Požtnina plačana v gotovini V Celju, dne 15. decembra 1926, Že osmo leto ista pesem! «Oj dečica moja, ste pridni b’li vsi, Povabi mama, Vladica vse tri. tja, kjer drevesce'božično vluč’cah gori, naj vam drevesce veselje rodi; in grenko nam pravi, tako govori: darove pa lepe, ki spodaj stoje, pojesti nikar, če ne bo gorje; spravit’ se mora za druga še leta, ker slab se kredit nam že zopet obeta...» Zera. .. . .■!■■■ *■■■■■■■■■■■■■■*■■*■■■*■■■■■■■■■■■■■■ 50 h mm* Voščilo. Mati vpraša svojih, šest otrok po njihovih božičnih željah. Ko so ji vsi povedali svoje želje, vprašajo tudi njo, kaj si ona želi. — »Želim si šest prid¬ nih otrok!« — »Ah, kako lepo, potem nas bo kar dvanajst!« S. Ga bolj pozna. Kmet (zdravniku): »To Vam pa rečem, da imam več zaupanja v pa¬ stirja Naceta, ki pase kozle, kot v zdravnika.« Zdravnik: »Prav imate, ta pozna Vašo naravo bolje kot jaz.« S. Kam greva? Vinski trgovec: »Sedaj, ko je na¬ jina kupčija končnoveljavno sklenjena, Vas povabim na steklenico dobrega vina.« Krčmar: »Dobro; kam greva?« S. Novo plemstvo. »Ti, Sara, sedaj bova govorila It. francosko.« »Nui!« »Kaj si rekla?« S. Roman. Mlada žena: ». . . Prosim, ljuba Ema, povej mi, kako se delajo omleti? Kakor veš, pišem sedaj roman in v tem pride tudi delanje omletov na vrsto.« S. Pri brivcu. Brivec: Sedaj izgledate najmanj 10 let mlajša, ko sem Vam odrezal lase na »bubi«. Starejša gospodična: »Res? Potem mi' odrežite še enkrat toliko.« Na prižnici. Misijonar, ki ni umel zadostno slo¬ venskega jezika je pridigal Slovencem v cerkvi: »O, preplašena Marija, prosi svo¬ jega sina, ki je umrl za nas na griži, ki so ga sneli s griža in položili v hlad¬ ni krop. F. P. Z. Simulant. Vojaški zdravnik pazniku: »Se je ponoči kaj zgodilo?« Paznik: »Nič, le simulant na št. 2 je umrl.« S. Naštevanke družbe. 1. Biti en sam je najboljša ali naj¬ slabša družba. 2. če sta dva je družba po bibličnem izročilu rajska, Te če ni jablan v bližini. 3. Če so trije, potem je eden vedno preveč, razen pri skatu. 4. Če so štirje, je odvišno, kaj in ko¬ liko — pijejo, kajti, .da bi štirje Slovenci sedeli na suhem, bi bilo nezaslišano. 5. Pet tvori najskrajnejšo mejo dru¬ žbe in najmanj dvanajst različnih mnenj. 6 Kadar jih je šest se družabnost konča in začne — društvo. 7 Pri hudi sedem se konča vse ve¬ selje, večkrat šele zelo — zgodaj. S. Strie Franel. . (Za članke pod tem naslovom odgovar¬ ja uredništvo le, kolikor mu veleva zakon.) Pr dragi čifatlni veleslavnga časupisa muh! Cejmeni čitatlni! Jest, u dno duše moje užalen človk ki šoti živ dan ueben- mu žalga štoru nism, morm dons du- žvet tašna infalija, tašna velka sramo¬ ta, de se ne upam več na cesta. Gspud vrednik ud muh kerga sm držov za. te¬ leg en tnga oluveka, kerga sm lubu kukr sojga budočga kulegata ravntaist vred¬ nik je biv tko indišekreten de je moja karišpondenca dav drukat! Pumislte, prdragi ledje kaj se tu prav: pism, ker¬ ga sm pisov vredniki kukr sojmu ku- legat — dons cev svet bere in cev svet se smeja men pa me zaničava! Karnar se pukažem, povsod ledje za mana s pr¬ stani kažeja mne daja gmaha pa krče- ja: gspud pisati, gspud kulportier Str- novga! Dons stujim že z ena nuga u grob pa še nism duživu tašne sramote. Ta stara me tulaž de ni nebena sramo¬ ta tu če sa moj pism drukal in de je tu začetk moje časupisnikrske slave. Jest jo sevede ne maram razžalt moja ta- stara, zatu raj movčim de ble ona ne zvedla prava resnica. In je še narbl ža¬ losten pr vsm tem de ne pumaga nebe¬ na. žavba pa to še ni vse. Je pršov nem- lih k men en agent ud nek osnega kluba časupisnikerjov pa je djav de se marm vpisat za nihovga kukr člana urgini- zacje drgač dem boj ko tiran. Jest scer na vem kva misijo s tale čudna beseda, vem pa de so tiranje bli tišt rimfjansk cesarji kso zatiral Timsk fulk, kva pa je boj 1 verna tud usi mi. Mal sm se bra- nu kukr b reku cenkov mi pa vse zvi- jajne ni nič pumagal. In ker sm se bav de b res kokšn elemenatarji začel boj prut men, sm se pudpisov u buklce pa preč plačov pedeset kron za nekokšma napitnina al zapitnina, Agent me je zvečer spet pršov iskat pa me je udpe- lov kje u urginizacja pa sm plačov še članarina pt likof pr vajsenvolf. Moja kontrafija so hoti tud met de bja prpo- pa! na nekokšna iskaznca zatu sna sko- ču hitr dam in praesu tista ta velka moja slika, kjo je naredu pred dvejsetm letam en malar z Dunaja. Sam jo nism mogu nest pa sm beštelov dinstmana in ta j o je prpelov kje. Gspudje u urgi- nizacij so bli grozn vesel k so vidi kašn čedn fant sm biv pred dvejsetem letam, kar smejal so se — vseglih so pa reki de je kontrafija mejčken pre- velka in de morm nardit bi mejčkena. Zatu sm se dav kontrafirat šenkat pr tistmu Pogačnik ki ma kontrafe-pre- parat. Kje blo vse fertik sm prlezu girozn pulomlen dam pa še nism mov mira. čakal so me še razn agentje ud zavarvalne ud trguvin s pupirjam in ud raznih časupisov. Agentje so hoti debse zavarvov pr neh pa deb kupvav soje potrebšne pr neh pa deb pulitka pisov u nekokšne cajtenge Martina Krpana. Za tele cajtenge še nism sli- šov, zato sodm de se drukaja nek u Amerik al na Avstralskem, torej je mo¬ ja slava in sramota pršla clo du tje. Punoč sm pol mov tku gruzuvitne saj- ne de sm se zbudu vže kje blo komej devet ur drug dan. Briftroger je komej prvleku pošta zame. Že dvejset let mi nos pošta pa mni vseh dvejset let pr- nesu tolk pošte kukr ta dan. Cel eh štr- najst pismčku je blo in če bo tku šlo zdej vsak dan bom čist gotov prsilen Samo en frakeljc vsak dan. Bila je stara ženica, ki si je vsako juitro privoščila skodelico žganja na¬ mesto kave. Nadrobila je vanj žemljo ter govorila: »Oj, žemla, žemlca, ti m pupješ šnops, jest bom pa snedla uboje!« Tako se je godilo mnogo časa, se¬ veda samo zjutraj. Ko je nekoč zvečer samovala in premišljevala svoje po¬ četje, se spomni, da bi ne bilo napačno, ako bi si ga privoščila tudi zvečer en frakelj. Obleče se ter se napoti v krčmo. Pot jo je vodila mimo cerkve, zato sto¬ pi vanjo, da zmoli očenaš za rajnega Franceta, vaškega krokarja. Ustavi se pred sliko Ikone. Pozabivša na ves svet, začne glasno moliti tako-Ie: — Luba Marija, Mat božja, pu- mučnica ubozh, dej de hmeva sej tuk gnarja, de bs ga prvušila vsej en fraki usak dan! — Cerkovnik je ravno za sliko brisal prah in ker je poznal njeno navado, se je hitro oglasil: — Kuš baba, kuga pa klptaš na tem svetni kraj, en fraki ga maš čist dost na dan! — Misleča, da se je oglasil Jezušček, ga ženica neusmiljeno nahruli: — Ti smrkovc pa kr tih bod, kar boja mama reki bo držav, pa ne kar bo en tak falot guvoru kukr s ti! — ... odprt soja kanclija z dvem uradnikam in kupt mašina za pisajne pr Kompa¬ ni Reks um u Gradiš. Ud samga udpi- rajna sm kmal trapast ratu. Prvga sm prbrav en pismček kje fajn dišav pu pudrih pa šminkah, ravntakih kukr ma naš Dolf za ub nedelah. Vi kste z dežele na veste kva je to zato vam bom puvedov: Pudr al šminka tu je taka flašca k diši na nej pa piše Au kulajna in to se prav pu hrvašk, de je ta flašca dubila Avstriskoogerska medalja. Pa je zlo praktiš flašca, zakaj naš Dolf je dav sam dvejset kron za no, kadar pa tista voda zmanka nalije Dolf druga in zmir diši. Take flašce se duhajo pr trgovcih z Dalmacje k nosja soja špe¬ cerija na trbuhih po Luhfan. To so zlo fajn trgovci in dajejo velik popusta. Šacajo košna stvar stu kron pa jo pol dajo u soja zguba za dvejset kron, vse- glih pa ne greja cu grund u konkurs kukr Lublansk kramarji ki majo sam stalne cene in ne pupstija nit za en groš pa useglih prpadajo. — Pa da pu- vem naprej ud tistga pismčka. Not pi¬ še al je pudpisana ana šaušpilerca k me vab de ubišem nekokšna veselica ud šavšpilerjov in udspud stuji nadrukan de se mora pridet u slonsk ublek. Kaj sm jest hotu druzga nardit kukr de sm preč skoču kje k svetem Jakob k sta¬ 51 MHMNMMMMI In je vsa jezna nad odgovorom, ki ga je dobila na svojo prošnjo, zapustila cerkev, zaklinjajoča se, da ne bo nik¬ dar več prestopila njenega praga . . . štefuc. Pred volitvami. Jože: Zdaj bomo pa kmalu imeli volitve. Tone: Da, da, saj jih čutimo že sedaj. Vidiš, kako postajajo poedine stranke nervozne. Jože: Katere stranke bodo prišle na krmilo? Tone: Kdo Ti vel Vsaka stranka misli in upa, da bo dosegla svoj cilj. Jože: V odspredje sta stopili zopet dve stranki in sicer ena, katere prista¬ ši radi čini j o mir, druga pa, katere pristaši ga radi kalijo. In trdijo, da se bosta te dve stranki združili. Tone: Lahko jima je združiti se, ker ena teh dveh strank nima pri¬ stašev. Jože: Zopet je druga stranka, ka¬ tera noče iti z nobeno drugo stranko, posebno v Mariboru ne; to pa zato, da ne bodo rekli, da v resnici ni samo¬ stojna. Tone: Tudi klerikalna stranka bi rada ostala samostojna, toda spomni¬ la se je na pregovor, da človeku ni do¬ bro samemu biti in zato se približuje Nemcem, ker ti le pravijo: »In der Gesellsehaft kriegt man erst Humor.« rinarji in preč kupu taka črna sionska ubleka za dvestupetinosmdeset kron. Nič ne de če je mal na rakavih prluk- nana in ud moljcu pujedena. Moja ta- stara bo vže vse tku zaštihala de bo prav men in šavšpilercam. — Drug pism je biv ud davčne ublast kme pu- ziva de morm takoj javt kolk mam du- hotkov ud pisatlnovajna, de mi boja lohka davke udmerl. Ja, gspodje pr davkarij, jasno vam puvem de nism biv du zdej spisati in če sm napisov en prjatlsk pism sojmu kulegat (debga kokla brcnla, k mi je vsa ta kulubocja na glava spravu) de to še ni neben ruman in mi še niša mojeh spisatlskili del ignoriral al konkuriral 1 ker jeh nikjeder nič ni! — Usa druga pisma so bla ud razneh fabrk in mi ponujajo vse sorte de kupim, pa magar na puf in na rate. Ja prlube trguvince pa fa- brke! Sevede bom kupu kadar bom du- bu ignorarje za moja spisatlska dela, pa bom tud jest lohka šov na lepš kje u Aleksandruva cesta, kamar se nos pukazat ubleka kje kuplena na rate pa na puf. — Torej vidte prdrag čitatlni kolk sm jest mov stroškov žara d sam enga pisma k sm ga pisov sojmu pr- jatlnu kukr kulegat. Use vkup, sionska ubleka, dinstman, kontrafija, likof pa puštnina za udguvarjajne me kušta Jože: Je tudi neka stranka, kate¬ ra bo ostala neodvisna, samostojna, ker nje načelnik bo sklical vse shode javno in sicer po § 2 zato, da nihče ne bo imel dostopa, k javnemu shodu. Tone: Kako bo pa s socijalisti in komunisti? Jože: Tudi te dve stranki gresta vsaka svojo pot; to pa zato, ker obedve misliti, da le na ta način prideta do svojega zveličanja. Tone: Kakor sem slišal, se osnu¬ jeta dve novi stranki, t. j. stranka brez¬ poselnih in stranka brez stanovanj. Te dve stranki bosta gotovo podlegli. K—c. Čitateljem «Muhe» naznanjamo, da bodo, pričenši z no¬ vim letom, »Muha izhajale trikrat v mesecu in sicer L, 10., in 20. — Na¬ ročnina ostane za celoletne naročnike 40 .— Bin (kakor doslej), za četrtletne pa 12 .— Din. V vojašnici. Narednik: »Kdo pa je danes po¬ metal stopnice?« Prostak: »Profesor.« Narednik: »Prav dobro, se vidi, da se je kaj učil v mladosti!« Štefuc. rauneh tavžnt kron. Ker mam pa pen- zje vglih štirtavžnt kron se prav, de sm u dveh dneh zapravu en tedn zašluška! — Ja, gspodje moji Lepa vas prosm dem nikar tolk ne pište, drgač bom sam za marke ponucov vsa moja penz- ja, jest pa moja tastara bova pa luft jedla in ud lubezni žvela, Gspodu vred- nik ud muh pa jest kukr u dno srca moj ga užalen človk pravni, de mu se bo še kovcal, taka mu bom zasolil kje biv tko indišekretn de je moja koriš- pondenca cevmu svet dav pukazat. Ti¬ sta šavšpilerca pa prosm deb me bla- gozvolil pučakat u tist duločen dan na šavšpilersk veselic zatu kmam šavšpi- lerce ud nekdej rad. Sevede prosm deb na kokšn način moja tastara na zve- dla . . , . Z velikim' spuštuvajnem vaš spisati in kulportier. Franci Strnovga Dano u Trnovim mesta Lublane na dan 10 mesca decembra letošnga leta. Razširjajte naš list! KAKO DOLG JE PREDOR? Z mrzlično naglico je drvel brzi vlak po progi Maribor — Ljubljana. Pravcata afrikanska vročina je kraljevala v naravi in v luksusnih od¬ delkih prvega in drugega razreda se¬ veda še veliko bolj. Ni čudno torej, da so se potniki, potili kljub odprtim z za¬ vesami pregrajenim oknom in glasno ab' tiho preklinjali, ali pa se s topo apatijo udali v usodo. Najbolj so seveda občutili vročino itak že tako nesrečni im vendar tako redkokdaj pomilovani debeluharji. Z dvema osebama te vrste se seznanimo v oddelku prvega razreda voza štev. 852 Ahcaii. «Hlače nisem sabo vzel, kaj bi neki zdaj počel.» Na sprednjem sedežu je sedela s svojo skoraj presuho družico, neko sta¬ rejšo gospodično s silno sramežljivimi kretnjami, gospa Elizabeta Poliizek. vdova mesarja in vojnega milijonarja, sedaj srečna posestnica lepe graščine, dama dobrih 54 let in težka celih 106 kg. Častitljiva gospa Elizabeta se je topila od neznosne vročine, in ker se ji vsled dostojanstva sedanjega njenega socijatoega položaja ni zdelo primerno, sprožiti konverzacijo, je sedela tiho, re- signirano,' in ni branila teči malim, vročim potokom potu črez svoje debe- lušasto lice, Le tuintam se je škodoželj¬ no ozrla na svojega soseda, ki se je kar kopal v potu. Ta njen vis-a-vis je bil neki ele¬ ganten, približno 45 let star Ceh, ki je s svojo širino zasedel' kar tri sedeže, kar baš ni čudno,, kajti predstavljal je tezo polnih 124 kg. , Ce je molčala gospa Poliizek kot riba in le včasih segla po nov, svež ro¬ bec, je bilo pri Cehu, gospodu Poticky- ju, baš nasprotno. Strašno je hreščal 1 in neskončna vrsta izbranih in neiz¬ branih kletvic se mu je vlila v njegovem materinskem jeziku iz ust, ko' se je namreč prepričal, da dami ne govorita češki.—• In čeprav se je neumorno bri¬ sal in si kopal roke in obraz s kolinsko vodo ter se tudi skušal hladiti s pah- (Humoristična črtica. Spisal H. F. S.) ljačo — bilo je vendar vse zaman. V potokih je lito od njega in ne samo manšete in ovratnik (štev. 56!), temveč vsa njegova obleka je bila docela pre¬ močena od potu, iin dal bi bog™ kaj, če bi mu bilo mogoče premeniti perilio. Nenadoma je — zdelo se je, kakor da se je česa domislil — vrgel urno pahljačo v kot in jel’ listati po knjigi »Vodnik po Sloveniji«. Dolgo je iskal in končno je našel iskano poglavje, ki se glasi: »Med postajama P. in Sl. B. je razen lepih vinogradov omeniti še predor«. Drzen načrt se miu porodi v glavi, trenutek se zamisli in se nato obrne proti damama in hlastno vpraša v sla¬ bi slovenščini: »Pardon! Kako dolg' biti tunel? Knjiga tu pisati, da tunel pride, a nič, kako biti dolg?« «Jaz ti bodem pom; gala in ti pokrivalo lepo dala.» Nagovorjeni sta strmeli v Denad- no govorečega Ceha, toda če bi bil vprašal skromno gospo »graščakinjo«, kako daleč je od lune do zemlje, bi ji to bito ravno tako neznano, kakor prejšnje vprašanje; da, ona sploh vede¬ la ni, ali se nahajajo na tej' progi kaki predori ali ne . . . Vzravnala se je torej, obrnila proseče svoj mastni obraz k svoji spremljevalki, ki je bila po nje¬ nem mnenju nekak uniiversuui ved¬ nosti in znanosti in ki bo znala najbrž tudi na to vprašanje odgovoriti. Bila pa je gospodična Strahopet slučajno v tem lepem slovenskem kra¬ ju doma in je bila torej glede predora dovolj poučena, da je mogla odgovoriti na tujčevo vprašanje. In ker v svoji nedolžnosti — mor¬ da tudi neumnosti — ni slutila name¬ ro gospoda Potickyja in ker je mislila, da izvira njegovo vprašanje iiz splošne vedoželjnosti, se je požurila, in to se¬ veda ne brez ponosa, da da sopotniku zaželjemo pojasnilo. »Predor«, je rekla, »ki ga bomo v nekaj minutah prevozili, je daljši kot 10 minut in ima dva tira ter -—«. Začudeno je prenehala, kajti tujec je molče pokimal v znak zahvale, nato pa hitro odprl svoj potni kovčeg in nervozno stikal med svojimi stvarmi. Predor je daljši kot 10 minut, to¬ rej več kot polovica časa, ki je potreben za srajco premeniti. Skušnjava je pre¬ velika, potreba neodložljiva in predor je temen kakor noč. Strme sta ga opazovali ženski 1 . Pripravil je potrebno perilio, stopil k oknu, da pogleda, če se predor že kma¬ lu prikaže in da si že sedaj po mož¬ nosti pripravi obleko, da bi kar po prihodu v predor izvršil svojo namero. Ni dolgo čakal gospod Potiicky. Vlak je drvel kot puščica, in že je opa¬ zil vhod predora. Oster žvižg stroja in vlak je vozil v predoru, obdajajoč ku¬ peje z nepredirno temo. Medtem ko sta njegovi sopotnici mirno sedeli na svojih sedežih in pri¬ čakovali ljubo svetlobo, je bil gospod Poticky že na delu. Z neverjetno hi¬ trostjo je slekel svojo suknjo in telov- Sila je le vedno s la, bodi huda, bodi mila. nik, odstranil premočeno srajco, jo stisnil v kovčeg in zgrabil z levico pri¬ pravljeno svežo srajco ter jo začel oble¬ či. Zaman pa je iskal odprtino za glavo in desno reko, dočim je levo brez ovir spravil v odgovarjajočo odprtino. Toda kaj je to? Prestrašeni Ceh vidi skozi tanko platno svoje srajce več svetlobnih žar¬ kov. V tem hipu zažvižga stroj' -— ali je morda že konec predora? Zdaj, ko je pretekla komaj minuta, kvečjemu dve? Kakor blisk ga prešine misel: Kaj, če bi gospodična mislila z onimi dese¬ timi minutami čas,- ki se ga rabi za pešhojo skozi predor!? Saj ji vendar ni pustil skončati stavka! — Bože, da, tako j©!! Krčevito je tiščal glavo v odprtino, z desnico pa je še vedno mahal po zra¬ ku, da najde izhod, ko se je nenadoma razlila razkošna svetloba po oddelku: predora je konec! mmm* 53 m**#* Prvi pogled obeh žensk je veljal seveda njunemu sopotniku. Častitljiva devica Evlalija Straho- pet je napravila spričo sedanjega po¬ ložaja edino to, kar je pri takih krizah najbolje za stare device, to se pravi: zgrudila se je s tihim vzklikom v ne¬ zavest . . . Njena spremljevalka pa — ali močnejših živcev ali pa nema;vajena ta¬ kih im enakih prizorov — je krčevito potegnila zasilno zavoro, kriknila uprav indijansko in sledila zgledu go¬ spodične Evlaiije. V tem trenutku ob¬ stane vlak. Ta nenadni postanek se je izvršil s takim sunkom, da je ubogi Poticky zgubili ravnotežje in padel, kakor je bil dolg in širok, baš v naročje gospe Eli¬ zabeti . . . To je bilo gospe Elizabeti le preveč in medtem ko je z močno roko snvala prestrašenega, do pasu nagega Potic- kyja od sebe, se je vsula na nesrečnika ploha najizbranejših častnih priimkov, ki pa jih ta k sreči ni razumel in je le prestrašeno strmel v svoj vis-a-vis, ki mu je tako ognjevito podajal dokaz svojih odličnih govorniških sposob¬ nosti. Kričanje pa je seveda tudi priva¬ bilo službujoče osobje, ki je hitro našlo inkriminirani oddelek. Ko so zvedeli za vzrok, so odkazali damama drug oddelek. Poticky pa je med nadaljeva¬ njem vožnje srečno končal svojo to¬ aleto. Na kolodvoru v X. pa je plačal kljub vsem protestom gLobo 5Č0 Din. znesek, ki se je še njemu, ki je sipal denar s polnimi rokami, zdel za zame¬ no ene srajce le malo previsok. Nagrade na nabiralce naročnikov in oglasov 4300 Din razpisuje UPRAVA »MUH«, in sicer: 1. 2000 Din, 2. 1000 Din, 3. 500 Din, 4. 300 Din, 5. 100 Din, ter na- daljnih 10 pa v obliki celoletne Jiaroč- nine našega lista. Pravico tekmovanja ima vsak čitatelj našega lista, tako da dobi oni, kateri nam pridobi naroč¬ nikov in oglasov za najvišjo vsoto, pr¬ vo darilo (2000 Din) itd. Uprava bode vodila posebne sezname tekmovalcev. Vsak, ki se želi tekme udeležiti, naj se javi upravi »Muh« z dopisnico, d(i se mu dostavi tozadevno pooblastilo in potrebne tiskovine za nabiranje. Tek¬ ma se definitivno zaključi 31. marca 1927, tako da dobijo srečni nabiralci darila, 'za velikonočne praznike v roke. Imena obdarovancev se objavijo v listu. UPRAVA »MUH«, CELJE, poštni predal 13. "W i I. m . 1 n 9 m m-m • •»»»« i ..u - J ■■■■ ■ Aluhe filozofirajo . . . Ni mogoče raztrgati! Trajne noga¬ vice! K vsakemu paru zavoj volne za popravljanje zastonj, S. * Odslej prodajam svoja čreva po zelo znižanih cenah. S. * Prosim, da se moj institut ne pri¬ merja z enakimi goljufivimi podjetji. S. * Človek ne delajte tako pametnega obraza, saj izdajate samega sebe.« S * »Ne sklanjajte se čez okno; če kdo dol pade, kdo bo potem tlak plačal.« S. * Domačini, ki imajo pse, morajo paziti, da se ti sami ne potepajo po zdraviliških nasadih, isto velja za gor- ste. S. * Mož, ki vara svojo soprogo, zaslu¬ ži, da ga ukani njegova ljubica. Štefuc. * Dograditev nove blaznice se je ra¬ di nepredvidenih zaprek zavlekla; ven dar upa deželni zbor, da jo lahko spo¬ mlad poseli. S. Biez možičkov. Brez možičkov ni življenja, brez možičkov je slab špas, brez možičkov ni na svetu sreče ... in ne nas. Brez možičkov ni ljubezni — kaj. brez njih bi bil poljub? ker poljub od ženskih usten, ne, bohioni, to je strup. Brez možičkov ni zabave, špasov ne in ne nga. brez možičkov ni plezirjev, ker možje so cir sveta. Brez možičkov ni ferkera — to je stara kšihta že; brez možičkov ni ne ohcet in še krst spod rok ne gre. § _ Štefuc. Iz zgodovine. Učitelj predava: Kralj Perzijcev je tedaj poslal glasnika h Grkom v Ter¬ mopilah in sporočil: »Nas je toliko, da potemnimo solnce z našimi sulicami!« Oni mu odgovorijo: Osell Ti tam v zad¬ nji klopi! Kaj spiš med uro! — Grki mu torej odgovorijo, da se ne boje Per¬ zijcev iu njihovih puščic. Vodjo Grkov je zbral svojo malo¬ številno vojsko in dejal: Ne pljujte po tieh; to je grdo in nehigiljenično! Kdor bo pljunil še enkrat, bo zapisan v raz- rednico! — Vodja Grkov je torej dejal: »Čeprav je njihova vojska tako velika, da so marširali čez most — na strani 39 — celih sedem dni, se mi Perzijcev ne bojimo. Vendar, če je kdo med vami, ki se boji, svobodno lahko gre domov, samo na stranišče sedaj ne pustim, ker bo takoj konec ure — samo junaki naj ostanejo.« Veliko Grkov je tedaj odšlo, le ju¬ naki, ki so bili pripravljeni braniti do¬ movino do zadnjega zdihljaja, samo ti junaki so ostali. Teh junakov je bila le peščica, okoli 700 p.o številu, a bili so vsi — Zulukafri, da še več kot Zulu- kafri ste! Dajte mir, pravim, sicer bo palica pela! — bili so sami Špartanci, to je iz pokrajine Šparte doma. Pričel se je boj. Branitelji so bili hrabri, Termopile nedostopne, za stezo, ki je vodila v to naravno trdnjavo, ni¬ so vedeli Perzijci — zato so zaman na¬ skakovali in zaman umirali. Kralj Per¬ zijcev je mislil že osramočen oditi, kar se v zadnjem trenutku najde v vrstah Grkov izdajalec, ki — zvoni, dalje pri¬ hodnjič. OGLEDNIKE, ki so obdržali že prejšnjo številko, pro¬ simo, da nam po priloženi položnici nakažejo naročnino. UPRAVA. Obleks za gospode, da¬ me, fante, dek i- ce in otroke, ka¬ kor tudi krila, bluze, klobuke, perilo in razno modno blago ku¬ pite po zelo zni¬ žanih cenah v najboljši kvali¬ teti in vedno v velikanski izbiri edino v veletr¬ govini R. Stermecki Celje, št. 72 Trgovci engro cene. Ilustrovani cenik zastonj. 35 3 M. RAUCH Veletrgovina stekla In porcelana CELJE, Prešernova ulica št. 4. PriporoCa svojo bogato zalogo raznovrstnih šip, slik in vse v to stroko spadajoče predmete. Uvodna; Beseda. Z neusmiljenim dovtipom, z ostrobrušeno satiro, s pisano karikaturo ščiplji, pikaj in nagajaj, zbadaj, se norčuj in grajaj kjer je kaj nerodnega. Pa zabavaj bravcev svojih občino v teh težkih časih s šalo, smehom in humorjem, jim preganjaj mračne misli, zbujaj up na boljše dneve — to naše »Muhe« je program. iŠtefuc. Pri kosilu v Beogradu, Ko je bil g. M. še narodni posla¬ nec v Beogradu, je prišel nekega dne v neki restavrant ter se vsedel k mizi, kjer je sede! trgovski potovalec P. P. je naročil veliko pečeno ribo. Ko mu jo je natakar prinesel, je P. rekel: »Zdaj mi pa prinesite še pol li¬ tra močnega vina, kajti riba mora da plava.« M. je pa nato rekel natakarju: »Meni prinesite pa svinjsko pečenko in en liter vina, da ga svinja pije. K —c. Ho, ho, kdo ne pozna HLADINA ki kregajo ga za Valentina? Otrok vsak že zna, kje trgovina je njegova. UPrešernovi ulici ima lokal Kjer Nemcem Bog cerkev je dal. Z reklamo ne dela velik kraval, Ker roba njegova - hvali se sama To [pravi v Celju vsaka že dama. V zalogi ima manufakturo, In tako že ima naturo Da jako po ceni daje. Zato: Vsakdo k njemu naj gre, In vedno pri njemu naj kupuje vse! Iščem marljivega krojača rokavic in plačam za ducat 250 Din. S. * Družina, skoraj brez otrok, išče prijazno stanovanje. S. Naše cenjene naročnike, ki še niso poravnali naročnine, prosimo, da to čim prej store, kajti uprava ima s tiskom lista velike stroške, nasprotno je pa naročnina tako nizka, da tistih borih par dinarjev pač lahko vsak pogreši. Uprava «Muh». Brez špasa! Najcenejša manufakturna trgovina v —-— Celju je ===== LJUBLJANSKI MAGACIN Kralja Petra cesta št. 13. Muhe ga priporočajo. čevič: Daj, daj, St pa, prestopi k nam, da ustvarimo enotno fronto proti zopet^združenim radikalom! Radič: Hm! Bi že — ko pa imamo krokodilovo kožo in radikalnih brc ne čutimo — oni pa dobre gobce in vsako mojo neumnost sproti — požrejo. Na novo urejena električna brusarna Pavel Blasutto CELJE. Dečkov trg (poleg vojašnice) se priporoča za brušenje v to stroko spadajočih del. Cene nizke! Postrežba točna! LASTNI DOM registrovana kreditna in stavb, zadruga v Celju 26 ' 6 Prešernova ulica St. 6. Sprejema hranilne vloge in jih obre¬ stuje najugodneje. Pri naložbi zneska po Din 20— se dobi hranilnik na dom. Daje posojila in menične kredite 55 Švedski standard pisalni stroj },HALDA** model 12 izdelek svetovno priznanega švedskega dela, industrije in tehnike* I 3 Generalno zastopstvo za vso Jugoslavijo: g Ant. lRud. Legat St Co., JVIaribor, Slovenska ulica 7. | Telefon lOO krajevni zastopniki se išeejo. Telefon 100 I Zahtevajte brezplačno cenike! Kr. dvorni dobavitelj Tovarna in rafinerija špi¬ rita, tovarna likerjev, ruma, konjaka ter veležganjarna nudi svoja bogata skladišča vsakovrstnih priznano naj¬ boljših pijač. Zahtevajte brezplačne cenike! premog 38-5 izvrstno, najcenejše kurivo. Gla iJ i z z a“J°a: Maribor, Cankarjeva ni. 1. Mizarska delavnica PETER LAHARNAR v Gaberju št. 69 nasproti vojašnice prevzame vsakovrstna popravila po konku¬ renčnih cenah. Lastni izdelek spalnih in jedilnih sob. — Velika zaloga. — Daje tudi na obroke. fr kotiček za ugankarje. J) Sestavi zloge tako, da dobiš sliki odgovarja¬ joč pomen. Rešitev mozaika. De se ti brat se zo na ti na brat Rešitev križanke «muha». Vodoravno: 1 sok, 2 oko, 3 zares, 4 nosorog, 5 Radič, 6 ar, 7 aja, 8 tok, 9 Aga, 10 trd, 11 ave, 12 gad, 13 oni, 14 da, 15 as, 16 Ivo, 17 kos. Navpično: O moka, 1 so, 2ko, 3zora, 4 Masargk, 5 Vera, 6 rod, 7 Soča, 8 tat, 9 Beograd, 10 kad, 11 jagoda, 12 ravan, 13 Edi, 14 volk, 15 os. Pravilno so rešili: Kladenšek Jernej, Zadobrova pri Celja, Ra- potar Polde, Maribor, Janez Videnšek, Prule, Milica Fink, Murska Sobota, Luttmann Pepo, Gorica, Valentič Gorazd, Ljubljana, Primo¬ žič Franjo, Zidani most. Dr. B. Ž., Štjer, Štefuc i. dr. opro¬ stite zamudi, sicer pa ne leži krivda toliko na uredništvu, temveč na ti¬ skarni, ki je z delom preobložena. — A. Šiška: Povzetnih pošiljk ne spre¬ jemamo — pošljite v oceno, ako se ob¬ javi — dobite, vendar zmernejše. — Zera: Organizirajte po svoje. Uredništvo. Šivalni stroji svetovnih tovarn Neumann in Minerva se dobijo od Din 1750 — naprej pri JOS. R O J C mehanik CELJE, Prešernova ulica št. 16 Izhaja v Celju 1. in 15. vsakega meseca. — Naslov: Uredništvo in uprava lista «Muhe», Celje, poštni predal 13. — Objavljeni pri¬ spevki se honorirajo, poslani rokopisi se ne vračajo. — Inserati: 65X1 mm Din 1-25. — Poštni čekovni račun št. 14.568 v Ljubljani. Naročnina četrtletno za Jugoslavijo Din 10 —, za inozemstvo Din 12*—. — Podružnici v Ljubljani, Cerkvena ulica št. 21. in v Mari¬ boru, Aleksandrova cesta št.45. Izdajatelj in odgov. urednik Polde Višnar v Celju. Tiska Zvezna tiskarna v Celju, za tiskarno odgovarja Milan Cetina v Celju. Vese/e božične praznike in srečno novo leto 1927 želi svojim cenj odjemalcem ivrdka Ant. Močnik trgovina z mešanim blagom Celje, Glavni trg Franc Bernhardov sin GnstaV Bernbard zaloga stekla in porcelana Maribor, Aleksandrova 17 2C-5 En groš. En detail. Hinko Dabič, Žalec 1 ^ kupuje po najboljših cenah hmelj. ♦ Prodaja najceneje vse vrste ♦ 27-6 umetnih gnojil. JOS. HOFER, Maribor* 42-4 10. oktobra ulica štev. 2. Trgovina z muzikalljami, godbenimi inštrumenti, gramofoni in glasovirji. POLY DOR Volna, pletenine, drobnina, perilo, galanterijo, parfumerija. Zaloga ,KAR0‘ čevljev po originalnih cenah. 32-6 Gaspari-Faninger naslednik Slavko Černetič, Mauibop, Aleksandrova c. 23. Cenjenemu občinstvu se Ljulomershi M CELJE, Matija Gubčeva ulica št. 2 prav toplo priporoča. Cene nizke! Postrežba točna! 56 Izdajatelj in odgov. urednik Polde Vlšnar v Celju. Tiska Zvezna tiskarna v Celju, za tiskarno odgovarja Milan~Četina v Celju.