GLAS LETO XXI. ŠT. 38 (1002) / TRST, GORICA ČETRTEK, 29. SEPTEMBRA 2016 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Foto Henrik Sturman www.noviglas.eu Končno Ribiški muzej! Sveti Križ / Množična prireditev Ribiški muzej tržaškega primorja odprt! elo številna publika se je v nedeljo, 25. septembra 2016, udeležila slavno- stnega odprtja Ribiškega muze- ja tržaškega primorja v Svetem Križu pri Trstu, pod domom Al- berta Sirka, s prekrasnim pogle- dom na morje. Sijalo je močno sonce. Bil je pravi sončni dan za dokončno odprtje tega mu- zeja ribištva, ki hrani okoli 100 eksponatov naše ribiške in po- morske dediščine; njegov te- meljni kamen je bil postavljen pred enajstimi leti. Po uvodnem nagovoru, ki sta ga imela predsednik muzeja in istoimenskega kulturnega društva, inž. Franko Cossutta, in direktor muzeja, upokojeni kapetan Bruno Volpi Lisjak, so si sledili še Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Repu- blike Slovenije Gorazd Žmavc, dr. Boštjan Žekš, svetovalec predsednika Republike Sloveni- je Boruta Pahorja, pozdravil je tudi deželni odbornik za kultu- ro Furlanije Julijske krajine Gianni Torrenti, predsednica tržaške pokrajine (v odhodu) in občinska svetnica Maria Teresa Bassa Poropat ter še Živka Persi, deželna predsednica Zveze slo- venskih kulturnih društev v Ita- liji (ZSKD). / str. 2 Matej Kosmač Z Gorica In še kakšni Okusi! kusi ob meji so kot pou- lični praznik in (edini) veliki “dogodek” v Go- rici prav poseben pojav, ki bi ga bilo vredno resno preučiti. Tri- najsta izvedba praznika, ki po- staja z bogato ponudbo evrop- skih in svetovnih enogastro- nomskih tradicij ter s številnimi spremljevalnimi prireditvami vse bolj poznan in priljubljen tu- di izven meja Furlanije Julijske krajine, je v mesto ob Soči med 22. in 25. septembrom menda privabil skoraj tretjino ljudi več kot lani; govori se o 600 oz. celo o 700 tisoč obiskovalcih! Dej- stvo je, da je bilo mesto od četrtka pa vse do nedelje - tudi zaradi zelo primernega vremena - polno kot nikdar prej. Z izred- nimi vlaki, ki jih je dala na raz- polago deželna uprava, je v Go- rico prišlo dvakrat več ljudi kot lani (skupno več kot 25 tisoč), brezplačni avtobusi so prevozili šest tisoč kilometrov (v treh dneh so pripeljali okrog 80 tisoč ljudi). Župan Romoli se lahko upravičeno sprašuje, ali Gorica sploh zmore prenesti tolikšno množico. Letos je bil zadnji dan marsikdo malce razočaran, saj so nekatere stojnice pospravili pred časom, ker so pač porabili in izpraznili vse zaloge... Dan po zaprtju “najpomembnejše izložbe našega mesta” je župan poudaril, da Gorica ni ne mrtva ne zaspana, ampak da je možno s skupnimi močmi, gostoljub- nostjo in podjetnostjo veliko do- seči za dobro vseh. / str. 6 O Tržič Kosovelova zelenica vedno bolj večkultur- nem in večjezičnem Tržiču stoji od sobote, 24. septembra, tudi tabla z ime- nom Srečka Kosovela. V prisot- nosti uglednih predstavnikov oblasti in drugih gostov so me- stno zelenico poimenovali po kraškem pesniku. Gre za pomemben dosežek slo- venskih društev iz Laškega, do katerega so njihovi člani le prišli s podporo Sveta sloven- skih organizacij in pod pokro- viteljstvom krajevnih upravitel- jev. Občinska odbornica Paola Benes je govorila o prijateljstvu, bratstvu in dialogu, Irena Vad- njal iz Urada vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamej- stvu in po svetu je poudarila, da kultura mora povezovati in ne ločevati ljudi: med sosedi si mo- ramo prisluhniti, se sprejemati in si pomagati. Deželni svetnik Igor Gabrovec je podčrtal, da ta- bla le potrjuje dejstvo, da smo že dolga stoletja polnopravni elementi tega večkulturnega prostora. Mara Černic se je srčno zahvalila vsem, ki ohran- jajo živo slovensko prisotnost. Priložnostni govornik Aldo Ru- pel je med drugim vse pozval, naj vzamejo v roke Kosovelovo poezijo, pa tudi, da k zelenici pripeljejo znanca, prijatelja, so- rodnika. To je bil resnično praz- nik ne le Slovencev v Laškem, temveč Slovencev, Italijanov in Furlanov. / str. 9 VFoto Henrik Sturman Svet okrog nas2 Povejmo na glas Za mir lahko le molimo? vetovni dan molitve za mir je nedavno zbral v Assisiju več kot petsto uglednih verskih in političnih predstavnikov in je kontrastno odjeknil v svetu, ki se vse bolj po- greza v vojaške spopade. Za mir si je treba da- nes bolj prizadevati kot npr. pred dvajsetimi le- ti, da se ne bi zdajšnji pohod vojne zdel nekaj nenevarnega ali celo naravnega. Da gre za po- hod vojne, je mogoče več kot razločno videti, če primerjamo razmere pred 11. septembrom 2001 s temi, s katerimi imamo opravka danes. Petnajst let se stanje v svetu slabša, močnih po- bud, ki bi vsaj omilile, če že ne odpravile vsak dan bolj vroča vojna žarišča, pa ni od nikoder - kot da ne more biti drugače in ni mogoče preusmeriti toka dogodkov in kot da nam ne preostane drugega, da nemo opazujemo drsen- je v smer vse večjih zaostritev in nemara še večjih katastrof. In tu se je mogoče le čuditi prav Evropi, ki z migrantsko krizo čuti na sebi vso težo posledic vojne na Bližnjem vzhodu. Zagotovo hude posledice vojne so tu in ni težko ugotoviti, da je razlog za kopensko pri- hajanje beguncev prav vojna “tam daleč”, ki pa je v resnici blizu in že med nami. Tu pa smo lahko več kot osupli. Da bi v interesu Evrope zaustavili migrantski tok, bi morali seveda po- gasiti spopade v Siriji in ukiniti vojaško kon- trolo Iraka in Afganistana. Kot razviti svet bi se morali kar najhitreje vojaško umakniti, ne pa da zdaj vse močneje posegajo Združene države Amerike in Rusija, Evropa pa jima pri tem po- maga. In to v času, ko migrantski navali Evropo dobesedno spodkopavajo in se ta zateka v grad- njo bodečih ograj. Na ta način dopušča razpa- danje svojih vrednot, največjega bogastva, ki ga premore in brez katerega pomeni bore ma- lo. Kot rečeno, smo lahko samo osupli, kajti ni glasnega evropskega klica, naj se vojaški posegi “tam daleč” ukinejo, ni vsaj ene ali več držav, ki bi kot izjeme to predlagale. In ni res močne- ga, kaj šele množičnega poziva razumnikov oziroma intelektualcev, ki bi se našemu deležu vojne uprli. Ne nazadnje bi morali dvigniti glas vsi, in to povsod, kjer nas ogroža prihod be- guncev, se pravi navdaja z vse večjo skrbjo - to velja tudi za tukajšnje kraje in prebivalstvo. Na- mesto tega tišina, nemoč, kot da se nas vse sku- paj ne tiče in ni mogoče ničesar ukreniti. In na tej podobi današnjega sveta je Svetovni dan molitve za mir svetilnik, ki sveti v temi. Izraža željo, da bi mir spet prevladal in da preprosto ni mogoče prenehati z vedno novim oznanje- vanjem njegovih dobrin, ki so med vsemi naj- bolj pomembne in v bistvu nepogrešljive. Saj kaj imamo, če nimamo miru v sebi in izven nas? Kaj imamo, če dopuščamo vojne in pri njih celo sodelujemo ter tako malo prispeva- mo, da bi ugasnile? Brez miru nimamo ničesar, mir je največji blagor, ki obstaja, brez njega dvignejo glavo mržnja, nasilje, uničevanje in slednjič duševna mračnost, ki se slej ko prej prične opajati s prepričanjem, da je določene stvari mogoče urediti le s silo. Da je vojna nuj- na in s tem neodpravljiva. Janez Povše S 29. septembra 2016 Codroipo (Videm) – V vojaški bazi v Rivoltu blizu Codroipa so na nedavni novinarski konferenci razkrili, da sta italijanska vojska in univerzitetno-zdravstvena ustanova iz Vidma sklenili dogovor, s katerim je leta- lišče Visintini od prvega januarja letos na razpolago nočnim poletom, ki omogočajo pravočasno presaditev organov. Predsed- nica Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani, poveljnik letališča v Rivol- tu Francesco Frare, general italijanske vojske Silvano Frigerio, generalni direk- tor zdravstvene ustanove Mauro Delendi in predstojnik Deželnega centra za pre- saditve Roberto Peressutti so povedali, da je dogovor začel veljati na začetku le- tošnjega leta in da so doslej zabeležili že petnajst poletov, ki so prav toliko ljudem rešili življenje. Vojaško letališče je tako postalo pomembna opora videmskemu centru za presaditve. Ta se je do nedav- nega posluževal letališča v Ronkah, ki pa od februarja letos ne obratuje več v nočnih urah. “Nočno zaprtje aerodroma v Ronkah je bilo nujno tako iz varnostnih kot iz varčevalnih razlogov”, je dejala Debora Serracchiani in se pri tem zahvalila italijan- ski vojski, ki storitve letališča v Rivoltu po- nuja zastonj. ARC/PV Nujna pomoč: letališče v Rivoltu rešuje življenja Prejeli smo Odziv na pisanje g. Ambroža Kodelje dgovor doberdobske- mu župniku Am- brožu Kodelji in po- gostemu glosatorju v Novem glasu, ki tu pa tam strelja tudi mimo tarče (Glej njegov zapis v Novem glasu z dne 8. septembra 2016) Predragi moj- ster, hvala, da se do- brodušno in hudomušno norčujete iz... Sežanke, novo- pečene častne občanke Jolke Milič, mene. Ki se je s svojimi (ne) spornimi vrlinami pri- družila... nič manj kot vrhun- sko (turnsko!) zaslužnemu Cirilu Zlobcu in vsestransko prizadevnemu in inventivne- mu Viktorju Saksidi. Lep ter- O cet. Sicer ne vem, kaj k temuporeče Zlobec, njemu se ute-gne zdeti za malo, bi ga mo- rala pobarati, iz previdnosti, matere modrosti, ga ne bom. Naj ostane skrivnost. Kar se pa Viktorja tiče, sem pre- pričana, da nima nič proti, če sem k njemu prisrčno prise- dla in se z vsemi tremi dala svetu na ogled. V zvezi s sladkim norčevan- jem pa vam povem, kaj pravi- jo Tržačani. Oni namreč trdi- jo, da tudi “i remenai magna pan” - saj ni treba, da preve- dem, ko pa je pomen rekla prav prozoren - in jaz sem nji- hovega mnenja. Sporočam vam za nameček, tokrat z dokazi, ne gre zgolj za prazno hvalisanje brez podla- ge, da je vaša dolgoletna zve- sta vajenka in nova sežanska častna občanka - jaz -, da ne bo pomote, zahval- jujoč se širo- kosrčnosti in simpatiji gospe Dragice Sosič, sorodnice Koso- velovih in nadv- se uspešne oskrbnice Koso- velove domačije v Tomaju, - kar na vsem lepem in čisto ne- pričakovano - prešaltala iz častnega občanstva v še bolj poželjivo... in prav slastno občanstvo. Aleluja! Bog me ima rad! Vaša hvaležna jolka (milič seveda) Novinar Tino Mamič je v vašem časopisu z dne 30.6.2016 objavil članek z naslovom Participativni proračun. V njem napiše tudi trditev: (citiram) “Med predlagatelji so bili celo politiki. Tako se je zgodilo, povsem v nasprotju z duhom pobude, da je predlog podal celo sam podžupan Alojzij Klemenčič... ” (konec citata). Ta trditev ne drži in je ali laž ali sprenevedanje. Občina Ajdovščina ni v nobenem dokumentu, ki je bil na voljo javnosti, omenjala imen predlagateljev in med njimi avtor ni mogel najti mojega imena. Glede na to, da posedujeva medsebojne komunikacijske podatke, bi avtor lahko, če bi mel dober namen, svojo trditev preveril. Pa je ni. Poudariti moram, da članek tudi v nekaterih drugih trditvah ne ustreza resnici. Ni res, da so predloge najprej odobrili in izbrali na občini. Strokovne službe so označile (ne izločile) tiste pobude, ki niso ustrezale razpisnim pogojem (prevelika vrednost), in tiste, ki niso v pristojnosti Občine (investicije v državne ceste, v telefonijo...). Izbor predlogov pa je opravila Komisija za pobude in pritožbe občanov, ki jo je na začetku mandata imenoval Občinski svet. Alojzij Klemenčič, podžupan Občine Ajdovščina Prejeli smo Kmečka zveza ima na Goriškem temeljno razvojno vlogo Na občinske volitve kot protagonisti lovenska skupnost na Goriškem bo tudi tokrat napela vse sile, da bodo Slovenci protagonisti uprav- nih volitev, ki bodo v kratkem v Ronkah in Tržiču, naslednje leto pa v Gorici. Temeljnega pomena je, da se slovenska narodna skupnost pokaže kot avtonomen politični subjekt obmejnega goriškega ob- močja, ki razpolaga z lastnimi razvojnimi predlogi in načrti. Zato je normalno, da se tudi polno izvajanje določil zaščit- nega zakona razume kot pri- ložnost za celotno področje. V tem duhu je na goriškem pokrajinskem sedežu v torek, 20. septembra, zasedal pokra- jinski svet SSk, ki je usmeril pozornost tudi v ustavni refe- rendum, izvajanje deželnega zakona 26/2014 za reformo krajevnih uprav in v kmetij- sko politiko na Goriškem. Zasedanje goriškega pokrajin- skega sveta SSk je vodil Silvan Primožič, ki je uvodoma pov- zel zdajšnje politično doga- janje. V nadaljevanju je po- krajinski tajnik Julijan Čav- dek predstavil udeležbo SSk na občinskih volitvah v Ron- kah in Tržiču. SSk za ronški občinski svet kandidira člana pokrajinskega tajništva in do- mačina iz Ronk Mirjana Li- karja, ki nastopa na listi De- mokratske stranke in podpira kandidatko Andrejo Grom, ki nastopa na isti listi. Za tržiške volitve stranki SSk sicer ni uspelo izraziti konkretne kan- didature, bo pa podprla dose- danjo županjo Silvio Altran. V zvezi z goriškimi občinski- mi volitvami je nastopila Ma- ra Černic, ki je prisotnim po- drobno predstavila svojo sa- mostojno kandidaturo za županjo Gorice. Poudarila je, S da potrebuje Gorica konkre-ten preobrat, saj je v zadnjihletih zašla v postopno zaosta- janje, ki je posledica sporne politike desnosredinske upra- ve. Temu se zdajšnja levosre- dinska koalicija ni znala pri- merno postaviti proti, zato je zdaj potreben nov politični pogled, ki sloni na odprtosti in strokovnosti. Posegu Mare Černic je sledila razčlenjena razprava, v kateri je prišlo na dan predvsem vprašanje o vlogi SSk. Kljub nekaterim pomislekom glede avtonom- ne kandidature Černičeve le- ta ni v kontrastu s političnimi smernicami SSk, zaradi tega je to lahko priložnost ne le za stranko, ampak za vso sloven- sko narodno skupnost v me- stu in jo je potrebno primer- no izkoristiti. SSk ima pred sa- bo zelo jasen cilj: potrditi svo- jo prisotnost v goriškem občinskem svetu in aktivno sodelovati za zmago na volit- vah. Zato se bodo nadaljevali pogovori z ostalimi politični- mi subjekti v mestu. Če bo goriški občinski svet ohranil 40-člansko sestavo, pa bi bilo možno, da SSk sestavi lastno kandidatno listo. Goriški pokrajinski svet SSk je precej pozornosti namenil tu- di vprašanju kmetijske politi- ke, ki je tesno povezana z raz- vojem slovenske narodne skupnosti in njenim teritori- jem. V tem smislu je temel- jnega pomena vloga Kmečke zveze. Slovenska kmečka sta- novska organizacija je zdaj edina, ki resno izvaja vlogo kmečkega sindikata, in zaradi tega SSk podpira njeno delo- vanje ter upa, da se bo to še dodatno razvilo tudi na Go- riškem. Glavno besedo pa morajo pri tem imeti sloven- ski kmetje in vinogradniki na Goriškem. S 1. strani Odprtje Ribiškega muzeja ... ulturni program so obogatili otroci do- mače osnovne šole z recitacijo odlomka iz knjige kapetana Bruna Volpija Li- sjaka, Ribič Sardon, ter zape- li kriško himno ob podpori K številne publike. Pevcimoškega zbora Vesna so sespomnili pred kratkim pre- minulega Frančka Žerjava v njegovih pesmih Kriški ribič in Bleda luna. Za uvod in ob koncu prireditve je zaigrala še nabrežinska godba. Devetdesetminutnemu prvemu delu programa je sledil še drugi del, tokrat pred samim muzejem. Naj- prej so prerezali trak zakon- ca Valentino Cossutta in Eli- sabetta Birsa, glavna pobud- nika Združenja za Križ in največja finančna podpor- nika ribiškega muzeja, ter deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti, ki je prispe- val odločilna sredstva za od- prtje. Nato je predsednik muzeja odkril tablo ob vhodu in prikazal lo- gotip Ribiškega muzeja tržaškega primorja. Istočasno so tudi dvi- gnili zastavi ob vhodih z istim logotipom. Za- tem je sledil še blago- slov muzeja, ki ga je ob pomoči mladinske skupine podelil do- mači župnik Boris Čobanov. Spored je dvojezično povezoval Evgen Ban. Za Križ in za našo ri- biško ter pomorsko de- diščino nasploh je bilo odprtje tega muzeja zelo velika pridobitev. Foto Henrik Sturman Aktualno 29. septembra 2016 3 Pogovor / Janez Povše “Novi glas bistven dejavnik naše skupnosti” aš cenjeni sodelavec, znani goriški kultur- nik, gledališki režiser in javni delavec Janez Povše sodeluje z Novim glasom od samega začetka, samo na- ključje je bilo krivo, da ni bil prisoten s svojim zapisom sa- mo v eni številki od tisoč, ki smo jih naredili v nekaj več kot dvajsetih letih. Da bom skupaj z Novim gla- som opravil pot do tisoče šte- vilke, tega res nisem pričako- val. Vse je šlo od tedna do ted- na in očitno so se tedni vrstili z veliko naglico. Nemara torej drži moja izkušnja, da je dan dolg, teden pa mine hitro. Se- veda me tisoča številka navda- ja z zadovoljstvom, saj lahko naštejem le nekaj stvari, s ka- terimi sem se vzdržema uk- varjal toliko časa in mi torej veliko pomenijo. V uredništvu na Travniku g. Povšeta cenimo predvsem zaradi njegovih rednih za- pisov, umirjenosti, pleme- nite kultiviranosti, prijaz- nosti, a tudi zato, ker nas vsak ponedeljek obišče v uredništvu, čeprav bi nam svoj zapis lahko poslal po elektronski pošti. Zato ga imamo za člana našega uredništva in zares malo ponedeljkov je minilo v teh več kot dvajsetih letih, ko ga ni bilo na obisk, a nam je seveda svoje zapise ved- no prinesel prej ali pa po- slal po elektronski pošti. Vsi v uredništvu smo veseli njegovih obiskov in ceni- mo predvsem to, da diha in živi z nami, zato mu sedan- ja kriza našega Novega gla- sa ni čisto nič všeč, kot ni nam, vsi skupaj smo nam- reč prepričani, da ima naš tednik svoje ugledno mesto med tiskanimi mediji in bi mu to poleg naročnikov in bralcev morali priznati tudi drugi. Res, kriza Novega glasa in ne nazadnje Zadruge Goriška Mohorjeva v celoti je prepro- sto nesprejemljiva. Vsi mero- dajni bi morali storiti vse, da bi bila kar najhitreje pre- sežena. Novi glas je namreč skupaj z drugimi našimi me- diji bistven dejavnik in vzgib naše skupnosti in za manjšino je razvejena aktivnost obja- vljene besede toliko bolj te- meljnega pomena. V prizade- vanju za ohranitev, predvsem pa za razvoj našega tiska, ne bi smeli popustiti niti za tre- nutek. Povejmo na glas je naslov vaše rubrike, za katero bova bralcem izdala, da ima ved- no enako dolžino, sami ste že večkrat rekli, da vam je bilo v začetku težko, a ste se počasi na to navadili in vam je zdaj ta mera ustrez- na. Uredništvo mi je naročilo, naj moja rubrika obsega 2475 znakov brez presledkov, pri čemer je vštet tudi naslov. Na začetku me je ta obveza seve- da zavezovala, ker nisem po- klicni novinar ali oblikovalec, kasneje pa se je pokazalo, da je nekakšna zamejitev za pisca koristna. Končno ne gre le za zamejitev, preko katere ne smeš, ampak je tudi tvoja na- N loga, da do nje prideš, da torejčlanek ni niti predolg niti pre-kratek. Tako sem v prvih letih med pisanjem kar prevečkrat preverjal, koliko znakov je že vtisnjenih in koliko jih še manjka, polagoma pa mi je predlagan obseg prišel v kri in zdaj število znakov preverjam le ob koncu. Brez kontrole do- voljeno število presežem za približno štirideset ali pa sem za podobno število prekratek. Ni dvoma, s številko 2475 se zdaj odlično razumeva in spoštujeva drug drugega. Pred časom sem nekje že zapisal, da vas gre občudo- vati, ker ste nam tako zve- sti; rad bi povedal, da doslej niste objavili samo tisoč svojih rubrik, ampak ste nam prispevali tudi druge zapise. Samo vaših zapisov za rubriko bi bilo za tri za- jetne knjige, vsaka bi imela več kot tristo strani. Če se ozrete nazaj, ste zadovoljni? Predvsem bi rad izrazil svoje zadovoljstvo in hvaležnost, da sem imel tako lepo priložnost objavljati svoja mnenja in po- glede na istem mestu, in to v Novem glasu. In da sem imel pri tem popolno svobodo. Res, popolno svobodo. Ne spomnim se, da bi mi dr. Dra- go Legiša ali vi kot zdajšnji urednik kdaj izrekla kritično mnenje o mojem vsakokrat- nem zapisu. Tovrsten ured- niški odnos je verjetno redek, je pa nadvse dragocen in za pisce izjemno spodbuden, da se lahko razvijajo in dopol- njujejo svoj besedni izraz ozi- roma poglabljajo misel. Novi glas je s svojo usmeritvijo kot nalašč za mojo notranjo usmeritev in nagibe in imeli ste prav, ko ste me nekoč vprašali, ali se zavedam, da bi težko objavljal svoje misli in osvetlitve kje drugje. Zavedal sem se, in to tudi zato, ker sem se v delovanje in izho- dišče tega našega tednika pravzaprav vrastel. Pri nas večkrat kar na splošno radi tarnajo, da ti- sti, ki pišemo za tiskane medije, nimamo nobenega odziva na svoje zapise. Je res tako? Še bolj sem imel ta občutek pri radijskem mediju. Uredni- ki so mi večkrat tožili, da ob tolikšnem in obsežnem delu nimajo pravega odziva in da gre oddaja v eter, četrt ali pol ure ali nekaj več na radijskem valu živi, potem pa gre mimo in je več ni. In sem urednike razumel, saj sem svojčas za Radio Trst A in tudi druge po- staje pisal in režiral kar precej in sem enako občutil stisko nekakšnega molka na svoji koži. Tudi odzivov na objave v tisku je seveda premalo, mi- slim, da jih je treba dobesed- no iskati, če jih hočeš imeti, ali kadar jih potrebuješ. Je pa res, da tiskana beseda ostane in ne mine. Ponekod si, da bi dobili odziv, pomagajo z an- ketami, sicer pa pisci navadno čakamo, da te kdo nagovori. Meni se zgodi, da mi kdo od časa do časa izreče priznanje za kakšen zapis, a res od časa do časa. To mi je vsekakor v veliko spodbudo, vendar sem razumel, da tovrstne pozor- nosti ne more biti več kot to- liko, in tako naprej mirno de- lam tisto, o čemer sem pre- pričan. Sicer pa, če dobro po- mislimo, kaj ni res, da je po- zornosti za delo drugih na- sploh premalo? Se kdaj spom- nimo, da tisti, ki odvažajo odpadke, delajo za nas, proda- jalci za nas prodajajo, zdrav- niki nas zdravijo, učitelji vzga- jajo naše otroke itd. itd? Vsi, prav vsi bi zaslužili besedo pohvale in potem bi se vsi do- sti bolje počutili. Ena od odlik vašega pisan- ja, to rad zapišem, je odličen jezik in so krasne prispodobe, pa vendar bi rad izpostavil predvsem vaše nenehno in stalno zav- zemanje za dobro, lepo, skupno, obče dobro. Zakaj taka odločitev? Zahvaljujem se vam za vaše priznanje o jeziku, čeprav za- me jezik, besedni izraz ni cilj, ampak le sredstvo, s katerim se trudim izoblikovati dano misel, dano vsebino. V tem smislu je iskanje jasne besede, ki naj misel natančno izrazi, zelo temeljito in mi vzame skoraj toliko časa kot zapis sam. Res je, včasih se po- služim tudi prispodob, predv- sem pa se raje odločam za močnejše kakor mirnejše izra- ze, vse to v želji, da bi se misel vendar dotaknila bralca ali vstopila vanj, to je pravi cilj. In enkrat je članek v tej luči boljši, drugič pa sem z njim manj zadovoljen. Ideal mi je, da bi “moral” bralec prebrati zapis v enem dihu, brez pre- kinitve. Da bi misel do takšne mere segla vanj, da se od nje med branjem ne bi mogel in hotel odtrgati. Še bolj nas zanima odgovor na drugi del vprašanja. Kar pa se tiče nenehnega zav- zemanja za dobro, lepo, skup- no, obče dobro, kot pravite, pa je tudi zasluga Novega gla- sa oziroma možnosti sklenje- nega objavljanja v njem. Mi- sel se na ta način pomakne v novo misel in ta spet odpre nekaj novega in tako sem se zadnje čase dokopal do ustrez- nejših prepoznanj o dobrem, o dobrem namenu v odnosu do drugega oziroma do sočlo- veka, o dobrem namenu do vsega in sploh do vseh. Seve- da ne gre za lepo in vzneseno idejo, niti ne za sladkobnost, ki se opaja sama s seboj, am- pak za ugotovitev, da je do- bro, dobro za druge povsem realna in stvarna sila in v ko- rist vseh, če se le zanjo odločimo ali če se vsi zanjo odločijo. Nekega dne mi je postalo jasno, da je aktivno dobro v odnosu do drugega človeka dobesedno odrešujoča formula, in to za posameznika kakor za svet v celoti. In le, kar je dobro za vse, je zares dobro, vse ostalo vodi v spore in izločanje. Če se zares vživim v bližnjega v stiski in mu pomagam, če se torej zares vživim vanj, sem rešen strahu zase, kar je ogromno. Pomeni, da je bilo istočasno komu pomagano in poplačan sem bil tudi jaz. In potem velja ta formula za večje kroge. Ni dovolj skrb le za mojo družino, le-to rešim, če mi je res mar tudi za druge družine. Če narodi skrbijo le vsak zase, v tem ni rešitev, to je še vedno podlaga za nera- zumevanje in vojne. Smo kdaj pomislili, da bi moral vsak narod vzgajati svoje otroke tu- di v ljubezni do drugih naro- dov, predvsem do sosednjega? Če nadalje država skrbi zgolj zase, se v težavah lahko obda z bodečo žico, kar se dogaja zdaj, in to prav gotovo ni rešitev. In slednjič, dokler bodo različne civilizacije in religije mislile zgolj nase, ne bo miru in bodo spopadi in vojne. Ni torej pretirana trditev, da kadar bomo na vseh ravneh začutili stisko drugih kot lastno stisko, bo- mo za to držo do takšne me- re in tako bogato poplačani, da bomo lahko žarišče mi- ru. Ko se ob ponedeljkih srečujeva v našem ured- ništvu, večkrat kaj razgla- bljava, se pomenkujeva o t. i. naših stvareh, saj ste bili vrsto let v vrhu naše orga- nizirane civilne družbe, mi- slim na SSO. Pošteno vam priznam, da ste me večkrat pomirili, kot ste mi tudi da- li kak dober nasvet; predv- sem pa vam je lastna umir- jenost, a tudi stalno zavze- manje za strpno reševanje vseh naših težav v naši na- rodni skupnosti. Pogovori ob srečanjih na uredništvu so res osvežujoči, prepričan sem, da tudi zato, ker se ves čas na- daljujejo in ne pričenjajo od začetka, ampak se nekako se- stavljajo. Kar pa se tiče mojih nasvetov, sem vesel, če so bili komu v pomoč. Ne nazadnje sem se v Svetu slovenskih or- ganizacij trudil, da bi imele naše organizacije in posamez- niki občutek, kako je ustvar- jalnega prostora dovolj za vse in se v tem duhu lahko nemo- teno in vendar povezano raz- vijajo. Tovrstno delo mi je bi- lo v veliko zadoščenje, čeprav je zahtevalo tudi odgovor- nost, ki ni bila brez teže. Ima- te prav, strpno reševanje težav v naši narodni skupnosti mi je bilo ves čas pri srcu, danes še bolj kot pred leti. Nobene- ga dvoma ni, da kot narodna skupnost premoremo visoko stopnjo medsebojnega razu- mevanja in smo nemara uspešneje presegli delitve pre- teklosti, kot to velja za našo matično domovino. Zdi pa se mi, da je zdajšnja raven sode- lovanja tukaj med nami in znotraj nas nekoliko prešibka, in sicer v odnosu do hitrih in sunkovitih sprememb v svetu oziroma v tem delu Evrope, v katerem živimo. Ne bi se sme- li bati odločnega skupnega in enoglasnega nastopa ob odločitvah, pomembnih za vso našo narodno skupnost, ko nam že rahlo različna sta- lišča jemljejo vsaj pol moči. To pa je v soočenju z izzivi se- danjega časa gotovo premalo učinkovito. Ob koncu bi vas prosil še za misel, željo za naš Novi glas! Na razne načine ste v tem po- govoru zelo naklonjeno izpo- stavili te in one moje kvalite- te, vsaj nekoliko domnevne, sicer jih je težko sprejeti. V od- govor bi v smislu pohvale našemu tedniku rekel, da želim Novemu glasu in njego- vemu uredništvu še naprej predvsem zdajšnje sproščeno in prijateljsko delovno vzdušje, vzdušje, ki ga je mo- goče najti le malokje. Če pa sem vas kdaj pa kdaj s svojim obiskom razveselil, ste me s svojimi pogovori in vzra- doščenostjo toliko bolj razve- selili vi. Ta vaša ustvarjalna vedrina je največje možno jamstvo, da bo Novi glas uspe- val tudi v prihodnje in se hra- bro vzpenjal proti naslednji ti- soči številki. Jurij Paljk Gorica / Katoliška knjigarna na Travniku "Katerokoli knjigo preskrbimo!" Te dni je v Katoliški knjigarni na Travniku v Gorici zelo živahno. Pouk se je začel, starši, šolarji in dijaki pa še vedno pri- hajajo po knjige, ki jih rabijo pri raznih šolskih predmetih. Valentina Milocco in Elizabet- ta Maraž nasmejani povesta, da je zdaj seveda bolj živo, kot je sicer med letom, kot tudi do- dasta, da sami ne bi zmogli vse- ga: “Hvala Bogu, da imava go- spo Franko Žgavec, ki se nese- bično razdaja in nam pomaga, kot so nam te dni pri razvažan- ju pomagali tudi nekateri dru- gi, še posebej član upravnega odbora Katoliškega tiskovnega društva Marko Černic in seve- da David Vižintin. S kombijem smo namreč razvozili knjige in jih nekatere hodili tudi iskat; same ne bi zmogle vse- ga. Res sva iskreno hva- ležni za nesebično in prostovoljno pomoč”! Ko ju povprašamo o šolskih knjigah, nam povesta, da so šolske knjige prodajali vsem šolam v naši deželi in ne samo goriškim: “Danes moramo biti odprti vsem, časi so hudi, zato bi rade povedale, da pri nas vsakdo lahko dobi katerokoli knjigo, v nekaj dneh mu jo preskrbimo, tudi italijansko ali kako drugo. Pred dnevi smo prejeli celo prošnjo svetovnega velikana Amazon, da jim pomagamo pri iskanju slovenskih knjig. To nam je seveda v čast, saj smo edina slovenska knjigarna v Gorici”. Izpostavita in pokažeta nam svež ponatis slovite knjige, ki je namenjena pritrkovalcem, Ivana Mercine (glej zapis na verski strani!), kot nam tudi povesta, da te dni zbirajo pred- naročila za Sinonimni slovar slovenskega jezika, ki v predna- ročilu stane veliko manj, kot pa bo stal ob izidu: “Gre za slovar, ki bi ga morale imeti vse slo- venske šole in vsi tisti, ki nekaj dajo na slovenski jezik”! Povemo jima, da smo opazili, kako so se velikanski kupi knjig te dni zmanjšali, in zadovoljni povesta, da je sicer res, da so večino knjig šolam in šolarjem ter dijakom že preskrbeli, pro- blem predstavljajo le tiste knji- ge, ki jih ni več na zalogi pri za- ložnikih, ali pa založbe zamu- jajo z dostavo, a pristavita: “Vse knjige lahko preskrbimo, zato pridite v Katoliško knjigarno, kjer imamo poleg knjig seveda še vrsto drugih prodajnih arti- klov, od šolskih potrebščin do priložnostnih daril ter seveda vse za cerkveno bogoslužje”! JUP foto dpd Kristjani in družba29. septembra 20164 10. srečanje pritrkovalcev Goriške Slovenski Pritrkovavec v furlanščini in italijanščini vetogorsko svetišče je v začetku meseca septembra imelo v gosteh praznovanje dvojne obletnice. Letošnje leto je namreč zaznamovano z desetlet- nico ustanovitve Društva pritrko- valcev Goriške ter devetdesetlet- nico izida priročnika Slovenski Pritrkovavec. V soboto, 3. septembra, v zgod- njih popoldanskih urah, so pri- jetne sence svetogorskih lip po- stale zatočišče prihajajočih pri- trkovalcev z Go- riškega in širšega ob- močja. Množica pritrkovalskih navdušencev se je kmalu zatem po kamnitem stopnišču mo- gočnega sveto- gorskega zvoni- ka povzpela vse do najvišje po- stavljenih zvo- nov. Prve melo- dije so začele preplavljati zvo- nik, njegovo okolico ter se nato prelivale skozi spokojni okoliš vse do nižje ležečih zasel- kov in posejanih hišic. Lepo po- jejo svetogorski zvonovi. Pritrko- valci so iz svojih glasbil privablja- li njrazličnejše vrste melodij. Ne- kateri so svoje znanje delili z dru- gimi. Bogastvo pritrkovalske umetnosti se v mnogih primerih prenaša prav preko praktičnega izročila. Pritrkovalska srečanja pa so nedvomno najboljši trenutki za izmenjavo izkušenj in preiz- kušanje novih melodij. Pohvalno je dejstvo, da je bilo v pritrkoval- skih vrstah mogoče opaziti veli- ko mladih obrazov. Po skoraj triurnem pritrkavanju so iz zvo- nika zadoneli svetogorski zvono- vi v vsej svoji polnosti in zvočnem razponu, za kar je po- skrbela peščica odlično usklaje- nih zvonarjev. Po dva zvonarja sta uravnavala svoj zvon v na- tančnem nihanju. Sosledje udar- janja treh različnih kembljev pa je sestavilo pesem kot znanilo začetka božje službe, ki jo je da- roval upokojeni goriški nadškof S msgr. Dino De Antoni. V svojihomiliji se je msgr. De Antoniosredotočil na pomembnost zvo- nov in pritrkovalske službe. Pou- daril je pomembnost glasov, ki se preko lin razprostirajo v nižave in s svojo polnostjo navdušujejo človekovo dušo po božjem, po višjem, po nadnaravnem. Obe- nem so zvonovi stalni človekovi spremljevalci skozi cel dan, skozi vse leto, skozi vse življenje, od rojstva pa do večnega sna. Sveti daritvi je sledil najslavnejši trenutek celotnega snidenja. Težišče dogajanja se je iz cerkve premestilo v sosednjo kapelo, nameščeno za glavnim oltarjem. Tu je bilo že vse nared za pred- stavitev nove publikacije. V uvodnem posegu je Andrea Ni- colausig, predsednik pritrkoval- cev Goriške, podal nekaj misli glede izbire lokacije za prazno- vanje dvojnega slavja. Pred dese- timi leti je bila Sveta Gora izbra- na za ustanovno prizorišče omenjenega društva kot simbol večstoletnega romarskega sve- tišča goriških vernikov. Goriški pritrkovalci so se ob prvi okrogli obletnici želeli povrniti tja, kjer je vse nastalo. Kot drugi razlog je Nicolausig navedel pomembne- ga verskega in kulturnega delav- ca, zvonoslovca Ivana Mercino, ki ga je nadškof Sedej imenoval za kolavdatorja zvonov. Leta 1926 je namreč Mercina v Gorici izdal temeljni priročnik za pri- trkovalce z naslovom Slovenski Pritrkovavec. Prof. Sergio Tavano je v nadalje- vanju uokviril goriški prostor v času Mercinovega delovanja. Na začetku dvajsetega stoletja je Go- rica predstavljala pomembno stičišče različnih kultur in narod- nosti, ki so se med seboj dopol- njevale in solidarno sobivale v veličastnem avstro-ogrskem ce- sarstvu. V mestu samem je bil pogovorni jezik različica fur- lanščine, ki je danes skorajda zamrla. Prof. Tavano je v svojem posegu na- vedel, da je ta prostor od nekdaj prelomnica med Zaho- dom in Vzhodom. Priča temu so tudi ver- ska svetišča, ki so nastala na stra- teških točkah, od Svetih Višarij, preko Svete Gore do Bar- bane, kot naravna ločnica med dvema svetovoma. Za Gorico je Sveta Gora predstavljala in še vedno predstavlja zelo priljublje- no Marijino svetišče. Prof. Tava- no se je zatekel k svojim otroškim letom, iz katerih se spominja, da je glas svetogorskih zvonov segal vse do Travnika, kjer je družina Tavano imela v bližini svoj dom. Danes je ta milina zaradi hrupa in brnenja preglašena. Sklepni del predstavitve je bil zaupan Giacomu Pantanaliju, ki zaseda mesto podpredsednika v Društvu goriških pritrkovalcev. Arh. Pantanali se je v svojem po- segu dotaknil izvirne izdaje Slo- venskega Pritrkovavca izpod pe- resa Ivana Mercine. Mercina je bil po poklicu učitelj. Svojo službo je dolgo let opravljal v Go- rici, pred tem pa še na Proseku in v Materiji v Istri. Zaradi priroje- nega glasbenega talenta je delo- val kot organist v različnih cer- kvah, vodil je več pevskih sesta- vov in se prvi znanstveno posve- til zvonovom. Mercina je razu- mel, da bi bilo nesmiselno zapi- sovati udarce pri zvonovih na podlagi notnih zapisov. Vsak udarec na zvon povzroči nešteto alikvotnih tonov, kar bi lahko povzročilo v glasbeni interpreta- ciji spore glede trajanja začetnih udarcev. Zaradi tega je Mercina vzorce notiral v zaporedju šte- vilk. Zapisal je 243 različnih kombinacij vzorcev za triglasno in štiriglasno zvonilo. V njego- vem zapisu predstavljajo vertikal- ne črke posamezni zvon, pripisa- ne številke pa ponazarjajo trenu- tek udarca omenjenega zvona v izvajanju vzorca samega. Merci- na je svojo izdajo oplemenitil še z napotki za pritrkovalce. Zanimivo je, kako opisuje prihod k pritrkavanju s pri- ročenim predhodnim učenjem vzorcev na glasbe- ne cevi. Ob prihodu v zvo- nik naj bo spored vzorcev že vnaprej domenjen, da ne bo prihajalo do prekomer- nih praznin med posamez- nimi vižami in morebitne- ga nesporazumevanja v tre- nutku izvajanja. Mercina je v svojem priročniku pona- zoril tudi prerez zvona z vsemi bistvenimi sestavni- mi deli, od jarma, preko ko- renike, krila, krajca pa vse do kembljeve betice in nje- govega podaljška. Na koncu dela pripisuje Mercina še deset zapovedi za cerkovni- ke, zvonivce in pritrkovav- ce. Za prevod Mercinovega priročni- ka v furlanščino je poskrbel pre- vajalec prof. David Bizjak, v itali- janski jezik pa je prevod opravila prof. Giulia Ghiretti. Publikacijo je tudi tokrat izdala Katoliška knjigarna iz Gorice. Martin Tul Prejeli smo Nekaj misli v premislek n ne opijanjajte se z vi- nom, v čemer je raz- brzdanost, temveč naj vas napolnjuje Duh”. (Ef. 5, 19) Pravim, da ne morem dojeti in sem zgrožen ob odpadu od Kri- stusa in zaradi brezboštva, ki se širi po Sloveniji, in nihče ne ra- zume, da se brez Boga ne da žive- ti. Zakaj ima človek raje hudiča kot Boga, mi ni jasno. Ali ni člo- vek božja podoba?! Saj so že cer- kveni očetje razlagali, da je nega- cija Boga smrt človeka. Zato mi je vsa posvetnost ogabna, nagnu- sna, zlagana, ogroža mojo dušo in ti ne preostane drugega kot naš nedeljski svetnik, sv. Avguštin, fi- lozof, ki nas osvešča: “Pojdi vase, v notranjosti človeka je resnica”! Sv. Avguštin govori tudi o času in pravi, da ljudje oblikujemo čas in dobo. Socialistične iluzije so se se- sule v prah s padcem komuniz- ma, pač zato, ker niso temeljile na Kristusu. Ljudje v Sloveniji pa še vedno imajo nostalgije po socia- lizmu in povprečnega Slovenca bolj zanimajo vse povprečne osla- rije tega sveta (New Age, budi- zem, islam), Jezus Kristus pa ne, čeprav je On edini logos, ute- lešena božja beseda, ki je izrekel: “Brez mene ne morete ničesar storiti”! Skratka, zgrožen sem nad to po- dhranjenostjo, preziram pro- staštvo, tudi usmiljenje nič ne po- maga, ker t. i. usmiljenje samo še bolj pomehkuži in kvari. Skratka, mogoče je edina dobra pot šiba božja, ki naj bi nas mogoče strez- nila. Letos 16. avgusta je minilo 11 let od umora karizmatičnega usta- novitelja ekumenske skupnosti v Taizeju, brata Rogerja Schutza. Noben slovenski katoliški medij se te obletnice ni spomnil, kar je pomenljiv pokazatelj brezbrižno- sti, ki vlada med nami. Slovenija je postala Sodoma in Gomora. Še enkrat, čaka nas veli- ka božja palica! “I Italijanski sociolog Sabino Acqua-viva pravi: “Evropa je odslej skep-tična, brez idealov, kontinent brezdušnih požeruhov, konti- nent v zamračitvi”. Poziva torej k nujnosti, da se evropska duša vrne k Bogu. Dragi bralec in tudi prizadeti vi- nogradniki, ki trdite, da od tega, od vina, živite, vam moram sto- piti na žulj in polagam na srce ne- kaj opominov, ker se ne zavedate, da vino obravnavate zgolj kot po- trošnje blago. Prosim vas, da ste malo bolj spoštljivi in niste lah- komiselni do te magične pijače, ki jo pridelujete. Vino ni za vsa- kogar. Če bi hoteli vinu vrniti vrednost, bi ga morali najmanj pol manj pridelati. S tem da ga je toliko, ga tudi razvrednotite. Z ve- likimi količinami vina, ki je vsako leto na trgu, se popolnoma jasno pogubi 900 ljudi na Slovenskem. Imejte pred očmi, koliko ljudi vi- no oz. alkohol po nepotrebnem zaslepi, jih ugonobi in prevara. Zato ni samo zgolj retorično to ci- tiranje starodavnih opozoril: Plinij starejši: Vino – kakšna neumnost: koliko truda in napo- rov za pridobivanje in uživanje pijače, ki te oropa mišljenja in pe- ha v norost in zločin. Leonardo Da Vinci: Bevitor beve vino, vino beve bevitore. Vino daje dobru volju, a ne daje pamet bolju! Vino i najmudrieg pobudali! Ko mnogo pije, za dugo nije! Više utopilo se jih u vinu, nego u moru! Ko bi bili ljudje res modri, bi se vsaj enkrat udeležili srečanj ano- nimnih alkoholikov in bi videli, kaj pomeni pijančevanje. Zagro- ziti vam moram, ker je taka iz- kušnja zelo dragocena, v dru- gačnem primeru bom tudi jaz prisiljen reči: prekleta zarota trgatve! Na god sv. Hildegarde iz Bindena 2016 Pavel Bračko Podvig skupine slovenskih pohodnikov Za sveto leto peš v Rim edmega septembra zju- traj se je skupina slo- venskih romarjev iz- pred hiše Opus Dei v Ljublja- ni z romarskim blagoslovom regionalnega vikarja Opus Dei za Slovenijo msgr. Rafae- la Ariasa Villalta odpravila na svetoletno romanje v Rim. Sami prekaljeni pohod- niki in romarji so se napotili kar peš, v Rimu jih pričaku- jejo po 42 dneh hoje, to je 18. oktobra, naslednji dan pa bodo končali romanje z av- dienco pri papežu Frančišku. Logistično je romanje pri- pravil (ga razdelil na etape, poskrbel za prenočevanje S ipd.) izkušeni romar ZdenkoJakop iz Logatca. Skupini de-vetih romarjev se večkrat pridružijo tudi enodnevni prijatelji, ki jih bodrijo in spodbujajo na poti. Čez Slo- venijo je bilo romanje načrtovano v štirih etapah, ko so prehodili pot iz srca Slovenije do zahodnega roba slovenskega narodnega pro- stora: Ljubljana – Logatec, Logatec – Vrhpolje, Vrhpolje – Mirenski Grad, Mirenski Grad – Oglej. Želimo jim čim manj popot- niških tegob in naj jih spremlja božji blagoslov. Zdenka Žigon V premislek Drugačna mistika vseh religijah srečujemo mistike. To so osebe, ki sledijo mističnim spoznanjem. Škoda je, ko danes kristjani, posebej še mlajši, radi segajo po duhovnih izkustvih Orienta, kot sta joga, zen …, medtem ko ne poznajo krščanskih mistikov, kot so Janez od Križa, Terezija Avilska, Mojster (Meister) Eckhart in drugi. V vseh teh spisih lahko spoznamo poti pa tudi veličine duhovnosti, ki nam pomagajo k osebnemu duhovnemu življenju. Srečal sem se z zapisom enega vidnejših islamskih pesnikov in tudi islamskim mističnim pisateljem Maulano Rumijem. Med drugim razmišlja takole: “Ker je bil poslanec (Mohamed) prerok meča, je njegova družba med vojaki in borci. Če je bila v Jezusovem V nauku samota v votlinah inhribih, je v našem(muslimanskem) nauku to vojna in strah. Musliman je ponosen, da je bila sveta vojna najpomembnejše opravilo v Mohamedovem življenju. Udeleženci svete vojne zasedejo v nebesih visoke položaje. Najvišje prestoluje Mohamed, ker so njegove ure tuzemskega življenja potekale v stalnem boju, saj se je bojeval s srcem, jezikom in roko. Tako bi se moral bojevati vsak muslimanski vernik proti nevernikom (mišljeno drugovercem), ki ga obkrožajo”. Zato je za muslimane ubijanje Alahovih nasprotnikov že od nastanka islama sveta stvar, saj je njihov zgled bil in bo Mohamed in njegovo učenje. Na spletnih straneh, zlasti v arabščini in angleščini, pa tudi v francoščini, opazite, kako islamske organizacije mlade muslimane takole navdušujejo: “Zelo dragocena metoda našega preroka (Mohameda) je zahrbten umor”. Temu sledi dolg seznam Mohamedovih izrekov, kot na primer: “Mohamedova naloga ni bila samo v poslanstvu, ampak tudi v vojskovanju z neverniki” (s tistimi, ki niso muslimani). Na muslimanskih verskih šolah se mladi muslimani vsak dan srečujejo s tem, koliko vojn je izpeljal njihov prerok (Mohamed) in kako hitro se je tudi islam širil in se še širi. Takšnih sporočanj ne boste slišali na tečajih o Koranu, kamor zahajajo tudi pripadniki najrazličnejših drugih veroizpovedi, ampak samo v uradnih muslimanskih šolah, ki so rezervirane izključno za muslimane in so navadno pod okriljem džamije. Vse to nas lahko prepriča, da je prerok Mohamed utemeljitelj muslimanskega vojaškega prava. Sveta vojna je v muslimanskem verovanju tako globoko povezana z vernostjo posameznega muslimana, da mu že prebiranje muslimanskih svetih knjig pomeni vojskovanje. Ko tako razmišljamo o islamu, se nam dozdeva, da je tako pisanje o tem verovanju pretirano, pa ni res. Čustveni svet pri orientalcu – in islam je v glavnem zasedel predele s tem čustvenim svetom – je za takšno sporočanje izredno odprt. Prav zato bo v islamu vedno veliko pretiranih (fanatičnih) vernikov, ki bodo zaradi svoje verske vzgoje pripravljeni dati življenje za vero, in sicer tako, da ubijajo in bodo ubijali nemuslimane, ker jim vera v onstranstvu za to obljublja visok položaj. Takšen pogled na vero je seveda v popolnem nasprotju z našo krščansko vero in naukom. In seveda z učenjem večine drugih ver in verstev. Ambrož Kodelja Kristjani in družba 29. septembra 2016 5 Nadškof Redaelli je predstavil pastirsko pismo O nedeljskih kristjanih, ki naj bodo vedno bolj dejavni kristjani ŠTANDREŽ dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu se je goriški nadškof msgr. Carlo Ro- berto Maria Redaelli v torek, 20. septembra, srečal s predstavniki župnijskih svetov dekanije Štan- drež, da bi jim predstavil letošnje pastoralno pismo. Letos nosi na- slov Pismo nedeljskemu kristjanu; v slovenščini je objavljeno v knjižici Na Gospodov dan, ki vse- buje obenem še Pismo pastoral- nim sodelavcem “sanjati” nedel- jo. V škofovem pastirskem pismu med drugim piše, da “nedeljski kristjan ni kristjan drugega razre- da”, ampak “kristjan, ki redno ali skoraj redno prihaja k maši in ni- ma posebnih zadolžitev v cerkve- nem občestvu (torej ni bralec, ka- tehist, prostovoljec Karitas, izredni delivec obhajila, član župnijskega sveta...), je pa kristjan v vsakem oziru”. In vendar je škof “srčno želel napisati to pismo”, da bi ne- deljske kristjane povabil k polnejši zavesti, da postanejo še bolj “de- javni kristjani”. V Navzoče v dvorani - pri-sotna sta bila tudi g. Si-nuhe Marotta, škofov vikar za evangelizacijo in zakramente, in g. Ni- cola Ban, odgovoren za mladinsko pastoralo - je najprej pozdravil dekan Marijan Markežič, ki je vsakogar povabil, naj opravi svojo nalogo, “in bomo naredili mozaik, ki ga Bog želi od nas”. Nadškof Redaelli se je na zbrane v dvorani obrnil s čudoviti beseda- mi: “Vi ste sol zemlje, vi ste luč sveta”. Povedal je, da pastirsko pi- smo letos ni namenjeno samo du- hovnikom in katehistom, ampak vsem ljudem, ki prihajajo k maši v nedeljo. Če smo lani ob Luko- vem evangeliju razmišljali o tem, kdo je kristjan, bomo letos nare- dili korak dlje: kristjan je tisti, ki prihaja k maši v nedeljo in med tednom živi svojo krščansko vero. Ni nujno, da postane katehist, bra- lec, strežnik, prostovoljec itd. Do- volj je, da je kristjan. Jezus ni rekel: “Vi morate bi- ti luč sveta, vi morate biti sol zemlje”. Prav tako ni rekel, da “vi boste postali luč sveta”. Re- kel je: “Vi ste”! To je glavno spo- ročilo le- tošnjega pi- sma: “Ti si kristjan. Če želiš poma- gati v župniji, toliko bolje. Lepo pa je, da si kristjan v vsakdanjem življenju. Nisi kristjan zato, da pri- hajaš k maši v nedeljo, ampak obratno: k maši prihajaš, da osta- neš kristjan, da ohraniš luč in okus, da bi to živel v vsakdanjem življenju”. Kristjan si tako, da živiš po evangeliju, je dejal msgr. Reda- elli: to pa ne pomeni, da nosiš križ ali druga vidna znamenja, “ampak npr. tako, da se z bližnjim obnašaš kot z osebo”. Gospod nas ne bo sodil po tem, ali hodimo v cerkev, ampak po tem, ali bomo nasitili lačne, napojili žejne, oblekli nage, sprejeli popotnike, obiskali bolni- ke... “Lakota ni samo fizična, nek- do je lahko lačen kulture, čustev, sprejema, odnosa”... Pri maši se lahko naučimo tako živeti. “To je glavno sporočilo letošnjega pi- sma”. V njem je nadškof tudi spre- govoril o odgovornosti, osnovni značilnosti vsake odrasle osebe. Odgovorni moramo biti do družine, družbe, dela, stvarstva. Dotaknil se je tudi problema ločenih oz. razporočenih in spet poročenih kristjanov. “So to polo- vični kristjani”? Papež Frančišek vsakogar vabi, naj se ne čuti iz- ključenega, potem pa kristjane spodbuja, naj z duhovnikom pre- verijo, na kakšno pot jih kliče Go- spod. Kristjani smo pogosto preo- bremenjeni in utrujeni, je še dejal nadškof Carlo. Kaj lah- ko naredimo? Prvo je si pri- zadevati, da bi naše skupno- sti bile skupnosti ljudi, sredi katerih se ljudje čutijo spre- jete. “Dajmo pravo vrednost nedelji”! Lahko bi si tudi za- mislili “posebno, lepo ne- deljo”! Glavna maša naj bo maša skupnosti, skrbno pri- pravljena za vse prisotne osebe, ko se vsakdo lahko čuti sprejetega, ko imajo svoj prostor tudi otroci in starši. Nadškof je predlagal župni- jam, da bi nekajkrat letno pripravili take “nedelje skup- nosti”, ko bi se po lepi maši morda tudi kaj pogovorili ali skupaj razmislili, nato pa še ostali na kosilu; povabili bi lahko tudi nove družine in pripravili kakšno presenečenje za otroke. “Naj bo nekaj lepega”! Nekatere župnije so nekaj podobnega že poskusile, in to uspešno! “Če pripravimo nekaj lepega, bodo ljudje najbrž prišli”. Srečanje z nadškofom se je končalo s krajšim pogovorom (tu- di v manjših skupinicah) o tem, kako bi na iznajdljiv način pova- bili ljudi k branju pisma. To nam- reč daje res konkretne in zanimive spodbude za razmišljanje. DD Zore pri maši za policiste poudaril plemenitost policijskega poklica Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v Srednji vasi v Bohinju ob prazniku nadangela Mihaela, zavetnika policije, vodil skupno mašo za policiste. Te se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Zore je v pridigi izpostavil plemenitost policijskega poklica in poudaril, da se policist ne sme nikoli odtujiti od ljudi. Zore se je zahvalil vsem številnim zbranim policistom, da ostajajo “zvesti načelom, katerim so se zavezali, ko so oblekli policijsko uniformo”. Varovati druge in za to zastaviti svoje življenje je velik poklic s plemenitim poslanstvom, je dejal. Posebej se je zahvali l družinskim članom policistov in policistk: “Trdno sem prepričan, da morda oni velikokrat še veliko globlje in veliko bolj osebno doživljajo vašo izpostavljenost”, je dejal in dodal, da je velikokrat težje čakati doma, če se bo policist vrnil, kot biti neposredno na terenu. Letos sta pri opravljanju službene dolžnosti umrla dva policista. Svojcem vseh umrlih policistov in njihovim bližnjim je Zore izrazil sožalje. “Naj se Gospod dotakne vašega srca in bolečin. Naj jo potolaži z zavestjo, da so delali dobro, da so služili dobremu in da so to storili za sočloveka”, je dejal. Policisti so po besedah nadškofa sicer prvi poklicani biti pravični, pravičen pa je lahko samo nekdo, ki je močan. “A moč policistov ni v orožju, čeprav je potrebno, prav tako ne v različnih veščinah, ki jih obvladate, čeprav je tudi to potrebno, ampak v zavesti, da delate dobro, da delate za ljudi”, je dejal. Policiste je zato pozval, naj se varujejo odtujenosti od ljudi. Pred odtujenostjo od človeka je posvaril tudi državo in Cerkev. Štiri moške z območja Novega mesta in Krškega ovadili zaradi vloma v župnišče Celjski policisti so odvzeli prostost in kazensko ovadili štiri osebe, doma z območja Novega mesta in Krškega, stare 20, 26, 36 in 38 let zaradi vloma v župnišče v Radečah. Ker so policisti v zadnjem obdobju obravnavali več vlomov v župnišča, obstaja sum, da so omenjeni sodelovali še pri katerem od vlomov. Policisti in kriminalisti o teh preostalih vlomih še zbirajo obvestila. Po vlomu v radeško župnišče so osumljeni s kraja pobegnili s črnim osebnim vozilom. Omenjeno vozilo sta v noči vloma pri kontroli prometa opazila policista policijske postaje Rogaška Slatina in ga primerno ustavljala. Ko je voznik opazil patruljo, je pospešil hitrost in z divjo vožnjo nadaljeval proti centru Rogaške Slatine in v nadaljevanju proti Topolam. Ker je med begom ugašal luči, je potem pred naseljem Topole zapeljal v obcestni jarek. Kratke Tudi slovenski skavti na slovesnosti pri sv. Justu S škofom skozi sveta vrata ragi bratje in sestre skavti, ob tem izrednem svetem letu usmiljenja, ki ga je razglasil papež Frančišek, vas v soboto, 24. septembra, vabim na popol- dan igre, pustolovščine in poti, zato da bomo skupaj prečkali sveta vrata usmiljenja stolnice sv. Justa, ki v veri združuje našo me- stno in škofijsko skupnost”. Tako se je začelo pismo, ki ga je tržaški škof Giampaolo Crepaldi naslo- vil vsem konfesionalnim skavt- skim organizacijam škofije. Va- bilu so se odzvali AGESCI - Asso- ciazione Guide e Scout Cattolici Italiani, FSE - Federazione Scou- tismo Europeo, MASCI - Movi- mento scout cattolici italiani in tržaški del Slovenske zamejske skavtske organizacije, ki so sku- paj načrtovali vsebinsko zelo bo- gat popoldan za vse starostne ve- je. Starostna veja volčičev in volkul- jic oziroma pikapolonic (FSE) se je zbrala na griču Sv. Justa. Kar naenkrat so se znašli v srednje- veški vasici, njihovi voditelji so postali ribiči, mizarji, kovači, pe- ki, kmetje, krojači in mesarji in tudi otroci so se spremenili v obrtniške vajence. Kaj kmalu pa se je v vasi pojavil sel iz Rima, ki je ob zvoku trobente razgrnil pergament papeške bule, ki naz- nanja sveto leto in možnost pre- “D hoda svetih vrat. Na ta dogodekpa se je bilo treba pripraviti, topa tako, da se je vsak poglobil v svoj poklic. Delavnice so bile osnovane okoli teme sprejeman- ja: kako je biti sprejet oziroma kako je sprejemati. Popoldne so prisluhnili tudi priliki iz evange- lija o srečanju s Pastirjem, ki je vodil svojo čredo ovac in ki je na vprašanje “Kdo si”?, odgovoril z na leto usmiljenja še posebej ve- zanim stihom “Jaz sem Pastir, jaz sem Vrata, … moje ime je Jezus”! Jaz sem vrata je bilo geslo tudi starostne veje roverjev in po- potnic, ki so svoje srečanje začeli pred tržaško univerzo, ki s svojimi vrati predstavlja izbire, ki jih fantje in dekleta sprejemajo prav v času kla- novstva, po drugi strani pa tamkajšnji razgled na Trst predstavlja tudi vrata na me- sto, na širšo skupnost. Od tam so se klanovci napotili proti nek- danji svetoivanski umobolnici, kraju, ki je dolga leta simbolizi- ral zaprtost, danes pa je postal kraj srečevanja, sprehajanja, od- prtosti. Ob sprehodu mimo obnovljenih pa- viljonov in ob prebi- ranju pričevanj oseb, ki so tam delale in živele in v prvi osebi doživele odpiranje ob prihodu psihiatra Franca Basaglie, ter ob medsebojnem pogo- voru so klanovci od- krivali pomen spreje- manja, odpiranja vrat bolnim, drugačnim, trpečim in zapostavlje- nim. Pot jih je nato od Svetega Ivana vodila do Montuz- ze, kjer jih je kot romarje sprejel škof, ki je nato tudi skupaj z nji- mi prehodil pot do stolnice sv. Justa. Srednja starostna veja izvidnikov in vodnic se je srečala v bližini stare železnice. Preko vrat so mladostniki vstopali v svet so- cialnih omrežij - facebooka, whatsappa in instagrama, kjer so naleteli na specifične objave, ko- mentarje, sporočila in slike, kot so lahko objava pričevanja proti rasizmu, grožnja objave buli- stičnega napada in podobno. Na take, danes in za to starostno skupino še kako realne primere so morali kot skupina najti sku- pen odgovor in ga napisati na socialno omrežje. Tudi njihov program se je končal z odlom- kom o Dobrem Pastirju, saj pravi vodnik ne skače čez plot, “kdor pride skozi vrata, je pastir” (Jn 10), vkoraka skozi vrata, zaveda- joč se odgovornosti, ki jo to pri- naša. Malo morje skavtov se je ob 18.30 iz vseh krajev zlilo pred katedralo. Sko- zi špalir odraslih skavtov so za škofom prestopili prag svetih vrat usmiljen- ja ter prisostvovali sveti maši. Tu so se skavtom pridružili še ministrantje tržaške škofije in mnogi starši, željni skupnega praznovanja jubileja. Škof je v svoji pridigi poudaril pomen jubileja kot praznika vere in pri- jateljstva. “Skavtizem je lahko za Cerkev sredstvo, ki razvija vero, prijatel- jstvo in solidarnost”, je povedal ter dodal, naj se zavzemamo za razvoj teh vrednot in povezanosti mesta Trst. Jezus je rekel “Jaz sem vrata”, kar je izredno pričevanje o ljubezni. Po eni stra- ni je to ljubezen Boga Očeta, ki nas brezpogojno ljubi, po drugi pa, ne smemo ljubezni samo egoistično pridržati zase, temveč smo jo dolžni deliti z drugimi, imeti radi bližnjega, biti odprte- ga srca in sprejemati različne, skratka, biti tudi sami vrata, je dejal škof. Pred slovesom se je škof Crepaldi zahvalil vsem skavtskim organi- zacijam in voditeljem za vložen trud ter si zaželel, da bi srečanje vseh tržaških skavtov postalo let- no v obliki Škofijskega dneva skavtizma, saj mora mesto spoz- nati sporočilo prihodnosti in upanja, ki ga skavti širijo. Lucija Tavčar foto dpd Goriška29. septembra 20166 Enogastronomska prireditev se čedalje veča in krepi Uspeh “slovenske vasi” v mestnem središču OKUSI OB MEJI 2016 lovensko vas” na Oku- sih ob meji so - v režiji Zveze slovenske kato- liške prosvete - praznično odprli v četrtek, 22. septembra. Predsednica ZSKP Franca Padovan je zvečer z velikim veseljem pozdra- vila ugledne goste pod velikim be- lim šotorom v ul. Crispi. Poleg župana Ettoreja Romolija so bili navzoči podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, župan občine Brda Franc Mužič, predsednik go- riške Trgovinske zbornice Gianluca Madriz, podžupan Roberto Sartori in drugi. “Najpomembnejše je, da smo Slovenci prisotni v tem delu mesta, da se sliši slovenska beseda... Veliko nas je zavzetih za našo stvar- nost”. Skupnost Slovencev na Go- riškem je “živa, mlada in verjame v to, kar dela”, je še povedala. Zahva- lila se je vsem organizacijam, ki so omogočile “skupno stojnico” na ta- ko odmevni manifestaciji. Župan Romoli je dejal, da se je z ve- seljem odzval na vabilo v kraju, “kjer pomemben del goriških Slo- vencev predstavlja svoje izdelke in še predvsem svojo kulturo”. Okusi ob meji “so nastali slučajno pred 13 leti, postajajo pa manifestacija, ki se lahko kosa z večjimi dogodki v deželi”. S tem se danes lahko po- našajo vse mesto in vse njene skup- nosti, ki so del mesta. “Prepričan sem, da bodo naslednje leto še večji”! Gabrovec je poudaril, da je deželna uprava - ne nazadnje s po- poldansko prisotnostjo predsednice Debore Serracchiani in podpred- sednika Sergia Bolzonella - očitno močno podprla goriško prireditev. “Bolj kot Okusi ob meji, bi rekel, da ta meja postaja vedno bolj okusna …” Manifestacija “je zrasla, postaja vedno bolj zanimiva in privlačna. Vedno bolj mora rasti, postajati ved- no bolj izraz proizvodov ob meji”. Zato “nekaj manj čevapčičev in ple- skavic ter nekaj več proizvodov iz naših krajev”! Prireditev naj se še naprej razvija, “vsako leto kaj do- dajmo, da bodo Okusi vedno nekaj novega in ne nekaj ponavlja- jočega”! je sklenil Gabrovec. Mužič je povedal, da so na Okuse ponosni tudi “Brici na oni strani meje, ki je danes sicer ni več. Meja izgublja na vsebini in nujno je, da na tem dela- “S mo”. Romoli je “resnično ustvarilpozitivne pogoje za sodelovanje obmeji”, to sodelovanje pa je treba nadgrajevati. “Živimo v istem geo- grafskem in kulturnem prostoru, bodimo složni in tako bomo uspešni vsi”! Madriz je z velikim navdušenjem govoril o Gorici, ki doživlja “čudovite dneve... Smo ma- jhni, želimo pa rasti vedno bolje”. To območje je bilo včasih pozablje- no, ima pa svoje odličnosti in veliko bogastvo, ki ga želi deliti z drugimi. Obračun v “slovenski vasi” V nedeljo zvečer, ko so v sloven- skem naselju v ul. Crispi ostali - po- leg zadnjih gostov - še zadnji člani društev, ki so se že lotili spravljati opremo in strukture, smo se šli po- govorit z njimi, da bi prisluhnili nji- hovim vtisom in ujeli utrip Okusov 2016. Kakšen je torej obračun le- tošnje prireditve? “Letos je bil obisk ogromen”, nam je povedala pred- sednica ZSKP Franca Padovan. “Po- membno je, da je ZSKP tu prisotna, da ljudje stopijo v slovensko okolje, kjer se govori slovenska beseda. Naša ponudba je bila bogata. Mi- slim, da smo te štiri dni res uživali, čeprav je bilo ogromno dela. Važno pa je, da smo bili prisotni. Zahvaliti se moram vsem, ki so sodelovali, bili so enkratni! Dokazali smo, da s skupnimi močmi lahko veliko na- redimo. In to se je res obrestovalo. Vsak, ki je prišel med nas, je našel toplo in prijazno besedo, pa tudi prigrizek in briško kapljico. Obetam si, da bo prihodnje leto pri- stopil k našim društvom še kdo drug, da se še bolj okrepimo in po- kažemo, kaj smo. Ko je treba stopiti v akcijo, se naša društva odzovejo”. Letos je bilo opaziti, da je vidnejše društvo odmanjkalo, hkrati pa pri- stopilo novo … “Obžalujem, da le- tos ni bilo Štandrežcev, ki imajo za sabo dolgoletno tradicijo. Pričaku- jem, da bodo premostili težave in se bodo naslednje leto spet predsta- vili. Pristopilo pa je Prosvetno društvo Vrh Sv. Mihaela s skupino Bodeča Neža, ki se je zelo izkazala”. Predsednica ZSKP, ki je imela od 22. do 25. septembra zelo intenzivne dneve, je bila skoraj povsem “brez glasu in izredno utrujena”, in ven- dar je še enkrat poudarila, da “je bi- lo vredno biti tu in povedati širšemu krogu javnosti, da smo! Imeli smo tudi dosti ‘visokih’ obi- skov, od deželne predsednice Ser- racchianijeve do župana Romolija, briškega župana Mužiča, nadškofa Redaellija, videmskega prefekta Zappalorta, škofovega vikarja Bolčine, dekana Markežiča itd.... To smo želeli: da Zveza pokaže svojo moč v Gorici, toda ne samo v Gori- ci. Kot predsednica sem z letošnjimi Okusi zelo zadovoljna in ponosna na ljudi, ki delajo v naši skupini”. Pred vhodom v palačo Trgovinske zbornice je stal šotor Mešanega pev- skega zbora Lojze Bratuž. “Bilo je ze- lo lepo, imeli smo zelo lep obisk”, je začel predsednik društva Marko Terčič. “Prodali smo vse, kar smo imeli. Ponudbo smo deloma razširi- li: kot je že tradicija, smo imeli joto; ljudje so se po treh letih že navadili in prihajajo k nam po joto! Potem smo imeli surov pršut, prodali smo jih kar nekaj! Zraven smo ponujali tudi fižolovo mineštro, tudi ta je zmanjkala. Danes (v nedeljo, op. p.) smo jo spet naročili našemu kuhar- ju, ki jo je pripravil, in prodali smo tudi tisto. Vse je šlo! Obračun je to- rej zelo dober. Za pultom je bilo pri- sotnih kar nekaj članov društva, največ seveda skupina štirih oz. pe- tih ‘standardnih’, ki že več časa de- lamo skupaj, prišli pa so tudi dru- gi”. Se misli zbor naslednje leto vrniti? “Vsako leto jamramo, da se naslednjič ne vrnemo, ker je veliko dela in nas je malo. V isti sapi pa načrtujemo in tuhtamo novosti za prihodnjo izvedbo... Mislim, da bo- mo še prišli. Pred leti sem bil eden izmed pobudnikov tega projekta: pomembno je, da smo v mestu Go- rica vidni! In prav bi bilo, ko bi se nam pridružilo še kakšno društvo, npr. Doberdob ali Rupa-Peč. Letos je zmanjkal Štandrež; saj smo vsee- no napolnili prostor, a lepo bi bilo, ko bi nas bilo čim več. V zadnjem letu se je ZSKP-ju pridružilo nekaj novih društev, med njimi zbor šole Komel. Lahko bi prišel zraven tudi kdo iz Benečije, zakaj ne? So sicer malo oddaljeni, lahko pa bi s kom sodelovali: oni bi lahko ponudili svoj ‘frico’, mi pa naše jedi. Naš zbor letos v bistvu deli prostor s PD Vrh in z Bodečo Nežo: tako si pomaga- mo drug drugemu, saj naš zbor ni opremljen za take prireditve, kot je to morda kakšno večje društvo. Mi vse improviziramo in vidimo, da so manjša društva lahko učinkovita, če sodelujejo”. Samo korak stran in že so nas toplo sprejela prijazna dekleta vokalne skupine Bodeča Neža. Predsednica PD Vrh Sv. Mihaela Karen Ulian nam je ob tej prvi predstavitvi na Okusih ob meji povedala, da so bila dekleta “že med pripravami zelo iz- najdljiva in izvirna. Preizkusile smo se v novi stvari: ponujale smo ‘špric’ s sadjem, to je peneče vino, in vodo s svežim sadjem, ki smo ga rezale in pripravljale. Poleg tega smo imele tudi soke s kmetije Sare Devetak. Ta- ko smo lahko ponujali alkoholne in brezalkoholne pijače. Zelo smo zadovoljne. Pri nas se je ustavljalo veliko ljudi, cenili so to, kar smo po- nujale, in rekli, da je res nekaj po- sebnega”. Kako pa so se vrhovska dekleta znašla v ‘slovenski vasi’? “Kot doma. Vsi so bili na razpolago, so nam pomagali, karkoli smo jih prosili. Bilo je res lepo vzdušje. Ljudi je bilo veliko”. Se mislijo še vrniti? “Seveda. Že sedaj imamo nove ide- je, letošnje pa bomo še dopolnile”. Koliko deklet je bilo za pultom? “Približno dvajset, v štirih dneh smo se pač vrstile”. So vrhunske vrhovske pevke tudi kaj zapele, smo še vprašali… “Pravzaprav ne… V bližnjem šotoru je bila sicer glasba, tako smo zraven kaj prepevale! Kot predsednica naj še povem, da sem zelo vesela, da so se podali v to stvar, v ponos mi je, da je tudi naše društvo med drugimi društvi Zveze. Moram res pohvaliti svoja dekleta, ker so toliko delala”! Zelo dobro je šlo tudi Štmavrcem. Gabrijel Figelj, predsednik KD Sa- botin, nam je povedal, da so v “slo- venski vasi” uspeli, ker so se pred- stavili združeni: “Ponuja- li smo celotno kosilo, od začetka pa vse do konca, vključno s 'sadnimi mehurčki' Bodeče Neže. Imeli smo lepo vreme in dosti ljudi. Letos so obiskovalci veliko jedli in pili, več kot druga leta. Imamo stare goste, ki nas že poznajo in prihajajo iskat to, kar smo nudili prejšnja leta; po- nujamo namreč vedno isti meni, ki je tipičen za naš okraj. Prihajajo pa tudi novi gostje. Vsa ulica Crispi je letos dobro delala, saj smo v sre- dišču in obenem na prehodu. Ljud- je gredo tja, kjer najdejo kakovost”. Tokrat so imeli veliko dela že na ot- voritvenem večeru, “toliko si ga prvi dan res nismo čakali! V petek je bilo dobro, v soboto pravi naval, v nedeljo spet dobro. V soboto od popoldneva do poznih večernih ur tisti, ki smo bili v kuhinji, nismo imeli časa piti niti kozarca vode”! V imenu Vinoteke Števerjanski griči nam je Fabijan Mužič zadovoljno povedal: “Tudi mi, kot druga društva, smo ogromno prodali in marsikaj končali. Našega cvrtega divjega prašiča smo končali že v so- boto, tako da smo v nedeljo morali spohati drugega. Zelo, zelo v redu”! V Vinoteko je včlanjenih devet kmetij, od vsake je bil prisoten en vinar oz. dva, tako da so se vrstili in si lahko tudi sami ogledali manife- stacijo. “Pomembno je sodelovan- je! Dela ni manjkalo, sploh! Obisk je bil zelo dober, ljudje so pokazali veliko interesa za naše vino, mnogi nas že poznajo. Prišli so obiskovalci iz vse Goriške, pa tudi iz Tržaške, ogromno iz Videmske. Kot Štever- janci smo daleč naokrog znani zla- sti po belih vinih”. Pod šotori Vino- teke so se prav radi ustavljali najra- zličnejši ljudje. “Lepo je, da te ljudje cenijo in da te počastijo tudi ugled- ni gostje. Vedno bolj se zavedamo, da nismo sami”. Danijel Devetak KD Sabotin iz Štmavra (predsednik Gabrijel Figelj prvi desno) PD Vrh Sv. Mihaela (predsednica Karen Ulian druga z leve) MePZ Lojze Bratuž (predsednik Marko Terčič prvi desno) Vinoteka Števerjanski griči (Fabijan Mužič na sredi) Franca Padovan F. Mužič, I. Gabrovec, F. Padovan, E. Romoli in G. Madriz na odprtju Prefekt Vittorio Zappalorto na obisku Goriška 29. septembra 2016 7 Evropska poslanka Patricija Šulin “To, da smo Evropejci, nam mora biti v ponos” SREČANJE POD LIPAMI a Srečanju pod lipa- mi, ki je bilo vključeno v letošnji Socialni teden, je 22. septem- bra na temo Slovenija, moja država? uvedla jesenski niz goriških četrtkovih večerov v Kulturnem centru Lojze Bra- tuž evropska poslanka Patrici- ja Šulin. V pogovoru s časni- karjem Julijanom Čavdkom je gostja o sebi najprej povedala, da je “Trnovka, Goričanka, Primorka, Slovenka in Evro- pejka”. To, da smo Evropejci, pa nam mora biti v ponos, je poudarila. Patricija Šulin, ki je bila v Evropski parlament izvoljena leta 2014 in sedi v treh odborih (je polnopravna članica odbora za proračun, nadomestna člani- ca v odboru za nadzor proračuna in v odboru za transport in turi- zem), je na srečanju v organiza- ciji KC Bratuž in krožka Anton Gregorčič predstavila EU, svoje delo, nekaj aktualnih evropskih tem in primerov dobrih praks. Slovenija je članica EU 12 let, Ita- lija pa skoraj 60. Članic EU je 28, prebivalcev pa okrog pol milijar- de. Evropski parlament ima se- dež v Strasbourgu in Bruslju. Skupno je 751 poslancev: sloven- skih je 8 (5 v Evropski ljudski stranki), italijanskih 73, nemških 96. ELS je najmočnejša, šteje 214 poslancev, ki so v koali- ciji s socialisti. Do konca leta par- lamentu predseduje Slovaška, Slovenija je to opravila leta 2008. Cilji EU so vedno isti, “treba je na njih delati. Zame osebno je N najpomembnejši mir. Ta je za- voljo EU zagotovljen vse od dru- ge svetovne vojne”. Živimo v ne- mirnih časih, “prav mir se je mo- goče zamajal, zato bo treba strni- ti vrste” in razmisliti o marsičem “tudi z Rusijo, Ameriko in Na- tom, da bi se kaj pametnega do- govorili brez orožja, po diplo- matski poti”. Kaj ima Slovenija od tega, da je v EU? “Najpomembnejše je, da imamo mir v EU, seveda pa je de- nar tisti, ki nam omogoča boljše ali slabše življenje”. Slovenija je še vedno neto prejemnica denar- ja iz EU: za leto 2016 bo vplačala približno 440 milijonov evrov, dobila pa nekaj več kot milijar- do. Italija vplača v evropski pro- račun 15 milijard evrov, Nemčija 28. “Ni občine v Sloveniji, ki ne bi vsaj nekaj zgradila iz evropske- ga denarja”. V goriški regiji je npr. Smaragdna pot, za katero je približno polovico sredstev dala Evropa. Zanimivi so tudi uporab- ni skladi: Slovenija je npr. prejela iz solidarnostnega sklada 18 mi- lijonov 400 tisoč evrov za žledo- lom, ki se je pripetil pred nekaj leti. O brexitu je Šulinova povedala, da se je Velika Britanija žal odločila, da bo izstopila. “Pre- težno mladi del populacije je to obžaloval”. Pogajanja bodo še “dolga in trda”, Evropski parla- ment poziva Britanijo, naj čim prej sproži postopek. V migrantski krizi, ki zaznamuje naš čas, je bilo ogroženo schen- gensko območje, “tudi Slovenija je to področje slabo nadzorovala, slabo varovala naše notranje me- je”. Napovedujejo se novi vali beguncev in migrantov. O mladih je Šulinova dejala, da jim “v EU ni ravno z rožicami po- stlano. Na celotnem področju EU je kar sedem milijonov mla- dih brezposelnih do 25 let. Zato bo potrebno nujno nekaj nare- diti”. O Evropskem združenju za teri- torialno sodelovanje (EZTS), ki deluje na našem območju, meni, da je njegov glavni cilj vzposta- vitev čezmejne mreže zdravstve- nih storitev in čezmejni naravni park ob Soči: “Združenje dobro deluje, čeprav smo mislili, da bo hitreje steklo”. Šulinova je med drugim na Evropsko komisijo naslovila po- slansko vprašanje o uporabi ra- dijskih frekvenc na Primorskem. Italija namreč krši mednarodni sporazum in pravila glede radij- skih frekvenc. Veliko se ukvarja tudi s temeljnimi pravicami, npr. opozarja na kršitve človekovih pravic. “Otroci in ženske smo še vedno populacija, nad katero se vrši še največ nasilja”. Letno je v EU pogrešanih kar 250 tisoč otrok... Poslanci imajo možnost v Evrop- skem parlamentu organizirati posebne dogodke. Novembra la- ni je Šulinova povabila idrijske klekljarice, ki so imele ves teden razstavo v parlamentu. Sicer pa se veseli vsakega obiska Sloven- cev. Za to imajo na razpolago po- sebna sredstva; zanimanje je v glavnem veliko, saj je napoveda- nih obiskov do konca naslednje- ga leta. Pri evropskih poslancih lahko tudi stažirajo študentje. “Mi smo z vsemi zadovoljni. To so perspektivni mladi ljudje, ki se takoj znajdejo”. V Evropskem parlamentu je zaposlenih osem tisoč ljudi, približno 400 Sloven- cev. “To je mesto v malem”. V njem imajo od zdravnika do menze, pošte in frizerja. “Naše delo traja 12-14 ur in je kar na- porno”. Institucije sicer redno razpisujejo prosta delovna mesta za mlade perspektivne izo- bražence; “potrebno pa je vedeti, da se na en razpis prijavi tudi 16 tisoč mladih”... “Z vstopom v EU je Slovenija na- redila pomemben korak”, je še povedala Šulinova v pogovoru s Čavdkom. “Kar se tiče družbenih sprememb, pa je še veliko dela”. Gospodarske, ki jih lahko spod- budiš z denarjem, potekajo hitre- je... “Nekaj se premika v to smer, da bomo mogoče naše mrtve, ki so pobiti po jamah, dostojno po- kopali”. Velike rane se še niso za- celile... In vendar “to, kar se nam je zgodilo, da smo dobili lastno državo, je menda sen vsakega na- roda”. Vedno znova je treba osveščati ljudi tudi o zdravem domoljubju. Začeti moramo pri sebi, v lastni družini. In situacija bo postopoma šla v pravo smer. Naša zavest, da smo Evropejci, je zelo nizka, in vendar EU ponuja ogromno priložnosti, če jih le znamo najti. / DD Obvestila Župnija sv. Justa mučenca v Podgori bo po lepi ustaljeni navadi počastila rožnovensko Mater Božjo v nedeljo, 2. oktobra 2016. Bogoslužje se bo začelo v župnijski cerkvi ob 8.30 z rožnim vencem, ob 9. uri bo sv. maša, ob 14.30 rožni venec, ob 15. uri slovesna sv. maša, ob 16. uri pa procesija po vasi. Vabljeni vsi častilci Device Marije. SPDG rekreacija se začne v sredo, 5. oktobra 2016, od 20.00 do 21.00 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Za informacije tel. 3495552075 (Cvetka). Občina Sovodnje ob Soči sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta zaradi selitve v nov sedež na Prvomajski ulici št. 42 (Butkovičeva hiša) do ponedeljka 31. 10. 2016 (ukrep župana št. 9 z dne 16. 9. 2016). Zveza slovenske katoliške prosvete in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica obveščata, da je urad odprt po naslednjem urniku: ob ponedeljkih in sredah: od 8. do 18. ure nepretrgoma, torek, četrtek in petek: od 8. do 14. ure. Društvo Jadro prireja dva tečaja slovenščine za odrasle na sedežu, za začetnike ali za tiste, ki že imajo nekaj znanja. Tečaja se začneta v oktobru in končata v maju. Skupno štejeta 50 ur, po dve uri tedensko. Letos se bosta tečaja začela drugi teden oktobra. Organizacijsko srečanje bo ob 20. uri v petek, 30. septembra 2016, na sedežu društva v ul. Monte 6 Busi 2. Informacije o tečaju zainteresirani lahko dobijo v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Informagiovani) na drevoredu sv. Marka 70 (0481- 494656). Romanje v Medjugorje od 7. do 10. oktobra 2016. Odhod avtobusa v petek zjutraj z glavne avtobusne postaje v Novi Gorici ali iz Rožne Doline. Za tržaške romarje se avtobus ustavi pri bencinski črpalki na Kozini. Povzpeli se bomo na Križevac, obiskali kraj prikazovanj, Podbrdo in še druge ustanove, kjer skrbijo za sirote in mladino. Vračali se bomo v ponedeljek, 10. oktobra, po magistrali po dalmatinski obali. Ustavili se bomo pri hrvaškem Lurdu in se vrnili domov v večernih urah. Prijave: Darko (0039) 370 3201305, Ana (00386) 05 3022503, župnik Jože Markuža (0039) 040 229166. Romarji iz Slovenije in Italije potujejo z veljavno osebno izkaznico. Pri vpisu se poravnajo stroški prevoza in namestitve pri družinah. Vpis do zasedbe mest na avtobusu. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 5. novembra, v kraju Castions di Strada v restavraciji Napoleone. Vpisovanje do 28. oktobra oz. do zasedbe mest samo na enem avtobusu. Prijave sprejemajo po tel.: 0481 884156 (Andrej F.), 0481- 20801 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). SCGV Emil Komel sprejema vpise za šolsko leto 2016/17 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Informacije na tajništvu, tel. 0481 532163, e-mail: info@emilkomel. eu. MLADINSKI DOM obvešča, da poteka vpisovanje k POŠOLSKEMU POUKU 2016/17 za osnovno in srednjo šolo. Informacije in vpisi: tel. 366-6861441 ali 331- 6936603, e-pošta mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it V središču mesta dajamo v najem prenovljeno stanovanje, primerno tudi za pisarno. Info tel. 340 9248297. Prispevke za Slovenski center za glasbe- no vzgojo Emil Komel v spomin na rav- natelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informaci- je na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Z veseljem vam zašijem in popravim oblačila, izdelam zavese in druge šivane izdelke. Lahko pridem tudi na dom. Vida, telefon 00386 31 721 243 Potrebujem delo in bi z veseljem pomagala v gospodinjstvu ali pri skrbi za ostarelega ali bolnega človeka. Čakam vaš klic na 00386 41 936 652 – Darja. 40-letna mati nudi dnevno nego starejšim na domu. Ne 24 ur. Lahko tudi kuha in pospravlja stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel. 00386 41 390 244. Gospa s triindvajsetletno izkušnjo nudi dnevno varstvo otrok ali oskrbo starejših oseb, potrebnih pomoči. Tel. 00386 41 548537. Profesorica slovenščine išče delo (tudi inštrukcije, učna pomoč in varstvo otrok). Tel. št. 00386 41 256240. Zanesljiva in izkušena gospa pomaga pri likanju in čiščenju stanovanja. Tel. št. 00386 40153213. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 00386 31 478807. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 00386 31 449311. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 00386 40 484339. 40-letna mati z večletnimi izkušnjami in znanjem italijanščine nudi dnevno nego starejšim na domu (ne 24 ur dnevno) ali pomoč pri gospodinjskih delih in kuhanju. Tel. 00386 41 729548. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Varujem starejše, pomoči potrebne osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez dan ali varstvo ponoči. Sem človek dobrega srca in imam nekajletne izkušnje! Sem upokojenka, vse ostalo (vrednotnice) in vprašanja na štev. 040 621 424 (v poštev pride celotno primorsko in goriško območje). Gospa z večletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam za 24 ur na dan. Tel. št. 00386 40 432304. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 30.9.2016 do 6.10.2016) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 30. septembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 2. oktobra, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 3. oktobra (v studiu Stefania Beretta): Le spomin... Torek, 4. oktobra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 5. oktobra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: 100 let cerkve Sv. Duha v Javorci - Izbor melodij. Četrtek, 6. oktobra (v studiu Andrej Baucon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV Koncertna sezona 2016-17 KOMORNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO - LJUBLJANA Aleš Lavrenčič, violina Janez Podlesek, dirigent Kulturni center Lojze Bratuž Torek, 4. oktobra 2016, ob 20.30 Informacije in nakup vstopnic na tel. 0039 0481 531445 - info@centerbratuz.org Lokanda Devetak v sodelovanju s sovodenjsko občino in sekcijo prostovoljnih krvodajalcev prireja v ponedeljek, 3. oktobra 2016, ob 20.15 v svojih prostorih na Vrhu Sv. Mihaela 17. dobrodelni večer Težka izguba naj lajša tegobe Sodelujeta zbor Monte Sabotino iz Gorice in deželni zbor Voci della Foresta. Izkupiček večera bo namenjen združenju SettembreinVITA Čotova družina Devetak GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA čestita svojima sodelavcema DANILU ČOTARJU in MATEJU SUSIČU ob prejemu ZNAKA KAKOVOSTI ZLATA HRUŠKA za knjigo PTIČJE KVATRE Izšla je lani novembra v knjižni zbirki GMD za leto 2016 foto dpd Kultura29. septembra 20168 eželno zborovsko združenje USCI Furlani- je Julijske krajine začenja novo sezono z velikim načrtom: ustanovitvijo Deželnega mladin- skega zbora. Dejavnost skupine, ki naj bi zastopala celotni deželni potencial z ambicioznimi cilji in visoko kvaliteto, se bo razvila po vzoru državnega mladinskega zbora in v sklopu državnega projekta Officina corale del futuro, ki ga federacija Feniar- co promovira s podporo Mini- strstva za delo in socialne za- deve ter s sodelovanjem dežel- nih zborovskih združenj. Fur- lanija Julijska krajina bo s svo- jo bogato zborovsko tradicijo eden od akterjev novega pro- jekta, ki je namenjen ustano- vitvi deželnih mladinskih zborov v desetih italijanskih deželah, z namenom krepitve in širitve zborovske kulture ter izboljšanja nivoja izvajanja in delovanja na osnovi visokoka- kovostnih izkušenj. Zbor pevcev od 18. do 30. leta starosti bo vodila Petra Grassi, ki se je v zadnjih letih postavi- la v ospredje z vidnimi dosežki na zborovskem področju. Tržaška zborovodkinja je učenka Lorenza Donatija (trenutno naj- vidnejšega italijanskega pedago- ga na zborovskem področju), s katerim je diplomirala z odliko in pohvalo na konservatoriju v Trentu. Na konservatoriju v Trstu pa je diplomirala iz klavirja in glasbene didaktike. Po številnih nagradah, ki jih je prejela z otroškimi in mladinskimi zased- bami in ob uspešni dejavnosti z odraslimi pevci v raznih skupi- nah, bo vodenje tako reprezen- tančnega zbora zagotovo veliko priznanje: “Zelo sem počaščena, saj bo zame velik umetniški in človeški izziv. Delati z mladimi in talentiranimi pevci je velika spodbuda in nagrada za ves vloženi trud v letih strastnega učenja in nabiranja izkušenj kot zborovodkinja in pevka. Izhajam iz vrst odličnih ansamblov in bom vse svoje izkušnje srčno po- dala svojim novim pevcem. Naša dežela je večkulturna in to bo tu- di pečat programa. Zavedam se, da bo potrebno veliko delati in postopoma graditi identiteto in zlitost zbora. Mladim želim po- dati svojo globoko ljubezen do zborovske glasbe in seveda znan- je, ki sem ga prejemala (in ga še prejemam) od velikih glasbenih mojstrov. Tudi sama se podajam na to pot z željo, da se nekaj no- vega naučim in da rastem v gla- sbi”. Avdicije za vstop v Deželni mladin- ski zbor bodo v petek, 30. sep- tembra, v Vidmu in v soboto, 1. ok- tobra v Trstu. Pri- jave so se že končale, zaradi trenutnega pre- vladovanja žen- skih glasov pa bo združenje USCI do teh terminov sprejelo še more- bitne, dodatne moške glasove. V tem prvem letu delovanja pro- gram predvideva klasični repertoar, od antične do sodobne glasbe, s posebno po- zornostjo do avtorjev dežele FJK. Zbor bo naštudiral tudi dve čisto novi skladbi, ki sta nastali za ta projekt in bosta doživeli krstno izvedbo aprila v Montecatiniju, na zadnjem dogodku sklopa Of- ficina Corale del Futuro. PAL D Danilo Čotar gost na radiu Trst A Radio Trst A bo v nedeljo, 2. oktobra, ob 12.00 predvajal pogovor z goriškim agronomom, publicistom in kulturno-prosvetnim delavcem Danijelom - Danilom Čotarjem, ki je letos spomladi prejel 12. Priznanje Kazimir Humar za dolgoletno nesebično delo v korist slovenski narodni skupnosti v Italiji. Pri Goriški Mohorjevi družbi sta izšli dve njegovi publikaciji, in sicer priročnik Domače sirarstvo za zabavo in zares, ki je prav pred kratkim doživel že tretji ponatis, in leta 2015 knjiga Ptičje kvatre. Gost bo s pripovedjo segel v čase svojega otroštva, ko je začel spoznavati sirarsko dejavnost in se zanjo navdušil, obudil bo spomine na leta šolanja na klasični gimnaziji v Trstu ter na univerzi v Piacenzi, v nadaljevanju oddaje pa bo govor tudi o njegovem izjemno dragocenem delovanju na kulturnem področju. Pogovor z Danilom Čotarjem bo vodila urednica Ines Škabar. Ponovitev oddaje bo na sporedu v ponedeljek, 3. oktobra, ob 14.10. Z veseljem sporočamo tudi, da je Danijel Čotar za knjigo Ptičje kvatre, ki jo je ilustriral Matej Susič, prejel znak zlata hruška. To priznanje podeljuje uredniški odbor Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig odličnim knjigam za otroke in mladino, ki so izšle v letu 2015. Prireditev ob prazniku zlatih hrušk bo v sredo, 23. novembra 2016, ob 10. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Kulturni center Lojze Bratuž smelo v novo sezono Kulturni center Lojze Bratuž živahno stopa v novo sezono. Že od konca meseca avgusta je na ogled fotografska razstava “6 za... eno razstavo”, od 3. do 11. septembra pa je potekalo mednarodno tekmovanje za violiniste Lipizer. V četrtek, 22. septembra 2016, so se po kratkem poletnem premoru v Center vrnila Srečanja pod lipami; protagonistka večera je bila evropska poslanka Patricija Šulin. Naslednje srečanje pod lipami je bilo v torek, 27. septembra 2016,, ko je bila predstavitev zbornika Slovenija in Pika! Obe srečanji sta spadali v Socialni teden. V petek, 23., in soboto, 24. septembra, je bil v jutranjih urah na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž glasbeni muzikal Obuti maček v izvedbi O'Klape, namenjen dijakom nižje srednje šole iz Doberdoba, nižje srednje šole Ivan Trinko in nižje srednje dvojezične šole iz Špetra, katerim so se pridružili še dijaki bienija licejskega pola. Posebno pozornost je Kulturni center Lojze Bratuž posvetil odprtju razstave priznanega slovenskega fotografa, filozofa, aktivista Evgena Bavčarja v sredo, 28. septembra 2016. Umetnika in njegova dela je predstavila umetnostna zgodovinarka dr. Verena Koršič Zorn. Razstava je nastala v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka ter društvom Soča iz Kanala ob Soči, v sklopu že tesnega sodelovanja pri mednarodnem glasbenem festivalu Kogojevi dnevi. Prav v sklopu tega bo v torek, 4. oktobra 2016, ob 20.30 na sporedu koncert Komornega godalnega orkestra Akademije za glasbo iz Ljubljane, kjer bo kot solist nastopal domači obetavni violinist Aleš Levrenčič. Kratke eta 1991 je bila Slovenija med prvimi pobudnica- mi v Evropi za organiza- cijo prireditev za spoznavanje kulturne dediščine. Od takrat do danes se je gibanje razvilo v neslutene razsežnosti. K pobudi vsako leto pristopi več kot 50 evropskih držav in v mesecu, posvečenem spoz- navanju in doživljanju kultur- ne dediščine, se zvrsti po vsej Evropi na tisoče prireditev, ki jih obišče 30 milijonov obi- L skovalcev.V Sloveniji je v sklopu Mini-strstva za kulturo glavni orga- nizator Dnevov Zavod za var- stvo kulturne dediščine Slove- nije, kateremu načeljuje direk- tor Jernej Hudolin, za organi- zacijo in izpeljavo Dnevov pa skrbi koordinatorka Nataša Gorenc. Dnevi evropske kulturne de- diščine segajo tudi na naše za- mejsko področje. Letos je ude- ležba naših šol različnih sto- penj in or- ganizacij ter javnih ustanov še posebej številna, vsebinsko pa kar se da raznolika. Ti osebki so v skupni koordi- naciji izoblikovali pester in raznolik spored, povezan z značilnostmi in zanimivostmi krajev, v katerih so umeščene ali iz katerih izhajajo. Vloženega je bilo veliko dela in truda, predvsem z mladimi šolarji in dijaki, katerim želijo mentorji vzbuditi ljubezen in spoštovanje do kulturne de- diščine, ki jih obdaja. Veliko pa je tudi nesnovne dediščine, ki jo predstavljajo pesniki, pi- satelji, skladatelji, filmski umetniki, fotografi, ki so za- služni za duhovni razvoj naših krajev in umeščanje kulture Slovencev v Italiji v vsesloven- ski duhovni prostor in v trajen zgodovinski spomin. Posebno razveseljivo pa je dej- stvo, da se letošnjih DEKD – Dediščina okoli nas udeležuje tudi šola z dvojezičnim slo- vensko-italijanskim učnim je- zikom iz Špetra. Šola deluje na posebno občutljivem ob- močju in se tega zaveda tudi direktor ZVKD Slovenije Jer- nej Hudolin, zato je svojo le- tošnjo prisotnost namenil prav tej šoli. Ravnateljica Son- ja Klanjšček ga bo imela v go- steh v sredo, 5. oktobra, na Dnevi evropske kulturne dediščine 2016 Množičen pristop šol in organizacij Slovencev v Italiji prireditvi, ki jo je šola poime- novala prav Dan kulturne de- diščine. Ostale prireditve se bodo zvrstile od 1. do 8. oktobra, vsakič na drugačnem prizo- rišču po podrobnem sporedu, ki bo objavljen v prihodnjih dneh. V četrtek, 29. septem- bra, bo v Repnu, v Kraškem muzeju, na informacijski točki Vrata na Kras, od 10. do 13. ure uvodna slovesnost, na kateri bodo učenci in dijaki, zastopniki posameznih šol, medijem predstavili svoje de- javnosti, ki so jih pripravili za Dneve kulturne dediščine. Nato bodo učenci OŠ A. Grad- nika popeljali obiskovalce na ogled vasi in jim razkazali “K'ute u Repne”. Zavod za varstvo kulturne de- diščine Slovenije je tudi letos izdal programsko knjižico, v kateri so podrobno navedeni vsi podatki o vseh prireditvah, ki jih bo po vsej Sloveniji nad 400: posebno pozornost so v njej namenili zavezi in okre- pitvi odnosov s slovensko manjšino v Italiji. Slovesno odprtje 26. Dnevov evropske kulturne dediščine bo v soboto, 1. oktobra, ob 11. uri na gradu v Štanjelu. Slav- nostni trak bodo prerezali An- ton Peršak, minister za kultu- ro Republike Slovenije, Marko Bandelli, župan Občine Ko- men, in Jernej Hudolin, gene- ralni direktor Zavoda za var- stvo kulturne dediščine Slove- nije. V spomin na zavzetega kulturnika Rudi Šimac animator Primorske poje tem krajšem zapisu nimam namena pov- zeti dolge zgodovine revije Primorska poje in vlo- ge ljudi, ki so za to revijo naj- bolj zaslužni. Omejil se bom na nekaj misli o prispevku Rudija Šimaca k uveljavitvi in razvoju te pevske manifesta- cije na Primorskem, ki je na- stala že leta 1969. Osebno sem začel sodelovati pri pripravah in organizaciji te prve in najpomembnejše čezmejne kulturne prireditve v letu 1991, ki sovpada z osa- mosvojitvijo in demokratiza- cijo Slovenije. V tem letu sta V pristopili k organizaciji Pri-morske poje tudi Zveza slo-venske katoliške prosvete iz Gorice in Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Začetna organizatorja sta bili Zveza pevskih zborov Pri- morske in Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji. Kot predsednik Zveze sloven- ske katoliške prosvete sem se udeleževal številnih sestan- kov, na katerih je bil govor o vlogi te pevske revije in o morebitnih novih izzivih in organizacijskih zadevah. Na srečanjih je bil prisoten tudi Rudi Šimac, takratni predsed- nik Zveze pevskih zborov Pri- morske, ki je kljub številnim težavam, tudi finančne nara- ve, vse nas vzpodbujal, naj z navdušenjem in optimizmon nadaljujemo na tej poti in za- gotovimo primorskim zbo- rom, pevcem, dirigentom in publiki, da bi lahko uživali ob lepi slovenski besedi. V publikaciji, ki je izšla leta 1999 ob 30-letnici Primorske poje, je zapisal: “ Krivično in nepopolno bi bilo ocenje- vanje pevstva in petja na Pri- morskem samo skozi družaben ali umetniški po- men, saj je narodnostna raz- sežnost tista, ki daje glavno težo pevstvu na robu sloven- skega sveta in s tem tudi revi- ji Primorska poje. Prav to je tisto, kar me je privlačilo in zadolževalo obilo let ob vsem pevskem uživanju in občudovanju vrhunskega petja, ki ga premorejo mnogi primorski zbori. Globoko sem prepričan, da bo tako veljalo tudi vnaprej, saj smo med velikimi narodi združene Evrope Slovenci postali dvomilijonska manjšina, ki se bo morala bo- riti za svojo identiteto tudi ta- ko, da bo ohranjala svoj jezik in svoje pesmi”. V mlajših letih je Rudi Šimac imel pomembne družbeno- politične funkcije, pri katerih si je nabral veliko izkušenj, ki jih je koristno uporabil tudi na kulturnem področju. Ved- no je upošteval mnenja dru- gih in se zavzemal za skupno organizacijo Primorske poje. Tudi poznanje odgovornih pri raznih podjetjih je prispe- valo, da so ta podjetja fi- nančno podpirala Primorsko poje. Ni se omejeval samo na lepe besede o slovenskem zborov- skem petju. S svojo prisotno- stjo na številnih koncertih in v jasnih in zavzetih govorih je stalno vzpodbujal nastopa- joče, naj se zavedajo pomena slovenske pesmi pri ohranje- vanju narodne zavesti. Na koncerte je zahajal tudi v naj- bolj oddaljene in izpostavlje- ne kraje Benečije in Kanalske doline. Vsi, ki smo z njim sodelovali, ga bomo ohranili v lepem spominu kot trdoživega bo- jevnika in prepričanega Slo- venca. Damjan Paulin Petra Grassi bo vodila Deželni mladinski zbor Svoje izkušnje bo posredovala novim pevcem Petra Grassi Danilo Čotar Evgen Bavčar Kultura 29. septembra 2016 9 Aleš Berger ob 70. jubileju Urednik in prevajalec, ki ga je poneslo v literaturo revajalec, kritik in dolgo- letni urednik Aleš Berger je 18. septembra praznoval 70. rojstni dan. Berger se lahko pohvali z najvišjimi slovenskimi nagradami. Prav on je kot ured- nik oziroma prevajalec v slo- venščini utrl pot številnim fran- coskim in španskim avtorjem, v poznih 50. letih pa je začel tudi sam pisati leposlovje. Njegovo zadnje delo so Povzetki. Aleš Berger je leta 1970 v Ljublja- ni na Filozofski fakulteti diplo- miral iz primerjalne književnosti in francoščine. Bil je novinar v kulturni redakciji ljubljanskega radia, od leta 1978 urednik za prevodno književnost pri založbi Mladinska knjiga. Bergerja si je mogoče predstavljati kot uredni- ka stare šole. Bdel je nad zname- nito knjižno zbirko Kondor in ustanovil zbirko Klasiki Kondor- ja. Po triletni prekinitvi je obudil zbirko svetovne poezije Lirika in za svoje delo leta 2008 prejel Schwentnerjevo nagrado. “Veliko je bilo branja, veliko iz- biranja, pogovarjanja s sodelavci, sprejemanja njihovih predlogov, žalibog tudi odklanjanja”, je ob jubileju povedal za STA in dodal, da je sicer bilo tudi veliko nape- tosti s prodajnimi službami, ki so P del programa založbe, za katere-ga je s sodelavci menil, da je ne-kaj vreden, imele za elitističnega, kar se slabo prodaja. “Bilo je vsega nekaj, zdaj, ko sem že osem let v pokoju in sem se malo ozrl nazaj, se mi je zdelo, da sem dobro in pošteno opra- vljal ta posel in da je z mojo po- močjo zaživelo na Slovenskem veliko literarnih del romanopi- scev in pesnikov, ki niso bili poz- nani. Pod mojim pokrovitel- jstvom je zraslo kar lepo število danes uglednih prevajalcev, po- srečilo pa se mi je tudi izdati kar nekaj knjig, ki so bile, so in še bo- do nekaj nepozabnega v sloven- skem založništvu”, je povedal Berger. Mladinska knjiga se še danes lah- ko pohvali s programom, ki uspešno pluje med zahtevnejšo literaturo in lahkotnejšimi žanri. To Bergerja veseli. Opaža, da na slovenskemu trgu deluje kar ne- kaj manjših založb, ki izdajajo ka- kovostno literaturo, na knjižnem sejmu pa naleti vselej na do- ločene založbe, katerih programa sicer podrobno ne pozna, so pa usmerjene predvsem v žanrsko literaturo. “Mislim, da takšne založbe živijo predvsem na osnovi našega, sicer pozitivnega in plemenitega, si- stema knjižnic, saj njihove knjige pač odkupujejo. To pa sicer ni moj problem. Naj cveti sto cve- tov. Zaradi teh založb ni nikjer nobene dobre knjige manj. Bolj bistveno je, da velike založbe, ko- likor jih še pri nas je, ohranjajo kulturni del programa in si pri- zadevajo, da ta ne upada, ne po številu naslovov ne po kakovo- sti”, je poudaril. Berger še vedno deluje kot preva- jalec, trenutno zgolj iz fran- coščine, je pa poslovenil tudi šte- vilna dela špansko govorečih av- torjev. V njegovem prevodnem opusu so, denimo dela Bretona, Becketta, Borgesa, Queneauja, Lorce, Moliera in Preverta. Prejel je več nagrad. Med drugim je za prevod Queneaujevih Vaj v slogu leta 1983 prejel Sovretovo nagra- do, leta 1987 je za prevod Maldo- rorjevih spevov, ki jih podpisuje Isidore Ducasse Lautreamont, prejel nagrado Prešernovega skla- da. Na vprašanje, ali obstaja avtor ali avtorica, ki mu ga v desetletjih urednikovanja in prevajanja ni uspelo predstaviti slovenskemu bralstvu, Berger pravi, da ne: “Srečo sem imel, da sem večino knjižnih prevodov po različnih založbah predlagal sam in so bili vsi uslišani”. Samo eno delo, ki se ga je lotil, ni prevedel do kon- ca. Gre za Izgin Georgesa Pereca, 300-stranski roman, v katerem ni niti enkrat uporabljena najpogo- stejša francoska črka E. Berger je prevedel dobrih 50 strani, ki so bile objavljene v Novi reviji, a za- deva tudi kolegov ni zanimala in tako je prevod opustil. Berger se je veliko ukvarjal z gle- dališko kritiko. Danes opaža, da se je prostor za kritiko in reflek- sijo v tiskanih medijih zelo zožil, veliko več prostora pa je namen- jenega promociji. Nedavno je našel izvod Književnih listov iz leta 2004, ki so izhajali na 16 stra- neh, danes pa so le bleda senca tega. Prav tako v njegovih časih ni bilo znakovnih omejitev. Če je o neki predstavi, denimo, napisal dvostransko kritiko, je bilo takoj jasno, da o njej nima najboljšega mnenja. “Zdaj so mlajše kolegice in kolegi popolnoma fiksirani v manjši prostor in edino znamenje njiho- vega mnenja so lahko zvezdice ali pike”, je opazil. Res je, da se kritika seli na splet, a Berger je opomnil, da se velja vprašati, kakšen domet imajo te kritike in kakšni so kriteriji za objavo na spletu. Ob tem prepoznava stiske in težave mlajših kolegov, ki za- radi krčenja prostora za objavo težko pridejo do dela in hkrati težko izpolnjujejo kriterije mini- strstva za ohranjanje statusa. Razmišljanja in spomine je Ber- ger strnjeval v eseje. Za zbirko Krokiji in beležke je leta 1998 prejel Rožančevo nagrado. Leta 2011 je izšla knjiga spominov oziroma esejev o kulturi Omara v kleti. V svojih poznih 50 letih se je podal še v svet literature. Najprej je leta 2004 izdal zbirko kratkih zgodb Zagatne zgodbe, ki jim je leta 2006 sledila drama Zmenki. Za otroke je napisal dra- mo Noji nad Triglavom (2006) ter izdal zbirko pesmi Nono z Ble- da (2010). O svojem pisateljevanju je Berger povedal: “Pravijo, da je v vsakem prevajalcu potuhnjen in nereali- ziran pisatelj. Mogoče se je skri- val tudi v meni. Ne rečem, da sem zdaj pisatelj. Še zmeraj sem bolj prevajalec. Nekoč me je pri- jelo, da bi skušal stvari formuli- rati še na kakšen drug način, in sem se okorajžil. Najprej sem svo- je pisanje pokazal kakšnemu pri- jatelju ali ga kam poslal, potem pa sem dobil spodbudo, da sem nekaj naredil”. Njegova najnovejša knjiga Pov- zetki je nedavno izšla pri Mladin- ski knjigi. “V njih ne razkriva oza- dij zgodovinskih in prelomnih dogodkov, pač pa obuja izgublje- ni čas in izumrle navade”, je o de- lu v Mladini zapisal Bernard Nežmah. Pri Mladinski knjigi bo kmalu izšel Bergerjev prevod ro- mana Da se ne izgubiš tu okrog nobelovca Patricka Modianoja. Za STA Maja Čehovin Korsika Tržič / Poimenovanje zelenice po Srečku Kosovelu Kultura mora povezovati in ne ločevati ljudi! osebno slavje v Ul. Romana v Tržiču, kjer so v soboto, 24. septembra, v sončnem jesenskem jutru odkrili tablo in uradno poimenovali mestno ze- lenico po našem velikem Srečku Kosovelu, se je začelo z Zdravljico v osebni interpretaciji Lare Čer- nic. Na dogodek so vabili SKRD Jadro iz Ronk, SKRŠD Tržič in Združenje staršev pod pokroviteljstvom občine Tržič in Sveta slovenskih organizacij. Občinska odbornica za kulturo Paola Benes je poveda- la, da so “v duhu prijateljstva in bratstva” že pred časom sprejeli predlog, da bi poimenovali tržiško ulico ali ob- močje po kraškem pesni- ku. Omenjenim društvom se je zahvalila za po- trpežljivost, saj so morala kar precej čakati za- radi birokratskih zapletov. Iskali so tudi primeren kraj, ki bi obe- nem govoril o Krasu in morju, značilnostih me- sta. Izbrali so ze- lenico v ul. Ro- mana, kjer so nedavno za to priložnost vsadili platano s trdni- mi koreninami, “simbol naše kul- ture in dialoga, ki ga spodbujamo med kulturami in jeziki, prisotni- mi v Tržiču”. V imenu prirediteljev je Lucia Ger- mani poudarila, da je to pomem- ben dan ne le za Slovence v Laškem, temveč za vse Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Zato se je hotela spomniti pokojne prve P predsednice Bernardke Radetič, kije vse svoje moči posvetila društvuTržič in bi bila zelo zadovoljna in navdušena, ko bi doživela ta do- godek. S čustvenim nabojem se je spomnila tudi svojega moža Fa- bia, “prijatelja vseh” ter “pre- pričanega zagovornika kulture in sožitja med narodi”, ki ji je poma- gal pri tem podvigu. Poezija lahko veliko naredi! Iz Urada vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu je v Tržič prišla Irena Vadnjal in vse navzoče nagovorila kot so- sede. “Na tem prekrasnem delčku zemeljske oble si delimo zemljo, vodo in zrak in vse, kar je še vmes. Vmes je tudi kultura, ki mora po- vezovati in ne ločevati ljudi”. Tudi v imenu ministra Gorazda Žmav- ca je pozdravila vse člane sloven- ske narodne skupnosti, ki tam ohranjajo slovensko besedo, slo- venske običaje in izročilo, ki z ak- tivno prisotnostjo v družbenem in političnem življenju pričajo o slovenski prisotnosti v tem čudo- vitem mestu. Pozdravila je člane slovenskih društev iz Laškega, se zahvalila županji Silvii Altran in predsedniku SSO-ja Walterju Ban- dlju. Vsem, ki so prispevali k te- mu, da je del Tržiča poimenovan po velikem slovenskem pesniku in vizionarju Srečku Kosovelu. “Ta mladi fant, ki je v srcu nosil Kras, Kraševce, burjo in bore, je pot med Ljubljano in Trstom posul s poezijo hrepenenja, bolečine, pa tudi ljubezni in upora”. Srce ga je bolelo, ko je občutil, da se človek odtujuje človeku in naravi. Svet se nenehno spreminja: “Vse, kar bo na tem svetu ostalo za nami, bo spomin naših potomcev na nas”. Prav je, da si kot sosedje znamo prisluhniti, da se znamo spreje- mati, da si prihajamo naproti in si pomagamo. Tudi ta zelenica Srečka Kosovela v Tržiču je “spo- min, ki bo z besedo pričal zanam- cem, da so tu živeli ponosni Slo- venci”, je dejala Vadnjalova. Podpredsednik deželnega sveta FJk Igor Gabrovec je podčrtal, da s poimenovanjem “Slovenci ne dokazujemo svoje prisotnosti v Tržiču, ampak jo preprosto potrju- jemo”, saj smo tu prisotni že dol- ga stoletja. Danes so tu društva Ja- dro, Tržič in Združenje staršev, prej so bila druga društva, ki so skrbela, da smo bili “Slovenci pol- nopravni elementi tega prostora”. Slovenci smo del tega večjezične- ga in večkulturnega prostora. Ko- sovel je živel le 24 let, šele leto po njegovi smrti je izšla prva, skrom- na zbirka njegovih poezij (en iz- vod je Gabrovec držal v roki in ga nato položil na tla ob tablo s Ko- sovelovim imenom). “V življenju sejemo drobna semema, ki včasih zamrejo, včasih pa vzklijejo in rodijo velike plantaže, gozdove, vinograde”. Danes je Kosovel priznan “ne le kot kraški pesnik, ampak kot eden največjih kulturnih ustvarjalcev slovenskega naroda in Evrope”, je sklenil Gabrovec. Podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic se je zahvalila društvom, ki v Laškem ohranjajo živo slovensko prisot- nost, za pestro dejavnost in plod- no sodelovanje pa tudi Karlu Mucciju in pokrajinskemu svetni- ku Fabiu Del Bellu. Odbornica društva Tržič Nataša Ferletič, ki je povezovala slavje, je med uglednimi gosti pozdravila še predsednika krovnih organiza- cij Walterja Bandlja in Rudija Pavšiča, županjo v Števerjanu Franco Padovan, predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina, direktorja Kulturnega doma Gorica Igorja Komela, pokrajinskega tajnika SSk Julijana Čavdka in pokrajinsko predsednico ZSKD Bruno Visin- tin. Po pesmi, ki jo je odpel Mešani pevski zbor Starši ensem- ble, je pred mikrofon stopil pri- ložnostni govor- nik Aldo Rupel. Danes je praznik za ljudi v Laškem: za Slo- vence, Italijane in Furlane, a tudi za Doberdobce, Goričane, Tržačane in pre- bivalce čezmej- nega Krasa. “Za- dovoljstvo izvira iz dogodka, ki ga doživljamo in predstavlja do- datno postavko v vencu starih in novih poimeno- vanj ter skupnih izkušenj, ki opre- deljujejo ta prostor kot večjezičen, večkulturen, prepleten z raznoli- ko izkušnjo in obogatenim doživljanjem stvarnosti”. Povojni prijazni humus sprejemanja in prepletanja ter medsebojnega ra- zumevanja izvira iz skupnega upora proti fašizmu. Tudi šte- vilčnost otrok večinskih družin v slovenskih vrtcih in šolah izvira iz istega pojmovnega sveta, kar pa ne velja za Gorico, je pripomnil Rupel. Slovenci so se priselili na to ozemlje v treh valovih. Prvi val sega v preseljevanje narodov pred 1200 leti. Drugi val je povezan s tržiško ladjedelnico, tretji izvira iz umirjenega prepletanja prebival- stva, ki se kaže tudi v mešanih za- konih. Ni dvoma, da je Srečko Ko- sovel kot “lirično in filozofsko na- ravnan pesnik, kritik in publicist” prava osebnost, ki naj v javnosti v Tržiču zastopa slovensko kulturo. Zelenico in park, “ki zlasti v večer- nih urah nosi v sebi nekaj skriv- nostnega in vabi k razmišljanju, poslušanju in zaznavanju odten- kov”, poimenujemo po Kosovelu z vabilom, da si vzamemo v pri- hodnjih tednih nekaj časa, da si preberemo kakšno Kosovelovo poezijo. Pozivu je Rupel dodal še vabilo: “Kaj klavrno bi bilo, če bi po tej slovesnosti s poimenovan- jem na to tablo povsem pozabili in ne bi eno celo leto nihče našel prilike, da pripelje sem znanca, prijatelja, sorodnika, da ne bi šol- ski avtobus pripeljal sem zadnjih razredov slovenske osnovne šole ali ne bi kakšen razred višjih šol z italijanskim učnim jezikom, po li- terarni predpripravi, prišel in zre- citiral nekaj Kosovelovih stihov v svojem jeziku, saj je mnogo pesmi bilo prevedenih tudi v itali- janščino”. Po govoru je dekletce odkrilo dvo- jezično tablo pred zelenico, ško- fov vikar za slovenske vernike Ka- rel Bolčina pa jo je blagoslovil. “Srečku Kosovelu religiozna pe- sem ni pisana najbolj na kožo, pa vendar ne more mimo svojega notranjega glasu, ki ga usmerja v to, kar je višje, posmrtno, ne- smrtno”. V poeziji Skozi bela vrata Kosovel izraža tragičnost smrti, in vendar srce uvidi “zeleni slap življenja”. V trenutkih groze življenja in ne-življanja Kosovel izraža svojo vero. “Prepričan sem, da bo blagoslovitev tega kraja v Tržiču nadaljevanje misli in upan- ja Srečka Kosovela”, je še dejal Bolčina pred molitvijo in blago- slovom. / DD Starši ensemble in nekateri predstavniki oblasti Kosovelove Pesmi iz leta 1927 Aldo RupelIrena Vadnjal Tržaška29. septembra 201610 Župnija sv. Mihaela nadangela iz Zgonika V Zgoniku obhajajo praznik župnijskega zavetnika sv. Mihaela nadangela. V četrtek, 29. septembra 2016, bo liturgični praznik zavetnika sv. Mihaela; ob 16.30 bo slovesno pritrkovanje zvonov, ob 17. uri pa sv. maša. Pri njej bo sodeloval Družinski župnijski zbor “Mavrica”. Po maši bo odprtje razstave B. Rebca Svete podobe, podobice in spominčki. Sledilo bo družabno srečanje. V nedeljo, 2. oktobra 2016, ob 10. uri bo slavnostna maša v čast zavetniku sv. Mihaelu nadangelu. Po sv. maši bo procesija z blagoslovom po vasi. Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec v spomin na Stanka Radikona in Jožka Coljo Po nedavni izgubi vinogradnika iz Brd Stanka Radikona je našo skupnost prizadela nova tragična smrt Jožka Colje, kmeta iz kraške Samatorce. Oba, Radikon in Colja, sta predstavljala, vsak na svoj način, dve odlični osebnosti zlasti na področju vinogradništva in promocije našega območja. Oba sta bila trdno navezana na zemljo in s skrbnim negovanjem, iznajdljivostjo in znanjem sta znala iz nje izkoristiti najboljše. Oba sta bila zavedna pripadnika slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki ju bo boleče pogrešala. Naj nam Stanko in Jožko ostaneta v spominu kot zgled uspešnosti, ki jo označujejo garaško delo, vztrajnost in zavezanost bogastvu naše zemlje in lepoti tega prostora. Vsem nam v ponos in prizadetim družinam v težko tolažbo. Zakon o javnih uslužbencih v deželni upravi Deželna vlada je dokončno sprejela zakon o javnih uslužbencih v deželni upravi, občinah in drugih organih lokalne samouprave. Besedilo bo zdaj proučil deželni svet. Deželni odbornik za osebje in reforme Paolo Panontin meni, da bodo predlagane spremembe izboljšale učinkovitost javne uprave in zmanjšale potrato denarja. Pri tem omenja ustanovitev enotnega urada za osebje, ki bo upravljal s plačami vseh javnih uslužbencev Dežele Furlanije Julijske krajine in drugih javnih uprav in bo imel tudi druge pristojnosti. Novela sicer prinaša več ključnih novosti za vodilne funkcionarje, h katerim so prišteti tudi pokrajinski in občinski tajniki. Vodilno osebje bo odslej vključeno v enotno evidenco, ki bo na razpolago deželni upravi, občinam in drugim krajevnim enotam. Mandat vodilnih funkcionarjev bo praviloma trajal štiri leta z možnostjo podaljšanja za dodatni dve. Tudi funkcionarji bodo odslej morali obiskovati izpopolnjevalne tečaje. Nekaj sprememb bo tudi na drugih področjih, predvsem pri pravilih, ki urejajo delovne premestitve in nadomeščanja. Panontin ocenjuje, da bo končna razprava v deželnem svetu konec oktobra ali v novembru. ARC/PV Kratke Mladi v odkrivanju skupnih poti / Končal se je uspešni projekt Slovenska beseda je uporabna za … življenje daj lahko zaživi pi- sana beseda”?, tako je plavolasa Svetla- na, ena izmed udeleženk lanskih novinarskih delavnic, ki jih je društvo MOSP (Mladi v od- krivanju skupnih poti) or- ganiziralo v sklopu projek- ta z istim imenom, ob kon- cu projekta na predstavitvi izdelkov izzvala publiko. Društvo MOSP je celo lan- sko šolsko leto delno na li- ceju Franceta Prešerna, del- no pa v popoldanskih urah v prostorih društva organi- ziralo vrsto delavnic, kate- rih cilj je bil dokazati mla- dim, da lepa slovenska be- seda ni “uporabna” le za šolske potrebe, pač pa lah- ko dejansko ZAŽIVI na več različnih načinov. Lahko postane članek ali intervju za radio, za televizijo ali za tisk, lahko je umetniško obdelana in postane črtica, nove- la ali poezija, spet drugič lahko postane dramsko besedilo za gle- dališče ali celo za radijsko igro. Vse to so mladi, ki so se udeležili delavnic, preizkušali in udejanjali vse šolsko leto; v petek, 14. sep- tembra, pa so v Peterlinovi dvo- rani v ul. Donizetti v Trstu najz- vestejše udeleženke delavnic tudi prikazale svoje delo. Po zamisli "K predsednice MOSP Neže Kravos,ki je bila tudi koordinatorka pro-jekta, je Valentina Oblak, ki je bila sicer tudi ena izmed voditeljic no- vinarskih delavnic, pripravila sce- narij za prizorček, ki ji ga je po- magala režirati Tjaša Oblak. V pri- zoru so udeleženke delavnic Urška, Mojca, Neža, Veronica, Vi- da, Svetlana, Veronika in Giorgia simulirale radijsko oddajo in v njej pripovedovale o tem, kar so izkusile med delavnicami, npr. obisk deželnega sedeža RAI, sne- manje mladinske radijske oddaje, snemanje video intervjujev, pri- pravo in snemanje radijske igre v sodelovanju z Radijskim odrom (o tem sta pripovedovali intervju- vanki Noel in Katarina), govor je bil tudi o delavnicah kreativnega pisanja, ki jih je ponudil Sloven- ski kulturni klub in ki so se za marsikoga, ki je nato sodeloval tudi na literarnem natečaju SKK- MOSP, obrestovale. Kot je pove- dala Neža Kravos, je projekt pod- prla dežela Furlanija Julijska kra- jina, goriški del projekta pa se je prav ta teden začel s prvima dve- ma delavnicama v sodelovanju z Mladinskim domom v domu F. Močnika, še preostali dve delav- nici pa bosta v torek, 27. novem- bra, in v četrtek, 29. novembra. Kravosova je tudi poudarila, da ta- ko članke, ki so nastali v sklopu delavnic, kot literarne prispevke, ki so bili nagrajeni na literarnem natečaju, objavlja mladinska pri- loga Mladike, Rast. Zahvalila se je vsem partnerjem projekta - Liceju Prešeren, Radijskemu odru, Mla- dinskemu domu, vsem profesor- jem, ki so svoje razrede vključili v projekt (te je zastopala koordina- torka projekta na šoli, prof. Maila Ozbič) in seveda voditeljem de- lavnic: Bredi Susič, Valentini Oblak, Jerneju Ščeku, Matjažu Rustji, Eriki Jazbar, Juliji Berdon, Heleni Pertot, Andreju Černicu, Maji Lapornik, Vilmi Purič in Ma- riji Kostnapfel, pa oblikovalcu lo- ga in grafične podobe projekta Matiji Grgiču in avtorju video pri- spevkov, Damjanu Košuti. Pova- bila je tudi mlade, naj se letos še naprej udeležujejo srečanj časni- karskega krožka, ki jih bo društvo MOSP še prire- jalo, kljub for- malnemu izte- ku projekta. Več o delovan- ju novinarske- ga krožka in o drugih krožkih društva MOSP (gledališkem, ple- snem, mednarodnem) pa lahko preberete na Facebooku. BS Razstava ob 100-letnici Paola Budinicha “Otočje čudes” o prejšnje nedelje je bila na ogled v Palači Costan- zi razstava z naslovom L'arcipelago delle meraviglie - Otočje čudes, ki so jo Tržaška uni- verza, ICTP - Mednarodni center za teoretsko fiziko, TWAS - Med- narodna akademija znanosti in FIT - Mednarodni sklad Trst za raz- voj in svobodo znanosti, s prispev- kom Občine Trst, posvetili liku Paola Budinicha. Letos poteka 100-letnica rojstva velikega znan- stvenika, ki je z izrednim vizionar- nim in podjetniškim čutom bil glavni pobudnik za nastanek t. i. D “znanstvenega Trsta”. V dopadlji-vi postavitvi, s številnimi ekrani,fotografijami in posnetki ter s sin- tetičnimi oznakami, so bile prika- zane glavne etape njegovega bo- gatega življenja (1916-2013). Rojen na Velikem Lošinju, še pod Avstro-Ogrsko, se je ob koncu prve svetovne vojne znašel v Trstu. Po znanstvenem liceju je študiral fi- ziko na normalki v Pisi in po dok- toratu sodeloval kot predavatelj z vojno mornarico. Med drugo sve- tovno vojno je bil podmorničar, zajet od Angležev, je pričakal ko- nec vojne v zaporu v ZDA. Po voj- ni je bil med ustanovitelji inštituta za fiziko na tržaški univerzi, kot štipendist na inštitutu Max Planck v Göttingenu je spoznal Wernerja Heisenberga, v Zü- richu pa Wolfgan- ga Paulija, oba med največjimi fi- ziki prejšnjega sto- letja. Bil je pobud- nik prvih medna- rodnih simpozijev za teoretsko fiziko v Trstu, kjer se je seznanil s paki- stanskim fizikom, poznejšim nobe- lovcem, Abdusom Salamom, s kate- rim sta skupaj ure- sničila center za teoretsko fiziko v Trstu, pod okriljem OZN, ki je po- stal stičišče za mlade fizike in ra- ziskovalce s celega “nerazvitega“ in “razvitega” sveta. Ustanovil je SISSO in po veliki pariški razstavi drugi polovici septembra se je slovesno začela nova simfonična sezona 2016 tržaškega opernega gledališča Ver- di. Domače občinstvo je do zad- njega sedeža napolnilo tržaški hram na obeh prvih koncertih in z navdušenjem sprejelo protagoni- ste oz. mlade ženske talente, ki so izoblikovali obe predstavi, na ka- terih so bili na sporedu klasiki sim- foničnega repertoarja: Felix Men- delssohn Bartholdy, Gustav Ma- hler, Ludwig van Beethoven, Fry- deryk Chopin. Na uvodnem koncertu (16. in 17. septembra) je nastopila ženska za- sedba Verdijevega zbora z Mendel- ssohnovim spevom Lied mit Chor, ki spada v gledališko glasbo Shake- spearovega dela Sen kresne noči. Sledil je koncert za violino v e mo- lu op. 64, ki ga je sestavil leta 1844, tri leta pred smrtjo. Hišni dirigent V Gianluigi Gelmetti in gostujoča violinistka, Španka Leti- cia Moreno, sta skupaj z orkestrom požela mnogo aplavzov. V drugem delu so izvajali eno največjih Ma- hlerjevih stvaritev, peto simfonijo, ki je še najbolj znana po izrazito dekadentni uporabi v Viscontije- vem filmu Smrt v Benetkah. Tudi ta je bila obdarovana z bučnim ploskanjem. 23. in 24. septembra je bil drugi koncert; tokrat so bile na sporedu umetnine Beethovna, Chopina in Mendelssohna. Letošnja simfo- nična sezona v Verdiju je po- svečena 400-letnici Shakespearove smrti, zato se je koncert začel z uverturo Koriolan, ki jo je Beetho- ven povzel po tragediji romantika Collina, a, kot vemo, je tudi veliki elizabetinski dramatik napisal tra- gedijo po znanem rimskem vojščaku. Koncert Fryderyka Cho- pina za klavir in orkester št. 2 v f molu, op. 21 je izredno oplemeni- tila 21-letna pianistka Chloe Mun iz Južne Koreje. Znano delo je na- pisal in prvič zaigral 19-letni pol- jski skladatelj l. 1830. Pianistka, s pravim imenom Jiyeong Mun, še študira na korejski nacionalni uni- verzi umetnosti v Seulu in je do- bitnica več tekmovanj, Rubinstei- novega na Poljskem, Takamatsu na Japonskem, prve nagrade v Ženevi (2014) in Busonijeve nagrade (2015) kot prva azijska izvajalka po l. 1951. Program drugega koncerta je zaokrožila četrta simfonija F. Mendelssohna Bartholdyja, op. 40, ki je znana tudi kot “Italijanska simfonija”. Dobo romantike oz- načuje veliko zanimanje umetni- kov iz nemškega prostora in severa za krajinske in umetniške lepote juga, zlasti antične in renesančne Italije. Tako je komaj 20-letni Men- delssohn dobil navdih ob popoto- vanju po sončnem polotoku; od tod prijetni in svetli toni simfonije. Vse skladbe je energično vodila mlada dirigentka Valentina Peleg- gi, ki se je v zadnjih letih proslavila z več mednarodnimi priznanji, v Londonu, Sao Paolu, New Yorku... Tretji koncert, na vrsti v petek, 30. septembra, in v soboto, 1. oktobra, ob 18. uri, bo obsegal dela velikih ruskih glasbenih mojstrov. Začel se bo z uverturo - fantazijo Pjotra Il- jiča Čajkovskega iz Hamleta. Sledil bo koncert za violino št. 1 op. 19 Sergeja Prokofjeva, ki ga bo izvajala japonska violinistka Kyoko Yone- moto. Tudi ona ima za sabo števil- na mednarodna priznanja, kot najmlajša dobitnica Paganinijeve nagrade v Genovi, nadalje v Parizu, Bruslju, na Dunaju in Montrealu. Levji delež koncerta predstavljajo slovite Slike iz razstave, izvirna skladba za klavir, ki jo je Modest Musorski posvetil l. 1873 umrlemu slikarju in prijatelju Viktorju Har- tmannu ter jo je kasneje, l. 1922, Maurice Ravel mojstrsko priredil za orkester. Tokrat gostuje španski di- rigent Pedro Halffter Caro. Po izra- zito mladih talentih iz nemške ro- mantike, modernizma in velike ru- ske klasike bo na vrsti še velika so- dobna glasba. Na četrtem koncer- tu, 7. in 8. oktobra, bosta na spore- du še Sergej Prokofjev s Suito za orkester iz Shakespearovega dela Romeo in Julija in Ferruccio Buso- ni s koncertom za klavir, orkester in moški zbor op. 39; nastopila bo- sta uveljavljeni avstrijski dirigent Günter Neuhold in italijanski vir- tuoz klavirja, eden velikih sodob- nih interpretov Lizsta, Michele Campanella. 14. in 15. oktobra bosta ameriški dirigent Christopher Franklin in italijanska violinistka Francesca Dego izvajala peti koncert s sklad- bami Edouarda Laloja, Mauricea Ravela in Leonarda Bernsteina. 21. in 22. oktobra bo veliki finale z zadnjim, šestim koncertom, Bee- thovnovo Missa Solemnis v d duru op. 123, ko bo ponovno vodil or- kester maestro G. Gelmetti, zbor pa hišni zborovodja Fulvio Fogliazza; nastopili bodo orkester in zbor Ver- dija ter zbor Slovenske filharmoni- je. Vstopnice za posamezne koncerte so na razpolago pri blagajni gleda- lišča, kjer bodo v prodaji (do 3. de- cembra) tudi abonmaji za novo operno in baletno sezono. Vstop- nice za prvo opero, Verdijevega Ri- goletta (od 25. novembra do 3. de- cembra), so v prodaji od 20. sep- tembra, za ostale predstave pa od 6. decembra dalje. Vse formalnosti je treba urediti pri blagajni gleda- lišča, vsa pojasnila in obrazci za razne zaželene variante so na voljo na spletni strani www. teatroverdi- trieste. com. Davorin Devetak “Trouver Trieste” Znanstveni ima- ginarij... Enrico Balli, eden od njegovih so- delavcev in pobudnikov razstave, je na le-tej postavil tudi pomenlji- vo zračno panoramsko fotografi- jo, ki ponazarja tržaško mesto z glavnimi postojankami “znan- stvenega mesta”: v Miramaru Znanstveni imaginarij, ICTP - Mednarodni center za teoretsko fi- ziko Abdus Salam in TWAS - Sve- tovno akademijo znanosti, na Opčinah Mednarodno visoko šolo za napredne študije SISSA, na Padričah AREA Science Park in IC- GEB - Mednarodni center za ge- netsko inženirstvo in biotehnolo- gijo, v Bazovici Raziskovalno sre- dišče za sinhrotron Elettra. Budinich je bil kot pristen Dalma- tinec velik ljubitelj morja (izhajal je iz družine pomorščakov in lad- jarjev), strasten jadralec in pri osemdesetih je s soletnikom celo prejadral Atlantski ocean. O nje- govem bogatem in polnem življenju je izšla lepa avtobiogra- fija L'arcipelago delle meraviglie, z značilnim podnaslovom Avven- ture di mare e di scienza, Pusto- lovščine med morjem in znano- stjo, ki jo je izdala tržaška založba Beit. Ustanovitelj založbe, ki se je od leta 2007 proslavila s številni- mi prevodi in kozmopolitskimi deli iz našega bližjega evropskega prostora (o Sloveniji, Hrvaški, Pol- jski, Ukrajini, Bolgariji, Srbiji, Turčiji), je njegov sin, Piero Budi- nich. Davorin Devetak Dirigent Pedro Halffter Caro violinistka Kyoko Yonemoto Paolo Budinich Neža Kravos Nova simfonična sezona Verdija Na programu dela glasbenih mojstrov Tržaška 29. septembra 2016 11 Obvestila Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta vabita v ponedeljek, 3. oktobra, na predstavitev obsežne knjige rajnega Marjana Pertota V senci javora in lipe, Gledališko in kulturno delovanje Slovencev v Kanadi, 1927-2010. O njej bo spregovorila knjižničarka KDČ Lučka Kremžar -De Luisa, ki jo je po avtorjevi smrti uredila in pripravila za tisk. Začetek ob 20.30. Založba Mladika vabi v sredo, 5. oktobra, v Tržaško knjižno središče na predstavitev knjige Martina Breclja o trojnem umoru v Rossettijevi ulici Anatomija političnega zločina. Sodelovali bodo zgodovinarja Jože Pirjevec, Renato Podbersič in avtor. Začetek ob 18. uri. Društvo rojanski Marijin dom sporoča, da bosta Misijonski krožek Rojan in Vincencijeva konferenca v nedeljo, 9. oktobra, priredila srečanje z misijonarko s. Vesno Hiti iz Rwande, ki bo v sliki in besedi prikazala deželo, prebivalce in svoje delovanje. Prireditev bo v rojanskem Marijinem domu (ul. Cordaroli, 29) ob 16. uri. Poskrbljeno bo za prevoz izpred rojanske cerkve četrt ure pred pričetkom. Romanje v Medjugorje od 7. do 10. oktobra 2016. Odhod avtobusa v petek, 7. oktobra, zjutraj z glavne avtobusne postaje v Novi Gorici ali iz Rožne Doline. Za tržaške romarje se avtobus ustavi pri bencinski črpalki na Kozini. Povzpeli se bomo na Križevac, obiskali kraj prikazovanj, Podbrdo in še druge ustanove, kjer skrbijo za sirote in mladino. Vračali se bomo v ponedeljek, 10. oktobra, po magistrali po dalmatinski obali. Ustavili se bomo pri hrvaškem Lurdu in se vrnili domov v večernih urah. Prijave: Darko (0039) 370 3201305, Ana (00386) 05 3022503, župnik Jože Markuža (0039) 040 229166. Romarji iz Slovenije in Italije potujejo z veljavno osebno izkaznico. Pri vpisu se poravnajo stroški prevoza in namestitve pri družinah. Vpis do zasedbe mest na avtobusu. Darovi Za rojansko glasilo Med nami darujejo Anita Perič 20 evrov, NN 20 evrov in Lidija Godnik 20 evrov. Pogovor / Dorica Žagar Čut odgovornosti do verskega in prosvetnega življenja je v Rojanu še živ! ruštvena stvarnost naše narodne skupnosti je te- meljnega pomena pri ohranjanju slovenske prisotnosti tudi v krajih – zlasti v mestu -, kjer se etnično telo manjšine zaradi družbenih dinamik manjša. To je primer Rojana, kjer deluje Društvo Rojanski Marijin dom. K intervjuju smo povabili njegovo predsednico gospo Dorico Žagar. Kako bi našim bralcem predsta- vili delovanje rojanskega društva, ki ga poznamo z ime- nom Društvo Rojanski Marijin dom? Katere so njegove značil- nosti in kakšen je njegov ustroj? Delovanje društva Rojanski Mari- jin dom sega tako na versko kot na kulturno-prosvetno področje. Glede prvega je treba predvsem poudariti veliko vlogo našega cer- kvenega pevskega zbora. Vsako nedeljo in zapovedan praznik po- je pri sv. maši, ki jo od leta 1965 neposredno prenaša Radio Trst A, kar je za pevce nedvomno odgo- vorna zadolžitev, saj moramo biti zaradi radijskega prenosa vedno prisotni in točni. V zadnjem času sicer na pobudo ZCPZ gostimo enkrat mesečno kak drug zbor, in to nas nekoliko razbremeni. Naš cerkveni mešani pevski zbor je le- ta 2011 slovesno praznoval 60-let- nico ustanovitve, 7. marca lani pa je potekala 50-letnica prvega ra- dijskega prenosa svete maše iz župnijske cerkve v Rojanu, a še vedno vztrajamo. Dobro se zave- damo, kaj pomeni slovenska sv. maša po radiu predvsem za bolne in ostarele vernike, ki ne morejo v cerkev. Člani pevskega zbora pa niso aktivni samo pri petju v cer- kvi, ampak so sploh prava gonilna sila pri vseh dejavnostih v društvu. Pomagajo, kjerkoli je tre- ba, in brez njih bi gotovo tudi društva ne bilo. To so osebe, ki so močno navezane na Rojan in čuti- jo odgovornost do našega dela, do našega obstoja. Poleg petja društvo tudi drugače pomaga D našemu dušnemu pastirju g.Vončini pri vseh verskih pobu-dah. Na kulturno-prosvetnem po- dročju se trudimo, da bi ohranili živo kulturno-prosvetno tradicijo in bi združevali predvsem Ro- jančane, pa tudi vse, ki jih naše ponudbe zanimajo. V ta namen organiziramo večje prireditve na odru v veliki dvorani: koncerte, Prešernove proslave, gledališke igre in folklorne nastope, v mali dvorani pa večerna predavanja na različno tematiko, predvajanje do- brih umetniških filmov domačih ustvarjalcev, predavanja z diapo- zitivi ali filme o zanimivih poto- vanjih itd. V društvu deluje tudi Misijonski krožek Rojan, za katerega zvesto skrbita odbornika Marija in Fran- ko Saksida, ki imata stike s števil- nimi slovenskimi misijonarji po svetu in jim gmotno pomagata. Skrbita tudi za otroke, posvojene na daljavo, iz Don Boskovega me- sta v Braziliji, ki ga je ustanovil po- kojni pater Ernest Saksida. Poleg tega sta že pred leti uvedla “znam- karsko akcijo”. Od vsepovsod do- bivata stare znamke, ki jih pošil- jata patrom v Monte Berico pri Vi- cenzi, patrom v Turin za zdravila gobavcem v Burkina Faso in misi- jonskemu centru v Bologni za mi- sijon v Papui-Novi Gvineji. Omeniti je treba tudi rojanski od- sek Vincencijeve konference. Nje- ne članice pomagajo potrebnim Rojančanom in obiskujejo naše bolnike tako na domu kot tudi po domovih za ostarele, posebno po- leti, ko večinoma nimajo obiskov. Za potrebe Vincencijeve konferen- ce je pomembna tudi priprava oljčnih vejic. Vsako leto se pred Oljčno nedeljo prostovoljke zbe- remo v Marijinem domu in jih pomagamo pripravljati. Letošnja sezona se je že začela. Kaj boste ponudili svojim čla- nom? Sezono bomo začeli meseca okto- bra. Prva gostja bo misijonarka Ve- sna Hiti iz Ruande, ki se bo v ti- stem času mudila v naših krajih. Imeli bomo nato večer na zgodovinsko tematiko, gla- sbeni popol- dan, pripravo božičnih venčkov in okraskov, božični kon- cert, tradicio- nalo novolet- no srečanje z glasbo, tombo- lo in prigrizkom, ki so namenjeni predvsem ostarelim, pa še Prešer- novo proslavo, spomladanski otroški praznik s prireditvijo in večjo prireditev ob obletnici Ma- rijinega doma ob koncu maja, vmes pa bo morda še kaj drugega. V tej sezoni je v načrtu še izid knji- ge o slovenski verski skupnosti v Rojanu od postavitve rojanske cer- kve leta 1862 do današnjih dni. Izšla bo v slovenščini in italijan- skem prevodu. Avtorja sta zgodo- vinar Štefan Čok ter profesorica in prevajalka Diomira Fabjan Bajc, ki sta to obdobje raziskala na podlagi zgodovinskih in arhivskih doku- mentov. Upamo, da bo knjiga, ki bo opremljena s številnimi slika- mi, čim prej izšla in da bo naletela na dober odziv bralcev. Kdaj je društvo nastalo in kateri so bili vzgibi za njegovo usta- novitev? Po smrti g. Zorka leta 2003 smo se nekateri pevci sestali in začeli raz- mišljati, kaj bo z našim Marijinim domom, ki je last župnije. Naša želja je bila, da lastništvo prenese- mo iz župnije na neko slovensko sorodno ustanovo, t. i. “ente di culto”. Zato smo po občnem zbo- ru 6. maja 2003 formalno ustano- vili društvo in registrirali statut pred notarjem. Žal tega cilja kljub prizadevanjem nismo dosegli, ker se je prošnja nekje ustavila. Zadali pa smo si nalogo, da poživimo kulturno delovanje v stavbi Mari- jinega doma. V začet- ku smo imeli tudi ne- kaj tehničnih proble- mov, ki so preprečeva- li, da bi dobili potreb- no dovoljenje za dvo- rano, saj je morala biti popolnoma v skladu z obstoječimi zakoni. Ko smo vse uredili, smo, polni načrtov in upanj, začeli delovan- je, ki se še nadaljuje. Kakšno vlogo ima pri društve- nem delovanju sedež, Marijin dom na ul. Cordaroli? Naš Marijin dom je naš verski in kulturni hram. Tu ima naš zbor redne tedenske pevske vaje v dvo- rani, ki smo jo poimenovali po g. Zorku. On je bil namreč na zbor zelo navezan in tudi ponosen ter je vedno govoril, da je “steber” de- lovanja. Tukaj se zbiramo na se- jah, pastoralnih svetih, priredit- vah, predavanjih, druženjih in ob raznih priložnostih, tu pripravlja- mo razstave, saj drugega sloven- skega doma v Rojanu ni. Kako se delovanje društva po- vezuje z življenjem krajevne župnije? Žal smo z zaprtjem osnovne in srednje šole zgubili stik z nekate- rimi slovenskimi družinami, no- vih pa večkrat sploh ne poznamo. To je velika škoda. Vsekakor večina naših župljanov pozna našo dejavnost, tudi po zaslugi našega krajev- nega glasila Med nami, ki ga delimo v cerkvi in pošiljamo po pošti vsem poz- nanim sloven- skim rojanskim družinam, pa tudi številnim Rojančanom, ki so se preselili. To glasilo je začel izdajati že g. Zorko, ki ga je pripravljal ob raz- nih obletnicah. Po zaslugi naše nekdanje tajnice Matejke Peterlin Maver je začela po njegovi smrti l. 2003 publikacija izhajati redno štirikrat letno in je dobila boga- tejšo vsebino. Žal je leta 2008 tudi ona odšla v večnost in takrat sem uredništvo sprejela sama, za računalniško ureditev pa mi po- maga Martin Maver. Glasilo, ki ga tiskamo v 160 izvodih, prinaša verske in druge članke, predvsem take, ki se nanašajo na Rojan, po- roča o dejavnosti v Marijinem do- mu in o pomembnih, pa tudi drobnih dogodkih v župniji. Opažam, da ljudje zelo radi berejo rojansko kroniko. Z italijansko župnijsko skupnostjo imamo vsako leto skupno dvoje- zično sv. mašo in procesijo na praznik farnih zavetnikov. Zelo smo zadovoljni, ko tako lepo so- delujemo. Ta naveza med slovenskim kul- turnim in verskim življenjem sega globoko v čas. Lepo ob- dobje je bilo zlasti takrat, ko je bil krajevni dušni pastir g. Stan- ko Zorko, ki je med drugim pre- dlagal in izpeljal gradnjo kul- turnega poslopja. To so bili časi, ko je bil Rojan z etničnega vidika markantno slovenski. Kako se spominjate tistega ob- dobja in g. Zorka? To so bili zlati časi za slovensko ro- jansko skupnost. V Rojanu se je v zadnjih desetletjih narodnostni sestav prebivalstva zelo spremenil v škodo Slovencev. V letih, ko je g. Zorko začel graditi Marijin dom, je bilo v tem predmestju – danes je to že mesto – veliko Slovencev. Na tisto obdobje me vežejo zelo lepi spomini. Šoli, tako osnovna kot srednja, sta bili polni učencev oz. dijakov. Gospod Zorko je kot katehet poučeval verouk na šoli in je zato imel stik z otroki, ki jih je vsako soboto privabljal v Marijin dom, kjer so na dvorišču brcali žogo, igrali košarko ali kaj druge- ga. Imeli smo skavte, mi- klavževanja, božičnice, pustovan- ja, zaključne šolske prireditve. Mi mladi smo ustanovili dramsko skupino in smo navdušeno nasto- pali na odru, pridne Marijine družbenice so duhovniku poma- gale in mu bile v oporo. G. Zorko je bil zelo delaven in je veliko ho- dil po domovih slovenskih družin. Bil pa je tudi še mlad, poln načrtov in volje do dela. Tako je leta 1954 dal pobudo za zgraditev Marijine kapelice pri Lajnarjih nad Rojanom. Nepregledna množica slovenskih župljanov je takrat v procesiji nesla kip Matere božje po strmi rebri do kapelice. To je g. Zorka opogumilo, da se je lotil še zahtevnejšega projekta, zgraditve novega doma. Pa saj smo ga bili tudi potrebni, ko pa smo do takrat zahajali v dom na ul. Apiari, kjer so dvorano uredili v nekdanjem hlevu in je bila res zelo majhna in skromna. Kot je v svojih spominih povedal naš pe- vec Aleksander Korošic, je bil g. Zorko človek ne samo besed, am- pak predvsem zgledov in dela, za- to smo ga vsi spoštovali in imeli radi. V njegov spomin so letos poi- menovali trg pred kapelico na Lajnarjih. Kaj pomeni ta dogo- dek za krajevne vernike sloven- ske narodnosti? To je dogodek, ki bo ostal zapisan v zgodovini Rojana. Za nas vse, predvsem pa za domačine, pred- stavlja občinsko poimenovanje trga pred kapelico po msgr. Zorku veliko zadovoljstvo in čast. Za to gre predvsem zahvala pobudniku Adrijanu Cijaku in domačinom, ki so se zavzeli za to in zbirali podpi- se, med temi naj omenim predv- sem Andreja Boleta in Nika Što- klja. Občinska odbornika Švab in Furlanič sta priskočila na pomoč in si na občini prizadevala, da bi čim prej sprejeli prošnjo. Vsi so se trudili, da bi bil na tabli tudi slovenski napis, a tega niso do- segli, ker zaselek ni na območju vidne dvojezičnosti. Zato smo toliko bolj zadovoljni, da je slo- venska rojanska skupnost po- stavila ob kapelici dvojezično spominsko tablo g. Zorku, slo- venski domačini pa so predv- sem veseli petih dvojezičnih tu- rističnih kažipotov za Lajnarje in Piščance. Nekoč je slovensko prisotnost v tem mestnem predelu dopol- njevalo delovanje slovenske nižje srednje šole, ki je že vrsto let ni več. Danes je v tistih pro- storih Glasbena matica. Kakšen pomen ima za Rojančane slo- venske narodnosti prisotnost slovenske vzgojne ustanove? Seveda smo vsi zadovoljni, da je v Rojanu še ena vzgojna ustanova, in to ustanova velikega formata, kot je Glasbena matica. Naše društvo sodeluje z njo vsako leto za Prešernovo proslavo, ko nam njen ravnatelj Bogdan Kralj pri- skrbi nekaj dobrih instrumentali- stov. Enkrat smo skupaj priredili božičnico v rojanski cerkvi in včasih kak posamezen učenec na- stopi na našem večeru. To pa je glede sodelovanja tudi vse; želimo si, da bi se v prihodnje ti stiki okre- pili. Kdaj ste postali predsednica društva in kaj vam ta vloga po- meni? Predsednica sem postala leta 2006, ko je moj predhodnik Ažman iz osebnih razlogov zapu- stil krmilo društva. To imenovan- je me navdaja z velikim čutom dolžnosti, da po svojih sposobno- stih naredim čim več za društvo. Čutim se odgovorno za njegovo pot, njegove težave, probleme, predvsem pa za pomanjkanje mla- dih, ki bi nadaljevali naše delo. IG Kot primer navezanosti širšega kroga ljudi na petje rojanskega cerkvenega pevskega zbora objavljamo pismo, ki ga je lani poslal g. Jurij Rosa neutrudnim rojanskim pevcem. V njegovih besedah, ki prihajajo onkraj meje, se zgošča toplina človeka, ki ob poslušanju slovenskega cerkvenega petja in ob spominu na pokončne može čuti zamejskega človeka za svojega. Spoštovani! Z veseljem se vam oglašam, ko so pred nami božični prazniki in se nam svita nov letni krog s številko 2016. Marsikaj lepega slišim in preberem – preko radijskih valov iz Trsta ali časopisov – o vaši zavzetosti za ohranjanje slovenske pripadnosti in domačih izročil. Zadnjo nedeljo v avgustu sem se tudi osebno udeležil slavja pri Lajnarjih, kjer ste med drugim odkrili tudi spominsko ploščo dragemu gospodu Stanku Zorku. Bil sem na študijskih dnevih Draga na Opčinah, zato sem malo zamudil, a vseeno še “ujel” del lepe slovesnosti. Prijetno mi je bilo pri srcu, da ste dosegli s skupnimi močmi pomembne pridobitve, ki ohranjajo dragoceno slovensko istovetnost rojanske skupnosti in pripa- dajočih zaselkov. Ob tem se tudi sam s hvaležnostjo spominjam g. Zorka, ki sem ga desetletja poslušal preko radijskih valov in marsikaj o njem tudi prebral. Prenos svete maše iz župnijske cerkve v Rojanu je še zdaj nenadomestljiva stalnica v mojem dnevnem redu nedelj in praznikov. Vsem pri društvu voščim božje bližine v božičnem času ter srečno in blagoslovljeno novo leto. Pevcem pa še naprej vztraj- nosti in poguma, da bom lahko še naprej iz njihovih ust in src poslušal stare lepe slovenske cerkvene pesmi. Posebej rad slišim stare obhajilne pesmi (npr. Blagoslovi nas, Zveličar, Bele sveče so prižgane...) in drago mi bo, če jih boste še naprej prepevali. Srečno in pozdrav vsem. Jurij Rosa Poreče na Vipavskem, 9.12.2015 Žal smo z zaprtjem osnovne in srednje šole zgubili stik z nekaterimi slovenskimi družinami, novih pa večkrat sploh ne poznamo. To je ve- lika škoda. G. Zorko je bil na zbor zelo navezan in tudi ponosen ter je vedno govoril, da je “steber” našega delovanja. Aktualno29. septembra 201612 Prosvetno društvo Štandrež Izlet v Benetke in na otoke Beneške lagune eprav so bili člani dram- skega odseka Prosvetne- ga društva zelo aktivni in so obogatili tudi v najtoplejših poletnih večerih marsikatero prireditev na prostem, se navad- no zgodnja jesenska sezona začne z društvenim izletom, ki krepi prijateljsko druženje in obogati izletnike ob spoznanju marsikatere zanimivosti. Letos se je 18. septembra več kot petdeset izletnikov popeljalo na otoke Be- neške lagune in si ogledalo naj- bolj znano in najlepše vodno mesto, Benetke. Z ladjo so se naj- Č prej pripeljali do otoka Murano,ki je najbolj znan po izdelavi kra-snih steklenih umetnin. Delav- nice, ki so bile do srednjega veka v samem mestnem središču, so preselili na otok, da bi se izognili številnim požarom, ki so nasta- jali ob obdelovanju stekla. Izlet- niki so si ogledali nekaj delavnic in se seznanili s postopki, ki zah- tevajo za take izvrstne izdelke posebno tehniko in tudi prime- si. Seveda je tudi precej paše za oči, saj so stekleni vzorci prika- zani v razstavnih prostorih. Otok Burano privlači največ turistov s svojimi živobarvnimi pročelji stavb, palač in drugih poslopij, ki pričajo o nekdanji pomorski velesili Beneške republike. Ogled mesta Benetke je vedno zelo privlačen, saj se za vsakim korakom odpirajo nova obzorja kulturnozgodovinskih zanimi- vosti. Dan se je ob lepem vremenu prehitro iztekel in udeleženci so se dobre volje vrnili na svoje do- move. Naravnih in umetniških lepot, ki jih nudijo Benetke, se človek nikdar ne naveliča, tudi če bi vsakdan obiskoval to po- sebno mesto. O tem znajo mar- sikaj povedati tisti, ki so tam štu- dirali. Za prijetno razpoloženje in za or- ganizacijske zadeve sta, kot ved- no, za vse lepo poskrbela Vanja Bastiani in Božidar Tabaj. DP Ob dolini Dragonje Življenje z naravo na ekološki kmetiji Zupanetti b dolini Dragonje, pri reki Rokavi, v zaselku Zupanetti pri vasi Župančiči pod Pomjanom, je družina Janje Štravs odkupila več kot 200 let staro kovačijo. Pokrajina z vonjem po zeliščih, meti, melisi, travah jih je tako prevzela, da so stavbo obnovili in se iz gosto naseljene Seme- dele preselili na deželo. Janja je po naravi delavna in vztrajna. Ko se je kot otrok preselila iz Kopra v Žusterno, se je spraševala: “Kaj bom počela tu- kaj”? Vpisala se je v plavalni klub in bila uspešna predvsem zaradi svoje vztraj- nosti. Dosegla je tudi republiški rekord v hrbtnem plavanju na 200 metrov. Isto vprašanje si je posta- vila ob prihodu iz Semedele v Župančiče. “Nato nas je narava kar sa- ma poklicala. Od mame sem podedo- vala dve knjigi, eno je napisal Sebastian Kneipp, drugo pa Maurice Mességué. Moja pokojna mama je imela težave z la- smi. Zelo je cenila zdravilne rastline. Ko je bila sezona, je nabirala zelišča in jih shranjevala celo v zamrzovalniku. Z njimi si je vse leto umivala lase in si ta- ko okrepila lasišče. Kuhala je tudi zeliščne čaje. Ko smo prišli v Župančiče, sem se vprašala, kaj me bo zdaj v tej naravi poklicalo? Moj sin Mati- O ja je podtaknil sivko, žajbelj,rožmarin. Ko smo šli na dopust,je prosil soseda, naj zaliva sadi- ke. Ko pa smo se vrnili, je bilo vse suho. Rekla sem mu, da kmet nikoli ne obupa. Tako je posadil kaktuse, ki pa so pozimi pomrzli. Takrat sem mu rekla, da kmet ni nikoli razočaran. In začeli smo načrtno gojiti avtoh- tone rastline: rožmarin, sivko, žajbelj, lovor. Nismo imeli ne strojev ne denarja za sadike, začeli smo s podtaknjenci. Iz knjig o zeliščih sem si nabirala znanje. Po upokojitvi sem se začela z zelišči ukvarjati bolj in- tenzivno in našo dejavnost smo registrirali kot ekološko kmeti- jo. Pomaga mi sin Matija. Pro- stor za sušenje zelišč imamo. Lani smo kupili destilator. Ob- novili smo tudi star nasad oljk”. Na kmetiji Zupanetti iz žajblja, sivke, rožmarina, lovorja, mirte in smilja izdelujejo sirupe za pripravljanje osvežilnih pijač, eterična olja, hidrolate, mace- rate, ustne vodice proti zadahu in parodontozi, tinkture za zdravljenje ran, mila, kreme za roke, obraz in telo, mazila za ustnice. Njihovi hidrolati so uporabni tudi kot razkužila, čistila in proti mrčesu. Macerati in hidrolati so sicer namenjeni negi, pa tudi zdravljenju in obnavljanju kože. S hidrolatom iz sivke in rožmari- na se lahko umije- mo, osvežimo ali razkužimo roke tu- di na potovanjih. Pripravljajo čajne in zeliščne mešani- ce iz samorodnih rastlin šetraja, timi- jana, majarona, šipka, črnega trna, gloga, robide, mete in melise. Znan je Janjin čaj za dobro počutje, ki ga je poimenovala Za- spanček. Oljke vla- gajo po starem istrskem receptu, iz njih pa pridobivajo tudi oljčno olje. Nekaj teh zeliščnih pripravkov si lahko do konca meseca ogledate v vi- trini ustvarjalnosti v Mestni knjižnici Izola. ŠP regorič je priimek, katerega izvor hitro raz- vozlamo. Gre za potomce Gregorja. Mnogi Gregoriči so potomci uskoških priseljencev iz hrvaških dežel izpred nekaj sto let. Ne moremo iz- ključiti niti možnosti, da so nekateri Gregoriči nastali na slovenskem ozemlju. Tako kot, denimo, priimka Gregorc in Gregorčič. Iz istega imena imamo tudi priimke Gregor, Grego, Gregelj, Gregorin, Gregorač. Ime Gregor izhaja iz latinskega imena Gregorius, to pa iz grškega Gregdrios. Grško ime razlagajo iz grškega gregoreo v pomenu buden sem ali živim. Pomensko ga lahko enačimo s slovanskim imenom Budimir. Gregorič je med stotimi najpogostejšimi priimki v Slo- veniji. 1472 ljudi nosi ta priimek. Po vsem svetu pa jih najdemo 2655. Skoraj 500 tudi na Hrvaškem, 200 v Avstriji, 150 v Argentini, 90 v ZDA, po 80 pa še v Ita- liji in Avstraliji. Na Slovenskem jih je največ na Primorskem in v Lju- bljani. Najpogostejša kombinacija imena je Marija Gregorič. Teh je 46. Pred slabim desetletjem pa je bilo Marij Gregorič kar 68. To je povezano z vse manj pril- jubljenim imenom Marija, ki je bilo v zadnjih 300 letih daleč najbolj priljubljeno, po letu 1970 pa je začelo zanimanje zanj upadati. Danes je na lestvici najpriljubljenejših imen Marija šele na 108. mestu. V Slovenski Istri je priimek Gregorič prisoten že sto- letja. Svojo vejo je raziskoval tudi znani publicist Milan Gregorič. Z župnikom in dvema daljnima sorodniko- ma je ugotovil, da se je pleme Gregorič, verjetno uskoškega oziroma srbskega porekla, naselilo sredi 17. stoletja. Imeli so tudi svojega popa Juraja. “Zvesti svoji uporniški tradiciji so se uprli tudi zahtevi Ri- ma, da bi molili Boga po latinsko, to je v jeziku, ki ga nihče ni razumel. Po nekaj ostrih opominih je Rim poslal nad Jura- ja komisijo, ki je po- slednjič postavila zahtevo po uporabi latinskega obredja, ki pa jo je ponovno in dokončno odklonil, nato so mu za to nepo- korščino pri priči naložili veliko denarno kazen. A denar so zvesti verniki na hitro zbrali in ga rešili”, pripoveduje Milan Gregorič. Pravi, da je to povezano s slovanskim bogoslužjem, glagol- jaštvom, ki je “prvi organiziran odpor proti ro- manizaciji Istre, na katerega moramo biti pono- sni”. Da gre za srbsko, ne pa hrvaško poreklo, sklepa po domačem imenu njihove hiše, ki je bi- la v Dekanih v rabi še pred kakim stoletjem: “Pri Srbi- jancih”. Naj kot zanimivost omenimo Julijana Gre- goriča, zadnjega glagoljaša v Istri, ki kot katoliški du- hovnik vzhodnega obreda vsak dan mašuje v jeziku svetih bratov Cirila in Metoda. Milan Gregorič je rodovnik izdelal za osem rodov. Prišel je do Matije Gregoriča in Jerneja Gregoriča v 18. stoletju, za katera zaradi ustnega izročila dom- neva, da sta bila brata. Iz prvega je izšel rod Španjoletov, iz drugega pa rodovi Dacjerji, Sol- narji in Pesjanci. Njihove potomce najdemo na vseh celinah. V Kopru najdemo že poleti 1666 poročni vpis Lucije Gregorič, hčere Tomaža Gregoriča. V 19. stoletju pa je v mestu živelo že sedem družin s tem priimkom. (Rubrika istrski priimki je nastala ob podpori Luke Koper in projekta Živeti s pristaniščem.) G ISTRSKI PRIIMKI (10) Tino M a m ić GREGORIČ nekdaj znanem romar- skem svetišču, v cerkvici Device Marije v polju pri Bovcu, se v letošnjem septembru končuje sedma razstava projekta Ars loci. V ciklu razstav v prostoru svetega gre za dialoško postavitev sodobne likovne produkcije ak- tualnih avtorjev v tem zgodovin- skem sakralnem ambientu s cil- jem ustvariti začasno celostno umetnino. Do zdaj je bilo realiziranih sedem tovrstnih razstav, in sicer: leta 2010 - Portae Aureae tržaške- ga slikarja Štefana Turka, leta 2011 - Zlate žene akad. slikarke Evgeni- je Jarc, leta 2012 - Vse barve lju- bezni akad. slikarja Mateja Metli- koviča, leta 2013 - izredno od- mevna razstava DEUS - akad. sli- karja in prof. Darka Slavca, leta 2014 - Prebujanje svetlobe akad. slikarke Agate Pavlovec, leta 2015 - ciklus risb Figura vmes akad. sli- karja in prof. mag. Črtomirja Fre- liha. Letos se z razstavo Patmos - razodetje svetlobe predstavlja akad. slikar in teolog Jošt Snoj. Projekt, ki ga je podprlo Mini- strstvo za kulturo RS Slovenije, uspešno pripravlja umetnostna zgodovinarka, kustosinja in likov- na kritičarka, Monika Ivančič Faj- far, v sodelovanju z društvom ARS- Bovec. V razstavni ciklus Ars loci. Umet- nost v prostoru svetega se v cer- kveni ambient umeščajo dela ak- tualnih ustvarjalcev, ki se ukvarja- jo z duhovnimi, religioznimi, mi- stičnimi ali verskimi vsebinami ter jih na avtorske načine interpre- tirajo. Letošnja razstava Jošta Sno- ja se skuša odzvati na prostor in čas, zgodovina in teologija se pre- V pletata z umet- niško vizijo. Spomini na zgodovinske do- godke, zlasti voj- ne v Posočju, razkrijejo kričeč kontrast med idilično pokrajino in trpko prete- klostjo. O odnosu med temo in svetlobo, smrtjo in življenjem, grdim in lepim, zemeljskim in onostranskim govori tudi ta slikar- ska razstava. Slikarske meditacije na temo Hude jame, simbolne upodobitve Patmosa, prizorišča Janezovega Razodetja ter impre- sionistično zastavljeni pejsaži go- vore o tem, da je resnična umet- nost več od svoje vizualne podo- be. Umetniško delo ni le lep ob- jekt, ki ga obesiš na steno za okras. Prava umetnina prebudi duha, vzpodbuja razmislek, kliče k nad- gradnji humanega. V to starodavno cerkvico Device Marije v bovškem polju so se naši predniki zatekali že v davni prete- klosti. Umetnostna zgodovina jo pozna po poznogotskih freskah slikarja Jerneja iz Loke. Cerkev je poslikal v letih 1520-1540. Vendar je bila cerkvica po nekaterih virih na tem mestu postavljena že okrog leta 900. Hallstatske izkopa- nine in rimski sledovi nam pričajo o bivanju ljudi tod že od davnine. Skozi Bovec so vodile rimske ceste. Še zdaj je najkrajša povezava: se- ver-jug čez Predil ali Vršič. Zgodo- vina je zapisala veliko preizkušenj, ki jih je cerkvica sredi bovškega polja doživljala in zapisovala skozi čas: od turških tolp, Napoleonove vojske, potem divjanje bojev v 1. svetovni vojni - največji fronti na Slovenskem doslej / v maju l. 1915 /. V novejšem času pa je bila preiz- kušana v treh potresih: v maju leta 1976, v velikonočnem potresu leta 1998 in nazadnje v julijskem leta 2004. A cerkev obstaja in moli ter poje kot dolgo zamolčani pesnik naših krajev Joža Lovrenčič v epu Sholar iz Trente: Na sredi polja bovškega se sveti bela cerkvica - v oltarju njenem je doma Marija mati kronana … Duh te cerkvice prepleta zgodovi- no s sedanjostjo, božje s profanim. Velike zasluge za obiskanost tega bisera našega kraja ima društvo Ars, ki aktivno deluje na Bovškem že četrt stoletja. Po- slanstvo društva je bogatenje kulturnega življenja v lokal- nem okolju. Organizira razsta- ve, koncerte, predavanja, lite- rarne večere; postavlja spomin- ska obeležja za- služnim osebno- stim, proučuje sa- kralno umetnost na Bovškem, v Po- sočju in na Primorskem. Pri svojem delovanju se povezuje z lo- kalnimi društvi, kot so Turistično društvo, Župnijska karitas, Slikarji amaterji in Literarni klub - KUD Golobar. V programu Društva Ars se povezujejo različne kulturne panoge: likovna umetnost, glasba, literatura, zgodovina in etnograf- sko izročilo. Zaradi te programske raznolikosti organizirani dogodki Društva Ars dosežejo heterogeno občinstvo in tako pomembno pri- spevajo h kulturnemu bogatenju Posočja ter širše. Prisrčno vas vabijo tudi v septem- bru na ogled 7. razstave Ars loci. Umetnost v prostoru svetega, na ogled prodajne razstave Patmos umetnika Jošta Snoja. Dana Ivančič Jošt Snoj: Huda jama 2013-2014 Cerkev Device Marije v polju Sedem let razstav Ars loci v Bovcu Seznam vseh družin Gregorič iz koprske družinske knjige, ki jo danes hrani Škofijski arhiv Koper. Najstarejši poročni vpis s priimkom Gregorič v Kopru iz 1666. Najdemo ga v tretji koprski poročni knjigi, ki jo hrani Škofijski arhiv Koper. Slovenija 29. septembra 2016 13 V SNG Nova Gorica prva premiera v novi sezoni 2016/2017 V četrtek, 29. septembra 2016, ob 20. uri se bo s krstno uprizoritvijo dela Zakaj ptiči pojejo, Nebojše Popa Tasiča, na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica začela nova gledališka sezona, ki se bo vila pod naslovom Vzporedni svet. Besedilo te “komedije o žalosti” je nastalo na željo novogoriškega gledališča in režiserke Yulie Roschina; ista režiserka in avtor sta že uspešno soustvarila uprizoritev Gospa Bovary, ki je prejela vrsto nagrad (npr. Borštnikovo nagrado za režijo). Besedilo Nebojše Popa Tasića govori o ujetosti človeka v igro življenja, iz katere ne moremo izstopiti, saj ga določajo drugi, določa ga vse okrog nas, vse nad nami in vse pod nami. Nesvobodni kričimo, stokamo, jokamo in piskamo in se niti od daleč ne moremo primerjati s pticami, ki svobodno pojejo pod nebom. V predstavi igrajo Jože Hrovat, Gorazd Jakomini, Ana Facchini, Marjuta Slamič, Vito Weis kot gost, Matija Rupel, Arna Hadžialjevič, Blaž Valič, Žiga Saksida kot gost in Miha Nemec. Začetek gradnje spomenika žrtvam vseh vojn konec septembra Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so nedavno podpisali pogodbo za gradnjo spomenika žrtvam vseh vojn v Ljubljani. Skladno z razpisnimi pogoji je bil izbran najcenejši ponudnik, velenjski Gorenje projekt s ceno 943.620 evrov. Začetek gradnje se predvideva po uvedbi v delo konec meseca septembra. Sredstva so v proračunu ministrstva zagotovljena, spomenik žrtvam vseh vojn, ki bo stal na Južnem trgu v središču prestolnice, bo predvidoma dokončan v drugi polovici prihodnjega leta. Sestavljala ga bosta dva stebra, ki bosta povezana v temelju in naj bi prikazovala enotnost v dvojnosti. Na spomeniku bo zapisan verz Otona Župančiča iz pesnitve Duma: Domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt. Avtorji spomenika so Rok Žnidaršič, Mojca Gabrič, Samo Mlakar in Žiga Ravnikar. Novela zakona o vojnih grobiščih iz leta 2009 določa, da se v glavnem mestu postavi spomenik vsem žrtvam vojn in in revolucionarnega nasilja. Na spomeniku bo po določbah zakona kot posvetilni napis omenjeni verz Otona Župančiča. Seminar za učiteljice in učitelje slovenščine iz čezoceanskih držav Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport bosta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2017 v Sloveniji pripravila in financirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar bo potekal od 24. januarja do 2. februarja 2017. Predvideno število vseh udeležencev je od 15 do 20 oseb. O možnostih udeležbe na seminarju želijo organizatorji obvestiti vse slovenske šole oziroma ustanove, ki se ukvarjajo s poučevanjem slovenskega jezika in kulture, ter tudi slovenske izseljenske medije v čezoceanskih državah. Obrazec za prijavo je dosegljiv na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu http: //www. uszs. gov. si/, na Veleposlaništvu RS v Buenos Airesu, Argentina, Veleposlaništvu RS v Brasilii, Brazilija, Veleposlaništvu RS v Canberri, Avstralija, Veleposlaništvu RS v Washingtonu, ZDA, Generalnem konzulatu RS v Clevelandu, ZDA, Veleposlaništvu RS v Ottawi, Kanada, in Veleposlaništvu RS v Kairu, Egipt. Izpolnjen obrazec morajo kandidati poslati na naslov: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija. Prijavo lahko pošljejo tudi v elektronski obliki na naslov: urad. slovenci@gov. si alisuzana. martinez@gov. si. Podatki, navedeni v prijavi, morajo biti točni in popolni. Rok za prijavo je 7. oktober 2016. Prednost imajo kandidati, ki se tovrstnega seminarja še niso udeležili. Od udeležencev seminarja pričakujejo, da bodo po seminarju poučevali v sobotni oz. nedeljski šoli še najmanj dve leti oz. aktivno delovali v slovenskem združenju. Prav tako pričakujejo njihovo aktivno udeležbo na seminarju. Financerja bosta krila 85% cene letalske vozovnice v ekonomskem razredu ter nastanitev in druge stroške, povezane s seminarjem v Sloveniji. Letalske vozovnice naj si udeleženci priskrbijo sami, Urad pa jim bo denarna sredstva za kritje potnih stroškov povrnil po seminarju na podlagi predloženega računa oz. kopije letalske vozovnice (natančnejša navodila bodo udeleženci prejeli po potrditvi prijave oz. udeležbe). Kratke Ustanovljeno Združenje za slovensko besedo Hrvaški primer zmagovite politične stranke v Sloveniji težko uporaben Sloveniji je javnost čedal- je bolj ravnodušna do po- litike in se nanjo pravilo- ma medlo odziva. V zadnjem ob- dobju vlada zatrjuje, da se družbenogospodarske razmere v njenem mandatu izboljšujejo, to- da t. i. preprosti ljudje tega ne občutijo. Revščina najbolj občutljivih in prizadetih slojev prebivalstva se ni zmanjšala. Uradne izjave in kazalci sicer vzbujajo iluzije, saj napoveduje- jo, da bo gospodarska rast letos in prihodnje leto precej višja od predvidevanj in napovedi. Toda zasluge zanjo ni mogoče pripisati vladi. Ključna dejavnika morebit- ne rasti bosta namreč izvoz in na- povedani porast zasebne po- trošnje. Šele leta 2017 naj bi h go- spodarski rasti zaradi novega pri- dobivanja evropskih sredstev pri- spevale tudi državne naložbe. Sicer pa je tudi nova finančna ministrica Mateja Vraničar Er- man odločna in nepopustljiva v svojih napovedih strategije fi- nančne politike in ukrepov v Slo- veniji. Že v predlogih proračunov za naslednji dve leti napoveduje nadaljevanje varčevanja, sprejem zakona o obdavčenju nepre- mičnin in uvedbo novih davkov. Le-te razlaga kot mini davčno re- formo. Gospodarska zbornica, Obrtno-gospodarske zbornice in v druge povezave vključena pod- jetja opozarjajo, da se bodo proti V novim davščinam odločno bori-li. Prvič omenjajo, da se bodo no-vim dajatvam uprli lahko tudi z demonstracijami na ulicah. Pri tem ponavljajo, da je slovensko gospodarstvo že zdaj preveč obre- menjeno z raznimi dajatvami, za- radi česar zaostaja v konkurenci na tujih tržiščih. Vlado so pozva- li, naj predlog omenjene t. i. mi- ni davčne refor- me umakne, tudi zaradi tega, ker naj bi bila ta na- menjena nadaljnji finančni krepitvi javnega sektorja, ki je v Sloveniji glede na velikost države pretirano velik in drag. Vso državo pa je vzburil množičen protest slovenskih zdravnikov, ki so na izredni skupščini Zdrav- niške zbornice razkrili, koliko gorja se zaradi pomanjkljivosti in napak zdravstvene politike doga- ja bolnikom. Toliko obsodb in kritik v Sloveniji na javnem pro- storu že dolgo ni bilo slišati. Kar okoli 400.000 bolnikov čaka na pregled oziroma na sprejem v oskrbo, zdravniki pa jim ne mo- rejo zagotoviti sprejema in zdra- vljenja. Zdravstvo namreč ne pre- jema dovolj denarja iz zdajšnjega sistema financiranja, pa tudi zdravnikov je premalo. Ti že sko- raj množično odhajajo na delo v tujino. Najbolj so prizadeti bol- niki z rakastimi obolenji in s srčno-žilnimi boleznimi. Mari- borski kardiolog Vojko Kanič je v razpravi na izredni skupščini ogorčen dejal, “da človeško življenje na slovenskem poli- tičnem vrtiljaku ni vredno nič. Kopičenje težav v zdravstvu pov- zroča, da sistem ubija bolnike. Politiki ljudem obljubljajo neo- mejene pravice, ki pa jih zdrav- niki ne morejo uresničiti”. V ta- kih razmerah se povečujejo tudi primeri groženj in nasilja nad zdravniki. Nekateri naj bi hodili v službo že v spremstvu varno- stnikov. Slovenski zdravniki so na omen- jeni izredni skupščini Zdravniške zbornice sprejeli deklaracijo, v kateri so razložili in utemeljili svoje poglede na razmere v zdrav- stvu in zahtevali, da država po- veča sredstva zanj. Toda verjetno se vsaj kmalu ne bo zgodilo nič, ker vlada ne ukrepa. Kaže namreč, da je njen naj- važnejši cilj obdržati zdajšnjo mini- strico za zdrav- je Milojko Ko- lar Celarc na njenem po- ložaju ter utišati kritike o slabih raz- merah in po- manjkljivostih v zdravstvu. V delih politi- ke se poglablja razprava o tem, ali bi v Sloveniji lahko uporabili izkušnje z nedav- nih izrednih parlamentarnih vo- litev na Hrvaškem. Tam je nam- reč zmagala desno usmerjena stranka HDZ, ki jo vodi evropski poslanec Andrej Plenkovič. Zma- gala naj bi tudi zato, ker je odsta- vila s položaja prejšnjega pred- sednika stranke Tomislava Kara- V avgustu je smrt spet zavihtela svojo koso v igralskih vrstah V spomin na Aleksandra Krošla toplih poletnih dneh se je z odra življenja za zme- raj poslovil dramski igra- lec Aleksander Krošl (31.10.1930 – 26.8. 2016). Rojen je bil v Lju- bljani, kjer je študiral dramsko igro. Kot je sam večkrat povedal, je izbral igralsko pot, ker so ga nanjo usmerili igralca Stane Se- ver in Mira Stupica ter maribor- ski gledališki ustvarjalec Jože Mlakar. Prav on ga je povabil v amatersko gledališko skupino. Nekaj mesecev pozneje je opravil avdicijo v ptujskem poklicnem Okrajnem gledališču. Tu je imel l. 1950 svoj debi z vlogo Mirka v Žižkovi priredbi Miklo- ve Zale. Pol leta je ostal tam, potem pa se je odločil za študij igre na Akademiji v Ljubljani. Po študiju je bil zapo- slen v raznih gleda- liščih (najprej na Ptuju, potem v SLG Celje (1954-75), v ljubljanski Drami (1975-82), v PDG Nova Gorica od 1982 do 1992, ko se je upokojil, a je s tem gle- dališčem vseeno še so- deloval. Seznam njego- vih odigranih vlog je zelo ob- sežen, saj je h gledališkim krea- cijam treba prišteti še filmske in televizijske. Kot pišeta Dušan Mo- ravec in Vasja Predan v knjigi Sto dramskih umetnikov, so bile Krošlove vloge večinoma “nosil- ne in glavne tako v klasičnem in zlasti modernem dramskem re- pertoarju. Zanimivo je, da v množici Krošlovih likov, tudi ti- stih prvih, skorajda ni zaslediti mladostnih junakov (izjema je npr. Laert v Shakespearovem V Hamletu), ki z njimi mladi igralciobičajno stopajo na umetniškopot”. Že zgodaj je interpretiral zrele moške like, zaupali so mu vedno t. i. karakterne vloge, “s katerimi je Krošl postal svoje- vrsten pojem med svojimi kolegi, seveda predvsem vrstniki. Bil je npr. Polonij v Shakespearovem Hamletu, Malcolm v Macbethu, Sempronij v Timonu Atenskem, Mark Antonij v Juliju Cezarju, Konkordat v Cankarjevem Po- hujšanju v dolini šentflorjanski, Pravdač v Kreftovih Celjskih gro- fih, Stockmann v Ibsenovem So- vražniku ljudstva … “Pri rezbar- jenju in izraznem poudarjanju teh zapletenih značajev je Krošl zmeraj izhajal iz psihološko na- drobno utemeljene karakteriza- cije in še posebej kultivirane go- vorne natančnosti, logičnosti in doslednosti, zasidranih v najbolj znamenitih slovenskih izročilih tako imenovanega žlahtnega rea- lizma, ki mu je igralec bil zave- zan od vsega začetka” /… / Bil je “markanten igralec klasične pro- venience zagotovo eden izmed najizrazitejših realističnih odrskih oblikovalcev med sodob- nimi slovenskimi dramskimi umetniki”. Za vlogo Hoedererja v Sartrovih Umazanih rokah v režiji F. Križaja in za vlogo Gor- nika v Cankarjevi komediji Za narodov blagor v režiji M. Koru- na je l. 1967 prejel nagrado Prešernovega sklada, za Thomasa Becketa je bil l. 1971 nagrajen na Borštnikovem srečanju, v istem letu je dobil Severjevo nagrado. L. 2000 je v SNG Nova Gorica upodobil vlo- go Padarja v predstavi Ti- stega lepega dne, ki jo je po Kosmačevi noveli spisal Srečko Fišer, zrežiral pa Bo- ris Kobal. L. 2006 je kot Tindarej na- stopil v Evripi- dovi tragediji Orest (režiser Hansgünther Heyme) v Drami SNG Maribor. L. 2015 je odigral vlogo Janka Pola- ka v delu Luke Martina Škofa in Blaža Rejca Veš, poet svoj dolg? , v SLG Celje v režiji L. M. Škofa. V trajnem spominu bodo Alek- sandra Krošla ohranili seveda tu- di obiskovalci SNG Nova Gorica, v katerem je izoblikoval nad tri- deset nepozabnih vlog. Gotovo ga ne bodo pozabili niti v tihi ob- soški vasici Avče nad Kanalom, ki si jo je po upokojitvi za nekaj let izbral za svoj dom. IK marka, ki je pri volivcih postal nepriljubljen. Ali bi bil tak pri- mer oziroma model uporaben tudi v Sloveniji, tako da bi morda Janez Janša zapustil položaj pred- sednika SDS in s tem stranki omogočil nadaljnji vzpon in pri- dobitev novih volivcev za desno politično opcijo? Mnenja so ra- zlična, toda več je tistih, ki so pre- pričani, da Janez Janša ne bo za- pustil svojega položaja, ker bi s svojim odhodom SDS, stranka, ki jo vodi, izgubila svojo vlogo in prestiž. Aleš Maver, latinist in zgodovinar, meni, “da so sloven- ske stranke, sploh če hočejo biti velike, izrazito vezane na osebno- sti svojih prvakov, ne na program ne na ime ne na tradicijo stran- ke”. Zgodovinar dr. Stane Granda pa je prepričan, “da bi se v Slove- niji vrsta strank brez njihovih pravih voditeljev sesula. Toda zgodovinske zasluge in ideologi- ja stranke so premalo za uspeh na volitvah. Ljudi je treba pridobiti z zagotovili in obljubami, ki jih hočejo slišati in so jim pripravlje- ni verjeti. To pa je predvsem boljše življenje, in to že jutri. Na prihodnje odzive in ravnanja naših volivcev bo morda lahko vplival tudi volilni poraz hrvaških volivcev na politični le- vici”. Med drugimi dogodki v politični kroniki prejšnjih dni navajam, da je v Sloveniji veliko prebivalcev ponujalo bivanje beguncem, ki so vpadli k nam, vendar pa doslej nihče nobenega ni sprejel brez- plačno. Nadalje poročam, da je narodni voditelj in politik v za- mejstvu, dr. Drago Štoka, v ne- kem članku v tedniku Demokra- cija zapisal, “da brez demokracije ni svobode ne resnice, je le enoumje. Imam srečo, da lahko v Trstu vsako jutro preberem tri dnevnike. Kaj pa navaden državljan Republike Slovenije? V času, ko nas poplava bomba- stičnih parol, puhlih fraz in so- vraštva v besedah lahko tudi tre- nutno zbega, morda kvari naš vsakdanjik in demokratično za- vest, se moramo nasloniti, trdno nasloniti na vrednote, ki so svetle in večne. To pa so vrednote in ideali slovenstva, resnične in neuklonljive demokratične zave- sti, pa globokih in pristnih krščanskih korenin, ki jih nihče ne more omadeževati, kaj šele uničiti”. K zavezništvu za slovenski jezik in narod je v nekem intervjuju pozvala tudi mezzosopranistka Manca Izmajlova. Dejala je, “da lahko poje že v petindvajsetih je- zikih, vendar je slovenščina jezik moje duše, mojega doma, mojih staršev, prednikov. Izjemno po- membno se mi zdi vedno gojiti in poudarjati, kar sem po rodu in koreninah. Za vsakega Slovenca bi moral biti naš jezik, to je slo- venščina, najlepši jezik na sve- tu”. Sicer pa so v Ljubljani ustanovili novo Vseslovensko društvo lite- ratov, prevajalcev in publicistov, z imenom Združenje za sloven- sko besedo. Predsednik je postal zgodovinar dr. Stane Granda. Združenje za slovensko besedo se bo od sorodnih društev razliko- valo po tem, da ne bodo izbirali članov na podlagi ocen. Bo sicer literarno in demokratično, toda bolj kot na literaturi bo temeljilo na odnosu do slovenskega jezika in njegovega poslanstva v naši zgodovini in kulturi. Združenje je samo v nekaj dneh pridobilo okoli 50 članov. Marijan Drobež Mariborski kardiolog Vojko Kanič Aktualno29. septembra 201614 NATUROPATSKI NASVETI (125)Erika Brajnik ENDOMETRIOZA v celostni obravnavi Endometrioza je bolezen, za katero zboli v re- produktivnem obdobju vsaj od 10% do 17% žensk na svetu. Endometrioza je kronično obo- lenje, pri katerem se tkivo, podobno tistemu v notranjosti maternice, seli in raste po telesu – na jajčnikih, mehurju, črevesju, ledvicah, popku, okončinah, pljučih, možganih in drugih orga- nih telesa. Vzrok endometrioze tiči v imunskem spominu organizma in genetski predispoziciji. Endometrioza je tkivo, ki se mu reče ektopično (se ne nahaja na pravem mestu), vendar ga telo ima za evtopično (tisto, ki je dejansko v ma- ternici). Nanj vpli- vajo tudi hormoni; če ima rahlo manj hormonskih recep- torjev, tkivo zraste, se lušči in krvavi kot v maternici (med menstrual- nim obdobjem). Ta kri pa nima nor- malnega odtoka, zato draži naše telo in povzroča vnetje, povzroča zatrdline in ovira delovanje organa, pri katerem se nahaja. Obstaja veliko znanstvenih raziskav, ki povezuje- jo endometriozo z imunskim sistemom. V 20–25 % primerov je endometrioza asimpto- matična, v ostalih 75–80 % pa se kaže kot: - bolečine v spodnjem delu trebuha - boleča menstruacija - bolečina med spolnimi odnosi - glavoboli - bolečine v križu - boleče odvajanje blata in vode - kri na blatu - zaprtje, driska - napihovanje in napenjanje - vročina - šibak imunski sistem, predispozicija za vnetja - predispozicija za avtoimuna obolenja - kronična utrujenost - splavi - neplodnost v 30-40% Vzroki za nastanek endometrioze so mnogi: onesnaževanja, pesticidi, genetski, emocionalni idr. Nekateri avtorji trdijo, da je endometrioza dejan- sko neke vrste avtoimuno obolenje, vezano na šibkost imunskega sistema. Črevesje je tisti del telesa, v katerem se endome- trioza najpogosteje pojavlja poleg genitalnega dela. Debelo črevo, predel danke in sigme, je ti- sti, kjer se endometrioza najpogosteje pojavlja. Črevesna endometrioza se širi od danke do sig- me preko ileusa do slepega črevesja. Kaže se nam lahko kot krvavitev skozi danko. Črevesno endometriozo spodbujajo že prisotna obolenja, kot so Kronova bolezen, ulcerozni ko- litis, razdraženo črevesje. Ko endmetrij raste na stenah črevesja, lahko povzroča obstipacije, ovi- ro za prehod blata in seveda zaprtje ali pa diare- jo. Vsekakor endome- trioza nastane za- radi šibkega imun- skega sistema, je odraz imunske anomalije telesa. Ker ima telo svoj imunski spomin in svojo imunsko šib- kost, lahko endo- metrij poraste po vezivnemu tkivu, ki je podobno ti- stemu iz maternice in ki je razširjeno po celem telesu. Ker naturopat gleda na posameznika celostno, se vsekakor ne bo osredotočil samo na krepitev predela telesa, kjer diagnoza o endometriju že obstaja, ampak bo šel dlje. Pregledal bo celo telo in iskal vzrok. Iz osebnih izkušenj in po TKM je zelo pogost vzrok endometrioze v deficitu jeter in ledvic. Zato se svetuje izvajanje preslične kopeli, ki greje ledvice in topi sluz. Telo je treba uravnati tudi z ustrezno prehrano, ki temelji na osnovi zelenja- ve in obilice stročnic, ki vsebujejo veliko cinka in bakra. Cink se veže s progesteronom, baker z estrogenom. Na takšen način bomo uredili delo- vanje hormonov. Stročnice imajo po TKM grelno moč, na primer fižol je že po obliki takšen kot ledvica. Stročnice hranijo in krepijo urogenitalni del. Vsekakor se je treba izogibati sladkorju in mlečnim izdelkom, za večerjo pa uživati samo zelenjavo, ki je bazična in alkalna, torej telesa ne zakisa. Endometrioza predstavlja kronično vnet- je; če telo vsak večer zakisamo, ga dodatno šibi- mo, šibimo predvsem imunski sistem, saj mu ne dajemo možnosti, da bi si opomogel. / dalje www. saeka. si ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 27. septembra, ob 14. uri NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (33) Mariza Perat MARIJINA PRIKAZOVANJA 1917 Nedelja, 13. maja - 1. prikazovanje Bila je to nedelja pred Gospodovim Vnebohodom. Lucija, Frančišek in Hijacinta so po maši peljali do- mače ovce na pašo v Irijsko globel v Aljustrelu, pri- bližno 500 m široko kotlino, dobra 2 km oddaljeno od Fatime. Po skromnem kosilu so odmolili rožni venec ter se znova hoteli vrniti k svojim igram, ko se je nenadoma zabliskalo. Pastirje je to presenetilo, saj ni bilo videti, da se pripravlja nevihta. Spet se je zabliskalo. Tokrat so otro- ci hitro sklicali čredo in se hoteli odpraviti proti domu, ko so na oblačku vrh nizkega hrastiča, grad- na, ugledali čudovito lepo Gospo, obdano z žarečo svetlobo. Hoteli so zbežati, a jih je Gospa z materin- skim glasom pomirila: “Ne bojte se! Nič hudega vam nočem”! Otroci so se brez besed zastrmeli vanjo. Gospa je bila zelo mlada. Njena obleka je bila snežnobela in bolj bleščeča kot sonce. Zdelo se je, kot bi bila stkana iz luči. Ogrnjena je bila z belim plaščem, ki ji je po- krival tudi glavo in ji segal do tal. Njegov rob je krasil zlat, kot sonce žareč trak. V sklenjenih rokah je Gospa držala rožni venec z belimi bisernimi jagodami in križcem, ki je žarel v lesketajoči se srebrni luči. Vso njeno postavo je obdajala sve- tloba, ki se je razlivala tudi na otro- ke pred njo. Prva se je zavedela Lucija in vprašala: “Od kod ste”? “Iz nebes”! se je glasil odgovor. “In kaj želite”? Prišla sem vas prosit, da bi prihajali sem 13. vsak mesec, šest mesecev zaporedoma. Ob koncu vam bom povedala, kdo sem in kaj želim. Vrnila se bom nato sem še sedmič”. To sedmo Marijino prikazovanje je bilo v Irijski glo- beli 16. junija 1921, pred Lucijinim odhodom v de- kliški zavod v Vilar (Oporto). Bilo pa je to prikazo- vanje čisto osebno in namenjeno samo Luciji. Lucijo je prijaznost nebeške Gospe opogumila in je zato vprašala: “Bom jaz prišla v nebesa”? “Boš”! ji je pritrdila Gospa. “Pa Hijacinta”? “Tudi”. “In Frančišek”? “Tudi on, a mora moliti rožni venec”. Lucija je pri tem prvem prikazovanju vprašala tudi po dveh svojih, pred kratkim umrlih prijateljicah. Gospa ji je odgovorila, da je ena (Marija da Neves) že v nebesih, druga (Amelija) pa je v vicah. Nebeška Poslanka je tedaj vprašala vidce: “Ali se hočete darovati Bogu, da boste prenašali trpljenje, ki vam ga bo poslal, v spravo za grehe, s katerimi ga ljudje žalijo, in kot prošnjo za spreo- brnjenje grešnikov”? “Da, hočemo”! je odločno odvrnila Lucija. “Veliko boste morali trpeti, toda božja milost vas bo vedno spremljala in vam dajala moči”. Ob teh besedah je Gospa prvič razprla dlani. Z njih se je na otroke razlila silna luč, o kateri je Lucija napisala, “da jim je prodrla v dno duše in jim dala zreti sebe v Bogu jasneje, nego bi se bili mogli videti v najčistejšem ogledalu”. “Tedaj”, še piše Lucija, “smo, gnani od moči, ki se ji nismo mogli usta- vljati, zdrknili na kolena in ponavljali: “Presveta Trojica, molim Te, moj Bog, Moj Bog, lju- bim v Najsvetejšem Zakramentu”! Gospa jim je nato še priporočila, naj vsak dan mo- lijo rožni venec, da tako izprosijo konec vojne. Takoj zatem se je začela dvigati proti vzhodu in po- lagoma izginila. V zvezi s svetlobo, ki je pri prikazovanjih izhajala iz Marijinih dlani, Lucija v Četrtih Spominih piše, da so takrat padli na kolena, “ker nam je vlila tako veliko poznanje Boga in nas je v Njegovi navzočnosti tako globoko izničila, da ni lahko o tem govoriti”. O Frančišku je v istih Spomi- nih zapisala: “Kar ga je najbolj prevzelo, je bil Bog, Presveta Trojica, v tisti neizmerni luči, ki nam je pro- dirala v največje globine duše”. Govoril je: “Goreli smo v tisti luči, ki je Bog, a nismo zgoreli! Kakšen je Bog... Ni mogoče povedati! Tega mi ljudje res ne moremo povedati! Toda, kako bridko je, da je On tako žalosten! Če bi Ga jaz mogel tolažiti”! “Od takrat”, pravi Lucija, “je njegova glavna skrb bila ta, da bi s svojimi žrtvami tolažil Go- spoda in Božjo Mater”. Pri tem prvem prikazovanju, kot tudi pri naslednjih, je Ma- rija govorila samo z Lucijo. Hi- jacinta je njene besede sicer slišala, ni pa z njo govorila, medtem ko je Frančišek Marijo samo videl, ni pa z njo govoril, niti ni slišal njenih besed. Te sta mu nato posredovali Lucija in Hijacinta. Že takoj po prvem videnju je Lucija bratrancema priporočila, naj tega, kar so doživeli, nikomur ne pripovedujeta. Hijacinta pa od prevelike sreče ni mogla molčati in je takoj, ko je prišla domov, vse povedala. Kmalu je za dogodek izvedela tudi Luci- jina mati, ki pa je hčer brez pomišljanja pošteno natepla, “zaradi njenih laži”, kot se je izrazila. Tepla jo je tudi pozneje, večkrat tudi s palico. Vse to se je še stopnjevalo, ko so v Irijsko globel, last Lucijinih staršev, začeli prihajati ljudje in tako kmalu uničili vse, kar je tam raslo. Mati ji je zato večkrat rekla: “Ko boš hotela jesti, pojdi k tisti Gospe”! Oglasile so se tudi Lucijine sestre in dodale: “Jej to, kar raste v Irijski globeli”! “Ob takih priložnostih”, se spominja Lucija, “si ni- sem upala vzeti niti koščka kruha”. A še bolj kot to je Lucijo bolel odkrit prezir, ki ga je doživljala s strani matere in sester. Ker je v družini bila najmlajša, je vedno bila deležna še posebne pozornosti in nežnosti, zato jo je to zavračanje bo- lelo bolj kot vse drugo. Deklica je tiho trpela in svo- jo bolečino darovala Bogu za spreobrnjenje grešni- kov. Morda je preziru Lucijine družine botroval tudi strah, da bi zaradi teh dogodkov od javnih, frama- sonsko usmerjenih oblasti, ki so se borile proti vse- mu, kar je bilo v zvezi z vero, ne bilo kakšnih nel- jubih posledic. Kot že v Lurdu krajevnim veljakom tudi tu ni šlo v račune, da bi se v njihovem okraju nenadoma pojavila nekakšna nadnaravna prikazo- vanja. / dalje Fatimska Mati Božja Vznemirljivi podatki raziskave z univerze v Cambridgeu Zaradi prekomerne telesne teže krajša pričakovana življenjska doba aziskava izpostavlja doka- ze, da se tveganje za smrt pred 70. rojstnim dne- vom “vztrajno in postopno” po- večuje glede na prekomerno te- lesno težo. “Ta raziskava dokončno kaže, da sta prekomerna telesna teža in debelost povezana s tveganjem za prezgodnjo smrt”, je za francosko tiskov- no agencijo AFP dejala vodil- na avtorica raziskave Ema- nuele Di Angelantonio z uni- verze v Cambridgeu. Avtorji raziskave so proučili podatke skoraj štirih milijo- nov odraslih s štirih celin in prišli do ugotovitve, da je pri ljudeh s prekomerno telesno težo pričakovana življenjska doba krajša za leto dni, pri ti- stih, ki so zmerno debeli, pa približno tri leta. “Izredno debeli ljudje izgubi- jo okoli deset let”, je opozo- rila Angelantoniova. Znanstve- niki so tudi ugotovili, da je pri moških tveganje za smrt zaradi prekomerne telesne teže trikrat večje kot pri ženskah. Če bi imeli vsi ljudje s preko- merno telesno težo in debeli ljudje normalni indeks telesne R mase, bi to v Severni Amerikipomenilo eno od petih prez-godnjih smrti manj, v Avstraliji in Novi Zelandiji eno od šestih, v Evropi eno od sedmih in v vzhodni Aziji eno od 20. V skladu s standardi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) imajo ljudje, ki imajo indeks telesne mase od 18,5 do 24,9, normalno telesno težo, ti- sti od 25 do 29,9 prekomerno, tisti z indeksom od 30 do 34,9 spadajo v kategorijo debelosti razreda 1, tisti z indeksom od 35 do 39,9 v debelost razreda II, ti- sti nad 40 pa v debelost razreda III. Po podatkih WHO je bilo leta 2014 na svetu 1,9 milijarde ljudi s prekomerno telesno težo, od tega jih je bilo več kot 600 mili- jonov predebelih. Prekomerna telesna teža je sicer povezana z boleznimi srca in ožilja ter ne- katerimi rakastimi obolenji. Aktualno 29. septembra 2016 15 esenski čas je že sam po sebi žalo- sten. Tema, vlaga, dež, dnevi, ki so vsak dan krajši, in sonce, ki ga je vse manj. Vse to vpliva na razpoloženje vseh nas, ki ljubimo poletje, svetlobo in ne- skočno dolge, sončne dneve. To je tisto obdobje, ko ti je že itak vsako opravilo odveč in ko še za prijatelje ne najdeš časa in pravih besed. Kot bi te nekdo nena- doma odklopil. Kot bi zmanjkalo ener- gije ali goriva. No, ravno v takem sem prejela pismo, z banke, kjer imava z možem račun, kjer naju obveščajo, da bova od oktobra za bančno kartico plačevala po šest evrov letno. To zaradi povečanih stroškov proizvodnje in vedno dražje plastike. Ko to prebereš, se najprej počutiš bedaka. Da, bedaka v pravem pomenu besede. Saj ne gre za tistih šest evrov letno, pa čeprav nam denar, naš težko prisluženi denar, pobirajo čisto vsi in čisto povsod. Gre za to nekorektnost, gre za te laži, za- vajanje, prepričevanje, ki jih imam - in mislim, da poleg mene tudi vsi Evropejci - že do vrha glave in čez. Po vsej verjet- nosti ti, ki so na čelu bank in vlade in vseh teh institucij, ki nam dan za dnem izpodjedajo kruh in svobodo, mislijo, da smo popolni idioti, da ne beremo, ne razmišljamo in ne vemo, kaj se dogaja okoli nas. Vsak otrok je namreč že na te- kočem s podatkom, da je plastika derivat petroleja. In seveda, da cena petroleja več ali manj že leto dni strmo pada. Pa tudi stroški proizvodnje so, če gledamo naše vsak dan bolj bedne plače in tovar- ne, ki se selijo v azijske nerazvite države, vsak dan nižji. Tako nekako kot naš življenjski standard. Šest evrov na leto ni veliko. Veliko po- stane, ko jih prišteješ vsem bančnim stroškom, ki so tako rekoč že obvezni, stroškom za nakazila, plačevanjem po- ložnic in seveda davkom. Ti, če upošte- vamo, da ne plačujemo samo dohodni- ne, temveč še davke na hišo, na usluge, prispevke pri zdravstvu in še veliko dru- gih dajatev, že zajemajo dobro polovico vseh naših dohodkov in so med najvišji- mi v Evropi. Ko razmišljam o tem, se vsa- kič spomnim, kako smo se v šoli zgražali nad izkoriščanjem ubogih tlačanov pod fevdalizmom. In danes??? Graščak je tlačane izkoriščal z grobostjo in nasil- jem, danes nas država molze z nasme- hom. In zato molčimo, medtem ko so se oni vendarle uprli. In država je kljub velikemu, gromozanske- mu davčnemu pritisku močno v deficitu, tako močno, da svojim državljanom ne more za- gotoviti niti pravice do upokojitve. In spet nas imajo za bedake, ko nas prepričujejo, da se življenjska doba daljša. Sami namreč dobro ve- mo, da ni tako. Že sama statistika zadnjih let kaže, da se stvari obračajo, še huje je, če pomislimo, koliko prija- teljev je zaradi sodobnih obolenj že zapustilo ne samo delovno mesto, ampak tudi ta bedni svet. Lažejo nam, z ne- dolžnimi obrazi nas pre- pričujejo, da smo sami krivi za krizo, ker od države hočemo preveč, preveč zahtevamo in preveč pričakujemo. Oni pa so poštenjaki. In žrtve. In nas seveda zava- jajo z vsem, ne nazadnje z možnostjo predčasne upokojitve ob podpori banke. Novi za- kon, s katerim nas seznanjajo z nasme- hom širokogrudnih dobrotnikov, je, drugače povedano, kredit za upokojitev, dosmrtni kredit v korist bank. Le-te so seveda edine, ki bodo imele od zakonske novele korist. Banke, tiste, ki vladajo sve- tu in nas pitajo z obljubami o lažnih do- bičkih, tiste, ki nas zavajajo s prijazno- stjo, z nasmehom in celo z zgodbo o pra- vičnih bankah, z laskajočimi brošurami, polnimi veselih obrazov, srečnih družin- skih prizorov in razkošnih domov, do katerih seveda pelje pot kreditov in po- sojil. No, sedaj imamo, ob podpori naših pridnih, zvestih sindikatov seveda, tudi kredit za upokojitev, za tisto upokojitev, v imenu katere so nam desetletja trgali od plače gromozanske vsote. Prispevke za pokojnino namreč. Ravno letos poleti sem marsikje opazo- vala gradbišča na cestah. Plešasti, sivo- lasi možakarji so pod žgočim soncem kopali in odvažali, krpali in gradili. No- benega mladega ni bilo med njimi. Sa- mo utrujeni, žalostni, osiveli obrazi, ki bodo garali do smrti. In morda zaradi utrujenosti celo umrli na delovnem me- stu. Takih žalostnih, sivih obrazov je vse več. Za podaljšanje delovne dobe so se odločili v parlamentu. Tam, kjer za ma- sten denar, naš seveda, naši “predstav- niki” sedijo na mehkih, udobnih se- dežih, jedo najboljšo hrano za smešno nizke cene in imajo na razpolago vse udobnosti. Tam, v parlamentu, lahko se- diš do visoke starosti. Do smrti. Drugače pa je, če delaš na cesti, pozimi v na- jhujšem mrazu in poleti pod pripeko, drugače je, če poučuješ in imaš po dol- gih letih že načete živce, pa se potem znašaš nad dijaki, ki nimajo krivde, dru- gače je, če si ves dan pokonci in ti zate- kajo noge in ne moreš sesti. In je pred tabo ena sama izbira: ali dvajsetletni kre- dit za pridobitev svojih pravic ali garanje do smrti. Da, tako je, ko so interesi de- narja, multinacionalk in bankirjev po- membnejši od naših malih, skromnih, preprostih življenj. Pomembnejši od lju- di. Medtem ko se “cena plastike viša” in nam banke gledajo med prste, je denarja za zdravstvo vse manj. Medtem ko pišem te vrstice, me stiska v grlu. Tašča moje prijateljice, komaj nekaj čez šestdeset let je stara in živi na slovenskem Krasu, umira zaradi virusa, ki ga je med opera- cijo v glavi staknila v operacijski sobi. Vi- rus, ki je menda hujši od meningitisa. In ne bi smel biti v operacijski sobi, ki naj bi bila sterilna. V ljubljanskem Kli- ničnem centru pa je denarja za bolnike vse manj, kot ga je vse manj v Italiji in še manj v Grčiji, kjer se je baje zaradi varčevalnih ukrepov zvišala celo umrlji- vost med otroki. Čakalne dobe so v Slo- veniji in Italiji vse daljše. Razen če si sa- moplačnik in se ti potem vsi klanjajo. Denar je cilj, ne naše zdravje. Številke, ne ljudje. Za tiste, ki sedijo tam visoko in na varnem, smo mi samo številke, sa- mo delovna sila, kvečjemu potrošniki. In ves svet hiti le za dobičkom, za norimi številkami na borzi. Žalostno. Ne vem, če je bilo kdaj tako. Tako hudo namreč. Morda v dobi fevdalizma, a tedaj so se ljudje vsaj zavedali tega. Vsi. Občutek imam, da se danes malokdo zaveda, ka- ko hudo nas izkoriščajo. In vsi molčimo in buljimo v ekrane naših mobilnikov. No, skoraj vsi, jaz ga nimam. Vsaj tega norega simbola te naše nore dobe ni- mam in nočem imeti. Naš vsak dan manj priljubljeni predsed- nik vlade, Matteo Renzi, je izjavil, da morajo Italijani potegniti z bank svojo ogromno maso prihrankov in kupovati, trošiti, podpirati ekonomijo... in proiz- vodnjo. Proizvodnja namreč ni v službi človeka, je v službi denarja. In človek je samo sredstvo. Brez pokojnine, brez zdravstva in v negotovosti, kaj bo z na- mi, ko bomo stari in nepokretni, smo čisto nebogljeni. Tistim, ki še imajo pri- hranke, pomenijo le-ti edino gotovost. Za starost, za bolezen. To je tisti denar, ki so ga privarčevali v dolgih letih za zdravnika, za negovalko, za svoje otroke, za najhujše, kot se reče. In ravno ta denar bi nam še radi pobrali. Od nas zahtevajo, da bi z njim podprli družbo, ki sloni sa- mo na proizvodnji, prodaji in potrošnji. Družbo peščice bogatašev, megaboga- tašev, ki imajo v rokah vajeti sveta. Do golega bi nas slekli, za tiste borzne in- dekse, za tiste visoke odpravnine direk- torjev, za tiste avtomobile in potovanja, za svoje vile in zabave. Za luksus, ki sega do ogabnosti in čez. Do golega bi nas slekli, ker jim naše življenje in naše san- je, naše negotovosti in naše bolesti ne pomenijo nič. Brez tržne cene so, in kar je brez tržne cene, je danes brez vredno- sti. Brez kakršnekoli vrednosti. Tudi člo- vek. Včasih se sprašujem - in verjetno podob- no moji bralci -, zakaj o tem tako pogo- sto pišem. Predvsem, ker mislim, da je moja naloga in naloga vsakogar, ki se ukvarja z novinarstvom, da pove, kar mi- sli, in da ljudi seznanja tudi s tem, o čemer večina medijev molči. Kajti naj- večja nevarnost je, da ljudem zmanjka kritičnega duha in idealov. Da se eno- stavno vdajo in ne razmišljajo več, ne berejo ne presojajo. To je namreč tisto, kar vodilni hočejo. Tisti, ki imajo itak v rokah javne medije. In imajo v rokah de- nar. Pišem, ker sem bila že kot najstnica vedno na nasprotnem bregu, vedno pro- ti, vedno na strani tistih, ki so morali molčati. Pišem, ker še vedno upam, da se da stvari spremeniti. Še vedno upam, čeprav vem, da so to bolj sanje kot upan- je. Suzi Pertot J Domača igra pod košem Jadran ob 40-letnici spet meri v play-off C lige okrat naj predstavimo moške članske ekipe, ki bodo zastopale naše košarkar- sko gibanje v novi športni sezoni. Vrh piramide predstavlja še naprej Jadran, ki ga podpirajo vsa naša društva z Goriškega in Tržaškega, ki se ukvarjajo z igro pod košema. Sodelovanje poteka v celostni obliki v mla- dinskem pogonu, prva ekipa pa je nekakšna špica tega, kar premoremo v zamejski košar- karski srenji. Ti dnevi so za Jadran posebni, saj bo prav v soboto (ob 19.00) v telovadnici pri Briščikih velik praznik ob njegovi 40-let- nici. V nedeljo, ob 18.00 v dvorani Polispor- tive na Opčinah, pa čaka fante prvi prvenstveni na- stop v državni C ligi Gold. Lani je pomlajeno moštvo v tem tekmovanju odigralo zelo le- po sezono in doseglo uvrsti- tev v play-off, kar bo cilj tudi letos. Krmilo peterke je prevzel dolgoletni kapetan Dean Oberdan, ki se je vrnil po treh sezonah na Borovi klopi, na katero pa je pre- sedlal lanski trener Andrea Mura. Postava je na las podobna lanski. Ne morejo sicer več računati na Sašo Malalana zaradi delovnih obveznosti, iz mladinskega pogona Pallaca- nestro Trieste pa je prišel mladi Samuel Zi- darič, predvsem pa se po dolgem mirovanju zaradi poškodbe kolena vrača kapetan Daniel Batich, ki je izgubil dejansko vso prejšnjo se- zono. Prvi nasprotnik bo v nedeljo Padova. Stopničko niže, v deželni C ligi Silver, bosta konec tedna začela svoje napore Bor Raden- ska in Breg. Oboji so se lani uvrstili v play- off, Breg pa se že vrsto sezon poteguje za na- predovanje. Med favoriti je tudi letos, ko je sicer korenito prevetril postavo, ki pa jo še dalje vodi strateg Tomo Krašovec. Pri Boru imajo tudi v novi sezoni izjemno mlado eki- po, ki jo, kot rečeno, usmerja trener - povrat- nik Andrea Mura. Cilj je miren obstanek v najvišjem deželnem prvenstvu, ob uveljavit- vi domačih mladincev. Smo pri deželni D ligi, kjer bosta v vzhodni skupini tudi letos (začetek prihodnji vikend) tekmo- vala Kontovel in Sokol. Nabrežinci so bili lani ce- lo prvi po rednem delu, nato so bili manj učinko- viti v ligi za napredovanje. Potrjeni trener Walter Va- tovec pa računa na izpo- polnjeno garnituro (od Brega so prišli veterani Slavec, Semec in Strle), so- kolov se zato po tihem vsi bojijo. Vodenje Kontove- la, ki je lani dosegel obstanek preko skupine za izpad, pa je po več sezonah pod taktirko Marka Švaba prevzel Boban Popovič, ki je bil doslej v zamejstvu zelo uspešen (Jadran, Bor, Sokol). Cilji pa kljub uigrani zasedbi niso po- sebno visoki, zadovoljni bodo z mirnim ob- stankom. Nazadnje je tu še goriški Dom, ki bo, okre- pljen in z novim trenerjem, povratnikom Lu- ciom Mianijem, tudi letos sodeloval v pokra- jinski promocijski ligi. HC T Upanje še ostaja ... Tlačani enaindvajsetega stoletja Otroci, v Devinu vas čaka presenečenje! Lutkovno gledališče Pristanišče, mlade pomorščake išče! ledališko dejavnost v našem prostoru goji mar- sikatero društvo, a lutkar- stvo, to specifično vejo gledališča, srečamo redkokdaj. V Devinu pa lutkarstvo poznajo že več kot de- setletje in prav ti lutkarji bodo v petek, 30. septembra, na sedežu devinskih zborov odprli Lutkovno gledališče Prista- nišče skupaj z MoPZ Fantje izpod Grmade, OPZ Ladji- ca ter Devinskim mladinskim krožkom. Gledališče je, kot sami pravijo, nasta- lo iz želje, da bi “ker smo z lutkami zra- sli in ne moremo več brez njih, ta en- kratni svet pokazali tudi drugim otro- kom. Prepričani smo, da lahko z lut- kami in z gleda- liščem lepše in boljše odraščajo”. S to dobrodošlo novostjo želijo tudi prispevati k bogatenju slovenske govorice, raz- voju ročnih spretnosti in ustvar- jalnosti ter spoznavanju kulturne- ga rituala, kot je gledališka pred- stava. Zastor se bo v petek odprl ob 19.00 z uvodno lutkovno predstavo za mladino in odrasle O roparskem vitezu Jaromiru (besedilo Niko Kuret), ki jo bodo odigrali prav de- vinski lutkarji. V soboto, 1. okto- bra, ob 10. uri, pa bo na sporedu prva izmed štirih predstav za otro- ke, ki sestavljajo abonma Čoln. Tu- di abonma bodo uvedli domači lutkarji, tokrat najmlajši, ki bodo nastopili z dvema predstavicama Mišje poti ter O zaljubljenem žab- cu. Po predstavi si bodo otroci na vodeni delavnici ustvarili svojo lutko, tokrat žabico. Naslednja predstava bo na vrsti v soboto, 8. 10., tokrat bo čisto pravo Rdečo ka- pico v goste prineslo gledališče Za- pik iz Ljubljane. V soboto, 15. 10., bodo otroci spoznali japonsko gle- dališče Kamišibaj. Zgodbice O čarovnici, ki je izgubila metlo, o Ovčki Olgi in o Veščku bo za Atelje Slikovedke pripovedovala Jerca Cvetko. Po predstavi si bodo otroci na delavnici lahko izdelali svojo najljubšo žival. Zadnja predstava bo na vrsti v torek, 25. 10., ob 19.00, ko bo v sklopu Ko- roških dnevov na Primorskem v goste prišlo društvo Lutke Suha. Koroški vrstniki bodo otrokom pred- stavili zgodbo Svetlane Maka- rovič, Vila Mali- na. Lutkovno gle- dališče Prista- nišče, ki otroke vabi na krov s pomočjo Slo- venske prosve- te, Zadružne kraške banke in s pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina, vabi vse, ki si želijo do- datnih informacij, da pokličejo na +393467671257 (Lucija), pišejo na elektronski naslov devinskimla- dinskikrožek@gmail. com ali pa pridejo na sedež v Devin pol ure pred uradnim začetkom predsta- ve. Lucija Tavčar G Aktualno29. septembra 201616 VOJNA Na predvečer 25-letnice osamosvojitve je postalo sila moderno, da posamezni- ke, ki so nosili polno odgovornost med desetdnevno vojno zaradi tega ali onega, zmerjajo z narodnim izdajalcem. Začelo se je s Krkovičem, ki je dal ukaz za se- strelitev helikopterja, ki je krožil nad par- lamentom in prevažal kruh v vojašnico. Preiskava po četrt stoletja. Potem je prišel na vrsto Kučan, češ da 15. maja 1990 ni preprečil, da bi JLA zasegla večji del oborožitve teritorialne obrambe. Začuda, na seznamu še ni Cirila Zlobca, ki je zagrešil dvojno naivnost. Tik pred osamosvojitvijo je podpisal razorožitev v Evropi in seveda Sloveniji. Podpisali so jo še štirje člani predsedstva z izjemo Iva- na Omana. Drugo naivnost je zagrešil, ko je v telefonskem pogovoru z italijan- skim veleposlanikom v Beogradu napo- vedal, da bodo, ker je možen napad s strani JLA, anticipirali proglas o osamo- svojitvi. Jasno je, da je italijanski velepo- slanik takoj obvestil beograjsko vlado in italijansko zunanje ministrstvo. Že nekaj ur kasneje smo v uredništvu izvedeli, da bo slovenska skupščina izglasovala ne- odvisnost 25. junija. Ker naj bi se v Can- karjevem domu istočasno pričel prvi Svetovni slovenski kongres, smo v Lju- bljano odpotovali štirje za kritje naših radijskih poročil, za vse tri vsedržavne radijske dnevnike, za drugi televizijski in za kritje svetovnega kongresa. Na meji pri Fernetičih so nas orožniki in finan- carji prepričevali, naj se vrnemo, češ da bo nevarno. Nastanili smo se v Slonu, da bi bili bliže parlamentu, Cankarjeve- mu domu in poslopju slovenske radio- televizije. V torek, 25. junija, ob 19.00 je skupščina razglasila samostojno republi- ko Slovenijo z odobritvijo temeljne ustavne listine. Uro kasneje je razglasil samostojnost hrvaški sabor. V Beogradu je zvezni zbor skupščine odločitve Slo- venije in Hrvaške oz- načil za nelegi- timne. Jugoslo- vanska vlada pa je ponoči sprejela ukrepe za zagotovitev normalnega delovanja države in zava- rovanje meja. Naslednjega dne se je v Ljubljani pred skupščino zbrala ogromna množica. Ob 21.15 je predsednik Kučan pregledal častno stražo teritorialne obrambe in izrekel be- sede, ki so se globoko vtisnile v spomin: “Z rojstvom dobi človek pravico do sanj. Z delom dobi pravico, da zbližuje življenje in sanje. Mi smo včeraj povezali oboje, zase, za mnoge rodove Sloven- cev”. Dvignili so novo slovensko zasta- vo. Pričelo se je slavje. Iz tiskovnega cen- tra v Cankarjevem domu, kjer so bili vsi protagonisti slovenske osamosvojitve, smo poslali radijske prispevke, televizij- ske smo montirali na RTV. Bila je skoraj polnoč, ko smo se zbrali na večerji. Sredi noči smo izvedeli, da se je pričel napad. Iz postojnske vojašnice so odpeljali tanki in prebili pregrado pri Brezovici, vendar ne tiste pri Trzinu, kjer smo bili le dobri dve uri prej na zakasneli večerji. Na Pri- morskem so padli že prvi streli, vojska je zasedla mejni prehod pri Fernetičih, letališče pri Brniku so obkolili tanki. Slo- vensko predsedstvo je izdalo ukaz o blo- kadi infrastrukturnih objektov, oviranje manevrov jugoslovanske vojske in pre- prečiti odvoz materialno-tehničnih sredstev. V četrtek, 27. junija, smo skoraj istočasno izvedeli za helikopterski de- sant pri Trzinu, ubiti so bili trije vojaki JLA in en civilist, nad Rožno Dolino je bil sestreljen helikopter, Drnovšek pa je sporočil, da ne more več opravljati fun- kcije člana predsedstva Jugoslavije. Sle- dil je nastop Janše na televiziji. Terito- rialna obramba je onesposobila 6 heli- kopterjev in 15 tankov, k Teritorialni obrambi je prestopilo 100 oficirjev in vojakov JLA. Vedno bolj napeto je posta- jalo na mejnih prehodih, toda dogajanje na Fernetičih, Škofijah in v Rožni Dolini so krili kolegi iz redakcije. Čeprav Italija razen predsednika Cossige ni bila na- klonjena slovenski osamosvojitvi, so v soboto, 29. junija, preme- stili letala s sečoveljskega letališča v Ronke. Deželna vlada Furlanije Julijske krajine je s simpatijo gle- dala na nastajajočo samo- stojno državo Slovenijo. Zvezna oblast v Beogradu je postavila ultimat za pre- nehanje sovražnosti, ki naj bi zapadel v nedeljo ob 9.00. Zbrani smo bili pri zajtrku v hotelu Slon, ko je pričel zavijati proti- letalski alarm. Večina je pohitela v zaklonišče, po- klical sem v uredništvo, da bi s kratko vestjo preki- nili prenos sv. maše iz Ro- jana. Odgovor je bil nemogoče: ravnatelj sedeža Romano Tamberlich, ki nas je oviral, kjer je le mogel, je prepovedal vsako poseganje v programe. Ne bom pozabil, s kolikšnim prezirom je odložil slušalke, ker sva na simpoziju o ure- sničitvi zakona o slovenskih televizijskih oddajah s Filibertom Benedetičem go- vorila slovensko. Toda kolegi v redakciji so o nevarnosti letalskega napada na Ljubljano obvestili mašnika, g. Stanka Zorka, ki je med pridigo sporočil vest. V telefonskih pogovorih med Trstom in Ljubljano je padlo še nekaj gorkih, ven- dar je kasneje le šlo v oddajo nekaj krat- kih intervjujev z ljudmi, ki jih je posnel Miro Opelt. Iz Dolenjske so prihajale vedno bolj skrb vzbujajoče vesti o bojih v Krakovskem gozdu. S Pellegrinijem sva se odločila, da bova dogodke spremljala pobliže, poročala pa iz Zagreba. Snema- lec Andrea Ravasini je v ponedeljek do- poldne še snemal v Ljubljani in se je na- ma pridružil šele zvečer v Zagrebu. Do Višnje Gore je še nekako šlo, nato sva naletela na prvo pregrado: cestišče, za- suto s peskom v višini treh metrov. Za- vila sva na krajevne ceste na desni strani Krke, po poti sva spraševala, kako naprej. Vozila sva vedno bolj po gozdnih cestah, kolovozih, toda povsod sva našla prijaz- ne ljudi, ki so nama pomagali naprej. Po dobrih petih urah sva se prebila do Otočca. V restavraciji sva bila edina go- sta, pri telefonu pa sta čakala dva Bolga- ra. Zaradi pregrad na avtocesti je nastala dolga kolona predvsem tovornjakov, osebnim avtomobilom in avtobusu z di- jaki je Teritorialna obramba omogočila prevoz po lokalni cesti. Tovornjaki pa so ostali v koloni pri Medvedjaku in jugo- slovanski lovci so jih bombardirali, ker jim je bilo naročeno, da morajo razbiti pregrade. Pod bombami je umrlo 9 šoferjev turške in bolgarske narodnosti. Mednarodni mediji bombardiranju to- vornjakov in bitki v Krakovskem gozdu niso dali večjega pomena, saj šoferji niso bili zahodnoevropski državljani. / dalje Saša Rudolf Na trgu v Palmanovi Velikanski uspeh muzikala Notre Dame de Paris eč kot 12.000 ljudi si je v štirih dneh ogledalo muzikal italijanske produkcije; to je za naše kraje iz- jemna številka. Od četrtka, 8., do nedelje, 11. septem- bra, se je v Palmanovi zvrstil niz štirih večerov, namenjenih muzikalu Notre Dame de Paris, ki je tudi imenovan kot muzikal rekordov, saj ga je po svetu do- slej videlo v živo več kot 15 milijonov ljudi. Glasbeni izvedenci radi povedo, da je to najbolj gledan muzikal naših dni. Muzikal Notre Dame de Paris je povzet po knjigi Francoza Victorja Hugoja (No- tredamski zvonar) in pripoveduje zgod- bo o notredamskem zvonarju, pok- večenem možu, ki skrbi za katedralo in je zaljubljen v mlado ciganko, ki je prav- kar prišla v Pariz. Ona pa ni zaljubljena vanj. Zaradi tega skozi vso uprizoritev vidimo zvonarjevo nesrečno ljubezen do nje in tragičen sklep, s katerim se konča muzikal. Muzikal Notre Dame de Paris je bil prvič uprizorjen v Parizu septembra leta 1998. Italijansko izvedbo je na oder po- stavil znani glasbeni “kralj Midas” Da- vid Zard z glasbo Riccarda Coccianteja in z besedili Luca Plamondona (Pasqua- le Panella je kasneje besedila prevedel v italijanščino). Takojšnji velikanski uspeh muzikala je prisilil francoske pro- ducente, da so ga “izvozili” v druge države in tam so nastali razni aranžmaji in razne priredbe. Do leta 2008 je bil uprizorjen že v Franciji, Italiji, Rusiji, Južni Koreji, Belgiji, Švici, Kanadi, Špa- niji, Združenem kraljestvu in v ZDA. Povsod doživlja velikanski uspeh, čeprav je bil najbolj uspešen v Franciji, kjer še danes velja za najbolj gledan mu- zikal. Italijanska uprizoritev se je vrnila po šti- rih letih pavze, nastopajoči so si vzeli toliko časa za zasluženi premor, in de- bitirala 3. marca letos v Milanu z dolgo turnejo, ki je nazadnje prišla do Palma- nove; za nastop v tem kraju so predvi- devali, da bo ena izmed najlepših upri- zoritev turneje. In tako je tudi bilo, saj je v Palmanovi v štirih večerih občinstvo lahko uživalo na velikem trgu, Piazza Grande, ob ve- ličastni predstavi, pri kateri so sodelo- vali talen- tirani igralci, odlični pevci, iz- vrstni in spektaku- larni akrobati in seveda dobri ple- salci. Pra- va paša za oči: dobra glasba, predvsem pa izjemni plesalci in akrobati; prizor z zvonovi pa je bil en- kraten! Navsezadnje je tudi kakovost umetniške skupine pritegnila veliko gle- dalcev - večina nastopajočih je iz origi- nalne zasedbe, ki je debitirala leta 2004. Palmanova, ki je med drugim kandidat za mesto kulture Unesco 2016, se je spet pokazala kot izjemno prizorišče, za do- bro organizatorko velikih dogodkov pa ponovno Azalea Promotion, ki redno skrbi za koncerte in druge kulturne do- godke v naši deželi. Luka Paljk V Osebni spomini na pot osamosvajanja Slovenije (10) Samostojni Foto Tina Paljk azen tega, da so se letos na referendumu prebivalci Ve- like Britanije odločili, da iz- stopijo iz Evropske unije, se otočanom dogaja še druga zgodo- vinska sprememba. Od 13. sep- tembra 2016 dalje so namreč iz Angleške centralne banke dali v obtok nov bankovec vrednosti 5 funtov. To ne bi bila nobena po- sebna novica (saj redno za- menjujejo podobe na bankov- cih, da bi se čim bolj izogibali ponarejevalcev), če ne bi bil ta bankovec popolnoma nov za angleško banko: bankovec je namreč plastičen. Plastične bankovce oziroma take, ki so iz posebne snovi, ki jo imenu- jejo “polymer”, poznajo sicer po svetu že iz prejšnjega sto- letja (prvi so bili v rednem ob- toku že leta 1988 v Avstraliji, vred- nosti 10 dolarjev), na stari celini pa so potrošniki baje izredno tra- dicionalisti in so se zato razne centralne banke otepale take no- vosti, kot je plastični material, za tiskanje bankovcev. Izjema je Ro- munija, saj redno izdaja polime- raste bankovce za obtok že od leta 1999. Plastični bankovci imajo v primerjavi s papirnatimi res do- ločene prednosti: v obtoku trajajo vsaj trikrat do štirikrat dlje, so ne- premočljivi in nepropustni, tako da jih lahko nehote operemo v pralnem stroju in se ne pokvarijo, izredno lepo se jih da prepogibati, torej jih lahko mečkamo, ne da bi jih pokvarili, se ne tržejo (jih lah- ko poškodujemo le s kakšnim re- zilom), so čistejši (bakterije se manj oprimejo plastične mase kot papirnate snovi) in ne nazadnje: ko jih vzamejo iz obtoka, jih lah- ko reciklirajo in plastično snov uporabijo v druge namene (so to- rej bolj “ekološki”). Ker so v ob- toku dalj časa kot papirnati ban- kovci, so tiskarski stroški banke iz- dajateljice izredno nižji. Pri vseh teh prednostih se povprečni po- trošnik sprašuje, zakaj niso takih bankovcev uvedli že mnogo prej, saj jih imajo in upo- rabljajo eksotične in arabske države po svetu kar ne- kaj časa? Ob dejstvu, da je taka sprememba tudi kulturnega značaja, saj, kot rečeno, smo na stari celini izredno navezani na stare navade in tradicijo (zato ver- jetno ne bi sprejeli z navdušen- jem takih bankovcev), je svoje na- redila tudi tehnologija. Baje, da so prve plastične bankovce lažje po- narejali, sedaj pa obstajajo taki ti- skarski stroji in take tiskarske teh- nike, ki so ponarejevalcem izred- no otežile posel. Njihovo izdelo- vanje ima po eni strani skoraj skrivnosten postopek in je izred- no zamotan, potrošnikom pa banke izdajateljice nudijo celo se- rijo informacij, kako se spozna pristen plastičen bankovec. Pla- stični bankovci imajo baje mnogo več zaščitnih značilnosti od papir- natih. Prva je že plastična snov, ki ne dovoli, da bi bankovec fotoko- pirali ali skenirali zaradi njegove prosojnosti, nekatere dele tiskajo v 3D tehniki, tako da jih ob doti- ku takoj zaznamo, saj so izbočeni, prozorna “okenca” napolnijo z hologrami in različnimi ilustraci- jami, ki morajo sovpadati na obeh straneh, fluorescentna črni- la so mnogo bolj vidna kot na pa- pirju itd. Ob dotiku je snov pla- stičnega bankovca podobna taki plastiki, kot so jo nekdaj upora- bljali za plastične vrečke za vsak- danje nakupe (danes so skoraj vse take vrečke biorazgradljive in iz tanjše snovi), tehnološko pa je se- veda mnogo bolj komplicirano: zmes za tako plastiko pridobivajo iz raznih polimerov z visoko mo- lekularno težo in gostoto. Novi angleški petak je torej urad- no zagledal luč 13. septembra (preden so se za tak korak odločili, pa so izvedli široko za- snovano anketo med prebivalci, da bi zaznali priljubljenost za- menjave). Nekoliko so spremenili tudi podobo, ki krasi plastični bankovec v primerjavi s papirna- tim: tu bo na reverju portret nek- danjega prvega ministra Winsto- na Churchilla (na averju je kot po navadi upodobitev vladajoče kral- jice Elizabete II.). “The New Fe- ver” - novi petak bo najprej v obtoku istočasno s prejšnjo pa- pirnato verzijo bankovca, ki ga bodo dokončno vzeli iz vsak- danjega prometa meseca maja 2017, tedaj se bo papirnatega dalo zamenjati le še v Angleški centralni banki, po trgovinah ga ne bodo več sprejemali. Kot zanimivost: v Združenem kral- jestvu uradno krožijo in so za- konito plačilno sredstvo tudi bankovci, ki jih izdajajo tri škot- ske banke, te bodo svoje plastične bankovce dale v obtok nekoliko kasneje kot angleška: Clydesdale Bank 27. septembra, Bank of Sco- tland 4. oktobra in The Royal Bank of Scotland pa 27. oktobra letos. Za štiri severnoirske banke, katerih bankovci tudi krožijo po Združenem kraljestvu, pa ni še podatkov, kdaj bodo izdale pla- stične obtočne bankovce. Letos so v Angliji torej izdali plastični pe- tak, kateremu bo jeseni nasled- njega leta sledil bankovec vredno- sti 10 funtov, novi plastični dvaj- setak pa je predviden za leto 2020. Če smo se kdaj odpeljali v Združeno kraljestvo in nismo ob vrnitvi zamenjali vseh bankovcev v skupno valuto evra, moramo paziti, saj bodo papirnati bankov- ci vrednosti 5 funtov legalno plačilno sredstvo le še do meseca maja naslednjega leta. Odtlej nam bodo ostali le kot spominek in ne več kot denarni pripomoček … Mitja Petaros R Plastičen denar v Angliji V obtoku novi angleški bankovci Spopad na meji v Rožni dolini