anÄ« . .. ÌS'i
■é: "
H
aans i
"■'■M ■


.fe *f ES
'M,-
HHHBK hJ

'ViteL a i,-
a ve > e nje
üjarja 1afc
Občina Velenje
Zagotovimo si najboljše kadre
S skupno sejo Občinske konference SZ.DL in Občinskega svet» ZSS Velenje v sredno prejšnji teden se je v občini Velenje, začel najintezivnejši del v pripravah na spomladanske volitve. Pred vsemi, zlasti pa pred aktivisti v krajevnih skupnostih in v ozdih je seveda še veliko dela, da bomo 13. marca v tozdih in DSSS ter 16. marca v krajevnih skupnostih kar najbolje izpeljali volitve v skupščinskih sistem, kot so poudarili na seji.
Delegati občinske konference in občinskega sveta so sprejeli poročilo o dosedanjem poteku političnih aktivnosti v pripravah na volitve, dogovor o merilih in sestavi družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje, sklep o postopku delegiranja delegatov iz SZDL v družbenopolitični zbor skupščine občine Velenje, rokovnik za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil, sklep o oblikovanju občinske kondidacijske konference in delegiranje vanjo, obravnavali pa so tudii evidentirane možne kandidate za družbenopolitični zbor in nosilce najodgovornejših dolžnosti v skupščini občine Velenje ter v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti občine Velenje.
Tako morajo biti po rokovniku do 25. januarja opravljene prve seje izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata in predsedstev krajevnih konferenc SZDL, na katerih bodo določili datume za sklic temeljnih kandidacijskih konferenc,
obravnavali evidentirane možne kandidate ter sprejeli volilne dokumente.
DO 10. februarja morajo biti izvedene seje temeljnih kandidacijskih konferenc. Na njih bodo uskladili predloge možnih kandidatov in določili kandidate za občinsko kandidacijsko konferenco. Kadrovske komisije in organi vseh družbenopolitičnih organizacij na ravni občine pa bodo morali med drugim do 15. februarja uskladiti ožji izbor možnih kandidatov za najodgovornejše dolžnosti in jih posredovati v obravnavo v temeljna okolja. Ob vsem tem bodo morali, kar so na skupni seji posebej poudarili, dosledno spoštovati v temeljnih okoljih izrečeno zahtevo, da je treba na najodgovornejša mesta izbrati posameznike, ki so pripravljeni delati in ki se bodo pri svojem delu dosledno zavzemali za usmeritve naše samoupravne skupnosti. (Na tretji in četrti strani objavljamo poročilo o poteku aktivnosti v pripravah na volitve v občini).
Občina Mozirje
Predvolilni postopki v polnem teku
Tudi v mozirsski občini so v tem času v ospredju družbeno-politične dejavnosti pripravee na volitve. O doslej opravljenih predvolilnih postopkih so nazadnje raazpravljali na skupni seji občinske konference socialistične zveze in obččinskega sveta zveze sindikatov, ki je bila sredi prejšnjega tedna.
Na tej seji so sprrejeli poročilo o političnih pripravvah na volitve, se dogovorili o nmerilih za sestavo družbeno-pollitičnega zbora občinske skupšščine, sprejeli sklep o postopkuu evidentiranja kandidatov iz soccialistične zveze za ta zbor, sprejejeli rokovnik za izvedbo preddkandidacijskih, kandidacijskih inn volilnih opravil, pri čemer so s se posebej ustavili pri obravnavivi postopkov, ki jih bodo prenesli v v temeljna okolja v združenem di delu in v krajevnih skupnostih. ŽeŽe ta teden bodo seje predsedstev v izvršnih odborov osnovnih orgrganizacij sindikata in krajevnihih konferenc socialistične zveze. :. Temeljne kandidacijske konferèrence se bodo pričele 20. januararja in jih bodo sklenili 5. februarirja.
Največ je bilo > seveda razprav o evidentiranih mmožnih kandidatih za najodgovonrnejše funkcije v občini in o kandididatih za družbe-no-politični zbor.r. Veliko je bilo razprav glede odplprtih in zaprtih list, o številu kandididatov za posamezne funkcije, o o kandidatih, ki jih je v soglasju z z vsemi družbe-no-političnimi organizacijami predlagala koorddinacija pri občinski konferenci :i in o katerih sedaj razpravljajo. . Na skupni seji za večino teh kanndidatov ni bilo pripomb, prevladdalo je tudi prepričanje, da boddo dobili zaupanje, seveda pa jtje pri nekaterih potrebna še privo olitev, pri čemer računajo na dololočene težave. V mozirski občini nniso evidentirali nobenega kandididata za funkcije v republiki, ker srematrajo, da sposobne ljudi rabijejo doma, saj jih nimajo prav na pipretek.
Za najodgovorrrnejše funkcije v družbeno-političn:ni skupnosti so bili na podlagi i širšega izbora predlagani nasleddnji možni kan didati: za predseddnika skupščine občine Mozirje T<roni Borsnak, za podpredsednika ' Tone Vrhovnik, redsednika z zbora krajevnih
skupnosti Matija Nastran, za
predsednika zbora združenega dela Anton Hren, za predsednika družbeno-političnega zbora Izidor Matko in za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Ivo Kos. Lista je seveda še naprej odprta in so kakršnekoli spremembe še vedno možne.
Gorenje sozd
Rudnik lignita Velenje — prekinitev dela in izsiljeni sestanki
Neutemeljene zahteve rudarjev
Na Rudniku lignita Velenje so bile v petek seje delavskih svetov, na katerih so delegati obravnavali poročilo o delu v mesecu decembru in odločali o tem, kakšni bodo decembrski osebni dohodki ob upoštevanju novega po samoupravni poti sprejetega akta o posebni stimulaciji za dosego pet milijonov ton nakopanega lignita. Ta stimulacija bi bila decembra nižja od novembrske, ker je bil tudi izkop lignita v zadnjem lanskem mesecu nižji od predzadnjega. Ali drugače povedano, v mesecu novembru je bila proizvodnja premoga višja za 17 odstotkov, zaradi tega so bili temu ustrezni višji tudi osebni dohodki, v mesecu decembru pa je bila proizvodnja višja od planirane samo za 6^5 odstotka.
Delavci tozda jame Skale, katerim so se kasneje pridružili še nekateri drugi, se s takšnim nižjim obračunom niso strinjali, ampak so na izsiljenih sestankih zahtevali za december enako plačo kot je bila v novembru. V jamo so odšli šele, ko jim je vodstvo rudnika zagotovilo, da bo njihove zahteve ponovno preučilo. Delavci so
tudi zahtevali, da morajo odgovor dobiti do torka.
Prekinitev dela v nekaterih tozdih je vsekakor razgibala družbenopolitično aktivnost v samem rudniku pa tudi na ravni občini in regije. V ponedeljek in torek zjutraj pa so bili še enkrat zbori delavcev, na katerih so obravnavali vzroke za prekinitev dela.
Tega dne so se sešli na izredni seji še delegati delavskega sveta delovne organizacije Rudnik lignita Velenje in ocenili njihov potek.
Udeležba na zborih je bila zelo dobra in delegati so z večino glasov sprejeli predlagane sklepe. Med drugim, da bodo osebni dohodki v mesecu januarju enaki kot v novembru, seveda za enako število opravljenih »šihtov« in ob dnevni poprečni proizvodnji 18.500 ton, pri čemer bodo upoštevali inflacijo v skladu z resolu-ciiskimi določili. Delavci rudnika se bodo prizadevno vključili v razreševanje odprte problematike odmer pokojnin za rudarje, vodstvo rudnika pa bo naredilo vse, da bodo rudarji in
Bodo naši otroci v snežni opojnosti uživali tudi med počitnicami?
Za uresničevanje razvojnih programov
Delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je na zadnji seji sprejel poročilo o poslovanju tega poslovnega sistema v obdobju januar—september 1985, obravnaval pa je še oceno rezultatov poslovanja za leto 1985 in usmeritve za leto 1986.
Pri obravnavi usmeritev za leto 1986 je bilo, med drugim, ugotovljeno, da so v delovnih organizacijah Gorenja upoštevali izhodišča za sestavo plana za leto 1986. V nekaterih delovnih organizacijah predvidevajo celo večji fizični obseg proizvodnje, kot je bil predviden v izhodiščih. Dokaj zahtevne naloge čakajo nove nosilce izvoza, posebej še delovno organizacijo Gorenje Bira iz Bihača, ki naj bi letos ustvarila 16 % izvoza sozda Gorenje.
Delegati delavskega sveta so opozorili, da je treba storiti vse, da bodo že ob koncu januarja uresničene zahtevne mesečne planske usmeritve, s čimer bo ustvarjena osnova za dosledno uresničitev proizvodnih in izvoznih nalog leta 1986. V vseh okoljih pa bodo potrebni ukrepi za obvladovanje stroškov. Podobno kot v Titovem Velenju pa naj bi še v drugih Gorenjevih delovnih
organizacijah razmislili o udarniških delovnikih za podporo investicijskim hotenjem in nameram, odpravo ozkih grl v proizvodnji, za vključevanje v širše solidarnostne akcije itd.
Delavski svet GORENJA SOZD je sprejel tudi pobudo delavcev Gorenja Bira, da bi že pred konstituiranjem delovne organizacije, priprave, zanj so že v teku, vključili njihove predstavnike v oblike samoupravnega odločanja v sozdu Gorenje, posebej še v delavski svet sozda Gorenje.
Na zadnji seji je delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje določil predlog samoupravnega sporazuma o združevanju .dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov delovnih organizacij tega poslovnega sistema. O samoupravnem sporazumu januarja odločajo zbori delavcev.
Predlog samoupravnega sporazuma predstavlja novo kvaliteto v vsebini odnosov v sozdu Gorenje. Delovne organizacije Gorenje bodo v prihodnje združevale delo in sredstva za uresničevanje razvojnih programov in programov tehnološke modernizacije posameznih delovnih organizacij oziroma sozda Gorenje. Na ta način bo delovnim organizacijam zagotovljena dolgoročna stabilna rast dohodka, povečevanje produktivnosti, omogočeno bo nenehno uvajanje inovacij, zagotovljen tržni prodor in povečanje izvoza.
Delovne organizacije Gorenja bodo, kot je predvideno, združevale za uresničevanje razvojnih programov v okviru sozda Gorenje del sredstev za reprodukcijo. Delavski svet sozda Gorenje pa bo določil srednjeročni in letni načrt razvojnih programov za prepotrebno tehnološko posodobitev in razvoj perspektivnih programov poslovnega sistema.
Delavski svet sozda Gorenje je na zadnji seji dal v javno obravnavo tudi osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana sozda Gorenje za novo srednjeročno obdobje 1986—1990.
sploh kolektiv o vsem pravočasno seznanjen, s čimer bodo še poglobili samoupravljanje.
Ob koncu izrednega zasedanja delavskega sveta DO je glavni inženir proizvodnje Avgust Terglav sporočil, da odstopa. Dejal je, da se je zato odločil zaradi zadnjih dogodkov v rudniku in slabega zdravja. Na seji članih DS njegovega odstopa niso obravnavali.
Na seji delavskega sveta delovne organizacije, kjer so vse predlagane sklepe sprejeli soglasno, so posebej poudarili, da je večina delavcev spoznala, da so bile zahteve na izsiljenih sestankih neutemeljene. Hkrati so obsodili nesamoupravni način reševanja odprtih vprašanj in dali vse priznanje tistim rudarjem oziroma delavcem, ki so pripomogli, da so bili zbori delavcev ustvarjalni. Na njih je bilo tudi potrjeno zaupanje vodstvu kolektiva, hkrati pa so ugotovili, da je nekaj posameznikov s svojim obnašanjem škodovalo ne le ugledu kolektiva, ampak celotne družbe. Izdelali bodo celovito analizo vzrokov, ki so povzročili prekinitev dela in sprejeli program nalog ter ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Delavski svet je sprejel tudi sklep ob upoštevanju odločitve zborov delavcev, da za iz-
plačilo osebnih dohodkov za mesec december veljajo že sprejeti sklepi delavskih svetov tozd in delovne skupnosti. Na seji so opozorili tudi na še vedno neurejene družbenoekonomske odnose v Elektrogospodarstvu Slovenije in se vnovič zavzeli za njihovo hitrejše razreševanje. Dejali pa so tudi, to je bilo posebej iznešeno tudi na izrednih zborih delavcev, da je treba njihovo delo tako organizirati, da bodo čimveč naredili v rednem, torej v 42-urnem delavniku. Ob koncu so člani delavskega sveta delovne organizacije pozvali celoten kolektiv k prizadevanjem za nadomestitev izpadle in doseganju čimvečje proizvodnje tudi v tem letu.	-vos-
TUDI V VEPLASU NEZADOVOLJSTVO
Tudi delavci velenjskega Veplasa so v torek zjutraj prekinili delo. Že decembra so na DS predlagali 30-od-stotno povišanje plač, česar pa DS ni mogel sprejeti. Na torkovem izsiljenem sestanku so ponovno zahtevali tolikšno povečanje OD. Tokrat so to sprejeli z obrazložitvijo, da jim to dovoljujeta tako letošnji proizvodi načrt, kot operativni načrt za januar, vendar s pogojem, da bo kolektiv uresničil vse s planom sprejete naloge-
Triodstotna rast proizvodnje
Industrijska proizvodnja seje v občini Velenje v letu 1985 gibala zelo različno. Tako meseca septembra in oktobra skorajda nismo več mogli upati, da bi dosegli triodstotno resolucijsko začrtano povečanje. Razveseljivo pa je, da so organizacije združenega dela novembra povečale proizvodnjo kar za 17,6 odstotkov v primerjavi z oktobrom in je tako znašalo skupno povečanje za obdobje januar—november 2,9 odstotka. Mesec december pa je znan po izredno visoki proizvodnji in sklepamo lahko, da je bilo tako tudi lani, zato že lahko upamo, da smo v letu 1985 dosegli 3 odstotno rast industrijske proizvodnje, to pa seveda pomeni, da smo uresničili resolucijsko usmeritev, (mz)
S februarjem dražje komunalne storitve
Lani smo v občini Velenje usklajevali cene komunalnih storitev kar trikrat in tako dosegli, da leta 1985 komunalna organizacija Vekos ne bo zaključila z izgubo, čeprav pa težav na področju posameznih dejavnosti individualne komunalne rabe in vzdrževanja stanovanjskega fonda kljub vsemu ni manjkalo. Tako bo lansko poslovno leto zaključila. vodooskrba z okoli 10 milijonov izgube, izpad dohodka beležijo tudi na področju kanal-ščice, na pokrivajo stroškov odvoza odpadkov, težave pa imajo še pri pokrivanju pogrebnih in pokopaliških storitev. Ob koncu leta so se povečali tudi stroški toplotne energije. Zaradi vsega tega seveda predlagajo takojšnjo povišanje cen komunalnih storitev. Njihov predlog so na zadnji seji obravnavali tudi člani izvršnega sveta, ki so komunalni
skupnosti predlagali, da sprejme še v tem mesecu dogovor o oblikovanju cen na tem področju v katerem naj opredeli dvakrat letno poviševanje cen. Seveda pa morajo biti povišanja v skladu z resolucijskimi usmeritvami.
Tako naj bi se že v mesecu februarju povečale cene komunalnih storitev za 30 do 40 odstotkov, seveda diferencirano za posamezna področja komunalne rabe. (mz)
najraje smučam v hlačah Elkroj
Golte—Smučarski klub Velenje
Tudi letos za Evropski pokal
Smučarski klub Velenje je doslej že dvakrat pripravil tekmovanje za Evropski pokal. Najprej predlani v slalomu za ženske in lani za moške. Obe tekmovanji so smučarski delavci izvedli odlično, zato jim je mednarodna smučarska zveza zaupala tudi organizacijo tretjega tovrstnega tekmovanja. Letošnje bo 26. februarja in sicer bodo tekmovali moški v slalomu iz petnajstih držav. Pokrovitelj tekmovanja bo tudi letos Gorenje.
Poleg tega si bomo letošnjo zimo lahko na Golteh ogledali še eno zanimivo tekmovanje, saj so Smučarskemu Klubu prvič zaupali tudi organizacijo državnega prvenstva za starejše
in mlajše pionirje v slalomu, veleslalomu in smuku. To tekmovanje bo od 7. do 9. marca.
Organizatorji želijo, tudi letošnje tekmovanje za Evropski pokal, enako za državno prvenstvo, kar najbolje izpeljali, zato se je prejšnji teden že sestal na prvi seji organizacijski komite, ki ga vodi Janez Živko in sprejel posamezna zadolžitve. Pričakujejo, da bo tudi letošnje tekmovanje za evropski pokal podobno kot prejšnji dve prispevalo k razmaknitvi alpskega smučanja na širšem celjskem območju, tudi tokrat bodo spremljevalcem ekip lahko predstavili del turistične ponudbe tega območja in proizvajalce športne opreme, (vos)
2. stran ★ flSS C3S
. OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje *	16. januar 1986
Za najlepši kraj
Titovo Velenje četrto
Ob koncu preteklega leta je svoje delo končala tudi posebna komisija Turistične zveze Slovenije. Njena naloga je bila poiskati najbolje urejen turistični kraj. To je bilo že 17 tekmovanje po vrsti.
Titovo Velenje je med turističnimi kraji osvojilo četrto mesto.
Takole so člani komisije zapisali v obrazložitvi: »Titovo Velenje se vsako leto uvrsti visoko. Letos nas je motila globoka rana, gradbena jama pod gradom, obnovitvena dela na gradu in premajhna skrb organizacij združenega dela za okolje ob njihovih objektih.
Da staro pokopališče že opuščajo, ni opravičilo, da ga tudi zanemarjajo, vendar je novo lahko kraju v ponos. Mesto je mlado, zato so urbanisti namenili dovolj prostora nasadom in zelenicam. Titovo Velenje ima elegantne trgovine, izjemne naprave za šport in sprostitev ter primerne pločnike s prehodi za pešce. Avtobusna postaja je vzorna, manj navdušeni pa smo bili pri pogledih po oknih, kjer bi bilo lahko več cvetja. Tega ni dovolj tudi na šolah, ki so sicer prijetne na pogled. Izjemna je vila Herberstein in njena okolica. Restavracija ob jezeru, bogatejša tudi za vinsko klet z veliko izbiro vin, prispeva k temu, da je Titovo Velenje prijetno in lepo mesto.«
Ocena je po eni strani laskava.
V njej pa ne manjka opozoril na nepravilnosti, ki niso tako velik zalogaj, da jih ne bi mogli odpraviti. Do koledarske pomladi je še nekaj časa. Prav bi bilo, da bi se vsi, ne le tisti, ki skrbe za urejenost okolja, do takrat organizirali in se dela na tem področju lotili temeljito. Že večkrat smo v občini dokazali, da lahko s skupnimi močmi storimo marsikaj. Čas je torej, da naloga — več bomo naredili za varstvo in urejeno okolje — iz oguljene fraze »preide« v naš vsakdanjik.
Kratka, a poučna, topla, pa ne ljubezenska zgodba
Četudi kdo pravi: »Kaj boste, saj ste delali zase,« pa je bilo delo krajanov Starega Velenja, ko -so se odločali, da bodo svoje hiše priključili na skupen vročevod, trdo.
Res je, da so nekaj sredstev za to dobili, kot je tudi res, da bi bilo teh veliko, veliko premalo, če ne bi ogromno prispevali tudi sami in napravili še več udarniških ur. Vsi. Tako so se zmenili.
V Straži, to pa je samo en zaselek krajevne skupnosti Staro Velenje, v katerem je 21 hiš, se že grejejo. Toplota prihaja iz radiatorjev, ki jih napaja skupni vod, še bolj toplo pa jim je, ker vedo, da so si to naredili
sami. Samo za sekundarni vod je morala vsaka hiša narediti 600 udarniških ur, za primarni vod pa še dodatnih 250 ur. Izračunajte, pa boste ugotovili, da bi delali kar 106 dni, če bi hodili na delo po 8 ur dnevno. Pa to efektivno, brez naslanja-nja na lopato. Predno pa so se odločili in zastavili, so se seveda dogovorili. Delati bo treba, delati. Zavestno so šli v to, tako, kot so se zavedali tudi tega, da kdo morda le ne bo mogel toliko delati, tisti bo pa plačal. Dogovorjeno, storjeno. Če ne bi bilo belih vran. Idealno. Skupni interes — skupno delo.
Toplota torej prihaja iz radiatorjev, toplo jim je pri srcu. Vroče pa je postalo, ko se je za-pletio. Ves ogorčen, pa kaj ogorčen, skrušen. presenečen,
jezen, ganjen, prilastkov bi se našlo še več, pa ne vem, če bi bili dovolj dobri, je prišel oni dan v naše uredništvo nekdo iz tega zaselka. Imena ne bomo navajali, ker to ni potrebno. Saj je tako, kot je govoril on, mislil ves zaselek. Razen enega. Tudi tega ne bomo imenovali.
Problem je namreč nastal, ko se je prav tako kot drugi krajani tudi sam, čeprav ni delal »ilegalno« priklopil na vročevod. Tako je bilo toplo tudi njemu. Pa ne dolgo, saj so njegovi sokrajani to tudi hitro ugotovili. Sledil je zbor krajanov te soseske. »Če bo plačal, potem bo toplo, če ne bo, potem ne bo. Dokler ne bodo poravnane obveznosti, ne more biti priklopa,« tako "nekako so
rekli na tem zboru. Sledil je izklop. No, tudi tu se je zapletlo, saj je vsa stvar prišla celo na postajo milice. Nič krivi akterji te igre, tako pravijo, so bili očr-njeni, glavni igralec pa je plačal, ko je ugotovil, da gre zares. Vmesnih sekvenc ne bo, ker niso prijetne. Pa tudi naš namen ni v opisovanju teh dogodkov. Bolj gre za to, da je tako nastala kratka, a poučna zgodba. Da pa bi to bila, si je želel tudi naš obiskovalec. »Rad bi samo vsem tistim, ki se bodo odločali za podobno akcijo, kot je bila naša, položil na srce, naj bodo previdni. Tako jim ne bo treba občutiti, kako boli, če si nekdo hoče prilastiti žulje drugih.«
mkp
Turistična zveza občine Velenje
Več pozornosti turističnemu razvoju
Z rezultati na področju turizma v občini Velenje ne moremo biti zadovoljni, saj ne znamo dovolj izkoristiti dane možnosti, pa čeprav imamo nekaj dobrih izkušenj iz preteklosti, ko so turisti zelo radi zahajali ob naše jezero in tudi v druge kraje Šaleške doline.
Zaselek Straža se zahvaljuje
V zaselku Straža v krajevni skupnosti Staro Velenje so danes, ko se grejejo, srečni. Ker pa vedo, da jim je do te sreče, kljub njihovemu delu, pomagala veliko organizacij bi se jim radi zahvalili. Da so akcijo toplifikacije lahko uspešno izvedli so jim pomagali in se jim zato zahvaljujejo: Delovni organizaciji ESO, hotelu Paka,
Zdravstvenemu centru, Tovarni usnja Šoštanj, Nami, Rudniku lignita Velenje, REK Družbenemu standardu, Geološkemu zavodu iz Ljubljane iz Trbovelj, predvsem pa jamomercem RLV, ki so jim vse meritve naredili zastonj in RLV tozdu Izobraževanje oziroma nekdanjemu RPP.
(mkp)
Širitev samskega doma
Glede na to, da so pogoji bivanjÄelavcev gradbeno industrijskega podjetja Vegrad v njihovem samskem domu na cesti Simona Blatnika v Titovem Velenju neustrezni, so se v tej delovni organizaciji odločili za dograditev tega doma. Zaprosili so za izjemno lokacijo in ob tem poudarili, da zmogljivosti samskega doma s tem ne povečujejo, temveč bodo izključno izboljšali bivalne razmere svojih delavcev. Člani izvršnega sveta so podali k tej izjemni lokaciji soglasje, delovna organizacija Vegrad pa si mora pridobiti še soglasje krajevne skupnosti Stara vas.
(mz)
Najboljši — učenci OŠ A. Aškerca
Sredi meseca decembra sta Turistična zveza Slovenije in Turistična poslovna skupnost Celje pripravili test o turizmu za učence, ki obiskujejo turistične krožke na osnovnih šolah.
Med 40 ekipami oziroma 80 učenci, ki so se udeležili tega testa, so se zelo izkazali učenci z osnovnih šol iz Titovega Velenja. V skupini odličnih je bila najboljša ekipa osnovne šole Antona Aškerca (Andreja Vivod, Milan Meža), pa tudi tretje mesto je
v tej skupini pnpadlo ekipi osnovne šole Antona Aškerca. V tej ekipi sta bila Nina Verzolak in Danilo Reher.
Med tistimi ekipami, ki so si prislužile oceno prav dobro, je bila na enajstem mestu ekipa osnovne šole Bratov Mravljakov (Aleš Sablatnik, Franci Cesar), med ekipami z oceno dobro, pa sta bili na tretjem in sedmem mestu ekipi osnovne šole Mihe Pin-tarja Toleda. V prvi ekipi sta bila Andreja Tajnik in Erik Mohor, v drugi pa Polonca Pirnat in Metka Skrt.
Oražje osemenjeva nje
Republiška poslovna skupnost za vel ìarstvo je sredi decembra pripravila nov izračun za osemenjevanj ovejih plemenic za letošnje leto. Skupaj z vsemi stroški, prevozom , paketom ilslug znaša nova cena osemenjevanja govedi v občinah Velenje in Mozirje 3.725 dinarjev. Seveda velja povedati, da sklada za intervencije v kmetijstvu prispevata za osemenjeno plemenico po 1.200 dinarjev, zato osemenjevanje rejce v obeh občinah s prvim januarjem velja 2.500 dinarjev.
Na področju Savinjsko-šaleške veterinarske postaje opravijo za prvo osemenitev povprečno 25 kilometrov, v ceno pa je med drugim vštet tudi paket uslug, ki zajema: prvo osemenitev in po potrebi še dve naslednji, zdravljenje plodnostnih motenj, vendar brez cene zdravil ter pregled na brejost. Zaradi verjetnih podražitev goriva v tem letu, pa se bo ta cena zaradi višje kilometrine žal še povečevala.
Prizadevanja turističnih organizacij so vse prevečkrat osamljena, vseeno pa lahko rečemo, da je Turistična zveza občine Velenje, ustanovljena je bila pred dvema letoma, opravila lani vrsto pomembnih nalog.
Za udeležence številnih Seminarjev in posvetovanj, ki so bila v občini, so pripravili propagandno gradivo turistične ponudbe občine. Skupaj z gospodarsko zbornico so organizirali posvetovanje o turizmu na Golteh, sodelovali pa so tudi na posvetovanju komunistov, ki delajo na področju turizma v celjski regiji. Pripravili so dve predavanji na katerih so predvajali tudi diapozitive in sicer o slovenski kulturni krajini in o tem, kako ustvariti pogoje za turizem v kraju.
Sodelovali so tudi s skupinami iz partnerskih mest. Tako so pripravili maja program bivanja za skupino iz Francije, za skupino telesno prizadetih mladincev iz Eslingena, organizirali pa so tudi mladinsko izmenjavo z Nemčijo in Francijo. Poleg tega so sodelovali pri organizaciji in izvedbi številnih prireditev ter opravili ocenitve Šoštanja, Šmartnega ob Paki, Titovega Velenja in Topollice za celjsko turistično zvezo.
Veliko pozornosti namenja Turistična zveza občine Velenje svojim mladim članom. Tako zelo aktivno deluje pri njej mladinski odsek turističnega društva. Lani so se med drugim udeležili razgovora mentorjev iz cele Slovenije o delovanju turističnega podmladka, o uvajanju turizma kot predmeta v šole in ustanavljanju mladinskih turističnih društev in krožkov. Njihovi mladi člani so se udeležili tudi tekmovanja na Kozjanskem v igrah brez meja. Osvojili so prvo mesto, udeležili pa so se tudi kvizov o znanju s področja turizma.
Ob koncu lanskega leta je pripravila Turistična zveza razgovor s predstavniki družbeno politične skupnosti. Na njem so med drugim govorili o neenotnosti na področju turistične dejavnosti v občini, ki je gotovo največja ovira za dosego boljših rezultatov. Sedaj se turistična zveza aktivno vključuje v oblikovanje planskih dokumentov za naslednje srednjeročno in dolgoročno obdobje za področje turizma. Za prihodnji mesec načrtujejo okroglo mizo o turizmu, na kateri bodo oblikovali program občinske turistične dejavnosti. Ena od najpomembnejših nalog pa bo tudi v tem srednjeročnem obdobju, ustanovitev turističnih društev v vseh turistično zanimivih krajih. Tako menijo, da bi bilo prav, da bi jih oblikovali v Smartnem ob Paki, Plešivcu, Šale-ku, morda pa tudi v Šentilju, (mz)
Gornja Savinjska dolina in njena ponudba
In vendar se nekaj premika
Pesem o izjemnih naravnih lepotah Gornje Savinjske doline in prav tako izjemnih možnostih razvoja turistične dejavnosti je zelo resnična, vendar jo po dolgoletnem gostobesednem razpravljanju o tem, brez kakršnihkoli večih dejanj seveda, znajo na pamet še tako zabiti vrabci na strehi ali kje drugje. Velikopotezni načrti na papirju in neskončne razprave o njih, turistov pač ne privabljajo in tudi dinarjev ne nosijo na kup, zato so zadnji dogovori nosilcev turistične dejavnosti v občini Mozirje dolgo pričakovano presenečenje in obet obenem, da se bo nekaj vendarle premaknilo.
Tudi na nedavnem posvetu na Golteh so se veliko pogovarjali o možnostih bodočega razvoja turizma v Gornji Savinjski dolini, na vso srečo pa so se dogovorili tudi, da morajo vsi nosilci turistične ponudbe v najkrajšem času pripraviti povsem konkretne načrte in programe, za letošnje leto seveda. Še najbolj razveseljivo je, da so to tudi storili.
Konec prejšnjega tedna so se namreč v Mozirju sestali predstavniki turističnih in gostinskih organizacij in s seboj prinesli svoje programe za popestritev letošnje turistične in druge ponudbe. Da ne bi bilo vse že kar prelepo, so poskrbeli nekateri predstavniki iz domačih logov, ki jih na sestanek ni bilo. Turistični raj Gornja Savinjska dolina letos sicer še ne bo, njenim obiskovalcem pa letos vendarle ne bi smelo biti .preveč dolgčas. Predlagane novosti so sicer bolj majhne, vendar samo na prvi pogled. Precej jih je namreč in dokaj pestre so, kar je za živahnejši turistični utrip, pa večji izkupiček tudi, še kako pomembno. Vse predlagane programe bodo še te dni dopolnili in jih uskladili, zato lahko upamo, da bo turizem končno le krenil na pravo pot.
Iz malega raste veliko, naj to velja tudi v tem primeru.
Pa poglejmo nekaj teh pomembnih malenkosti. Za dobro delovanje in poslovanje so v zadnjem času na Golteh veliko postorili, o čemer so se mnogi že prepričali, veliko seveda še morajo. Zato za letos načrtujejo le tisto, kar bodo zares zmogli. Tako je tudi prav. Novoletni slalom so že pripravili, vrsto sindikalnih tekem še bodo, presenečenje pripravljajo za pusta, pripravili bodo srečanje vseh lastnikov letnih in sezonskih kart, srečanje delovnih ljudi iz tistih delovnih orga-
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD
Jenkova c. 2, Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja VIZ VELENJE, TOZD Osnovna šola Gustav šilih, Vodnikova 3, Titovo Velenje objavlja prosta dela in naloge:
— kuharice, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in rokom za začetek dela 10. 2. 1986.
Pogoj: poklicna gostinska šola, zaželene so delovne izkušnje.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na naslov šole v roku 8 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po izteku roka za prijavo.
nizacij, ki imajo na Golteh de-pandanse, zmajarsko nedeljo z •republiškim prvenstvom in podobno. Pripravljajo tudi program šolskih izletov z naravoslovnimi dnevi, programe za organizirane skupine in še kaj.
Ne zaostajajo tudi v Gostinskem podjetju Turist, kjer so se v zadnjem obdobju tudi »prebudili«. Na prostoru ob Savinjskem gaju bodo letos vsaj enkrat tedensko pripravljali zanimive prireditve, prav tako na Ljubnem ob Savinji, pripravljeno imajo ponudbo organiziranih piknikov, plesni večeri v Mozirju in diskoteka v Nazarjah že živijo, s prvim majem pa bodo v Nazarjah odprli še slaščičarno in še bi lahko naštevali.
Tudi zasebni gostinci, vsaj nekateri, se pridno vključujejo v boljšo turistično ponudbo. Očiten je napredek pri dvigu kako-
vosti gostinskih prostorov, sob in ponudbe hrane. Menijo tudi, da se prehitro veča število bifejev, saj v mozirski občini pride en gostinski lokal že na 250 prebivalcev, povsod drugod pa je ta številka vsaj dvakrat večja. Radi bi tudi, da bi se dobra gostišča ponašala z dvema ali tremi svojimi kulinaričnimi posebnostmi, ne pa da kuhajo vsi in vse. Moti pa jih, da je mozirska občina med zadnjimi v Sloveniji, ki nima ocenjevanja lokalov.
Nosilec usmerjene in celovite turistične propagande za Gornjo Savinjsko dolino je Kompas, ki mu načrtov tudi ne manjka. Letos bo kreditiral izgradnjo in obnovo nočitvenih zmogljivosti v Žekovcu, v Lučah in Gornjem gradu, načrtuje obnovo levega brega Savinje v Mozirju s teniškimi igrišči, ponatis prospekta Gornje Savinjske doline in podobno, pri vsem tem pa bo jasno nujno sodelovanje tudi vseh ostalih nosilcev. Kompas bo letos Gornjo Savinjsko dolino predstavljal širom po domovini, pa v Avstriji, Italiji, Švici in drugod.
Toliko za zdaj. Ob vseh že ustaljenih prireditvah in ob vsem drugem, je že kar veliko. Upaj-. mo, da vsaj tokrat ne bo preveč.
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD
Jenkova c. 2, Titovo Velenje
Svet «ole TOZD Osnovne iole Veljko Vlahovič, Efenkova cesta 60, Titovo Velenje objavlja razpis za imenovanje:
RAVNATELJA
Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne, z zakonom o osnovni šoli, z zakonom o združenem delu in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini določene pogoje in je:
—	učitelj, ki izpolnjuje pogoje 96. člena zakona o osnovni šoli, ali vzgojitelj, ki ima višjo izobrazbo vzgojiteljske smeri, šolski svetovalni ali drugi strokovni delavec v vzgojnoizobraže-valnem delu, ki ima ustrezno visoko ali višjo izobrazbo.
Poleg teh mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	imeti mora najmanj 5 let delovnih izkušenjv vzgojnoizobra-ževalnem delu;
—	opravljen strokovni izpit;
—	imeti mora aktiven in pozitiven odnos do pridobitev socialistične revolucije, do samoupravljanja, do pridobitev NOB, do krepitve in razvijanja bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, do politike neuvrščenosti ter do interesov družbene samozaščite in vseljudske obrambe;
—	njegove strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti morajo jamčiti, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog v TOZD.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v zaprti kuverti na naslov šole z oznako »za razpisno komisijo«.
Rok za prijavo je 20 dni od dneva objave razpisa. O izbiri pa Dodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po imenovanju.
»NAŠ ČAS«, glasiloSociali-stične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 60 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 2.700 dinarjev (na mesec 240 dinarjev), za tujino 4.950 dinarjev.
Ziro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.

16. januar 1986	* Titovo Velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas ★ stran 3
Občina Velenje
skupščinske
Priprave na volitve '86
Vsebinske priprave na volitve smo pričeli v naši družbenopolitični skupnosti konec leta 1984, organizacijske in kadrovske pa v pomladanskih, še zlasti pa v jesenskih mesecih leta 198S.
Aktivnosti so potekale vzporedno s pripravo referenduma za 4. samoprispevek, programsko volilnimi konferencami DPO in pripravo srednjeročnih in dolgoročnih planov. V temeljnih okoljih so večkrat kritično spregovorili o družbenoekonomskem in družbenopolitičnem trenutku v njihovih okoljih in širše. V letošnjem letu smo dobili veliko konstruktivnih pobud za nekatere spremembe pri oblikovanju delegacij in organiziranost skupščin SIS.
Prav gotovo imamo ob teh volitvah možnost za kvalitetne spremembe, ki bodo omogočile takšna vodstva v delegatskih skupščinah, da bo prišlo do veljave znanje, poštenost in pripravljenost ljudi za razvijanje te naše socialistične samoupravne ureditve. Smeleje moramo pritegovati mlade in hkrati v odnosih do mladih prevzeti nase več tveganja. In še nečesa se moramo zavedati, da je pogoj za vsakršen uspeh v političnem delu predvsem kolektivnejše delo in večja demokratizacija.
Kvalitetne kadrovske priprave na volitve zahtevajo torej široko demokratično frontno evidentiranje in odgovorno ter usklajeno aktivnost vseh DPO.
Tudi v naši DPS še nismo dosegli stalnega in sprotnega evidentiranja kadrov za odgovorne družbene funkcije in družbenopolitične funkcije ter smo se tudi tokrat srečevali s slabostjo, da smo intenzivirali evidentiranje v temeljnih okoljih šele septembra, oktobra in novembra.
Ob tem je potrebno posebej poudariti, da je ob tem teklo evidentiranje in kasneje volitve v DPO, kar je p<ovzročalo v tozdih in KS nekaj zimede in nerazumevanja.
V temeljnih okoljih so se dobro odzvali in evidemtirali veliko število posameznikwv za najodgovornejše funkcije w občini in republiki. Seveda ob tcem ne moremo negirati dejstva, da je v nekaterih O^D, pa tudi w KS, evidentiranje potekalo v ozktih skupinah in da družbenopolitiččne organizacije v teh okoljih nisoo na takšne nepravilnosti vedno (»dreagirale.
Najbolj nepoasreden interes delavcev in občanoov je bil zanesljivo izražen ob evidentiranju možnih kandidatov za (člane delegacij. Iz ocen, ki so jitih predvsem v KS sprejeli na zaddnjih programskih sejah krajevnih i konferenc SZDL v novembru in ddecembru, je zaznati, da krajanonm oz. občanom ni vseeno, kako j<je neka delegacija delovala in kakko je prenašala interese občanov t v skupščine — tako družbenopolitične skupnosti kot v interesne s skupnosti. Pa tudi med mandatnim m obdobjem so bile v marsikateri s sredini opravljene dopolnilne volibitve delegatov za interesne skupnoststi. Četudi smo se v zadnjem obdobtbju vse pogosteje srečevali z nesleklepčnimi skupščinami interesnihh skupnosti, lahko ocenjujemo, če e bomo s prakso stalnega izraža:anja interesov delavcev in občannov in preverjanja delovanja deleggacij in učinkovitosti oz. odzivnos>sti predlogov delegacij v skupščirinah nadaljevali — lahko v nasledrinjem mandatnem obdobju pričakuujemo večjo kvaliteto delegatskegga odločanja, seveda bo potrebno > še zlasti, če bomo metode in obliktte delovanja ter koordinacijo delaa v skupščinskem delu izboljšali.
Do 30. 11. 1«I985 je' bilo v naši družbenopolitiččni skupnosti evidentiranih:
—	za skupščičino občine 1957,
—	za skupščine SIS 6381 delegatov.
Skupaj je biltlo torej evidentiranih 8406 možnhih kandidatov. Če analiziramo strirukturo evidentiranih možnih kaandidatov ugotovimo, da je:
3070 žensk ooz. 36,52 %
—	680 pripaadnikov drugih narodnosti oz. 7,223 %
—	1652 do i 27 let starih oz. 19,66% in
—	1803 članiii Z K oz. 21,45%.
Izoblikttvanihh je bilo 648 predlogov za eviddentiranje možnih kandidatov za e nosilce odgovornih
funkcij na nivoju občine, in sicer >
—	170 za skupščino občine in
—	478 za skupščine SIS.
Za evidentiranje nosilcev funkcij v republiških skupščinah je bilo podanih IIS predlogov.
Pri tem je bilo dosledno upoštevano in spoštovano načelo, da lahko poda pobudo za evidentiranje možnega kandidata za nosilca družbene funkcije vsak posameznik, samoupravni organ, delegacije, DPO ter družbene organizacije ter da za evidentiranje posameznika ni potrebna njegova privolitev, ker je evidentiranje družbeno priznanje za njegovo delo in aktivnost ter tako le podlaga za nadaljnji kandidacijski postopek.
Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu OK SZDL, ki je odgovoren za spremljanje uresničevanja načel in meril kadrovske politike v občini, je predlagal organom vseh DPO v občini, da se ob volitvah 1986 dosledno spoštujejo-naslednji principi, merila ter kriteriji, ki so jih organi DPO tudi v celoti sprejeli:
—	Da lahko na osnovi ustavnih dopolnil traja mandat nosilca odgovorne družbene funkcije največ 4 leta, pri čemer se šteje mandat od prvih skupščinskih volitev ob načelu 2 + 2 (razen pri predsedniku IS, kjer je mandat 4 leta brez možnosti ponovne izvolitve);
—	da se praviloma preprečuje prehod iz družbenopolitične na oblastveno funkcijo in obratno; ob tem je potrebno upoštevati načelo kontinuitete dela;
—	da se v največji možni meri izogibamo kopičenju funkcij pri posameznikih;
—	da se pospeši prehajanje kadrov iz združenega dela na družbene funkcije in po preteku mandata nazaj v združeno delo:
—	da se pri kadrovanju na vseh nivojih v največji možni meri uresniči pobuda o kolektivnem delu in odgovornosti pri delu posameznih organov;
—	da se pri vseh organih upošteva tudi formalna omejitev ponovitve 3. delegatskega mandata;
—	da poslovodni organi ne morejo biti izvoljeni v delegacijo za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in za druge funkcije iz delovne sredine, kar pa ne pomeni, da niso odgovorni za delo delegacij v organizacijah združenega dela.
Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in Predsedstvo OK SZDL ugotavljata, da vsi nosilci evidentiranja pri oblikovanju pobud za evidentiranje, niso upoštevali pravno-formal-nih in družbeno verificiranih načel in meril omejitev, zato ni bilo moč upoštevati naslednjih predlogov evidentiranih možnih kandidatov za nosilce funkcij v skupščini občine Velenje in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti.
ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE:
Jože Kandolf, Nada Zavolo-všek-Hudarin, Pane Semečnik, Kristian Hrastelj
ZA PREDSEDNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA:
Drago Blagus, Martin Budna, Peter Habjan, Marjan Jerič, Silvo Koprivnikar, Dragica Kotnik, Peter Krapež, Borut Meh, Štefan Oštir, Marjan Urbančič, Jože Zaje, Janez Zore,
ZA NAMESTNIKA PREDSEDNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA:
Borut Meh, Franc Žemva
ZA PREDSEDNIKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI:
Roman Ledinek
ZA PREDSEDNIKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA:
Zdenka Berlot, Franc Druks, Majda Gaberšek, Herma Groz-nik, Silvo Koprivnikar, Vladka Korošec, Božidarka Kortnik, Anica Kristan, Jože Krk, Marjana Koren, Roman Ledinek, Janko Lukner, Karel Seme, Jože Meh, Srečko Meh, Janez Pukl, Albin Repše, Jože Veber, Marjan Žagar, Janez Živko
ZA NAMESTNIKA PREDSEDNIKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA:
Marjana Koren, Vladka Korošec, Jože Krk, Albin Repše, Janez Pukl, Karel Seme, Drago Srne, Nada Zavolovšek-Huda-rin, Marjan Žagar, Jože Ževart
SAMOUPRAVNE INTERESNE
SKUPNOSTI:
KULTURNA SKUPNOST:
za predsednika skupščine Emil Hartner
—	za predsednika zbora izvajalcev: Mira Preložnik, Rado Slane, Angela Vutkovič
RAZISKOVALNA SKUPNOST:
—	za predsednika skupščine: Stojan Povh
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST:
—	za predsednika zbora uporabnikov: Martin Budna, Jože Groznik
— za predsednika zbora izvajalcev: Jože Groznik, Ivan Marin, Franc Rogan, Drago Šulek, Marija Žužek
OBČINSKA ENOTA SPIZ:
—	za predsednika: Rajko Er-menc
TELESNO-KULTURNA SKUPNOST:
—	za predsednika zbora izvajalcev: Alojz Bole
ZDRAVSTVENA SKUPNOST:
—	za predsednika skupščine: Miran Ahtik, Ciril Grebenšek
—	za predsednika zbora uporabnikov: Črt Urbašek
—	za predsednika zbora izvajalcev: Miloš Ležaič, Janez Poles, Ivan Zupane
SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA:
—	za predsednika zbora izvajalcev: Jelka Fužir, Božidarka Kortnik
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA:
—	za predsednika skupščine: Elfrida Ambrožič
—	za predsednika zbora izvajalcev: Dušan Dolinar
STANOVANJSKA SKUPNOST:
—	za predsednika zbora izvajalcev: Ivo Krofiič, Jakob Prese-čnik, Jože Zec
KOMUNALNA SKUPNOST:
—	za predsednika skupščine: Roman Ledinek
—	za predsednika zbora uporabnikov: Roman Ledinek
—	za predsednika zbora izvajalcev: Jože Miklavc
TEMELJNA VODNA SKUPNOST:
—	za predsednika zbora izvajalcev: Franc Druks
EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI ZA DELEGATE V DRUŽBENO POLITIČNI ZBOR OBČINSKE SKUPŠČINE
Evidentirane možne kandidate so predlagali organi DPO: OK SZDL Velenje, OK ZKS Velenje, OK ZSMS Velenje, OS ZSS Velenje in OO ZZB NOV Velenje. Pri oblikovanju predlogov evidentiranih možnih kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru so družbenopolitične organizacije upoštevale dogovorjene principe, merila in kriterije kadrovske politike in določila svojih aktov, ki opredeljujejo kandidacijski postopek, vlogo in funkcijo delegatov družbenopolitične organizacije v družbenopolitičnem zboru. Delegati družbenopolitične organizacije v družbenopolitičnem zboru so lahko samo tisti, ki imajo status izvoljenega člana organa DPO. Zaradi tega določila je bila pri evidentiranju možnih kandidatov upoštevana tudi nadaljnja kadrovska sestava organov družbenopolitičnih organizacij, upoštevaje možnosti izvolitve v te organe in nadaljnje naloge družbenopolitičnih organizacij za krepitev vloge družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL:
Miran Ahtik, Drago Bahun, 1 Martin Budna, Alojz Kikec, Jože I
Krk, Leopolda Lukič, Olga Medved, Branko Sevčnikar, Ivan Stropnik, Karli Stropnik, Anton Šeliga, Franc Vedenik, Mirko Vranjek, Bruno Zagode;
OBČINSKA KONFERENCA ZKS:
Franc Avberšek, Janez Basle, Irena Brložnik, Jože Čurčič, Zdenka Kodrič, Miloš Ležaič, Jože Rovšnik, Drago Seme, Barbara Tori, Brane Trnovšek, Vlado Videmšek;
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS:
Anton Brodnik, Darko Bujan, Bogdan Gregorin, Miran Kopu-šar, Valerija Oremuž, Saša Piano, Branko Smagaj, Iztok Šimek
OBČINSKI ODBOR ZZB
NOV:
Franc Hudomalj, Branimir Peer, Jože Povše
OBČINSKI SVET ZSS:
Ciril Grebenšek, Aleksander Kneževič, Branko Kranjčec, Borut Meh, Vida Purnat, Ivan Soto-šek, Franc Škarja, Franc Trebše, Mira Videčnik
SEZNAM EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV ZA NAJODGOVORNEJŠE FUNKCIJE V DPS IN SIS V OBČINI VELENJE ZA SKUPŠČINSKE VOLITVE 1986 - EVIDENTIRANI DO 15. 12. 1985
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
Franc Avberšek, Marjan Gaberšek, Ivo Gorogranc, Andrej Grebenšek, Teodor Jelen, Franjo Korun, Peter Krapež, Marcel Medved, Borut Meh, Srečko Meh, Janez Miklavčič, Alojz Na-potnik, Franc Novak, Janez Poles, Dragan Rogič, Tone Šeliga, Drago Sulek, Jože Veber, Franc Žferdin, Janez Živko
PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VELENJE:
Ivo Gorogranc, Andrej Grebenšek, Emil Hartner, Tone Hla-din, Alojz Hudarin, Borut Meh, Janez Miklavčič, Franc Novak, Alojz Saje, Tone Šeliga, Drago Šulek, Andjelko Tičič, Jože Ve-bèr, Mira Videčnik, Janko Vovk
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE VELENJE:
Miran Arzenšek, Franc Avberšek, Drago Bizjak, Marjan Gaberšek, Andrej Grebenšek, Tone Hladin, Vili Jelen, Štefka Kor-deš, Peter Krapež, Andrej Kržič, Janko Lukner, Borut Meh, Franc Mókotar, Tone Šeliga, Jože Veber, Franc Vedenik, Erika Ver-šec, Jaro Vrtačnik, Jože Zaje, Franc Zerdin
PODPREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA:
Miran Arzenšek, Rudolf Ga-brovec, Andrej Grebenšek, Jože Mraz, Albin Repše , Venčeslav Svoljšak, Erika Veršec, Jože Zaje
ČLANI IZVRŠNEGA SVETA:
Drago Bizjak, Vladka Kaiser, Ivo Klobčar, Štefka Kordeš, Andrej Kržič, Jože Mraz, Majda Naglost, Gvido Omladič, Janez Poles, Pane Semečnik, Karel Stropnik, Venčeslav Svoljšak, Drago Šulek, Jaroslav Vrtačnik, Jože Zaje
PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA:
Mato Blagus, Irena Berložnik, Franc Druks, Janez Erhart, Herma Groznik, Alojz Hudarin, Iztok Hudomalj, Ivo Kadliček, Alojz Kovše, Janez Lekše, Janko Lukner, Srečko Meh, Boris Mo-čilnik, Aca Poles, Janez Pukl, Franci Rat, Franc Škarja, Brane Ternovšek, Edo Uranjek, Jurij Veršec, Franc Žerdin, Mirko Žolnir
NAMESTNIK PREDSEDNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA:
Janez Erhart, Herma Groznik, Rok Grudnik, Tone Hladin, Franci Rat
PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA:
Miran Ahtik, Drago Bahun, Irena Berložnik, Branko Krajn-
čec, Jože Povše, Franc Vedenik, Mira Videčnik
NAMESTNIK PREDSEDNIKA
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA:
Branko Krajnčec, Jože Povše, Franc Trebše, Franc Vedenik,
PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI:
Herman Arlič, Janez Beričnik, Milojka Gjerkeš, Ivo Gorogranc,
Dušan Janežič, Božidarka Kor-Thik, Jože Krk, Ferdo Kukovec, Jože Lekše, Leopolda Lukič, Janko Lukner, Jože Meh, Martin Primožič, Vida Purnat, Karel Stropnik, Božena Steiner, Tone Šeliga, Jože Veber, Viki Zager, Janez Živko
PODPREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI:
Božidarka Kortnik, Karel Stropnik
SAMOUPRAVNE INTERESNE
SKUPNOSTI:
KULTURNA SKUPNOST:
—	predsednik skupščine : Alenka Avberšek, Karel Čretnik, Mira Čretnik, Vlado Donaj, Peter Geršak, Vane Gošnik, Barbara Grebenšek, Karel Kordeš, Rafael Kovač, Peter Krapež, Jože Meh, Boris Močilnik, Natalija Nedeljko, Leopold Rober, Franjo Slemenšek, Rado Slane, Stane Tepej, Milan Valenčak, Wado Vrbič, Zlata Zevnik, Mija Žerjav, Danica Ževart, Stane Žula
—	predsednik zbora uporabnikov: Alenka Avberšek, Jožica Fe-renc, Vane Gošnik, Boris Jukič, Alojz Kajba, Mija Kermperle, Janez Kraševec, Irena Omladič, Jožica Pantner, Mira Preložnik, Rado Slane, Mile Trampuš, Zin-ka Vohar, Duška Založnik, Zlata Zevnik, Stane Žula
—	predsednik zbora izvajalcev: Karel Čretnik, Vlado Donaj, Jože Hudales, Boris Močnik, Lija Modrijan, Branko Škruba, Vinko Šmajs
RAZISKOVALNA SKUPNOST:
—	PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Ciril Bezlaj, Miro Bukvič, Ivan Česnik, Jože Hrastnik, Jože Hribar, Matjaž Jamnikar, Mitja Jenko, Ludvik Maly, Janko Me-ža, Adi Miklavc, Bojan Penšek, Rajko Pire, Tone Šeliga, Mile Trampuš, Marjan Urbančič, Albin Vrabič, Jaro Vrtačnik, Bojan Zorko, Franc Žerdin, Mirko Žolnir
IZOBRAŽEVALN SKUPNOST:
—	predsednik skupščine: Drago Bahun, Herma Groznik, Jože Groznik Emil Hartner, Rozika Hribar, Tone Kugonič, Borut Meh, Viktorija Pirnat, Aca Poles, Martin Pustatičnik, Vida Robida, Jože Rovšnik, Drago Šulek, Franc Trebše, Mira Videčnik, Franc Žerdin, Neva Žohar
—	predsednik zbora uporabnikov: Iztok Holešek, Jože Hribar, Rozika Hribar, Damjan Kljajič, Jože Meh, Branko Miklič, Dane Naraločnik, Viktorija Pirnat, Mira Preložnik, Vida Robida, Lju-biša Savovič, Emil Strnad, Milan Tepej
—	predsednik zbora izvajalcev:
Andrej Centrih, Zdenka Kodrič, Majda Lesničar, Borka Ostrovrš-nik, Mira Preložnik, Tone Skok, Silva Šafarič, Magda Žist, Dragica Žohar
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE:
—	predsednik skupščine: Miran Ahtik, Alenka Čas, Jože Čas, Husein Džuherič, Silva Globa-čnik. Dane Naraločnik, Franc Novak, Milka Šinkovec, Slava Škerjanec, Lado Zakošek, Marija Žužek
—	namestnik predsednika: Miloš Ljubojevič, Dane Naraločnik, Vida Robida, Milka Šinkovec, Marija Žužek
ZBOR DELEGATOV V OBČINSKI ENOTI SPIZ:
—	predsednik: Jože Angeli, Herman Arlič, Jure Beričnik, Franjo Bujan, Alojz Hudarin st.,
'Viljem Kerìn, Srena Kurnik,
Franc Lesnik, Miro Lešnik, Ludvik Maly, Štefan Matvoz, Anton Močilnik, Dane Naraločnik, Rudi Pahole, Anica Podlesnik, Maks Podlesnik, Erno Rahten, Jože Vučina, Stane Žula
—	namestnik predsednika: Martin Primožič, Erno Rahten, Rudolf Sevčnikar, Jože Vučina
TELESNO-KULTURNA SKUPNOST:
—	predsednik skupščine: Jože Aljaž, Herman Arlič, Franc Dolar, Vlado Donaj, Karlo Fučik, Marjan Gaberšek, Maijan Jerič, Marjan Klepec, Matjaž Natek, Franc Plaskan, Jože Prislan, Miro Pruš, Janez Pukl, Zlatko Ra-dovanovič, Roman Raško, Breda Rebič, Mustafa Topčič, Janez Živko
—	predsednik zbora uporabnikov: Metka Andročec, Jože Angeli, Jože Čas, Jože Fučik, Jakob Grošelj, Jože Kavtičnik, Drago Napotnik, Milan Ocepek, Mojca Osredkar, Boris Petrovski, Janez Pukl, Roman Raško, Bernarda Roškar, Peter Sedovnik, Raj-mund Vaici
—	predsednik zbora izvajalcev: Franc Dolar, Janez Erhart, Rozika Frankovič, Jože Kavtičnik, Karla Koželj, Jože Prislan, Martin Štajner, Ždenko Taušič, Janez Živko
ZDRAVSTVENA SKUPNOST:
—	predsednik skupščine: Ciril Grebenšek, Milica Kovač, Miro Lešnik, Franc Ojsteršek, Janez Poles, Franci Rat, Marica Roškar, Franc Škarja, Črt Urbašek, Stane Vičar, Marjan Zadravec — predsednik zbora uporabnikov: Dušan Čas, Herma Groznik, Ciril Joger, Danijel Knez, Franc Ojsteršek, Cvetka Pirnat, Rado Sivka, Srečko Šušteršič, Ziba Trampuš, Avgust Vohar;
—	predsednik zbora izvajalcev: Ana Jevšek, Bogomila Krajnc-Roškar, Margareta Seher-Zpan-čič, Jože Zupančič Alojz Žičkar
SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA:
—	predsednik skupščine: Milena Ahtik, Rudi Bajec, Vladka Blagus, Marjana Čelofiga, Jelka Fužir, Zdenka Kodrič, Karel Kordeš, Marija Lešnik, Marcel Medved, Stanka Miklavžina, Anton Močilnik, Franc Ojsteršek, Jelena Pečovnik, Aca Poles, Maks Podlesnik, Vinko Preložnik, Jožica Pehar, Mira Videčnik, Stane Žula.
—	predsednik zbora uporabnikov: Milena Ahtik, Rudi Bajec, Vladka Blagus, Zdenka Berlot, Vladka Jan, Vladka Korošec, Božidarka Kortnik, Boris Magdič, Franc Ojsteršek, Irena Pilih, Vi- . da Robida, Majda Türk, Fanika Vrabič, Angela Vutkovič, Zofija Zagoričnik, Lojzka Zaleznik.
—	predsednik zbora izvajalcev:
Julijana Marinšek, Vera Šinigoj.
OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA:
—	predsednik skupčine: Milena Ahtik, Rudi Bajec, Marjana Čelofiga, Jelka Fužir, Herma Groznik, Emil Hartner, Karel Kordeš, Anica Lekše, Franc Lesnik, Marija Lešnik, Leopolda Lukič, Lidvik Maly, Franc Novak, Saša Oprešnik, Anica Podlesnik, Martin Primožič, Cveta Pušnik, Danica Tašler, Angela Vutkovič, Janko Ževart, Stane Žula.
—	podpredsednik: Milena Ahtik, Andreja Fricelj, Milojka Gjerkeš, Franc Lesnik, Mirar Sagmeister, Lojzka Zalenik.
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA:
—	predsednik skupščine: Dragica Ačko, Dragica Draž, Majda Gaberšek, Zdenka Jakopanec, Marica Močilnik, Zinka Mo škon, Majda Naglost, Helga No vak, Saša Obrešnik, Vida Purnet Božena Šušteršič.
— predsednik zbora uporabnikov: Nani Črešnik, Darinka Kac, Milena Kukovec-Bajc, Nevenka Meh, Teo Obreza, Bojka Taušič. Zdenka Terglav, Marjana Zage de, Mira Zakošek, Marjana Ziv ko.
—	predsednik zbora izvajalce
Sonja Ferme, Majda Glav
i	Dalje na 4. strar:
'4. stran ★ naS CSS
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Titovo Velenje ir	16. januar 1986
Elektrokovinarska oprema
Priprave na skupščinske volitve '86
(nadaljevanje s 3. strani.
Cvetka Jaklič, Helga Novak, Irena Pavčnik, Marija Žnidar.
STANOVANJSKA SKUPNOST:
—	predsednik skupščine: Jože Čas, Anton Dobovičnik, Franjo Gjerkeš, Andrej Grebenšek, Anton Grosman, Anton Groznik, Alojz Hudarin, Iztok Hudomalj, Zdenka Jerič, Silvo Koprivnikar, Franc Košec, Gvido Ovniček, Stane Prašnikar, Franc Slatinšek, Ivan Sotošek, Avgust Sušeč, Anton Šeliga, Franc Šlutej, Ivan Tajnšek, Jože Veber, Jože Zec.
—	podpredsednik zbora uporabnikov: Albin Amon, Janez Avberšek, Darinka Cavnik, Ja nez Dolane, Anica Hudournik, Štefan Hutinski, Josip Ivančič, Milica Kovač, Edo Krajšek, Olga Pašič, Edo Stropnik, Avgust Sušeč, Bruno Zagode.
—	predsednik zbora izvajalcev:
Anton Apat, Mato Blagus, Josip Ivančič, Milan Ramšak, Franc Slatinšek.
KOMUNALNA SKUPNOST:
—	predsednik skupščine: Miran Ahtik, Alojz Batič, Alojz Fili-pančič, Andrej Grebenšek, Tone Hladin, Franc Lelen, Jeon Kau-zar, Silvo Koprivnikar, Franc Kričej, Matjaž Natek, Saša Oprešnik, Erno Rahten, Franc Tamše, Miha Uranjek, Vlado Vi-demšek, Janko Vovk, Jože Vovk.
—	predsednik zbora uporabnikov: Alojz Batič, Gabro Cverlin, Stane Čanžek, Božo Deljčnjak, Alojz Filipančič, Pavla Golob, Tone Hladin, Milan Jurak, Ivo Kadliček, Silvo Koprivnikar, Rafko Kopušar, Vesna Markoja, Rudi Olup, Zdenka Pocajt, Franc Repinc, Marko Savinek, Rudi Vrčkovnik, Tone Žovlje.
—	predsednik zbora izvajalcev:
Branko Krajnčec, Branko Nago-de, Milan Ramšak.
SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽARI:
— predsednik skupščine: Tone Berložnik, Edo Hudournik, Franc Martinšek, Milan Pačnik.
Martin Pečečnik, Franc Rat, Jože Vovk, Oto Zaverla.
—	predsednik zbora uporabnikov: Vili Bovha, Tone Brodnik, Stane Brunšek, Ivan Dolinšek, Anton Golob, Alojz Hrustelj, Karel Koželj, Tone Pirmanšek, Branko Rednak.
—	predsednik zbora izvajalcev:
Tone Berložnik, Milan Kretič, Herman Lešnik, Avgust Oblak, Egidij Petretič, Ivan Rakun.
TEMELJNA VODNA SKUPNOST:
—	predsednik skupščine: Breda Arlič, Stane Divjak, Anton Golob, Henrik Jonko, Ivan Ko-lar, Oto Mravljak, Franc Puc, Jože Rajer, Franc Slatinšek.
—	predsednik zbora uporabnikov: Vili Bovha, Stanislav Dolar, Vinko Ježovnik, Henrik Jonko, Marinko Mandič, Tone Šeliga.
—	predsednik zbora izvajalcev:
Alenka Klincov, Rajko Pukl.
SKUPNOST ZA CESTE:
—	predsednik skupščine: Gabro Cverlin, Ivan Gaber, Rajko Peciga, Franc Planine, Pavel Planine, Franci Rat, Bernard Skar-lovnik, Karel Stropnik, Venče-slav Svoljšak, Vlado Videmšek.
—	predsednik zbora uporabnikov: Vili Jagodič, Melhior Ma-zej, Rudi Olup, Franc Planine, Pavel Planine, Franci Rat, Karel Stropnik, Tone Tajnšek.
—	predsednik zbora izvajalcev:
Peter Šepetavc, Ludvik Tomin-šek, Vlado Videmšek.
Prva naloga DPO v KS in OZD je, da do 25. 1. 1986 skliče-jo seje predsedstev KK SZDL in IO ZSS, kjer bodo opravili naloge, ki jih določa volilni pravilnik.
Sicer pa bomo do 10. 2. 1986 vodili široko in demokratično razpravo o vseh možnih evidentiranih kandidatih. V razpravi se bomo javno izrekali o kandidatih, na mesto neustrezno evidentiranih bomo predlagali druge. Z vso odgovornostjo bomo pristopili k tej nalogi, če želimo začeti uresničevati tolikokrat deklarirano stališče: NA NAJODGOVORNEJŠA MESTA - NAJSPOSOBNEJŠE KADRE.
Občinska organizacija ZKS Velenje
Zakaj je med komunisti manj mladih?
V poročilu o delu občinske organizacije ZKS Velenje v preteklem mandatnem obdobju smo lahko prebrali nekaj zanimivih podatkov tudi o gibanju članstva v tem obdobju.
V	159 osnovnih organizacijah, kolikor jih je delovalo v letu 1985, je vključenih 3738 članov, kar je 1,6 odstotkov manj, kot ob zadnji volilni konferenci.
V	zadnjih letih število novos-prejetih članov v vrste Zveze komunistov nazaduje. To je razvidno iz primerjave med novospre-jetimi od leta 1978, ko je bilo teh še 182 pa do lanskega leta, ko je v vrste komunistov stopilo samo 19 novih članov. Čeprav je v gradivu ob tem podatku zapisano, da je naš cilj kvalitetna obnova članstva, kar je vsekakor pravilna usmeritev, pa je lahko vzrok za tako majhno število novospre-jetih tudi drugje. Morda to po-jasnuje že starostna struktura članstva. Ali je mogoče, da se je delež mladih do 24. leta starosti od leta 1981 do danes skoraj prepolovil? Največji delež med komunisti je tisti, ki so stari od 25 do 34 let, ta delež ostaja v primerjalnih obdobjih približno enak, zato pa se rahlo povečuje delež komunistov v starostni strukturi od 35 do 49 let, najbolj pa se poveča pri komunistih, ki so starejši od petdesetih let. Poprečna starost občinske organizacije se je torej povečala. V nadaljevanju tega poročila lahko beremo, da je to staranje občinske organizacije posledica premajhne aktivnosti med mladimi. Verjamemo, saj tudi v okoljih,
kjer je največ mladih, sprejema v vrste zveze komunistov praktično ni!
Približno enako ostaja razmerje med moškimi in ženskimi člani zveze komunistov v občinski organizaciji. Tri četrtine je moških, četrtina ženskih članov. Po socialnem poreklu je največ članov iz delavskih in kmečkih družin. Tudi struktura po strokovni izobrazbi članstva se ni bistveno spremenila. Rahlo se je povečalo le število članov z visoko in srednjo izobrazbo, zmanšalo pa število delavcev, kar je prisotno v celotni zvezi komunistov in kar si tudi zasluži posebno pozornost.
Od leta 1982 pa do lani se je povečalo število vzgojno političnih ukrepov. Če med te ukrepe štejemo izključene, črtane, tiste, ki so samovoljno izstopili, opomine in izrečene zadnje opomine, potem je med vsemi temi kategorijami največ samovoljnih izstopov. Člani kot vzrok za izstop navajajo največkrat previsoko članarino, osebne razloge, religioznost partnerja, občutke nemoči oziroma neučinkovitost dela osnovne organizacije. Je pa na določen način ta podatek tudi zgovoren. Govori namreč o tem, da kaj dosti diferenciacije, ki nam jo je naložila 13. seja_ CK ZKJ, ni bilo.
(mkp)
Nove izvozne možnosti
Tako kot v večini organizacij združenega dela občine Velenje so se tudi v Elektrokovinarski opremi lani srečevali s precejšnjimi težavami, ki pa so jih uspešno premagovali in dosegli, da nobena njihova temeljna organizacija poslovnega leta ne bo zaključila z rdečimi številkami.
Njihova proizvodnja je v veliki meri odvisna od kreditov, to pa seveda pomeni, da so morali precejšen del dohodka nameniti za odplačilo obresti. Zagotavljanje likvidnosti, je bila zato v preteklem letu naloga, ki so ji morali namenjati največ pozornosti.
V primerjavi z letom 1984 so lani v Elektrokovinarski opremi povečali celotni prihodek za več kot 100 odstotkov, dosegli so ga v višini okoli 4,2 milijarde dinarjev. Zadovoljni so tudi z doseženim dohodkom, ostanek dohodka pa bi bil seveda veliko večji, če jih ne bi tako močno obreme-jevali stroški za obresti. Osebne dohodke so povečevali skladno z rastjo inflacije.
Vso pozornost so namenjali zmanjšanju stroškov poslovanja. Tako so si prizadevali, da kar se
da zmanjšajo zaloge, ki najbolj obremenjujejo dohodek. To jim je uspelo in tudi zato dosegajo zadovoljive poslovne rezultate
Trenutne zaloge ne predstavljajo niti enomesečne proizvodnje.
Pomembne naloge so si v EKO zastavili tudi na izvoznem področju in direktor Franc Novak ocenjuje, da so zadane obveznosti zadovoljivo uresničili.
Na začetku leta so imeli sicer nekaj težav, vendar pa so izvoz v drugi polovici leta nadoknadili in so tako lahko z doseženim zadovoljni. Orodja so prodajali na Češkoslovaško in v Zahodno Nemčijo. Zadovoljiv je tudi izvoz pohištvenega okovja, ki ga ozvažajo v Iran in Češkoslovaško, podstrešne stopnice pa so lani uspešno prodajali v Zahodno Nemčijo. Še posebej so zado-
voljni, ker dosegajo izvozne uspehe skorajda z vsemi svojimi programi, uvoz pa pokrijejo z izvozom kar z indeksom 150.
Prepričani so, da bodo izvozno uspešni tudi letos. Izvoz nameravajo povečati kar za okoli 50 odstotkov. Sodelovali bodo z vsemi dosedanjimi partnerji, v tem času prodirajo na tržišče ZR Nemčije tudi s strešnimi okni, prodajali jih bodo verjetno spet tudi na Madžarsko, za njihove stopnice pa se zanimajo Italijani.
Skratka možnosti je veliko in v EKO bodo naredili vse, da jih izkoristijo. Na tujih trgih bodo skušali prodati še tiste svoje izdelke, s katerimi doslej še niso uspeli, so pa izvozno zanimivi.
Poleg izvoznih prizadevanj, bodo v letošnjem letu namenili veliko pozornosti posodobitvi tehnologije predvsem na področju orodjarstva, strešnih in elektro programov. Več bodo morali narediti tudi pri zagotavljanju toplega obroka delavcem med delom. Ta naloga še vedno ni zadovoljivo rešena. Še naprej bodo težili tudi k ustreznemu zmanjšanju zalog, tako da bodo svoja obratna sredstva hitreje obračali.
Mira Zakošek
Temelji planov samoupravne stanovanjske skupnosti Velenje
ü p
i I ,t% ak m m
d r--- a «
stanovanje
Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje za obdobje 86—90 je izdelan.
Z njim določamo skupne cilje, usmeritve in naloge razvoja stanovanjskega gospodarstva : stanovanjsko gradnjo, gospodarjenje s stanovanji, vzajemnost in solidarnost, varstvo stanovanjskega in bivalnega prostora, naloge in ukrepe s področja SLO in DS, naloge, ki jih uresničujemo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije in seveda medsebojne pravice in obveznosti v primeru odstopanja od sprejetih planskih aktov.
Koliko stanovanj bomo zgradili v tem obdobju?
Skupaj 1101. Od tega 780 družbenih in 321 stanovanjskih enot — zasebne gradnje. V prvem letu srednjeročnega obdobja, torej letos, bi od tega zgradili 190 družbenih stano-
Koliko letos?
Letos bomo v občini Velenje zgradili 271 stanovanj od tega 190 družbenih in 81 individualnih hiš, je zapisano v planu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje za leto 1986.
Najprej se bodo novi stanovalci lahko vselili v 28-stano-vanjski stolpič, gradi ga REK, ki je tudi investitor, po pogodbi pa naj bi bil končan že ob koncu februarja. Tudi tisti, ki računajo, da bodo dobili stanovanja v objektu imenovanem 4 A, B v soseski Šalek III, kjer gradi Ve-grad, investira pa Samoupravna stanovanjska skupnost, se bodo lahko selili že v prvi polovici leta; saj je po terminskem planu rok za dokončanje 142 stanovanj, april. Kupci stanovanj v tem objektu so organizacije združenega dela, nekaj stanovanj v njem je solidarnostnih, nekaj malega pa tudi etažnih lastnikov.
Kupec 20 stanovanj, ki jih gradi Vegrad, je Samoupravna stanovanjska skupnost — solidarnostni sklad. Ta stanovanja naj bi bila po pogodbi gotova v avgustu.
vanj. Zaradi vedno dražje gradnje in pomanjkanja sredstev, dosti manj, kot smo planirali še pred petimi leti. Takrat smo v planske dokumente zapisali: 2000 stanovanj, od tega 1500 družbenih.
V načrtu prenove stanovanj pa je zapisano, da bomo v tem srednjeročnem obdobju izbolj-
šali 264 stanovanjskih enot. Tako bomo pridobili nekaj novih površin, nekatere izboljšali, nekatere toplificirali.
V istem obdobju bomo morali porušiti 89 stanovanj in jih seveda toliko tudi nadomestiti v okviru načrtovane stanovanjske gradnje. Gre za stanovanja na Prešernovi 18, Selu 1, Kersnikovi 19—51, Aškerčevi 1-19, Celjski 49 in Koroški 2 v Titovem Velenju ter Primorski 1 v Šoštanju.
Poslovnim prostorom bomo namenili 1250 kvadratnih metrov površin, od tega za trgovino 600 kvadratnih metrov.
Seveda imajo ti načrti tudi finančno podlago, predvidena so potrebna sredstva. Številke so tako vrtoglave, da o njih raje ne bi pisali, pa čeprav so med najnižjimi v SRS. Osnova za oblikovanje cen stanovanjske gradnje in prenove je poprečna cena kvadratnega metra stanovanjske površine v decembru 1984, ki znaša 62.200 din, poprečna končna cena kvadratnega metra prenove stanovanja pa znaša 59 tisoč dinarjev. To je osnova za izračun potrebnih finančnih sredstev za stanovanjsko gradnjo in prenovo v obdobju 1986—1990. Največ sredstev za gradnjo stanovanj bodo zbrale organizacije združenega dela in delovne skupnosti iz sredstev skladov skupne porabe, več kot polovico, pomemben delež pri gradnji bodo imeli tudi bančni krediti in sredstva iz dohodka organizacij in skupnosti za namene solidarnosti, na ravni samoupravne stanovanjske skupnosti in zveze te skupnosti, precejšen del pa predstavljajo tudi sredstva amortizacije stanovanj v družbeni lastnini.
Kako bomo v tem obdobju povečevali stanarine?
Jasna je letošnja usmeritev, ki jo določa družbeni dogovor o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in najemnin. Te , se bodo letos povišale dvakrat:
v začetku leta za 43 odstotkov, sredi leta, nekje julija, pa še enkrat. Za koliko, še ni znano.
Poprečno letno poviševanje stanarin v srednjeročnem obdobju pa naj bi bilo 25-odstot-no, brez upoštevanja inflacije. V notranji delitvi stanarin bo amortizacija udeležena'z 58,38 odstotki, ki jo bomo v razmerju 50:50 delili za novogradnje nadomestnih stanovanj in prenovo. Približno 19 odstotkov sta-
Stanarine bomo povišali dvakrat
Dvakrat se bodo letos povišale stanarine. Tako je zapisano v Družbenem dogovoru o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in najemnin v letu 1986. Samoupravne stanovanjske skupnosti vseh občin v Sloveniji bodo prvo povečanje stanarin uveljavile že v začetku tega leta, enotno za 43 odstotkov.
V občini Velenje naj bi bilo prvo povišanje stanarin 1. februarja (za 43 %), najemnine pa naj bi se z istim datumom povišale za 60 odstotkov.
Drugo povišanje stanarin in najemnin bo različno, uveljavili pa ga bodo predvidoma 1. julija. S takšnim poviševanjem bi konec leta dosegli poprečno 1,52 odstotkov revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada, kar bi moralo zadostovati za enostavno reprodukcijo.
narin bo namenjenih vzdrževanju stanovanj in stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske skupnosti, skupnosti stanovalcev bodo za večja popravila dobila nekaj več kot 6 odstotkov tako zbranih sredstev, kar je približno toliko, kot bodo veljali tudi stroški upravljanja, za tekoče vzdrževanje pa bodo skupnosti stanovalcev namenile 4,76 odstotkov stanarin.
Solidarnostno zbrana sredstva bodo v samoupravni stanovanjski skupnosti namenili za solidarnostno graditev stanovanj, za delno nadomeščanje stanarin, za vračilo izplačane lastne udeležbe pri pridobitvi solidarnostnega stanovanja in za vračilo namenskih kreditov.
M. Krstič-Planinc
Gorenje Procesna . oprema
Doslej 8,200 ter-minalov
V	temeljni organizaciji združenega dela Proizvodnja računalniških in procesnih naprav Gorenja Procesna oprema so lani izdelali 5.000 zaslonskih terminalov in izpolnili letni proizvodni načrt. Od konca leta 1982, ko so izdelali prvi terminal, so v Gorenju Procesna oprema skupno izdelali že 8.200 terminalov. Za letos načrtujejo proizvodno 4.000 terminalov.
V	tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav Gorenja Procesna oprema so lani izdelali tudi prvih 170 računalnikov »Dialog«, ob koncu leta pa jih je bilo v proizvodnji še 130.
Za letos pa je predvidena proizvodnja 500 Gorenjevih računalnikov »Dialog«.
Uspešno so lani v tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav uresničevali tudi druge proizvodne naloge. Proizvodnja medicinske opreme je bila za 6 % večja od načrtovane, proizvodnja sklopov za Gorenje Gospodinjski aparati za 5 % itd.
Letne programske konference
Člani krajevnih organizacij Rdečega križa občine Velenje so si komajda oddahnili, pa je pred njimi znova ena od obsežnih in odgovornih nalog. V teh dneh se namreč marljivo pripravljajo na redne letne programske konference, na katerih bodo pregledali in ocenili delo teh človekoljubnih organizacij v preteklem letu, na široko spregovorili o težavah, teh jim pri uresničevanju začrtanih nalog nikoli ne manjka, razgrnili pa bodo tudi delovne programe za to leto.
Pri občinskem odboru Rdečega križa Velenje so si že dalj časa prizadevali ustanoviti krajevne organizacije tam, kjer teh doslej še ni bilo. Kot vse kaže, bodo večletna prizadevanja članov predsedstva občinskega odbora naposled rodila sadove, saj bodo krajani v krajevnih skupnostih Edvarda Kardelja v Titovem Velenju in Lokovici pripravili ustanovne občne zbore krajevnih organizacij Rdečega križa.
Gorenje sozd
Konstifuivna seja
Prihodnji torek, 21. januarja, bo v Titovem Velenju konstitutivna seja koordinacijskega odbora sindikata sestavljene organizacije združenega dela Gorenje.
Po dopolnitvi poslovnika o organizaciji in delovanju koordinacijskega odbora sindikata Gorenje SOZD bodo delegati poslušali poročilo o delovanju tega organa v zadnjem dveletnem obdobju ter izoblikovali programske usmeritve za naslednje mandatno obdobje. Sprejeli pa bodo še finančni načrt za leto 1986 ter izvolili predsednika in podpredsednika koordinacijskega odbora sindikata Gorenje SOZD. Obravnavali pa bodo tudi osnutke listin za 10. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije.
Koordinacijski odbor sindikata sestavljene organizacije združenega dela Gorenje 23 delegatov delovnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja.
Previsoke zaloge
Naše gospodarstvo v zadnjem {asu močno bremenijo visoke zaloge. Te so v enajstih mesecih lanskega leta kar dobrih 91 odstotkov višje kot v letu 1984, novembra pa so v primerjavi z oktobrom porastle za skoraj 123 odstotkov. Najbolj so zaloge porasle v skupini sredstev za delo (indeks 842), sledi blago za potrošnjo z indeksom 151, medtem ko zaloge reprodukcijskega materiala ne dosegajo lanskoletne višine. Razveseljivo pa je, da so v Gorenju Gospodinjski aparati v tem času porastle zaloge le za dobrih 40 odstotkov in so iz meseca v mesec nižje, (mz)
16. januar 1986_★Titovo Velenje
OD TU IN TAM
Ctmm * stran 5
Uspešni pri gašenju, manj uspešni pri inflaciji
Lani je bilo v občini Velenje 21 požarov, od teh je največja materialna škoda nastala v Tovarni usnja Šoštanj. Požari so bili še v zdravstvenem domu, na enem od gospodarskih poslopij, na več avtomobilih, vnele so se smeti, dvakrat je zagorelo v stanovanju in podobno. Gasilci pa niso krotili le omenjenih požarov, temveč so sodelovali tudi pri drugih akcijah, kot so odpiranje stanovanj, črpanje vode iz kletnih prostorov, reševanje utopljencev, pri prometnih nesrečah in podobno. V sušnem obdobju, lani je bilo še posebej dolgo, so s cisternami prepeljali približno 2 milijona litrov vode do kmetij v obrobnih krajevnih skupnostih, ki nimajo mestnega vodovoda.
Če podrobneje pogledamo lansko finančno poslovanje ugotovimo, da so pri skupnosti za varstvo pred požari načrtovali porabo v višini 31 milijonov in 410 tisoč dinarjev, realizacija pa je bila precej višja 49 milijonov in 606 tisoč dinarjev.
Sredstva so v glavnem porabili takole: največji del so vrnili uporabnikom, 6 milijonov 500 tisoč je bilo namenjeno za financiranje delovne skupnosti sisa, za 6 poklicnih gasilcev je bilo porabljeno nadaljnjih 6 milijonov, za gradnjo in obnovo domov pa 4 milijone 410 tisoč dinarjev. Sledi še nabava gasilskih vozil in opreme, UKW postaje, maziv, goriva, hidrantnega omrežja, odplačilo kredita za lestev in drugo.
Zaradi večje lanske porabe
in naraščajoče inflacije pri skupnosti za varstvo pred požari v občini Velenje za letos načrtujejo nekaj več sredstev, in sicer 65 milijonov dinarjev
Kako jih bodo porabili, je povedal vodja delovne skupnosti sisa za varstvo pred požari Janko Ramšak: »Kar 30 odstotkov vsega zbranega denarja bomo vrnili uporabnikom, za potrebe požarne varnosti seveda. Za službo požarnega varstva bomo namenili 9 milijonov, za gradnje in obnove, ki jih načrtujemo v Šaleku, Smartnem, Bevčah in Paški vasi ter za nabavo drobne gasilske opreme pa 3 milijone 400 tisoč dinarjev. Prav tako nameravamo letos nabaviti tehnično vozilo za potrebe velenjske občine, ki ga nujno potrebujemo. Tu so še potrebe občinske ga-
silske zveze, financiranje hidrantnega in PTT omrežja v obrobnih krajevnih skupnostih zaradi lažjega alarmiranja in obveščanja ob morebitnih požarih. V programu imamo tudi izobraževanje gasilskih kadrov, zanesljivo pa bo še kaj nepredvidenega.
Na koncu naj vsem občanom, ki so kakorkoli pripomogli k izboljšanju požarne varnosti v občini Velenje zaželim srečno novo leto 1986, vsem gasilcem pa čimmanj požarov.«
B. Mugerle
Mladi plesalci pod vodstvom nekdaj odlične plesne tekmovalke Verene Šulek postajajo vse boljši
(vos)
Zaplesalo bo 500 mladih
V velenjskem plesnem klubu so ob začetku tega šolskega leta spet zakorakali tako kot se spodobi. Ustanovili so celoletno pionirsko plesno šolo in vanjo vpisali kar 260 učencev z vseh osnovnih šol. Pri Plesni zvezi Slovenije so namreč lani začeli tekmovanje za pionirje ter mladince. »V to tekmovanje se bomo vključili tudi mi,« so si dejali v klubu in prav zato so ustanovili plesno šolo, ki jo obiskujejo učenci od prvih do sedmih razre-

dov. Približno 240 učencev osmih razredov pa obiskuje plesne tečaje. Vsi se bodo predstavili staršem, učiteljem in vsem prijateljem plesa to soboto v Rdeči dvorani. Njim se bodo pridružili še plesalci drugih slovenskih klubov vseh starosti, tako da boste vsi, ki boste tega dne odšli v Rdečo dvorano, resnično preživeli lepo plesno popoldne. Na prireditvi — začela se bo ob 15. uri — bo tako zaplesalo več kot 500 mladih pa tudi starejših.
PIŠE:
MILE TRAMPUŠ
J
Po koledarju se je pričenjal nov teden, mi pa smo počasi izgubljali občutek :za dneve in datume. Razpoložemje v skupini je bilo vedno boljše, saj smo končno le pričeli nastopati. Tudi za ta dan so nam gostitelji pripravili zanimiv program.. Dopoldne smo si ogledali enega od sodobnih kolhozov. Najprej moderno naselje enodružinskih hiš za kol-hoznike, kjer so mas le-ti pričakali v narodnih nošsah in s pihalno godbo ter z obvezznim kruhom za dobrodošlico. Raizveselili smo se prijaznih fantov, ;zapeli nekaj pesmi in kar na ulici zaplesali z nasmejanimi Beloruisinjami. A obiska je bilo kmalu konec. Kolhoz-niki so morali nai delo, mi pa na ogled kolhoza, kjjer redijo 10 tisoč glav govedi im pridelajo na tisoče litrov mlekai. Ogledali smo si diagrame in posslušali predavanje o uspehih kollhoza. Nazadnje smo se posladkalili s čajem v imenitni restavraciji ; za delavce (pri nas bi imela vsaaj tri zvezdice). Krave pa nismo vvideli nobene.
Na povratku ddo Bresta premišljamo o tukajšnjeem načinu življenja in se čudimop, da delavec na kolhozu zasluži < dvakrat več od onega v tovarni. ! S vprašanji silimo v naše spreremljevalce in si skušamo ustvaritiiti realno sliko o življenju na teh h prostranstvih. Značilna in brezktkončna polja ter sadovnjaki pa drsirsijo mimo in cesta, s katere se naiam umikajo redka vozila, izginjaja v sivini oblakov. Na pomlad, 1, ko vse zeleni in poleti, ko zori žitito, je tu gotovo čudovito. Sedaj v v pusti zimi brez snega, pa se spnrašujemo, zakaj smo kupili barvntne filme.
Popoldne nas p peljejo v znamenito Belovežsko p puščo. To je nacionalni park, kjejer se je edino v Evropi še ohraniHlo divje govedo, podobno ameriškikemu bizonu. To je znameniti zobeier, kot mu pravijo tukaj. Zobre i in ostale živali smo si ogledali ksar v velikih kletkah. Rekli pa sqq nam, da se v prostosti živeče i črede prikažejo le najpomembnoejšim delegacijam. Mračen dan i se pretopi v temo, mi pa hitimcio proti kolhozu Sovjetskaja Beloorusija, kjer nas
čaka ponovno celovečerni koncert. Ob izstopu iz avtobusa skrivamo glave pred deževnimi kapljami med ovratnike. Pred kulturnim domom pa spet pesem, kruh dobrodošlice in nasmejani obrazi folkloristov s kolhoza. Spet komaj verjamemo, da ima kolhoz, kjer je zaposlenih samo 2500 delavcev, čudovito dvorano s 1000 sedeži, stalno likovno razstavo, svojo glasbeno šolo in množico kulturnih skupin.
Direktor kolhoza, sicer nagrajen z vrsto odlikovanj, nam zaneseno razlaga o zgodovinskem razvoju kolhoza in njihovih dosežkih. Posebej poudari, da je pri njih kultura poseben ceh, ter da so pri njih gostovali najboljši sovjetski in svetovni ansambli. Kakšna čast za nas. Mož, ki že trideset let vodi ta kolektiv, je primer aktivista, kakršnih pri nas več ne poznamo, sicer pa je živa statistika.
Vendar nam za vprašanja zmanjka časa, saj se pričetek nastopa naglo bliža. Danes smo bolj sproščeni, publika je čudovita in nastop je še boljši kot prejšnji dan.
Že prej so nam člani naše kulturne misije zavidali ta nastop v kolhozu, saj so o tem kulturniškem fenomenu slišali same pohvale.
Res je bilo čudovito. Po nastopu se je miza Sibila od dobrot, celo pivo in vino se je pojavilo.
Direktor nas je povabil k mizi z besedami: »Sovjetski delavec mora dobro delati in dobro jesti.« To je bil pravzaprav ukaz, ki smo se mu morali pokoriti. V prijetno razpoloženje pa je vseeno pricurljala kapljica grenkobe, saj so simpatični folkloristi s kolhoza, s katerimi smo želeli deliti naše zadovoljstvo, izginili brez slovesa in zagnani direktor je vedno bolj dobival diktatorsko avreolo. Debata, ki se je razvila na povratku v Brest, o tem, ali je bolje dobro jesti na ukaz ali slabše po lastni izbiri, ni dala pravega odgovora, saj sita vrana lačni ne verjame.
Naslednje jutro slovo od Bre-
sta in nadvse prijaznih gostiteljev.
Vlak drsi skozi sivino dneva proti Minsku. Tokrat organizatorji niso naredili napake. Naša dva vagona sta na koncu kompozicije. Prehod je zaklenjen. V zadnjem kupeju pa so štirje vojaki (ali policaji, teh razlik mi ni uspelo prepoznati), ki nas čuvajo.
Ure našega bivanja v Belorusi-ji so se iztekale. Kot poseben del programa so si prizadevni organizatorji omislili organiziran ogled veleblagovnice »Belorus« v Minsku. Iluzija, da bodo 50 ljudem pod vodstvom razkazali trgovino je izginila v nekaj trenutkih, zlasti še, ko so vse »možne« kandidate za nakup kučem peljali v posebno sobo in jim pokazali polne police popolnoma enakih črnih kučem. Ker smo imeli samo eno uro časa, je nastala prava recipročna nakupovalna mrzlica, in sicer kaj kupiti, da nam rublji ne ostanejo.
O založenosti trgovin bi lahko rekel, da se skoraj vse dobi, vsaka stvar pa ima za naše pojme neko lepotno napako.
Zaključni koncert z Belorusko filharmonijo, Dubravko Tomšič in Samom Hubadom je bil impo-zanten. Prav tako tudi sprejem, ki ga je priredila za vse gostujoče ' beloruska ministrica za kulturo. Ob obloženih mizah smo se smilili sami sebi, zlasti pa lutkar Nace, ki kar ni mogel verjeti, da tukaj premorejo toliko vrst sadnih sokov.
Res izvrsten je bil ansambel, ki je z igranjem na ljudskih instrumentih skrbel za vzdušje. Naši kompleksi pred temi umetniki so počasi izginiili, ko smo izvedeli, da moraš tu tudi na ljudskem instrumentu končati glasbeno akademijo, če hočeš igrati v takšnem orkestru. To je bil za nas poleg obiska vaje folklornega ansambla edini stik z njihovo ljudsko kulturo.
Po kratki noči se je iz mraka prebudil neizbežen dan odhoda. Letališče, slovo od prevajalke Nataše in spremljevalca Mikole, carinske formalnosti, slovo dele-
gacij ob zvokih godbe, letalo, kratka vzletna steza in globok vzdih, ko smo se odlepili od tal.
Razpoloženje v letalu je enkratno. Poleg kapitana nam zadnjič spregovori še vodja delegacije profesor dr. Frlec. Zelo pohvalno oceni našo kulturno misijo in se nam zahvali za sodelovanje.
Zbiramo podpise za spomin in že je tu Brnik. Poslavljamo se. Še malo in množica slovenskih kulturnikov se razide, vsak na svojo stran.
Sedim ob gramofonu. Igla drsi po plošči ansambla »Horoški«, ki mi jo je ob slovesu podaril prijatelj Mikola. Razmišljam o Be-lorusiji, o deželi, ki sem jo obiskal, pa je nisem spoznal. Skušam urediti vtise.
Kaj me je najbolj pritegnilo? Kaj mi je bilo najbolj všeč, kaj mi ni ugajalo? Mnogo je vsega. Širne beloruske ravnine, pretresljivi spomeniki človekovega sovraštva, Hatyn, Brest s svojo trdnjavo — heroj, pestrost zgodovine Beloruskega naroda, zagnanost kolhoznikov, prisrčnost gostiteljev. Težko je ločiti pristnost od protokolarnosti. Z našim vodičem Mikolo sva se dolge ure pogovarjala v vlaku. Prevajalko je premagala utrujenost in spoznal sem, da imata slovenski in beloruski jezik res mnogo skupnega.
Premišljam o ciljih kulturnih izmenjav in mislim, da je predstavitev neke kulture z odra primerna za narode, ki so si zelo različni. Dobre odnose, medsebojno spoštovanje in prijateljstvo, pa lahko ustvarimo le z neposrednimi stiki posameznikov. Najbrž se sestavljalci protokolov tega premalo zavedajo. Premalo se zavedamo, da je kultura tista, ki lahko premosti vse ovire.
Jeseni nas bodo obiskali beloruski prijatelji. Upam, da jim bomo lahko vrnili njihovo gostoljubje. Mogoče sta naša kruh in sol bolj skromna od njihovih pogač. Gotovo pa je želja povsod enaka. Dobrodošli!
Konec
-.- v - y'C - -/i:
SiÄEfflBH^
Slikar Rudi Skočir
V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik, bo v petek 17. januarja, ob 19. uri, otvoritev razstave slik, risb in ilustracij, slikarja iz Idrije — RUDIJA SKO-ČIRJA. Mladi umetnik je bil dlje časa znan le po mnogih ilustracijah slovenskih knjig, v zadnjih letih pa ga poznamo tudi po platnih.
Studirai je v Ljubljani, na Akademiji za likovno umetnost. Podiplomski študij slikarstva je opravil pri prof. Janezu Berniku. Po študijskih letih sledi vplivom zahoda v hommagejih in pop-artu. V njegovih delih človek najde mir in tišino, ki je nedvomno posledica okolja v katerem biva. Nenehno pa je izraženo hrepenenje po nečem nedosegljivem, kar slikar išče in v to tudi verjame. Tako kot veliko slikarjev tudi njega zapeljuje lik žene, ki je prisotna kot osnovni objekt ali pa je »astrta in že skoraj pozabljena. Iz celotnega opusa njegovega ustvarjanja, slik, risb in ilustracij, pa je mogoče razbrati, da je izvrsten risar. Razstava bo na ogled do 5. februarja. V soboto, po otvoritvi razstave pa bo strokovno vodstvo po razstavi ob 10. uri! V kulturnem programu ob otvoritvi bodo sodelovali učenci Glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega.
MKB
Slavnostna vcuerja v Pogrebnem zavodu
V	soboto, 18. januarja, ob 19.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z groteskno komedijo Iva Brešana — SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU. Delo je režiral Franci Križaj, dramaturg pa je bil Janez Žmavc. Igrajo: Borut Alujevič, Iztok Va-lič, Peter Boštjančič, Bojan Umek, Franc Lukač, Anica Kumer, Drago Kastelic, Igor Sancin, Tonka Orešnik, Vera Pristov, Jože Pristov, Bruno Baranovič, Bogomir Veras, Matjaž Arsenjuk, Mirod Podjed, Zvone Agrež in Matevž Jeršin.
Koncert v Janijevem stilu
V	sredo, 22. januarja, ob 18.00, bo v domu kulture nastopil Jani KOVAČI0 — prvič po velikem uspehu v Celju.
Slišali boste vse, kar se ne sme slišati po radiu. Kdor ga še ne pozna, ga bo spoznal, kdor pa ga že pozna, se bo ponovno prepričal...
KINO • KINO • KINO • KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 16. 1. ob 18. in 20. uri in petek, 17. 1. ob 18. in 20. uri JAGODE V GRLU.- domači. V gl. vi.: Branko Cvejič.
Petek, 17. 1. ob 10. uri VOHUN IZ ULICE BOND - hongkonški, komedija.
Sobota, 18. I. ob 18. in 20. uri in nedelja, 19. I. ob 18. in 20. uri VOHUN IZ ULICE BOND - hongkonški, komedija.
Ponedeljek, 20. 1. ob 10., 18. in 20. uri ŽENSKA Z RDEČIM KLOBUKOM — japonsko-nemški, ljubezenski.
Torek, 21. 1. ob 18. in 20. uri Z MOŠKIMI NI LAHKO - domači, komedija. V gl. vi.: Milena Dravič.
Sreda, 22. I. ob 10., 18. in 20. uri OBRAČUN NA ZLATI GALEJI -italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Ponedeljek, 20. 1. ob 20. uri Z MOŠKIMI NI LAHKO - domači, komedija. V gl. vi.: Milena Dravič.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 18. 1. ob 18. uri JAGODE V GRLU - domači. V gl. vi.: Branko Cvejič.
Nedelja, 19. 1. ob 17.30 in 19.30 uri ŽENSKA Z RDEČIM KLOBUKOM — jap.-nemški, ljubezenski.
Ponedeljek, 20. 1. ob 19.30 uri VOHUN IZ ULICE BOND - hongkonški, komedija.
Sreda, 22. I. ob 19.30 uri Z MOŠKIMI NI LAHKO - domači, komedija.
KINO BRASLOVČE
Nedelja, 19. I. ob 18. uri JAGODE V GRLU — domači. V gl. vi.: Branko Cvejič.
~ Sreda, 22. 1. ob 19. uri DOLINA SMRTI - ameriški. V gl. vi.: Richard Cox.
Opravičilo
V 1. letošnji številki Našega časa je v članku Tudi v Šoštanju in drugod, ki govori o srečanju najstarejših krajanov Šoštanja, prišlo do neljube napake. Saj so na tem srečanju kulturni program popestrili učenci osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha in ne osnovne šole Biba Roeck, kot smo pomotoma zapisali.
Uredništvo
CENTER
NAMA & ZIBKA
VELIKO SEZONSKO ZNIŽANJE OBLAČIL
\>0 JVtt	0D 20. JANUARJA DO 1. FEBRUARJA
■ I,g10
.6. stran ir
OBJAVE, RAZPISI
Titovo Velenje -k
16. januar 1986
t REK Tiskarna p. o.
Titovo Velenje
REK TISKARNA
Komisij« za delovna ras
morja
objavlja prosta dela in naloge
1. fotoatavoc —
delavki)
■četnik (2
pogoji:
— administrativna ali druga ustrezna šola z znanjem strojepisja
2. vzdrževalec strojev In naprav
Obrtno združenje Titovo Velenje Titovo Velenje, Foitova 2
Odbor za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Velenje objavlja naslednji
Razpis
za dodelitev najemnih stanovanj, in sicer:
2-sobno stanovanje v izmeri 62,50 m', III. nadstropje, Lamela A, objekt 4 v Šaleku III
1-sobno stanovanje s kabinetom v izmeri 49,70 m' stropju, Lamela B, objekt 4 v Šaleku III
nad-
1-sobno stanovanje v izmeri 42 m', va 13, Šoštanj (nad bivšo lekarno)
nadstropje, v hiši Kajuho-
Po določilih Pravilnika o urejanju stanovanjskih zadev za delavce zaposlene pri samostojnih obrtnikih občine Velenje se lahko na razpis za dodelitev stanovanj prijavijjo delavci, ki stanujejo v t.ežkih stanovanjskih razmerah in nimajo pogojev ali možnosti rešiti svoje stanovanjsko vprašanje na drug način.
Prednost pri dodelitvi najemnih stanovanj bodo imeli delavci, ki bodo predložili dokazila, da bo organizacija, pri kateri je zaposlen zakonec prosilca, prispevala polovico vrednosti kupljenega stanovanja.
Prosilci za dodelitev najemnih stanovanj morajo svoje prošnje skupaj s potrebnimi dokazili vložiti v 15-ih dneh po objavi tega razpisa na naslov: Obrtno združenje občine Velenje, Titovo Velenje, Foitova 2.
Posebna komisija, ki jo bo imenoval Odbor bo opravila terenski ogled vseh prosilcev in za vsakega prosilca sestavila ugotovitveni zapisnik po točkovnih kriterijih, ki jih določa Pravilnik.
Razpisana stanovanja bodo vseljiva:
Stanovanja v Šalek III predvidoma v mesecu maju 1986 Stanovanje v Šoštanju v mesecu februarju 1986
Predsednica Odbora Ivica Ovčjak
pogoji:
—	kovinarska poklicna šola (ključavničar)
—	3 leta delovnih izkušenj
Za dela in naloge pod 1. bo izveden preizkus znanja iz strojepisja, za dela in naloge pod 2. pa je določeno poskusno delo 40 delovnih dni.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: REK Tiskarna, Štrben-kova 6, Titovo Velenje.
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili.
Srečno!
M ALi OGLAS!
IŠČEM STANOVANJE ALI GARSONJERO za družino (3 člani). Renata Hertarič, Podgora 32, Šmartno ob Paki.
PRODAM KRZNENO JAKNO št. 40. ruski volk. Telefon 858-044 zvečer.
OTROŠKO POSTELJICO Z VZMETNICO PRODAM. Mlinar. 856-731 do 15. ure.
OSEBNI AVTO P 126 PRODAM. Informacije po telefonu 854-250, popoldan.
UGODNO PRODAM OKROGLO RAZTEGLJIVO MIZO ter rabljena otroška oblačila št. 13 do 16. Telefon 856-615, popold-
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA
nama
LJUBLJANA n. sol. o.
RAZPRODAJA
OBLAČIL IN OBUTVE ZA VSO DRUŽINO
OD 20. JANUARJA DO 1. FEBRUARJA
ZNIŽANJE CEN DO 40 % V VSEH
VELEBLAGOVNICAH NAMA
nama
FISHER GRAMOFON MT-100 tuner FM 2121, ojačevalec 2 x 80 W, kasetofon CR-123, dvojni kasetofon CR-155, simens SR-112, center 2 x 25 W prodam. Kekec, Gornji Grad 222, telefon 063-842-000, samo ob pjetkih od 7. do 12. ure.
PIANINO, star, primeren za začetnike ugodno prodam. Informacije po 19. uri po telefonu 853-446.
NAPRODAJ JE LESENA UTA NA HRASTOVIH STEBRIH, 10 x 6 m, dobro ohranjena in 40 m* lesonitne kritine rabljene. Telefon 881-395.
DOBRO OHRANJENO SPALNICO PRODAM za 75.000 din in kavč-posteljo za 15.000 din. Ogled je mogoč po 15. uri. E. Rahten, Levstikova 4 (pri štadi-jonu) Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM SIMCO HORIZON GLS. Telefon 853-568 po 20. uri.
PRODAM ELEGANTEN, SKORAJ NOV KRZNEN PLAŠČ - NUTRIJA, ali ga zamenjam za pletilni stroj Brother. Telefon 857-444.
PRODAM PLETILNI STROJ STANDARD in nove Botas drsalke št. 41, telefon 857-444.
OSEBNI AVTO WARTBURG
ugodno prodam. Franjo Jurovič, Trg Edvarda Kardelja 1, telefon 855-231, interna 844.
V REDNO DELOVNO RAZMERJE sprejmemo dekle za strežbo v »KARAKA BARU«. Oglasite se osebno na naslov »KARAKA BAR« Šmarska 24 a, Titovo Velenje, telefon 857-114.
lir
POSLOVALNICA TITOVO VELENJE
TELEFON: 853-198 IN 858-798
SKI - BOOM: RTC GOLTE IN RTC KOPE
—	enodnevni ski paket in prevoz v času šolskih počitnic vsak dan od 27. januarja do 9. februarja
—	enodnevni ski paket in prevoz ob sobotah in nedeljah v času zimske sezone
—	za organizirane skupine — najmanj 45 oseb — po dogovoru odhod avtobusa iz Titovega Velenja
—	za RTC Golte izpred avtobusne postaje Titovo Velenje ob 8. uri, povratek z Žekovca ob 16.30 uri
—	za RTC Kope — samo za skupine po naročilu, pred-prodaja vozovnic v turistični agenciji Izletnika
STROKOVNA POTOVANJA
—	Interschul '86 DORTMUND — 3 dni — avtobus, odhod 17. februarja — cena 43.000,— din
—	Padova—Flortecnica—Hobbyflora — 1 dan, avtobus — odhod 22. februarja — cena 5.500, — din
—• Milano, »25. mostra convegno expocomfort- — 2 dni, avtobus — odhod avtobusa 7. februarja — cena 19.750 din
SE PRIPOROČA IZLETNIK - TURISTIČNA AGENCIJA TITOVO VELENJE!
gorenje
GORENJE
sestavljena organizacija združenega dela, o. o., Titovo Velenje
I. GORENJE INTERNA BANKA, n. sub. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja Interna banka
oglaša prosta dela in naloge:
a)	KOORDINATOR FINANČNIH AKTIVNOSTI ČLANIC
b)	REFERENT SAMOUPRAVNIH ZADEV
c)	EVIDENTIČAR
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo
kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod a: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri
—	4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah
pod b: — višja izobrazba pravne smeri
—	2 leti delovnih izkušenj na samoupravnem področju
pod c: — srednja ekonomska ali administrativna šola ali druga družboslovna usmeritev
—	znanje strojepisja
—	1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah
Za dela in naloge pod točko a se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom, ki traja 65 delovnih dni.
Za dela in naloge pod točko b in c pa se sklene delovno razmerje za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
II. GORENJE GOSPODINJSKI APARATI, n sol. o , Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DSSS Gorenje Gospodinjski aparati
oglaša prosta dela in naloge: vodstvo DSSS GA
a) VODJA ODDELKA SPLOŠNIH IN SAMOUPRAVNIH ZADEV
oddelek organizacije
b)	SAMOSTOJNI ORGANIZATOR-INFORMATIK
c)	SAMOSTOJNI ORGANIZATOR POSLOVANJA
sektor komerciale in priprave proizvodnje
d)	SAMOSTOJNI PLANER PROIZVODNJE (koordinator za BIRA Bihač)
e)	VODJA OSKRBE
sektor tehnologije
f)	SAMOSTOJNI RAZISKOVALEC (za področje metalo-grafije)
g)	RAZISKOVALEC (za področje organske kemije — plinska kromatografija, IR spektroskopija)
sektor financ in ekonomike (posebna finančna služba)
h)	SAMOSTOJNI PLANER — ANALITIK FINANČNIH TOKOV
i)	PLANER — ANALITIK FINANČNIH TOKOV
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod a: — dipl. pravnik (VII. stopnja izobrazbe)
—	5 let delovnih izkušenj na zahtevnejših pravnih poslih v gospodarstvu
pod b: — dipl. ekonomist oz. dipl. organizator dela (VII. stopnja izobrazbe)
—	3 leta delovnih izkušenj na področju organizacije in informatike
pod c: — dipl. ekonomist oz. dipl. organizator dela (VII stopnja izobrazbe)
—	3 leta delovnih izkušenj na področju organizaci-
ie
pod d: — VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe (organizator, tehnik)
—	3—5 let delovnih izkušenj na področju nabave, analiz in planiranja
—	poznavanje osnov računalniških obdelav
pod e:— ekonomist oz. organizator dela (VI. stopnja strokovne izobrazbe)
—	3 leta delovnih izkušenj na področju planiranja, proizvodnje, oskrbe, nabave, uvoza
pod f: — VII. oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe
—	2—4 leta delovnih izkušenj na področju raziskovalnega dela
—	aktivno znanje enega tujega jezika
pod g: — VII. oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe kemijske smeri
—	zaključeno pripravništvo oz. vsaj 2 leti delovnih izkušenj
pod h: — dipl. ekonomist oz. ekonomist (VII. oz. VI. stopnja izobrazbe)
—	4 leta delovnih izkušenj
pod i: — ekonomist oz. ekonomski tehnik (VI. oz. V. stopnja izobrazbe)
—	1 oz. 5 let delovnih izkušenj
Za vsa navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom po Pravilniku o delovnih razmerjih.
III. GORENJE PROCESNA OPREMA, n sol o , Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja TOZD Tehnološka oprema
oglaša prosta dela in naloge:
SAMOSTOJNI TEHNIČNI RISAR
Poleg splošnih, z zakonom .določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	IV. stopnja zahtevnosti (poklicna šola za tehnične risarje)
—	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas in s poskusnim delom po Pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE SOZD DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za prijavo.

16. januar 1986	* Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC	naš čas * stran 7
koledar
Četrtek, 16. januarja — MARCEL
Petek, i 7. januarja — ANTON
Sobota, 18. januarja — SUZANA
Nedelja, 19. januarja — MARIJ
Ponedeljek. 20. januarja BOŠTJAN Torek, 21. januarja — NEŽA Sreda, 22. januarja — VIN-CENC
Radio Velenje
Oddajamo vsak ponedeljek, sredo in petek od 16. ure ter v nedeljo od II. do 12.30. Odslej čestitke tudi ob ponedeljkih in sredah ob 18. uri, ob petkih ob 17. uri, ob nedeljah pa kot doslej od 14. ure in 45 minut dalje.
K
V SPOMIN
18. januarja 1986 je minilo leto žalosti, odkar se je tiho in mirno za vedno poslovil od nas ljubi mož, oče in dedi
Ivan Lesnik
Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite ob njegovem zadnjem domu.
Žalujoči: Vsi njegovi
j
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame in babice
Ane Foršner
iz Hrastovca
se zahvaljuje mo vsem zdravnikom, vsem ki so darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji
poti.
Posebna zahvala govornikoma Toniju Tajnšku in Brunu Trebičniku, še posebej pa se zahvaljujemo pevcem iz Šentjanža.
Žalujoči: sin Jože z ženo Cilko, vnuka Milan in Zdenka z družino, pravnuki in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
Lucije Jan
iz Titovega Velenja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in darovali cvetje. Hvala osebju internega oddelka bolnišnice Topolšica, intenzivnega oddelka bolnišnice Celje, dr. Zupancu, društvu upokojencev, stanovalcem Šaleške 18, TGO Gorenje, Zdravstvenemu centru Velenje ter ostalim sorodnikom in znancem.
Žalujoči: sinova Lojze, Vlado, hčerke Vida, Erna, Greta, Olga, Cilka z družinami.
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi povsod te čutimo mi vsi, med nami si
(Robič)
V SPOMIN
17. januarja mineva eno leto, odkar nam je kruta usoda iztrgala dragega sina in brata
Janka Miklavžina
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in s cvetjem krasite njegov
prerani grob.
Žalujoči: ata, mama ter brata Peter in Marjan.
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Karla-Draga Kovača
se iskreno zaahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, znancem, kolektivu EKK Ptuj, učencem in tdovarišici 2. b razreda o. Š. A. Aškerc za podarjeno cvetje in vsem, ki so ga pospremili na zadnjtji poti.
Posebna hvala kolektivu RLV — TOZD Jamske mehanizacije. Zahvaljujemao se pevcem, godbi, častni straži, rudarjem v uniformah in govornikom za poslo-v	vilne besede.
Hvala duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči : žena Magda, sin Karli, hièrki Magda in Saša.
V SPOMIN
17. januarja bo minilo 10 let od kar nas je zapustil naš dragi sin
in brat
Milan Druks
Bil je trenutek in ugasnilo je tvoje mlado življenje pod kolesi avtomobila. Spomin in hrepenenje za teboj bo večno kot je večna zemlja, ki te je pokrila. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu.
Žalujoči: mama, ata, bratje z družinami in ostalo sorodstvo.
Ljubil si nas in mi smo te ljubili, vedi dragi ata v srcih te bomo vedno nosili
ZAHVALA
31. decembra nas je za vedno zapustil mož, oče in dedek
Jože Oremuž
iz Šoštanja
Strti v bolečičini se iskreno zahvaljujemo sosedom, posebno OTOREPČEVIM, KRENUSO-VIM, BOŽIČČEVIČEVIM, POTOČNIKOVIM, znancem, prijateljem, vsem, ki so z nami soču-
stttvovali in mu darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahuvala velja dr. Menihu dr. Stuparju za zdravniško nego. Zahvaljujemo se kolektivu in godbi TU9Š, zvezi borcev, društvu internirancev, TGO in govornikoma za poslovilne besede
ter g. duhovniku za opravljen pogrebni obred. Iskrena hvalila vsem, ki ste našega ljubega očeta spremili na njegovi zadnji poti v tako velikem
številu in zasuli grob s cvetjem.
Žalujoči: žeena Hermina, hčerki Ivica in Jolanda z družinama, brat Jože ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, moža, starega očeta
\
Franca Jezernika
iz Črnove 57
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, znancem, sorodnikom za darovano cvetje,
izraženo sožalje in vso pomoč. Posebna zahvala velja duhovniku za opravljen obred, govornikom za tolažilne besede, godbi,
pevskemu zboru iz Šentjanža dr. prim. Fijavžu za dolgoletno zdravljenje. Iskrena zahvala tudi REK, DO Vekos — tozd Toplotna oskrba, Slovenija ceste — baza Ljubljana in obrtniku Špeglu. Še enkrat iskrena hvala vsem!
Žalujoči: Žena Jožica, sinovi Franc, Vlado in Jože z družinami in ostali sorodniki.
HalO, 855-756 ■ v i * i 855-151
inšpektor! 355953
Vprašanje:
Občana J. M. zanima, kdo je dolžan odstraniti odlomljeno vejo z vrbe ob cesti na jezero, ker odlomljena veja ogroža varnost prometa in pešcev?
či nevarnosti. Se isti dan so delavci omenjene organizacije odstranili odlomljeno vejo in odžagali še nekaj vej z vrbe, ki bi lahko ogrožale varnost prometa in pešcev.
Odgovor:
Komunalna in cestno prometna inšpekcija je dne 8/1-1986 opozorila delovno organizacije Vekos — TOZD Komunalna oskrba, ki je vzdrževalec ceste na jezero, o prete-
Vprašanje:
Delavec K. M. sprašuje ali je nosilec samostojnega osebnega dela (obrtnik) dolžan opraviti letni obračun OD, kdaj in kako?
Inšpekcija dela:
V 60. členu kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki je določeno, da mora obrtnik opraviti letni obračun osebnega dohodka ob napovedi davka od obrtne dejavnosti.
Obračun mora biti narejen na obrazcu GV 220-05 iz katerega je razvidno kakšen je dosežen čisti dohodek obratovalnice v preteklem letu, znesek že izplačanih akontacij osebnega dohodka za preteklo leto ter
kolikšna je razlika med že izplačanimi akontacijami osebnega dohodka in zneskom, ki ga delavec mora dobiti v višini dogovorjene udeležbe v doseženem čistem dohodku obratovalnice. Kakšen je odstotek dogovorjene udeležbe, določita delavec in obrtnik s pogodbo o delovnem razmerju oziroma z dodatkom k pogodbi. Delavec mora dobiti letni obračun osebnega dohodka v pismeni obliki.
Smučarski skoki
V	soboto, 18. januarja, bo na skakalnici v Titovem Velenju republiško prvenstvo za mlajše mladince. Uradni trening bo od 10. ure dalje, tekmovanje pa se bo pričelo ob 14. uri. Velenjski skakalci si veliko obetajo tudi od ekipnega državnega prvenstva za starejše mladince, ki bo v nedeljo, 19. januarja, na 70-me-trski skakalnici v Braslovčah.
Ob vseh uspehih mladih velenjskih tekmovalcev ne bo odveč naslednje sporočilo. Smučarsko-skakalni klub Titovo Velenje vabi vse učence od 1. do 4. razreda osnovne šole v smučarsko skakalno šolo, ki je odslej vsak dan od 15. ure dalje na skakalnicah pod gozdom. Najmlajši bodo najprej skakali z navadnimi alpskimi smučkami, prave skakalne smučke pa bo klub zagotovil vsem, ki bodo pokazali dovolj nadarjenosti in veselja do tega športa. Otroke bodo vadili izkušeni trenerji, ki bodo zelo veseli, če bodo lahko navezali stike tudi s starši mladih nadebudnežev. Sicer pa velja, da so vsi mladi, ki jih-smučarski skoki veselijo, na velenjskih skakalnicah vedno dobrodošli.
Seveda v tem času skakalci nadaljujejo s tekmovanji na vseh ravneh. Mladi velenjski skakalci so nastopili tudi v državni reprezentanci na turneji treh dežel. Na 80-metrski skakalnici v Beljaku je bil Pušnik 38., Golob pa se z 52. mestom v prvi seriji ni uvrstil v finalno. Vendar se je Iztok Golob izkazal na zadnji tekmi turneje v Planici, kjer je osvojil zelo dobro 20. mesto.
Na Ravnah na Koroškem so se za pokal Cocte pomerili starejši pionirji. Med Velenjčani sta bila najboljša Pogorelčnik in Dolar, ki sta zasedla 6. in 10. mesto. V skupni uvrstitvi za ta pokal med starejšimi pionirji je Pogorelčnik četrti, Dolar pa sedmi. V vseekipni uvrstitvi za pokal Cockte je smučarsko-skakalni klub Titovo Velenje svoje vodstvo nekoliko povečal. Velenjski skakalci vodijo z 270 točkami, Elektrotehna—Ilirija jih ima 255 in Iskra-Delta Triglav 251.
Tekmovanje v smučarskih skokih so pripravili tudi v Šmartnem jia Pohorju, kjer so namenu izročili dve novi skakalnici. Najbolj sta se pri pionirjih A izkazala Cepelnik in Vodončnik, ki sta osvojila prvi dve mesti. Novo skakalnico so zgradili tudi v Šentvidu pri Vuzenici in ob tem pripravili meddruštveno tekmovanje. Pri pionirjih B je zmagal Boštjan Rednjak, od 3. do 4. mesta so se zvrstili Kanduti, Kaligaro in Berlot, od 7. do 10. pa Zupane, Koren, Ograjenšek in Spegel. Pri članih sta prvi dve mesti osvojila Lahovnik in Horvat.
V	Braslovčah so se skakalci pomerili za pokal te krajevne skupnosti. Na 50-metrski skakalnici v Andražu so pri pionirjih prav tri mesta zasedli Pogorelčnik, Dolar in Rednjak, ekipno so slavili domačini, Velenjčani pa so bili tretji.
Prvenstvo vzhodne regije v slalomu
V	soboto je bilo na Golteh v organizaciji SK Velenje prvenstvo vzhodne regije v slalomu za starejše in mlajše pionirke in pionirje.
V	spremenljivem vremenu in dobri organizaciji se je tekmovanja udeležilo 180 tekmovalk in tekmovalcev iz trinajstih klubov.
V	posameznih kategorijah so tekmovalci SK Velenje dosegli naslednja mesta: starejše pionirke 1. Tatjana Škrubej, 3. Jerneja Kemperle; starejši pionirji — Velenjčani se niso uvrstili; mlajše pionirke: 6. Mateja Kac; mlajši pionirji: 1. Jani Živko, 2. Tomo Gorišek.
Martin Štajner, predsednik sekretariata AK Velenje
»Živko že maja na atletski
stezi«
O velenjskem atletskem klubu je bilo v preteklem letu izrečenih kar precej besed, morda ne toliko o uspehih kluba, ki prav tako niso izostali, ampak se je veliko govorilo o primeru Romea Zivka. O tem in o delu ter načrtih smo se pogovarjali s predsednikom sekretariata AK Velenje Martinom Štajnerjem. »Primer Romea Živka je res precej časa polnil športne strani jugoslovanskih časopisov. Menim, da je bilo okoli primera Živko veliko preveč rečenega. Šlo je za jemanje nedovoljenih stimulativnih sredstev, ki so bila na kontroli v Sarajevu dokazana našemu atletu.«
Martin Štajner: »Na državnem prvenstvu je osvojil 1. mesto, nato je odšel na doping kontrolo in ta je bila, kot pravimo, pozitivna. To državno prvenstvo je bilo v Zagrebu, tekel pa je na 5000 metrov in z lahkoto premagal vse svoje nasprotnike. Verjetno gre tu, kakor je bilo kasneje ugotovljeno, zgolj za, da tako imenujem, nesrečen primer. Ob tem, ko je jemal dovoljena stimulativna sredstva, se pravi vitamine in še nekatera, ki jih predpisuje zdravnik državne reprezentance in ker so ta sredstva potovala do Živka preko več rok, kot temu rečemo, je veijetno dobil še kakšno sredstvo, ki se je pozneje pokazalo kot nedovoljeno. Vendar je tudi prof. Nikolin, ki je to kontrolo opravljal, povedal, da gre samo za enkraten primer, ne za stalno jemanje in da gre zgolj za slučaj, ker je bilo tudi to sredstvo v zelo minimalnih količinah prisotno v organizmu Romea Živka. To sredstvo je vzel nezavestno, kajti dobro je vedel, da bo moral kot državni prvak na doping kontrolo in če bi bilo temu tako, bi najbrž naredil tako, da bi pritekel v cilj drugi in s tem bi bil rešen vseh nadaljnjih težav«.
Ne glede na to, ali je Živko to nedovoljeno sredstvo vzel nevede ali vede, je sledila kazen disciplinske komisije Jugoslavi je.
Martin Štajner: »Da, sledila je kazen, ki je v skladu z mednarodnim pravilnikom o kaznovanju atletov, ki jemljejo prepovedana poživila. Sledila je doživljenjska diskvalifikacija z možnostjo pritožbe po osemnajstih mesecih.«
Kazen je bila zelo huda. V zadnjem času pa slišimo govorice, da bo vendarle narejena izjema. Celo več, da bo spomladi Živko že lahko nastopil. Koliko je na tem resnice?
Martin Štajner: »Pred novim letom smo dobili od disciplinske komisije
dodaten dopis, ki je prišel na podlagi dodatnih pojasnil Atletskega kluba Velenje in Atletske zveze Slovenije ter ustreznih organov v Atletski zvezi Ju-
foslavije, ki pravi, da se v primeru jvko lahko tolmači tudi člen 76 tega pravilnika. Ta govori, da se lahko pod določenimi okoliščinami, ki pa pri Živku so, kazen prevede v časovno kazen. Glede na to menimo, da bo Živko lahko v mesecu maju že nastopal in ne bo več pod prisilo kazni.
Stvar bo verjetno tekla takole. 16. januarja bo v Beogradu seja predsedstva Atletske zveze Jugoslavije, ki bo pripravila predlog za konferenco Atletske zveze Jugoslavije, ki bo v maju, da se atleta Romea Živka pomilosti. Ker je klima v Atletski zvezi Jugoslavije, v vseh klubih in v vseh zvezah v Jugoslaviji do Živka zelo pozitivna, ker ga poznajo kot izredno velikega atleta in poštenega intelektualca menim, da na tej izredni seji Atletske zveze Jugoslavije ne bo težav, da ne bi Živka oprostili. To pomeni, da bo v maju že lahko začel tekmovati. Živka je kazen vsekakor zelo prizadela, kajti Zivko je zelo marljiv atlet. Treninge nadaljuje z nezmanjšano intenzivnostjo, trenira vsak dan dvakrat, pa tudi trikrat, glede na plan in želi od maja dalje dokazati, da je bil to zgolj nesrečen slučaj. Mislim, da bo z rezultati dokazal, da je dejansko velik atlet, kot temu pravimo. Letos je tudi evropsko prvenstvo v Stuttgartu in balkanijada v Ljubljani in če bo Živko zdrav, upam, da bo demantiral vse tisto, kar je bilo v zadnjem letu negativnega o njemu napisano in izrečeno.«
Pa vendarle menite, da se bo z oprostitvijo, oziroma z zmanjšano kaznijo lahko zbrisal madež, ki je le bil storjen samemu atletu in tudi klubu. Pri tem se ne spuščamo v to, ali objektivno, ali neobjektivno.
MILIČNIKI SO ZAPISALI (
Po cesti Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju je vozil 8. januarja nekaj pred šesto uro zjutraj voznik tovornjaka Ignac Pilih. Pred avtomobil mu je nenadoma stopil pešec Ciril Cvikl. Voznik Pilih trčenja ni uspel preprečiti in je Cirila Cvikla lažje telesno poškodoval.
VEČ VLOMOV V AVTOMOBILE IN KLETI
Zadnji teden so velenjski miličniki znova zabeležili več vlomov v avtomobile in kleti. V noči na 7. januar je neznanec odnesel avtoradio iz avtomobila parkiranega na Jenkovi 9. V isti noči je izginilo okoli 200 litrov nafte iz buldožerja Cestnega podjetja Ljubljana v Prelogah. V noči na 8. januar je neznanec ukradel avtogume z golfa parkiranega v Saleku 81. V noči na 11. januar je neznani storilec vlomil v dva avtomobila na Stantetovi. Iz enega je odnesel avtoradio, drugega pa je poškodoval. Na tem parkirišču je bilo vlomljeno v avtomobil tudi naslednjo noč in sicer je izginil akumulator.
Vlomljeno je bilo tudi v več kleti. Iz kleti na Tomšičevi I so zmanjkali trije nahrbtniki in dve spalni vreči. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
V bifeju Avtobusne postaje v Titovem Velenju je 6. januarja, malo po 21. uri razgrajal vinjeni Ferdinand S. Svoje ravnanje bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške.
—	V Hotelu Vesna v Topolšici sta 10. januarja ob 19. uri razgrajala Rado A. in Branko G. Posredovali so miličniki, ki so ju napotili domov, vendar sta se vrnila v hotel in s kršitvami nadaljevala, pa odšla pred ponovnim prihodom miličnikov v Topolšico. Čaka ju zagovor in račun pri sodniku za prekrške.
—	V gostišču Pod gradom je 11. januarja, okoli 19. ure, razgrajal vinjeni Ranko T. Tudi on bo moral svoje kršitve pojasniti pri sodniku za prekrške.
Martin Štajner: »Mislim, da bo ta madež v nekem smislu ostal. Vendar v največji meri bo ublažen, oziroma pozabljen, če bo Živko, kot sem dejal, s svojimi rezultati, s primernim obnašanjem v bodoče na športnih stadionih dokazal, da je bil to zgolj nesrečen slučaj, ki ga je drago plačal in ki mu je bil prav gotovo velika šola v življenju. Ob tem moram povedati še to: zadnje čase opažamo v atletskem klubu, da so med nami tudi takšni ljudje, ki klubu privoščijo tudi takšen spodrsljaj, pa še mogoče druge. Menim, da Atletski klub Velenje ni dovolj upoštevan, niti v občini, niti v ZTKO občine. Klub, ki nastopa v prvi atletski ligi, v kateri je samo osem klubov iz Jugoslavije, klub, ki je atletski pokalni prvak Slovenije, najbolje uvrščeni slovenski klub na pokalnem prvenstvu Jugoslavije, ki ima sedem, osem reprezentantov, ki ima Živka, Miklavžino, Krenkerjevo, Potočnika, Hudournika, Režeka ... takšen klub bi moral imeti tudi povsem drugačen položaj v občinskem merilu, kajti samo to bi mu zagotovilo še nadaljnje uspehe in napredek.«
Tu mislite v glavnem na denar.
Martin Štajner: »Seveda. Jasno je, da se danes v športu, še posebno pa, če ga lahko tako imenujem, v tekmovalnem ali vrhunskem športu, potrebujejo določena sredstva, za treninge. Menim, da smo ravno pri teh delitvah v podrejenem položaju v občini proti nekaterim klubom, za katere ne trdim, da ne delajo dobro, vendar smatram, da so v tekmovalnih kategorijah precej nižje od Atletskega kluba Velenje.«
Uspehe smo vseskozi spremljali, pa je morda vseeno prav, da tiste največje vendarle še enkrat omenite.
Martin Štajner: »V letu 1985 je Atletski klub dosegel vse svoje načrtovane cilje. Že ob »Žici okupirane Ljubljane« smo poželi velike uspehe. V partizanskem maršu je bila naša ekipa prva, naša mestna reprezentanca pa je bila tretja za Kijevom in Bir-minghamom, daleč pred vsemi mestnimi reprezentancami iz drugih mest Jugoslavije. Za reprezentanco sta nastopala Miklavžina in Živko. Kasneje na krosu se je mladi nadarjeni tekač iz Šoštanja Hudournik poleg Miklav-žine uvrstil v državno reprezentanco v krosu in odšel na balkanske igre. Miklavžina je na balkanijadi na 10.000 metrov dosegel 5. mesto, izreden uspeh je dosegla tudi nadarjena Krenkerjeva, ki je bila 5. na evropskem mladinskem prvenstvu v močni konkurenci atletinj iz Zahodne, Vzhodne Nemčije, Sovjetske zveze,
torej atletinj, ki predstavljajo atletske Velesile tudi v svetu. Poleg tega ne morem mimo uspehov Režeka, ki je s 759 cm še vedno slovenski rekorder in že več let stalni slovenski reprezen-tant. Tudi deseterobojec Potočnik je s svojim državnim rekordom pokazal, da v tej svoji disciplini zmore še precej več. Tudi naše ekipe niso tekmovale slabo. Kot sem že dejal, smo izpolnili plan in drugič zapored osvojili Atletski pokal Slovenije z velikim naskokom po točkah pred Kladivarjem in Olimpijo. Tudi na Atletskem pokalu Jugoslavije smo bili boljši od vseh slovenskih klubov. Uspeli smo se obdržati v 1. atletski ligi, kljub diskvalifikaciji Živka, slabi formi nekaterih naših atletov, ker sezona je bila izredno dolga in naporna, skratka letošnjo sezono lahko zagotovo zaključimo z oceno pozitivno.«
Tu in tam čujemo tudi očitke, da si do uspehov pomagate s kupljenimi atleti.
Martin Štajner: »Kupljen je atlet, ki je že uveljavljen in ima rezultate. Če imate v mislih Romea Živka, gre za atleta, ki je bil prej anonimen, šele pri nas pa je postal znan.«
Govorimo o sezoni 1985. Kakšne pa so vaše želje?
Martin Štajner: »Ponovna osvojitev atletskega pokala Slovenije, to bi bilo že tretjič, obstanek v prvi atletski ligi, želimo pa tudi s posameznimi našimi atleti doseči rezultate mednarodne vrednosti. Tu mislim predvsem na Živka, Miklavžino, Krenkerjevo in Ruglja. ŽeMmo, da bi imeli enega ali dva udeleženca na evropskem prvenstvu v Stuttgartu in da bi imeli tri, štiri reprezentante v Ljubljani septembra, ko bodo na novem stadionu z umetno maso v Ljubljani balkanske igre. Takrat želimo pokazati z našimi reprezentanti kaj zmoremo.«
Ob koncu pa je treba ugotoviti, da atletski klub Velenje še vedno dela v slabih razmerah oziroma, da atleti nimajo prave atletske steze.
Martin Štajner: »Atletski klub Velenje oziroma njegovi atleti so dejansko brez stadiona. Masa, ki je bila pred leti položena na naš stadion, je iztrošena, vidne so posledice ugreza-nja, tako da na tem stadionu ne moremo izvesti nobenega tekmovanja, niti republiškega ranga, kaj šele kakšnega zahtevnejšega. Zaradi slabe steze pa nam je onemogočen tudi trening. Pri-morani smo gostovati v Celju, Mariboru in povsod drugje, kjer pač imajo primerne pogoje. Upamo, da se bo to v najkrajšem možnem času uredilo, kajti popolnoma jasno je, da brez stadiona dalj časa ne bi mogli vztrajati.«
Martin Štajner v pogovoru z atleti Živkom (prvi z leve), Aničem in Hu-dournikom(vos)
Alpska šola smučanja
Zveza telesno-kulturnih organizacij in smučarski klub Velenje bosta tudi letos pripravila alpsko šolo smučanja za učence osnovnih šol. Šola zajema tečaj za začetnike, nadaljevalni tečaj in tekmovalno šolo smučanja. Šola bo od 27. do 31. januarja na smučiščih v Zavodnjah. Cena šole je 2.500 dinarjev, ki jih je treba pia-iati na sedežu zveze telesno-kulturnih organizacij na Foitovi 2, najkasneje do 21. januarja. V ceno je vračunan avtobusni prevoz, strokovno vodstvo, smučarska karta, enolončnica s kruhom in čaj. Avtobus bo izpred Rdeče dvorane odpeljal vsak dan ob 9. uri in se vrnil okrog 16. ure.
Strelski šport
Strelska družina Mrož je pripravila strelsko tekmovanje v nacionalnem programu »Prvi zmagovalec 1986«. Žal se je tekmovanja udeležilo le 15 strelcev. Na tem vsakoletnem tekmovanju je bil pri članih najboljši Jože Mi-klav z 276 krogi, med članicami je največ nastreljala Marjana Zučko in sicer 269 krogov, pri mladinkah Aleksandra Šafarič 263, pri mladincih Sandi Jovano-vič 250 ter pri pionirkah Nana Brezovnik 222.
b V 5. kolu slovenske vzhod so strelci družine Mrož iz Titovega Velenja v soboto gostili strelce Noršinc iz Murske Sobote. V izenačenem boju so imeli domačini več sreče, zmagali so le za štiri kroge z rezultatom 1437:1433. Za Velenje so nastopili: Trebše 360, Safarič 358, Miklav 358 in Žučko 361. Pri gostih je največ nastrerai Štefan Balaško — 369 krogov.
Po petem kolu so Velenjčani z 8 točkami na drugem mestu za
ekipo »Franc Lešnik-Vuk« Hotinje vasi pri Mariboru.
Komisija za rekreacijo, oddih in delavske športne igre pri občinskem svetu zveze sindikatov Velenje ter občinska zveza tele-sno-kulturnih organizacij pripravljata občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju z zračno puško. Tekmovanje se bo štelo za leto 1985, ker ga lani niso uspeli pripraviti. Za tekmovanje se lahko prijavijo moške in ženske ekipe krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, šol ter ekipe občanov. Tričlanske ekipe bodo tekmovale s serijskimi zračnimi puškami, mešane ekipe pa bodo uvrščene v moško konkurenco.
Najboljših deset posameznikov in posameznic se bo zadnji dan tekmovanja pomerilo še v posamični konkurenci. Tekmovanje bo od 28. do 30. januarja na strelišču strelske družine Mrož, prijave pa sprejemajo do 22. januarja na zvezi telesno-kulturnih organizacij občine Velenje na Foitovi 2.
Kegljanje — dobre igre Šoštanjčanov
Kegljači Šoštanja so se tudi s tretjega gostovanja vrnili s polnim izkupič-, kom. Tako so v 4. kolu v 1. medobčinski kegljaški ligi v Slovenjskih Konjicah premagali domači Konus z rezultatom 4980:4907. Soštanjčani so znova pokazali odlično igro in zasluženo zmagali.
Zmago z razliko 73 kegljev so Šoštanju priigrali: Kramer 864, S. Fidej
851, L. Fidej 850, Komljenovič 807, Glavič 807 in Križovnik 801 podrti kegelj.
V soboto se bodo Soštanjčani v petem kolu pomerili z ekipo Obnove, ki je novinec v ligi. Tekma bo ob 16. uri na kegljišču Šoštanjskih termoelektrarn.
Po 4. kolu še naprej vodijo kegljači Šoštanja z 8. točkami pred Ingradom in Kovinarjem.
Zagorje :Elektra 107:74
Šoštanjskim košarkarjem nikakor ne uspe, da bi odigrali vsaj eno tekmo v kompletni sestavi. V soboto trener Bukovič ni mogel računati na člana prve postave Breznika in Lipnika, ki zaradi poškodb sploh nista nastopila v Zagorju, zato gostje niso mogli računati na uspeh proti vodilni ekipi. Priložnost za igro so dobili mladi, visoki igralci Ocepek (203 cm), Plešej (198 cm) in Pečovnik (200 cm). Prav zadnji je svojo priložnost dobro izkoristil in zaigral dobro tako v napadu kot v obrambi. Rezultat bi lahko bil ugodnejši, če bi se branilci bolje znašli proti agresivni igri domačinov. Elektra je ostala po tem porazu na tretjem mestu. V soboto ob 18. uri bodo igrali soštanjčani doma z Brežicami. V Zagorju so nastopili: Sevšek, Gaberšek 2, Pečovnik 10, Kitak 6, Dumbuya 13, Janič 19, Cajner 4, Ocepek, Rotovnik 10, Brešar in Plešej.
Začetek rekreacijske lige
Na pobudo KK Elektra in ZTKO je v soboto, 11. januarja, uspešno stanala rekreacijska košarkarska liga.
Rezultati: Ravne I:TEŠ 35:37; Fiskulturniki: Vinska Gora 28:21; ŠŠK:EKO 44:27; N. N.:Gorenje 38:33; Rekreacija Šoštanj:Pesje 56:19; Ravne II TUŠ 20:0 (b.b.)
Tekme Rekreacija Šoštanj :Pesje in N. N.:Gorenje mora preveriti komisija za pritožbe zaradi uradno registriranih igralcev.
nas ca s
radio velenje
'es* vi ca
16. 1
naslov — izvajalec
1.	TOUCH BY TOUCH - Joy
2.	BOLERO — Fancy
3.	ATTENCIONE GO GO RADIO - Bernie Paul
4.	DIABOLO - Via Verdi
5.	PAPA CHICO — Tony Esposito
6.	LAST NIGHT — Ivone Koumen
7.	MARY CRISTMAST - Sandy Marton
8.	W'ATCHA GONNA DO - Work
9.	DESIRE - Radio Rama
10. RICHI E POVERI - Dimmi Quando
Na uvrstitev v lestvico čakajo: CHARLENE — Roxanne HOLD ME - Nick Letizia SAY YOU NEVER - Lian Ross
-Xg-----
Moj predlog Moj naslov _