(Govor poslanca dr. L. Gregoieca v dr/aviicMii zboru dne 20. dec.) (Koncc.) Sedaj pa dohajam k oniin besedam Nj. ekscelence gosp. ministerskega predsednika, ki so nas najbolj iznenadile in napolnile z nezaupanjem. Nas Slovence je nagovoril, rekši: Gopoda moja! Nikakor ne koncesij le za izzivanje drugih! To pomenja za nas: Italijanov in Nemcev. Ta izjava torej naj bi bila, kakor razumevajo stvar naži nasprotniki, s katero je liotel Nj. ekscelenca zadeti v srce nas Slovence. Jaz in najbrže tudi moji jugoslovanski prijatelji smo tega mnenja, da imajo le tedaj prav »Tagespost« in naši nasprotniki, ako je liotel Nj. ekscelenca reči: Odslej se bode vlada ozirala le na one jugoslovanske zahteve, koje odobrijo, dovolijo in polrdijo Italrjani in Nemci. Da, ako so imele tak pomen besede Nj. ekscelenee, potem ne dobimo nič, prav nič. Kajti naši nasprotniki so povedali že o priliki celjskega dogodka, da je lo zadnja koncesija; odslej ne smemo Slovenci dobili nili najmanje koncesije. To bi bilo čudno načelo, ako bi hoteli, da bodi zadoVoljenje narodnim potrebam zavisno od samovolje narodnih nasprotnikov. To bi bil tako nekako domač pripomoček, s katerim bi minislerstvo lahko odklonilo vse naše narodne zahteve. Oni, ki stoje nekoliko dalje, ne bi hoteli niti verjeti, kaj vse se pri nas označuje kot slovansko izzivanje. Najneznatnejše narodno gibanje z naše strani smatra se že kot napad na italijansko ali nemško narodno posest, kot izzivanje, kot napad in kot klicanje na »korajžo«. N.' pr. majhen slovenski otroški vrtec pri šolskih sestrah v Mariboru, slovenske družbine Sole v Velikovcu, Trstu in Gorici, to so sama >izzivanja«. Polem nameSčenje kakega slovenskega notarja, slovenskega učitelja, slovenskega uradnika nižje vrste — kajti v viSjih vrstah so slovenski uradniki v Avstriji bele vrane —, potem zahtevanje po slovenskib tiskovinah, osnutje kakega posojilnega drušlva ali tiskarne, da, cel6 gledaliske predstave pri šolskih sestrah v Celju so sama »izzivanja«. Pa še nekaj v označenje razmer na Jugu. Nedavno se je nastanil v Celju neki umirovljeni polkovnik. Takoj je nastal ropot po nemško-nacijonalnib listih, svarilo se je in pozivalo, naj se mož izključi iz vseh nemških krogov. Zakaj? Ker je Hrvat, ki se je na izzivalen način naslanil ravno v Celju, ne morda za to, da bi tam mirno užival svojo pokojnino, ampak zato, da pomnoži slovensko posadko in da oškoduje nemštvo! Take razmere so pri nas. Naj so naše narodne zahteve in predlogi še tako utemeljeni v postavah, nič ne pomaga, to je izzivanje, klicanje na »korajžo«. Ijt.'...j ujj^ju iui-i nasprolniki, h.n\or je i/.aaiu » i agespost«, da bode Nj. ekscelenca gospod minislerski predsednik odslei pri presojevanju n;ižib jugoslovanskonarodnib zahlev vsakokrat poslušal v prvi vrsti na izzivalni ropot v nemško-nacijonalnih listik ter da bode na to odklanial vse. (Jospodje se pač najbrže motijo v teni, te usluge jim ne napravi Nj. ekscelenca gospod ministerski predsednik. Ali v oči bodeče in čudno je vendar to, da Nj. ekscelenca gospod ministerski predsednik sluti ravno pri nas Jugoslovanih m nikjer drugje, da nam je le do praznega izzivanja pri stdvljanju svojih narodnik zahtev. To je popolnoma krivo. Mi ne posezamo po tuji lasti, mi bi bili veseli, ako bi mogli zagotoviti svojo last. Mi nism.o napadalcj, mi smo napadani. Kdor hoče bili pravičeri, inora priznati, da se pri nas sleberni dan dogaja pravljica o volku in iagnjetu, kalero kali vodo volku, le da volk ni v našem taboru; kajti mi ne izzivljeino, ampak smo izzivani. Po dokazih za to mi ni treba posezati v daljavo, kajti isli so kaj blizu. Nedavno temu še je predlagal poslanec Bareuther v proračunskem odseku, da naj se odpravi nova slovenska gimnazija, njega tovariš dr. Menger pa, da naj se ista vsaj preloži iz Celja v kateri koli drugi kraj. To smo občutili mi kot izzivanje. .V (Jradcu so nam nekako skrivno, po noči, to je, brez vednosti namestnika barona Kiibecka, odvzeli edinega Slovencem pravičnega deželnega šolskega nadzornika, in na njega mesto so postavili strogo nemškonarodnega moža kot bojevitega šolskega nadzornika, ki je na novo razvnel žolski prepir na Štajavskem, o čemur še bodem govoril v podrobni razpravi. Tako je dal na deželnc slroSke ustanoviti nemško šolo v nekem trgu Spodnje Štajarske za dva — reci dva — nemška otroka, vsi drugi šolski otroci so sramotno skupaj polovljeni slovenski otroci. To je res; in izveste v podrobni razpravi. In kaj druzega je nemški šulverein, nego bojevna družba, izzivajoča vse Slovane Avstrije? Tudi druStvo Siidmark v Gradcu ni nič . boljšega; isto lovi na nič prišle slovenske kmete,"da bi na posest istih delo nemške stranke. In v oeigled takim vidnim dejstvom bote nain še govoriti o slovenskih izzivanjih! In kaj naj rečerao o deželnik zborih, kjer smo mi Slovenci v manjšini? Kako postopajo z našimi poslanci v Gradcu, Celovcu, Poreču in Trstu? Deželni zbor štajarski je sedaj nepopolen, ker so slovenski poslanci moralno prisiljeni k izstopu. Še nikoli ni bilo Slovencev v tleželnem odboru štajarskem; Hennann je bil Nemec. Tudi v deželnem šolskem svetu nismo še nikdar imeli slovenskega zastopnika. Je-li to pravično? ^ Kako se postopa v Celovcu z našima dvema poslancema? Dolgo, dolgo ju niso hoteli volili v noben odsek. Razuimso ob sebi, d;i v doželnem oilboi-u ni bilo nikdii" no!ji:;u.'ga. V ilžiii.i ;.U.r v ! V. >..'..i 11« .;.;.,> !,...i-! poslanci. Kadar-koli so izgovorili lirvaSkn beacdo, pa so bili zasmehovani. Rfs je, to je bilo jako liudo izzivanje. Gosp. poslanec Nabergoj nam je tu pripovedoval opetovano, kako so ga zasramovali v dežolnem zboru tržaškoin. Ako toni ii niinislorski j>t-t^tl^« ilnik slnti. da s<kje dogajajo velika izzivanja, poluin nui obrne svoju pozornost in.enovanim deželnim zborom, kjer zaide v pravi gozd izzivanj, ki pa veljajo nam Slovencem in Jlrvatom. Loto za letom zahtevamo uradnikov in sodniknv, ki bi bili vešči našeinu jeziku v besedi in pisavi. Vedno zastonj. Zato pa nam pošiljajo ljudij, ki nas nc rnzumejo in nas vslcd tega tudi ne niarajo, nas zanieujejn, tu pa tam surovo zmerjajo, kakor sern lo povedal tu v tej visoki zbornici v večih interpelacijali, toda vsakokrat zastonj: kaiti dotifmi mf-plnik ie 7.0 umol oprali svojega moža. V porocilih na niinislerstvo jc vsakdo opisan kot popolnoma nedolžen. Tem načelnikom tam doli se godi ravno tako, kakor v tej visoki zbornici ministru za deželno brambo. Le-ta je tako nesrečen, da nikdar ne more dognati, da se je kje grdo ravnalo z vojaki. Pri nas na jugu ne bode poprej bolje, dokler ne pridejo drugi boljši možje na mesto sedanjih deželnib načelnikov v Celovcu, v Ljubljani in v Trslu. Sedanji se ne brigajo za naraščaj slovanskih uradnikov in bijejo z udanimi jim in od njih zavisnimi uradniki neumorno narodno vojno proti nailojalnejšim zahtevam Slovencev in Hrvatov. Vlada ulegne gojiti najboje namene z nami, ali tam doli nam to malo koristi. Vse to nalcta doli na odpor, ki deluje, čeludi sprelno pokrit, tem močneje. Opozarjam vas v lem pogledu samo na Primorsko. V vojni zaradi uradnih tabel se je osrednja vlada popolnoma udala pred nameslnikom Rinaldinijem. Italijanska irredenla je zmagala na vsej črti. Ge bi bila lorej kje polrebna železna roka, bila bi polrebna v Primorski. Ta železna roka bi morala poslavili na mesto namestnika v Trslu celega avstrijskega inoža, ki bi bil pri volji in bi imel pogum, da odkaže slovanski večini ono meslo, ki jej pripada radi nje števila in radi nje brezdvomne udanosti do cesarja. Gospoda moja! Iz tega je razvidno, da nismo mi napadalci, ampak napadani, ne mi izzivalci, ampak izzivani. Ne morem se spominjali, da bi bilo koje slovensko drušlvo kedaj vzelo in raznarodilo le cno ilalijansko ali nemško dete. Mi Slovenci smo pa že gotovo zgubili na tisočc olrok za Italijo in Germanijo, koji sami gotovo nista brez otrok. Nas Slovence preganja neka posebna zla usoda. Nekdaj so nam odjemali olroke Tatari in Turki, scdaj nam jih jemljejo Ilalijani, Nemei in Madjari. Ob koncu svojili izvajanj mi je zatrdili, da besede Nj. ekselence: »Nobenih koncesij le za izzivanje drugih« nimajo nobenega pomena, vsaj kolikor se doslaje nas Slovencev. Kajli mi smo še pti vsaki zahtevi, ki smo jo stavili v Lej visoki zbornici, dokazali, da ta zabteva ni izšla iz žeije po izzivanju in da ne more bili, ker sloneča na poslavi, predmet izzivanju, smatranemu zaresno. Tako bodemo poslopali tudi v bodoče. Da-li pa bode Nj. ekselenca potein pokladal večjo važnost na našo zahtevo in postavo ali pa na neopravičeni ropot o izzivanjih v nasprotnih časnikih, to nain pokažejo kmalu dejanja. Mi čakamo na dejanja in po islili urav-  namo tudi svoje bodoče postopanje.