TE D N I K glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Leto xxv. št. 31 Ptuj, 17. avgusta 1972 Cena 0,70 din Pomoč prizadetim po poplavah Poplave in čezmerno deževje je povzročilo tudi v ptujski občini veliko škode Sindikati ptujske občine so se takoj odzvali pozivu na solidar- nostno akcijo za pomoč severo- vzhodni Sloveniji, kjer so bili ob zadnjih poplavah in neurju hudo prizadeti kraji in ljudje, ki sta ga skupno naslovila na slovensko jav- nost repubhški svet Zveze sindi- katov Slovenije in Gospodarska zbornica SR Slovenije. Ker je bilo za v petek, 11. avgusta 1972, popoldne že sklicano posvetovanje osnovnih organizacij sindikata vseh šestih dejavnosti, so ta poziv na sohdar- nostno akcijo slovenskih delavcev, vključili v dnevni red posvetovanja kot dodatno točko. Ptujski sindikalni delavci so o tem pozivu razpravljaU z vso odgovor- nostjo. Pri tem so opozorili, da ne smemo pozabiti dejstva, da je bilo po poplavah težko prizadetega tudi mnogo prebivalstva na območju ptujske občine. Predlagali so, da naj predsedstvo občinskega sveta SRS Ptuj in izvršni odbor občinske konference SZDL Ptuj na osnovi zbranih podatkov in ocenitev stro- kovnih komisij, na skupni seji obravnavata škodo po poplavah na ptujskem območju, da se na osnovi tega začne skupna akcija. Sklenili so, da se bodo ptujski sindikati enotno vključili v to solidarnostno akcijo, ki naj poteka pod -geslom: „Pomoč prizadetim v občini Ptuj in v Pomurju". Dogovorili so se, da bodo izvršni odbori osnovnih organizacij sindika- tov v vseh delovnih organizacijah in skupnostih šli takoj v akcij o, da vsak zaposleni delavec prispeva najmanj 2 odstotka od mesečnih osebnih do- hodkov za pomoč prizadetim po poplavah. Akcija pa bo šla v prizadevanjih, da bi vsak prispeval svoj enodnevni zaslužek, ali da bi v gospodarskih organizacijah delali eno prosto soboto za pomoč po- pi avljencem. Organom samo- upravljanja tudi priporočajo, da naj po možnosti nakažejo pomoč tudi iz svojih skladov skupne porabe. Predstavniki osnovnih organizacij sindikatov so tudi povedali, da je več delovnih organizcij z območja ptujske občine, kot na primer TGA „Boris Kidrič" Kidričevo, SIGMA Ptuj in druge, že dala materialno pomoč svojim delavcem, ki stanuje- jo na poplavljenih območjih in so jih zadnje poplave gmotno težko prizadele. To kaže na razumevanje in solidarnost delovnih kolektivov do svojih članov, ki v nesreči niso ostali sami. V razpravah so tudi predlagali, da se naj v republiškem merilu ustanovi poseben stalni sklad za pomoč po vremenskih katastrofah prizadetemu prebivalstvu, zlasti še na nerazvitih območjih, viri sredstev za tak solidarnostni sklad pa naj ne teme- ljijo le na osebnem dohodku. Prav bi bilo, da bi tudi vsaka občina in vsaka delovna organizacija ustano- vila tak solidarnostni sklad, ki bi bil vedno pri roki za hitro pomoč tistim, ki jih je prizadela naravna ali druga nesreča. Potrebno je, da se temu pozivu na pomoč, ki so ga dali sindikati in gospodarska zbornica, odzovemo res (Nadaljevanje na 2. strani) VREME Do nedelje, 27. avgusta 1972. Prvi krajec bo v četrtek, 17. avgu- sta ob 2.09. Napoved: Ce bodo ostali naši kraji pod vplivom jugozapadnih zračnih struj, bomo imeli do 22. av- gusta vroče in lepo vreme, kar pa je malo verjetno. Bolj verjetno je, da bodo naše kraje zajele še v četrtek, 17. av- gusta, severne zračne struje z nevihtami in ohladitvami na 15 do 1& stopinj C. V tem primeru bodo verjetno ponekod neurja s točo. Sele od 23. avgusta dalje se bo vreme zboljševalo, tako da bo v nedeljo, 27. avgusta, sončno in vroče od 24. do 28.,stopinj C. Alojz Cestnik V tej številki na straneh 8, 9,10 in 11 sestavki o problematiki na poplavljenih območjih Pokojninsko in invalidsko zavarovanje V javni razpravi v petek popoldne, 11. avgusta 1972, je bilo v delavskem domu „Franc Kramberger" v Ptuju posve- tovanje predsednikov osnovnih orga- nizacij sindikatov vseh šestih dejav- nosti, ki ga je vodil Feliks BAGAR, podpredsednik občinskega sveta ZSS Ptuj. Dnevni red je obsegal pet pomembnih točk, sprejeti sklepi o posameznih vprašanjih pa nalagajo sindikalnim organizacijam in drugim dejavnikom precej dela, ki ga bo treba opraviti kljub dopustniški sezoni. Osrednje vprašanje na posveto- vanju je bilo - organizacija javne razprave o osnutku zakona o pokoj- ninskem in invalidskem zavarovanju in o osnutku statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zava- rovanja v SR Sloveniji. Osnutek zakona je dala v javno razpravo Skupščina SRS, osnutek statuta pa skupnost invalidskega in pokoj- inskega zavarovanja SRS. Po sklepu predsedstva repubhškega sveta Zve- ze sindikatov Slovenije naj bodo organizacije sindikato sonovni nosi- lec javne razprave o osnutkih obeh dok urne n tov, ki se medsebojno dopolnjujeta. Sindikati naj na vseh ravneh soočijo dosedanja spoznanja in stališča glede ureditve pokojnin- skega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Izhajajoč iz dosedanjih spoznanj bodo sindikati v javni razpravi posvetili posebno skrb naslednjim vprašanjem: - samoupravna ureditev pokoj- ninskega in invalidskega zavarova- nja, ki naj temelji na sodelovanju delavcev - zavarovancev pri ureja- nju svojih pravic; - sodelovanje delovnih organi- zacij pri izvajanju zavarovanja, še posebej pri pravici do invalidskega varstva, rehabilitacije in zaposlova- nje invalidov; - osnove zavarovanja in osnove za doloanje pokojnine oziroma inva- lidnine ; - usklajevanje in valorizacija pokojnin in invalidnin; - ureditev benificirane delovne dobe; - financiranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter udelež- ba minulega dela v pokojninskem zavarovanju. V razpravi je sodelovala večina navzočih, opozorih so predvsem na naslednja vprašanja: Gradivo obeh osnutkov je precej obsežno, zato je treba organizirati razprave tako, da bodo kratke in čimbolj konkretne. Za delavce je predvsem važno, da obravnavajo tisto, kar je novega v tem zakonu, zato je potrebno za javno razpravo pripraviti krajše teze, ki naj obravna- vajo predvsem novosti in tisto, kar je treba usladiti z ustavnii dopol- niU. Delovni kolektiv TGA „ Boris Kidrič" v Kidričevem si že več let prizadeva, da bi se zlasti delavcem v elektrolizi priznal benificiran de- lovni staž, ker delajo v izredno težkih pogojih in je nemogoče, da bi lahko delavec celo delovno dobo, to je 40 let zdržal na tem delovnem mestu. Sindikati ptujske občine morajo ta predlog odločno podpi- rati. Osnutek zakona obavnava vpraša- nja minulega dela preveč na splošno (Nadaljevanje na 15. strani) 10. JUBILEJNI POMURSKI SEJEM od 19. do 27. avgusta V GORNJI RADGONI Bogat kulturno zabavni program, zabaviščni park, tombola in modne revije. 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 17. avgusta 1972 Oživljena dejavnost turističnega društva Ptuj Letošnji občni zbor Turističnega društva Ptuj v mesecu aprilu je dal mnogo pobud in smernic za delo njegovim organom. Tokrat so bila sprejeta nova pravila društva, izvo- ljen je bil tudi novi upravni odbor, v katerem je le enajst članov (v prejšnjem jih je delalo sedemnajst), kar je zaradi preštevilnosti onemo- gočilo delovanje. V nov upravni odbor so bili izvoljeni predstavniki terciarnih dejavnosti (to je gostin- stva in trgovine), kulturnih dejavno- sti, zlasti pokrajinskega muzeja in temeljnih kulturnih skupnosti ter radia. V njem sta še zastopani komunalna dejavnost in dejavnost krajevne skupnosti, to so predstav- niki občine. Na svoji prvi seji je upravni odbor izvolil svoj izvršni organ, predsed- stvo, ki ga sestavlja pet članov upravnega odbora in ki dela v okviru njegovih poblastil. Vanj so bili izvoljeni: Anton Purg, Janez Gonc, Viktor Makovec, Jože Curk in Karel Vobner. Predsedstvo je na svoji prvi seji v začetku julija ugotovilo, da je dosedanja dejavnost turističnega društva in turizma sploh hromila slaba povezanost in koordinacija dejavnikov, ki vplivajo na turistični razvoj v Ptuju. Čutila se je izolira- nost gostinstva, muzejske dejavnosti in drugih organizatorjev kulturnih ali turističnih prireditev. Struktura sedanjega upravnega odbora turistič- nega društva daje možnosti za trdnejšo povezanost in učinkovitejše delovanje, ki bo vplivalo na uspeš- nejši razvoj turizma v Ptuju in okolici. Na razvoj turizma v letoš- njem letu poleg uspešnih pogojev še posebej blagodejno vphva moderni- zacija nekaterih gostinskih objektov v Ptuju in na gradu Borlu, kakor tudi preurejene zbirke v pokrajin- skem muzeju na ptujskem gradu, ki ga obišče vsako leto več naših in tujih turistov. Na razvoj turizma bi naj vplivala tudi akcija ,,čistimo okolje", v katero se je letos vključilo tudi turistično društvo, skupaj s krajevno skupnostjo. Posamezni člani upravnega odbo- ra sodelujejo v komisijah krajevne skupnosti, ki skrbe za čistočo mesta in opozarjajo na pomanjkljivosti. Poleg tega je društvo spodbudilo to akcijo s prispevkom 1000 din. Takšna je torej obnovljena dejav- nost tega društva. Pa poglejmo še, kakšne načrte ima društvo za dedovanje v bhžnji prihodnosti. Še naprej namerava pomagati pri akciji »čistimo okolje". Sodelovalo bo na ptujskem festivalu narodno zabavne glasbe v času od 25. do 27. avgusta tega leta. Tej prireditvi je društvo poklonilo 1000 din, ki jih bodo uporabili za izžrebanje treh nagrad v obliki brezplačnih turističnih poto- vanj. Prevzelo je tudi skrb za organizacijo karnevala v okviru kurentovanja v letu 1973 in v bodoče. Za izvedbo te naloge sta pri društvu že ustanovljena dva podod- bora oziroma komisiji. Meseca septembra bo društvo organiziralo tridnevni strokovni izlet prek Koroške v Salzburg s pogledom na Gosposvetsko polje ter z ogle- dom kulturno-zgodovinskih zname- nitosti mesta S^zburga, pod kate- rega je sedemsto let spadalo nepo- sredno tudi mesto Ptuj. V jesenskem času bo organiziralo tudi več posvetovanj s predstavniki zainteresiranih dejavnikov v občini glede organizacije in razvoja kmeč- kega turizma na območju Haloz, kateremu lahko botruje nova cesta Zagreb-Krapina-Ptuj-Maribor. V tem letu bo društvo razpisalo natečaj za izdelavo idejnih projek- tov izvirnih spominkov Ptuja ali okolice in poiskalo izdelovalce z namenom, da popestri zbirko. Poskrbelo bo tudi za določeno turistično propagando. Ponatisnilo bo že sedaj razprodani vodič ,,Ptuj in okolica" ter nabavilo več barvnih razglednic s ptujskimi motivi in razglednico Ptujske gore, ki jih bo in jih tudi že prodaja v svojem biroju. Za uspešnejšo izvedbo kurentova- nja, karnevala in za hitrejši razvoj kmečkega turizma namerava naveza- ti stike in sodelovati s sosednjimi turističnimi društvi na Ptujski gori, Desterniku, Polenšaku in Gomili. Za boljše poznavanje svojega kraja bo društvo za svoje člane in ostale Ptujčane organiziralo poseben večer s predvajanjem naslednjih dveh filmov: Clio o Ptuju, ki prikazuje zgodovino in najpomembnejše kul- turne spomenike Ptuja in okolice ter turistični film z naslovom Ptujska dežela. Kot epilog vsemu temu se lahko znova privleče na svetlo stara filozofska resnica: načrti so, dela se, a čas bo pokazal prave zobe - rezultate. Vendar to ni vse. Še zdaleč ne. Lahko je mirno čakati na rezultate tege jih je ustvarjati. Zakaj ne bi tudi vi sodelovali pri njihovi uresničitvi? K. pomoč prizadetim po poplavah (Nadaljevanje s 1. strani) vsi! Prav v tem, v tej vsesplošni solidarnosti je naša moč in jamstvo, da smo zmožni obvladati tudi posledice takšne naravne nesreče, kakršna je letos zadela Pomurje, prebivalce dolin Pesnice, Dravinje in drugih. Res je, da z zbranimi sredstvi ne bomo zagotovili obnove vsega, ne nadomestili vse škode, vendar bodo zbrana sredstva tista temeljna vsota, ki jo bodo lahko samoupravni družbeni dejavniki uporabili za takojšnjo pomoč in ukrepe za ublažitev škode poplav in preprečitev nove škode, ki lahko nastane zaradi njenih posledic. Odveč je poudarjati, kako po- membno je, da bo ta pomoč hitra. Zato so na posvetovanju sklenili, da bodo šli člani sindikata in Zveze komunistov v enotno in hitro akcijo, da samoupravni organi čim- prej sprejmejo ustrezne sklepe, tako, da bi lahko zbrali večino prispevkov že ob prvem izplačilu osebnih dohodkov, najpozneje pa v jiasled- njem mesecu. O poteku celotne akcije in o uporabi zbranih sredstev pa je treba sprori obveščati javnost. F. Fideršek Ormož: davčne utaje Akcijski program, ki gaje sprejela davčna služba SR Slovenije na osnovi stališč IIL seje ZK Slovenije, ki je govorila o socialnem razlikova- nju, so učinkovito izvajali in ga še izvajajo tudi v ormoški občini. O aktivnosti davčne uprave zoper kršitve davčnih predpisov smo se pogovarjali z načelnikom oddelka za dohodke pri SO Ormož Francem Forstneričem. Naloga, ki je bila postavljena pred davčno službo, je bila predvsem v tem, da davčni organi v večji meri pristopijo k ugotavljanju dejanskih dohodkov davkoplačevalcev, obdav- čevanju dohodka, ki ne izvira iz dela, zoper kršilce davčnih predpi- sov pa dosledno ukrepajo v skladu z ustreznimi predpisi. Le-ti so že doslej urejali in določali ukrepe za odpravljanje pojavov, ki so nastajali. Spremenjen je bil tudi občinski odlok v tem smislu, da je bilo možno v obdavčitev zajeti več zavezancev po dejanskem dohodku. Tako se je postopoma zniževalo število zavezancev, ki so bih ob- davčeni pavšalno. Navedeno obdav- čevanje je uresničilo načejo, da naj bo sorazmerno bolj obdavčen tisti, ki dosega večji dohodek. S tem se tudi zmanjšujejo socialne razlike predvsem na dohodkovnem področ- ju. Poleg tega je za obvladovanje neupravičene bogatitve, ki je samo eden izmed elementov socialnega razlikovanja še vrsto tozadevnih predpisov. Naj omenimo samo dolo- čilo novega zakona, ki sedaj podrob- neje določa poseben postopek za odmero davka od nenapovedanega dohodka. V okviru tega določila se zoper osebo, ki ima premoženje ali razpolaga oziroma troši sredstva, ki so znatno večja od dohodkov, ki so ji ostali po plačilu davščin, lahko uvede poseben postopek za odmero davka od nenapovedanega dohodka, v katerem se razišče, odkod taki osebi sredstva oziroma premoženje. Postopek uvede in vodi komisija za ugotavljanje izvora premoženja ob- čanov, ki so jo v Ormožu imenovali na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine. Predlog lahko da tudi davčni organ, organ družbenopoli- tične skupnosti za družbeno nadzor- stvo, javni tožilec ali javni pravobra- nilec, Tako ta novi način predvsem omogoča odpravljati neupravičene dohodkovne razlike, ki izvirajo iz različnih oblik pridobivanja dohod- ka. Davčna služba občine Ormož je na osnovi navedenih načel in stališč ugotavljala dohodke pri zavezancih iz obrtne dejavnosti s preverjanjem in ugotavljanjem realnosti davčnih napovedi glede na celotni dohodek in poslovne stroške. Ugotovili so vrsto nepravilnosti. V posameznih primerih so poslovne knjige več ali manj zanemarjene, zlasti dokumen- tacija kot dokazni material za dohodke in izdatke, V nekaterih primerih je celotni dohodek nereal- no prikazan zaradi nepravilnih in pomanjkljivih vknjižb z neevidenti- ranimi gotovinskimi vplačili in raču- ni, z seštevalnimi napakami in nezajetimi dohodki. Stroški, ki so bistveni pri formiranju dohodka, so še vedno element, s katerim zav- zanci zmanjšujejo realno prikazova- nje dohodka, ki je osnova za odmero davka. Sredstva so v poslov- nih knjigah sicer evidentirana, niso pa povsod pravilno razvrščena med poslovnimi sredstvi, inventarjem in drugimi pripravami. Glede na to je pri pregledu še vedno treba izločati posamezna sredstva in tako zmanjše- vati amortizacijo, ki je odbitna postavka. Tudi prometni davek od alkoholnih pijač nekateri zavezanci kljub opozorilom in redni kontroli še vedno nepravilno in nepravo- časno obračunavajo in odvajajo. Zaradi navedenih nepravilnosti v poslovanju je pri osmih zavezancih od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti bila ugotovljena davčna utaja. Zatajena vsota neobdavčenih dohodkov je znašala 98.161,85 dinarjev. Kršilci so bih predani v nadaljnji postopek okrožnemu ozi- roma občinskemu tožilstvu. Trije so bili že kaznovani z denarno kaznijo 1.000,00 in 5.000,00 dinarjev; v enem primeru je denarna kazen znašala kar 20.000,00 din. Drugi zavezanci, ki so povzročili kaznivo dejanje davčne zatajitve so še v postopku. V enem primeru je bil postopek ustavljen. jr UPOKOJENCI! Kakor se vedno več aktivnih delavcev odloča za varčevanje z osebnimi dohodki s pomočjo hranilnih knjižic, tako je tudi vaša pokojnina najkoristneje uporabljena, če jo prejemate na svojo hranilno knjižico. Denar vam je vedno na voljo, je zanesljivo shranjen in z vsakim dnevom se obrestuje po 7,5 % letno. Z nakazovanjem pokojnine na hranilno knjižico koristite sebi in pomagate-skupnosti pri reševanju stanovanjskih in drugih zadev. V prihodnjih dneh boste prejeli obrazec, s katerim boste sami dovolili nakazovanje pokojnine na hranilno knjižico. Čimveč bo upokojencev, ki se bodo odločili za hranilne knjižice, toliko več kreditov bo na voljo občanom in drugim in toliko hitreje bomo lahko reševali lokalne potrebe. Poskrbeli bomo, da boste denar lahko dvigali brez čakanja. Pričakujemo, da se boste v velikem številu odločili za hranilne knjižice in vas pozdravljamo kot bodoče varčevalce pri naši banki. KREDITNA BANKA PTUJ - poslovalnica Kidričevo — Mestna hranilnica Ptuj ^gpj^iK — Četrtek, i7. avgusta 1972 STRAN 3 Tekmovanje gasilskih desetin Tekmovanje je stalna oblika dela operative gasilskih društev, tekmo- discipline pa so podaljšek strokovnega usposabljanja članov, tako: pionirjev, mladincev, žensk in nioških članov. Letošnjo pokalno tekmovanje v Ptuju, 30. julija, je bilo izvedeno po končanih izbirnih tekmovanjih desetin po gasilskih centrih. Na telovadnem prostoru pred šolo ,.Toneta Žnidariča" m stadionu „Drave" se je zvrstilo 37 desetin, ki so se borile za naslov prvaka v svoji kategoriji. Izmed 17 moških desetin je bila najboljša ekipa GD Hajdina,med 5 ženskimi desetinami pa GD Podvin- ci. Od 3 desetin mladincev GD Ptuj, med 7 desetinami pionirjev od 11 do 14 let - GD Hajdoše in od 5 desetin pionirjev od 7 do 10 let - GD Bukovci. Vsi prvaki so prejeli prehodne pokale. Ne moremo pa mimo dejstva, da se nekatera sicer aktivna društva ne vključujejo v krog tekmovalcev. Postavlja se resno vprašanje odgo- vornosti oz. odnosa operative do te naloge v društvih. OGZ Ptuj Ormož plese in poje 3000 obiskovalcev je bilo zadovoljnih Prireditev ,. Ormož poje in pleše" je za nami. Sedaj laJiko samo še obujamo spomine na lep in prijeten večer, ki so ga Ormožani pripravili tako skrbno in vestno, da lahko mirno zapišemo oceno odlično. Prireditelj je mislil na vse, celo na komarje. Le-te so že dva dni prej pokončali v bhžnji in daljni okolici, tako da so gostje lahko mimo sedeli. Kako je pravzaprav bilo na ormoški vroči noči? Pričela se je že popoldne ob 16. uri z nasto^m ormoške godbe na pihala, ki je izvedla enourni promenadni kon- cert. Potem sta nastopila ^sambla: narodno zabavni Francka Ži brata ir zabavni ansambel Akordi, znanci iz ormoškega hotela Jeruzalem. Ob 19. je bilo kopališče nabito polno, ^ogram je pričel vodja večera Franjo Polič in najavil kot začetek Pi^ograma, modno revijo trgovskega podjetja Potrošnik iz Murske Sobo- te. Dva manekena in osem mane- kenk je prikazalo najnovejše modele poletno jesenske mode. Ob koncu modne revije je Potrošnik pripravil manjša presenečenja za obiskovalce. Že pred pričetkom prireditve so na pet sedežev pritrdili posebne ozna- ke. Tisti, ki so sedeli na sedežih z to oznako, so prišli v poštev za sodelovanje na posebnem kvizu, kjer so odgovarjali na vprašanja o dejav- nosti tega trgovskega podjetja. Za svoje znanje so dobili lepe praktične nagrade. Spored se je nadaljeval z izborom najlepše udeleženke večera. Prijavile so se lahko vse, to možnost pa je izkoristilo samo 12. Zmagala je 19-letna gospodinja iz Osluševec Danica Kelc. Največ zanimanja so nedvomno vzbudili trije humoristi iz Maribora Stef, Tina in Franček, ki so s svojimi izvirnimi , štosi' navdušili množico. Tako je npr. Štef prišel na ormoško prireditev kar z obvezano glavo, saj sta se z njegovo ženo Julo pred tem doma sprla itd. Prodam prireditve so v Ormožu zaključili z ognjemetom. Sledil je ples za vse. Glasba je bila, lahko bi rekli non-sto^, saj sta oba ansambla igrala izmenično. Na svoj račun so prišli vsi tisti, ki radi plešejo na narodne in tisti, ki imajo raje zabavne ritme. Zabava je trajala do poznih nočnih ur ali bolje do zgodnjih jutranjih, saj je bilo okrog trejte ure še vse polno gostov. Tako je ormoška noč, ki je bila resnično vroča, še posebej za tiste, ki so pekli čevapčiče in ražnjiče, za nami. Lahko bi rekli spet ena. Kako bo s tretjo? Upamo lahko, da se bo tradicija, saj po dveh tako uspelih prireditvah l^ko govorimo že o tradiciji, nadaljevala. Ormoško kopališče, ki je bilo ponoči prizorišče prireditve Ormož poje in pleše, je že naslednji dan zjutraj sprejelo v svoje okrilje diievne goste — kopalce. Spet dokaz več o sposobnosti prireditelja, ki je uspel praktično v štirih urah pospra- viti prizorišče. V nedeljo je bilo na ormoškem kopališču spe.t rekordno število kopalcev - nekaj nad 2000. Turizem zahteva veliko žrtev, tipa- mo lahko, da se bo nekomu splačal. Prizorišče ormoške noči DaniM Kelc - nova ormoška lepotica Trna, Stef in Franček so navdušili obiskovalce s svojimi izvirnimi šalami Foto: S. Kosi 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 17. avgusta 1972 gasilsko društvo velika nedelja je minulo nedeljsko sprejelo v uporabo nov gasilski avto in brizgalko Minulo nedeljo so prebivalci Ve- like Nedelje skupaj s svojim gasil- skim društvom praznovali enkraten praznik. Domače gasilsko društvo je sprejelo v uporabo kar dve novi, za društvo zelo pomembni pridobitvi, nov gasilski avtomobil in novo gasilsko brizgalno. Svečanosti so se udeležili številni prijatelji gasilstva. Prireditev se je pričela s parado. Na čelu je i^ala ormoška godba na pihala, za njo pa so korakali gasilci in gasilke. Vseh udeležencev parade je bilo 120. Povorka je prišla pred svečano tribuno. Tu so bili že zbrani številni gostje: predsednik OGZ Ormož Franček Pučko, poveljnik OGZ Ormož Adolf Rižnar, podpred- sednik SO Ormož Alojz Hergula, zvezni poslanec Vlado Ožbolt ter vsi krajevni funkcionarji in drugi. Go- vorniki so povedah mnogo različnih mnenj o gasilstvu in nakupu nove tehnike, enotni pa so si bili v misli, da je gasilstvo na področju ormoške občine v zadnjih letih zavidljivo napredovalo. Nedeljska svečanost pri Veliki Nedelji je nedvomno to potrdila. Motorno brizgalno je gasil- cem izročil predsednik krajevne skupnosti VeUka Nedelja Ivan Ven- celberger, gasilski avtomobil pa podpredsednik SO Ormož Alojz Hergula. Gasilsko društvo Velika Nedelja je bilo ustanovljeno že leta 1895 in to po tem takem čez tri leta prazno- valo svojo 80-letnico. Takoj po ustanovitvi je zgradilo gasilski dom, kupilo ročno brizgalko in vso potrebno opremo. Skrbeli so tudi za kulturne prireditve: imeli so tambu- raško in igralsko sekcijo. Gasilski dom je postal kmalu pretesen za tako pestro dejavnost, zato so ga sklenili povečati. Dozidali so orodišče in stolp ter vse to predali svojemu namenu leta 1928. Ves čas pa je društvo imelo največ težav s prevozi na požarišča. Imelo so vpeljano dežurstvo konjske vpre- ge. Vsak kmet, ki je imel konje, je moral biti po teden dni v priprav- ljenosti. S konjsko vprego pa so včasih predolgo hodili na cilj, zato se že leta 1932 odločili in kupih prvi gasilski avtomobil. Napredna društva so si v tem času pričela kpovati motorne brizgalne, zato so tudi Velikonedeljski gasilci kupili novo motorno brizgalno znamke Rosenbauer, ki so jo upo- rabljali vse do tedaj, ko so dobih novo. Leta 1956 so kupili drugi gasilski avtomobil. Bil je to rabljen tovorni avto. Bil je star, zato se je pogosto kvaril in so ga kmalu morah izločiti. Sedaj pa so dobili nov avtomobil, ruske izdelave. Vse nove pridobitve gasilskega društva Velika Nedelja so bile kupljene s pomočjo prispevkov občanov, delovnih organizacij in oge ter širše družbenopohtične skupnosti. S tem, ko je društvo dobilo nov gasilski avtomobil in novo brizgalko znamke SORA, je tudi rešen problem hitre intervencije gasilcev ob požarih. Ob koncu nedeljske svečanosti pri Veliki Nedelji je Franček Pučko v imenu občinske gasilske zveze Or- mož podelil diplome 39 članom GD Velika Nedelja za 40, 30, 20 in 10-letno požrtvovalno delo v gasil- stvu. Predsednik vehkonedeljskega gasilskega društva Franc Bezjak je dobil od krajevne organizacije SZDL Velika Nedelja posebno priznanje za vse tisto, kar je kot eden najstarejših članov GD žrtvoval za društvo. jr Novi avto za gasilsko društvo Velika Nedelja gorišnica 20. avgusta angleški film GRIČ ŠKORNJEV; ljutomer 19. in 20. avgusta ameriški film OAZA SMRTI; 22. in 23. avgusta ameriški film VENČEK CVETNIH POPKOV; slovenska bistrica 17. avgusta ameriški film ROP BREZ PLENA; 19. in 20. avgusta film LEPI SPOMINI; 23. avgusta ameriški film UJETNIKI VESOLJA; ptuj 17. avgusta francoski film VESELI LOV NA DIAMANTE; 18. avgusta angleški film OSTANIMO SKUPAJ; 19. in 20. avgusta francoski film BLAZEN MED ŽENAMI; 22. in 23. avgusta ameriški film SAMSON IN DALILA. SLAVNOSTNA SEJA SVETA KS ROGOZNICA V soboto, 5. avgusta je bila v dvorani opekarne Žabjak slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in vodstev družbenopohtičnih organi- zacij v Rogoznici. Udeležili so se je najvišji predstavniki občinske skup- ščine, družbenopohtičnih organiza- cij občine, delegacija iz Arandželov- ca, in številni gostje iz delovnih organizacij ter krajevnih skupnosti z območja Slovenskih goric. Slavnostna seja je bila posvečena 30-Ietnici ustanovitve in poslednje bitke slovenskogoriške čete v Lazah pri Mostju. O poslednjem boju Lackove čete je govoril Milan Lacko, sin pokojnega narodnega heroja, ki je predsednik krajevne skupnosti Rogoznica. Na svečani seji sta predsednik občinske konference SZDL Zdravko Turnšek in predsednik krajevne organizacije SZDL Rogoznica Fehks Bagar podelila posebna priznanja za častni delež aktivnega družbenopoli- tičnega delovanja v boju za sociahzem v krajevni skupnosti Rogoznica in občini Ptuj, ki se je odvijal od delavskih nastopov v predaprilski Jugoslaviji, skozi narod- noosvobodilni boj in obdobje povojnega razvoja k samoupravni družbi, ki še teče dalje k popolnejšim oblikam socialistične družbe narodov in narodnosti Jugoslavije. Priznanja je prejelo 85 zaslužnih občanov KS Rogoznica in večje število občanov s krajevnih skupnosti s področja Slovenskih goric za aktivno sodelovanje v predvojnem življenju, borbi med NOV in povojnim dolgoletnim delavcem v družbeno pohtičnih skupnostih. Delegacija krajevne skupnosti Rogoznica je položila vence na grobova predvojnih komunistov Alojza Arnuša in Alojza Lovrenčiča. Posebna priznanja so prejele tudi KO ZKS Rogoznica, KO ZB NOB Rogoznica, aktiv ZMS Franc Kram- berger, Rogoznica, društvo upoko- jencev, KO RK, prosvetno društvo Rogoznica in gasilska društva Podvinci, Pacinje in Sp. Velovlak. S. S. Posnetek s seje KS Rogoznica Foto: S. Kosi Kako dolgo še po takšni cesti? Vozniki motornih vozil in koles že dolgo časa po tihem pa tudi na glas preklinjajo tiste, ki so odgovorni za vzdrževanje obvoza v Hajdini, ki pelje proti kidričevski cesti. V vročih poletnih dneh se dvigajo za vsakim avtomobilom nepre^edni oblaki prahu, ki jih morajo požirati prebivalci, ki imajo to smolo, da stanujejo ob tem odcepu, vsakega pešca ali kolesarja pa ta prah v hipu spremeni v mhnarja. Ko pride deževje, bi lahko po številnih mlakah vozili s čolnom ali pa kar sredi poletja s kolesi vadih slalom vožnjo za zimsko smuko. Pri križišču, ko se obvoz odcepi na cesto L reda Maribor-Ptuj, je takšno kamenje, da bi ga nekdo lahko porabil za temelje pri gradnji hiše. Ah se bo res šele talaat nekdo zganil, ko bo prišlo do hujše prometne nesreče na tem križišču in ali bo res potrebna intervencija te vrste, da se bo ta obvoz uredil? Zavedati bi se morah, da se po tej cesti dnevno vozi mnogo otrok, ki že zaradi majhne neprevidnosti lahko padejo po tem kamenju in pridejo pod kolesa avtomobila Zakaj vedno čakamo na najhujše in šele potem ukrepamo? Prehitimo enkrat nesrečo! S. S. tednik — Četrtek, 17. avgusta 1972 stran 5 asfaltna dela v polnem razmahu Medtem, ko smo v prejšnji številki poročali o želji stanovalcev naselja lodričevo II, da bi čimprej dobili asfalt v svojem naselju pa danes lahko naše bralce že seznanimo z veselo novico za to naselje, da se je njihova želja končno le uresničila, saj so prav v času, ko je bil sestavek o njihovi želji v tisku, delavci cestnega podjetja iz Maribora že polagali asfaltno plast. Ko smo se takoj po tem dogodku oglasili pri stanovalcih naselja II, je bilo kaj videti in slišati! Marsikje so že pridno čistili in urejali bankine, ta akcija pa traja še naprej, saj so dejali, da želijo dokazati vsem, da niso pričakovali le pomoči od drugih, ampak da tudi sami želijo dokazati, da so vedno voljni prispe- vati svojj delež v denarju kot tudi v obliki fizičnega dela. V razgovoru z nekaterimi stanovalci so nam le-ti povedali, da so sedaj, ko so končno le dobili toliko željeni in pričako- vani asfalt, njihove želje in akcije usmerjene že vnaprej, saj si želijo, da bi se uredile njihove fasade na stanovanjskih zgradbah, dimniki ter kanalizacija in še nekatere zadeve, ki bi naj tudi za njih predstavljale bolj dostojno življenje. Prepričani so, da jim bo tudi krajevna skupnost in ostali pri tq njihovi zamisli, želji in akciji pomagah, saj je končno le enkrat prišlo do časa, ko se tudi za njih obetajo vsaj nekoliko boljši časi. Smatrajo (in to bo skoraj gotovo tudi držalo), da so precej let bili precej pozabljeni od mnogih, ki bi morali posvečati več pozornosti njim in njihovemu vsakdanjemu življenju ter upajo, da se je prav s tem asfaltiranjem cest v njihovem naselju pričelo drugo obdobje v nadaljnji ureditvi laaja. Asfdtna dela na območju krajevne skupnosti Kidričevo so v polnem razmahu, saj je že urejena cesta proti železniški postaji ter okolica trgovine in obrata družbene prehrane. S tem pa je tudi dokazano, da KS izvaja svoj pro- gram dosledno, seveda v okviru finančnih možnosti. M. F. POČITNICE V LAPORJU - VENDAR NE ZA KMETOVALCE Letošnje nagajivo poletno sonce je takole obsijalo Laporje, prijetno vasico ne daleč od Slovenske Bistrice, kjer prav tako kot v vseh ostahh krajih vlada počitniško razpoloženje, kar pa ne velja za kmetovalce, ki jim muhasto vreme posebno nagaja. Kljub temu pa je mogoče tu in tam najti kakšnega Laporčana, kako se namaka v bazenu ah celo v moiju, kjer z vremenom nimajo toliko preglavic. Starejši ljudje izkoristijo dopustniške dni za urejanje svojega doma in okohce, pri tem pa jim pomagajo tudi otroci, ki tako pozabijo na lenarjenje za razliko od mestnih otrok. Krajani pa se kljub obihci dela na poljih in okrog domov že pripravljajo na jesenski čas, ko bo zopet zaživelo kulturno, športno in družbeno politično delo v kraju. Po svoji dejavnosti se uvrščajo med najuspešnejše v občini. Foto in tekst: VH priprave na sindikalni kongres v ormožu Kljub številnim dopustom so se minuli petek sestali v Ormožu člani prfedsedstva občinskega sindikalnega sveta in predstavniki osnovnih sindikalnih organizacij ter se pogo- vorili o nekaterih področjih svojega dela in prizadevanja v zvezi s pripravami na Vil. kongres zveze sindikatov Slovenije. Na začetku pogovora je predsed- nik OSS Alojz Balažič povedal nekaj misli o smernicah in namenu kongresa. Med drugim je povedal, da se v republiki trudijo, da bi kongres temeljito pripravih. Ustavne spre- memb so dale sindikatom takšno vlogo, kot jim gre, zato je potrebno skladno s tem opredeliti vsa Vprašanja in probleme tako, da bo sindikat resnično delal v smislu Zaščite delavca pred morebitnimi pojavi samovolj ne žev. Kljub sistemu samoupravljanja se dogaja, da delavce odrivajo od odločanja; v nekaterih primerih celo od obvešče- nosti o zaključnem računu delovne organizacije itd. Tudi v Ormožu imajo primere, ko nekatere struktu- re znotraj določene delovne organi- zacije odločajo v imenu vseh. Delavci se zaradi socialne varnosti raje ne protivijo takšnemu načinu postopanja. V neki delovni organiza- ciji se je ba.je tudi zgodilo, da so pred delavci prikrili nekaj starih milijonov dobička z izgovorom, češ, da ne bi delavci zahtevali razdelitve (glede na nizke osebne dohodke). Beseda je tekla tudi o izobraževa- nju, otroškemu varstvu, stanovanjski pohtiki( predraga stanovanja za delavski žep!), varstvu žena, osebnih dohodkih, socialni zaščiti zaposle- nih itd. Ob koncu sestanka so se pogovorili tudi o nekaterih kadrov- skih pripravah na kogres. Volilna konferenca občinskega sindikalnega sveta Ormož bo verjetno 23. septembra letos. jr Nov avto za gasilce v Gerečji vasi Nekje sem slišala pripombo, da se je ptujski Tednik spremenil v gasilski Tednik, saj v vsaki številki pišemo o delu gasilcev. Mislim, da tako hudo le ni, saj so prav gasilci tisti, ki nas varujejo pred požari, saj z naših streh odganjajo rdečega petelina in je prav, da pišemo tudi o njih in o priza"devanjih, da se za uspešno obrambo pred ognjenimi zublji primerno opremijo. Vsake modernizacije opreme nekega dru- štva pa moramo biti veseU vsi, saj je to namenjeno celotni družbi in torej tudi tistim, ki jim članki o gasilcih niso najbolj pri srcu. V nedeljo smo bih spet priča enemu od uspehov gasilskih društev, saj so v Gerečji vasi gasilci nabavili nov gasilski avto, ki je v vsej zgodovini društva prvi, ki je prišel naravnost iz trgovine. Kupih so ga v Novem mestu, v tovarni motornih vozil in jih je stal okrog 6 starih milijonov. Zelo dosti se je zbralo na slovesni predaji ključev novega avtomobila in vsi so bih na uspeh društva ponosni. Najprej je spregovoril Blaž Dre- venšek, predsednik društva, ki je povedal, da so leta 1931 zaradi pogostih požarov ustanovili svoje društvo, ki pa je bilo za hitro ukrepanje neprimerno opremljeno, saj ni imelo pravega prevoznega sredstva in so opremo naložili kar na kmečki voz, s katerim so hiteli na pomoč. 1936. leta so s pomočjo vaščanov in tedanje gasilske župe v Ptuju kupih lahek tovorni avto, ga preuredih v gasilske namene in ga uporabljali vse do leta 1926, ko se je znašel na ptujskem odpadu. Gasilski avto je za tiste čase pomenil že veUko tehnično oprem- ljenost in veliko veselje in ponos društva. V času okupacije so ga morali delno demontirati, da ga okupator ni mogel uporabljati. Po vojni pa so ga spet usposobih za vožnjo. 1962. leta so kupili od gasilskega društva Ptuj odprt avto fiat, ki je sicer bil v voznem stanju, vendar so težko dobili zanj nadomestne dele. Kljub temu jim je zvesto služil dobrih pet let, dokler ni, kot njegov predhodnik, našel mesta na odpadu. Ko je leta 1967 ptujska reševalna postaja prodala svoj že skoraj izrabljen gasilski avto, ga je gerečko gasilsko društvo kupilo za 600 tisočakov, v upanju, da so končno dobih voz, s katerim bodo kos zahtevnim gasilskim nalogam. Toda tudi to pot veselje ni trajalo dolgo. saj je bil avto že zelo star in potreben večnih popravil. Ko je bila Gerečja vas ravno v največji akciji zbiranja sredstev za asfaltiranje vaških cest, so stopth tudi gasilci po hišah in zaprosih za prispevek za nov avto. Z združenimi močmi je šlo in v nedeljo smo bih priča dogodka, ki bo našel v gasilski kroniki veijetno pomembno mesto, saj so prvič v zgodovini društva kupih zares čisto nov voz. Potrebno ga je bilo sicer prebarvati in namestiti sireno in signalno luč, vendar vse je srečno za njimi. V garaži gasilskega doma sedaj čaka IMV-jev kombi na klic sirene, ki bo pozivala gasilce na pomoč bhžnjemu v nesreči. Na govorniškem odru so se zvrstih še: predstavnik občinske gasilske zveze iz Ptuja, vsi botri, ki so prejeh priznanje za prispevke za nov avto, predsednik GD Hajdoše Janez Li pavšek in nenazadnje tudi strojnik društva, kije od enega izmed botrov prevzel ključe novega avtomobila, katerega je hip za tem že uradno preizkusil na kratki vožnji, v pri- sotnosti številnih gledalcev. Mogoče samo še nekaj besed o novem sistemu botrovanja, ki so ga uvedh tudi v Gerečji vasi. Ker je več vaščanov prispevalo večje zneske, so tudi bili vsi tisti borti novemu avtomobilu. In bilo jih je precej, kar 29. Za spomin na njihovo denarno žrtev so prejeli spominska priznanja društva. Tudi mi jim čestitamo! z avtom v obcestni kamen V soboto, 5. avgusta je prišlo do težje prometne nesreče v Markovcih pri Ptuju. Voznik volksvvagna Ste- pan Popov je pripeljal iz Borla proti Ptuju in ga je v Markovcih zaneslo z leve na desno stran ceste, kjer je zadel v bankino. Tu je z zadnjim desnim blatnikom treščil v obcestni kamen, zaradi česar se je avtomobil prevrnil in se po kakih 30 m ustavil, ko je pristal na kolesih. V avtomobilu je bil samo voznik Popov, ki je dobil telesne poškodbe in so ga prepeljah na zdravljenje v ptujsko bolnišnico. Materialna ško- da znaša 12.000 din. S. S. Blaž Drevenšek govori zbranim Gerečanom Tekst in foto: S. S. 6 stran TEDNIK — ČETRTEK, 17. avgusta 1972 30-letnica slovenskogoriške čete 17. nadaljevanje osojnik po bitki pri mostju Ko se je komandir slovenskogori- ške čete, Franc Osojnik, star 42 let, iz bitke pri Mostju rešil, se je zatekel prek Janežovskega vrha na Vičavo v zapuščeno lopo posestnika Selma- jerja, kjer mu je, kakor pravijo, Olga Meghčeva, pletarska delavka in čla- nica ptujskega okrožnega komiteja KP, obvezala rano. Od tam je, kakor že vemo, 9. avgusta odšel na sesta- nek z Barčko nad Vičavo. Cez nekaj dni sta Barčka in Osoj- nik odpotovala v Št. Vid pri Rogaški Slatini, kjer je bil sedež PK KPS za Štajersko. Tam sta sekretarju Serge- ju Kraigherju poročala o porazu partizanov v Slovenskih goricah. Od tam je odšel Osojnik v ruško četo na Pohorje, kjer so ga oktobra postavili za četnega političnega komisarja. Osojnik se je vrnil s Pohorja v ptujski okraj meseca septembra, da je obračunal z Alojzem Bezjakom iz Krčevine pri Vurbeku, ki je pljuval in klofutal Lacka na ptujskih ulicah. Ko so 27. decembra 1942 poslah Osojnika s Pohorskega bataljona, kateremu se je ruška četa pridružila, za nekaj dni v ptujski ofcraj, ga je izdal „prijatelj" Jože Kukovec z Grajene. Kukovec je bil prej član OF. Ko pa gaje okupator zaprl, je v zaporu klonil in se pridružil gesta- povskim agentom. Kukovec je bil prej član OF. Ko pa ga je okupator zaprl Kukovec je Nemcem sporočil, da se Osojnik zadržuje pri Kramber- geiju v Krčevini pri Vurberku. Ge- stapovci so hišo 29. decembra obko- Uh in ustrelih Osojnika na hišnem pragu. Odpeljali so ga v Ptuj in tudi njega razstaviU na sedežu gestapa, predno so ga zakopaU k dru^m padhm upornikom na ptujskem po- kopališču. Z njim je padel tudi kmečki sin Franc Kramberger s Krčevine pri Vurberku, kjer se je Osojnik mudil. okupatorjev obračun s partizanskimi sodelavci Omeniti moramo še pot dveh par- tizanov, ki sta v začetku junija zapustila slovenskogoriške četo. To sta bila Zvonko Sagadin in Ivan Petrovič. V Halozah sta nameravala, kakor pravi Barčka, ustanoviti novo četo, do česar pa ni prišlo. Po bitki pri Mostju so se ljudje nalezli malo- dušja spričo krvavega obračuna s partizani, zato ljudstvo tedaj ni bilo dovzetno za oborožen boj. Zvonko Sagadin je širil v Halozah glas Osvo- bodilne fronte skupaj z mamo, ki jo je okupator poleti 1942 zaprl v ptujske zapore, odkoder je zbežala, ko so jo zaradi bolezni prepeljah v bolnišnico. Ivan Petrovič seje nekaj mesecev mudil pri mhnaiju Maksu Ivančiču v Lovrencu na Dravskem polju, nakar se je napotil proti Hrvaški. Za njim pa je izginila sled za vedno. Barčko je sekretar Sei^ej Kraigher poslal po bitki pri Mostju na pohtič- no delo v Maribor, leta 1943 so jo Nemci prijeli, ne da bi vedeh, koga imajo v rokah, ker je imela ligitima- cijo na tuje ime. Vojno je nato preživela v taborišču. Zaradi izdaje je okupator prijel že spomladi 1942 nekaj partizanskih sodelavcev. Kmalu je zaprl tudi svoj- ce partizanov. V zaporu so se znašli Osojnikovi, Lackovi, mati partizana Zavca in vsa njena družina. Očeta Rešev so zaprh najprej, nato pa še druge Reševe. O partizanskem sode- lavcu Rajšpu smo že napisah, da so ga ustrelili 23. junija in da je njegova žena umrla v taborišču. Ženo parti- zana Mirka Reša, Matildo, so ustreli- li 30. julija 1942 in tudi njeno mater Gero Vaudo iz Trnovskega vrha ter Marijo Druzovič in njeno hči Anto- nijo iz Selc pri Trnovskem vrhu, ter Gregorja Druzoviča, iz Crmlje Ru- dolfa Brunčiča, Stanka Slodnjaka pa iz Trnovskega vrha. Tako so se znašli na morišču prvi sodelavci partizanov. Po bitki pri Mostju je okupator zaradi izdaje prijel veliko partizanskih sodelavcev, med njimi tudi najožje, kakor Olgo MegUčevo z Vičave in njenega moža Albina, okrožno ptujsko sekretarko SKOJ Anico Kaučevič, ptujske železničar- je, brata Staneta, Hreničevo družino v Štukih, ki je delala po navodihh komunista Franca Peršona, tudi po- vezanega s partizani, Maksa Naj- baueija in druge. 2. oktobra 1942 je okupator med 143 talci ustrelil 37 talcev iz ptuj- skega okraja, 4. novembra pa jih je med 97 talci v Mariboru ustrehl 13 iz Yrst slovenskogoriških upornikov. Žaloigra slovenskogoriških upor- nikov se je nadaljevala v taboriščih Mauthausen, Dachau, Rawens- brueck, Oswiecim in drugih, kjer je umrlo nad 20 sodelavcev slovensko- goriške Lackove čete. 10. marca 1943 je padel zadnji talec, ki je sodeloval s partizansko četo v Slo- venskih goricah - Franc Peršon. Zgodovina upora v Slovenskih go- ricah proti okupatorju pred 30 leti priča, da je živela v ljudstvu napred- na, narodnozavedna sila, ki so jo že pred vojno utijevali revolucionarji: zdravnik dr. Jože Potrč, kmet Jože Lacko, železničar Leopold Voda in drugi. Njihovo seme je pognalo močne korenine upora proti naci- stičnemu nasilju. Okupator je giba- nje v jeseni leta 1942 udušil, ker je zaprl skoro vse sodelavce osvobodil- nega boja, jih veUko ustrelil, druge pa poslal v taborišča. Gibanje pa se je znova oživljalo leta 1943 in se leta 1944 znova razmahnilo. Okupa- tor je spoznal, da tudi najhujše ■ nasilje ne more potlačiti narodnega ponosa in želje po svobodi. Konec V.R. pomoč poplavljenim v prekmurju Občinska konferenca SZDL, ob- činski sindikalni svet in občinski odbor RK v Slov. Bistrici so v okvirju štaba za boj proti elementar- nim in drugim nesrečam pričeli z akcijo zbiranja pomoči v obliki materiala in finančnih sredstev za poplavljeno prebivalstvo v Pomurju. Zbiralna akcija je že v teku in je pričakovati, da bodo delovni kolek- tivi kakor tudi vsi ostali občani bistriške občine z razumevanjem sodelovali v akciji. Še posebno pa si občinski štab za boj proti elementarnim nesrečam občine Slov. Bistrica prizadeva doseči uresničitev predloga, da bi vsi zaposleni v tej občini namenili kot pomoč poplavljencem v Pomur- ju enodnevni zaslužek. VH Naše mesto KOLESARJENJE PO PARKIH IN ZELENICAH Občani mesta večkrat vprašujejo, ali imajo nekateri ljudje, predvsem mladina, sploh še kaj občutka za red in odnose do soljudi. Tu imamo v mishh predvsem tiste kolesarje, ki s kolesi ali z mopedi divjajo po pločnikih in po stezicah in zelenicah v parkih. S tem ne uničujejo samo družbene imovine, temveč večkrat tudi ogrožajo varnost občanov, predvsem upokojence in matere z otroki, ki se sprehajajo po parku. Krajevna skupnost je zaposlila komunalnega nadzornika, ki večkrat nadzira red v naših parkih. Včasih zgodaj zjutraj, včasih tudi popoldne in zvečer. Ni dolgo tega, ko je naš komunalni nadzornik zapisal v svoj dnevnik, kako občani vozijo z avtomobih, po mestnem parku, celo po cvethčnih gredah, čeprav je v parku oznaka, iz katere je razvidno, da so stezice namenjene samo pešcem in materam z otroškimi vozički. Zelo malo ljudi pa se ozre na oznako. So dnevi, ko se pelje po parku tudi 20 kolesarjev in motoristov. Vsekakor je koristno, da napravimo temu konec, komu- nalni nadzornik bo kaj kmalu imel pravico mandatno kaznovati, sedaj pa mu ne ostane nič drugega, da prijavi prestopnika. Prav tako bi bilo koristno, če bi se v našem mestnem parku pojavil ,, mož postave" - miličnik, in te prestopnike pošteno kaznoval in to ne le z mandatno kaznijo 20 din, saj taka simbolična kazen ne bo nikogar spametovala. Tako naše matere z otroki in starejši ljudje-upokojenci, niso nikjer varni. zadnje čase tudi v parku ne. Zelo dobro bi bilo, da bi bila primerna kazen za te nevzgojene kolesarje, bojimo pa se, da tudi ta kazen ne bo zalegla. Občane bo treba vzgajati že od mladih nog in to temeljito, če žehmo kaj doseči. Več primerne vzgoje bo potrebno dati otrokom v šolah, večkrat govoriti o vzgoji i.p Verjetno tudi ti prestopniki nimajo smisla za red in čistočo našega mesta. Dokler ne bomo vzgojili našega občana, predvsem tistega, ki se vozari po parkih, da ne gre metati papiija, smeti in druge nesnage po pločnikih ali uhcah, vse do takrat bo naše mesto onesnaženo. Kolesarjenje, kot je v parkih, vidimo tudi po pločnikih. Potrebno bo najti pravi način, da se kolesarji ne bodo vozili po pločnikih in ogrožali varnosti občanov. Zelo vehko koles postavljajo občani na zidove zgradb. S tem uničujejo fasade. Največ koles je postavljeniii kar ob rob pločnika, tudi to je prestopništvo in jih bo potrebno opozoriti. S tem ogrožajo promet, ki je iz dneva v dan gostejši. „ŠARHOV DOM" UPOKOJENCEV V SLOVENSKI BISTRICI JE ZAŽIVEL, POTREBE PA SO ŠE VEC JE V juliju 1972 je bil v neposredni bližini zgradbe skupščine občine Slovenska Bistrica odprt dom upo- kojencev, ki so ga ti zgradili glede na dolgoletne potrebe. V njem je dobil zavetje prvih 24 upokojencev. S tem pa ni končana gradnja celotnega objekta. V nesled- njih letih bosta dograjena še dva trakta in so zanju že izdelani in potijeni načrti. V letošnji jeseni bodo začeli že graditi prvega, leto kasneje pa drugega. Ko bo dom dokončno dograjen, bo lahko spre- jel okoh 60 upokojencev. Gradnja obeh nadaljnjih traktov bo veljala dodatnih 270 milijonov, vendar je večji del teh sredstev že zagotovljen. Kljub tohkim na novo zgrajenim stanovanjem za upokojence v bistri- ški občini pa še zdaleč ne bo zado- ščalo naraščajočim potrebam. Že sedaj je v društvu upokojencev več prošenj, kot bo na razpolago stano- vanj ob dokončanju gradnje doma. Tudi v naprej bo treba računati s preurejanjem stanovanj v ostalih centrih občine. Letos so obnovili nekaj stanovanj v Poljčanah, potre- be pa so tudi drugje. V bistriškem domu bo treba poleg dveh traktov zgraditi še kotlarno. V sklopu novega doma posluje restavracija, ki nudi okrog 150 obro- kov hrane na dan tudi drugim obča- nom, vendar ni v celoti izkoriščena zaradi neobveščenosti. Ugodne so cene obrokov in sicer stane kosilo 12 din, pivo 2,50 din in ora 1 din- Priprava jedil kakor druge gostinske storitve so na visoki ravni, ker zapo- sluje restavracija izključno šolan go- stinski kader. Tekst in foto: VH [iI^lK — četrtek, 17. avgusta 1972 STRAN 7 Za mizo nas je dosti, na polju pa manj Ker smo pri Trunkovih zvedeli, da so pri sosedovih utrpeh še večjo škodo po poplavah, smo se odpravili še k njim. Doma smo našli staro mamo Marijo Zamuda, ki je ravno takrat obračala na dvorišču krmo. Povabila nas je v hišo in povedala, da je njihova družina precej velika, saj živi poleg njiju z možem Francem v isti hiši še sin s tremi hčerami in ženo ter tri Marijine sestre. Pridružila sta se nama še ena izmed sester in mož. SedU smo v vehko vežo, za dolgo kmečko mizo in načeli pogovor o poplavi, ki jim tudi letos niso prizanesle. Vsi skupaj imajo 11 ha zemlje in to na področju, ki ga Pesnica najraje poplavi. Ob letošnji povodnji je samo eden od vseh 11 ha ostal suh, vse drugo pa je bilo pod vodo. Zamudova babica (upam, da ne bo huda, če jo tako imenujemo), je povedala, da, kar pomni, še ni bilo takih poplav in da je bilo torej letos izredno hudo. Otave letos ne bo nič, ker je vsa krma uničena, pšenica je bila že požeta, ko je narasla Pesnica in je niso mo^i spraviti iz vode, .'.ato je začela kahti. Ze zgodaj spomladi so se veselili bogate žetve, saj je to eden največjih praznikov, ko spra- vijo pšenico v kašte, a letos jih je kruta igra narave prikrajšala za to veliko radost. Tudi koruzi in krom- pirju ni bilo prizanešeno. Uničena je skoraj polovica pridelka. Zamudovi imajo vinograd v Sel- škem vrhu, ki meri od 30 do 35 arov. Uspelo jim ga je zregulati in dosaditi novo trsje. Prihodnje leto bo že rodil in jim poplačal trud in izdatke, ki so jih imeh za buldožer, s katerim so regulah. Letošnje deževje je pustilo posledice tudi na vinski trti, ki se bodo verjetno poznale še prihodnje leto. V hlevu imajo 3 konje in 6 glav goveje živine. Ker otave letos ne bo nič, bodo morali krmiti živino s senom in koruznico. Ko so se ob neki priložnosti obrnili na prošnjo za pomoč na enega izmed odgovornih organov, jim je rekel, da naj si kupijo drug krompir, in ga posadijo, za travnike je pa tako dobro, da jih je voda malo pognojila, ker bo d'ugo leto lepša trava. Nihče pa ne ve, da morajo kmetje živeti tudi letos in da je drugo leto še vehk vprašaj, ker kdo ve, da se ne bo spet ponovila ista tr^ika iz letošnjega poletja. Zanimalo nas je, kako živi tako vehka družina, pa se je oče Franc pošaUl, da jih je za jesti vedno dovolj, le pri delu je bolj slabo, saj so že vsi precej v letih in težko delajo zahtevnejša opravila na polju. Sin ima kljub problemom, s kate- rimi se vsak dan srečujejo, voljo ostati na kmetiji in je pridno prijel za delo. Radi bi si nabavili tudi traktor, a je zaenkrat premalo denarja. Nihče ni zaposlen in so torej čisti kmetovalci. Nič ne bi škodovalo, če bi prihajal vsak mesec reden zaslužek v hišo. Včasih komu kaj zapelje s konji in tako prisluži kakšen dinar več, ki ga potem porabijo za davke, ki so problem zase. Ker nas je že preganjal čas, se nismo mogli oglasiti še pri Brod- njakovih, ki so sosedi Zamudovih. Tudi njim voda ni prizanesla in jim je uničila ves krompir in koruzo. Njihova kmetija je malo manjša od Zamudove, obdeluje pa jo žena z otrokoma, mož pa hodi delat, saj je vodovodni inštalater. Se več je družin, ki so jih letošnje poplave hudo prizadele in oropale za tako težko prislužen zaslužek in s tem tudi za vsakdanji kruh. Čeprav pravimo, da smo pred muhasto naravo nemočni, mishm, da bi se jo vseeno dalo malo ukrotiti in pomagati ljudem na ogroženem področju, saj je včasih potrebno samo malo, pa bi se lahko preprečila huda nesreča. Cas nas je vedno bolj priganjal in morali smo se posloviti od prijaznih Zamudovih, ki s skup- nimi močmi delajo na svoji zemlji. Vsem trem generacijam, ki skupaj živijo pod eno streho, želimo, da bi na njihovem dvorišču kmalu stal traktor, ki jim bo v marsičem pomagal in olajšal ter olepšal težko kmečko življenje. Žehmo jim pa tudi, da jih Pesnica nikoli več ne bi oropala za tako težko pridelan košček kruha, kot jih je letos. Tekst in foto: S. S. Trpek izraz na zgaranih obrazih pravih kmečkih ljudi, ki živijo edino in le za zemljo Dravinja takoj pokaže zobe Da vreden je, naj vsak spozna, stan kmetov vse časti. Kdo ve, kje bi dežela b'la, da kmetje ne redi! Od časov, ko je živel in delal Valentin Stanič, kaplan in hkrati pravi narodni prosvetitelj, je minilo že več desetletij, in marsikdo je pozabil na njegove verze ah pa sploh še ni slišal zanje. Tudi jaz sem čisto slučajno naletela nanje in nehote sem se zamislila nad besedami, ki povedo mnogo več, kot lahko mimogrede prebereš. Kmečki stan je v tistih časih pomenil jedro našega naroda in je bil vedno zapostavljen. Nikoh ni užival posebne časti in tudi danes se kmetom ne godi bolje. Zato je marsikdo že obupal in zapustil kmetijo, pozabil na zemljo, na kateri se je rodil in kjer je preživel najlepša, a težka otroška leta. Le redki so še, ki vztrajajo in kljub razmeram, ki vladajo v kmetij- stvu, ostajajo na zemlji, jo obdelu- jejo in so veseh uspehov, ki jih dosegajo. Mnogo ljudi obupa nad elementarnimi nesrečami in vrže puško v koruzo, še preden začno pošteno delati. So pa tudi še izjeme. O tem sem se v nedeljo sama prepričal^ ko sem obiskala kmečko družino Salamunovih v Lešju pri Majšperku. Ko sva s prijateljico prišli do hiše, sva se bali, da sva prišh zaman in da ne bo nikogar doma. Pa sva se zmotih, saj je bila doma cela družina - gospodar Maks, njegova žena ali kot jo sam imenuje - sotrpinka Ivanka in sin, bodoči gospodar Vlado. Prav radi sva se odzvali prijaznemu vabilu in sedli v hladno verando njihove nove hiše, ki so jo pred kratkim dogradili. Ko pa nam je gostoljubna gospodi- nja postregla z odhčnim domačim kruhom in suhim mesom, sin Vlado pa je prinesel iz kleti pravo domačo kapljico, je pogovor stekel kot namazan. Že po nekaj besedah sem spo- znala, da imam za sogovornika človeka, ki ve kaj hoče in ki na vse življenjske probleme gleda ob- jetkivno. Povedal mi je, da obsega njegova kmetija skupno 11 ha, od tega je 5 ha gozda. Imajo 3 ha travnikov, ostalo so pa njive s koruzo in pšenico. Krompiija ,ne sadijo dosti, le tohko, da imajo za domače potrebe. Ker doslej niso imeli pašnikov, bodo sedaj pustili eno njivo, veliko 64 arov, na njej pa bodo napravih električnega pastirja, ki so ga že kupili. Tu bodo potem pash živino, saj se mislijo preusme- riti na intenzivno govedorejo. Že sedaj redijo v kooperaciji s kmetij- skim kombinatom iz Ptuja 40 telet, v prihodnje pa bi radi'povečali hlevske površine in jih sodobno uredili ter si s tem olajšali delo. Teleta, ki jih pitajo morajo doseči težo do 220 kg, potem pa gredo naprej v druga pitališča. Salamunovi imajo precej zemlje ob Dravinji, ki poplavlja ob vsakem deževju. Ce dežuje 3 ure, Dravinja že prestopi bregove in poplavi okolico. Letos je poplavila že 12 krat. Popolnoma je uničen krompir, pšenico pa, ki je bila takrat že i^žeta in v stavah, so morah nositi iz vode in jo voziti domov, da so jo posušili in je bila primerna za mlat. Imajo kosilnico, s katero so požeU vso pšenico, pred leti pa so nabavih tudi mlatilnico, tako da nimajo problemov s sprav- ljanjem žita. Zanimalo me je, kaj je vzrok tem pogostim poplavam, pa so mi povedali, da je pri tovarni volnenih izdelkov jez, ki ga sedaj ne rabijo več, in ga je komisija že večkrat ogledovala, vendar ni sredstev, da bi ga odstranili. To bi se dalo napraviti, potrebno bi bilo le postopoma z manjšimi količinami eksploziva mi- nirati beton, pa bi se vodostaj Dravinje znižal kar za 2 m. Problem je tudi v tem, da je struga Dravinje ovinkasta in če bi zravnali le nekaj najhujših ovinkov, ne bi voda tohkokrat prestopila bregov. Deževje je povzročilo veliko ško- do tudi v vinogradu, tako, da bo letošnji pridelek skoiraj za polovico manjši, kot so predvidevali. Grozdi postajo plavo-čmi in jagode odpada- jo druga za drugo. Nobeno škroplje- nje ni pomagalo, saj je skoraj vsakodnevno deževje spralo škro- pivo sproti s trsov. Radi bi obnovih tudi vinograd, vendar se srečujejo s stalnim problemom, pomanjkanja denarja. Prihodnje leto bodo povečali hlev za govejo živino in teleta. Ker bodo za ostrešje potrebovali mnogo lesa, ki ga lahto dobijo v svojih go- zodovih, jih tare drug problem, namreč zelo visoka stopnja biološke amortizacije, ki jo morajo plačati za sečnjo. To je vehka denarna obre- menitev in mislim, da bi gozdno gospodarstvo moralo upoštevati, da kmetje za lastno gradnjo ne bi (Nadaljevanje na 14. strani) Oče Maks in sin Vlado pred lepo urejenim in trdnim gospodarskim poslopjem 8 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 17. avgusta 1972 Obvestila prebivalstvu ptujske občine, prizadetemu zaradi vremensl