Splošne vesti. — Čudna praksa z anoiiimniini dDpisi. Skoro na vsaki pokrajinski skupščini se je napravil sklep, da naj se višji šolski svet opozori, naj na anonimne časopisne napadc v personalnih in šolskih zadevah ne reagira z disciplinarnimi preiskavami. Če nima ovaduh toliko poguma, da bi se podpisal ali osebno pritožil. naj tudi višji šolski svet ne ustreza s svojo pretirano potrpežljivostjo takini ljudem. Svojčas smo imeli pokrajinskega namestnika, ki je strigel časopisne napade in z njimi vihtel Damoklejev meč nad uradništvom. Danes nima več častnega spomina mcd uradništvoin. Ljudje božji, potem se tudi ne čudiino, če je toliko disciplinarnih slučajev ravno pri učiteljstvu. Okrajni glavarji in tudi nadzorniki bi lahko mnogo zmaiijšali to število. Pomisliti pa je tudi treba. da po no\ih disciplinarnih predpisih disciplinarno postopanje ni več špas in je združeno s stroški in poti. — Zadnji tak slučaj se tiče meščanskih šol in ga tudi ne morciTio odobravati. Uredba o draginjskih dokladah. Kakor poroča »Politika« se je ustavilo delo na uredbi, dokler ne bo viden efekt redukcije in uvrstitve po novem zakonu. Razvrščanje bo končano 1. februarja t. 1. Draginjske doklade hoče vlada znatno znižati. To bo najbolj zadelo poročene uradnikc. posebno one z manjšo plačo, ker se vsem ukinejo družinske doklade. Kakor upa vlada, bo uredba o draginjskih dokladah gotova najdalje do konca februarja, tako da bo zakon o čin. uveljavljen definitivno do 1. aprila. Od tedaj bi prejeli uradniki plače po novem zakonu. — Kakor vidimo, nas lioče vlada postaviti iz dežja pod kap! — Hrvatski Hsti o Učiteljskem koledarju.. »Vjesnik Županije Virovitičke« prinaša v 1. številki letošnjega leta sledeči članek o Učiteljskem koledarju: »Učiteljski kalendar Udruženja Jugoslavenskih Učitelja z a g o d. 1924. Prcd nama je djelo srpskih. hrvatskih i slovenačkih učitelja u obliku osmine na 224 str. sa mnogo slika Ccijena 15 Dinara) u redakciji M. M. Stanojeviča, urednika »ywre,)i,a« (Beograd), Iv. Dimnika. urednika »Učiteljskog Tovariša« (Ljubljana) i J. Škaviča. ured- nika »Napretka« (Zagreb). Sa velikom ljubavlju, a sa još više truda, ovaj zajcdnički istup simpatična je pojava, a čine ga još simpatičnijim likovi na naslovnom listu i to: Strossmayera, Sv. Save, Trubara. Obradoviča, Gunduliča, Karadžiča, Vodnika i Bleiweisa. U toin praycu kreče se i sadržaj zbornika. kojemu je kalendarium samo nuzgredni dio. Spomenemo li iniena suradnika: Joviča. Bakiča, Coroviča, Radosavljeviča, Mladenoviča, Vavre, Markoviča, Mandiča, Rajičiča. Hadžiča, Černeja, Močnika, Protiča, Oangla. Gavriloviča, Kranjčeviča, Novaka, Jakšiča. Veselinoviča i Udickoga, pa biografije naših pedagoga i prosvjetnih radnika: Bakiča, Basaričeka, Slomšcka. Natošcvi;ja. Stojanoviča. Schrcinera, Miodragoviča. Filipoviča, Adžiča, Trstenjaka, Radosavljeviča, Bežeka, Protiča. Turiča, Močnika. Rajičiča, Joviča, Gangla. Diniča, Nerata. Modeca, Blagojeviča, Neškoviča, Praprotnika. Cajkovca. Putnikoviča, Jelonca. Karabegoviča i Bogunoviča. onda je jasno i za laika, da su urednici časno izvršili ovaj svoj prvi istup, pa sad je na učiteljstvu i prijateljima škole, da uspije još lnaterijalne strane. Kako je knjizi dodano obilje praktičnoga materijala, eto za naše učiteljstvo lijepe i zabave i pouke. a bit če za mnogoga i poticaja, pa da i sam doprinese što za naredno godište. Uvaži li se, da su svi naši ljudi od pera, djela i vidjela raštrkani, onda ide svaka čast učiteljstvu u U. J. U., što je prvo zajednički oprobalo uspjeliom svoju duševnu snagu djelom, kojc podnaša i najoštriju kritiku. Primijetiti nam je samo jodno, da je šteta. što nije uzet čisto bijeli glatki (satinirani) papir, pa bi knjiga bila i opremom ljepša. Na hrptu izcstavljen je napis knjige, a to smeta, kad se knjiga slaže u knjižnici. Sadanji forinat treba da ostane, a kako brača Slovenci imadu \iastitu svoju učiteljsku tiskaru v Ljubljani i poznati su kao valjani rnajstori u opremanju elegantnih i umjetničkili izdanja, treba da se naredno godište tamo odštampa več i zato, što če pare ostati ti učiteljskom džepu. Još samo nešto: Prosvjetne radnike-učitelje iz pokrajine trcba u prvom redu privuči, a ne da ostanti po strani i vječni suradnici raznih lokalnili tjednika, samo zato. što njihova brača v Beogradu, Ljubljani i Zagrebu čitavu stvar drže u svojim rukama. Tiine ne misliino. da prigovorimo, što su ovaj put glavni suradnici iz snomenuta tri naša grada, več što kod nas obično biva, da se naprosto na prosvjetne radnike izvan centra zaboravlja. Treba znati. da baš ovi uernaju i ne mogu birati, gdje če suradivati, pa je to glavni razlog. da mnogi talenti naprosto propadaju ili naprosto zakržljave. A čim više suradnika, tim če Kalendar biti zanimljiviji. a bogme i traženiji. Kako če se Kalendar godimice upotpunjivati. valja več sada pomišljati i na Učiteljski Zbornik (Almanali), gdje če biti zastupani učitelji-beletriste i poučni pisci, kojima je to glavna struka. a bave se pedagoškom knjigom nuzgredice. Tako če učiteljstvo imati dvije knjige: Učiteljski Kalcndar i Učiteljski Zbornik (Almanah). koje bi mogle sabrati sve, što je vrijedno, da se prikupi i okupi oko riječi: Učitelj, Škola i Prosvjeta. — DRUŠTVENE TAJNIKE OZb ROMA BLAGAJNIKE prosimo, naj nam NE VRAČAJO Žgečeve brošure. Sporočili Vam bomo tekom meseca fes bruarja, kaj bomo ukrenili glede pre' osfalih izvodov. — Zagrebška občina za svoje šolstvo. Zagrebska inestna občina je fcemeljem proračuna zasnovala obsežno skrb za revno šolsko mladino. Proračun za tckoče leto izkazuje v to svrho naslednjc postavke: Za prehrano revnih šolskih otrok 65.000 Din, za razne dobrodelne dečje zavode in pa ustanove 56.500 Din, za zdravljenje revnih otrok 60.000 Din, za oskrbo sirot 15.000 Din, za otroški ambulatorij 300.000 Din. za počitniško kolonijo 380.000 Din, za vzgojevalni zavod v Klinča selih 385.000 Din, za otroško okrevališče istotam 325.000 Din. za kruh revnim šolskim otrokom 70.000 Din. za obleko, oevlje in druge potrebe revne šolske dece 660.000 Din. — Dalje je mestna občina na lastne stroške ustano vila kino za šolsko mladino. Nastavila ie večje število šolskih zdravnikov špecialistov. Za šole je naročila celo vrsto slik iz hrvatske zgodovine. — Hrvatski listi o Ganglovem jubileju. »Vjesnik županije Virovitičke« (23. in 24. štev.), ki ga urejuje g. R. F. Magjer, prinaša o Ganglovi 50-letnici sledeč čla-nck (s sliko): »Vodja slovenačkog a učiteljstva Engelbert G a n g 1 u L j u b 1 j a n i proslavio je 12. XI. 1923. pedesetogodišnjicu svojega života, pa je tom prigodom izišao njemu u počast najbolji naš list te vrsti »Učiteljski Tovariš« (urednik: Ivan Dimnik) na 12 stranica, prikazavši iscrpivo svečarev lad, a isto tako i dnevnik »Jutro« (broj 265. od 11. XI. 1923). beogradska »Hapoah& Hpoc.Be.Ta« (broj 81. od 11. XI. 1923.) i drugi listovi. Ono, što je za Hrvate bio Filipovič, Sirovica, Milakovič i Basariček, a danas je za braču Srbe: Milutin Stankovič. to je za sve nas E. Gangl. On jc istodobno i organizator i Soko i pjesnik i urednik. Njegov je rad opsežan, pa če se o njemu pisati sa raznog gledišta, a bilanca svega bit če: jedna snažna i rodoljubna narav, koja je čitav svoj život djelovala iz naroda za narod sa mnogo samoprijegora i sa još više svježine mladenačkih idejala. Uvaži li se, da je kao bivši narodni po^lanik djelovao i na poprištu političkoga rada, onda je predbježno jasna slika čovjeka. kojom se ponose svi južni Slaveni. »Učiteljski Tovariš«, »GabrSčekove knjižnice za mladinu«, Zvonček«, izvorni radovi: »Iz luči in teme«, »Moje obzorje«, »Materine sanje«, »Dya svetova«, »Dedščina«, »Trpini«. »Dolina solz«, »Katka Poljakova«, »Sin«, »Sad greha«. »Sfinga«. »Veseli ljudi«. pozorišne recenzije u »Slovenskom Narodu«, osnutak Učiteljske Stedionice, Tiskarne. Konvikta itd.. njegova su djela. Čovjek od vajkada naprednih načela ponos je Udruženja Jugoslovenskih Učitela i riječju i djelom, dragi naš brat i iskreni cirug, kojemu neka je svaka čast kod sve brače Srba, Hrvata i Slovenaca u našoj državi i slaveriskoga svijeta izvan nje!« — NABIRALCE NAROČNIKOV »ZVONČKA« vljudno prosimo, naj hu tijo z nabiranjem naročnikov, ker bo izšla prva številka v zadnjem tednu tega meseca. Prvo številko bomo poslali vsem lanskim naročnikom, ki ie izrecno niso odpovedali. Skrbite, tovarišice in tovariši, da ne izgubimo prav nobenega lanskih naročnikov, pač pa da jih vsak na svojem kraju vsaj še toliko pridot bimo. Hitite s prijavami! UPRAVA LISTOV UJU. — Zakaj se ne skliče višjega šolskega sveta na posvetovanje. Zakon o sestavi vi&jega šolskega sveta je še vedno v veljavi. a vendar je zavladalo neko .mrtvilo. Četudi bi personalije po novem uradniškem zakonu odpadle, je še mnogo šolsko upravnih vprašanj pri katerih bi izvoljeni zastopniki učiteljstva imeli staviti svoje pripombe, kot izraz in mišljenje učiteljstva. V interesu demokratične uprave je, da se sklicuje plenum višjega šolskega sveta na posvetovanja o šolsko in prosvetno upravnih vprašanjih. Ukinitev plenuma višjega šolskega syeta bi bil izraz nagnenja k absolutizmu, kar bi bilo protivno zdravemu načelu demokracije. — Apel na učiteljsko požrtvovalnost. (Dopis.) Uradne učit. konference za šol. leto 1923-24 se iinajo na osn. šolah, v kolikor dovoljujejo materijalna sredstva in požrtvovalnost učiteljstva, vršiti po odredbi viš. šol. syeta koncem šolskega leta in sicer tekom meseca junija t. 1. Na dnevni red se naj dado v prvi vrsti razprave o telovadbi. gojitvi državnega čuta, o ljubezni do ožje in širše domovine in podobna predavanja. Predavatelja določijo šole za vsak okraj same. Okrajne konference moramo smatrati za važne, ker nam pokažejo sliko razvoja in napredka šolstva v posameznih letih in ga s tem pospešu- jejo, kar je zelo važno za notranjo ureditev naše nacionalne države. — Javno moranio obžalovati, da vlada noče uvidetl tega in ne da sredstev za te konference ter vali brerae teh konferenc na že itak slabo plačano učiteljstvo. — Konference se nam zde pa še iz drugega ozira važne, Na njili inia učiteljstvo pravico izraziti svoje nmenje in staviti predloge v zadevi ureditve šolstva in pouka. To je demokiatična poteza šolske uprave. Dasi pri nas že okrajna učiteljska društva izražajo n.i zborovanjiii mišljenje učiteljstva o ukrepih šolske uprave, se nam zdi vendar važno. da dobe te izjave in predlogi uradni značaj. __eleti bi bilo le, da bi se šolska oblast tudi ozirala na te »želje« učiteljstva, posebno kar se tiče meščanskega šolstva, drugače bo tudi požrtvovalnost učiteljstva usahnila, kakršni pojavi se že pokazujejo, ker padajo prijave kandidatov za meščanskošolski izpit. Učiteljstvo naj se pa za »požrtvovalnost« posluži svojc pravice. — Sklep I. šolskega semestra 1923-24. Višji šolski svet je odredil, da se prvo polletje letošnjega šolskega leta konča na vseli šolah v Sloveniji v četrtek, 31. januarja t. 1. Pouk ima ta dan trajati do 12. opoldne, na kar se razdele šolska izpričevala in naznanila. II. semester se prične v ponedeljck, 4. februarja, z rednim poukom ob 8. uri zjutraj. — Odlikovani sinovi naših tovarišev. Nj. Vel. kralj je naklonil najvrednejšiin učencem srednjih šol božično darilo v znesku 500 Din. Darilo je dobil med drugimi tudi dijak VII. razr. realne gininazije v Celju Božidar Černej, sin okrajnega šolskega nadzornika tov. Lj. Černeja in dijak V. razr. realne gimnazije v Ptuju Peter Kavčič, sin nadučitelja tov. Kavčiča iz Stanošina. Očetoma in sinovoma odlikovancema čestitamo!