, ki bodo z drugimi strokovnjaki pomagali vdrževati promet ln zveze na ogromnih razdaljah v Kongu. Pred nekaj dnevi je prišla s Cejlona nenavadna novica: Sri Lanka ali Stranka svobode je na volitvah v parlamentu dobila absolutno večino. To zmago si je stranka Izvojevala pod vodstvom vdove pokojnega premiera Solomona Bandara-naika, ki so ga lani septembra podrle atentatorjeve krogle. Njegova vdova Sirima Bandaranaike je že prisegla kot predsednik vlade, minister za zunanje zadeve In minister za obrambo To se Je zgodilo po obdobju negotovosti in politične nestabilnosti, ki traja od lanskega atentata na Bandaranaika. Tudi letošn'e volitve v marcu niso rešile sko zunanjo politiko ob sodelovanju s vsemi državami na svetu na enakopravni osnovi. V Chicagu v ZDA se je začela konvencija republikanske stranke ZDA. Ko to pišemo, še niso izvolili republikanskega kandidata za predsedniške volitvs, ki bodo letos novembra, čeprav je skoraj gotovo, da bo to sedanji 47-Ietnl podpredsednik ZDA Richard Nixon. Demokrati so že izvolili svojega kandidata v Los Angelesu. To je — kakor so vsi pričakovali — mladi John Kennedv, ki je še mlajši od Nixona, saj ima komaj 42 let. Boj bo torej potekal med tema dvema »mlađima« človekoma In vsi opazovalci napovedujejo, da bo zelo zagrizen in da bo zmagovalec najbrž zmagal le z neznatno večino. Vsekakor pa bodo ZDA letos novembra dobile dosti mlajšega predsednika, kot jc bila doslej praksa. Marsikdo se nadeja, da bodo ti »mladi« ljudje sposobni Imeti tudi »mlade« ideje v svetu, ki se čedalje hitreje razvija In terja »mlade« odgovo-»• na »stare« probleme. POZDRAV ZA 15. OBLETNICO OSVOBODITVE NAŠE DOMOVINE! GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE Gozdni obrat MOKRONOG SVOJE USLUGE IN KVALITETNE IZDELKE PRIPOROČA PODJETJE KP0JAŠTV0 »ELE6ANT« LJUBLJANA Wolfova ulica 1 Priprave za petletni plan 1961-1965 Zavod za plan pri OLO Novo mesto je začel s široko razpravo, kako pričeti s pripravljanjem novega petletnega perspektivnega plana. Prezgodaj je še, da bi govorili o celotni orientaciji novega plana. Občinski ljudski odbori so že prejeli potrebne obrazce. V načrtu je več posvetovanj, nekatera od njih so že bila. Posvetovanje z odgovornimi planerji pri občinah, posvetovanje s knjigovodji gospodarskih organizacij, posvetovanje s člani svetov za industrijo in družbeni plan in posvetovanje s predsedniki občinskih ljudskih odborov bodo prispevala, da bodo priprave novega plana stekle res tako kot je potrebno. Tolifto bolj še zato, ker pripravljamo letos kar tri plane: regionalni plan razvoja, ki bo določil okvirne smernice razvoja gospodarstva v novomeškem okraju, ne oziraje se na Ho, kdaj jih bomo lahko uresničili; petletni perspektivni plan ki bo določil gospodarski razvoj prihodnjih petih let in še letni plan za 1961, ki bo določil enake naloge v letu 1961. Razumljivo je, da moramo plane podjetij, občin in okraja pripravljati vzporedno in vskla-jeno. Žalostna smrt otroka IZ RAZNIH STRANI V nedeljo: okrajno tekmovanje kmetijskih strojnikov v Metliki Društvo kmetijskih strojnikov v Novem mestu in Brežicah, Okrajna zadružna zve- za Novo mesto hi Kmetijsko-tehnična komisija pri Okr. odboru Ljudske tehnike v Novem mestu bodo organizirale V. okrajno tekmovanje kmetijskih strojnikov v oranju, spretnostni vožnji in teoriji ki bo v nedeljo, 31. julija 1960, ob 8. url na kmetijskem posestvu Mestni log v Metliki. V slučaju dežja bo tekmovanje naslednjo nedeljo, 7. avgusta 1960. Kmetijski strojniki, tehniki, zadružniki tn uslužbenci KZ! Z vašo udeležbo boste prispevali k tehničnemu napredku našega kmetijstva, zato se udeležite tekmovanja! Vabljeni! ie POZDRAV ZA 15. OBLETNICO OSVOBODITVE NASE DOMOVINE1 Kolektiv vseh obratov KMETIJSKO GOZDARSKEGA POSESTVA NOVO MESTO Dopisujte v Dolenjski list! 18. Julija letos je bil devetletni Martin Bukovec iz Kota pri Semiču na njivi blizu Semiča, skupno s svolima tetama in 7-letntm bratom Tončkom. Teil sta na njivi želi pšenica, okoli 11. ure pa so pri njivi malicali in pri tem uporabljali kuhinjski nož. Po malici sta teti 6pet želi, otroka pa sta se igrala v bližnjem gozdu in nabirala gobe. Martin je pri tem nosil v desni roki kuhinjski nož. ki ga je vzel s sabo po malici, v levici pa je Imel leskovo palice tn Jo je obrezoval. Na majhni čistini v gozdu, poraščeni s travo tn praprotjo, je padel na nož in si prebodel prsni kos v neposredni bližini srca. Po nesrečnem dogodku je hotel otrok steči na njivo, vendar je že po nekaj korakih padel na Ua ln mrtev obležal. Razpis štipendij 0ZSZ Novo mesto Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu razpisuje na podlagi 7. in 27. člena Temeljnega zakona o Štipendijah (Uradni list FLR.T St. 32-5S) naslednje stipendije: dve Stipendiji za studij na pravni fakulteti, tri štipendije za dijake dvoletne administrativne lole v Novem mestu. Prednost pri razpisu Imajo otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja ln tisti, ki so vpisani v viS-je letnike navedenih Sol. Stipendije bomo podelili za čas, ki je po predpisih določen za predvideno končanje Studija ln v vifii-ni, ki je predvidena v odredbi o višinah Štipendij. Prosil« naj do 10. avgusta 1960 vložijo kolkovane prošnje (30 din državne takse) pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu, Kidričev trg 5 ln prošnji prilože: l. podroben življenjepis; 9. zadnje Šolsko spričevalo ter potrdilo o vpisu v Solo ali fakulteto; 8. potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in staržev; 4. potrdilo podjetja, ustanove ali zavoda, v katerem sta zaposlena roditelja, glede viSine plače in o-troškega dodatka. Otroci padlih borcev naj predlože potrdilo Zveze borcev; 5. mnenie osnovne organizacije SZDL oziroma LMS o prosilcu in družini. B Varnostni svet Je začel obravnavati sovjetsko obtožbo zaradi kršitve sovjetskega zračnega prostora po ameriških le« talih, predvsem tudi po letalu »RB-47«. Ameriški delegat Ca« bot Lodge Je trdil, da Je bilo ■etalo sestreljeno v mednarodnem prostoru to zahteval nepristransko preiskavo, aU predložitev spora mednarodnemu sodišču. Sovjetski delegat Kuz-necov je zanikal ameriške trditve in zavrnil ameriški predlog o preiskovalni komisiji- ** Kuznecov Je trdil, da Je ameriško letalo kršilo sovjetske meje. K Mandatar za sestavo nove italijanske vlade Fanfanl je izjavil, da Je uspeSno končal razgovore s prvaki treh bodočih krščanskodemokratsklh part-nertnerjev in da bo sedanja vladna kriza hitro reSena. ■ V britanski vladi pripravljajo večje spremembe. Napovedujejo, da bo prISlo do sprememb na skoraj vseh ključnih položajih vlade. Med drugimi bo spremenil resor tudi sedanji zunanji minister Selwyn Lloyd, ki bo skoraj gotovo prevzel finančno ministrstvo. (v Iran je uradno priznal Izrael. Ta korak teheranske vlade Je vzbudil precejšnjo nejevoljo v arabskih državah. ■ Švedski zunanji minister fJnden je predlagal nova pogajanja o razorožitvi na dveh ločenih konferencah, tako da M na eni obravnavali razorožitev, na drugi pa nadzorstvo. - ■) Kubanska vlada je prevzela upravo nad dvema največjima ameriškima sladkornima tovarnama na Kubi. Zmogljivost obeh tovarni Je nad 120.000 ton sladkorja na leto. V njih dela 16.000 delavcev. K Kubanski obrambni minister Itaul Castro Je po končanem obisku v ZSSB ponovno povabil premiera Hruščeva, naj obišče Kubo. HruSčev Je povabilo sprejel in hkrati ponovno povabil kubanskega premiera Fidela Castra, naj oblSče ZSSR. Kolektiv KLAVNICE KRANJ čestita borcem Gorjanskega bataljona ln vsem delovnim ljudem I Pomlad socialističnega gibanja v Novem mestu Z uvedbo splošne, enake ln direktne volilne pravice v državni parlament na Dunaju v 1. 1907 je zavel nekoliko močnejši dih socialistične ideje v mirno malomeščansko ozračje dolenjske metropole, Novega mesta. Tedanji advokat dr. Kari Slane — zaradi pravniškega slovesa je bil njegov priimek sinonim za pojem advokata —, dober prijatelj tedanjega socialističnega levičarja dr. Antona Dermote, odvetnika v Solkanu, je razglabljal o socializmu v svojih brošurah, ki je v njih poudarjal važnost in pomen gospodarstva kot temelja za vse druge panoge človeškega izživljanja in delovanja. Razdrobljenim dolenjskim kmetijam je prerokoval in obetal bodočnc6t in napredek samo v zadružništvu. Dr. Kari Slane je gmotno in rudi sicer podpiral vsako napredno gibanje, ki je bilo usmerjeno proti tedanji večinski stranki pod vodstvom kranjske duhovščine — Slovenski ljudski stranki ali klerikalni stranki. Od akademske mladine je prvi zanesel v mesto pojme o socialistični ideji pravnik Svajger (Schweiger) Vladimir, rojen kot sin davčnega eksokutorja ln kmečke, izredno delavne matere 15. maja 1888 v Stični na Dolenjskem kot četrti sin po starostnem vrstnem redu med deveto-rico svojih sorojencev. Zaradi seka- tur in pristranosti nekega profesorja je v letu 1905 odšel v Ljubljano v drugi semester 6. razreda gimnazije. Tam se je seznanil s tedanjim idejnim voditeljem socialnih demokratov in z odličnim, ognjevitim govornikom Etbinom Kristanom, ki je mladega študenta gmotno podpiral in ga uvajal v socializem. V jeseni • 906 se je Svajger Vladimir vrnil v osmi razred gimnazije v Novo mesto, kjer je, prežet in prekipevajoč socialistične miselrosti razširjal med dijaki in tudi izven šole med svojimi prijatelji socialistično idejo. Bil je Izredno temperamenten in razborit študent ter je po maturi poleti 1907 organiziral javen shod ali zborovanje socialdemokratov na vrtu tedanje Tučkove gostilne. Za to 7boro-vanje je sam napisal letake z vabljivimi illustracijami. ki jih 1e sam naslikal. Peča) se je namreč tudi i amaterskim slikarstvom. Bil je neumoren propagator socialistične ldej*> Okrog sobe je zbiral Šolsko, obrtne in trg '/sko mlndino gospodarske pomočnike in delavce vseh vrst ter najnižje uslužbence, ki ižbenskih razmerij svojega upravnega aparata in tudi vseh drugih javnih služb kakor zavodov in ustanov. Slabosti so tako očitne, da se uslužbenci sami že odrekajo takemu sistem... ki Je nezdružljiv s celotnim sistemom komunalne sairouprave. Vendar, ko govorimo o tem, kako odpraviti 'labostl, nridemo do dveh predlogov: eni menijo, da bi bil ► dovolj, če S« dosedanji sistem postopoma Izboljševali in ga tako obdržali pri življenju. DrugI pa mislijo in tek Je večina, da je treba uslužbenski sistem postaviti na povsem nove osnove, kar pomeni, da ga je treba graditi znova in vskladiti s sistemom delavskega samoupravljanja, družbenega upravl'ania *n komunalnim sisterrom. Jeseni torej IsWto t>rf?akulemo obširne razprave, ki na* M (udi v Javne služb* vnesle večje prizadevanje za boljše varna trikotaže »Heti« dobila r>ove prostore na obširne-.?* zemljišču nad metliško železniško postajo. Te prostore, ki • h je pred leti uporabljala vijska. je vodstvo tovarne 16. mžjtL pričelo preurejati ln je obširne adaptacije Izvršilo v dobrih dveh mesecih. Tako je »Beti« pridobila nove svetle tn zračne prostore ln se je za-i'viana površina njenih prostorov s prejšnjih 970 kv metrov povečala na 4370 kv. metrov. Z novimi objekti je tovarna p r dobila vso možnost /» nadaljnji razvoj, hkrati pa » zaradi združenih obratov - prej rc bili ti raztreseni na treh krajih — zmanjšala transport surovin ln polizdelkov ra do bnh 14 kilometrov. Obrati svi le, volne, bombažnih izdelkov lr zaves so zdaj združeni tn je e tem izpolnjen tehnološki proces, hkrati pa se bo >natnr-6>'ignLla tudi produktivnost dela POSVETOVANJE HIŠNIH SVETOV V NOVEM MESTU Vse tri novomeške Stanovanjske skupnosti so v ponedeljek 18. julija sklicale posvetovanje hišnih svetov. Pogovorili so se o nalogah hišnih »vetov pri upravljanju stavb ln gospodarjenju s sredstvi, ki Jim od najemnin ostanejo. Ko so razpravljaU o občinskem, odloku, ki določa delei hišnih svetov od najemnin poslovnih lokalov, so ugotovili, da nI pravičen ln Je torej potrebno, da ga občina spremeni. Hišnim svetom ostane namreč premajhen delež. Ker Je finančno poslovanje hISnih svetov precej komplicirano (lahko bi rekli, da so ga tozadevni predpisi dobesedno zblrokratizirail!), so se dogovorili, da bo stanovanjska skupnost opravljala servisno knlieovndsko službo. Izdelala bo ponudbo, kjer bodo določeni stroški, nam pa bodo hišni iveri s knjigovodskim servisom stanovanjskih skupnosti sklenili pogodbe. Na posvetovanju so predstavniki hišnih svetov našteli vrsto težav. Ena najpogostejših Je neurejena okolica stanovanjskih hiš, saj se v mnogih stanovanjskih stavbah otroci nimajo kje igrati. Seznanili so se tudi s hišnimi redi In z novimi predpisi, ki določajo dolžnosti hišnega sveta In dolžnosti stanovalcev pri vzdrževanju stavbe, prostorov In naprav, ki so v njej. N \ g OBISK no bodo prispevali v manjši meri starši, ostalo pa Rdeči križ, občine, veliko pa bo pomagal tudi Okrajni zavod za socialno zavarovanje. Otroci bodo pod stalnim zdravstvenim in pedagoškim nadzorstvom. z V taborišču na Debelem rtiču ob morju se bo pravtako zvrstilo 150 otrok. Sem bodo krenili predvsem slabotni otroci. Zdravstvena, pedagoška, psihološka ter socialna služba so v taborišču organizirane. Za taborenje bodo prispevali nekaj starši, ostalo pa Rdeči križ in Okrajni zavod za socialno zavarovanje. V počitniški dom Zveze borcev v Bakru bo odšlo 50 otrok, saj je OOZB z velikim razumevanjem odstopil toliko ležišč Rdečemu križu. V Bakar bo Rdeči križ poslal socialno in zdravstveno šibke otroke iz črnomaljske ln trebanjske občine. Ob koncu poudarjamo, da Je tako široko počitniško dejavnost Rdečega križa v veliki meri omogočilo predvsem razumevanje Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, ki ni skoparil s sredstvi. Cesta čez Gorjance Ze večkrat smo poročali, da bo Tehnična sekcija letos asfaltirala in razširila cesto čez Gorjance do gostilne Zaje. Dela so v polnem razmahu, cestišče Je na vsej dolžini že razširjeno, tudi valjarji ln razni stroji so že pretekli mesec in ta mesec sodelovali pri gradnji. Zvedeli smo, da bo cestišče do konca avgusta že toliko pripravljeno, da bodo lahko v avgustu in septembru pričeli z asfaltiranjem. In še ena novost: asfaltirali bodo 8 fi-nišerji, torej s takšDimi stroji, kot so asfaltirali avtomobilsko cesto. Brez strahu si torej lahko obetamo, da bo nova cesta res dobro zgrajena. Izprememba na boljše Matijo Panjan ima domačijo na Podlogu v neposredni bližini nekdanjih dragatuških steljnikov. Pogovorila sva se o steljnikih in o pogodbenem sodelovanju. »Steljniki se bodo obnesli! Večinoma smo se težko sprijaznili s tem, da jih bomo »krčili in zorali No, nekako smo se vendar sporazumeli. Malokdo izmed okoliških kmetov je pa takrat verjel, da bo na tej temlji zrasel pridelek. Prva letina je bila pospravljena lani. Teiko smo verjeli, čeprav smo vsi videli, kako je raslo. Tudi letošnja letina je dobra.* »Kaj po kooperacija?-»To nas je naučila marsičesa, Tudi jaz sodelujem z zadrugo. Bil sem nekaj po svetu in videl, da naše kmetijstvo ni najboljše. Enemu samemu človeku, saj veste, je pa težko pričeti. Ko smo pred dvema letoma uvajali s pomočjo zadrug kooperacijo kot nekaj novega, se je marsikje lomilo. Danes pa že pomeni za našega kmeta izpre-membo na boljše. Da vam naštejem: naučili smo se uporabljati umetna gnojila in izbrana semena. Manj truda je zdaj, pridelek je pa večji in boljši. Hlevski gnoj je v kmetijstvu pomemben, vendar ni vse. Malo kombinacije z umetnim zaleže veliko več. Iz svoje izkušnje vem: pšenica mi ni in ni prav uspevala, ko sem gnojil samo s hlevskim. Ce bi bil vrgel malo gipsa in fosforja, pa bi bilo. Nekateri kmetje ga tudi volomijo. Pri sodobnem kmetovanju je treba upoštevati navodila. Seme mora ob pravem Času v zemljo in tudi gnojiti je treba v pravih količinah. Tega, ki misli, da je dovolj pameten za sodobno kmetovanje in ne upošteva navodil, rado unese. Kmetijski stroji so druga dobra stuar, ki jo je prinesla kooperacija. Mladina sili v mesta in v tovarne, delavce je težko dobiti. Pomagajo nam stroji. Radi trdimo, da so dragi. Za posameznika so, to drži; ker so njive preveč razdrob- ljene, nas premiki stroje t-stanejo preveč. Tudi tu je rešitev: vaški kolobar. Moja njiva meri hektar, po-sejal sem jo s pšenico; sosedova je enako velika, tudi on je posejal pšenico. Dogovarjava se, da bova obe njivi obdelovala skupno. Nato bo obema laže, še posebno če se nas bo zbralo več. Stroški bodo manjši. V Dragatušu se o vaškem kolobarju že precej pogovarjamo. Se vedno pridelujemo vse preveč kultur. Časi, ko je kmet vse sejal od ajde. prosa, konoplje, lanu, pšenice, ovsa, ječmena, repe, pese do ne vem česa Še, so minili. To ni več potrebno. Manj kultur, pa takšne, ki na zemljišču res dobro uspevajo in tiste boljše obdelati, tako mora kmeto-vati tudi naš človek. Mnogi so to že spoznali. Jaz delam tako in ni mi žal.* V celotnem kompleksni atavb so danes racionalno razmešee ni vsi prostori, od upravnih preko prostorov proizvodnega procesa, skladišč. prostorov družbene prehrane do ee*ntra za Izobraževanje odraslih. Zda; teče delo skoraj po tekočem traku od prevljalnlce volne ln bombaža, snovalnice svile !n bombaža preko pletilnice do konfekcijskega oddelka kjer svileni, volneni in bomoažn! Izdelki doblvaio svojo končne obliko. Razen uvedbe tretje Izmene ln s tem zaposlitve novih de lovnih moči — zdaj dela v "Beti« že čez 230 ljudi — stoj' pred vodstvom tovarne in delavskim svetom nova glavna naloga: uravnovešanje prolz vodnje. Danes je namreč kon fekcija premočna za osnovn' strojni park. ki ne more tede lati toliko blaga, kolikor ga lahko konsumirajo konfekcii skl stroji. Zato b0 nujno potrebno nabaviti nove pletJlne !n snutkovne stroje, ki naj lz polnijo to vrzel v orolzvodnem procesu tovarne. Hkrati pa Je tu že perspektiva za prihodnja leta: , zgraditev barvarne z* svilo, bombaž tn volno. Vzporedno s tem pa gre seveda skrb za zgraditev novih delavskih stanovanj. Celotni delavski kolekttv t direktoriern tov. Petrom VuJ-člčem na čeLu je prav v zadnjem letu dokazal, da bo vsem tem načrtom tudi v prihodnja kos Cez 10 tisoč udarniških ur. ki jih je kolektiv prostovoljno prispeval v zadnjih dveh mesecih, priča o veliki navesti ln zrelosti teh ljudi W v Beli krajini grade mlado 'u* dustrijo. ki naj zagotovi prebivalcem zaslužek, hkrati pa to deželo čimprej dvigne H ?o* spodarske zaostalosti. —ar ■ teksth.no tovarno so za. CFI.I O RADITI » Novem Marofa pri Varaždinu Pri eradnji pomešajo v»a okoliška podjetja tn prebival»tvO-Tako bo to-rama VarteVu poniairala nri gradnji, nabavi strofev in ro da uvede postopek zoper to gospodarsko organizacijo ln odgovorno osebo gospodarske organizacije, ozir. zoper imetnika zasebne obrtne delavnice, če ugotovi, da so podani elementi gospodarskega prestopka oziroma kaznivega dejanja. 7. člen Zoper gospodarsko organizacijo, ki se ne ravna po tej odredbi, se smisalno uporabi upravni ukrep lz 6. ln 7. točke 92. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjet-lih tn trgovinah, zoper odgovorno osebo v gospodarski organizaciji pa lz 6, toeke 02. člena navedene uredbe. Imetnik zasebnega mllnarskega obrata, ki se ne bi ravnal po tej odredbi, se kaznuje za kaznivo dejanje lz 227. člena kazenskega zakonika. Postopek zaradi gospodarskih prestopkov lz te odredbe opravi O-krožno gospodarsko sodišče v LJubljani 8. člen Ta odredba velja od dneva 05» lava v Uradnem vestntku okraja Novo mesto. Stev.: 01-M-31/1-59 Datum: 31. S. 1960. Predsednik sveta za blagovni promet: Dušan MuleJ, 1. t. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Maks Vale, 1. r. To odredbo )e potrdil Občinski ljudski odbor Novo mesto na sejah ohah zborov dne 81. 3. 1960. IZ DELA ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Celotno članstvo Socialistične zveze v ljudski republiki tvori Socialistično zvezo delovnega ljudstva ljudske republike. Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije je enotna organizacija vsega članstva Socialistične zveze na ozemlju Federativne ljudske ■republike Jugoslavije. Člen 9 Vsak vodilni organ Zveze Je praviloma voljen s tajnim glasovanjem. Število članov vodilnega organa in nadzornega odbora, kakor tudi način njihove izvolitve določi volilno telo. ki ju voli. Vodilni organ, od občinskega do zveznega odbora, lahko po potrebi kooptira do ene desetine novih članov. Vsak vodilni organ odgovarja za svoje delo organu, ki ga je izvolil In obvezno temu poroča o svojem delu in o celotni dejavnosti organizacije. Vodilni organi Zveze veljavno odločajo, če njihovim sejam prisostvujeta dve tretjini članov, sklepe pa sprejemajo z navadno večino glasov Vse organizacije ln vodilni organi Zveze so pri svojem delu samostojni, višji vodilni organi Zveze sr dolžni vsestransko pomagati nižjim vodilnim organom pri Izpolnjevanju njihovih nalog, obravnavati njihove predloge in dajati nanje obrazložene odgovore. Nižji organi se prt svojem deh> ravnajo po sklepih višjih organov VISji organi Zveze lahko razvelja- Statut SZDL Jugoslavije vi Jo niso sklepe nižjih organov, če ti v skladu s smotri In če so v nasprotju s statutom Zveze. OBČINSKA ORGANIZACIJA SOCIALISTIČNE ZVEZE Pri uresničevanju smotrov in izpolnjevanju nalog Socialistične zveze razvija občinska organizacija Socialistične zveze še posebej svojo dejavnost v smeri spodbujanja iniciative članov in drugih državljanov pri obravnavan ju političnih, gospodarskih, socialnih, kulturnih in drugih problemov komunalne skup nosti. v toj zvezi organi/arija Socialistične zveze uresničuje vse stransko sodelovanje t občinskim ljudskim odborom, z organi delav skega in družbenega samoupravlja nja, kakor tudi z vsemi družbeno političnimi in drugimi družbrnim organizacijam ter ustanovami v ob čini ter jim pomaga pri izpolnjeva nju njihovih nalog. Boreč se za razširitev podlage ii' esebine neposredne socialistične de mokraći je in socialističnih družbe uih odnosov, sd občinska organi z a cija Socialistične zveze prizadeva izpopolniti metode in oblike svoje-■ra dela. preko katerih bo pobud« .lržavliir * n.-i jinočneje prišla do zraza pi 'izravnavanju problemov kom mu o. Člen 11 Da bi uspešneje izpolnjevala svoje naloge, ustanavlja občinska organizacija Socialistične zveze krajevne organizacije Socialistične zveze v mestnem in industrijskem naselju, vasi oziroma na področju stanovanjske skupnosti in krajevnega odbora. Člen 12 Najvišji organ Socialistične zve-/.e na področju krajevne organizacije je krajevna konferenca. Konferenco krajevne organizacije tvori članstvo oziroma na sestankih oodružnic izvoljeni delegati. Redna volilna konferenca krajev ne organizacije Socialistične zveze ie vsake dve leti. Redno volilno 'ionferenco skliče odbor krajevne organizacije. Izredno volilno konferenco kra jevne organizacije skliče po potrebi odbor krajevne organizacije na or izvoli sekretariat odbora kra-i'.'vne organizacije, v katerem » so oredsednik podpredsednik, sekretar, blagajnik in potrebno Število članov. Sekretariat odbora krajevne organizacije uresničuje sklepe odbora in izpolnjuje tekoče naloge med dvema sejama odbora Nadzorni odbor na prvi seji izvoli oredsednika Člen 14 Krajevna organizacija, ki zavzema veliko področje ali ima veliko Manov, lahko da bi čim uspeSneie ■ /polnjevii 1» svoje naloge, organiz« ra na delih svojega področja P° (iružnioe. SUv. 30 (540) DOLENJSKI LIST Stran 8 KARLA DOBRAVCA NI VEČ ZABELEŽENO V ponedeljek: »Po čem?«« Novomeška tržnica je ob ponedeljkih že navsezgodaj pravi panj. Kmetice, ki pridejo iz bližnjih in daljnih vasi, Novomeščanke in tudi Novomeščani, sem ter tja še otroci iz bližnjih hiš, vsi ti s pogovori in prodajanjem — nakupovanjem oživljajo ta del mesta. »Koliko hočete za glavico?« vpraša Novomeščanka ženo z rdečo ruto. »Zelje pa ni moje!« pohiti vprašana. »Za glavico petelinčka vas vprašam. »Pet sto, pet sto!« pohiti žena, ki je malo preje »držala« še na pet sto petdeset. Merice na trgu skoraj ne opaziš več. Na merico prodajajo le še lisičke, in jušno zelenjavo. Tehtnica ni mogla izpodriniti običaja, da prodajajo lisičke na merice. Tržni inšpektor vztraja na tem, da morajo prodajalke — kmetice v vseh drugih primerih prodajati na tehtnico. Kadar so kaznovane (100 din), se tega drže. Le prerado pa se zgodi, da gospodinja — Novomeščanka, ki opazuje prizadevanje in ukrepe inšpektorja, že naslednji hip zarobanti pri naslednji kmetici: »Deset let sem kupovala na merice in firklje, bom pa še deset let!« Torej samo trma in kljubovalnost, čeprav v lastno škodo. Tu bi morale pokazati naše gospodinje več smisla za varčnost in za ukrepe tržne inšpekcije, saj le-ta dela v njihovo korist. Ce je merica »cementirana«, torej uradno priznana oziroma preizkušena, velja lahko kot literska ali drugačna mera. Ce je to navaden »firkelj«. ga prodajalke ne smejo uporabljati. Podoben živ-žav, kot na tržnici je tudi na sejmišču. »4500«, hiti kmet. »4800«, mu odgovarja prodajalec. Minilo bo četrf tre, morda več, da se bosta »zglihala« za mlade prašičke, ki so jih navozili z vseh strani. Prodajalci prihajajo z vozovi. Kupci tudi. Vendar ne vsi. Pred vhodom o sejmišče vidiš celo zbirko najrazličnejših motornih vozil, od kolesa, mopeda in motorja do avtomobila. Marsikdo naloži svojega prašička kar na motor. Počasi se tudi svinjereja modernizira ... (-čak) Po dolgi in zavratni bolezni je 13. julija v 58. letu starosti umrl tovariš Karel Dobrave daleč naokoli znan gostilničar ? Mokrega r>olia 7. Lep zgled kovinarjev treh podjetij občine Videm-Krško V prijazni Kostanjevici so •e 22. julija zbrali kovinarji iz tehle podjetij: Splošne obrtne kovinarske zadruge Videm, Obrtnega kovinskega podjetja Dobova in Splošnega klepar-Stva Kostanjevica. Proslavili so naš slovenski praznik — dan vstaje. Obiskali so jih tudi predsednik ObLO Stane Nunčič, zastopniki tovarne celuloze in papirja Videm-Kr- tB Senovški rudarji gredo lahko Rab in Bled, pa tudi v lepo ure-letos na oddih na Cres. Novajlo, jeni koči na Bohorju je nekaj prostora Sindikat rudnika Je priskrbel tojdiko prenočišč, da se bo lahko v sezona zvrstilo 180 rudarjev. Vsi se prijetnega počitka na Jadranu močno veselijo. D Koča na Bohorju, ki Jo oskr buje Planinsko društvo Senovo. Je odprta čez vse leto. Stalni o.s-vertom* bo goste v letni in zimski sezoni dobro postregel. L« prisluhnite, kad vse boste na*U, ce pridete; televizor, elekrtiMcnl gramofon s celo zbirko lepih plošč, dober radijski sprejemnik, v prostornem h!?dii]n!ku pa Je vedno na zalogi dovolj Jestvin ln hladnih pijač. Lepa okolica vat bo navdušila Pridite, ne boste rsočaTani! ško, krajevnega urada Kostanjevica, domače šivalnice, trg. podjetja »Otok« in precej domačinov, saj je bilo na proslavi nad 500 ljudi. Kovinarji so si ogledali kar-tuzijo Pleterje in Gorjupovo galerijo v domači osemk'ki. kopali so se in čolnarili po Krki, priredili kres ln veselo zabavo. Po lepo uspeli proslavi jim je priredijo Turistično društvo kopanje in čolnarjenje. Naj še omenimo, da delajo tri omenjena podjetja v kooperaciji; Splošna kovinarska zadruga Videm-KrŠko, ki se je razvila v izredno močno podjetje, daje pobudo in pomaga matnjšim podjetjem v Dobovi in- Kostanjevici k napredku. Sindikalne podružnice teh podjetij so sporazumno ln na pobudo kovinarske sindik. podružnice z Vidma pripravile to .prijetno srečanje in dostojno proslavo. Zato si takih proslav ln medsebojnih obiskov še želimo! L S. Novomeška kronika ■ Občinska uprava za dohodke, Katastrski urad in Odsek za narodno obrambo v Novem mestu so nameščeni v hiši Stev. 0 na Novem trgu (bivša davkarija, nekdaj kapucinski samostan). Že dalj časa Uporablja vse pritlične prostore veletrgovina »ROG- za svoja skladišča. Katastrski urad ln Uprava za dohodke pa sta se preselila v Prvo nadstropje. Na vhodna vrata •o pritrdili list z vsebino: -Vhod ta upravo za dohodke, katastrsko upravo ln Odsek za narodno obrambo Je iz dvorišča«. Kje in kako priti na to dvorišče, ni povedano in je prepuščeno iznajdljivosti državljanov. Pod napisno tablo katastrske uprave Je dodatni kažipot, narisan na kos papirja v obliki velike črke L. ki naj bi pokazal pot na dvorišče. Nekateri ljudje dvorišče najdejo, ne vedo Pa si pomagati naprej, ker nI na t*m čudovitem dvorišču nlfcakega znaka, kje naj bi se prišlo do omenjenih uradov, pač pa je tu cel kaos drvarnic, vhodov v kleti, pralnice, stanovanja ln celo v gasilsko pisarno. Da je zmešnjava še dalo večja, se na dvorišču že dalj Časa vrti nekaj zidarjev. Sele ko j*opl človek z zadnje strani v vežo, zagleda nad stopniščem, ki vodi v prvo nadstropje, nekaj na-Pteov, in povedo, da si na pravi Potreben Je malo boljši kažipot Cp dvorišča oziroma do toliko ■kanih uradov l Stopnice z ulice ns živilski Jf, kjer po navadi prodajajo lončarji svojo robo, bi bile pravi bla-fodat za kupce in prodajalce. Do-bod do lončarskih izdelkov bi bilo treba urediU z nekaj stopnicami. *wr Je kamna tam okoli dovolj, bi *> ne bilo združeno niti s kakimi ▼•čjlml stroški, ljudem bi pa bilo '■treženo! H Nasade ob tržnici na živilskem trgu so vrtnarji prav lepo •sadili. Pa kaj pomaga, ko sta '■e cvetje na debelo prerasla vi-•olca trava ln plevel! Ali bi ,-res J^iko stalo, če bi ta dva nasada Jjjo malo poplel, da bi se cvetje w*t videlo? Prav tako bi delavce, J* pometajo po prostorih pokrite T*ntce menda ne motilo preveč, 2Jbi smeti kar sproti odpeljali ST0*' ne pa da leže tam od enega drugega tržnega dne. ' Čiščenje ulic je v Novem me-joglavje zase. Medtem, ko v mestih opravljajo tako de-lJP°r»oci aH v zelo zgodnjih Ju-^Jlh urah, ko na cestah ln uli-nl ljudi, se godi pri nas to &le med 8 ln 8 uro zjutraj, ko n*^ulicah največ ljudi, ki hite gospodinje pa z mlekom, Mh. sadjem ln drugimi pred domov. »k1***11" uUce na *P,0*n0> Pf*v -ono p« se stranske ulica, so posebno poglavje. Neka JU*oe so tako zanemarjene, da •flVeka pošteno aram. Zadnjl-80 bile očMeene zelenjave ln njim smo izgubili edinega človeka v vasi, ki je že od začetka okupacije delal za NOV. Njegovi trije sinovi so odšli v partizane, sam pa je pomagal kjerkoli je mogel. Italijani so mu zato požgali domačijo, njega pa odpeljali v internacijo. Ko se je po kapitulaciji Italije vrnil, so ga zaprli Nemci. Navzlic temu je ostal zvest naši ideji in borbi do konca. Po vojni si je zgradil novo hišo in mislil, da bo dočakal jesen življenja v svobodi, za ■ katero je padel tudi njegov starejši sin France. Toda bolezen, ki je izvirala iz iterna-cije, se je začela počasi a vztrajno oglašati, dokler ga ni strla. Karel Dobrave je bil ustanovitelj gasilske čete na Mokrem polju in njen dolgoletni tajnik. Bil je tudi član ZB in SZDL. Mnoge je vest o njegovi smrti presenetila. Vsi, ki so ga imeli radi, so se udelerili njegovega pogreba v petek 15. julija. Pevci in godba iz Novega mesta so mu zapeli in zaigrali, ob odprtem grobu pa se je poslovil od njega sekretar občinskega odbora ZB Novo mesto. Karel, ostal nam boš v lepem spominu! PUŠENJAK V TEK TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 28. julija - Zmagoslav Petek, 29. julija — Marta Sobota, 30. julija - Krilan Nedelja, 31. julija - Ignac Ponedeljek, l. avgusta - Ljub-bica Torek, 2. avgusta - Bojan Sreda, 3. avgusta - Lidija ČESTITKA Dne 6. Julija Je diplomiral tovariš Marko Bule iz Mirne za inženirja kemije. Cestitnmo! Kolegi in prijatelji. Kako smo elektrificirani Komaj 76 let je minilo, kar je Edison postavil v New Yor-ku prvo elektrarno na svetu. Odtlej je električna energija doživela nesluten razvoj in jo upravičeno imenujemo »kri gospodarstva«. Njen pomen za sodobno gospodarstvo nam pove že samo tale podatek: 1 ki* lovatna ura (kWh) opravi toliko dela kot petnajst delavcev v eni uri! V proizvajanju in uporabi električne energije se tudi Jugoslovani izredno naglo približujemo industrijsko razvitim deželam. Lani smo v Slo- Polletni plan proizvodnje premoge: 98,7 odst. V letošnjem prvem polletju Je :ji!o zadoščeno planskim nalogam v zveznem merilu le v proizvodnji rjavega premoga, kjer je znašala realizacija 100,4 odstotka plana, medtem ko Je bila proizvodnja črnega premoga in lignita nižja. V primerjavi z lanskoletno proizvodnjo v omenjenem obdobju Je letošnja večja za 9,8 odstotka. V" Juniju je bila dosežena proizvodnja za 3,2 odstotka višja od planirane in samo prt rjavem premogu nI bila dosežena planirana postavka. Vzrok temu Je bilo ob-tutnd'pomanjkanje delovne sile na veČini premogovnikov, precejšnji odstotek izostankov od dela ln občutno pomanjkanje železniških vagonov. Rudarji s Senovega in KrmeJJa In Kanižarice so nakopali v prvem polletju 204.850 ton premoga ln presegli plansko nalogo za 7,3 odstotke. PISn' ni bil dosežen le v rudniku Kanižarica, koder Je vseh šest mesecev izredno močno primanjkovalo Jamskih delavcev, v poletnih mesecih pa Je Se nastal zastoj v oddaji drobnih vrst premoga zaradi zakasnitve normalnega obratovanja v podjetjih za izdelavo gradbenega materiala, v glavnem v opekarnah. SREČANJE PO 47 LETIH veniji proizvedli 2,4 milijarde kilovatnih ur. Ker je vsaka kilovatna ura 15 delavskih ur. so nam torej slovenske elektrarne nadomestile 15 milijonov delavcev. Leta 1945 je gorela električna luč v Sloveniji v 2169 krajih, lani že v 6930 krajih. Leta 1945 smo imeli 3136 km daljnovodov, lani 7100 km. In še tale zanimiva primerjava: električnega toka smo porabili leta 1945 v industriji -200 milijonov kWh, v komunali - 7,5 milijonov kWh, v kmetijstvu - 520 tisoč kWh, v gospodinjstvu — 40 milijonov kVVh; leta 1959 pa v industriji 1,3 milijarde kWh, v komunali - 68,5 milijonov kVVh, v kmetijstvu 3,2 milijona kVVh in v gospodinjstvu 308 milijonov kWh. ČRNOMELJ: 29. ln 31. VII. ameriški barvni film -Izgubljeni avtobus«; 2. in 3. VIII. ameriški barvni film »»Luksuzna ladja-. DOL. TOPLICE: 30. ln 31. VII. nemški film -Dalmatinska svatba*; 2. ln 4. VIII. poljski film -Resnični konec velike vojne-«. KOSTANJEVICA: 31. VII. francoski barvni film -Notredamskl zvonar-; 3. VIII. nemški film -Zato, ker te ljubim-. MOKRONOG: 30. in 31. Vil. amer-riški film -Žigosan-. NOVO MESTO »KRKA-: Od 30. VII. do 1. Vili. ameriški barvni film -Trije nasilneži-. Od 2. do 4. VIII. francoski film -Tatovi draguljev«. SEMIČ: 31. VII. ameriški barvni film -Osvajalec-. SENOVO: 28. VII. francoski film -Dvomljiva ljubezen-; 30. in 31. VII. ameriški film »Grand hotel-; 3. in 4. VIIL ruski film -Žerjavi letijo-. SEVNICA* 30. ln 31. VD. ameriški film -Divja leta-. TREBNJE: 30. in 31. VII. japonski film »Atomska bomba na Hirošimo-. Predstava v nedeljo ob 16. in 18.30 uri. ŽUŽEMBERK: 31. VII. jugoslovanski film »H-8-. Prodam motorno kolo 175 cem, registrirano za leto 1960, cena 50.000 din. Žabja vas 3, p. Novo mesto. Prodam moped -Colibri- dobro ohranjen. Naslov v upravi lista (1011). Prodam »Prlmo-NSU-, nova. -Naslov v upravi lista (1009). Prazno sobo Išče stareiša upokojenka v Bršliinu ali Bučni vasi. Naslov v upravi lista (1014). Tričlanska družina, ki živi Izmenoma na Gorenjskem, v Ljub-liani in na otoku Krku, Išče res dobro ln samostojno hlSno pomočnico. Ponudbe pod -Poštena« na upravo lista (907). Vajenko za pletlljsko obrt in gospodinjsko pomočnico, (možna ie tudi prlučltev) taksi sprejmem. Koželj, Trnje 4, p. Velika Loka. Zdravstveni dom Novo mesto sprejme v službo uslužbenca fi- nančne stroke s srednjo strokovno Izobrazbo ali pa z nižjo strokovno izobrazbo, po možnosti z nekaj prakse. - Nastop službe takoj, plača po ZJU. Zunanjetrgovinsko podjetje v Ljubljani išče vajence za trgovino z rezervnimi avtomobilskimi deli. Pogoj: dokončana osemletka. Stanovanja ni na razpolago. Ponudbe pod -Avtodeli- na upravo lista (875). Ženska sončna očala smo našli pred hotelom Metropol v Noverri mestu. Lastnik jih dobi v upravi Dol. listf!. Antonija Sketelj Iz Stare vasi pri Šentjerneju preklicujem, kar sem govorila zoper Marijo Zni-daršlč iz Orehovice 39, ker Je neresnično. cem mizarske delavnice iz Semlča* , dr. Kratochvilu in Oblaku iz Črnomlja ln vsem, ki so ob nesreči prihiteli na pomoč. Posebno se zahvaljujem Francu in družini Koširjevi, ki so ml biB posebno naklonjeni, dalje sorodnikom, sosedom ln vsem, ki so prišli, da bi mi lajšali bolečine. Zahvaljujem se tovarišu Zunicu ln vsem, ki so mojemu Tinku darovali vence ln cvetje ter ga tako v velikem številu spremili ni nje» govi zadnji poti. Ravno tako sošolcu, ki je govoril ob odprtem Rrobti. Se enkrat vsem ln vsakomur prisrčna hvala! Žalujoči: mamica Albina Bukovec ter bratec in sestrica. Namesto cvetja na grob pokojnega Spehka lz Ločne, Je podaril inž. Karel Barborlč lz Novega mesta Studijski knjižnici Mirana Jarca 1.500 din. Uprava knjižnice se za dar iskreno zahvaljuje! 4 * Ob tragični izgubi mojega dragega sinka TINKA se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so ob nesreči pomagali, da bi mi sin ostal pri življenju, predvsem Kambiču iz Crešnjevca, uslužben- Zaradi letnih dopustov bo delil Dispanzer za žene vsak torek, srs-do in petek od 14. do 18. ure. Zdravstveni dom Novo mesto NOVO MESTO " V času od 19. Julija do 25. julija Je bilo rojenih 13 dečkov in 10 deklic. POROČILA STA SE: Franc Zupančič, klepar lz Regerče vasi, in Ana Simc, hči kmetovalca s Plem-berka. Anton Marolt, mehanik lz Stranske vasi, ln Alojzija Stari-ha, delavka lz Žabje vasi. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Vidmar iz Gor. Straže - deklico, Ba-rica Božič z Juravskega broda -deklico, Ivanka Auptč z Vrhka -deklico, Justl Golob z Volčjih njiv - dečka, Ana Brajer iz Rožnega vrha - deklico, Slavka Ger-bec iz Metlike - deklico, Olga Borštnar iz Mirne - dečka, Jožica Kozlevčar lz Podgore - dečka. Dragica Avguštin iz Meniške vasi - dečka, Marija Mohar s Krke -dečka - Angela Kupelnlk iz Dol. Kamene - dečka, Ana Zeleznlk lz Zagriča — dečka, Justina Per lz Hrvaškega broda - dečka, Marija Starešinič lz Vidin - dečka, Vida Zepohar lz Sel -deklico, Cenka Kaplan z Vrbovca - deklico, Tugomlla Tomšič lz Črnomlja - dečka, Milena Slapnt-čar iz Cegelnice - deklico, Ana Starina iz Praproč - deklico, Ro-zallja Jevševar lz Sel - deklico. Vera popovlč iz Loke - dečka. Fllomena Berus iz Vel. Podljub-na - deklico, Rozalija Markovič lz Dol. Polja - dečka, Ana Mu* hlč lz Jurne vasi - dečka. Vera Gregorič iz Semiča — dečka, Ana Smajdek lz Potovrha - dečka, Frančiška Zakrajšek s Homa -» deklico, Vida Car - lz Metlike ■ deklico, Marija Gorše lz Črnomlja - dečka - Ana Jevnlkar ls Mokronoga - dečka, Ivanka Lev-stek lz Salke vasi - deklica KRON IKAU NESRR Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici Alojz Potočnik« sin posestnika iz stranske vasi, je vtaknil desno nogo v stroj ln si Jo pri tem poškodoval. Antonu Nah-tlgaiu, sinu Čistilca lz Dešeče vati, je šel voz čez levo nogo. Janei Novak, kmetijski zavarovanec lz Vel. Cerovca, Je padel z lestve is si zvil levo nogo. Danica Leskov-šek, hči železniškega delavca lz Sevnice, Je padla v vrelo svinjsko hrano ln si opekla hrbet. Peter Komavec, delavec lz Nakla pri Kranju. Je v gozdu zadel ob štor in si poškodoval desno nogo. Branko Jakofčlč, sin kmetijskega zavarovanca lz GribelJ, si Je poparil z vročim mlekom desno roko. Janez Gregorčič, kovač iz Družinske vasi, Je padel ln se udaril na desno nogo. Frančiška Blatnik, užitkarica lz Dobindola, Je doma pred hišo padla in si poškodovala desno nogo. Jožeta Avguština, kmetijskega zavarovanca iz Podhoste, Je konj udaril po levi nogi in mu Jo poškodoval. plevela dobrih SUrlnajst dni pred zletom, potem pa se- jih živa duša ni več dotaknila. Naj omenimo le nekaj primerov, ki zelo ostro bodejo človeka v oči: Muzejska ulica Je v vsej svoji dolžtni strahovito zanemarjena. Nihče Je ne čisti, nihče je ne nasipa ln vendar vodi k važni kulturni ustanovi - k muzeju in že naprej skoro do zdravstvenega doma oziroma zobne poliklinike, kamor prihaja vsak dan ogromno ljudi. V naravnost obupnem stanju Je Breg. Vasica, vsa zaraščena z visoko travo in s plevelom, pušča komaj meter čistega cesUšča, ki pa Je od nalivov tako zdrto, da obstaja resna nevarnost, da si bo kdo na razmetanem kamenju zlomil nogo. Odtočnega jaška sploh ni ln voda dere ob dežju po ulici ln Jo še bolj kvari. Ob prehodu z Brega na Muzejsko ulico je narejen visok počezni prag,- ki Je zelo nevaren zlasti ob prehodu ponoči. Nič manj -vzgledno- vzdrževana Je tudi ulica mimo kapltlja ter prostije. Ce Že Izvzamemo dejstvo, da Je kapltelj najstarejša točka Novega mesta, ki skriva v svojih zidovih f-c večjo umetnino - Tlnto-rettovega Miklavža ln bi že zaradi vedno večjega dotoka tujcev, ki redno obiskujejo tudi te objekte, bilo treba to uMco vendarle malo popraviti - smemo Novomeščani pričakovati boljšega vzdrževanj n te ulice tudi že zaradi nas samih. Sance, nekdaj tako lepo sprehajališče tik pod starim mestnim zi dom. uporabljajo danes samo šc novomeikl »kavbojcl- ln ljudje, ki Jih tu zateče potreba. Zupančičevo sprehajališče kliče na pomoč! Menimo, da bi bil že čas to pot vsaj malo nasuti in popravlU, kar so zrezali traktorji, ki so vozili gradbeni material na Loko za zidanje slačilnice na Športnem igrišču. To Je samo nekaj primerov, ki bi Jih bilo treba obravnavati ln napake popraviti. Naj bi Imelo mesto tudi sicer lepo urejene Ui očiščene ulice, ne pa da se jih za silo počisti samo takrat, ko se Novemu mestu napoveduje to ali drugo praznovanje, ki pripelje k nam več ljudi! Tudi meščani sami bi rndl Imeli čisto mestece. Res 1< pa tudi, da bi k čiščenju lahk tudi prebivalci mesta sami dopri nesli velik del. če bi gospodarji lr> lastniki hiš od časa do časa poči stili okrog svojih hiš po staren slovenskem' pregovoru: pome*" pr»d svojim pragom 1 Rodila Je Albina Zore lz Noveli* mesta, Gubčeva cesta - deklico Amalija Podrzaj lz Novega mestu Kettejev drevored - deklico. Poročila sta se: Martin Dreno ,ec, el^ktromehanik lz Novega me »ta, Valantičeva S. ln Ana Luzar, uslužbenka lz Novega mesta, Foer-sterjeva 12. Brežice za dan vstaje Tudi v Brežicah smo proslavili 19. obletnico DNEVA VSTAJE. Na predvečer je bila na levem bregu Krke proslava ob veliki udeležbi Brežičanov. O pomenu tega dne je govoril kapetan 2lindra, zraven pa je še povedal dogodek Kozjanskega odreda ob prehodu Save pri Brestanici mimo močne okupatorjeve zasede. Po slavnostnem govoru so sledile recitacije, odred JLA z gojenci predvojaške vzgoje pa je prikazal nočni napad. Po prelepem ognjemetu in tabornih ognjih ter domači godbi na pihala so borci pripovedovali svoje doživljaje iz narodnoosvobodilne borbe pceno v noč Takih proslav, organiziranih na prostem, si ob pcietnih časih Brežičani še želijo. -nik- RAZPIS VISOKE ŠOLE ZA TELESNO VZGOJO V LJUBLJANI Po 47 letih sta se nedavno tega srečala brata Z o r k o Iz Artič. Mlajši Mihael je prifiel domov na obisk iz Amerike — In da veselja ob veselem snidenju po skoraj polstoletni ločitvi nI bilo malo. si lahko predstavljamo ■.. OBJAVA 0ZSZ NOVO MESTO Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mesta sporoča: Ker prihajajo sedaj zavarovanci iz bližnjih in od-daJjenih Kralev po potne stroške, posmrtnine in pogrebnine neposredno na Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu ali njegove podružnice v Brežicah, Ornomlju in Krikem z izpostavo v Sevnici, obveSčamo vse zavarovance, da od 1. avgusta 1960 dalje Okrajni zavod, kakor tudi njegove podružnice, ne bo več izplačeval da jate-/ \i zdravstvenega zavarovanja v gotovini, te~iveč bo vsa Izplačila nakazoval po Komunalni banki. Zavarovanci, ki so zaposleni pri pooblaščenih podjetjih, zavodih in ustanovah, pa svoje pravice Iz zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo neposredno tam, kjer so zaposleni. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu o : u: Ntmaničevega mlina v Želebeju ob Kolpi so v petek dopolnim tabornikt-brigadirji i.vm PARTIZANSKI KOr: obiskali tabor črnomaljskih tabornikov; prijetna kopel v topli reki Jim je odtehtala to, česar ob Temenici pogrešalo, ker je do Krke le predaleč. Prijetno pa je bilo tudi srečanje i črnomaljsko mladino Na podlagi Odloka o razpisih ln pogojih za vpis na fakultete, visoke šole in umetniške akademije (Uradni list FLRJ št. 12/5» z dne 25. marca 1959), razpisuje Svet Visoke šole sa telesno kulturo v Ljubljani vpis slušateljev v I. letnik Visoke šole za telesno kulturo v Studijskem letu 1960/61. V I. letnik bo sprejetih 50 rednih slušateljev, medtem ko je število Izrednih slušateljev neomejeno. Na šolo se lahko vpišejo: 1. kandidati, ki so končali gimnazijo oziroma strokovno ali umetniško šolo, na kateri je trajalo šolanje vsaj tri leta, če se je za vpis na te Sole zahtevala, kot prejšnja Izobrazba, osemletna osnovna ali njej enaka šola; 1. Kandidati, ki so končali Bolo za izobraževanje učiteljev oziroma napravili Izpit, ki ustreza zaključnemu izpitu na takšni šoli; S. Kandidati, ki so po končanih dveh razredih gimnazije, končali strokovno Solo, kl Je trajala dve Šolski leti; 4. državljani, ki so končali višjo strokovno šolo, trajajočo vsaj dve šolski leti; 5. Na Solo se lahko vpišejo tudi državljani, ki niso končali šol lz točk 1-4, če so bili vsaj štiri leta na uspešnem praktičnem delu v Soli ali družbeni organizaciji, kot učitelji aU vodniki. Kandidati se lahko vpišejo pod naslednjimi pogoji: a) Kandidati za vpis pod točkami 1-4 morajo opraviti sprejemni izpit iz fizike (mehanika) ter izpit iz slovenskega jezika. Izpit iz fizike Je ustmen, iz slovenskega Jezika Je pismen. Na izpitu iz mehanike morajo kandldad dokazati, da obvladajo snov, predpisano za gimnazijo, na izpitu iz slovenskega Jezika pa bodo dokazali, da obvladajo materinski Jezik. b) Kandidati lz točke 5 morajo na sprejemnem izpitu, poleg izpita iz mehanike ln slovenskega Jezika, opravlU Se ustmenl Izpit iz zgodovine ln teorije telesne vzgoje. Na izpitu lz zgodovine morajo dokazati, da obvladajo snov lz razvoja družbe od leta 1848 naprej s posebnim ozirom na družbeni razvoj pri Južnih Slovanih. Na izpitu lz teorije telesne vzgoje morajo dokazati, da so si v praksi pridobili potrebno osnovno teoretično znanje lz tega področja. Za sprejemni Izpit od a) in b) so podrobnejši pogoji objavljeni na šolski oglasni deski, lahko pa jih kandidati dobe tudi pismeno, če to žele. Vsi kandidati se morajo podvreči zdravniškemu pregledu pred komisijo, ki Jo določi uprava Sole, nato pa opraviti Se izpit, na katerem morajo dokazati, da Imajo za Studij potrebne psihofizične lastnosti. Na praktičnem Izpitu bodo kan-lldati pokazali s%'oje sposobnosti s področja moči, hitrosti, spretnosti ln vztrajnosti ln sicer: moški: tek na 100 m, tek na t500 m, skok v višino, preizkus spretnosti v ravnanju z žogo, olezanie, poligon, kratka vaja na irodju ln preizkus posluha; ženske: tek na 60 m, tek na 800 m, skok v \iSlno, preizkus spretnosti v ravnanju z togo, plezanje, poligon, kratka vaja na orodju in preizkus posluha. Kandidati naj se prlglase pismeno na upravo Sole do 1. septembra t. 1. VloKi za vpis Je treba priložiti Šolsko spričevalo, s katerim M dokaže pravica za kandidiranje za vpis, rojstni list ln kratek žtv-njenjepis. Kandidati za vpis pod točko B morajo predložiti še pismeno potrdilo šole oziroma organizacije, da so uspešno opravili predpisano prakso kot učitelji oziroma vodniki aH inštruktorji. Sprejemni izpit bo po naslednjem razporedu: dne 16. in 17. septembra, obakrat ob 8,. uri zjutraj - sprejemni Izpit lz teoretičnih predmetov, dne 19. septembra ob 8. uri zjutraj - zdravstveni pregled, dne 20. in 21. septembra ob S. uri zjutraj - pregled fizične zmogljivosti. K izpitu lz fizične zmogljivosti se morajo kandidati Javiti v potrebnem vadbenem oblačilu. DELAVSKA UNIVERZA VIĐEM-KRŠK0 RAZPISUJE 1. vpis v Večerno ekonomsko srednjo Solo v Vidmu-Krskem. Pogoji: starost 18 let, dovrSena osemletna šola oziroma nižja gimnazija in zaposlitev. K prijavi priložite kolek za M dinarjev drž. takse, zadnje šolsko spričevalo in potrdilo delodajalca. 2. vpis v 5„ 6. ter 7. ln 8. razred večerne osemletne šole. Pouk za odrasle bo v Vidmu-Krškem. Kostanjevici in Podbočju. V prijavi navedite kraj, kjer želite obiskovati šolo ln svoj točen naslov. Prijave za ekonomsko ln osemletno šolo sprejema Delavska univerza do vključno 28. avgusta 1060. Delavska univerza Videm-Krško RAZPIS KMETIJSKE ŠOLE MALA LOKA Kmetijska Sola Mala Loka, posta Velika Loka, razpisuje vpis v dvoletno živinorejsko šolo. Pogoj za vpis ze uspešno dovršena osemletka. Kolkovanl proSnjl priložite zadnje šolsko spričevalo, zdravstveno spričevalo, izpisek ls rojstne maUčne knjige, potrdilo o plačevanju vzdrzevalnlne ter kratek življenjepis. Po uspešno dovršenem šolanju imajo učenci možnost vpisa v tretji letnik srednje kmetijske Sole. Mesečna vzdrževalnlna je 7.000 din, vendar si učenci s praktičnim delom odslužijo del vzdrzevalnlne (2.500 din). Pričetek šole Je 15. septembra 1960. Prošnje za vpis naslovite na upravo šole do SO. avgusta t. 1. Uprava OBJAVA INDUSTRIJSKE ŠOLE LITOSTROJ LJUBLJANA INDUSTRIJSKA SOLA LITOSTROJ objavlja naknadni vpis za I. letnik v šolskem letu 1960-61 ta poklica LIVAR in MODELNI MIZAR. Prednost imajo kandidati r* Ljubljane ln bližnje okolice v starosti od 15 do 17 let. Učenci prejemajo med šolanjem denarne nagrade v znesku do 6.000 din na mesec, kar Je odvisno od poklica, letnika in učnega uspeha. Vpisovanje Je vsak delavnik od B. dO 13. ure do vključno 31. avgusta 1060. Vse nadaljnje Informacije daje upravn šole, Ljubljana, Djakovl-*evh 53. telefon 39-011, Interno 35. »Koliko časa bova potrebovala do Italije?« »Najprej morava veslati, da ne bo sumljivo. Zvečer raz-pnem jadra in zarana sva tam.« »Dobro,« je prikimal laži-znanslvenik. »Zdi se mi, da je najbolje, če takoj odrineva. Težko sem odkopal škatlo, lile molel so mi bili ves čas v napoto. Neki profesor je z njimi, ki me nI preveč prijazno gledal. Pravkar se mudi v mestu.« »Ce naju najdejo, nama nič ne morejo, ker imava dokumente v redu. Prtljago nama lahko pregledajo. Za Škatlo sem pripravil pod barko močan kavelj.« »Imam tapfti načrt. Poglej pa#Uvoa v 36. Nemec, ki je bil med vojno mornar, je lokavo pomežlknll svojemu pajdašu. »Slišiš, Kurt, to je ideja! Motorni čoln, kajn«* Fn z jadri povrhu, kadar zmanjka bencina.« »Tako je, VVerner,« Je rekel laži-znanstvenik Kurt. -Vid«! >;em čoln od blizu, izvrsten Je. Samo ena nevarnost preti...* »Tudi to sem že razmislil,- je rekel Kurt. »Vlekla J!» v barki s seboj, nato jih bova odvezala.- »Sijajna zamisel!- Je kriknil VVerner. »Drage«, čakajo lepi čaat. Prcd ko izgineva od tod, bolje bo za naju!« 487^19495493^^^^1594^^2674074475^473