Utn/k XXXVII/ccnu45O disn/<št 1. TRIHJNA*, •isi* ii*Jll* *lV --iPi=ii^s:!f Hi; }U«ilS8*Mil 31°: ^ « ti J? c L S; c >n a 5 c w .n .2. i 1 itii iii* c ^.« c a -«5"o 5 2o-fo20|a.-^ illlS^ .«"° o « 2"««2 § s oii« L 5 « o ----- O c n (J * o v >/ ». ft 0 — w o « c mj* cO .2. totrt * i 1 •' . ' « ¦ a >u O _ ' o , ' • . •9" a^ .¦."'! E^ : . . f- ':: o o . "S w s» : (0 O E a '!? « (B ff ,¦! O *? . je > N ,:rz t» i • 5.2. o | X w ^ « .i 3O « fe g^^J« 5a2 ZA ODSTOP BRANKA MUKULIČA ZA CIVILNEGA MINISTRA ZA LJUDSKO OBRAMBO ZA REFORMO PRAVNEGA IN EKONOMSKEGA SISTEMA ZA PISANJE ALTERNATIVNE USTAVE ZA REFERENDUM O USTAVNIH SPREMEMBAH ZA SVOBODNE SINDIKATE ZA EKSTERITORIALNOST UNIVERZE Koprska mladina je predlagala YU pre-mieru, naj odstopi, Pavliha je napisal nekaj o helikopterskih nakupih in svetoval, naj ga zamenja sposobnejši Fikret Abdič. Ljub-Uanska študentska organizacija zaenkrat se molči, pa naj Tribuna pove svoje. Tov. Mikulič sicer ni upravičil vseh stra-nov, ki so navdihnili lanski Mastnakov čla-"®k o koraku k demokratizaciji. Represija v državi se ni bistveno povečala. Pokazalo pa se je, da bosenski politik, ki bi bil morda v manj zahtevni situaciji čisto uporaben pre- mier, temu poslu v sedanji krizi ni dorasel. Tudi njegov program ukrepov proti inflaciji (Mikuličeva zadnja priložnost, da biga lahko kdo še resno jemal) ne vzbuja zaupanja. Tako rnenimo, da vodenje Jugoslavije ne more ostati v rokah tako kompromitirane-ga politika. Sumi o nepotizmu in korupciji v času Mikuličeve bosenske vladavine niso bili nikoli prepričljivo zavrnjeni. Res, od kan-didature za premiera do danes mu ni nikoli zmanjkalo obljub, a edini dosežek njegove-ga vladanja so množične stavke in zaprav-Ijeno leto, država pa vse hitreje propada. , (pa naj še kdo reče. da nismo pozitivno usmerjeni) • V tej deželi nas je Bog udaril s straš-nim obiljem zakonov in ustavo, ki bi razve-selila pripovedovalca zgodbe o steklem polžu in jari kači. Uspehi našega poduhov-Ijenega sistema so na dlani: v številu brez-poselnih, v de facto bankrotu dobre polovi-ce države (glej faksimile na 2. strani), ver-jetno že tudi v krajši življenjski dobi po ne-dolžnem tukaj rojenih. Približno vemo, kdo je kriv za te stvari, pa pustimo to. Komen-tatorvzadnji Katedri (Dan potem) bi men-da rad uvedel nagla sodišča in pokril Goli otok z barakami za nekdanje voditelje, a ta tehnika se ni nikoli posebno obnesla. Jaz glasujem za amnestijo. Pa vendar: ker je očitno, da smo 40 let izredno hitro tekli na mestu (glej intervju s Kosto Čavoškim, Ka-tedra 6/7-1987), ker Ijudje več nimajo no-bene vere v prihodnost in bore malo zaupa-nja v svoje voditelje, ki trmasto in slepo dr-žijo za krmilo, ker je gospodarstvo v razsulu, ker je od šestih republik in dveh avtonom-nih pokrajin vsaj polovica pred ali v bankro-tu ... človek bi rekel, da potrebujemo spre-membe, ne le kozmetiko. Menim, da je edi-na rešitev v demokratizaciji. Fevdalizem ni bil nikoli posebno uspešen, pa naj se je skri-val za še tako bogaboječimi besedovanji. Naj si narod piše sodbo sam, brez mafijskih svetih trojic državnih, partijskih in policij-skih šefov. • Najpreprosteje bi bilo, če bi se te resnič-ne spremembe začele z novo ustavo. Pa ne z novo ustavo, kakršno predvideva predlog komisije, ki jo je vodil Hamdija Pozderac, tedaj še bodoči predsednik SFRJ. Ta pred-log je vsaj v Sloveniji demokratična javnost že zavrnila. (Mimogrede rečeno: tov. Po-zdrac kot član Predsedstva SFRJ po ustavi - čl. * - ne bi smel voditi te komisije. Fučka se jim.) (Glej izjavo DSP, Delo ). Mnenje slovenske javnosti o tem urad-nem predlogu ustavnih sprememb je naj-brž še najbolje povzel bralec Dela, ki je 12. septembra 1987 napisal: »V predlogih se pojavlja nova skupna oz-naka za republike in pokrajini, namreč »iede-ralna enota«. Ker bo za ta novi pojem enot treba izbrati tudi ime, predlagam -kaže, da pri oblikovanju predlogov sprememb in do-polnitev ustave iz leta 1974 sodelujejo do-bri poznavalci ustave iz leta 1929 - da te federalne enote že kar sedaj imenujemo banovine, njihova imena pa namesto po »poročenem načelu« zaradi razlike poime-nujemo po »pogorskem načelu« (Dravska-Triglavska)... Predlagam tudi, da ne biproslavljali spre-jema nove ustave ločeno od »proslave« 60-letnice ustave iz leta 1929, da vsa de/a opra-vimo do januarja 1989. Razlika med tema dvema ustavama (iz let 1929 in 1989) pa bo tako samo v tem, da je v prvi ena politična stranka prepovedana, tiruge pa dovoljene, v tejdrugipaje (bo) ena (tista) ustavna, drugih pa ni.« (Alojz Lah, Mengeš) Dovolj imamo nerazumljivih, neberljivih ustav, ki z eno roko dajejo in z drugo jem-Ijejo pravice. Predlagamo organizacijam in Ijudem, ki v Jugoslaviji govorijo za demo-kratično javnost, naj pripravijo predlog de-mokratične, berljive ustave, ki ji ne bo uspe-lo le, »da kolne kmet molitve bravši«. Tako bodo državljani lahko na referendumu sami odločili med uradnimi predlogi spremem-be, staro ustavo in alternativnim predlo-gom ali predlogi ustave. Če referenduma ne bo, pa bo veljavnost odločitve in tako izbrane ustave vsaj vpraš-Ijiva, če že ne dvomljiva. • Še najnovejši tekst (starejših tudi ne manjka), ki plastično kaže nujo zahteve po svobodnih sindikatih, je poročilo Dušana Bogavca iz labinske republike (oktobrska Katedra, ponatis iz zaplenjene številke). Uradni niso resni. • S civilnim ministrom za Ijudsko ob-rambo bi se marsikdo počutil varnejšega in morda bi bila tudi bojda Ijudska armada kaj bolj pod nadzorom Ijudstva. • Pa končajmo s študentsko temo. kot se študentskemu listu spodobi: prijatelji z mariborske univerze so nam sporočili, da sta v začetku oktobra miličnika UNZ Mari-bor Rotovž brez naloga za preiskavo vdrla v sobo enega od prodajalcev Katedre, sta-nujočega v študentskem naselju, ter odpe-Ijala (po premetavi sobe) tega študenta in njegovega cimra, ki žal ni bil prijavljen. Po nekaj urah so oba izpustili, vendar ju čaka postopek pred sodnikom za prekrške. Opazovalci domnevajo, da sta bila milič-nika pijana, precej zanesljivo pa je, da sta se nasilno obnašala. Ne bom se spuščal v vprašanje krivde obeh mariborskih kole-gov, menim pa, da policaji v študentskih so-bah nimajo kaj iskati, še posebno, če se tam znajdejo brez naloga za preiskavo. Re-centnih podatkov nimam, vem pa, da so se pred nekaj leti (prva polovica 80-ih) takšne stvari dogajale tudi v Ljubljani. • (Dobro obveščen vir mi zatrjuje, daseje vzadnjih letih precej okrepil policijski nadzor nad Mb študentarijo. Za Ljubljano nimam podatkov, pred feti/e veljala malo paranoič-na vera. daje v vsakem domu po en špicelj. Demonstracije policijske obveščenosti, ki najbise lani uprizorile nadznancem (pomla-di, Maribor) in cimrom (jeseni, Ljubljana) dveh urednikov Katedre. pa govorijo svojo zgodbo.) Ta mariborska akcija je sicer proti vsem domačim grdobijam te dežele prav nezna-ten dogodek, a človeku takšne reči ne uga-jajo. Zato bi predlagal študentski organizaciji, če bo sedaj (po na naslednjih straneh opi-sanih dogodkih) kaj bolj študentska in manj politikarska, naj pogleda, če bi se dalo spet zapreti vrata fakultet in študentskih domov za policijo in njej podobne tujce. To je stara pravica, ko smo jo podedovali še iz srednjeveških univerz, pravica, ki so jo na Slovenskem poznali še v šestdesetih le-tih, smiselna pridobitev evropske civilizaci-je, vogelni kamen univerzitetne svobode. Sarpo Resnik * Matevžu Krivicu se zahvaljujem za podatek. HALO, BOG ... PiŠEM ČLANEK O STVARJENJU, PA Bl Ti I^EKAJ /PBAŠAL. Odprto pismo sodnikom mariborskega temeljnega in viš-jega sodišča, ki so obsodili Katedro, da laže, žali in vzne-mirja javnost »Če rečemo repu noga, koliko nog ima pes? Pet?« »Štiri. Rep je še vedno rep, pa naj ga imenuješ tako ali dru-gače.« Abe Lincoln ¦ Ustvarjeni dohodck na zaposlenegu: (v lOOUdin) Dohodek na 100 din popreč. uporab. posl. sredstev Popr. tnes. OD Oclo, 24. scptembra Jugoslavija Bosna in Hercegovina Črna gora Hrvatnka Makedonija Sloveaija Srbija brezpokr. Kosovo Vojvodina 1.841 15,1 129.648dm 1.522 14,5 109.285 din 1.297 9,8 98.661 din 1.974 15,2 139.353din ~------- 1.174 12,7 90.664 din 3.178 20,0 200.643 din 1.645 14,6 U6.485din 1.130 11,4 90.477din 1.657 12,5 U7.832din Akumulacija io rezerve izgube: neto akumulacija Jugoslavija Bosna in Hercegovina Črnagura Hrvatska Makedonija .Slovenija Srbija brtz pokr. Kosovo Vojvodina 1.187 184 14 306 48 282 229 17 107 1.157 158 63 329 66 122 254 35 129 +30 +26 -49 -23 -18 +160 -25 -18 -22 Zračni most LJUBLJANA (Lepotec za Veritas) — Očitno je, da ima »primer leteče zamrzovalne skrinje« iz leta 1983 tudi nadaljeva-nje oziroma bogato zgo-dovino. Na začetku av-gusta leta 1983 je posad-ka helikopterja sarajev-skega sekretariata za notranje zadeve BiH, ki je pristal v Titovem Ve-lenju, naložila dve in ne le eno zamrzovalno skri-njo in potem odletela MENICA jf A MIKULIČA W VELIKA KRADUSA (IUS za Veritas) — Iz- vedeli smo, da bo pred-sednik ZIS Branko Mi-| kul>č kmalu obiskal spomenik Zlate Potern-kinovc va^i v Veliki Kladuši, kjer so mu pri-pravili sprejem, na ka-terem mu .bodo slovesno podarili eno od svojih ncpokritih menic. proti Sarajevu. Kot so zatrjevali čla-ni posadke, je šlo za redni polet v okviru šo-lanja enega od pilotov, poleg katerega sta bila v helikopterju še pilot in-štruktor in mehanik. Ceprav je bilo že tedaj jasno, da to ni bil edi-ni polet takšne vrste, temveč je heltkopter \z BiH nekajkra? poletel tudi čez jugoslovansko-avstrijsko mejo, ne da bi bile njegove poti povsem legalne, zadeve ni hotel nihče resno načeti. Zgodba sega celo v ok-tober 1981. Tedaj je he-likopter sarajevskega se-kretariata za notranje zadeve BiH, ki je bil na servisnem pregledu v ZR. Nemčiji, med povrat-kom v domovino pristal na moriborskem letali-šču v Slivnici! Tam je opravil vse carinske in druge formalnosti, ven-dar pa so cariniki ob tem pregledu ugotovili, da ima pilot helikopter-ja poleg osebne prtljage tudi lovsko puško win-chester in električno ki-taro. Carinike je seveda za-nimalo, ali bo pilot pla-čal carino in čigavi sta puška in kitara. Pilot je povedal, da je vse sku-paj namenjeno nekemu funkcionarju iz BiH, se-daj šefu jugoslovanske vlade, in je hkrati tudi predlagal, naj bi oba predmeta ocarinili na notranji carinarnici v Sarajevu. To seveda ni nič nenavadnega, saj ca-rinarnice v notranjosti, prav tako kot tiste na meji, carinijo blago, ki prihaja iz tujine. Do tu-kaj je zgodba povsem jasna in vmes ni bilo nikakršnih nepravilnosti, le mariborski cariniki še do danes niso izvedeli, ali je kdo za kitaro in puško res plačal carino?! Blejčana Jože Z. in Ivan P. sta bila nekega zgodnjega .aprilskega po-poldneva leta 1982 pre-cej presenečena, pa tudi nejevoljna, saj sUi se morala z zelenice blej-skega igrišča ža golf umakniti helikopterju, ki je tja priletel v ni/.kem letu nad Savo. Pristal je na igrišču za golf in Delitveni nered je očiten Ker pa se akumulacija Slovenije preliva v druge republike (slovenske cene so v pov-prečju le za 13% višje od jugoslovanskih cen, medtem ko Sfovenija plučuje na pri-mer za les v drugih republikah nujmunj 30% več od cene, po kateriga le-te proda-jajo svojim predelovalcem), pa razlike v pogojih za gospodurjenje takorekoč ni. Kakšen obseg pa je zavzela afera Agroko-merc, pa namje lahko takojjasno, sajznaša objuvljena štcvjJka 248 milijurd dinarjcv alj okrog 300 milijonov dolarjev. Skratka, »po-žrla« je vso jugoslovansko (beri slovcnsko) akumulacijo!!! In potlejnam povsem neosnovano nenehno očitajo višje slovenske plače! Še prehitro bomo tudi Slovenci z oscbnimi dohodki na dnu, ker bo naš ustvarjeni dohodek odtekel poprej, kot ga bomo lahko delili. ln da ne bopomote, nisem nacionalist, temvečsamo poprečen ekonomist! Edo Rasberger, Ljubljana kmalu zatem sta dva moška iz helikopterja zložila na trato nekaj kartonskih škatel, ki sta jih skrila v bližnje gr-movje, pqtem pa je pi-lot poletel proti Kranju. Iz helikopterja se je iz-kroal tudi moški, se pq-stavil k škatlam in kovčkom in opazoval igralce golfa. Blejčana, ki sta igrala golf, sprva nista bila pozoma, saj sta mislila, da gre za miličniško vajo, v kateri pač sodeluje tudi heli-kopter. Šele pozneje, ko je helikopter, približno po eni uri, ponovno pri-stal na igrišču za gulf in ko je moški vanj za-čel nositi »prtljago«, sta postala nekoliko bo]j va-dovedna. Odpravila sta se proti helikopterju, da bi povprašala, za kaj gre, toda medtem je he-likopter že odletel. No, vse skupaj ne bi bilo nič nenavadnega, če na travi ne bi ostala čisto nova kartonska škatla, na kateri je piscilo »Sony Karlsruhe«, neko-liko pa ju je motilo tudi to, da je bil holikopU>r res belo-moder, a na njem ni bilo običajnega napisa milica .. . Polet helikopterja pa le ni bil tako skrivno-sten, kot se je tedaj zde-lo na prvi pogled. Kon-trola poletov na brni-škem letališču je polet zabeležila in zato so znani podatki, čigav je bil helikopter in od kod je priletel. Ugotovili so, da se je helikopter vrnil iz Celovca, da sta bila v njem dvo člana posad-ke in da so na Brniku ob pristanku opravili carinske formalnosti. Helikopter je še nekaj časa ostal na letališču, kmalu zatem pa je odle-tel proti Sarajevu. 2. SEPTEMBER 1987 Gazil je po lovorikah — na glavah ovenčanih. Častno je z jokom spremljati nesrečo naroda. Podlo je za svojo nesrečo zahtevati jok narodal Kdor se zadnji smeje, je — hijena! PAVLIHA MOČNI MOŽ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE ODSTOPIL Jesen odstopov: odstopil je Hamdija, odstopil je Hakija, odstopil je Fikret, odstopila sta Miran Lesjak, podpredsed-nik UK ZSMS Ljub-Ijana in Igor Mekina, clan predsedstva. V kratkem pričakuje-mo še odstop Branka Mikuliča in Branka Mamule. O poteku dogodkov na četrti izredni seji predsed-stva UKZSMS Ljub-Ijana se lahko bralec pouči iz bolj neprist-ranskega vira, kot je moje pisanje, zato smo natisnili predlog zapisnika. Mi pa po-glejmo, kakšne po-sledice bi lahko ta mini dogodek imel: Miranov prostovoljni od-hod (premišljen, miren, ne v afektu - od g/asovanja do konca sejeje minilo po mo-jem spominu vsaj dvajset minut) v trenutku, ko ni bil pripravljen sprejeti kom-promisa niti pripravljen priznati premoč drugega videnja-odpiraštudentski organizaciji prostor. Potre-ba po močnih možeh, ka-terih moč rase tudi iz tega, da pazijo, da ostane njiho-va okolica šibka in odreza-na od informacij, je potre-ba nezrele, bojeČe skupi-ne. Sedaj, ko je močni mož odšel, bodo morda dobili močno predsedstvo UK ZSMS. Zabavno je, da se po-dobna stvar sedaj dogaja v Mariboru, kjer se doseda-nji močni mož Branko Greganovič skuša prebiti v Beograd za slovenskega člana Predsedstva ZSMJ. Greganovič pušča za se-boj Potemkinove vasi in morda kakšno pogorišče. Tudi on je cenil čare pred-sedstva, kjer je bil on moč-ni mož, ki mu ni nihče ne mogel ne želel ugovarjati. Ceno »bande enega« pa so tako ali tako plačali tihi in pridni Mb študentje. Prav začuden sem bil, ko sem vedno znova poslušal, kako nepriljubljen je pri svojih ovčicah. Greganovič gleda proti Beogradu, Lesjak s\ je tudi že morda našel kakšno si-nekuro. Škoda ga je. Do-ber operativec je, sposo-ben urednik, ni slab pisec. če bi zmogel sodelovati z enakopravnimi Ijudmi, ^bi bil lahko sijajen kolega. Žal je v sebi preveč nego-tov... in politiko je vzel preresno. Morda ga bomo čez leta spet videli na TV kot šefa SZDL ali kaj podobnega. SAMO RESNIK * Opravičujem se, tov. Hakija Pozderac menda še ni odstopil. SHOli I DA BO TRIBUNA SPET DOBRA Program Mirana Kalina, kandidata za odgovornega urednika Ijubljanskega študentskega časopisa Kljub širjenju možnosti tiska v zadnjih letih in kljub velikemu uspehu mla-dinskega tiska so še vredne stvari, ki ostanejo nepovedane in tedaj je škoda, če časopis, ki bi imel v našem prostoru lahko največ svobode (in to/e bil tra-dicionalni položaj Tribune) krmežljavo in vase zagledano, zapravlja vse pre-več svojih strani za ne posebno dobro napisane tekste o ne posebno po-membnih stvareh..Če bi Tribuno danes ukinili, bi bila najbolj opazna posle-dica to, da bi imel Odbor za financiranje mladinskega tiska malo več denar-ja. To je žalostno, še toiiko bolj, če se spomnimo, da je Tribuna svoj čas le bila ugledno ime, ki je bil skoraj sinonim za slovenski študentski -celo mla-dinski tisk. Ko se je dve leti tega Katedra začela pojavljati v slovenskem pro-storu, so jo marsikdaj zamenjevali s Tribuno, tako ukorepinjena je bila misel, da je močni slovenski študentski časopis pač Tribuna. Ceprav so se časi spremenili in ima Tribuna sedaj v ozkem slovenskem prostoru močno konkurenco- Mladino in Katedro, na področjih, ki jih te re-viji pokrivata, pa tudi »odrasli« tisk ima manj nagobčnikov kot njega dni -menim, da je za Tribuno še ostalo dovolj prostora. Za seboj ima močnega, razmeroma bogatega in neodvisnega izdajatelja, pa še dvajset tisočglavo amorfno množico Ijubljanskih študentov, ki jim ne bi škodil občutek iden-titete, več samozavedanja in samozavesti. Ti študentje večinoma niso neumni in nekateri tudi obvladajo težko umetnost branja in pisanja. Od vase zagledane in vase zaprte Tribune, ki ni sposobna vzgajati novih avtorjev, in tudi kot sredstvo študentsko opazovanja samega sebe ni ne vem kaj, to Ijudstvo nima nobene koristi. Tribunin smisel je, da vzgaja avtorje in urednike, da da študentom glas in da jim pove nekatere od stvari, ki bi bilo dobro, da bi jih slišali. Njena treftja naloga je tradicionalni posel mladega neodvisnega tiska v deželi s pogojno svobodo govora - povedati to, česar drugi ne morejo - nekdo bi pa moral. Tudi zaradi študentov, kajti tudi zanje je pomembno, če je ta družba kolikor je pač mogoče dostojna. Zelel bi, da si še letos (1987) Tribuna ustvari živo ekipo in standard kva-litete. Ker se ekipo lažje dvigne na noge, če imaš 6as za mirno delo, bi Tri-buna pod mojo roko v stari obliki izhajala mesečno. S tem obenem prido-bim denar za projekt - verjamem, da je pomemben, Mladina sicer sedaj obeta, da se ga bo lotila naslednje leto, a vrabec v roki je včasih bolj snoven kot golob na strehi - v Sloveniji izhajajočo mladinsko revijo v srbohrvaščini. Tjgic na shr. področju je preveč nagobčen, preveč skrbno kadrovsko usmer-ien in prevečkrat nekorekten ... za Slovenijo in pobude, ki jih zagovarjamo tudi študentje te univerze, pa je preveč pomembno, da bodo naši sodržav-liani razumeli, za kaj gre. Poleg tega se zdi (vsaj po masakru Studenta in Brkičevi usodi sodeč), da so mehke sapice v naši republiki YU izjema. Premalo Ijudi v YU bere v slo-venSčini, da bi se lahko zanesli na to, da se bo resnica počasi razvedela. In uradni zvočn/ki so preglasni. Uporabljal bi prevode tekstov, ki so izšli v slovenskem tisku, posebej za nriložnost zapisane tekste študentskih in neštudentskih avtorjev in tudi filanke avtorjev s shr. podroftja. Za prevajalce v shr. bi se oprl na prisilno^pro-ste Ijudi iz Studenta in podobnih krajev, pogovori kažejo, da bo to šlo. Dolgo romanje Šeksovih zaporniških spominov od rokopisa do knjige (pomladi smo naivno razmišljali, da bi lahko izšla že maja) in shrljiva cena končnega izdelka pa vpijeta po možnosti, da bi se takšne stvari kdaj izdajalo kot posebne knjižne izdaje Tribune. Tako bi bile natisnjene v dobrem tednu in §e vsaj petkrat cenejše bi bile. v Za letnik 1987/88 predvidevam vsaj dve knjižni Tribuni. V normalni izdaji Tribune bi rad videl stalni študentski intervju (s tem bo hudič: intervjuji s politiki in pisatelji so petkrat lažji: mislim pa, daje vredno po-skusiti), morda bi bilo vredno razmišljati tudi o stalnem intervjuju s kakšnim starejšim prebivalcem Univerze. Ohranil bi literarne strani (in prosil Tomaža Toporišiča, naj še naprej ureja to rubriko) in počasi skušal razširiti prostor za kritike in recenzije - treba bo vzgajati avtorje - pri tem uku si bom skušal pomagati tudi s starejšimi pisci. Ohranil bi potopisno rubriko- 5e si bo uredništvo dovolj lomilo podplate in sušilo grla, bo že našlo in/ali vzgojilo kaj pišočih študentov. Ohranil bi na-pol uvedeno univerzitetno rubriko, morda bi ji dodal še stalni presek skozi dobro diplomo. Samo Resnik, ki mi bo pomagal v tem pohodu za oživljanje Tribune, je že pomladi prosil za tak tekst Dragico Korade. Upam, da bomo ta eksperiment lahko uvedli s presekom iz njene diplome.* Ce bomo pobr-skali po času in prostoru (različnih faksih) bomo že našli nekaj vrednih dip-lom. Takšne stvari bi lahko tudi pomagale študentom čutiti univerzo izven svoje fakultete. Uvedel bi še stalni esej (pribl. 3 strani Tribune). Za prvi dve številki že imam tekste. T. i. politike ne bi zanemaril. To je ost Tribune, mesto, kjer so njene kva-litete ali pomanjkljivosti najbolj vidne. Upam, da mi izdajatelj ne bo zameril, če bom kdaj zašel blizu »roba kriminalne cone«, kot je lanj »zmotno prepri-čanje o neki posebni svobodi tiska« poimenoval republiški javni tožilec. Ne bom pa izzival. Če že moraš tvegati, tvegaš premišljeno in s tekstom, ki je tega vreden. Največja neumnost se mi zdi, imeti zaplembo ali škandal po Jugoslaviji (ceho plačujejo vsaj slovenski vojaki in kamionarji) zaradi ne-kompetentnega teksta. Na koncu naj še rečem, da je začeti prenovo časopisa sredi letnika živa groza. Takšna prenova pa je že uspela. Poglejte Katedro. Miran Kalin * prihaja v drugi številki Tribune DA BO TRIBUNA SPET DOBRA Bolj še spreminja, bolj je isti šmorn, tako pravijo. Po vsaki napol izvedeni pre-kuciji se stvari začno poča-si vračati na staro - in štu-dentska politična akcija, imenovana bojkot ali štu-dentska pomlad 1985, je ostala na tričetrt poti, če ne na polovici. Našla je ne-kakšno novo ravnovesje, ki pa je bilo v sebi preveč ne-gotovo, da ne bi pričeio dr-seti y stare kolesnice. Po vsaki revoluciji je tako -berljivo teorijo tega najde-te v stari knjigi Bertranda nussella Roads to Free-dom - stari borci počasi odidejo, izpadejo ali pa se spremene, oblast ostane. P UK je tako viselo razdvo-jeno med libertarnim boj-kotaškim delom, ki je želel videti v UK od političnih vrhov neodvisno študent-sko vodstvo, ki se ne bi balo biti opozicija oblasti (krški kongres mladine je ubesedil željo, naj bi ta de-žela poznala tudi uradno, politično organizirano opozicijo, in to naj bi bili mladinska organizacija in sindikati, zato tudi zago-varjamo svobodne smdi-kate) - in drževotv/orno mislečimi študenti. 12. ok- tobra se je z volitvami Bot-terijevega naslednika (mojster Botteri vsekakor ni bil v bojkotarskem tabo-ru) odločalo tudi o nadalje-vanju ali spremembi tega ravnotežja. Sedaj čaka novo vpraša-nje: bomo uspeli do po-mtedi zbrati in vzgojiti do-volj novih Ijudi, norih Ijudi, da bo UK ostal svoboden, ali se bodo - kot se to običajno zgodi - mladi po-litikarji počasi vrnili in se bo spet jedlo in pilo na na-ročilnico, spraševalo za nasvete stričke zgoraj, na-redilo pa nič? Potrebujemo pet pa-metnih študentov, ki ne želijo delati politične karie-re. ((Ce imaš skomine po njej, se ne vprdršuješ, bibilo to" treba narediti, temveč, kako bo to vplivalo na... in to o\ dobra politika. Morda lahko prav sposoben člo-vek naredi kariero tudi na ta način - to bi bilo prijaz-no, saj odurno potrebuje-mo nekaj dobrih politikov-in prosim vas, skušajmo se pretvarjati, da politik pri nas ni psovka. Nesposob-nih in barab je vedno na pretek (Junk expands to fill any given volume. Thom-pson's Law)~ in slab politik lahko naredi preveč škode, da bi to mogli mirno gleda-ti in si predstavljati, da smo »mi, kar nas dobrih je Ijudi« preveč pošteni, da bi si mazali roke s tem. V naj-slabšem primeru vidiš, da nisi tako dober, pošten in sposoben, kot si mislil, da si - v najboljšem pa nare-diš kakšno dqbro malen-kost.)) Da ne bo kdo zmotno mislil, da je predsedstvo UK še eden od malih foru-moy, ki obstajajo zgolj za-radi lepšega oz. zaradi de- mokratičnega videza poli-tičnega sistema - naj po-novim dovolj znane stvari: - imamo časopis, ra-dio in knjižno založ-bo - imamo nekaj vpliva na univerzo, kot do-kazujejo volitve rek-torja (to je bil Lesja-kov projekt in moje spoštovanje Miranu zanj) - imamo denar - imamo ime in vsaj petstoletno tradicijo študentskih sitnar-jenj. Tudi to nam podeljuje težo - imamo precej de-narja: kakšnih pet starih milijard me-sečno (10% denar-jev, ki se obrnejo na študentskem servi-su gre čez naše roke, lani so se o-brnile štiri nove mili-jarde. Precej ga gre za ostale stroške, a veliko ostane. Če bi spretno gospodarili in ustanovili nekaj donosnih podjetij, bi nam ostalo še več. Biotehnologija in študentska tiskarna sta trenutno vroči temi pogovorov. Potrebujemo pet pa-metnih študentov, ki ne želijo delati politične karie-re, bi pa poskusili s politi-ko. Res, poskusimo se pre-tvarjati, da politika ni grda beseda. Tudi za Tribuno bi vas potrebovali kakšnih pet. Ce se vam odšteka in bi poskusill mi pišite na PUKZSMS Ljubljana, Kersnikova 4, in povejte, kje vas lahko najdem. SAMO RESNIK Bodite mož, mojster Ridley. Bodite mož in z božjo pomočjo bova danes v Angliji prižgala takšno svečo, da je nikdar več ne bodo mogli ugasniti. Tako je rekel mož po imenu Lati-mer možu, kj se je imenoval Nlc-holas Ridley, preden so ju živa za-žgali zaradi krive vere v Oxfordu, 16. oktobra 1555. ZAPISNIK 4. IZREDNE SEJE PREDSEDSTVA UK ZSMS LJUBUANA Z DNE 13.10.1987 OD 15 DO 18 URE NA KERSNIKOVI h. (7>*eDlOO PRISOTNI CLANI P UK : Lesjak, Meklna, Fajfar, Erdlen, Resnik, Botteri, Stlbllj, Drevenšek, 2ibret, Bajc ODSOTNI CLANI P UK : Saražin, Zapečnlk, Prezelj, Lozej, 2nuderl OSTALI PRISOTNI : Gračanin (Tribuna), Bar.lč (00 ZSMS FSffO) DNEVNI RED : 1. Imenovanje vršilca dolžnosti odgovornega urednika Tribune 2. Razno Ad 1 ) a) Ustanovitelj študentskega časopisa Tribuna je Univerzltetna konferen-ca ZSMS. V skladu z zakonom imenuje glavnega in odgovornega urednika časopisa ustanovitelj, vršilca dolžnosti glavnega in odgovor-nega urednika časopisa pa politično-izvršilni organ. 2. odstavek 11. člena Akta o ustanovitvi študentskega časoplsa Tribuna pravi, da ustanovitelj imenufe vršilca dolžnosti glavnega in odgovornega urednika Tribune. 21. člen Pravil o organiziranosti in delovanju Univerzitetne organiza-cije ZSMS in njenih organov pravi, da je Predsedstvo UK ZSMS odgovorno za uresničevanje programa Univerzitetne konference ZSMS. SKLEP 1 : Kljob zgoraj navedenemu, da ustanovitelj imenuje vršilca dolžr.osti glavnega in odgovornega urednika Tribune, Je Predsedstvo UK ZSMS sprejelo sklep, da v skladu z zakonom ter glede na 21. člen Pravil o organiziranosti in delovanju Univerzitetne organizacije in njenih organov, iz katerega sledi, da je Predsedstvo UK ZSMS odgovorno za redno izhajanje Tribune, imenuje Predsedstvo UK ZSMS vršilca dolž-nosti odgovornega urednika Trlbune. 8 ZA 2 VZDR2ANA Za vršilca dolžnosti odgovornega urednika Tribune se s programi dela kandidirali 4 kandidati : RU2A MARIJA BARLIC TOMI GRACANIN MIRAN KALIN MARKO PECAUER SAMO RESNIK je menil, da Ima Miran Kalin pri delu na P UK ZSMS izkušnje kot bivši podpredsednik, da pa nima uredniških izkušenj Zato namerava Resnlk pomagatl Kallnu pri urednlštvu Tribune, Kalin pa bl pomagal Resniku pri delu na Predsedstvu UK ZSMS. Miran Lesjak Je pripomnil, da taka zamenjava funcklj nl moJna. Nato je Samo Resnik razložil, da je na Katedrl Že bila taka praksa in da je delal številke časopisa Katedre za Branka Greganoviča, pomagal pa je tudi Miranu Lesjaku In zato menl, da je taka praksa moJna. Miran Lesjak je nato predlagal, da se diskutira samo o Tribuni in da se Katedre več ne omenja. ROBERT BOTTERI je ocenil, da vsi programi (zlasti programa Kalina in Barličeve) izhajajo Iz stališča kritike na vsebino letošnjega letnika Tribune. Po njegovem mnenju je iz vsebine programov razvidno, da kandidati nimajo razjasnjenih pojmov o delu odgovornega urednika. Po Botterijevih izkušnjah se je taka praksa glede dela odgovornega urednika, kot jo omenja Resnik,' vedno slabo obnesla. Na predlog GORAZDA DREVENSKA je Miran Lesjak prebral dela in naloge odgovornega urednlka Tribune. TOMI GRACANIN je menil, da je program Mirana Kalina nerealen in da programa Baričeve in Kalina kritizirata letnik Tribune. Na predlog Gorazda Drevenška je Miran Lesjak prebral še dela in naloge glavnega urednika Tribune. IGOR MEKINA je menil, da- jepotrebno zagotoviti kontinuirano izhaja-n]e Tribune In njeno boljšo vsebino. Po njegovem mn^J.nju so določene kritike na vsebino Tribune upravičene. Program Mirana Kallna da je pisan v slabl slovenščini. Mekina pravi, da bi Resnik stal za tem, da bi Kalinu pomagal pri pripravi številk Tribune, da je Resnik dober pisec, da pa ni dober urednik. V programu dela Marka PeČauerja je po njegovem mnenju preveč splošnih floskul in Pečauer ne ve, kaj je bistveno in kaj ni. Menj, da je najboljši Baričin, v katerem je razvi-den pristop do problema, vendar ta obljuba ne daje garancije za dobro deld. Mekina je predlagal, da se za v.d. odgovornega urednika imenuje Tomija Gračanina fn da se ostale kandidate priključi k delu uredništva. ROBERT BOTTERI je dodal, da je Baričeva edina, ki je v zadnjem delu podala tisto, kar naj bi program vseboval. Pozval je Gračanina, naj pove, kaj misli o sodelovanju z Baričevo In ostalimi. TOMI GRACANIN je razložil, da programa ni pisal, ker aprila 1988, ko mu poteče mandat. ne misli več kandidirati, da pa bi ostale kandidate takoj vključirv delo. GORAZD DREVENSEK je dejal, da vsi kandidati pišejo program s stališča odgovornega urednfka, ki naj bi imel glavno vlogo in je po njegovem mnenju praksa po vsej verjetnosti taka. Meni, da je naj-slabše, če časopis ostane na istem nivoju. Predlagal je, da bi šli na podlagi timskega dela vseh teh kandidatov na konferenco. MIRAN LESJAK je predlagal, da se temu izognemo. Po njegovem mnenju je zanimiva Kalinova ideja o stalnih intevjujih z nekom na Univerzi. Meni, da je Baričino pojmovanie uredniškega dela tudi dobro, vendar pa ni jasno njeno pojmovanje odgovornega urednika, čeprav ima le-ta pravico predlagatt glavnemu uredniku, kaj naj stori. Menil je, da ima Baričeva prav, ko v programu pravi, da Tribuna vsako leto ob zamenjavi Ijudi spreminja podobo. Po Lesja-kovem mnenju je to za nek časopis slabo, zamenjava odgovornega urednika, v tem trenutku bi za Tribuno pomenila totalno spremembo programa, kar pa bi se spet ponovilo decembra na konferenci. Da Baričeva v programu polemizira z Resnikom je po njegovem mnenju nemogoče, ker kandidira Kalin. Zanimivo je po Lesjakovem mnenju tudi to, da Baričeva misli, da morajo novinarji hoditi na teren in se pri tem sklicuje na Sonjo Lokar: Pomanjkljivost programa je po njegovem mnenju tudi ta, da kljub temu, da se je potrudila in poiskala možne sodelavce, ni nekih sodelavcev, ki bi bili strokovno novinarsko usposobljeni za neko ozko politično področje. Lesjak je tudi povedal, da se Gračanin strinja s tem, da prevzame delo v.d. odgovornega urednika Tribune. Lesjak je izjavii, da Iztok Aberšek nima več želje kandidiratl in zato tudi ni predložil programa dela, da pa izraža željo po sodelovanju v uredništvu. Glede Kalinovega programa se Lejsak ni strinjal, da bi Tribuna izhajala enkrat meseč-no, čeprav razume avtorja programa, da Tribuna nima ustrezne kadrovske politike. Po Lesjakovem mnenju en sam dober članek naredi časopis dober io lahko velja več kot vsi ostali članki skupaj. Po Lesjakovem mnenju naj bi bili kriteriji, katerim naj bi dali pred-nost pri izbiri kandidata naslednji : status študenta, uredniške izkuš-nje, novinarske izkušnje ter program dela. Na vprašanje Gorazda Drevenška, kako dobiti uredniške izkušnje, je Lesjak odgovoril, da je uredniške izkušnje mogoče pridobiti v uredni-škem odboru. SKLEP 2 : Predsedstvo UK ZSMS je razrešilo Roberta Botterija funkcije odgovor-nega urednika Tribune. S tem Robert Botteri izgubi tudi pravico do glasovanja v Predsedstvu UK ZSMS. - soglasno sprejeto Predsedstvo UK ZS'MS je z dogovorom odločilo za način glasovanja po neičelu izpadanja. SKLEP 3 : I krog BARlC 2 ZA GRACANIN 3 ZA KALIN 4 ZA PECAUER / pečauer je v 1. krogu glasovanja z 0 glasovi izpadel. 2, krog BARlC 2 ZA GRACANIN KALIN 3 ZA 4 ZA \j 2. krogu je z najmanj glasovi izpadla Barlčeva. 3. krog GRACANIN KALIN 4 ZA 5 ZA y zadnjem krogu je bil z večino glasov v.d. odgovornega urednika Tribune imenovan Miran Kalin. b) SAMO RESNIK bo skupaj s Tomijem Gračaninom v 2. polovici novem-bra organiziral okroglo mizo in pripravil analizo uredniške politike jn vsebine Tribune. Ce je bil imenovan nov časopisni svet, se v kolofon vpiše predsedni-ka novega časopisnega sveta. Sicer se vpfše v kolofon predsednika dosedanjega časopisnega sveta. V kolofon je možno navesti tudi vse Člane časopisnega sveta. SKLEP 4 : UK ZSMS pristopa k Samoupravnemu sporazumu o osnovah zalaganja mladinske periodike. - soglasno sprejeto SKLEP 5 : Cena Tribune v prvem polletju letnika 1986/87 bo 450 din. Ceno je predlagal Odbor podpisnikov Samoupravnega sporazuma o osnovah zalaganja mladinske periodike. - soglasno sprejeto Ad 2 ) Poročilo o posvetu o reorganizaciji UO ZSMS Bistvo reorganizacije UO ZSMS je v ustanovitvi novega samoupravnega organa, ki naj biseJmenoval Svet interesnih dejavnosti. Ta svet bi obravnaval prošnje za finančno pomoč klubom, skupinav^posameznikom, društvom in drugim asociacijam. Te prošnje bi najprej obravnaval koordinacijski odbor , nato odbor za finančne zadeve, ki bi dal te prošnje v obravnavo Predsedstvu UK ZSMS, naj presodi, če je vsebina projektov v skladu s programsko politiko UK ZSMS. Te prošnje bi v končni fazi obravnaval Lvet interesnih dejavnosti. Bistvo predloga novega sistema organiziranosti UO ZSMS je tudi ta, da niso študentje samo porabniki, ampak tudi izvajalci, kar pomeni nosilci programa. Uvesti je potrebni institucijo stalnih delegatov v UK ZSMS, razmišlja se tudi o dolžini mandata. Ločiti je potrebno interesne dejavnosti študentov v UO ZSMS od le-teh na Univerzi oz. v ŠC. Pregledati je potrebno še vse ustanoviteljske akte (KRT, Tribuna, RS, CKZ ...) In odpreti javno rtrapravo, ki naj bi trajala do 15. decembra letos. Mlran Lesjak je izjavil, da odstopa z mesta podpredsednika UK ZSMS z utemeljitvijo, da pomeni Imenovanje Mlrana Kalina za v.d. odgovornega urednika Tribune kršenje statutarnih določii, da je Miran Lesjak po 21. členu Pravil o organiziranosti in delovanju UO ZSMS in njenih organov odgovoreh konferenci za svoje delo ter da pomeni Kalinovo imenovanje kršenje novinarske etike, ker mora Innetl odgovorni urednik uredniške Izkušnje. Pisno Izjavo o odstopu bo Miran Lesjak oddal naslednji dan. Za Miranom Lesjakom je odstopil tudi Igor Mekina s podobno obraz-loŽitvijo kot Miran Lesjak, dodal pa je še, da odstopa tudi zato, ker sedaj Samo Resnik očitno namerava več časa posvetiti Tribuni in bo zato sam imel več dela na Katedri. Tudi Igor Mekina bo odstopno izjavo oddal naknadno. Pobuda Zveznl 2Dor Skupscine Jugoslavlje Je na predlog federalnih izvrSnfh organov dne 2. oktobra po mtrem postopku sprejel Zakon o dopolnitvah zskona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zakon po svojl vseblnl precistavlja odvzem enomesecne pokojnine Jugoslovansklh upokojencev in to v roku Sestih mesecev. ocitno gre za legallzlrano krajo enomesecnlh pokojnln v SFRJ. Zaradi navedenega dejstva je zakon protlustaven saj ustava ne dopušca protlzakonltlh odvzemov dohodkov. Zakon Je tudi nesamoupraven saj Je bll sprejet brez vednostl in sodelovanja subjektov katere zadeva. Zakon je tudi nemoralen in nehuman ker odvzema Zivljenska-sredstva 2e tako ali tako prlzadetl socialni skupini Zakon je tudi nesmlselen saj bo Imel le kratkorocne f inancne uClnke. Glede na vse te razloge predsedstvo RK ZSMS sprejema POBUOO za odpravo oz. preklic tega zakona. LjuDIJana 16. 10. 1987. TRIBUNAšt. 1,leto XXXVII, sreda 28. 10. 1987 glasilo UKZSMS UREDNlSTVO: Tomi Gračanin (gl. ured.), Miran Kalin (v.d. odg. ured.), Tomaž Toporišič, Marko Pečauer, Simona Fajfar, Samo Resnik, Ruža M. Barič. TISK: Tiskarna Ljudska pravica, Priprava BEP — Dnevnik NAKLADA: 5000 izvodov. Oproščeno temeljnega davka za promet po sklepu št. 421-170 zdne 22. 1. 1973. NASLOV UREDNIŠTVA: Kersnikova 4, Ljubljana, tel.: 319-496,318-457. Roman je modrost negotovosti. Čim bolj razumete svet tem manj ste prepričani, tem bolj dvomite. Modrost in gotovost (prepričanost) sta si pogosto nasprotni. Zato mi ni všeč, ko se govorl. ta roman je odgovoril na neko vprašanje, niti, ko se reče: ta roman se bori proti nečemu; ne piše se. da bi se borilo proti nečemu, temveč, da bi se to nekaj bolj razumelo. Milan Kundera ZAČNE SE PO OBIČAJU S HRANO Darko Radišič, študent 4. letnika strojne fakul-tete na sarajevski univerzi je pozno popoldan opa-zil, da se njegov cimer ne počuti ravno najbolje. Do večerje se je slabo počutilo še 8 študentov in sto-pil je do upravnika doma ter zahteval, naj ustavijo delitev večerje. Le-ta je odgovoril, da so se študen-tje zastrupili najbrž drugje, mogoče so jedli burek. Opozorila študentom prek razglasa ni bilo, ker bi ga moral dovoliti taisti upravnik. Kuharji so se na besedo zastrupitev samo smejali. Študentje pravi-jo, da je bila hrana prav tako ogabna kot običajno. Na infekcijski kliniki sarajevske bolnišnice so si ravno oddahnili od napomega dne: dijaki iz Knina, ki so se na ekskurziji čez noč ustavili v hotelu »Park« v bližnji Vogošči, so se zastrupili z večerjo, pa tudi bolniki, ki so se zastrupili na Jahorini nekaj dni nazaj, si še niso opomogli. Zato so prihajajoče študente preprosto zavrnili, ko se je pojavil sedmi. Bledi in utrujeni Študentje so se malce razjezili, vendar so »brez enega razbitega stekla« (tako po-roča sarajevski mladinski časopis Naši dani) šli v študentsko naselje »Bratstvo - jedinstvo«, zbrali cel kup svojih tovarišev in se napotili čisto na drug konec mesta, v naselje »Bjelave« in še tu pozivali k uporu. čeprav je bila ura tri po polnoči, so jih že sredi mesta prestregli najvišji mestni funkcionarji, milica pa je, kot poročajo, »samo urejala promet«, ki je moral biti ob tej uri zelo gost. Ljudi z vrhov je bilo vedno več, prišli so tudi na Bjelave, poskušali so se »pogovarjati s skupino študentov, predstav- niki«. Ne le, da so študentje hoteli nastopati vsi skupaj, sploh se niso hoteli pogovarjati brez pri-sotnosti javnih občil. Zato so se napotili proti ve-lelepi stavbi Skupščine SR Bosne in Hercegovine in se sproti ustavili še pred bolnišnico, kjer so ne-vestnim zdravnikom zaklicali nekaj besed. Pred Skupščino jih je že čakat njen predsednik Savo ČeČur. Povabil jih je v dvorano Skenderija, da ne bi stali tu, vsem na očeh. Tam je nemudoma obljubil vse tisto, česar ni bilo mogoče storiti 4 leta ali še več tega. Besedje je bilo podobno tiste-mu iz leta '68, npr.: »študentje, jazsem na vašistra-ni«, ali pa: »Vedno radprihajam medmladino, prijet-no sepočutim in spomni me na čase, ko semjaz tudi študiral in bival po domovih«, itd. Prihodnje dni je začenjal govore z obljubo, da je študentom vpisni rok podaljšan do 1. novembra. Kar znenada se je našel denar za vse načrtova-ne investicije, študentje so jedli hotelsko hrano, dobili so nove odeje, obljubljene so dodatne po-stelje... Na koncu so študentje složno zapeli Dru-že Tito mi ti se kunemo in se razšli. Prihodnje dni so se sestajali na vseh ravneh. Tudi predsedstvo ZSM BiH se je sešlo in štiri ure razpravljalo, pre-težno o tem, ali so študentje imeli pravico demon-strirati ali ne. Najbolj aktivni so bili stanovalci štu-dentskih naselij, ki so nekaj dni za tem na svoj zbor stanovalcev povabili vse vodilne in odgovorne in postavili seznam zahtev. Kaj hočejo Zahteve po odstopu direktorja UPI-ja, TOZD Študentska prehrana so bile nesmiselne, saj je ta odstopil že nekaj dni pred zastrupitvijo. Čiščenja kuhinje tik pre-i prihodom sanitarne inšpekcije menda sploh ni bilo, torej je tudi ta zahteva ne-upravičena. Odgovornost pač še raziskujejo. Pred-stavnik EHOS-a, sarajevskega hotelskega podjet-ja, ki te dni po urgenci hrani študente, je tudi že iz-javil, da imajo oni profesionalne kuharje, ki da ne bodo kuhali študentom. Razumljivo, saj še tako dober kuhar ne bi mogel kuhati za 3000 Ijudi v ku-hinji, ki je predvidena za 500. To velja tudi za tisti drugi dom, v katerem se slučajno še niso zastru-pili. Ravno tako je težko pomiti 3000 krožnikov in ravno toliko skodelic na roke in s 500 litri tople vode, kolikor premore grelec. Stroj za pomivanje posode je že dolgo pokvarjen. Kuhinja je bila pri-ključena na skupno toplarno, a ker so študentom ogreli vodo le nekaj ur dvakrat do trikrat na teden, se je na hladno vodo morala navaditi tudi kuhinja. Študentje zahtevajo toplo vodo štirikrat teden-sko... Zahtevajo tudi jogije in deke za »ilegalce«. »lle-galci« so, naj se sliši še tako dvoumno, že nekaj časa »legalizirani«. To pomeni, da se študent, ki ni dobil postelje v naselju, lahko vseli v sobo, kjer že spita dva ali trije ali pet drugih, če se s tem strinjajo vsi prebivalci te sobe. Spi v postelji z nekom, ali na tleh, ali si prinese posteljo od doma, kakor mu Iju-bo Tako je lahko v eni sobi tudi sedem, osem Ijudi. Obstajajo sobe, ki imajo le dve postelji in kopalni-co a so tudi takšne, v katerih je pet postelj in skup-no stranišče na koncu dolgega hodnika. O mokrih stenah, ščurkih, rešetkah na nekaterih oknih tu ne bi govorili, ravno tako je nesmiselno omenjati, da fiajne kuhinje ne poznajo; svoj čas je bil hud pro-blem že, če si imel majhen kuhalnik v sobi. Zato študentje hočejo poleg večerje in kosila v menzo še zaitrk. Zahtevajo tudi denarne bone za hrano, oo vzoru drugih velikih univerzitetnih centrov pri nas. Na njih se sklicujejo tudi, ko zahtevajo usta-novitev Univerzitetne konference ZSM, organa, ki bi pravzaprav moral reševati sedanje probleme. Seveda bi imela takšna UK tudi svoje glasilo, Štu-dentski list, ki ga Sarajevo nima. Resda je soba v študentskem domu 2300 do 3500 din, res skupaj s kosjjom in večerjo plačaš kot študent 10.000 din mesečno, a se tudi do tega denarja težko pride. Če že dobiš Štipendijo, lahko ta, pa fceprav kadrovska, znaša le 9.000 din, največ pa tja do 6 milijonov. Obstajajo tudi mož-nosti kreditiranja v občini: takšen kredit, ki ga kot študent prejemaš vsak mesec, je 7.000 do 16.000 din, kar je spet odvisno od občine, iz ka-tere prihajaš in njene razvitosti in pa od vrste štu-dija, ki si ga izbral. Tehnične smeri seveda prinaša-jo več. Na zaslužek prek Študentskega servisa ni upati: dela je malo, delodajalci se raje odločijo za črno borzo dela, če pa že kdo ponuja delo prek štu-dentskih ali mladinskih servisov, potem to delo običajno prevzamejo posredniki, ki vzamejo seve-da svoj delež. Četudi bi bili posredniki le izmišljija nezadovoljnih študentov, še vedno bi ostale res-nične številke, ki ponazarjajo zaslužek: ura dela ve-Ija 400, 450, največ do 800 din, z veliko sreče. Vendar se delo običajno ne vrednoti po času, mar-več po kvadratnem metru čiščenja ali pleskanja, kubičnem metru izkopane zemlje. Trud zaman -izračun pokaže še vedno zgornje številke. Denar dobiš čez dva ali tri mesece, nakažejo na žiro ra-čun, kar pomeni še naslednjih nekaj procentov od-bitkov, če pozabimo inflacijo. Nič boljši pa ni položaj univerzitetnih profesor-jev; njihove mesečne plače se gibljejo med 13 in 16 starimi milijoni; nekaterim se niso spremenile od lanskega oktobra. Študentje zlobno pripomi-njajo, da si nekateri prihodke povečajo z »izredni-mi dodatki«, t.j. s podkupninami. Po podatkih ča- sopisa NaŠi dani na določenih fakultetah (najbolj znana je Medicinska fakulteta) obstaja natančen cenik za izpite, ki jih študent namerava opraviti. Cene se gibljejo od steklenice viskija za kolokvije do 2.000 mark za ključne izpite (npr. patologija). Če nočeš ali ne moreš plačati, lahko pričakuješ & - 8 izpitnih rokov in dve leti študija. Podobno je z vpisi na fakulteto. Sarajevska uni-verza je dvakrat večja od Ijubljanske, vendar v sa-rajevo gravitira trikrat več srednješolcev - bodočih študentov iz SR Bosne in Hercegovine in še veliko Stevilo ukaželjnih \z zahodne Srbije, Črne gore, s Kosova. Ni šole brez sprejemnega izpita. Točkuje-jo se ocene iz srednje šole, a večji del prijavljenih je srednjo šolo zdelovalo z odliko, po možnosti s samimi peticami. Točke prinašajo tudi starši, ki so se udeležili NOB, točko dobiš tudi, če si brez star-šev, potem pa je tu še sprejemni izpit. Na 30 raz-pisanih mest se prijavi tudi do 300 kandidatov; govori se, da je vsaj tretjina vpisana na podlagi te-lefonskih klicev oziroma rodbinskih prijateljskih vezi. »A štela?« se je večkrat slišalo iz publike tako v Skenderiji kot na zboru študentov v Nedaričih, vprašanje podkupnin je zapisano tudi med štu-dentske sklepe, a na vprašanja ni nihče odgovarjal, obstalo je na tem, da za te reči ni dokazov. Dekan ene izmed fakultet je dejal, da bi profesorja, za ka-terega bi slišal, da sprejema podkupnino, takoj po-slal v zapor. Razumljivo je, da s pomočjo rodbinsko-prijatelj-skih vezi, ko si opravjl vse izpite, lahko dobiš tudi diplomo, takoj potem pa še zaposlitev, kjer mlada intetigenca takoj pokaže vidne uspehe. Kakšen stric pa ti lahko pomaga tudi pri vpisu v dom: zelo enostavno je spremeniti številkp, ki pove, kolikšen je dohodek na družinskega člana, ta podatek pa je pri hierarhiji tistih, ki bodo dobili domsko posteljo, zelo pomemben. Tike tike tačke RK ZSM BiH je v vsej tej situaciji obsedela, iz-kazala se je popolnoma negibna, polna fraz in pa-rol, kar je običaj tod naokoli. Njen predsednik Mi-lan Jelič je samozavesten mladenič, v dialogu s študenti aroganten, pa se še najmanj ne čuti krive- ga- Zbor študentov je izzvenel mlačno, v sozvočju mladih govornikov - karieristov, ki so najprej zahtevali odstope, nato pa v istem stavku pripo-mnili, da ti Ijudje (preds. RK ZSM BiH, direktor UPIjevega TOZDa, upravnik doma, vodja izmene, kuharji...) morda niti niso tako krivi. Politiki obljubljajo vedno manj. Zastrupljenih je vsaj 380 študentov. Mnogi med njimi so v bolnišnicah, nekateri živijo ob infu-ziji. Prof. Bordevič, šef infekcijske klinike, je omenil, da naj bi študentje, ko ozdrave vsaj še 3 mesece ne hodili v dom, saj lahko prenesejo virus na svoje kolege. Študent Darko ali Haris ali Dragiša pa študira v sobici z rešetkami na oknih, kjer je še sredi dneva potrebna luč. Oktobrski mraz prihaja. Verjetno bo končal letnik, saj so mu dali še en izpitni rok. Hvala bogu, da so jih zastrupili. A. M. Ilija Moljkovič OB PRILIKI POVEDANO Mrzek je Gospodu, kdor je ponosnega srca... Sol., 16:15 Naj začnern z velikimi besedami: jugoslovanski politični oblastodržci so postali nedotakljivi, preprosto so si zamašili ušesa pred vsakršnimi prigovori, pripombami, kritikami, vprašnji o odgovornosti. Vsemi, samo pred eno ne: pred moralno kritiko, moralnim prevpraševanjem njihovih postopkov, tako aktualnih kot tistih starih, iz let ko so se doko-pavali na oblast. Iz te njihove ranljivosti prihaja, se mi zdi, raz-log za sedanjo in mnoge prejšnje represije proti ustvarjanju - umetniškemu, duhovnemu in kulturnemu ustvarjanju. Naj to na kratko razložim. Pri nas - in ne samo pri nas - je običaj, da se vse tabu teme, ki se na kakršen koli že način dotikajo oblasti, obravnava kot prvenstveno politične. To mi-šljenje ni vselej utemeljeno in verjamem, da bi ga bilo vredno popraviti. Včasih se da celo reči, da je političnost ta-buirane teme le pokrivalo, ki naj zastre njene moralne korenine. Znana (tabuirana) marftna pogajanja z Nemci leta 1943 se da tako, gle-dano s političnega stališča, bolj ali manj smi-selno razložiti z interesi trenutnega vojnega položaja. A z moralne plati - s stališča prokla-mirane čistosti partizanskega gibanja, ki je te-daj in vse do zdaj krepilo svoje položaje tudi z napadi na vsakršne tedanje kolaboracioniste, kolaboracioniste, češ da so izdali domovino -ni opravičila za to dejanje, za pogajanja z oku-patorjem. Prav tako se da izoliranje Ijudi na Goli otok po resoluciji IB politično prav lahko obrazložiti z interesi državne varnosti, toda -morafno se Golega otoka, mučilnice teh Ijudi, ne da opravičiti, kot se tudi ne da upravičiti streljanja izročenih domobrancev na Kočev-skem Rogu po koncu vojne. Naj so bili politični razlogi še tako močni, ni moralnega opravičila za dachauske procese, in za take in takšne po-stopke oblasti ga tudi nikoli ne bo. Omenjena in podobna jim vprašanja torej tabuizira moralni razlog, politični pa je tu re-presijsko prilepljen (kot nekakšen »driavni« razlog), da bi se moralna neprimernost ravna-nja v tistih situacijah lahko čim dlje prikrivala. Tako ustvarjanje v naši deželi je in bo ostalo izpostavljeno represiji, Če se na kateri koli na-čin - tematski, Žanrovski... spusti v razkriva-nje kakršnih koli moralnih plati ideologije, po-litike, oblasti, oblastništva na sploh. Toda v za-dnjih petnajstih, dvajsetjh letih, nekje od konca šestdesetih, se na raznih področjih ustvarjanja pri nas obnavlja neka moralistična intonacija, najprej spontano, potem pritajena, nakar v dru-gi polovici sedemdesetih let v visokem valu najrazličnejših oblik preplavi bregove. Dovolite mi, da to na kratko podprem s pri-meri iz književnosti: Ko so cvetele buče, Zahte-vam pomilostitev, Bolgarska baraka, Reče mije-dan čovek, Rdeči kralj, Vojna sreča, Nišči, Kako je Dobrislav pretekel Jugoslavijo, Vzpenjanje in padec Ikarja Gubelkijana. Ten 1', Menuetza kita-ro, Foliranti, Ljudje s štirimi prsti, Noč do jutra (»pisano od 1968 do 1974«, pripominja avtor na koncu knjige), Uporaba človeka, Knjažeska kancelarija, Iskanje mesije, Grobnica za Borisa Davidoviča. Vrata maternice, Orden, Cloveške slabosti, Arizani. Čaruga, Nož, Vunena vremena, Dvojna ekspozicija. Vodja, Iztočnice, Pogonski Jez/k, Umiranje na obroke, Grešnik, Duša. enota moja, Izganjanje boga, Pomešane karte, Topola na terasi... - Ta izbor je seveda večkratno omejen. Na-jprej z osebno (ne)obfiutljiVostjo za vso razno-likost književnega ustvarjanja, neprebranimi knjigami, naposled še potrebo, da jih izmed ne-kaj sto naslovov izcedim kakšnih trideset. - Moralistične plati Vojne sreče je svoj čas podrobno analiziral Nikola Miloševič, povezu-joč jih s francosko moralistično tradicijo. Ne bi zanemarjal te povezave ne pri tej ne pri nasled-njih treh Laličevih knjigah, opozoril bi le, da se je po teh poteh pri nas hodilo, že preden srno vedeli za francoske moraliste. Naj omenim samo Pismo knezu Milošu in Primere človečno-stiin junaštva (v rezervo pa bi si postavil, deni-mo, filapca Jerneja in njegovo pravico ter »Sve če to narod pozlatiti«). - Karnekaj naših piscev, predvsem prozais-tov, je že neodvisno od tega toka gojilo to mo-ralistično intonacijo: Čopič, Čosič. Lalič, Isako-vič, Selimovič, Pekič ..., - a do omenjenih let je ta živela osameljeno, kot osebna značilnost teh avtorjev. Danes je postala skoraj najbolj razšir-jena književna govorica. Morda bi da te obnove - verjetno bi bila še kreativnejša - priŠlo že deset let prej - če ne bi bilo politiftne represije. Tudi tukaj bodo, verja-mem, zadostovali trije znani primeri: Heretična zgodba, objavljena v Književnim novinama in kritizirana z najvišjega vrha leta 1950, Strah in pogum (DržavnazaložbaSlovenije) 1951 (vsr-bohrvaščino prevedena 1982), Anatomija neke morale v januarju 1954 (v Novi misli, št. 1). Avtoritativnost najvišjega vrha in teža rep-resije proti tem delom in njihovim avtorjem sta za dolgo časa zatrli »herezijo« te moralistične intonacije, in verjetno je prav to glavni razlog njenega današnjega preobilja. Vredno je ponoviti, kaj danes pravi eden od tedanjih strežnikov agresije proti omenjeni »Anatomiji...« V intervjuju za Student 19.februarja lani (št. 3. str. 6/7) pripoveduje Svetozar Vukmanovič Tempo: »Oilasove član-ke sem bral in vsi so mi ustrezali, razen članka »Anatomija neke morale«, ki pa bi ga sedaj dovolil.« Ta izjava ni toliko zanimiva zato, ker je Tem-po spremenil svoje tedanje mišljenje o »Anato-miji« - mnogi bivši visoki funkcionarji se tako obnašajo - po tolikih letih nima ta sprememba ye( nobenega pomena (tudi če bi Tempo tedaj imel pooblastilo, da »Anatomijo« odobri). Mlajši med nami bodo doživeli, prepričan sem, da bodo prebrali (ali slišali) izjavo katerega od goničev hajke proti Gojku Dogu ali Dragoljubu Petroviču. kako sedaj drugače misli o Volnenih časih oziro-ma č/anku »Pomirimo prijatelje...«. Tempova današnja izjava - in podobne izjave drugih nekda-njih protagonistov represije - niti malo ne vpliva-/o na njihove sedanje kolege, da bi k/e pomislili na svojo morebitno jutrišnjo levitev, ko danes od-ločajo o usodah Ijudi in njihovih del. Kajti, če bi vsaj malo pomislili nanjo, tedaj ne Gojka Doga, ne Dragoljuba Petroviča, ne Vojislava Šešlja, ne Milana Mladenoviča, ne koga drugega iz tega na-šega indijanskega rezervata, ki sejim bo morda jutri zameril - vsa/ne bipošiljali v zapor. Žalost-no/e to: da pridejo tisti na oblasti vedno prepo-zno kpameti, da bi to še vplivalo na njihove brat-ce. ki so tedaj za krmifam. Preden se vrnem k omenjeni obnovi mora-lističnega toka, naj na kratko preizprašam v zadnjem času pogosto oceno nekaterih dežur-nih kritikov, pa tudi piscev samih, fieš da se t.i. problematične knjige izdajajo najveC iz komer-cialnih razlogov, berejo pa zaradi malomeščan-ske mode in ne zaradi umetniške vrednosti. Pravijo, da to ikodi družbi in ustvarjanju. Lepo, a poglejmo si nekaj dejstev: te knjige so rade predrage, nekatere se tiskajo v več iz-dajah in imajo velik obseg (celo trilogije in tet-ralogije so med njimi), to pa je čas televizije, paglice, pomanjkanja časa, slabih bralnih na-vad, takorekoč polpismenosti. Odkod se je po-tem pojavila ta malomeščanska zavest, ki gol-ta celo knjige v štirih zvezkih, dere na gledališ-ke predstave...? Aii lahko sama »moda« izzo-ve tega tako imenovanega malomeščana, da se odreče denarju, času, prijetnejšim oprav-kom? Brez onega zatiranja iz 50'ih let, brez vsakršnih drugih zatiranj, brez štiridesetih let naplavin odpora proti oblastnikom, ki so deset-letja skrivali in zatirali vse, kar jim moralno ni pelo slave, te t.i. malomeščanske zavesti in teh bralcev danes ne bi bilo. Danes bi brli to me-š&ani. Le ta toliko časa dušeni moralni gon za resnico, morda točneje: gon proti nasilnemu ideološkemu olepševanju resnice s skrivanjem nelepega v njej, obraza, ki ni v slavo ne človeku ne gibanju, je lahko naše »malomeščane«, ne-vajene na branje in plitvih žepov, odvlekel od filmskih in televizijskih posladkanih vodic in di-nastij v samotno družbo tako obsežnih knjig. (Resnici na Ijubo, dela, ki so preveč natovor-jena z moralizmom, se, odvisno od avtorjevih ustvarjalnih sposobnosti in pogledov, rada na-gibajo k patetiki na eni strani in (samo)ironiji na drugi, to neravnotežje pa vpliva na njihovo umetniško vrednost. Razmišljanje o tem ni stvar tega teksta. Le to naj rečem, da je mora-listična intonacija - ki se rada navezuje na res-nične dogodke - vsilila številnim domačim av-torjem izpovedni ton za način pripovedi.) Obnovljeni moralistični tok se ni omejil na leposlovje, čutimo ga na vseh straneh: v šport-ni (!) in politični publicistiki, pravu, književno-političnem in likovno-političnem življenju, filo-zofiji politike, memoarih, celo v zgodovinskih knjigah. Nekaj paradigmatskih del: Upor robo-tov; Politika kot usoda; Strankarskipluralizem ali monizern; Anatema; Odgovor Miče Popoviča; Marksizem in jezuitizem; Korenina, steblo, pave-tina in Pod odprtim nebom; Zavezniki in jugoslo-vanska vojna drama. V polemikah se skoraj vsi domači spori kon-Cavajo kot moralistične razprave. Poglejmo po-lemike Igor Mandič- Goran Babič, Jože Javor-šek - Teras Kermauner, Predrag Matvejevič -Igor Mandič, polemike okoli Grobnice za Borisa Davidoviča in tekočo razpravo o volitvah pred-sednika Zveze pisateljev Jugoslavije. Pretenciozno, megalomansko in tukaj ne-umestno bi bilo, če bi se vtikali še na druga področja ustvarjanja, a naj vsaj omenirp film in gledališče, kjer je omenjeni moralistični ton prav zares viden. In ne morem preskočiti še ne-kega področja, ki umetniško ni tako cenjeno -rock glasbe. Tako kaže, recimo, pesem »Južna Afrika 1985 (Jaču dapevam)« (iz albuma Rib-Ije čorbe »Osmi nervni zlom«) izrazit (verbalni) moralistični naboj in ni nič čudnega, fte je - s še tremi pesmimi s tega albuma - »na radiu Beograd poluradno prepovedana«, kot piše In-tervju 28/2/87. Naj jo skoraj v celoti citiram, kot ilustracijo tega moralističnega tona, ki sem o njem prej tako suho govoril. Večera je gotova, ima puno otrova Svijedemo splačine na različite načfne Napisali Ustave da mozak zaustave napisali zakone da se bolje zakfone Eno ide Istina dronjavo obučena grbava i mršava krvava, pretučena A ja ču da pevam, makar i podmuk/o Ja ču da pevam, kad puklo pa puklo Ja ču da pevam Radnici i radnice ne budite gladnice Uvek ima kolko treba govana i hleba Vojska vrši obrede u čast svoje pobede -Troše naše zarade da naprave parade Večera je gotova, ima puno otrova Svijedemo splačine na različite načine A ja ču da pevam... Riblja čorba seveda ni edina jugoslovanska rockovska skupina in tudi moraiizem ni tako (kot v teh stihih Bore Oordeviča) prežel večine njihovih pesmi. Toda mnogih ni obšel - naj omenim samo »Zenico-bfues«, ki svojčas tudi ni bila politično neoporečna. Ker se je moralizem tako razprostrl po av-torskih delih, ker na nekaterih področjih, po-sebno v satiri, celo prevladuje, si drznem reči, da ne moremo več govoriti o posameznih delih in avtorjih, temveč o celem uporniškem valu. Uradni domači ideologi in njihovi intelek-tualni hlapčki nam dan za dnem ponavljajo, da Partija pri nas ni v nikakršnem sporu z inteli-genco, niti politika s kulturo, temveč da se ti strani ustvarjalno, dialektično dopoljnjujeta. Kako naj potem imenujemo to široko uporniš-ko gibanje v kulturi in znanosti? Egerič se je tukaj metaforično vprašal, »če je čas za revolucijo«. Po tem kar sem bral, videl in slišal, odgovarjam, Ceprav me ni vprašal: mo-ralni upor intelektualcev je že tukaj; za revolu-cijo je potreben sram. Šele v tem kontekstu lahko dostojno oce-njujemo Petrovičev esej »Pomirimo prijatelje -sovražnikisopomirjeni*. Na zelo uspel način se je v njem skoraj skondenziral ta naboj številnih moralističnih artikulacij, avtor jih je izčrpal in dopolnil ter pri tem osvobodil nemajhen pro- ' stor ustvarjanja. Po njegovem »tovarišu Jaj-Čarju« bo treba pisati druga&e. In še nekaj je storil: veliko uspešneje kot Tempo s svojo izja-vo, da sedaj misli drugače, je Petrovič pritisnil na številne jutrišnje represivce: preden kakšne-ga človeka, ki mu je to edina domovina, progla-sijo za sovražnika dežele, se bodo tudi oni spomnili »tov. Jajčarja«. Dovolil si bom še, da postavim skupaj dva citata iz različnih časov. Esej »Pomirimoprijate-Ije-...« se takole končuje: »Če smo utišali to-liko prijateljev, bi bilo dobro kdaj pa kdaj utišati še kakšnega sovražnika. Spominjati se, da je iz-daja domovine luksuz, ki si ga lahko privošči le tisti, ki ima domovino vedno tam, kjer ima tudi čekovno knjižico.« 1832 pa je Vuk dejal v »Pismu knezu Milošu Obrenoviču: »Ne morem si dovoliti, da na kon-cu pisma ne bi omenil še enega važnega opravka Vaše Svetlosti, ki vam ga po mojem noben pravi Srb in pameten človek ne more odobriti - to, da ste nakupili vasi v Karavlaški. V preveliko sramoto, svojo in srbskega naroda, pa v radost vseh sovražnikov, ste javno poka-zali, da je po Vašem bolje in zanesljiveje biti v Karavlaški spahija kot v Srbiji knez, da se vi v Srbiji zadržujete le iz dneva v dan, da bi si na-brali čim več denarja, potem pa (..) zbežali v svoje vasi v tujini, če vam kaj ne bo povšeči.« - prihodnjič dalje -p.: SAMO RESNIK CO O C5» 05 cd • x a u* h-H fi« O-P «H» .c? » •dT c\i« ed n OJ • fi N • •H bO • > o O Q) • Z PP • «•¦¦ •» • *O»O • -rl-rt • o 3 ^H • tdO O fc • ^ : cO O • ¦«-3 ha • •h cd • Hfi M« .... m • >O^4 • cd -H cfl« > G C» Cti T) -H • Tj 0) 73 • N U O« I o ra I -h -d +» H cB tf -h -r-i o o cd k >o -a -d -h >o fiJ< »-3 e -P bO k -H > OH M « 0>D>Hc3 P. W O > t) -H O -d < O ^d M -rl rH N —rH >" C O -H > -O -H «O ^i R CU -P O O -HW OO • 4>Cf-i-H >Q- -=J i-< 00 t> cd >o (0 Ai-P O 0) O P»t-I © «J O flJKLJ 3 > 03 rt o e-< u c c5 -T3^( M 't/3 -< t, o O. • O -M O (0 ^ xi p< cd o o W •• H H !P • -OQ T-3 > L, xi O > *o E-i B aJ 3-H t> fl-H OpW a> fc ta H « ol 3 oS St» eiJ S LH Lw >NO Ofi!> t) -OT» > O U H U^l (S 1U Kt^-dCJ H M O M E i^ H Tt P SC 4 >j eh nJ O 55OO TfO OJ-HC 0. 6 -HP -H •5 h s :«s a> +> «j *h 3 q to n -tf 03C-tb> ^h0©rH«P>3O O o k/jo t) a <& to ooo P3P<»-3O J<^J-r3 O3> >ri OOO Q o :o « c^ 4 u« • op ooo O 20 «c8 ojo)«t-j GQOC U >x) ••• M OH > -O4* q H-9 0J +> 4> KNrHCO O -^>Mro 1-s cs>w»3» «P« ... X OODia « 73 eS }» O H W-H d -O »O ... o moRft 0 0) >;ajpQ)>o3.H 3o ... •< i»i«i<: fM -o u {-i -h tJ oj «> »o «' p. i-i -ri • . . > ro:.;o« G » CH>J>c334->oo td-d ... m tr.t-j a D, tJ-h-h-p^n-oo-cIJiS Crt ... hj (\, uj^_) (_j > c n -rt ao^cnej-oo-dd^ass; +»p ... ••,'t: C -sJ-H-d-ONC O>ON r-l •• p (»; njmo «< bi moaajiutiipj c)c a •ho «-o • ^ ;r> -< ;^ ^ >w m c! -H '_> |-5MMO»-3 PaBO) P,OrH(« tiN-HM -rl « «O>O»O f' < '.- O »-j t-5 M > 3 tf^ Q W O -W o X> G O-H UO O rt +» -H 0 -H rQ i. I'< M t-i < O O " O eS O tl O JQ 3 f-H -rl -»"iiH > «0 > Ht as td rt p< p, fc>o ••do^-d ca o-h oho :c :¦>•• ; ;n! ^3 f< < ««o o o > aj h o o © o -a © p pq 44 -< :o -h t) o k -h »u a m bj t< • • & u po o ^- ;r. > i-i m >-i cc. r-i bo :^ o. cofto«> bo-^-H P< ¦< << oj • i; so oa> z tc-o y-H O-HSdJ+JaJJiJTfO«« »-» OOt> O a 3 UO?iOBra>«3>N HC^h >O -H « Bi B S>p03 q^cj Ai -C) fl< O M > U tO TJ O > O U rt ^itJt-P O^h do-O O iH •-» -H -d O-H t> CTj 4>H W p< HH O f-ic r5CO O.10 Pa5 O.-H C»p« J3bO:3 •H-rl-P ^ a w u ui m -d o 0.-0 -oa>G eh^oo zem > /^ 3 C"T3t 1-3-0 o wqooj»! K/a-i;od o-rH e 3-riP q ftd k o o (< riL p-H od w m r. > 4> < i> t3 Pi d -p+>e DTJn ?c m h M o H-dP E ^ O«n(j>M)R h 0 OO0)*O C0l-5>O M t: d d p. h n m mo o s o d«H c« r^aH"3 55 j->too> > -n h>L>>^boc) tr"d P < b> -p >ta < n u o o • r: (3 k h n c -t-< x> c 3 O ^>3HHHHWCOi!3 MMf-l »J 13 > • < W C0 f^ X) >O q -H m ftiO« H "3OO>^ CT» K • • • • • HO5PH -c: lt^ u c > o.-h o ^a « o. o, o- C0 ON OJ lA - I cj I O I • -1 I O t> | ^4 O I O o o >u u n o r.-i I o ti u* ? l I s T5-J ^i 4JOrtc5-H t1X'.lJ GŠZr4 O t^ & "^c-T o d p. p -h C, C3 -0 O C G O "^O") t3«^O O-rlOO3C3 O-H-rl -rb-1 H ^ h tN n rj c « n o :2 ^. o n s t} p u « •H ' >TJ"J.JOO>T5(iOh Cfl-rf C O _ EM ? O i o I Jtjo i:;i,o aor! ohpai • c05-h 0 fitJ Oii O O O r dOHA o ti O 3 «O«-t H H O ^O • o-3 o g>h p u •H O T3»O •h o t« o") rt-rt c >-h n n 3 -ortod •= :5--j p r^- > r: U c- r.-h o-oo c lou >« c r» i 6-h q o 6 o •« oap o > cooo-rf ^H ^ a U a o H ^-o^-p aoii »o t! -3 o u:-ofl • J ptic^ rjp a q o r,58«"6o^a-boo3^"9-w8 o c;fo -h ih > o . 3-rt »rffiSH ¦¦>. O r: c; 5 -.-b q n : i C ••"3 > c^ O ij O O ^J -H <"J > 4J c-3 -P r O ti 3 •j-rl r, Pg^ I-....... o r ¦¦;.-'. P!'i o oivo ¦TS^' rj J.-I -oo: H p C ?:;0 S «C5 C^r^ fH -3 -rPO fi » W -H ^* Qrj O tl > Ciii c-t •>-« i» o < +>cStj a u K) 5 ti O€3 O N O OKJ U-4 O fl« O ds rt-o oo P5 a »or- oooo, 3< O = 4>C0« 0 SKldp1 o O O tJ q^R.q P*r4 d (h O s il t» d 3 O -P O O 3 /3 > +> ia | TŠ O d ^ ¦SJ^O: «y O'5OC . fi-r\ O I ».n q o ži •> >d»u-^H > o a O QH - - - ¦Hfl •H-P C "55 U Jo ou\** +* CI C-t O O"oo,o LDrq o Q p a o _ u OX>/^<\J *¦> »^fcc :i"oa > d OO>flh fOnS O J +s i^ 4> tDja O ti« yi *3 ^ n Q >^O >Oc3i> 0.0 d o u 3 nR _, _ J 43 C o okiOh Jo O t9 ofiop i o-h > e o o n o o q d >53 ij Xi o o c -,i o d • = a o o rjp3:ytr\ 1-3 " CirH U^ o d p o"-: • p, c> •• +> O O rl ns^ p-riM 0 o-h t-o-H o|r;l •»¦» i> o o '.i c; q »r1) o q o :«h c uK^ o o 0.^5- ;• o-h d L-^UOS ° o g ^^ ^----- 0 p, >i fl 3 ri O +> •O-O ¦'dflSP.oo CrfTt S O > >:; > O « O t3-O -ri O CH 'P4 = i? Q+? 9CO33 >O-rH o t) +> _a n 3 -p c o. os rljhhh^ o ujo-sMo UiJ O Cj >r-|>sj d Tj o X> ?<$ m o >o n o .. „ - ... . O -P Cl O ••-3X3 h ^! " Ot» to-d>o a a u e> !-• wij d o o o o d m > o o-o ^! o j< q d o u • q -rj tf\ *o aa,o n „ .. T3 d •H I Ol -H^ O ^3 C CJ "T3 o d-H d-H '•? c >. o _•»» « n d _ ,m > - - &___o u d n p _>r> u q jholo oSdnb r-l f: ,"J O C3C-»rH •.-3r) ^liOOw'J((OOO tl O^tH O p,! 0-M v^ +> 1-1 "3 n r-t Ch 'J +> >:3 ¦<^-' ^J +».14 > » K O-H) •Hrjbjjr^ 0 n p,-^ 3 0 3 xj n q cs. O > 4>M M1-3 o o o-oo u 4* -O > O U O C Sfi^3^§ o o o>« a u+>h o »3 o -H H 3 :i 3 q utJxi = t • ¦p«d H d d r* II ti +> I -H I I 3 1 V O t\ O O O CJ i-( d -H >O »-3 I I ^_, ^r\ • > 11 ?1 t! 4* ^3 '3 r-i d t-l d ^ ¦ ^ O-HL4 0OrH3«O O G «1 +> w 3 r-j 4> V:> O ~ "'s h ¦ ¦ *i r; «h » o t< o ti #-* o u o > ¦»' -h p LH 3 d •« I O t* O cf O -rt H -C) -H O 0 ? 1 U| til ^^TVVvV =H « n ei 1 j> 10 *-9 5 -S t^ a o rt o , *» *¦' J3 5C 8 2-*« II, ..V* ¦ '- ¦ ' -3 fl^a^rjfl^fi • «J tJ O O > » s~* O X 00 ' ' 5 ~ 3«fc '.:Vy ^3 f! "• ^2 O o K... i^ ¦»> » rj ti M -d -h a U o -P , ¦ a 3 ¦ ¦ ?*s -i>^ t-i o rt -p co m n u f-i -A ri o d h o • r < O : ; S - j. I *"!"¦ < -O r^ H O n ra O >3 M i-t O eJ +» H tJ C^ n ,-,1 ff ' - C 2 3 1 *=, I ^» • t» i-i H D. tJ O ^ ti r-< v^ -H O C O d > iH »« c: > i ! t & ! J ! |I !.V tl r-j f-1 -rl t-j ^ ."!» t-1 p, «0 r; O Ti < - -^ ! • ' • j .p^ 2 II O » y ;j n |J ,o tA cj o !5 -h -d ^ n o h , « ?. , x j I ! {' • sl, r: o o 4> d h • f« 10 ,-q h tf d o »u tj -h o m . i ¦ < • -s -> ¦ ,, . i"-! I]: -^a >a -h o o o ij tj .m ,o n -o ^> rn ; Š ; v 3 ! - i 1-2 j}! r. -i o o > 3 d trr r: > -.-3 > • o > o to r; o •: G t*2 ¦ 3 ' !?S 15: -^ .<•' 'M -^ 3 -rj r-l -.4 -J ^ rl o n~\ >-J U > O C rf -p O 1 « ^ 5 ! |ri ?j1 o q :: m fl fl > (* i o o o o o «0 n o | "¦ • 2 ¦ 5 ° U iSJ '¦ Pi rt rl +j c5 d > ?J -H o « -H d O o >-y § . 5 S 5 L ' x c J O O E< i) t) q O ,Vj !1 < T) •* -rt -H OJ M •^ • OUUO-riTZUon }J M c^wr:o3rHoooirtiHMdP«K^>Cvj-H- n K r-l O IJ -H K ^ M >^ LH fH O H > T3 ^ ^J ^ 'i O rt ::¦] rt -H rl hl fH H d rj ,., M rt o «i -p d fl h rj - u H sh • a » -u i^ .. cj i_i c; -^ m u 4J o p. -n -h -h « i-i o n o u u u f>j Jv< pJ d f» -rt Al «:; p ^> p^ J3 o o o M o t« -h rH o c ir\ o t« ri cj ri > x) o o o iJ 3 ^i p: N C3 4^> •'-3 X T3 O ¦< O < O »-) a o .i o '.3 > n o o ^ o fl a 1 s n n ci o o >4 o d -h o o u o u a :a C .'<"¦ -^ * .^: -h .'J rH ;¦, C fj H > -r-3 > jO u J3 fH L-4 >2 C-t > »^ r~i ^ - 3;ri:)i -0 - (\J 1>- CO c^ r-l u d .o o -p o cu lf> y. bt Mlenh6 Ribič, po2i*-"-^3lc.3 ^-^cc^'' (/Ur&V*^ -*:il0T» S-lJanič, «.-e.-9.-.t » C;:0 i M: -nastnvak ^a strir-i L1- O o o -c «•! CVJCO g« Cn60 >5^O f-1 t o » Sffi I O 9 Vl ofPropi ~3 t KO O fV a ? « i o a h «O J3 00 8) a » u u • O.O fO\4> rOJ4 « E-i • O O O Q P« tlKi I O O O fl-r« 3 O Or-J-tf H «O 3 fH > < O PihO xa i V4 o M M -© W f» •©« t« W -H -< O w +> o-h a W P« O M»J O ¦< e s- i^s "S h^ O 3 t 5 S 3a +» •h a 4> P.BJ o I « a n «a a< S,5 .§¦ •>". I 3 e aco •o > o a s o O O «0 «0 (3 Q t-ItH Ifvj 3 « o« *> >H U rrv j opiii a SOhOhOOOO N/3C0 «-H 4->-H 3 « = a w oj > *j • r ^4 «-H O O RlTv^r-l J4 U +*r-t OlT\-HiH P. • CO-O > O ©r-» O «9 O-H «0 »^"O ««0 0 • HL(M0 O • O 3* tO T?IJ uS a 3 o ¦¦h aj • -rt » r^lTN Cl "OiOflTlriS • U t) o >g« ohh o a tD BJ 3 = 03 tLbo F» U 0H > -t» t»3 • = a a d » co flv ® cn ^ ^ ® pq cr\ o O O hj-h a H M ®tH -rj+i O 3 •a-»->f» 3 o Ck O O-H O O M H 3 ¦o fl O «|> ft3o OOh +» O +> O B fltd Q 10 «>Oi-l .-r1«-C!r-l^ O3 IT\4>CJ M O - t> 4-> W 3 Q 3 H pt fl a>-9 o tojrf 0 _5tn « a p • ^t « p» >O »t< R H O h «J A' M 10 •HN ta «Vl •^ 0 . ._ M O «0 -H 00 rH J3 H jQ 3 » B O kO PC0 Q O C* P» O B P"O «3 a («lgQ«Jd Q SH+» p Scd q A f OH P.VD ^r OiH •H « KOrH •H -rt *> h ', T39D T3TD « «J-H I P« P.H « 3 tD^O 3Š •O «0 ID-H P 0 • 4> I O hH 3 4>H-H B fVr4» O o u o*o c o aj s> t-j n +> O 3 C W1>>1 - MOQ .M 4J-OTJ .. ., . P, p.t-3 u a -O • ? \¦' -r Pi4 flOH p, a u o p o ALJA TKAČEV EN FACE Ne maram intervjuvati. Hudo mi je, (e berem interv-juje, ki jih povzročajo nameščenke revije Jana, zagrizeno feministične in samopašno samozavestne /...odprla mi je v jutranji halji, pa vendar je bil n/en obraz svež in okusno naličen.../, v Nedeljskem dnevniku berem ne-kako takole /.. .ob tem sije šla Judita Zidarjeva z nežno kretnjo skozi čudovite plave lase, karje izražalo materin-skost in igravsko navdihnjenost obenem.../ in najbrž je zoprno, če te novinar povabi na kavo, pa ne veš, (e to pomeni, da si smeš naročit raje bel špricer, ker si kavo pil že v Kavi. Jezen nase, ker mi ni uspelo sestaviti utrganih vprašanj, sem si oprostil v pričakovanju tvojih odgovorov. Ne maram intervjujev. Kaj pa ti? Intervjuji naj kar bodo. Sama se ne pulim zanje, pa tudi odklonim jih ne. VČasih je ko-ristno, da se piše o gledališkem delavcu, ker s tem ves teater pridobi. Problemov, ki bi jih bilo treba rešit, seveda ne bo nihče re-šil - a nikoli ne veš, vsai ve se zanje. Pa tudi, zakaj bi se kilometri čiankov ukvarjali samo s tračkomercialo dinastije neštetih tujih ig-ralcev - zanimivo je izvedeti tudi kaj o slo-venskih igralcih, najbrž že. Če greš v slo-venski teater, gledaš, hvalabogu, samo naše Ijudi. Pred leti je bil dogodek videti pa-pačija Danila na Ijubljanski promenadi, z rožo v gumbnici in vsi so vedeli - to je slo-venski igralec. Ali pa Šaričevo, ki je stano-vala v Gradišču, ampak do Drame se je pe-Ijala v kočiji, kar je bilo res hecno, daljava povprečnega troskokaša. Take in podobne rožice se resnifino redko prebere ali sliši, mogoče na predavanjih prof. Marina na AGRFT. Včasih ni bilo intervjujev. No, o sebi govoriti me nikoli ni bilo strah, prav tako o teatru ne. Imela pa sem eno ali dve slabi izkušnji, pred kakšnimi dvajsetimi leti. Novinar me je kanček preformuliral in že je bil ogenj v strehi. Ljudje so me zmerjali - nekateri, ker sem jih mimogrede omenila, nekateri pa zato, ker jih sploh nisem, pa so najbrž mislili, da bi jih morala ... intervjuji naj kar bodo. A greva v Lutkovno gledališče Ijubljansko? Činči je odšel /podobno, a vendar drugaČe kot Jovanovič/ in zdi se, kot bi Moliere zapustil svojo skupino in dopustil raz-cvet medsebojnih zdrah Pulcinelle, Dottoreja, Pantallo-neja, Harlekina, Capettana in drugih. Če bi kdo mene vprašal, si edino ti dovolj močna za masivno v. d. krmilo lutkarske barke. In kaj ti porečeš k temu? Da se ti zdi narobe in da se s tabo ne stri-njam. Bilo je lepo mišljeno in želeno, da bi bil Cinči vfunkciji nekakšnega Moliera; a po dveh letih se je izkazalo, da je bilo temu ho-tenju nekaj napoti; kaj - o tem nimam poj-ma. Najbrž je to nekaj, kar visi v zraku in je v zvezi s teatri na sploh - Čas in razmere mu niso dale možnosti, da bi vzel vajeti v roke na način, ki si ga je želel on, igralci in lutkov-ni teater nasploh. Vršilca dolžnosti umetniškega vodje, Niko Pirjevec, v vsem podpiram, ker pozna lutkarsko barko in tamkajšnje probleme najbolje, kerje dala skoziprecej viharjev in bo izkušeno skrmarila zadevo rnimo vseh nevarnih čpri. Glede mene pa - premalo časa sem pri hiši. Lutkovno gledališče in živo gledališče sta zelo različni veji istega drevesa in žalostno je, kako za lutkarsko katedro že celo več-nost prosjačimo in še eno celo večnost bomo. Jugoslavija je edina socialistična dr-žava, ki nima niti ene lutkovne katedre /Z. Bourek poskuša vZagrebu/. Zato smo dve-ma članoma eksperimentalne lutkovne skupine LUFT omogočili štipendijo na vi-soki lutkovni šoli v Charlevillu in ju čez dve leti pričakujemo v svojih vrstah. Naše lut-karstvo izhaja :z velike tradicije, napaka pa je v tem, da je amaterizem cepljen s profe-sionalizmom, namesto da bi bil profesiona-lizem požlahtnjen z amaterizmom. Kljub temu je renome Ijubljanske lutkovne hiše velik po ysem svetu / gostovanja po Kitaj-ski, Braziliji, SZ, Franciji, Švici, Italiji, Poljski, Tuniziji in če nam bo sonce vzšlo, se obeta gostovanje v deželo vzahajočega sonca /. Zelo me zanima, kako gledaš na režiserje, predvsem mlade. Desetkrat več izkušenj imaš, precej starejša si kot oni, pa od marsikaterega bolje zgledaš. Spomnim se, kako si pred nekaj leti hodila na classe h Kseniji Hri-bar in obladovala tehniko Marte Graham enako uspeš-no kot plesalke-mladičke. To mimogrede. Kaj torej me-niš o antiigralskih Scipionih, o gledališkem šolanju v tu-jini, imaš tudi sama režiserska hotenja /kolikor vem, ti je mlada kolegica iz lutkovne garderobe prinesla tekst, ki si ga bila pripravljena režirati/? za skok, pa že v prvem zaletu - zato cepne-jo v lužo. Za vrhunsko gledališko predstavo je gotovo treba presegat samega sebe, ampak, če hočeš preseč še to, da hočeš preseč samega sebe-je pa že preveč. Nuj-no za gledališki razvoj mladega režiserja je, da se gledališko čimveč izobražuje v tujini. Zelo pomembne se mi zdijo tudi številne in resne asistence pri različnih režiserjih /ne le formalne, kjer asistent kuha kavo ali spe-nja režijske knjige/, ampak raziskovalne asistence, pri katerih ves čas srkaš in se Preveč sem igralka, da bi čutila močnejšo potrebo po režiranju, čeprav me včasih za-srbijo prsti. Bila bi najbrž povprečen režiser /he, he, žalim režiserje nasploh/. Sposobna bi bila naredit predstavo zgolj z igralskimi kreacijami, ne pa kot globalnodelo, ki bi od-mevalo v gledališkem prostoru. Glede Krsta pod Triglavom - v gledali-šču nimam rada reči, ki so^kontra igralcu, pa konec. To, kar počne Živadinov, bi si predstavljala v znanstveno fantastični fan-taziji za prihodnost /6e razmišljam parapsi-hološko in uporabim termin materializacije, kar najpreprostejše pomeni, da znaš tako močno uporabljat in koncentrirat svojo energijo^da \z niča narediš papriko/. Želim si, da bi Zivadinov znal materializirati pred-stavo zgolj s svojo energijo in s tem napra-vil podobo v gibanju /brezigralcev, scenog-rafov itd./, ne pa manipuliral z dresiranimi zivalcami. V tem primeru bi bučno ploskala, ker mislim, da bi mi bila predstava všeč. Ali pa Nada Kokotovič, ki si je v dve uri trajajoči koreodrami Zgodba iz Saygona omislila oder kot ribnik. Zakaj namesto igralcev ni uporabila raje ribic? Eno uro pozačetku po-stane nemogoče gledat igro, saj razmišljaš 0 P'Jucnicah, ki sledijo akvarijskim predsta-vam m sočutno spremljaš igralčevo preob-ieko v suho oblačilo zgolj zato, da je čez ne-^aj trenutkov zopet ves moker. Prepričana sem, da se da najlepše reči delat z najmanj ^oKantnimi sredstvi oziroma z najbolj po-sten,mi sredstvi /znanje, garanje, gledališ-Ka inventivnost/. Nekateri mladi režiserji pa nocejo skočit v višino, ko še niso strenirani r——----------- učiš na tujih napakah; če bi se moral učiti samo na svojih napakah, bi padel v preglo-boko godljo, kar bi bilo za mladega ustvar-jalca najbrž usodno. DamirZlatar Frey se je kot koreograf pri Korunu, Pipanu in drugih režiserjih (nekakšen nepoklican asistent) naučil delati z igralci kot režiser. Da gre ekonomski sistem k vragu, je itak jasno - kako pa vidiš prihodnost našega gledališča ? Vsi si želimo vrnitve igralske energije. Ampak, če se bo svet tako pokvaril, da ne bo mogoČe živeti brez šokov, da bo princip mamilo na mamilo postal način življenja ... živeti od vse močnejših umetnih dražljajev - to pomeni, da sem jaz za v penzijo. Ce pa se svet ne bo popolnoma pokvaril, če bodo Ijudje še sposobni živet od zraka, ne od mamil, bo teater šokantnosti počasi izgubljal gledalce in jih izgubil /tudi zaradi naraščajoče revščine marsikdo težko odšte-je toliko in toliko denarjevza teater, kermora jesti tudi žgance in če bo enkrat dobil nekaj, kar ne bo želel. ne bo segel še enkrat v žep/. Ko sem te pred nekaj dnevi zagledal na stopnišču akademije, je nekaj potihem reklo hvala bogu. Igralska izkušnja je tista najbolj iskana in prava učiteljica, do ne-davnega na akademiji skoraj neznana. Na določeni stopnji dela se pojavi pri igralcu blokada, ki je ne prebije nobena teorija, ampak zgolj izkušnja. Tvoja predhodnica Majda Grbac je po enem letu kljub temeljiti pripravi in zastavitvi predmeta Tehnika govora šolo zapustila. Ne vem zakaj; vem pa, da so bili študentje poredni in so pre-cej špricali. Že pred petimi leti naj bi začela poučevati na akademiji, habilitacija je bila opravljena - potem pa se je akademija začela spremi-njati, iz vsega skupaj ni bilo nič, habilitacija je potekla in jo bo treba spet obnoviti. Letos so me zopet poklicali in sem sprejela, pred-vsem zato, ker me govor in jezik blazno za-nimata. Odkar sem se odločila za igralski poklic, so me te reči najbolj rajcale in vese-lile, tako da sem se dokopala do višje go-vorne stopnje in me uvrščajo med dobro govoreče slovenske igralce - in to ne le z garanjem, ampak predvsem zato, ker me ta reč tako.silno veseli. Študente bi tudi rada prepričala, da ne ponavljajo mc)jih napak in da je garat za teater lahko tudi prijetno. Manjkaš mi v SMG, čeprav te nikoli nisem videl igrat v tem gledališču. Nekako sodiš v svojevrsten ambient spodnje dvorane. V SMG sem bila 20 let. Možnosti sem imela lepe, izkoristila sem jih in dovolj do- bro delala vloge. Po 20 letih je prišel teater v krizo in kot odrasla ženska bi hotela igrat kaj drugega, zato sem šla za eno leto v svo-bodo. Bilo je krasno, a kaj, ko se je pojavila tista pošast, kako se ji že reče - stabilizacija in me pričela gnati nazaj v redno službo. Takrat sem izdelala predlog za krasno uto-pijo, o tem, kakšen super teater bi lahko imeli Slovenci, če bi igralci krožili od teatra do teatra v svobodnem poklicu. To je seveda nemogoče, ker manjka prave gledališke organizacije, take, ki bi združe-vala sposobnost desetih najboljših mana-gerjev \z celega sveta. To bi pomenilo točno načrtovati repertoar za več let naprej in do-pustiti sem in tja /karje utopija vseh utopij/ čas enega leta za študij določene predsta-ve. Pri nas igralci pač štepajo in štepajo predstave kot po voznem redu /kiie dosti točnejši in gostejši od železniškega/. Do iz-jemnega gledališklega dosežka pride s ta-kim delom le slučajno. Malo grdo je, ker me po eni sezoni odsot-nosti SMG ni več hotelo /ali pa moglo?/ vzeti nazaj v svoje varno okrilje institucije, čeprav je pošast stabilizacija že grabila po meni. Kruh je bilo možno plačevati samo z rednim OD in danes sem srečna. da sem pristala pod gradom, pri lutkah. Cudno se sliši, toda hvaležna sem vsem, ki me niso hoteli vzeti, tako da sem zdaj tu, kjer sem, vsak dan rajši. Prepričana sem, da se bodo vremena lutkovnemu teatru kmalu spet močno zjasnila. Kaj pa si misliš, če si misliš, o aidsu, ki baje najraje na* pada umetnike, še posebej pa mu gredo v slast gleda-liščniki? Na neumno vprašanje odgovori kakor hofieš. Najbolj neumno je to, da me sploh ne vznemirja. Če je res bolezen stoletja, se je od sile neumno vznemirjati prej, preden te zahakla. Mislim, da je vsa reč preveč napih-njena. Ne spadam v nobeno rizično skupi-no, pa tudi (ne bi se šla moralista) promis-kuitete nimam rada, človek je po mojem za kaj več narejen, kot za fuk. Tisti, ki fukajo vsevprek, pa naj pozorno preberejo vse o bolezni, da bodo vedeli, kaj je to in se naučili čimbolj varno f ukat- če že je to f ukaška bo-lezen. Te dni ogromno delaš, najbrž tak tempo pošteno \z-črpava /odigrana predstava je enaka 10 orgazmom za-povrstjo, 10 tonam premetanega premoga, 10 dnem življenja - to ni rekel Z. Rogoz, 10 kapljicam srčne krvi itd./. A sploh kaj spiš? Spim z avtogenim treningom 4,5 ure v povprečju (6 naj bi jih spala, včasih jih, vča-sih ne). Delam pa res precej, dye lutkovni predstavi, eno v koreodrami, ki jo pčma-gam tudi vodit /to je delo 5 Ijudi), zdaj pa še akademija, kjer sem predavatelj začet- V kufru. Za časa tolminskih potresov sem premišljevala, kaj bi bilo vredno rešit iz stanovanja. Ugotovila sem, da zgolj svoje dnevnike in še zdaj so lepo spravljeni v kov-čku. Iz dnevnikov sem črpata snov za vse svoje literarno delo, za prvo objavljeno pro-zo Pisma iz Mojotoka, za Jacero in kakšnih 100 tipkanih strani najnovejšega. Sicer pa nimam časa, teatrsko delo te zahteva cele-ga in ti ne pusti, da bi se ukvarjal s pisa-njem. Pisatelj mora najmanj 5 ur na dan nik - zato bom prvo leto morala najbrž de-lati precej več, kakor drugi pedagogi. Nedavno sva delala predstavo skupaj. Ždel sem v kotu odra in pol ure poskušal dorimati dva songa, ker sta bila prekratka. Slučajnoje prišla mimo Alja Tkačev in - a piece of cake - kaj ta vrabec babji vse ne zna, se je hudoval /nase/ tisti, ki je bil tedaj tam pafi poklican za pesniti. Kje so tvoje literame ambicije? redno in pridno škripat, če ne ni nič. Začela sem pisat na morju, vstala ob štirih in pisala do osmih, doma pa sem si vikende organi-zirala takole - v soboto ob dveh popoldan sem začela pisat, v nedeljo ob dveh popol-dan sem nehala, potem pa spala do pone-deljka. To je bil edini način, da sem napisa-la, kar sem napisala. A rečeva besedo o kritiki? Marinka Šternova se je nekoL pohudovala na mlade kritike, ki so v teatru bore malo ali raje nič skoz dali, pišejo pa megalomanske kri-tike, jajčka kokljam o kakovosti zrnja predavajo. Z njo se popolnoma strinjam - a vendar se s pisunstvom take vr-ste veselo ukvarjam. To pa zatsgadelj, ker verjamem v bogato raznovrstnost kritike kot take. Želel bi, da bi se izoblikovJl poseben kritiški zbomik formata gledališke-ga lista, kjer bi vsaj 30 najrazličnejših gledalcev razmiš-Ijalo o vsaki predstavi, na način- od najbolj strokovnega do najbolj pesniško-asociacijskega. Teatrski akt je tako minljiv, da ostane kot pričujoč zgodovinski dokument samo kriti-ka. Zato mora biti kritika /tista najbolj urad-na kritika/ res strokovna, objektivna in ko-likor je mogoče temeljita. Ne literarna, am-pak teatrska, naj ne bi v 5 stolpcih naklada-la, kaj je hotel avtor povedati /to vidi vsak idiot/, ampak bi izčrpno poročala o tem, kaj se je dalo na odru videt in kaj so ustvarjalci ustvarili. Ponavadi /v vseh časih in krajih/ so kritiki neizživeti in folirani gledališčniki. Ker bi radi bili režiserji, dramatiki, igralci, pa ne morejo biti - postanejo kritiki. To sicer ne velja za vse, hkrati pa tudi ni nič hudega, naj le postanejo kritiki in skušajo visoko stopnjo z znanjem in preudarnostjo doseči na področju kritike. Najhujše je, kadar so-delujejo kritiki pri kakršnihkoli zakulisnih in- trigah, kar se izraža v kritiki - to je zločin, kajti, vsa reč ostaja v analih, iz katerih do-bijo kasnejše generacije informacijo o delo-vanju svojega naroda; le-ta pa je zaradi kri-tike izkrivljena ali celo lažna. Vsi ostali kri-tikantji /če so pismeni in pišejo odkritosrč-no/ naj pišejb. Naj pišejo, kako vidi vso stvargledalec, naj pišejo na kakršenkoli na-čin - tudi y takem šavju se marsikdaj najde zrno resnice. Seveda pa niti kritik, niti kriti-kaster ne smeta pozabiti na občinstvo, ki še ni zrelo za lastno presojo, ampak sveto ver-jame vsemu, kar se napiše. Ne delati Škode niti občinstvu, niti teatru. Pa še nekaj- kljub kritikovi neizmemi žolčnosti in odklonilno-sti do predstave, lahko kritika koristi teatru in občinstvu. Naj najde tako inventiven na-čin pljuvanja po predstavi, da sprovocira bralce v tolikšni meri, da si zaželijo svinja-rijo predstave občutiti na lastni koži. Tako bo volk sit, koza cela, kmet zadovoljen, kasa polna. Pa še sebi bo kritikaster koristil, ker bo navadil Ijudi na svoje ime in postal slaven. V pavzi med razmišljanjem, kaj bi te vprašal, sem vprašal študenta AGRFT, igralca Mižija Ekarta, če bi te on kaj vprašal. Ker je pri prof. Cavazz pravkar začel spoznavati metodo Stanislavskega, je takoj navdušeno vprašal: »Po kakšni metodi in kako pripravljaš svojo vlo-go?« Brskam po sebi. Ker je igralec sam sebi inštrument, mora iz sebe znati stvari izbr-skat; in v vsakem človeku se skriva popol-noma vse, od svetnika do hudiča, ves raz-pon čustev in občutij. Če si izkušnjo občutil na lastni koži, ali pa si jo samo predstavljaš, vtemnibistvenerazlike-pomembnoje, da si resnicoljuben, da iščeš resnico v sebi in v svetu. Metode pa, vsaka zase in vse skupaj so dobre - s tem, da najdeš tisto, ki je naj-bolj po tvoji meri skrojena. Pa še nekaj je. Od vsega začetka bi moral igralec (bilo bi krasno, če tudi vsak Človek) odmetavat strahove, barijere in predsodke od sebe. Predvsem pamora igralec tvegat. Ko sem bil še mulc, sem vsak dan ob osmih zvečer letel gledat film v Viteško dvorano Križank, takrat mlaj-šo sestro Kinoteke. To sceno, meni tako Ijubo, so že zdavnaj uničili; takrat pa - če nisem dobil vsakovečeme doze filmske iluzije v možgane, nisem mogel zaspati. Tako je enkrat film odpadel, ker je bila najavljena gleda-liška monodrama. Noter sem šel iz same jeze oz. z upa-njem, da bo pubiika preprečila odrsko dogajanje, da bodo pogasili luči, nagnali igralca in pričeli slednjič pred-vajati film. Ampak, v trenutku me je stvar popolnoma navdušila. Moja prva gledališka predstava, če ne štejem lutk. Prvi stik z živim igralcem. Tvoja Jacera. Naslednji dan sem hitel vprašat Javorška, ki stanuje dve hiši na-prej, če te pozna. Seveda te je poznal in mi eno uroo tebi govoril in seveda sem vse pozabil, ker je bilo to kakšnih 10, 12 let nazaj. Jacera, ja, takrat enkrat Jacera je bil he-cen poskus. Hotela sem samo sebe preiz-kusit kot igralko, ki oblikuje samo sebe. To je bilo v času mode monodram; namesto da bi vzela kakšno tujo, sem združila svojo igro z literarnimi ambicijami. Ker ne bereš časopisov, ne gledaš televizije in ne po-slušaš radia, najbrž sploh ne veš, hvala bogu, kaj je to Agrokomerc in lahko v miru končava. Ob koncu naj pri-znam bralcem /glede na prvo vprašanje mepeče vest/, da sva pila kavo in kadila cigarete. se ne nadaljuje, spogledoval se je in kramljal MAKAR ČUDRA PTIČKE SO ČIVKALE, JEZA PA JE RASLA V začetku meseca kimavca so se pričele dogajati v pasaži MGL čudne reči. Kar na-enkrat so se od nekod pojavili delavci z lestvami, brisalci vitrin, okraševalci vitrin, čistilci stropov; bife pasaže oz. okrepčeval-nica tehnične službe je samevala - kakšna nenadna praznina; tisti redki jutranje-dopoldanski pivci pa so sedeli kot na trnih. Zdaj, zdaj jih bo kdo ozmerjal, da so lenuhi ali pa jim bo padla neonska svetilka narav-nost v juho oz. encijan. < Vitrine je počasi polnila samoreklama, fotografije, plakati, vitrinske slike z razstave so bahato pričale, da so minili časi, ko so smeli Glejevci, SMG, pa še kdo okrasiti svoj odmerjeni kotiček. Sejem je bil živ, študen-tke s Pedagoške akademije so pridno čaka-le v vrsti na svoj abonma, nad vsem vrve-žem pa se je blagohotno smehljal in nadzi-ral otvoritvena dela novi starosta MGL in Teleksov gledališki dopisnik Tone Partljič. Ko jo bilo pravvse pripravljenoje razprostrl roke in na tisoče golobov, kalinov, jerebic, vrabcev in drugih ptičev je svečano otvorilo novo sezono MGL. 0, The Birds, o, musical, o, Hitchcock, o ptičja farma, o, ujetega gledalca tožba, hoj hej, hoj hej, kaj bo pa zdej. Ze Josip Vidmar je čudovito spretno razdelil literaturo na li-riko, epiko in dramatiko - torej jL pesnik najbolj pesnik, dramatik pa drama^jk, radij-ska igra je radijska igra in radijska igra Mi-lana Jesiha Ptiči\e odiična radijska igra, a zelo slaba drama. Vse se bo sukalo okoli edine reči, ki jo zamerim zadnje čase precej plodni režiserki Barbari Hieng-to, da je od-prla poštarju, še preden je sploh pozvonil in podpisala sprejemnico za radijsko igro. Tekst sem prebral temeljito, pa niti enega koščka nisem našel, ki bi se na odru dogajal zanimiveje, kakor v radijskem mediju. Kaj za vgata so šli teater delati iz radijske igre, mi je ves čas tolklo v glavi, mar bi jo odku-pila Viba, kjer smo že vsega hudega nava-jeni. Radijska igra dolge monologe prenese, kakor staro vino in mesto med oblaki si v domišljiji tako krasno predstavljaš, na odru pa ga zgolj okrasna funkcija kletke zace-mentira na pdden, pa amen. Ena laž rodi drugo in vsa reč se seveda geometrijsko širi, vse več nedolžnih pade in kot bi mignil so si pridelali bodečo nežo, odrsko limono, kaktus in črno piko avtor glasbe, koreograf, kostumograf in scenograf. Kostumi so spo-minjali na bohotne, pisane rože, v katerih peclje streljaš pred streliščnim vagončkom v luna parku in dobiš z uspešnim strelom tako rožo za v gumbnico, ampak s simpa-tično šminko na indijanski način ni bilo to prav nič hudega. Letale oz. plesale oz. po-skakovale, skratka gibale so se ptičke pre-cej čudno [zanimivozanimiveso bile vprizo-ru puljenja perja). Ce bi se z otroki v vrtcu dogovorili, da bodo oponašali ptiče, bi opo-našali ptiče in tovarišice, še najbolj pa otro-ci sami bi bili zadovoljni. Na odru ugledne gledališke hiše bi si pa človek želel malo oči popasti na eni najlepših iluzij - iluziji zrač-nega prostranstva, kar pa je hudičevo težko in tako pobožni želji bi težko ustregli tudi številni tehnično precej bolj založeni ev-ropski teatri. To dejstvo je zašilo scenografijo, ki bi jo tudi kanvasi, tarzanovske lijane v obliki vrvi, natančno skoreografirani (sicer zanimivi) senčni obrisi igralcev ali dvignjeni prakti-kabli težko dvignili v zrak. Z roko na organu srce je treba priznati, da bi igralci najbrž ne opravili avdicije za Broadwayski musical s podobno tematiko, čeprav so začuda do zadnjega opravili svojo nalogo s temeljito §rofesionalnostjo, 06 mladih Vidmarjeve in tafeta, do starih mačkov Markovčiča in Simčiča. Zdaj pa o muziki. Vsakič, ko se pojavi glasbeni vložek, skrpan iz čudnih variacij na simf. Usode, Malo nočno glasbo. Posmrtni marš ipd. je pomenil mrzel tuš za vročičnega in že itak od pljučnice bolnega človeka. Glasba je pri-hajela iz hreščečih zvočnikov, pa tudi mik-rofon je škripal, kakor na osnovnošolski proslavi za 29. november. Play back pa itak žali človekovo dostojanstvo. Vse skupaj s petjem se je slišalo, kakor dodatna pevska vaja za tiste, ki so pevsko šibkejši. Užaljeni, ker so šli ostali domov, nalašč tu in tam usekajo mimo. Najbolj zoprna zadeva zame osebno pa je pomenila prisotnost moje nekdanje, priljubljene profesorice klavirja in harmonike na predstavi. Vselej, ko so se pojavili kriki mučenega klavirja, sam se po-čutil blazno krivega, pbdobno, kot če bi gle-dal hard porniče skupaj s starši in starimi starši pri štirinajstih letih. Nepotrpežljiva premierska publika je pri-čela godrnjaje odhajati in ustrašil sem se že, da bom ostal sam z dr. Inkretom v dvo-rani, kar bi on vsekakor opazil in si ustvaril slabo mnenje o meni. Da je bil strah neute-meljen, se je izkazalo precej naglo, dogaja-nje je postajaio zanimivejše, kakor trmast cvet, ki se proti koncu dneva le prične raz-pirati, ampak zgolj zato, da postanejo Ijubi-telji cvetja žalostni, da se ni odprl že zjutraj. Izvirni greh radijske igre pa žaLostaja, če-prav ga je inventivno in zagotovo garaško krščevanje ravno zaradi intenzivnosti delo-vanja uspelo premodulirati v gledališče, sem ter tja. Zato ne odstopam od papagaj-skega ponavljanja, da je tragičen v komediji Ptiči ukaz generalštaba, ki je zmotno lansi-ral projektil z radijsko igro na oder, tam po-vzročil katastrofo in naredil silo mnogim Ijudem, s tem, da So morali sami delati silo naprej. Torej; v drugem delu predstave so igral-cem šele pričela rasti krila in res je škoda, da prizor pukanja kril oz. peruti.fanatičnega skubljenja ni nadgrajen do vrhunca. Z mo-dernimi teksti je vrag, z njihovo postavitvijo še večji, z nakano biti komični oz. komedija, pa največji. Komedija zahteva jasno izčrta-ne odnose med liki in dramatske domislice - radijski igri pa je lahko dovolj bogato me-taforizirano besedilo, nabito s figurami in zgolj literarnimi domislicami, ki jih z zaprti-mi očmi najslastnejše použiješ, dočim jo na oder lahko postaviš stereo ali kvadro, pa ne bo več, kot je. Komedija je prav erotično de-likatna - uspe, ali pa ne uspe. Komični vrh je predstava nedvomno do-segla z monologom kalina, pa tudi na tej in oni strani vrha je prhutalo dobro. Med pub-liko se je celo bliskovito razširila efektna dimna zavesa in pognala v kašelj (za kazen) tiste, ki se vedno v prve vrste rinejo. Tisti drugi, ki so odšli, pa so vsekakor zamudili obilo raznovrstne zabave - namreč, ko so se razkadili mučni glasbeni vložki začetka in se je dalo spet dihat, se je migracija pub-like iz teatra y gostjlne ali pred TV po-polnoma ustavila. Ob čitanju gledališkega lista prejme bra-lec zanimivo informacijo - predstavo sta lektorsko pripravili dve bitji. To dejstvo sem skušal hipotetično analizirati z glavnim pro-blemom - zakaj? 1. Ena lektorica se je ukvarjala samo z Markovčičem? 2. Obe lektorici sta predložili pisne in ust-ne dokaze, da sta dolgoletni spremljevalki in oboževalki Jesihovega ustvarjalnega dela in da bi bil kulturni zločin katerikoli iz-med njiju odreči tako enkratno priložnost? 3. Kakor je Don Juan spretno zaposlil Šarloto in Maturino hkrati, tako je Tone Partljič z abdičevsko velikopoteznostjo od-prl dve delovni mesti tam, kjer je ponavadi predviden en človek? 0 tem naj razmisli vsak posebej, pred sa-mim koncem spisa pa je treba izreči tolažil-no besedo tudi za tistega, ki je navdušeno (ob,branju radijske igre, teksta, ki bi se ga ne sramoval podpisati v našem času eden največjih, Fran Milčinski, če bi mož še živel) sestavil ekspresno pošiljko za Barbaro Hieng in jo nemudoma odnesel na pošto. Kaj s6 je dogajalo potem, pa pomeni že sklenjen krog in nazadnje se izkaže, da ni nihče kriv, kakor se za našo deželo spodobi. Tako pozivam vse abonente, naj si vplača-no predstavo Ptiči vsekakor ogledajo. Ob samem koncu pa še tole. V najugled-nejšem slovenskem dnevniku sem zasledil neposredno po premieri prav te predstave, da je nagico, ki nastopa ob koncu v vlogi Bazilije, staknil na Študentskem servisu sam Tone Partljič. Tako z žalostjo v srcu ugotavljam, da prej omenjeni hadaljuje po-litiko nezadovoljstva z določenimi organi študentov AGRFT in z mirno vestjo ponuja gledališki kruh amaterjem. MAKAR ČUDRA GO - GO Od začetka oktobra, vsaj za tiste, ki so napolnili veliko, trikrat pa tudi srednjo dvo-rano Cankarjevega doma, pa zaradi Mic-haela Clarka andCompany in Dostojevskega v režiji Andreja Wajde že ob koncu septem-bra, se je v Ljubljani dogajalo kar nekaj stvari. Prve premiere, prve porazne kritike (Ptiči, še bolj Klečev Dr. Roman), prvi za-pleti okoli uprizoritev, bojda zaradi slabe kvalitete besedil (Otrok, družina, družba Alenke Goljevšček) ali spornosti režiserjev in uveljavljanja pravic dedičev (Strniševi Ljudožerci v Novi Gorici, v Ljubljani pa predvsem vroči odmevi v pismih bralcev). Intervju z Alešem Debeljakom, bivšim glavnim urednikom zmeraj manj enotne tri-delne literarno-esejistično-razpravaške re-vije Problemi, nestrpni odmevi na intervju, ponovni odgovori in zahteve po dokončni razdelitvi na tri samostojne revije. Spet za-plet ob problemu uporabe srbohrvaškega jezika y slovenski reviji. Govorice o ukinitvi Mladininih Mladih pot, ki že dalj časa ne funkcionirajo več kot pomembna priloga, zamenjavi z novo, žanrsko prilogo, ki naj bi vključevala tudi slovenske žanrske tekste, če ti seveda sploh kje obstajajo? Novi glav-ni urednik Mladine, bivši odgovomi Tribu-ne Robert Botteri, končno izvoljen po tem, ko se predsedstvo RK ZSMS večkrat ni moglo zbrati v zadostnem številu. Politični piknik v Zajčji dobravi, slovenska varianta Hyde Parka, kjer pa zaenkrat še ni pridigarjev, literatov in gledaliških igralcev. Nesrečni (3. videofestival v Valvasorjevem podhodu Cankarjevega doma, ki naj bi bil eksperimentiranje z novimi prostori, pa se ni izkazal. Poljski filmi v CO-ju, zanimiva, ampak preveč patinasta bera: Wajda, Za-nussi, Barbara Sass,JerzyKayalerowicz. Fil-mi, namesto katerih bi raje videli kaj novej-šega. In potem velika atrakcija. Revija sve-tovne mode oblikovanja pričesk v izvedbi Vidal Sassoona iz Londona. Dogodek, ki se je zdel vreden ogleda frizerjem iz vse Ju-goslavije in za katerega so bili pripravljeni žrtvovati nekaj starih milijonov. Seveda v razprodani veliki dvorani Cankarjevega doma. Precej filmov v Ijubljanskih kinema-tografih - razvpita Betty Blue, manj raz-vpit, a neprimerno boljši Bessonov Sub-way, ki je v Ljubljano hodil res predolgo, Leanova Pot v Indijo, dobro narejen film, problematičen zaradi žanra, ki mu pripada in je že precej off. Še zmeraj ni Platoona, v kinčteki pa smo poleg musiclov lahko videli tudi Valentina Kena Russela. Šentjakob-sko gledališče ne bi bilo to, kar je^če ne bi uprizorilo nič manj kot kriminalke Zeljka Ko-zinca z več kot zanimivim, precej sloven-skim naslovom Tepeni inšpektor. In seve-da knjige, zmeraj manj dostopne, ampak še vedno vztrajno izhajajo: prvi roman Andreja zlatn/ka Plamenice in solze, vroča Ob kre-su komunizma Jerneja Vilfana pri založbi ^eniks, klasični roman Clauda Simona, rlandrijska cesta - to sicer ni ravno zelo Derljiv avtor, pri nas pa ga končno prevaja-mo, ker je dobil Nobelovo nagrado in se zato pač spodobi. In seveda Šeksov Onev-nik v Krtu. In kaj tam do srede novembra. V bistvu precej zanimivih stvari: Najprej Jesenska fitmska šola od 2. do 7. novembra. Tema: film osemdesetih let in temi primerne pro-jekcije filmov, ki jih je treba videti: Nebo nad Berlinom Wima Wendersa. Bolj čud-no kot raj JimaJarmusha, Zoo Petra Green-waya, Okužena kri Leosa Caraxa itd. Skrat-ka, vsaj po napovedih pravi dogodek jeseni. Cankarjev dom poleg tega pripravlja tudi serijo novih prireditev, zvočno gledališče, ki naj bi z radia preneslo zvrst radijskih iger tudi v kultumo središče, v okroglo dvorano, kjer bodo tisti, ki so preživeli kritike Jesiho-vih Ptičev v Mestnem gledahšču lahko po-slušali njegovo radijsko igro Šezmeraj pti-či v režiji Rosande Sajko. Poleg iger Ljub-Ijanskega radia naj bi letos poslušali v CD-ju tudi eno iger Radia študent, to pa ob zanimivem in vročem terminu, se pravi okoli dneva mladosti. Bomo videli, kaj se pripravlja! 12. novembra bo spet v CD-ju koncert Miladoyke Youneed, ki ga je seveda spet treba videti in slišati. Publika pa seve-da niti približno ne bo ista kot na koncertu Štuliča in Azre, ki je že mimo. Kinoteka do konca meseca ponuja en adut: Damo iz Sanghaja, režija Orson Welles, v glavnih vlogah pa nihče drug kot Rita Hayworth in Orson Welles. Tisti, ki se še niso naveličali špageti veteranov, bodo za vikend lahko gledali Reko dolarjev Carla Lizzanija, ki ga v kinotečnem listu označujejo kot enega najboljših in najsurovejših vesternov 60-tih let. Skratka dovoljjcrvi in trupel za en večer. 0 tem, katere knjige bodo kmalu izšle, za-enkrat samo ugibamo, premiere v gledali-ščih pa se bodo vrstile ena za drugo, kljub zapletom z Ljudožerci in odstopu Jovano-viča. Razstav je v Ljubljani toliko ali malo manj kot likovnih razstavišč, videli ste ali boste lahko videli tudi Svetovne mojstre moderne umetnosti izjugoslovanskih zbirk v Narodni in Deset+ deset, razstavo sloven-skih in hrvaških likovnih umetnikovv Mest-ni galeriji. In še nekaj: Nurejeva kljub Mic-haelu Clarku še zmeraj ne bo v Ljubljano. Razlogi še niso znani. Prav tako iz neznanih razlogov je odšel na študijsko izpopolnjeva-nje naš urednik Pornolaborja, ki tako zara-di odsotnosti ni mogel kot časni gost pri-sostvovati prvi projekciji mehkega in trde-ga porno sporeda, ki so ga po kot posledico njegove in naše vztrajne Borbe za uveljavi-tev mehke in trde pornografije na Sloven-skem, začeli predvajati v kinu Sloga. T.T. LJUBLJANA NI ZA NIKOGAR V bistvu je tistim, ki pišejo o Londonu, Parizu, Berlinu, Moskvi, mogoče tudi Bu-dimpešti in Pragi, res zelo lahko. Namreč, ko pišejo o t. i. družabnem življenju (če si iz-posodimo del naslova iz knjige Damjana Ovsca o življenju y Ljubljani med obema vojnama), lahko iz skoraj nepregledne množice različnih zabav in dolgočasij, ki jih ponuja neko mesto, izberejo tiste, ki so v skladu z njihovimi lastnimi, predvsem pa v skladu s potrebami njihovih bralcev. V Ljubljani o izbiri skoraj ne bi mogli govoriti, to pa iz preprostega razloga, ker razen sicer zanimivih kulturnih in zgodovinskih zname-nitosti, se pravi predvsem nostalgično neobnovljenih stavb in nekaj muzejev, nad lahko ob pijači in jedači obujajo spomine na čase, ko se je v Ljubljani še hodilo v sicer po vojni ne ravno priljubljene dunajske kavar-ne. Ampak obujanje spominov je kljub vse-mu precej nerodna zadeva, še posebej za tiste pod šestdeset let, ki takih spominov ne morejo obujati, zato so se prisiljeni od-praviti na lov za družabnim življenjem v Ljubljani, lov, ki je precej podoben lovljenju morskih psov v tivolskem ribniku. Novopečeni prišleki, se pravi fudi tisti srečneži, ki so prišli v Ljubljano študirat, so na svojem lovu sprva še optimistični, saj Ljubljana razen v nedeljo, ko so stvari racio-nalno popolnoma nerazložljive, ponuja vseeno nekaj več gostiln in celo t. i. kavarn katerimi se vzdiguje Ijubljanski grad kot metafora stanja slovenskega oziroma Ijub-Ijanskega kulturnega življenja, slovenska »prestolnica« ne ponuja za povprečnega turista takorekoč ničesar. Turistov v Ljub-Ijani sicer res ni veliko, tako da se tudi po Plečnikovi razstavi in uspehu Neue Slowe~ nische Kunsta kakšna od večjih svetovnih cevij še nekaj časa ne bo odločila za poseb-no prilogo - vodič po Ljubljani. Ampak pro-blem je v tem, da tudi tisti, ki se gibljejo po njenih cestah in stavbah, se pravi nič krivi prebivalci, če se hočejo po kakšni kulturni prireditvi, lahko pa tudi po dobrem ali sla-bem kosilu, odpraviti še na kozarček česar-koli, nimajo ravno izbire. Tisti nad sedem-deset let si lahko doma v družbi sebi enakih karsami postrežejo s pijačo, njihovi prijate-Iji lahko s seboj prinesejo tudi nekaj tujih in nekaj domačih časopisov, vsi skupaj pa z bleščečimi imeni Evropa, Nebotičnik, Slon, Union, kot pa recimo Postojna, Novo mesto ali llirska Bistrica. Tisti, ki stanujejo v štu-dentskem naselju, zgrajenem še v času udarništva in »radnih akcij«, se pravi pod Rožnikom, se začnejo opijati v Katrci, v ne-deljo zvečer tudi priMarnu, ki je nekaj kora-kov dalj od Vile Rožnik, je pa neprimerno bolj blizu kozmetičnim pripomočkom iz to-varne llirija. Tisti za Bežigradom so letos dobili v novem naselju ob Titovi, se pravi v neposredni bližini kar dveh fakultet dva nova bifeja, malo dalj pa lahko pojejo tudi pizzo aii dve v Vija Vaji. Skratka, pijače jim ne zmanjka. Samo potem ko zunaj postane mraz in Ijubljanski gostinci urnaknejo iz-pred gostiln stole in mize, so prisiljeni piti, izjemoma pa tudi jesti, stoje. Ampak, bodo rekli tisti, ki so proti pitju, zato vsaj vejo, kdaj so pijani. Pa še gostinci zaslužijo več, ker se Ijudem ne da stati ob eni sami flaši ali kozarcu. Tisti, ki niso kadilci ali pa imajo zaradi kajenja že malo načeta pljuča, se po-zimi pritožujejo nad tem, da se v gostilnah zaradi dima ne da dihati, tisti, ki bi radi y gostilnah ob pijači tudi kaj malega pojedli, se pritožujejo, da morajo, če nočejo ostati lačni, oziroma, če nočejo, da bi jih vrgli iz gostilne, pojesti najmanj zrezek in prilogo. Skratka, Ijudje sploh nočejo biti zadovoljni. Restavracije, se pravi tiste, kjer naj bi se samo jedlo, ostajajo prazne, »Ljudske« gostilne, kot npr. Smrekarjev hram, se spre-minjajo v lokale za zahtevnejše goste, po možnosti seveda iz tujine, gostincev pri tem ne moti, če ostajajo prazne, saj je tako pač manj dela. Tisti z manj trpežnimi želod-ci se pritožujejo, da bi obenem z obnovo lo kalov lahko obnovili tudi zunanjost kuhar-jev, natakarjev, predvsem pa njihove vešči-ne. Hrana je bojda večinoma precej ogab-na, zato pa nič manj predraga. No, ampak Ijudje vseeno morajo nekje sedeti in se iti družabno življenje. študentje so lansko leto upali, da bodo končno dobili svoj prostor v Kolovratu, stvar kot kaže še ni rešena, v Škucu v Stari Ljubljani, ki ima mimogrede idealno lokacijo, se razen sce-ne za lokalce, se pravi tiste, ki vas bodo, če se boste odločili, da si ogledate eno od nji-hovih prireditev, pogledali tako prijazno, da se boste iz preventivnih razlogov raje odst-ranili in zavili v kakšen lokal, se ne dogaja skoraj nič. Zato morajo študentje, če nočejo večno piti ob šanku v Cankarjevem domu, poiskati to, kar jim vseeno ponuja Ljubljana. V kavarnah jih pričakajo delavci iz ostalih republik, ki se zatečejo sem, ker v Ljubljani pač ni »kafan« in podobnih lokalov, kjer bi lahko pili kavo etc. in se zabavali. Kavarne so tako postale konglomerat, to, kar naj ne bi bile, nekakšne kolodvorske restavracije, kamor se zatečejo pač vsi, ki hočejo nekje sedeti, se greti in pogovarjati. Edina med njimi, kjer študentje še niso v manjšini, je Union, ki pa se od poletja zapre že ob enaj-stih, se pravi takrat kot beznica Rio, kjer bodo, če jih ne boste videli y Unionu. skoraj gotovo pili vaši kolegi. V bistvu po enajsti ostane samo še Romeo, kjer se sreča alter, obrtnik, gimnazijec, šminker itd. scena in vztraja približno do enih. Po tem vodi pot v več smeri: disko Tur/st (predvsem ob pone-deljkih, ko je za kult-inteligenco obisk nu-jen), Valentino (zadnje čase med gimnazijci na slabem glasu), Palma (večeri z drugačno glasbo), za tiste, ki so še lačni, Pod skalco, za tiste, ki so željni pravega nočnega življe-nja, biti med živimi. Zmedel me je pogled na nekega malaričnega bolnika, sključe-nega na tleh in s pregrinjalom na glavi: kak dan pred smrtjo je imel moj oče natanko takšne rumene oči in ščeti-, nasto brado. Odmaknil sem pogled; ni-kogar si nisem več drznil ošiniti z očmi. Pomislil sem: »Če je Adelma mesto v mojih sanjah, kjer ne srečaŠ nikogar, razen mrtvecev, me sanje navdajo z grozo. Če je Adelma mesto v stvarno-sti, obljudeno z živalmi, bo dovolj, da še naprej strmim vanje, pa se bodo po- dobnosti izbrisale in prikazali se bodo nepoznani obrazi, ki prinašajo drget. V obeh primerih je bolje, da preneham bolščati vanje.« Zelenjavarka je stehtala ohrovt na mostovnici in ga položila v pletarček, ki ga je po vrvici spustila z balkona neka punca. Le-ta je bila na las podobna punci iz mojega domačega kraja, ki je od Ijubezni zblaznela in se ubila. Zele-njavarka je dvignila obraz: bila je moja babica. Pomislil sem: »V življenju pride tre-nutek, ko je med Ijudmi, ki jih poznaš, mrtvih več od živih. In pamet se otepa novih obrazov, novih izrazov: vsakemu novemu obličju vtisne star odtis, za vsako najde masko, ki se najbolje pri-lega.« Sklonjeni pod pletenkami in sodi so se razkladači v gosjem redu vzpenjali po stopnicah; obraze so skrivale žak-Ijevinaste kapuce; »Zdajci se vzravnajo in prepoznam jih,« sem neučakano in preplašeno mislil. A nisem odrtrgal oči od njih; skoraj bi zasukal pogled na množico, ki je basala uličice, že sem se uzrl, kako me naskakujejo nepričako-vani obrazi, povratniki od daleč, ki bu-Ijijo vame, kot bi hoteli, da jih razpo-znam, kot bi me hoteli razpoznati, kot bi me že razpoznali. Morebiti sem bil tudi slehernemu od njih spomin na ne-koga, ki je umrl. Komaj sem prispel v Adelmo in že sem bil eden od njih, pre-stopil sem na njihov breg, zmešan v tistem plimovanju oči, gub, zmrdkov. Pomislil sem: »Morebiti je Adelma mesto, kamor pridemo po smrti in kjer vsakdo spet najde Ijudi, ki jih je poznal. Znamenje, da sem tudi sam mrtev.« Pomislil sem še: »Znamenje, da v onst-ranstvu ni sreče.« Mesta brez prestanka. 2. če bi ne prebral imena mesta v veli-kih črkah, ko sem pristal v Trudi, bi po-mislil, da sem spet na letališču, s kate-rega sem vzletel. Predmestja, skozi ka-tera so me peljali, niso bila drugačna od onih, z istimi rumenkastimi in zelen-kastimi hišami. V smeri istih kažipotov si obkrožil iste gredice na istih trgih. Ceste v središču mesta so razkazovale blaga omote napise, ki se niso razliko-vali v ničemer. Bilo je prvič, da sem v Trudi, a prenočišče, kjer sem se nasta-nil, sem že poznal; poslušal in povedal sem že svoje dvogovore s prekupče-valci in preprodajalci železja; dnevi na las enaki tistemu so se končali s pogle-di skozi iste kozarce v iste valujoče popke. Cemu hoditi v Trudo? sem se spra-ševal. In že sem hotel odriniti na pot. - Lahko odletiš, kadar ti je Ijubo, - so mi povedali, - a prispel boš v drugo Trudo, isto od pikice do pikice, svet je prekrit z eno samo Trudo, ki se ne za-čne in ne konča, le ime na letališču je drugo. prevedel Aleksa Šušulič ¦" M M O O .O O»T> »-O.N 4) O — " M • ° i S o c ¦= .2. _¦= 5 5 « « t-o - o d «•=.!; 5.-- d ; E E?«oa fl M U M • ?teji c «c.E o jj 2i-l5 a E o g *n » >N U 0 S X 5B** ° ~ C •^i1 zL o J3 lpiS!Iii?Hlitll!.!ii ŽŽ.L«$Sl!«l N T3 g a.cua)*Sxfl4>2n,r »E^.Xcm>diEni- O « • N •;« w c co ..•'8 .2,i «-i^ |g« « "° • * n o 5 o I18-S5 >g 5 . o-o L 0) •« •" **• _ «¦ ""^ O > ^ ' (8 w_ * a-| 4> • g = a> 5" o -z 5.S •* šls5sl- 0'= « (0 — i * *s T rt ^ ^* ^ w o Ifl H C Jt TJ TJ > > O M 3 C S « "n 2 L i-S 2 S-| '» "S .2. c «o = >.«'. E-S«s^ o .» » o & ^ « 7 3 > « N ;- 2 ?§> N O U 0 .S «¦¦= .^- i .i •«fe2©S.2,S-«>O l!J3S^l!l. :=, e E c >N >o = >o a.t- a»>co2o-o n « X e j: > ait w « s r>« -.7 **'*•* i%*° dO* \lu. lltf6 u<4 &C W** v ss&*>- *** prtl \t&* oW\ 4f ** Vft^L^;: Ha/>;