KNEZ MARIANO HUGO WINDISCH-GRAETZ NA OBISKU PRI ŽUPANU OBČINE LOGATEC T robičeva knjiga v Logatec pripeljala kneza Mariana Huga Windisch-Graetza V začetku tega leta je izšla knjiga z naslovom »Še vedno na prepihu«, ki je za Logaško območje še kako pomemba. Avtor dr. Milan Trobič v njej opisuje ustno izročilo, mite in pripovedke z Logaškega. Med drugim lahko beremo tudi zgodbe in pripetljaje knežje družine Windisch-Graetz, ki je bila do konca druge svetovne vojne lastnica gradu ob Planinskem polju. O gradu, ki je bil leta 1944 požgan in oplenjen, knežja družina pa prisiljena oditi v izgnanstvo, se je namreč spletlo veliko zanimivih zgodb. Ta vsebina je pritegnila tudi pozornost glave omenjene družine, kneza Mariana Huga Windisch-Graetza, in sicer v tej meri, da je želel spoznati avtorja in župana Občine Logatec, ki je pripomogla k izdaji te knjige. Tako je ob koncu maja po posredovanju logaškega občana mag. Matjaža Žigona knez Windisch-Graetz s svojim bratrancem grofom Philipom Ceschijem in nečakom dr. Niclausom Faulstro-hom obiskal Občino Logatec. Knez bi pomagal logaški občini Ob obisku je stekel zanimiv pogovor o kraju, v katerem je živela družina Windisch-Graetz, gradu, ki je sedaj v ruševinah, ter iskanju korenin svojih prednikov. Sogovornika sta se dotaknila tudi problemov današnjega časa in sveta. Poudarila sta, da je v svetu preveč krivic in revščine in da je treba ljudem v stiski pomagati. Knez je kot veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Republiki Sloveniji ponudil tudi pomoč, če bi jo Občina Logatec potrebovala. Dodal je še, da s člani tega Reda v poletnem času načrtuje obisk Slovenije, še posebno krajev, kjer so begunci. Ob tem pa pohvalil občane Logatca, ki so sprejeli begunske družine. To poletje snidenje knežje družine v Sloveniji Pred koncem obiska je še povedal, da s člani družine pripravlja srečanje rodbine, ki je razkropljena po svetu. Snidenje bo v tem poletju, v Sloveniji, ob tej priložnosti pa bo postavljena tudi razstava fotografij in dokumentov, ki bo na ogled tudi v Predjamskem gradu. Ob odhodu se je župan Berto Menard knezu Marianu Hugu Windisch-Graetzu zahvalil za obisk in mu izročil fotografijo bajoneta z vgraviranimi imeni bitk na Soški fronti, kjer je knezov oče deloval kot aktivni častnik avstro-ogrske armade in so ga našli v porušenem gradu. Dr. Milan Trobič pa mu je podaril svojo knjigo, ki je na nenavaden način vnovič povezala knežjo družino z logaško občino. Knez se je poln lepih vtisov s svojima sorodnikoma in z obljubo, da se še vrne, poslovil od župana in Logatca. Mag. Nevenka Malavašič, Občinska uprava KOLOFON Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Urška Orešnik, Branislav Pevec, predstavnik/ca Občine Logatec za odnose z javnostmi. Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Gorenjska c. 20, 1234 Mengeš Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izzida: 30. 6. 2016 Naklada: 4.650 izvodov Naslovnica: Čolnarjenje po Unici Foto: Blaž Korenč Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. IZ VSEBINE IZ OBČINSKE HIŠE Spominski park ob 25-letnici samostojne Slovenije.....str.6 Letošnja vaja CZ uspešnejša od lanske...............str. 7 Vandalizem na dolnjelogaškem pokopališču.....str. 9 120 let PGD Gorenji Logatec.............................str. 12 Lipicanci se vračajo.............................................str. 14 Aktivne počitnice - izbire ne manjka.................str. 16 Izjemna generacija 2001 zapustila osnovnošolske klopi............................str. 17 Poletje v Knjižnici Logatec..................................str. 18 KULTURA Umetnostna dediščina logaške občine na enem mestu.....................................................str. 20 12. Likovni ex tempore Logatec: Veselimo se živeti.................................................str. 21 Pomladni allegro Glasbene šole Logatec.........str. 27 Izlet skupin za samopomoč CSD Logatec.........str. 31 Odnosi so vedno izziv - in v njih je vedno upanje .. str. 31 POSLOVNE STRANI Najboljše je domače...........................................str. 32 Anketa: Spodbujanje razvoja gospodarstva na Logaškem........................................................str. 33 Nove finančne spodbude za zaposlovanje......str. 36 ŠPORT Športno popoldne v Hotedršici v znamenju prijateljstva.......................................str. 37 Ljubljanski maraton za vsakogar........................str. 38 Slovenska Ultimate frizmi liga v Logatcu ..........str. 39 Spoštovane, spoštovani! Pred 25 leti se je za nas Slovence zgodil velik čudež, ki je ustvaril malo samostojno državo, po kateri so stoletja hrepeneli naši predniki. Bodimo ponosni, kajti mnogi večji narodi od nas so se razgubili. Slovenci znamo strniti vrste, ko so nad nami črni oblaki. Smo narod vztrajnega in trdega dela, zato smo in bomo obstali. Vesel sem, da smo dogodkom v spomin na bojno akcijo naših mož in fantov, 2. julija 1991, ko so na Cesarskem vrhu uspešno zaustavili tanke, ubranili Logatec in s tem tudi Slovenijo, uredili spominski park z obeležjem. Vsem iskrena hvala. Žal pa je tudi ta osamosvojitvena vojna vzela dve mladi življenji - padla sta vojaka TO Anton Žakelj in Miroslav Moljk. Na slovenskem je bilo v preteklosti preveč darovanih življenj za dom in domovino, zato ne pustimo, da bi nam tujci rezali kruh. Politikom in novodobnim menedžerjem dopovejmo, naj ne s figo v žepu, ampak z modrostjo in poštenim delom opravljajo od naroda jim zaupane naloge za kakovostno življenje vseh. Vzornika naj poiščejo v dr. Andreju Gosarju, politiku, ekonomistu, pravniku, skrbnemu in odgovornemu možu in očetu. Vsem tistim, ki želijo zaradi lastnih ekonomskih in političnih koristi še danes deliti naš narod, moramo na volitvah odločno reči ne. Ivan Cankar je v svojem Kurentu zapisal: »O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in rekel : 'Tod bodo živeli veseli ljudje!'« Državljani Slovenije, veselimo se življenja. Imamo lepo deželo z mnogimi danostmi, lepo naravo in bogato zgodovino. V času dopusta, počitnic raziskujmo bisere narave, uživajmo v njeni lepoti in polnimo »baterije«. V poletnem času bo mnogo prijetnih dogodkov tudi doma - obiščite jih, pogovarjajte se z znanci, prijatelji. Tudi dobra knjiga prav pride, prebrana pesem nam vliva novih moči. Izmenjava kuharskih receptov in dobrote z domačih vrtov so »top tema«.Vredno je, zdravo je in tako živimo prizemljeno. V času kislih kumaric skupaj razmišljajmo o logaški kulturi, izgradnji novega Narodnega doma in knjižnice. To bo velika dodana vrednost za našo občino in tako kot vedno, skupaj lahko uspemo. Prijetne počitnice, pozitivno razmišljanje vam želi vaš župan Berto Menard. IIZ OBČINSKE HISE KOTIČEK LOKALNE TRŽNICE LOGATEC V letu 2016 smo vključeni v izvajanje Lokalne tržnice Logatec aktivno pristopili k povezovanju lokalnih ponudnikov in s tem k povečevanju ponudbe pridelkov in izdelkov iz Občine Logatec. V okviru LTL bodo izvedene številne aktivnosti, ki bodo pripomogle k zavedanju pomena lokalnih produktov. V poletnih mesecih (julij in avgust) ni predvidenih prireditev v okviru Lokalne tržnice Logatec, ki so bile v preteklih mesecih pozitivno sprejete med občani, bodo pa ponudniki svoje izdelke in pridelke nudili v sklopu delovanja redne tržnice v Logatcu. Vabimo vas, da obiščete tržnico v Logatcu in s svojim obiskom / nakupom podprete lokalne ponudnike. Stojnice ponudnikov, vključenih v Lokalno tržnico Logatec, so označene z logotipom, tako da jih z lahkoto prepoznate. m gjskalna thjpüaiy ^Gw^oteo Katere izdelke ponujate kupcem? Najverjetneje svojo kolekcijo dopolnjujete z novimi izdelki? Največ izdelujem prijemalke za posodo. Izdelujem tudi razno dekoracijo: okraske za novoletno jelko, »kape« za čajnik, »kape« za papirnate robčke. Aprila sem začela prodajati kvačkane nageljčke, maja pletene zapestnice, junija pa kvačkane broške. Ste redna udeleženka/ponudnica na prireditvi Sobotni utrip na Lokalni tržnici Logatec. Ste s sodelovanjem v LTL zadovoljni? S sodelovanjem na Lokalni tržnici Logatec sem zadovoljna. Na prireditvi ljudje spoznajo mene in moje izdelke. Želim si, da bi ljudje bolj cenili ročno delo, saj je v vsak izdelek vloženega veliko truda in časa. Kakšni so vaši načrti, želje v prihodnje? V prihodnje imam veliko novih načrtov oziroma izzivov in želim si, da bi se mi vsaj del teh tudi uresničil. Vse, ki bi želeli prejemati obvestila (e-novice) o aktualni ponudbi in aktivnostih, izvedenih v okviru Lokalne tržnice Logatec, vabimo, da nam na spela.rudolf@icra.si posredujete svoj elektronski naslov. Vse potencialne ponudnike iz Občine Logatec, ki bi želeli sodelovati v skupini Lokalna tržnica Logatec, vabimo, da nas kontak-tirate na telefonsko številko 05 37 20 180 ali e-naslova dusanka. cernalogar@icra.si, spela.rudolf@icra.si. Spremljajte nas na FB profilu: Lokalna tržnica Logatec Kupujmo lokalno! ICRA d.o.o. Idrija Lokalni ponudnik se predstavi ANA CEMPRE - OSEBNO DOPOLNILNO DELO Ana Cempre je aktivna lokalna rokodelka, ki v okviru osebnega dopolnilnega dela na Lokalni tržnici Logatec ponuja kvačkane in pletene izdelke. Kdaj ste se oziroma kdo vas je navdušil nad kvačkanjem in pletenjem? Kvačkati sem se naučila v osnovni šoli, kjer sem hodila v krožek kvačkanja. Pletenja pa me je naučila stara mama. Že od nekdaj pa najraje kvačkam razne prijemalke za posodo. Predal v dnevni sobi jih je bil vedno poln. Ko gremo na obisk, vedno podarim eno ali dve za darilo. Nekateri jih redno uporabljajo, drugi pa pravijo, da so preveč lepe in jih imajo samo za dekoracijo. Zakaj ste se odločili svoje izdelke predstaviti in ponuditi tudi drugim? Lani sem zasledila oglas za študijski krožek »Prinesi, kar imaš«, ki je bil namenjen lokalnim ponudnikom in prodaji njihovih izdelkov ter se vprašala, zakaj ne bi poskusila tudi s prodajo. JULIJSKI KOLEDAR PONUDBE NA LOKALNI TRŽNICI LOGATEC: Datum izvedbe tržnice Ponudba sobota, 2. 7. 2016 Kmetija Pr' Daniel: krompir, korenje, solata, rdeča pesa, česen, čebula, zelje, cvetača, brokoli, grah, stročji fižol, peteršilj, kokošja jajca. Domačija pri Mojci: solata, buče, kumare, krompir, stročji fižol, rdeča pesa, radič, grah, blitva, korenje. Kmetija Fečur: mlečni izdelki (skuta, sadni in navadni jogurti, maslo, mehki sir, zorjeni sir), kruh iz krušne peči. Kmetija Pr' Plešnarji: solata, mlad česen, mlada čebula, stročji fižol, grah, nadzemna koleraba. sobota, 9. 7. 2016 Kmetija Pr' Daniel: krompir, korenje, solata, rdeča pesa, česen, čebula, zelje, cvetača, brokoli, grah, stročji fižol, peteršilj, kokošja jajca. Domačija pri Mojci: solata, buče, kumare, krompir, stročji fižol, rdeča pesa, radič, grah, blitva, korenje. Kmetija Fečur: mlečni izdelki (skuta, sadni in navadni jogurti, maslo, mehki sir, zorjeni sir), kruh iz krušne peči. Kmetija Pr' Plešnarji: solata, mlad česen, mlada čebula, stročji fižol, grah, nadzemna koleraba. sobota, 16. 7. 2016 Kmetija Pr' Daniel: krompir, korenje, solata, rdeča pesa, česen, čebula, zelje, cvetača, brokoli, grah, stročji fižol, peteršilj, kokošja jajca. Domačija pri Mojci: solata, buče, kumare, krompir, stročji fižol, rdeča pesa, radič, grah, blitva, korenje. Kmetija Fečur: mlečni izdelki (skuta, sadni in navadni jogurti, maslo, mehki sir, zorjeni sir), kruh iz krušne peči. Kmetija Pr' Plešnarji: solata, mlad česen, mlada čebula, stročji fižol, grah, nadzemna koleraba. sobota, 23. 7. 2016 Kmetija Pr' Daniel: krompir, korenje, solata, rdeča pesa, česen, čebula, zelje, cvetača, brokoli, grah, stročji fižol, peteršilj, kokošja jajca. Živa Pušlar — Živahno pošito: šivani izdelki (otroška krila, ženska krila, pajkice, otroške torbice, košare, prti, predpasniki). Kmetija Fečur: mlečni izdelki (skuta, sadni in navadni jogurti, maslo, mehki sir, zorjeni sir), kruh iz krušne peči. Kmetija Pr' Plešnarji: solata, mlad česen, mlada čebula, stročji fižol, grah, nadzemna koleraba. Domačija pri Mojci: solata, buče, kumare, krompir, stročji fižol, rdeča pesa, radič, grah, blitva, korenje. sobota, 30. 7. 2016 Kmetija Pr' Daniel: krompir, korenje, solata, rdeča pesa, česen, čebula, zelje, cvetača, brokoli, grah, stročji fižol, peteršilj, kokošja jajca. Kmetija Fečur: mlečni izdelki (skuta, sadni in navadni jogurti, maslo, mehki sir, zorjeni sir), kruh iz krušne peči. Kmetija Pr' Plešnarji: solata, mlad česen, mlada čebula, stročji fižol, grah, nadzemna koleraba. Domačija pri Mojci: solata, buče, kumare, krompir, stročji fižol, rdeča pesa, radič, grah, blitva, korenje. IZ OBČINSKE HISEI MIKLAVŽEV VRTEC IN DOM MARIJE IN MARTE SLOVESNO OB 25-LETNICI Z geslom »Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli« (Mt 5,1-11), smo v nedeljo, 19. junija, v Župniji Dolnji Logatec praznovali letošnji farni dan, ki je bil še posebej slovesen, saj smo z njim zaokrožili praznovanja treh pomembnih jubilejev, ki so vsi povezani s 25-letnico slovenske državnosti: leta 1991 sta bila namreč ustanovljena župnijski Miklavžev vrtec - prvi katoliški vrtec v Sloveniji in Dom Marije in Marte; 25. junija istega leta pa je bila naša domovina Slovenija razglašena za samostojno in neodvisno državo. V teh obletnicah je več kot samo simbolika: Slovenci smo dobili samostojno in neodvisno državo, s čimer se je uresničil tisočletni sen naših prednikov, prebivalci Logatca in okolice pa so tega leta dobili dve ustanovi, ki sta bili intimni želji več rodov Logatčanov v letih po drugi svetovni vojni. Farni dan se je tradicionalno pričel s sveto mašo, ki jo je letos na veselje župljanov daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore ob somaševanju sedanjega župnika Janeza Kompa-reta in nekdanjega župnika msgr. Toneta Kompareta. Nadškofova opogumljajoča pridiga je bila posvečena praznovanju vseh treh pomembnih jubilejev in k spodbudi, da moramo kristjani živeti po Kristusovih naukih in o svojih izkušnjah srečanja s Kristusom pričevati tudi drugim. Sprehod skozi zgodovino dolnjelogaške župnije naših malčkov iz Miklavževega vrtca. Prav tako pa nas je navdušil govor častnega občana Občine Logatec - nekdanjega župnika Toneta Kompareta, ki je pričel s prenovo župnije. V svojem govoru se je sprehodil skozi 20 let (1980 - 2000) svoje duhovniške službe v Župniji Dolnji Logatec. Tako smo lahko obiskovalci farnega dne, zlasti tisti, ki v Logatcu živimo samo nekaj let, spoznali, koliko odrekanja in požrtvovalnosti župljanov je bilo potrebnega, da je Župnija Dolnji Logatec postala takšna, kot jo poznamo danes. Sv. Nikolaj poskrbel za vreme K uspešni izvedbi farnega dne je zagotovo svoj delež prispevalo tudi vreme, ker ni bilo ne poletne pripeke niti dežja, kljub grozečim oblakom, za kar ima zagotovo zasluge tudi farni zavetnik sv. Nikolaj, saj smo se v zadnjih dneh priprav prizorišča ozirali z vero k njegovemu kipu na trgu, da bo že poskrbel, da na zabavi farnega dne ne bo moker, ker bi ga zeblo. Kljub dejstvu, da ni bilo dežja, pa je morda sv. Nikolaja vendarle morda zazeblo, saj se je farni dan prav optimistično zaključil z njegovim kipom, obsijanim s pramenom zahajajočega zgodnjepoletnega sonca. dr. Samo Venko, tajnik Župnijskega pastoralnega sveta Župnije Dolnji Logatec Sveti maši je na trgu pred cerkvijo sledil bogat kulturni program z domačimi izvajalci, vse obiskovalce pa je močno ganil nastop IIZ OBČINSKE HISE SPOMINSKI PARK OB 25-LETNICI SAMOSTOJNOSTI SLOVENIJE V sklopu prireditev ob 25. obletnici vojne za Slovenijo smo v Logatcu, na Cesarskem vrhu, na mestu, kjer so pripadniki logaške teritorialne obrambe 2. julija 1991 zaustavili oklepni bataljon Jugoslovanske ljudske armade, odprli spominski park z obeležjem. Slavnostnemu dogodku z naslovom Ubranili smo Logatec in Slovenijo so poleg udeležencev vojne za Slovenijo prisostvovali tudi predstavniki občinskega vodstva, župan pobratene občine Repentabor Marko Pisani, poslanka Državnega zbora RS Iva Dimic, predstavniki Slovenske vojske in Policije ter še številni drugi ugledni gostje, ki so se s hvaležnostjo spomnili ljudi, zaslužnih za uspešno obrambo Logatca in Slovenije. Vojne si nismo izbrali sami »Ni naroda na svetu, ki bi do samostojnosti in suverenosti raje prišel z vojno kot s pogajanji. Če bi mogel, če bi taka možnost obstajala. Vendar je v našem primeru ni bilo. Premalo je bil veličasten izid plebiscita, premalo razglasitev samostojnosti. / ... /Beograd in vodstvo JLA sta bila za vse to gluha. Izbojevati je bilo treba ubranitveno vojno, ki jo je JLA vsilila Sloveniji 26. junija pred 25 leti,« je bilo med drugim zapisano v scenariju slovesnosti, ki ga je skrbno pripravil Marcel Štefančič. »Kdor hoče mir, so vedeli že v antičnih časih, se mora pripravljati na vojno - kdor kaže šibkost nehote vabi agresorja v goste. Strah je škodljiv, ko je prevelik. / ... / A njih, ki so izbojevali pravičnost in samostojnost, ni bilo strah. Deset dni so se bojevali za svobodo, za dejstvo, da danes živimo samostojno. Zato si zaslužijo spomin in spoštovanje.« Zatajili na celi fronti »Želeli smo biti Švica, imeli smo možnost, a je pohlep malo državo pripeljal v moralno-politično krizo,« je uvodoma med drugim dejal logaški župan Berto Menard in se vprašal, kje so dandanes človečnost, moralnost in pravičnost. »Zatajili smo na celi fronti!« je bil kritičen. Pozval je h gospodarnosti, optimizmu in solidarnosti. Obeležje kot minimalističen prikaz zgodovinskih dejstev Pomen spomenika, ki ga je ustvaril logaški umetnik Matej Peče-nik, je orisala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je med drugim dejala, da se je umetnik odločil za povsem minimalistični prikaz zgodovinskih dejstev. Srebrna krogla po njeni razlagi predstavlja odpor, sivi obok okoli nje pa agresorjev obroč. Recital zgodovinskega dogajanja V slovesnost sta se prepletli glasba in beseda. O obrambi Logatca 2. julija 1991 so nam pripovedovali Majda Urbas, Vanda Lavrič, Janez Podjed in Marjan Lenarčič. Štefančič si je ta zgodovinski prikaz dogajanja pred in na začetku vojne za Slovenijo zelo posrečeno in všečno zamislil kot recital ob scenski glasbi Pihalnega orkestra s skladbo Marjana Kozine Na svoji zemlji. Sklepno dejanje, prerez traku pred obeležjem, so opravili trije izmed sodelujočih v akciji na Cesarskem vrhu, in sicer Marjan Slabe, Bojan Gantar in Bojan Rupnik. Blanka Markovič Kocen POPRAVEK V majski številki Logaških novic nam jo je na strani 6 zagodel tiskarski škrat, saj je slika poslanca DZ RS mag. Andreja Širclja prekrila del besedila, ki smo ga želeli objaviti, k sreči pa so ključni podatki ostali vidni. Kljub temu sporočilo ponavljamo in se bralcem ter OO SDS Logatec opravičujemo. V stavbi Območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec, Tržaška c. 11, Logatec, je vrata odprla poslanska pisarna poslanca DZ mag. Andreja Širclja. Poslanec je na voljo tako za individualne pogovore kot za pogovore s predstavniki občinske uprave, podjetnikov, obrtnikov, društev idr. Poslanska pisarna je odprta 4. julija med 17. In 18. uro, izven tega termina pa se lahko za srečanje s poslancem mag. Šircljem dogovorite osebno prek elektronske pošte andrej.sircelj@dz-rs.si ali telefona 041 367 690. Urnik poslanske pisarne za jesenske mesece bo objavljen naknadno. OO SDS Logatec IZ OBČINSKE HISEI LETOŠNJA VAJA CZ USPEŠNEJŠA OD LANSKE Vaja civilne zaščite v Logatcu, Potres 2016, je bila za vsaj 80 odstotkov uspešnejša od lanske, je na sestanku predstavnikov sodelujočih ekip ocenil namestnik poveljnika logaškega štaba civilne zaščite Damjan Barut. Po njegovih besedah je bilo nekaj pomanjkljivosti opaziti le v administraciji, pri uporabi kartografije, boljši pa bi moral biti tudi popis stanja na terenu. Od septembra do aprila bodo v Logatcu v prid čimboljše pripravljenosti na morebitne naravne nesreče in izvedbe štabne vaje izvedli več manjših vaj po posameznih enotah, saj se je pri štabni vaji izkazalo slabo poznavanje dela posameznih enot. Po Barutovem mnenju posamezni segmenti civilne zaščite odlično obvladajo svoje delo, nekoliko pa sta šepala vodenje in sektorizacija terena. Prihodnje leto bo vaja kompleksnejša - vključevala bo več situacij, pripravili jo bodo vsaj dva tedna prej, potekala pa bo v soboto, na podeželju in bo trajala največ tri ure. Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen DRUŽINSKI POHOD TROJK V okviru promocije zdravja Zdravstvenega doma Logatec smo na sončno soboto, 21. maja, vnovič organizirali 3. družinski pohod trojk na 10 km v okolici Logatca z geslom »Razgibajmo družino, imejmo se fino!« Namen pohoda je bil spodbuditi družine k aktivnemu preživljanju prostega časa, da se družijo, zabavajo ter pozitivno prispevajo k svojemu zdravju. Letos se je pohoda udeležilo 82 oseb, od tega 40 otok ter 42 odraslih. Najmlajši udeleženec je imel komaj leto dni. Ob razgibani poti so pohodniki žejo lahko pogasili z kozarcem vode ter se okrepili z sadjem in žitno ploščico, ki so jih vsi prejeli ob pričetku hoje. Ciljno črto so prečkali vsi, najhitrejši pa so potrebovali manj kot dve uri. Na koncu so prav vsi udeleženci prejeli nagrade in priznanja. Veselje otrok ob prejemu zaslužene nagrade je bilo nepopisno. Ob koncu je udeležene pričakala tudi predstavitev zdrave prehrane, kjer so lahko preizkusili lokalne dobrote in jih tudi kupili: med, moko in žitne izdelke ter mleko in mlečne izdelke. Želja vseh je, da se čez leto dni spet srečamo v še večjem številu, da ob druženju in strokovnih nasvetih preživimo čim več lepih in zdravih dni. Zagotovljeni sta dobra družba in zadovoljstvo na cilju. Janja Erjavec, dipl. med. sestra Vodja ZVC IZ OBČINSKE HIŠE W SPOMINSKA ZBIRKA: VOJNA ZA LOGATEC IN SLOVENIJO Marsikateri dogodek iz tistih časov je šel v pozabo, še več pa je takih, ki javnosti nikoli niso bili znani. Zato smo se udeleženci vojnih dogodkov, pripadniki Teritorialne obrambe, danes povezani v veteransko organizacijo, pred dvema letoma odločili, da v spomin na takratna dogajanja vzpostavimo Spominsko zbirko. Spominska zbirka je postavljena v Centru vojnih veteranov v Logatcu in predstavlja avtentične dokumente, fotografije in oborožitev, ki jo je Teritorialna obramba uporabljala v osamosvojitveni vojni. Letošnjo jesen pa bomo to zbirko dopolnili še z opisom dogajanj v Vojnozgodovinskem zborniku. Na pobudo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Logatec je Občina Logatec v Zapolju uredila Spominski park v spomin na bojno akcijo TO Logatec, 2. julija 1991. Tega dne sta diverzantski in zaščitni vod TO z blokadno zasedno akcijo zaustavila prodor 2. oklepnega bataljona JLA z Vrhnike v sestavi 20 tankov M84 in osem oklepnih transporterjev. Oklepna brigada na Vrhniki je takrat predstavljala najmočnejšo in najnevarnejšo enoto JLA v Sloveniji. V blokado sta bila postavljena dva kamiona, naložena s peskom, in buldožer, vse skupaj pa je bilo zaminirano z dvanajstimi protitankovskimi minami. Po koloni so naše enote delovale z ročnimi minometi in pehotnim orožjem. Prvi tank v koloni je s topom streljal na barikado, ki se je pri tem vnela. Še gorečo barikado je poizkušal s zaletavanjem prebiti, pri čemer je povozil protitankovsko mino, si poškodoval gosenico in zagorel. Iz tankov so po naših enotah streljali z mitraljezi. V kasnejši večerni bojni akciji je delovala še posebna protioklepna skupina prostovoljcev, ki je po zaustavljenem oklepnem bataljonu delovala z lahkim protioklepnim orožjem ZOLJA. Naše enote so imele na koncu dva ranjena, nasprotnik pa en onesposobljen in dva poškodovana tanka. Iz kasnejše pisne analize delovanja oklepne brigade, ki je bila narejena v tej enoti, je razvidno naslednje: ocena nasprotnika (TO) ni bila opravljena oziroma je bila nepravilna, enota JLA ni bila pripravljena za delovanje v tako težkih pogojih, logistična oskrba ni funkcionirala, naloga je bila izdana bolj kot mirnodobna, ne pa bojna, marševska kolona se je vodila nepravilno. Naša analiza pa ugotavlja, da so bile enote TO angažirane pravočasno in pravilno. Izbrani položaji za zasedo in protioklepno delovanje ter postavitev barikade so bili idealni. Naloga enot TO je bila v celoti uspešno realizirana. Posebej je treba poudariti hrabrost naših borcev v tej akciji. Poleg tega sta bili na območju Občine Logatec izvedeni še dve, prav tako zelo uspešni bojni akciji, s čimer smo leta 1991 bistveno pripomogli k zmagovitemu zaključku vojne za samostojno Slovenijo. Veterane vojne za Slovenijo žalostijo današnja prerekanja o bolj in manj zaslužnih, o pravih in nepravih domoljubih. Zato je tudi prav, da je bila Občina Logatec nosilec vzpostavitve spominskega parka, ki je postavljen v spomin na dogodek, na katerega smo lahko ponosni vsi veterani, udeleženci vojne za Slovenijo l. 1991. Območno združenje veteranov za Slovenijo Logatec OBVESTILO NOSILCEM DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI NA KMETIJAH Upravna enota Logatec je pri vseh nosilcih dopolnilnih dejavnosti, ki so ob uveljavitvi nove Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji v avgustu 2015 le-to že opravljali, preverila, ali izpolnjujejo pogoje za vpis v Register kmetijskih gospodarstev (RKG). Ugotovljeno je bilo, da večina registriranih dopolnilnih dejavnosti ob manjših uskladitvah izpolnjuje vse pogoje, ki so za opravljanje navedenih dejavnosti določeni v Zakonu o kmetijstvu in Uredbi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Nekaj dopolnilnih dejavnosti je bilo registriranih na novo, le nekaj nosilcev je slednje prenehalo opravljati. Upravna enota je vse registrirane dopolnilne dejavnosti po uradni dolžnosti vpisala v RKG, v okviru katerega se po novem poleg evidence kmetijskih gospodarstev in podatkov o kmetijskih zemljiščih v uporabi (GERK) vodi tudi evidenca registriranih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Vse nosilce, ki so v letu 2015 opravljali dopolnilno dejavnost na kmetiji, obveščamo, da so Upravni enoti Logatec najpozneje do 30. junija 2016 dolžni v pisni obliki sporočiti podatek o skupnem dohodku, doseženem v letu 2015 z opravljanjem vseh vrst dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Nosilci dopolnilnih dejavnosti morajo sporočiti podatek o skupnem dohodku iz naslova opravljanja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, tudi če so v letu 2015 z opravljanjem dopolnilne dejavnosti prenehali pred koncem koledarskega leta. Podatek o skupnem dohodku iz opravljanja dopolnilnih dejavnosti se pridobi iz izpisa davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti DohDej, ki so ga nosilci vložili na FURS preko sistema eDavki do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto. Podatke pripravijo organizacije, ki za kmetijo vodijo knjigovodstvo oz. sami nosilci, če vodijo knjigovodstvo sami. Navodilo o izračunu višine dohodka, doseženega z opravljanjem dopolnilnih dejavnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je objavljeno na spletni strani Upravne enote Logatec: www.uprav-neenote.gov.si/logatec/javne_objave/ostale_javne_objave Upravna enota bo letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti vnesla v register (RKG) ter preverila izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 99. člena Zakona o kmetijstvu za preteklo koledarsko leto. UPRAVNA ENOTA LOGATEC AKTUALNOI POLICISTI OBRAVNAVALI VANDALIZEM NA DOLNJELOGAŠKEM POKOPALIŠČU Policijska postaja Logatec je bila 26. maja obveščena o tatvini cipres na pokopališču v Dolnjem Logatcu. Z zbranimi obvestili so policisti ugotovili, da je neznani storilec izruval deset na novo posajenih cipres, od tega jih je šest odtujil. Oškodovanec je omenjeni dogodek policistom naznanil zgolj v vednost in ni podal predloga za pregon. Kaznivo dejanje tatvine se preganja na predlog oškodovanca - če ga ta ne poda, policisti nimajo pristojnosti za ukrepanje in preiskovanje, bodo pa v zvezi z omenjenim namenjali večjo pozornost tudi v okolici pokopališč, so za Logaške novice povedali na Policijski upravi Ljubljana. Blanka Markovič Kocen MAKTUALNO POHOD OB DNEVU DRUŽIN ■Л ^ maja obeležujemo dan I ^Ч družin, teden od 16. do 21. A • maja pa je bil posvečen prav družini. Tako smo v enoti Hotedr-šica za obe skupini otrok pripravili pohod z njihovimi družinskimi člani - pohod družin. Slikovita in z zelenjem obdana pot nas je vodila od vrtca do Zelene doline, ki je znana kot območje, kjer najdemo določene biotope ogroženih vrst ter endemite. Vmes smo opazovali rastline (npr. rosika), živali in poslušali žuborenje potoka Hotenjka. Pravi namen pohoda pa je bilo druženje družinskih članov in skupno preživljanje prostega časa. Da pa bi združili prijetno s koristnim, smo vzgojiteljice za otroke in odrasle pripravile določene naloge. Tako so morali med potjo opazovati in nabirati zdravilne rastline. Našli smo trpotec, koprive, liste jagodnjaka, regratove cvetove, meto, smrekove vršičke. Po približno dveh kilometrih in pol smo prišli do cilja našega pohoda. Tudi tu je družine čakala naloga - narediti odtis lubja različnih dreves. Naredili smo odtise smreke, bora, breze, leske, javorja ... Prav po- sebna naloga pa je čakala otroke - poiskati so morali skriti zaklad. Z nekaj namigi jim je to presenetljivo hitro uspelo in že so se lahko posladkali z bonbončki. Nabrana zelišča bomo posušili za čajne mešanice, iz smrekovih vršičkov pripravili sirup ter tako naučili otroke, da nam narava ponuja mnogo možnosti za ohranjanje in krepitev zdravja - kar pa spoznavamo tudi v okviru projekta, v katerega je vklju- čen naš vrtec - Zdravje v vrtcu. Za konec uspešno prehojene poti pa je vsaka družina za nagrado dobila še posebno medaljo za sodelovanje na 1. družinskem pohodu in kot zahvalo za njihov trud. Upamo, da se naslednje leto srečamo na 2. pohodu družin. Vzgojiteljice Vrtca Kurirček Logatec Enota Hotedršica RAZVOJ NOVIH PROGRAMOV JE LAHKO VAŠA PRILOŽNOST v Življenje v lokalni skupnosti je lahko prijetno, če je vse urejeno. Veliko dejavnosti, ki zadovoljujejo potrebe lokalnega prebivalstva, izvajate nevladne organizacije. Nekatere potrebe v vaši lokalni skupnosti ste že prepoznali in jih s svojimi aktivnostmi že zadovoljujete. Nekatere pa so ostale pozabljene in ste jih na posvetih prepoznali skupaj z nami. Prepoznane potrebe so priložnost za razvoj nevladnih organizacij. Če tudi sami v njih vidite priložnost, vas vabimo, da se vključite v program NVO s potencialom. NVO s potencialom je nevladna organizacija, ki izkazuje interes za lasten organizacijski, strokoven ali zagovorniški razvoj ter je pripravljena zadovoljevati lokalne potrebe oz. aktivno prispevati k razvoju lokalne skupnosti. NVO s potencialom je nevladna organizacija, ki želi biti aktivna, se razvijati in prispevati k razvoju okolja, v katerem deluje. Vključenim organizacijam bomo brezplačno nudili pomoč pri razvoju novih storitev, pomoč pri povezovanju z drugimi sektorji, pomoč pri izvajanju zagovorniških akcij, pripravi projektnih prijav in drugo konkretno pomoč, ki jo boste potrebovali. Stičišče NVO osrednje Slovenije zagotavlja brezplačno podporo nevladnim organizacijam v Osrednjeslovenski regiji in s svojimi aktivnostmi prispeva k izboljšanju njihovega položaja. Več o programu in prijavi najdete na www.consulta.si, po dodatnih informacijah pa vprašajte na info@consulta.si ali pokličite na tel. 059 927 619. Lovro Mandelj OBNOVLJEN SPOMIN NA NEDOLŽNE ŽRTVE Natanko pred desetimi leti je bilo v spomin na nedolžne žrtve postavljeno razpelo ob Šemonovem breznu. Ker ga je načel zob časa, je Krajevna skupnost Naklo s pomočjo Občine Logatec konec maja razpelo obnovila. Besedilo in foto: Jelka Kožman SLOVENIJA JUNAŠKA, SVOBODNA SI ŽE TI ! Na sam praznik dan upora proti okupatorju je KO ZB NOB Laze skupaj z ZB NOB Logatec organizirala proslavo, posvečeno dnevu upora proti okupatorju, 75. obletnici ustanovitve OF ter 71. obletnici osvoboditve Laz. Po himni, ki so jo obiskovalci zapeli skupaj s Partizanskim pevskim zborom, je predsednica ZB NOB Logatec Vesna Jerina najprej pozdravila vse navzoče borke in borce partizanske vojske, predstavnika sekcije Vsedr-žavnega združenja partizanov Italije (VZPI ANPI) Walteija Miliča in Janka Škabaija ter goste in se zahvalila obiskovalcem, ki so tako množično prišli na prireditev. Zatem je spregovorila o dogodkih v prvih dneh vojne, razkosanju Slovenije med tri okupatorske sile (Nemčijo, Italijo in Madžarsko) ter o razlogih za ustanovitev Protiimperialistič-ne fronte, ki se je pozneje preimenovala v Osvobodilno fronto. Poudarila je, da je šlo v prvi vrsti za upor proti okupatorjem; tako je bilo normalno, da so se tudi prebivalci naše občine kmalu zbirali v osvobodilni fronti in jeseni 1941 že odhajali v partizane, kar pa bi mnogi danes radi zamolčali. Tudi danes bi morali razmišljati o sodelovanju Slavnostna govornica je bila podpredsednica ZB NOB Slovenije dr. Ljubica Jelu-šič. Potem ko je pozdravila praporščake, pohvalila oba župana - Berta Menarda za organiziranje pomoči ob naravnih katastrofah in župana Repentabra Marka Pisanija za zgledno sodelovanje z Logatcem - ter neumorne pevce Partizanskega pevskega zbora, je spregovorila o OF. Poudarila je, da ne smemo pozabiti, da so se v noči s 26. na 27. april v Vidmarjevi vili v Ljubljani zbrali predstavniki štirih domoljubnih skupin: sokolov, kulturnikov, krščanskih socialistov in komunistične partije, ki so se strinjali, da se bodo samo s skupnim bojem lahko uspešno borili proti zasedbenim silam. In ravno o tem, o sodelovanju, bi morali razmišljati tudi danes. Pa ne samo razmišljati! Ena od vrednot narodnoosvobodilnega boja je tudi solidarnost. Da smo Slovenci solidarni, smo dokazali tudi ob naravnih katastrofah, ki so prizadele vasice ob robu Planinskega polja. Prav je, da pomagamo tudi beguncem, s tem, da bo treba tiste, ki bodo ostali pri nas, poučiti o naših vrednotah. Ravno na Dan upora pa se moramo še bolj zavedati dejstva, da se moramo tudi v sedanjih časih upreti - upreti proti novi obliki imperializma, ki prihaja med nas v obliki multinacionalk, ki nam med drugim želijo odvzeti pravico do naravnih virov. Spregovorila sta tudi oba župana: logaški je poudaril dejstvo, da le skupaj lahko kaj dosežemo, oni z druge strani meje pa je dodal, naj vrednote NOB ne zamrejo. Moramo jih utelesiti in posredovati naslednjim generacijam. S pesmijo v preteklost Sedaj pa še o kulturnem delu programa. Pesmi O ljubezni do domovine Igorja Pirkoviča nam je posredovala Magda Lipovec, v tiste pomladne dni pred tričetrt stoletja nas je popeljal Franc Pupis. Eno njegovih pesmi, ki jo je Franc napisal za ansambel Fantje z vseh vetrov, in Rusovo Čas bi zavrtel nazaj, nam je na harmoniko zaigrala Natalija Kermavner. Nastopilo je še nekaj otrok Podružnične OŠ Laze in OŠ 8 talcev, tudi s prisrčno pesmijo Naša četica koraka. Seveda pa je imel osrednje mesto Partizanski pevski zbor. Mimogrede, zbor nadaljuje tradicijo Invalidskega partizanskega pevskega zbora, ki ga je Karel Pahor ustanovil leta 1944 in je iz okupirane Slovenije ponesel našo pesem v svet. Od leta 1972 zbor nastopa pod sedanjim imenom, vodi pa ga Franc Gornik. Ob nekaterih pesmih so se nam zasolzile oči (Ob oknu glej obrazek bled), ob drugih pa je prepolna dvorana stare osnovne šole zapela skupaj z njimi. Tudi ob pesmih Oj, Triglav, moj dom, Jutri gremo v napad, Vstala Primorska, Slovenci kremeniti ... Za čudovito izvedeno proslavo gre zahvala vsem nastopajočim, neumornim članom KO Laze, še posebej predsednici Nadi Ča-mernik, Vandi Lavrič, Tonetu Hasaniju, Francu Pupisu, vsem, ki so poskrbeli za domače dobrote, kuharju Zvonku Vido-viču za odličen golaž in ne nazadnje tudi Občini Logatec za del sredstev. Besedilo in foto: Brane Pevec »KOMU NAJBOLJ ZAUPATE?« GASILCEM! 120 LET PGD GORENJI LOGATEC Tako je bilo v devetnajstem stoletju, ko se je januarja leta 1896 v Gorenjem Logatcu zbralo okoli 70 mož in fantov na ustanovnem sestanku Požarne brambe, in tako je tudi v enaindvajsetem stoletju, po 120 letih. V tem času se je zamenjalo že veliko družbenopolitičnih sistemov, nič koliko raznih vlad različnih barv in prepričanj, a gasilci ostajajo tisti, ki jim ljudje najbolj zaupajo, tisti, na katere se lahko zanesejo, tisti ki vedno pomagajo med prvimi. Če so včasih v glavnem gasili požare, pomagali pri reševanju ljudi in živine, so sedaj žal vedno pogosteje tisti, ki prvi pridejo na kraj prometnih nesreč, kjer pogosto rešujejo ljudi, ukleščene v pločevini. Še posebej pa so se izkazali, ko smo imeli žled in poplave. Gasilci in gasilke Gasilci so že včasih organizirali veselice, igre, pa tudi srečanja, največje je bilo tisto v letu 1929. Po poročanju Slovenca so se zbrali gasilci iz vse tedanje Kraljevine SHS. Med obema vojnama gasilsko društvo ni delovalo. Po drugi svetovni vojni so že leta 1945 ustanovili Prostovoljno gasilsko milico pri krajevnem odboru OF v Gorenjem Logatcu, zopet začeli prirejati veselice, igre, organizirali tekmovanja har-monikaijev. Tudi danes so seveda aktivni na raznih področjih. Že vrsto let se udeležujejo tudi raznih tekmovanj v različnih starostnih skupinah, kjer so pogosto med najboljšimi in se uvrščajo na republiška tekmovanja, kar velja tudi za mladi rod. Posebna pohvala gre ženski desetini, ki je letos izdala koledar s svojimi kuharskimi recepti, se pa že pripravlja na tekmovanje v Lazah. Organiziranost Tajnik Sebastjan Dodič mi je rade volje posredoval podatke o članstvu: le-to trenutno šteje 158 gasilk in gasilcev. Poveljuje jim Matjaž Nagode, predsednik je Alojz Molk, Janko Cepič pa je predsednik nadzornega odbora. Iz PGD Gorenji Logatec pa izhaja tudi sedanji predsednik Gasilske zveze Logatec Anton Zvone Čuk. Besedilo in foto: Brane Pevec Gasilska oprema in prostori Prva leta so imeli v najetih, vlažnih prostorih le najnujnejše orodje in obleke ter ročno gasilsko brizgalno. Med prvo svetovno vojno so zgradili Gasilski dom, leta 1923 so zasvetile prve tri žarnice. Ponovno so dom obnovili po drugi svetovni vojni, leta 2003 dozidali, prekrili prizidek, na novo tudi gasilni stolp, letos pa so obnovili gasilni dom in orodišče. Seveda se je posodabljala tudi obleka in oprema gasilcev - danes ima vsak operativni gasilec pripravljeno svojo na točno določenem mestu, da je tako rekoč v hipu pripravljen za akcijo. Tudi gasilska vozila se posodabljajo, tako da so uporabna za gašenje požarov, črpanje vode, nudenje prve pomoči ... NOVI USPEHI NAŠIH KMETIJ NA PRIREDITVI DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ 2016 Dobrote slovenskih kmetij je že dobro prepoznavno ime obsežnega vsakoletnega projekta, ki ga organizira Kme-tijsko-gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Občino Ptuj. Osnovni namen projekta je ohraniti in spodbujati kakovostne domače izdelke. Ena pomembnejših nalog kmetijske svetovalne službe je spodbujati pridelovalce hrane, da pri svojih osnovnih proizvodih preko predelave dosežejo dodano vrednost. Trženje proizvodov je posebej pomemben in zahteven del proizvodnega procesa tudi na kmetijah. S sodelovanjem na ocenjevanju svojih izdelkov kmetije preverjajo raven svoje dejavnosti oz. proizvodov in hkrati z doseganjem dobrih ocen pridobijo verodostojno potrditev kakovosti le-teh, kar je osnova za uspešno trženje. Strokovne komisije ocenjevalcev s posebnimi referencami za posamezne skupine proizvodov ocenijo izdelke v skladu z natančnimi pravilniki, ki temeljijo na veljavni zakonodaji s področja kakovosti prehranskih izdelkov. Vsi sodelujoči na ocenjevanju prejmejo zapisnik, v katerem so zabeležene vse ocene in opombe glede posameznih izdelkov. Na vsakoletni prireditvi sodeluje prek 600 kmetij iz vse Slovenije in tudi zamejstva z več kot 1.100 dobrotami. Letošnja prireditev je že 27. zapored in tudi tokrat so na njej sodelovale kmetije iz naše občine. V veselje mi je, da se lahko vnovič pohvalimo z odličnimi rezultati. Letos so prvič (kljub aferi s slovenskim medom ali pa prav zaradi nje) ocenjevali tudi MED. Svoj izdelek je v oceno poslal čebelar DRAGO GOVEKAR, Režiška cesta 10 a, Logatec in za GOZDNI MED prejel ZLATO PRIZNANJE! V kategoriji mesnih izdelkov je na letošnjem ocenjevanju sodeloval Klemen Zabukovec iz Jakovice 11 in za SALAMO ŠPEHOV-KO prejel ZLATO PRIZNANJE! Mlečni izdelki so na ocenjevanju zastopani v vedno večjem številu, saj se predelava mleka kot dopolnilna dejavnost na kmetijah vedno bolj uveljavlja v smislu oplemenitenja osnovnega proizvoda - mleka in doseganja boljših rezultatov gospodarjenja. Prvič je letos v ocenjevanje poslal svoj izdelek DAVID JURCA, Rovte 130, kmetija GABROVCE in za ČVRSTI (navadni) JOGURT prejel ZLATO PRIZNANJE! (dosegel je vseh 20 točk) Kmetija Kranjc že nekaj let sodeluje na ocenjevanju z različnimi izdelki. Letos je ROMANA KRANJC, Kalce 7, kmetija ŠTANGAR za JOGURT Z OKUSOM MARELICE prejela SREBRNO, za SIR ZA ŽAR Z ZELIŠČI pa ZLATO PRIZNANJE! SIRU ZA ŽAR Z ZELIŠČI je bilo letos že tretjič zapored podeljeno ZLATO PRIZNANJE in tako so si Kranjčevi za ta izdelek prislužili KIPEC KAKOVOSTI! To priznanje je nesporni dokaz oz. potrditev vrhunskega izdelka. IGOR HLADNIK iz Petkovca 37, kmetija RUPA je za MASLO prejel BRONASTO PRIZNANJE! Vsem dobitnikom priznanj iskrene čestitke in veliko ustvarjalnega elana še naprej! Mojca Vavken, KGZS- Zavod LJ LIPICANCI SE VRAČAJO STIRIVPREGA LIPICANCEV NA POTI IZ NEMČIJE V LIPICO PRENOČILA V LOGATCU. Nemška zakonca Ute in Andreas Matern sta lastnika štirih lipicancev slovenske reje. Pred šestimi leti sta jih kupila od slovenskih rejcev. Nad plemenitimi konji, našo prelepo Slovenijo in prijatelji med slovenskimi rejci sta se tako navdušila, da sta se odločila obeležiti hvaležnost in prijateljstva, ki sta jih stkala po zaslugi konj. Tako sta se zakonca Matern z družino maja 2016 s štirivprego že drugič odpravila na 680 km dolgo pot iz mesteca Heideck /Bavarska/ proti Lipici. Konji, ki vozijo to izjemno odpravo, so : - 415 Siglavy Slavina l. 2004 /rejec g. Pestotnik/ - 304 SiglavY Capriola l. 2002 /rejec g. Bajda / - 577 Bonadea XLV l. 2007 /rejec g. Peternel / - 327 Betalka VII l.2002 / rejec g. Marolt/ Vsi štirje konji so bili izšolani v Sloveniji. Kočija, s katero potujeta zakonca Matern, je sto let stara obnovljena poštna kočija francoske izdelave, znamke Dufau. Štirivprega je v Slovenijo prispela 11. maja. Dnevno so prevozili od 25 do 40 km in se deževnega 18. maja popoldne pripeljali v Logatec. Prijazno smo jih pričakali pri rejcu lipicancev Andreju Marušiču. Konji so tu prenočili in si odpočili. Naslednji dan proti opoldnevu pa so se odpravili proti Razdrtemu, predzadnji postaji na njihovi dolgi poti do Lipice. Podvig zakoncev Matern vsekakor zahteva vrhunske konje, tako po poreklu kot po individualni kvaliteti. Njuna lipicanska štirivprega vse te kvalitete ima. Konji pa so plod znanja slovenske konjereje, zato si ta projekt zasluži pozornost slovenske javnosti. Podobna vprega je nazadnje potovala z Dunaja v Trst in Lipico leta 1980 ob 400-letnici naše kobilarne. Besedilo in foto: Milena Marušič PODRUŽNICI OŠ TABOR NA ZAKLJUČNEM IZLETU V REPENTABRU V četrtek, 9. junija, smo se z učenci podružničnih osnovnih šol Hotedršica in Rovtarske Žibrše odpravili na zaključni izlet čez mejo, na italijansko stran v Repentabor. Obiskali smo učence in učitelje OŠ Alojz Gradnik. Pobrateni občini Repentabor in Logatec ter osnovni šoli ohranjata prijateljske stike. Šola v Repentabru je bila ustanovljena leta 1873 in kot ena redkih na tržaškem deluje neprekinjeno od ustanovitve. Vse do današnjih dni ohranjajo slovensko besedo in v veselje nam je bilo, da smo letos odšli k njim na obisk. Ob odhodu iz Hotedršice je bilo na avtobusu prijetno vzdušje. Učenci so bili dobro razpoloženi in po štiridesetih minutah vožnje smo se pripeljali v Kulturni dom na Colu. Najprej smo si izmenjali simbolična darilca, sledila je naša skupna himna, ki je nastala pod mentorstvom učiteljice Mora-ne Sossi, pripravile pa so jo učiteljice OŠ Alojz Gradnik. Ozračje je bilo nabito z dobro voljo. Bogato so nas pogostili in s polnimi trebuščki smo prisostvovali posebni predstavi v režiji Julije Berdon z naslovom Od vesolja do veselja. Pesmi Bine Štampe Žmavc so dobile nove razsežnosti. Izbor pesmi, nastop učencev in projekcija so nas očarali. Po prireditvi so se nam pridružili tudi posebni gostje. Obiskala sta nas župana obeh občin, Berto Menard in Marko Pisani, ter ravnateljici obeh šol, Miša Str-žinar in dr. Marina Castellani. Po pozdrav- nih besedah gostov in izmenjavi daril smo nadaljevali pot do njihove šole. Tam smo pojedli kosilo in se v deževnem vremenu sprehodili nazaj do kulturnega doma, kjer smo si ogledali še lutkovno predstavo. Zaradi slabega vremena si nismo ogledali kmetije, na kateri ohranjajo avtohtone pasme žvali. Doživeli pa smo še eno presenečenje: predstavitev pasme kraške ovce smo imeli kar v kulturnem domu. Rejec Omar Marucelli nas je presenetil, ko je prinesel črnega jagenjčka in kraško ovco-istrijanko. Predstavil nam je živali, ki jih ima na svoji kmetiji. Resnično nas je zabaval in prehitro je minil čas druženja. Ogledali smo si še kraško hišo in dan zaključili s spustom balonov v zrak. Kljub slabemu vremenu smo se s prijetnimi občutki vračali proti Hotedršici. Prijateljem na italijanski strani smo obljubili, da se še družimo. Upamo, da nas prihodnje leto obiščejo oni. Z veseljem jih bomo sprejeli. Iskreno se zahvaljujemo Občini Logatec za brezplačen prevoz v Repentabor. Besedilo in foto: Anita Čretnik DOGODKU PRAVIČNA DELITEV STROŠKOV OGREVANJA V VEČSTANOVANJSKI STAVBI Energetski zakon (Uradni list RS, št. 17/2014 z dne 7. 3. 2014) med drugim določa, da vsak uporabnik toplote iz skupnega ogrevalnega sistema plačuje stroške toplote po dejanski porabi. Za namen določitve načina merjenja in delitve toplote v štiri- ali več stanovanjskih stavbah sta bila na podlagi omenjenega zakona sprejeta Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS, št. 82/2015 z dne 3. 11. 2015), ki ureja način delitve stroškov ogrevanja v večstanovanjskih stavbah s skupnim ogrevalnim sistemom ter Pravilnik o merilnih instrumentih (Uradni list RS, št. 42/06, 97/10, 16/13 in 19/16), ki določa tehnične zahteve za merilne instrumente za porabo toplote. Merilne naprave, ki omogočajo indikacijo dejanske porabe toplote posameznega dela stavbe, so lahko le elektronski delilniki stroškov ogrevanja, ki odgovarjajo SIST EN 834, odčitki meritev toplote pa se lahko izvajajo z ročnim ali daljinskim - radijskim odčitavanjem. Nameščamo jih na ogrevala v 75 % višine in na 50 % dolžine le-teh. Poznamo delilnike, pri katerih odčitano vrednost (reading value) korigiramo z faktorjem toplotne moči ogrevala KQ in faktorjem načina pritrditve delilnika KC v računalniku ob izračunu deležev in delilnike, pri katerih odčitamo računsko vrednost (calculating value), dobavitelj delilnika pa faktorja KQ in KC neizbrisno vtisne v de-lilnik in to vrednost neposredno uporabimo v delitvi stroškov. Značilnosti delilnikov toplote so še: - njihova uporaba je možna le v klasičnih dvocevnih sistemih ogrevanja; - možno je mesečno ali sezonsko odčitavanje; - porabo beležijo z oddajo toplote ogrevala; - na njih je praktično možnost manipulacije oziroma prilagajanja rezultatov meritev; - njihova zakonsko določena življenjska doba znaša 10 + 1 leto; - nizka cena. Merilniki toplotne energije (kalorimetri), uporabljeni kot delilniki stroškov, se vgrajujejo le v ogrevalne sisteme z zaključenimi zankami za vsako stanovanje, primerni so tudi za sisteme s stenskim in talnim ogrevanjem. Druge značilnosti kalorimetrov so še: - beležijo vso toploto, vnešeno v stanovanje; - velika natančnost odčitavanja; - ni vstopanja v stanovanje s strani pooblaščenega izvajalca delitve stroškov ogrevanja; - potrebna redna kalibracija in overitev vsakih pet let, skladno s Pravilnikom; - življenjska doba 10 + 1 leto; - visoka cena. Tehnične zahteve, ki zagotavljajo pravilno delovanje ogrevalnega sistema in so predpogoj za vgradnjo delilnikov in pravično delitev stroškov, so naslednje: - izvedeno hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema, ki vsakemu posameznem delu stavbe zagotavlja projektirano količino toplote za ogrevanje; - kakovostna centralna regulacija temperature ogrevalnega medija v odvisnosti od zunanje temperature; - lokalna regulacija - termostatski ventili na radiatorjih, ki omogočajo vpliv porabnika na porabo in izkoriščajo notranje vire toplote in energijo sonca. V preteklosti je bilo pri lastnikih stanovanj v večstanovanjskih stavbah največ negodovanja glede plačevanja stroškov ogrevanja predvsem zaradi tega, ker delilniki toplote ne upoštevajo specifične lege posameznega stanovanja v stavbi. Ni namreč vseeno, ali je stanovanje na vogalu stavbe, nad neogre-vano kletjo, v zgornjem nadstropju ali pa je »stisnjeno« na sredini med druga stanovanja, njegove zunanje stene pa so povrh vsega obrnjene na jug. V prvem primeru stanovanja porabijo in plačujejo nesorazmerno več toplote, kot je dejansko potrebujejo, druga stanovanja pa na primer v sončnih dneh praktično nič. Krivda za tako stanje je predvsem na zakonodajalcu, ki pri pripravi preteklih predpisov ni upošteval mnenja stroke, da zgolj odčitki delilnikov brez njihove korekcije ne morejo pravično razdeliti stroškov ogrevanja celotne stavbe po posameznih stanovanjih. Edino orodje, ki izniči vpliv lege stanovanja in omogoči pravično delitev stroškov ogrevanja, je izračun korekturnih faktorjev, s katerimi se pomnoži vsoto odčitkov delilnikov v posameznem stanovanju v obravnavanem obdobju (običajno mesečno), ki mora temeljiti na izračunu gradbene fizike in standardu SIST EN 12831. Določanje korekcije deležev zaradi vpliva lege posameznega stanovanja predpisuje 14. člen Pravilnika in je obvezno. Na tem mestu je praktično nemogoče lastnikom stanovanj v večstanovanjskih stavbah v celoti pojasniti vse podrobnosti izračuna korekturnih faktorjev. Osnovna značilnost izračuna pa je v tem, da se za vsako stanovanje na podlagi gradbene fizike izračunajo specifične toplotne izgube, ki so kvocient med skupnimi toplotnimi izgubami zunanjih površin stanovanja in ogrevalno površino stanovanja ter na koncu korekturni faktor posameznega stanovanja, ki je kvocient med specifičnimi toplotnimi izgubami stanovanja z najmanjšimi skupnimi toplotnimi izgubami zunanjih površin in specifičnimi toplotnimi izgubami iskanega stanovanja. Vsota odčitkov iz radiatorjev posameznega stanovanja se nato pomnoži s korekturnim faktorjem, rezultat pa je primerljiv z rezultati drugih stanovanj, zato so deleži stroškov v nadaljevanju pravično razdeljeni. Izkušnje lastnikov stanovanj v večstano-vanjskih stavbah s skupnim ogrevalnim sistemom, ki so že naročili izračun korekturnih faktorjev skladno z najnovejšim predpisom, so v celoti pozitivne, posledično pa ni več nesporazumov glede stroškov ogrevanja. Zato vse lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah vabimo, da se oglasijo v svetovalni pisarni Eko sklada v vaši občini, kjer boste dobili vse natančne informacije glede opisanega izračuna. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete tudi na energetsko-svetovalno pisarno EN-SVET v Logatcu, Notranjska cesta 4, Logatec, vhod za turistično pisarno. V energetsko-sve-tovalni pisarni vam bomo poleg informacij o novih nepovratnih spodbudah, ki jih Eko sklad nudi občanom, nudili neodvisne strokovne nasvete o rabi obnovljivih virov energije in o doseganju večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Delovni čas pisarne je vsak torek od 16:00 do 18:00, prijave za svetovanje pa sprejemajo na Občini Logatec pri ge. Tanji Oblak na tel. št. 01/759-06-00 ali na E-naslov: tanja.oblak@logatec.si. Lahko pa tudi neposredno pokličete energetskega svetovalca mag. Petra Petrovčič na GSM: 051-670-323 in dogovorili se boste za sestanek. mag. Peter Petrovčič, Energetski svetovalec ENSVET ■V SREDIŠČU W AKTIVNE POČITNICE - IZBIRE NE MANJKA Zadnje dni tega šolskega leta so učencem misli že uhajale na morske plaže, razne tabore in brezskrbno preživljanje počitniških dni. Marsikateri starši pa si v tem času belijo glavo, kam z otrokom, da ne bo, medtem ko so oni v službi, prepuščen sam sebi. Društva in organizacije iz Logatca že več let organizirajo različne programe za aktivno preživljane počitnic, zato smo v tokratni številki pripravili pregled letošnjih aktivnosti. Poletna šola Dlan na dlan - preizkušen recept še dodatno začinili Skozi celotne počitnice bo v organizaciji društva Dlan na dlan potekala Poletna šola, ki je sedaj že preizkušen recept za odlične počitnice. Varstvo otrok bo zagotovljeno vsak delovnik med 7. in 17. uro, namenjeno pa je otrokom od 4. leta naprej. Poletna šola poleg varstva zagotavlja tudi zdravo prehrano, veliko športnih aktivnosti ter spodbuja vedoželjnost in ustvarjalnost vaših otrok. Letošnja novost je, da je program razdeljen na štiri različne tematske tedne, ki se med seboj razlikujejo po vsebini, tako da lahko starši že v naprej izberejo program, ki bolj ustreza interesom otroka. Zadnji teden počitnic sledi še finale, ko se bo odvijal »miks«vseh najboljših dejavnosti po izboru otrok. Prvih sto že prijavljenih na oratorij »Zdaj gre zares!« je geslo letošnjega Ora-torija, ki ga že 23. leto organizira Župnija Sv. Nikolaja. Oratorij bo potekal v prvem tednu počitnic, nanj pa se je treba predhodno prijaviti. Glavni voditeljici oratorija sta Marta Cigale in Katarina Maček, pri organizaciji pa sodeluje več kot 30 mladih animatorjev, veliko tudi iz skavtskih vrst. Otroci bodo dan začeli z petjem himne oratorija in dvigom zastave, sledila bo jutranja kateheza, nato pa se bodo čez dan zvrstile različne ustvarjalne delavnice in družabne igre. Pred odhodom domov še sklep oratorija, na katerem otroci delijo svoje misli o preživetem dnevu. Organizatorji imajo v načrtu tudi celodnevni izlet, vendar pa natančna destinacija (morje, piknik, bazen) še ni znana, saj je vse odvisno od vremena. Zadnji dan se bo odvijala še zaključna prireditev, kamor so vabljeni tudi starši in pri- jatelji udeležencev. Zaenkrat je na oratorij prijavljenih dobrih sto otrok, organizatorji pa pričakujejo, da bo do konca zbiranja prijav število še višje. S taborniki na Bovško Med mojimi najljubšimi spomini na preživljanje otroških počitnic, so taborjenja z logaškimi taborniki, večeri ob tabornem ognju in spanje v šotorih. Taborniki iz Roda Srnjak se tudi letos odpravljajo na pohodni tabor, ki bo potekalo od 6. do 16. julija. Prvi teden bodo preživeli na lokaciji ob reki Koritnici na Bovškem, kjer bodo opravljali različne taborniške veščine in predvsem živeli z naravo. Med taborniškimi opravili sta tudi straža zastave in skrb za taborni ogenj. Po taborniških pravilih mora taborni ogenj goreti ves čas taborjenja, če ugasne, se tabor pospravi in taborniki odidejo domov. Čeprav se sliši naloga precej preprosta, pa morajo taborniki v kakšni hudi nevihti pokazati veliko iznajdljivosti, da jim ogenj kljub dežju ne ugasne. Po tednu taborjenja se bodo najmlajši taborniki (MČ) z avtobusom vrnili domov, starejši pa se bodo odpravili še na tridnevni pohodni bivak. Pot jih bo vodila po okoliških hribih, spali bodo pod milim nebom ali pa na kašnem kozolcu, pohod pa se bo predvidoma končal v Mostu na Soči, od koder se bodo nato z vlakom vrnili v Logatec. Na pohodu jim želimo predvsem lepo vreme in malo žuljev. Debeli Rtič - raj za preživljanje brezskrbnih počitnic Rdeči križ Logatec v sodelovanju z Občino Logatec tudi letos organizira letovanje za zdravstveno ogrožene otroke. Kolonija bo potekala od 28. julija do 7. avgusta v Mladinskem letovišču na Debelem Rtiču, ki je pravi raj za preživljanje brezkrbnih počitnic. Na morje bo odšlo 50 otrok, vzgojiteljice pa bodo skrbele za varnost, zdravje in veselje vaših otrok. Glede na lani jih čaka veliko veselja, plesa in norčij, če bo čas dopuščal, pa jih bo obiskal tudi župan in preživel z njimi dan na obali. Če nam bo letošnje poletje končno naklonilo nekaj sonca in vročine, pa ne pozabite na Idrijsko Belo. Prečudovita narava in kristalno čista voda nam nudita osvežitev v poletni vročini, prostor ob kopališču pa je kot nalašč za piknike in preživljanje prostega časa v naravi. Pripravila: Nina Jerina V SREDISCUI IZJEMNA GENERACIJA 2001 ZAPUSTILA OSNOVNOSOLSKE KLOPI VALETA 2016 V Šolsko leto se je izteklo in za deve-tošolce je končno napočila težko pričakovana valeta. Dogodek, na katerem se lahko dokončno poslovijo od osnovne šole, se zahvalijo učiteljem za vse razparane živce, trud in znanje, ter osmar-jem za eno leto predajo oblast nad šolo. Valeta je tudi priložnost, da šola podeli priznanja na področju znanja, športa, kulture in drugih dejavnosti. In teh ni bilo malo. Po besedah ravnateljic in ravnatelja vseh treh logaških osnovnih šol, Karmen Cun-der, Miše Stržinar in Mitje Turka, se letos poslavljajo od izjemne generacije, o čemer pričajo tudi številne nagrade, ki so jih podelili. Na vseh treh šolah so podelili srebrna in zlata priznanja s področja matematike, fizike, kemije, astrologije, logike, priznanja s področja športa, kulturne dejavnosti, poznavanja sladkorne bolezni, prostovolj-stva in še bi lahko naštevali. Učencev, ki so prejeli priznanja, je na tem mestu preveč, da bi lahko zapisala vsa njihova imena, vsem pa velja čestitati za odlične dosežke. Starši in učitelji pa ste lahko ponosni, da v svet pošiljate tako obetavno generacijo! Prva je bila na vrsti valeta na OŠ 8 talcev. Učenci so nas popeljali na potovanje v romantični Pariz, vmes pa so se ustavili v različnih evropskih prestolnicah. Dogodek je bil precej glasbeno in plesno obarvan, saj so nam zaplesali kar nekaj klasičnih plesov, manjkala pa ni niti zabavna vsebina. Osmarjem so pripravili različne preizkuse, preden so jim predali ključ, privoščili pa so si tudi svoje, zdaj že nekdanje razredničarke. Na OŠ Rovte so si valeto zamislili kot uspešen zaključek vojaške misije. Zahvalili so se svojemu generalu -ravnatelju in drugim poveljnikom iz zbornice. Predvajali so nam tudi filmsko uspešnico v lastni produkciji, ki priča o njihovih izjemnih dosežkih. Pri podelitvi priznanj je ravnatelj Mitja Turk posvetil posebno pozornost učenki Emi Kavčič, ki se ji je poleg vrste prejetih zlatih priznanj uspelo uvrstiti še na Mednarodno olimpijado iz poznavanja geografije. V svojem govoru je izrazil, da je daleč najboljša učenka v zgodovini šole in ji izročil posebno nagrado. OŠ Rovte je Emi podarila potovanje na olimpijado, kjer bo lahko zopet pokazala svoje znanje. Zadnja na vrsti, a zato nič manj domiselna, je bila valeta na OŠ Tabor Logatec. Učenci so staršem, učiteljem in drugim povabljen- cem razdelili letalske vozovnice in nas popeljali na let skozi njihovih devet let. Kot se za letalo spodobi, so nam zavrteli film o svojih načrtih, manjkalo pa ni niti glasbe, plesa, zaplesali pa so tudi s svojimi učiteljicami in učitelji. Razigrana in sproščena valeta je vseskozi odražala njihovo mladosti, energijo in veselje do življenja. Med imeni na OŠ Tabor Logatec je izstopal Job Petrovčič, ki je prejel največ zlatih priznanj v preteklem šolskem letu, šola pa mu je podarila nahrbtnik, da je vse prejete nagrade in priznanja lahko odnesel domov. Vse tri šole je obiskal tudi župan in učencem namenil nekaj besed. Dal jim je nekaj nasvetov za prihodnost in poudaril, da verjame, da bodo uspešni pri vseh prihodnjih izzivih. Besedilo in foto: Nina Jerina DOLGČAS? ZARADI NAPETEGA BRANJA ODPADE. POLETJE V KNJIŽNICI LOGATEC Kljub temu da je poleti knjižnica odprta po skrajšanem delovnem času, pa to še nikakor ne pomeni, da dogajanje v njej popolnoma zamre. Vanjo sicer zahajajo množice stalnih in sezonskih bralcev po poletno branje, vendar to še zdaleč ni vse, kar knjižnica ponuja. Gotovo se za vsako generacijo poleg običajnega branja in brskanja po knjižnici najde kakšna dejavnost. Ustvarjalno s Pravljicami pod lipo Že nekaj let poleti najmlajše bralce vsak ponedeljek v juliju in avgustu ob desetih dopoldne pod lipo pred knjižnico pričaka knjižničarka s pravljico. Le če jo zagode slabo vreme, ta pravljični doživljaj odpade. V senci drevesa otroci (pa tudi njihovi spremljevalci, starši ali stari starši) prisluhnejo pravljici in se o njej pogovorijo. Pravljično doživetje pa zatem poustvarijo na ustvarjalni delavnici pred knjižnico. Dogajanje pogosto privabi tudi pozornost naključnih mimoidočih, ki se delavnicam kdaj pa kdaj tudi spontano pridružijo. Letimo na krilih domišljije - Poletavci in Najpoletavci Že šesto leto zapored se Knjižnica Logatec pridružuje projektu Mestne knjižnice Ljubljana - Poletavci - poletni bralci. Le-ta je namenjen otrokom, starim od 7 do 12 let, ki so postavljeni pred izziv, da poleti tridesetkrat berejo pol ure - pa naj bo to knjiga, strip, časopis ... Namen projekta je spodbujanje bralnih navad pri mladih, ki pogosto ne premorejo potrebnega potrpljenja in zbranosti, da bi se dlje časa zadržali ob knjigi. Poletavci pa predstavljajo motivacijo, saj vsak, ki izpolni poletni bralni izziv, dobi majico in priznanje ter se uvrsti v nagradno žrebanje za glavno nagrado, ki jo že vsa leta prispeva podjetje Hervis. Konec septembra se tako zgodi Dan za Poletavce, skupno druženje nadebudnih bralcev. Ker zanimanje za Poletavce iz leta v leto raste, pa letos skupaj z njimi vzletajo tudi Naj-poletavci - bralci, stari od 13 do 16 let, ki pa imajo izziv poleti prebrati tri knjige ter nato izpolniti obrazec, ki ga najdejo na spletni strani knjižnice. Vanj morajo poleg avtorjev in naslovov knjig napisati svoje bralno doži- vljanje - navesti razlog, s katerim knjižnim junakom so se najbolj poistovetili in zakaj. Najpoletavce v Knjižnici Logatec in njenih podružnicah čakajo kazalke z navodili, Po-letavce pa zloženke, v katere vpisujejo svoje poletne bralne podvige. Projekta trajata od 10. junija in 10. septembra. Poletna bralna kofetkanja ... v sodelovanju z UTŽO Logatec Ne samo otroci, tudi odrasli potrebujejo bralna druženja - tako se čez leto v knjižnici srečujejo člani bralnega krožka Žarek. V sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Logatec knjižnica letos poskusno prireja Poletna bralna kofetkanja. Vodila jih bo Majda Cirman, ki sicer na UTŽO vodi Literarno kavarno. Prvi srečanji sta bili v sredo, 6. in 20. julija, ob 10. uri, predvidena nadaljevanja pa ob isti uri in še 3. in 24. avgusta pod lipo pred knjižnico, v primeru dežja pa v pravljični sobi. Srečanja se bodo vsebinsko orientirala po dveh vodilih - Neznani kotički v knjižnici in Pravljice so tudi za odrasle. Na srečanja so vabljeni vsi odrasli, ki bi se radi družili ob dobri literaturi oz. ne čisto vsakdanjem branju. Da od težkih knjig ne bodo bolele roke ... e-branje V knjižnici si lahko že nekaj let izposodite tudi e-knjige (Biblos) in v zadnjem letu tudi e-revije (Pressreader). Za dostop do obojih potrebujete uporabniško ime in geslo za Mojo knjižnico, za e-knjige pa še Adobe ID. Čeprav se na prvi pogled sliši zapleteno, pa je na spletni strani Biblos.si postopek priprave naprav na branje in izposoje knjig simpatično predstavljen z video navodili. Izbor e-knjig sicer ni tako širok kot izbor klasičnih, fizičnih knjig, je pa zato dosegljiv več bralcem naenkrat in ni odvisen od časa odprtosti knjižnice. Kot zanimivost mogoče omenimo, da je v e-knjigi dosegljiv aktualen roman Figa priljubljenega in nagrajenega slovenskega pisatelja Gorana Vojnovića. Za tiste, željne branja v tujem jeziku, pa je na voljo zbirka Ebsco e-book collection, do katere prav tako dostopate na daljavo. Čeprav se pri nekaterih bralcih še pojavljajo zadržki do e- branja, pa se ga drugi s pridom poslužujejo in tako preskočijo čakalne vrste za nekatere knjige ali pa si s tem zmanjšajo težo počitniške prtljage. Kam po ideje za branje? Ena največjih poletnih bralnih dilem pa je -kaj brati? Nekateri bralci so zelo sistematični in si še dovolj zgodaj zagotovijo bero dopu-stniških naslovov, veliko pa jih pride v knjižnico zadnjo minuto brez prave predstave, kaj bi sploh radi brali . Slovenske splošne knjižnice že nekaj časa v ta namen snujemo portal Dobreknjige.si, kjer lahko s pomočjo različnih kriterijev vsak poišče knjigo, ki bi mu najbolj ustrezala. Pred poletjem pa je novost aplikacija Dobreknjige, s katero si lahko pri izboru poletnega branja pomagate tudi tisti bolj mobilni bralci. Vse zapise na portalu so prispevali slovenski knjižničarji, torej ne gre za založniška promocijska besedila, temveč za prebrane in ocenjene knjige, ki so šle skozi rešeto bralnega okusa posameznih knjižničarjev. Na portalu si lahko ustvarite tudi profil, knjige ocenjujete, komentirate ali si jih shranjujete na bralni seznam. Tako ne gre le za spletno priporočilno stran, temveč tudi za obliko virtualnega druženja z bralci iz cele Slovenije. Vabljeni v družbo dobrega branja! Urška Orešnik biblos spletna eKnjižnica ТЛ Pravljične urice pod lipo, napis: Pod lipo je ... pravljično! (iz arhiva Knjižnice Logatec) t! DOBREKNJIGE.SI ii^veniir tphtnt Jt itpttutt pipmafomo www,dobreknjige.si V SREDISČUI SREDI JULIJA ŽE 19. SREČANJE GASILK V LAZAH Kdo je sredi vročih počitniških dni, vsako tretjo soboto v juliju, pripravljen zamenjati brezskrbno poležavanje ob obali morja, na bregovih rek in jezer za tekanje po vročem soncu po travnikih ob robu Planinskega polja? Gasilke, seveda! In to že devetnajsto leto zapored. Pisalo se je leto 1998, ko se je takratna predsednica Gasilske zveze Logatec Marinka Cempre Turk domislila, da bi tudi v naši občini organizirali tekmovanje v znanju gasilskih veščin, na katerem bi se pomerile samo gasilke. Pogled v zadnja leta prejšnjega stoletja »Kako dobiti sredstva za delovanje naših društev, je večno vprašanje. Eden od načinov so tudi gasilske veselice. Proti koncu dvajsetega stoletja smo ugotavljali, da je udeležba na njih vedno manjša, da bi jim bilo treba kaj dodati. Tista leta sem kot sodnica na gasilskih tekmovanjih prepotovala večji del države in prišla na idejo, da bi v naši občini izvedli tekmovanje gasilk. Ker je bilo težko dobiti desetino gasilk, sem se odločila za pet tekmovalk, nekoliko priredila vajo s hidranti, vajo raznoterosti in vezanje vozlov pa sem obdržala ter dodala kratek pismen test. Potem je bilo samo še vprašanje, katero društvo naj bi tekmovanje organiziralo. Glede na to, da so ravno na robu Planinskega polja, pod vasico Laze dovolj veliki travniki in ker tam niso imeli drugih tekmovanj, smo se dogovorili, da bodo gostiteljice gasilke PGD Laze-Jako-vica. Njihovo PGD je pripravilo teren in orodje, drugo pa je uredila in pripravila Gasilska zveza Logatec,« nam je o začetkih povedala Marinka Cempre Turk. Število ekip se je od prvih 16 podvojilo Na prvo tekmovanje, ki se je kot vsa druga končalo s srečanjem in veselico pri gasilskem domu, je prišlo 16 ekip. Sicer pa je zadnja leta udeležba med 28 - 32 ekip. Vsa leta se tekmovanj udeležujejo gasilke ekip iz Gasilske zveze Logatec in prostovoljnih gasilskih društev Ilirska Bistrica, Žiri in Ivanje Selo. Ko sta bili Laze in Jakovica ujeti v žled in obdani z vodo, sta priskočili na pomoč tudi PGD iz Turnišča in Buče-covcev. Poleti so jih povabili na srečanje, kamor so z veseljem prišli in se vračajo vsako leto. »Zakaj se gasilke vračajo?« Tudi na to vprašanje moji sogovornici ni bilo težko najti odgovora: »Med gasilkami so se v teh letih spletla prijateljstva. Mimogrede: tiste, ki so v začetku tekmovale v ekipah A ali B, so sedaj že v ekipi C, lani je najstarejša tekmovalka dopolnila 78 let! Tam se srečajo stare prijateljice, obujajo spomine, se pogovorijo o tem in onem, malo »po-šimfajo«, seveda pa prisluhnejo tudi dobri glasbi, ob kateri jih hitro zasrbijo pete.« V soboto, 16. julija, vabljeni vsi Tekmovanja organizira Gasilska zveza Logatec, PGD Laze-Jakovica je zgolj operativni del, pri samem tekmovanju pa nudijo pomoč tudi člani iz drugih logaških društev. Del sredstev prispeva Občina Logatec, del pa domači sponzorji. Tekmovanju, ki se bo začelo okoli 16.00, bo zvečer sledilo srečanje z veselico, na kateri bo igral ansambel Biseri iz Pivke. Besedilo in foto: Brane Pevec UMETNOSTNA DEDIŠČINA LOGAŠKE OBČINE NA ENEM MESTU V Knjižnici Logatec so 26. maja predstavili knjigo Upravna enota Logatec, umetnostna topografija Slovenije. O obsežnem delu, ki je nastajalo vrsto let, so spregovorili avtorji in sodelavci Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, ki je knjigo izdal: umetnostna zgodovinarja in urednika knjige Blaž Resman in Helena Seražin, arhitekt Nejc Bernik in fotograf Andrej Furlan. Predstavitve se zaradi obveznosti ni udeležila Simona Kermavnar, umetnostna zgodovinarka, doma iz Grčarevca, ki je v največji meri zaslužna za izdajo dragocene knjige. Kot so avtorji dela zapisali v uvodu, izpostavili pa tudi na predstavitvi, je umetnostna topografija temeljni inventarni popis umetnostne dediščine vsakega naroda, brez katerega varstva spomenikov ne bi bilo mogoče izvajati in je tudi osnova za nadaljnje raziskave. Tudi zato so se posebej zahvalili Občini Logatec, ki je v izdaji dela spoznala vrednost in s posluhom za ohranjanje kulturne dediščine finančno podprla terenske raziskave. Seražinova je izpostavila, da knjiga prvič zajema celotno logaško območje, tako javne kot sakralne objekte, medtem ko se je že leta 1929 s popisom prvi spopadel Marjan Marolt. Raziskal je le delček obsežne dediščine, saj se je vsebinsko omejil na sakralne objekte v vrhniški dekaniji. Umetnostna topografija, ki je peta knjiga v zbirki, poleg sa- mega slikovnega gradiva in strokovnih opisov spomenikov uvodoma vsebuje zgodovinski in umetnostnozgodovinski oris logaške občine, čemur sledijo po abecedi krajev razvrščeni topografski popisi. Bralec se seznani s številnimi cerkvami in njihovo opremo, kapelami in kapelicami, znamenji, javnimi stavbami in spomeniki, domačijami, vodnjaki, kot tudi primeri industrijske arhitekture. V knjigi bomo prav tako našli mlajše kvalitetne objekte in spomenike z vsaj minimalnimi umetnostnimi ambicijami, izpustili pa so spominska obeležja v obliki spominskih plošč in preprostih križev, „razen v primerih, ko se nanašajo na ljudi in dogodke, pomembne za kulturno dediščino" lahko preberemo v predgovoru h knjigi. Fotodokumentacija izrednega pomena Na prireditvi je svoj delež predstavil tudi arhitekt Nejc Bernik, saj najdemo v delu tlorise cerkva, iz katerih je mogoče razbrati njihovo stavbno zgodovino. Med vsemi objekti, ki jih je moral Bernik izmeriti in preučiti, mu je bila zaradi svoje zahtevnosti najzanimivejša cerkev sv. Barbare na Ravniku. Knjiga je opremljena tudi s številnimi fotografijami, ki jih je prispeval Andrej Furlan. Kot je povedal zbranim, jim marsikdo očita, da izdelujejo pripomočke za tatove. „V neki cerkvi sem fotografiral razpelo in čez nekaj dni me je župnik poklical, da je v tem času nekdo ravno to razpelo ukradel. Malo mu je bilo sumljivo vse skupaj, saj sta zadevi sovpadali. Še dobro, da sem razpelo pravi čas fotografiral, saj bi sicer utonilo v pozabo," je o dragocenosti dela fotografov povedal Furlan in dodal, da se med nastajanjem topografije lahko marsikaj zgodi - nek objekt lahko v tem času na primer porušijo, odkrijejo pa tudi kaj novega, lahko tudi prave bisere. Med vihro druge svetovne vojne in po njej so namreč številne umetnine izginile ali pa so bile uničene, in ker ne vemo, kakšna bo naša prihodnost, je dobro dokumentirana topografska evidenca zelo pomembna. Jakovčani imajo najstarejši spomenik Prireditev je s „subjektivnimi rezultati", kot se je izrazil sam, izborom spomenikov, zaokrožil Blaž Resman. Spregovoril je o najstarejšem spomeniku v občini, jakovški Kapeli Matere božje v Leščevju, kjer v neposredni bližini nahajamo tudi edini primerek iz obdobja (pozne) gotike, cerkev sv. Mihaela. Ustavil se je tudi pri cerkvi svetih Treh kraljev s tako imenovanimi črnomarmornatimi oltarji, ki so najpogostejši ravno na Logaškem. Beseda je tekla še o nekaterih drugih spomenikih, vsem tistim, ki bi se radi podrobneje spoznali z našo kulturno dediščino, pa svetujemo, da vzamejo knjigo čim prej v roke, saj je vredna ogleda in branja. Besedilo in foto: Saša Musec Čuk 12. LIKOVNI EX TEMPORE LOGATEC: VESELIMO SE ŽIVETI likovnih ustvarjalcev je pri-^Ч / šlo, ne samo iz Logatca in regije, tudi iz drugih krajev naše dežele in ustvarilo odlična dela, iz katerih je izžarevalo veselje do življenja. To je opazila tudi strokovna komisija, ki je imela težko delo pri izbiranju najboljših. Milena Usenik, akademska slikarka in magistra umetnosti, Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka, ter član Društva likovnikov Logatec Tone Tajip Hasani so se odločili in Zlata muza, nagrada DLL, ki jo podeljuje župan (odkupna nagrada), je šla v roke JANEZA OVSCA za akvarel z naslovom Poletje. Podeljenih je bilo še dvanajst priznanj, ki so jih dobili: JURIJ KRAVCOV - Radost v očeh, MITJA MILAVEC - Utrinki, MARI- JA STRNAD - Življenje ob morju, OLGA PETROVČIČ - Očak je živel, JANEZ DRAGOVIČ - Jesen, FRANC MUSEC -Ob jezeru, MARICA KOBAL - Hrepenenje, ZVONKA PACEK - Veselje ob vodi, BENJAMIN ŽNIDARŠIČ - Loška dolina, TOMO VUJINOVIĆ - Planinsko polje, FRANC GODINA - V cvetju, DARINKA LAPAJNE - V pričakovanju družbe. Društvo likovnikov Logatec čestita vsem nagrajencem in se zahvaljuje vsem sodelujočim razstavljavcem kot tudi vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspehu letošnjega likovnega extempora. Seveda gre pohvala tudi odlični kitaristki Katji Razložnik, študentki celovškega konzervatorija za glasbo, ki je popestrila zaključno razstavo, 24. malega travna, v Stekleni dvorani Večnamenske dvorane Logatec. Taka je utemeljitev komisije za podelitev Zlate muze: »Avtor je stvarnost sprejel kot preizkus, kako prestopiti iz znanega v neznano, kako razpreti bogato akvarelno izraznost ter povezati sproščenost in premi-šljenost likovnih rešitev. Avtorjevo intimno potovanje skozi motiv se kaže v poetičnih ekspresivnih refleksijah, v občuteno razprti orkestraciji tonov in doseganju zahtevnosti nians. Prisoten je fluidni učinek svetlobe in transparentna žlahtnost vode. V mehkobo in stihijskost barvnih »madežev« naseljuje jasne, tekoče konture prepoznavnih akterjev dogajanja, ki so prepričljiva vez s stvarnostjo. Slika je urejanje občutljive percepcije resničnosti in želje po izražanju občutkov. Besedilo in foto: Brane Pevec KONEC MAJA ODMEVALA SLOVENSKA PESEM NA OBMOČNI PEVSKI REVIJI SE JE PREDSTAVILO OSEM VOKALNIH ZASEDB Ženski zbor pevskega društva invalidov in upokojencev Logatec z zborovodjem Matijo Logarjem. Jožefova dvorana Doma Marije in Marte je tokrat gostila blizu 200 pevcev, ki so se udeležili pevske revije v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Ko zapojejo pomladi. Odraslim pevskim zasedbam iz logaške občine sta se pridružila še ljubljanski Komorni zbor Krog z zborovodjem Milivojem Šurbkom in Oktet KUD Lipa iz Trebnjega z vodjo Gregorjem Klan-čičem. Nastopajočim je kot strokovni spremljevalec srečanja prisluhnil Primož Malavašič, akademski cerkveni glasbenik, glasbeni pedagog in tudi sam dolgoletni zborovodja številnih pevskih sestavov. Organizator revije je v razpisu izpostavil, da mora program nastopajočih obsegati tri skladbe. Med njimi umetno skladbo slovenskega izbora, vendar ne popevke, slovensko ljudsko pesem v izvirni obliki ali priredbi in pesem po lastni izbiri. Izbor je moral dosegati tudi umetniško vrednost, zborovodje pa so še posebej nagovorili, naj v svoj program ne vključujejo skladb iz svojega železnega repertoarja, ampak takšne, ki jih še niso izvajali ali pa jih le redko. Iz Logatca šest zasedb Kot prvi se je na srečanju predstavil učiteljski oktet Pa kol'k'r tol'k', ki ga zadnjih nekaj let vodi Primož Sark, sledili so jim trebanjski pevci, zatem pa so se na oder postavile pevke Ženskega zbora društva invalidov in upokojencev Logatec z zborovodjem Matijo Logarjem. Že nekaj let se revije udeležuje tudi Mešani pevski zbor Odmev, v katerem pod vodstvom Marjana Grda-dolnika prepevajo pretežno zakonci dol-njelogaške župnije. Kot gost se je na reviji predstavil tudi Komorni zbor Krog, za njimi pa so svoj nastopajoči program odpeli dolgoletni udeleženci logaške revije, pevci Pevskega društva Logatec z zborovodjem Lovrom Gromom. Pred njimi je v letošnji jeseni še posebej zahteven, a tudi prijeten projekt, gostovanje v Argentini, kjer bodo rojake razveselili s slovensko pesmijo. Konec maja pa je bil tudi v znamenju Obrtniškega mešanega pevskega zbora Notranjska, saj so le dan pred udeležbo na reviji v Logatcu pripravili tudi revijo obrtniških pevskih zborov Slovenije. Na njej je zborovodja Janez Gostiša prejel zlati ključ Obrtne zbornice Slovenija. Pevsko sreča- nje je zaokrožil nastop Mešanega pevskega zbora Adoramus z zborovodjem Marjanom Grdadolnikom, ki je vsako leto bolj pomlajen, čeprav šteje že skoraj 30 pomladi. Ob težji skladbi lahko pevci tudi napredujejo Strokovni spremljevalec Primož Malavašič je pri nekaterih zasedbah glede na lansko leto opazil napredek, sicer pa je pohvalil izbiro programov, kljub temu, da so bile nekatere druge revije, ki jih je v tem letu že poslušal, vsebinsko bolj naravnane na 25-letnico osamosvojitve Slovenije. Poudaril je še, da je treba težavnost skladb izbrati glede na sposobnost posamezne zasedbe, čeprav včasih težja skladba pripomore k večjemu napredku pevcev. Sicer je prireditev potekala brez zapletov, v prihodnje pa bi bilo dobrodošlo, da bi se srečanja udeležile tudi vokalne skupine iz drugih logaških naselij, saj ima vsako od njih zagotovo vsaj eno tovrstno zasedbo. Saša Musec Čuk NIČ KOLIKO PETJA IN ŠE VEČ PREPEVANJA KAJ DA NE, KO PA SE JE ZVRSTILO PEVSTVO INVALIDSKIH DRUŠTEV DOMALA IZ VSE SLOVENIJE Na letošnjo tretjo majsko nedeljo se je v logaški športni dvorani zgodila 18. revija pevskih zborov društev invalidov, združenih v Zvezi delovnih invalidov Slovenije. Članstvo zmore več Enaindvajset zborov, tako rekoč iz vse Slovenije - ženskih in mešanih - je najprej pozdravil Rudolf Korenč, predsednik domačega društva, ki je pogumno in uspešno organiziralo letošnjo revijo. Drago Novak, predsednik Združenja invalidov Slovenije, pa je v svojem nagovoru poudaril srčnost članstva, ki zmore več od pričakovanega. Župan Berto Menard je naglasil moč pesmi, ki spremlja in spodbuja človeka k dobremu skozi vse življenje. Povezovalki koncertnega dogajanja Anji Sedej je bilo odmerjeno kar naporno delo skozi debele tri ure prepevanja. Revijo je odločno načel domači zbor pod vodstvom Matije Logarja, zatem je stekla navkljub vsem vremenskim nadlogam, ki so bolj kot ne motile zbranost pevstva in poslušalstva. Tako so se nadalje zvrstili zbori s po dvema pesmima večinoma narodnega ali ponarodela izvora. Pevski maraton Revija se je končala z nastopom združenih zborov, ki jim je odmeril dvoje ljudskih (Zdaj smo delo dokončali in Prav lepa je trnovska fara) logaški zborovodja Matija Logar. Prisluhnili smo tako kar 44 pesmim. Dosti in preveč za en koncertni zamah. Pravi pevski maraton, na katerem so se želeli zbori kar najbolje predstaviti; med njimi pa so se posebej dobro izpeli društveni-ki iz Logatca, Dornberka, Maribora, Trbovelj, Mozirja in z Vrhnike. Morda pa bi kazalo tudi zbore invalidskih društev (podobno kot to počno že zbori upokojenskih društev) preusmerjati na osrednjo revijo prek regionalnih revij, kjer bi odbrali, denimo, deseterico kakovostnejših zborov, ki bi predstavljali pevske dosežke zborov invalidskih društev na državni ravni. Marcel Štefančič ZAPOJMO POMLADI 2016 REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Pomlad najlepše pozdravimo z glasbo. To znajo imenitno narediti ptice, ki čutijo pomlad v vsakem zamahu kril. Tudi ljudje imamo pesem radi, z njo izpovemo najgloblja čustva, bolečino, radost, zanos, ponos in ljubezen. Vsako leto v logaški občini poteka vrsta pevskih revij, kjer zbori pokažejo, česa so se med letom naučili. Prav gotovo je, da je med zbori najlepše pogledati in prisluhniti najmlajšim, začetnikom v svetu prepevanja in tistim, ki najstniško razigranost in notranjo razslojenost vseeno uspejo združiti v pesem in s svojim glasom prispevati k uglašenemu petju. Letos smo se ljubitelji otroškega in mladinskega zborovskega prepevanja zbrali v Kulturnem domu KS Tabor Logatec, 12. maja. Spored je bil razdeljen na dva dela. Strokovna spremljevalka je bila Barbara Kovačič, prireditev pa je povezovala Saša Musec Čuk. V prvem delu so najprej nastopili najmlajši, pevski začetniki OŠ Tabor pod vodstvom Andreje Kržišnik in ob klavirski spremljavi Tatjane Hladnik. Sledil je skoraj 50-članski otroški zbor OŠ 8 talcev z zborovodkinjo Marinko Istenič. Na harmoniki jih je spremljala Rozalija Petrovčič, s flavto Nadja Šarić, na klavirju pa Manca Tršar in Živa Cocić. Iz Rovt sta prišla dva pevska zbora. Oba vodi Mari Loštrek Žižek. Ljubezen do petja in glasbe prenaša na mlade pevce in vsako leto izbere zahteven repertoar. Na klavirju jih je spremljala Maša Menegatti. Zbor je deloval lepo uglašeno. Mladinski zbor je kljub odsotnosti nekaterih pevcev imenitno predstavil nabor ljudskih pesmi, katerih ohranjanje je po besedah zborovodkinje njihov glavni cilj. Zborovske mladine ne manjka Mlada začetnica med zborovodji je bila letos Lucija Treven, ki se je lotila težke naloge vodenja mladinskega pevskega zbora KUD Adoramus. Skupaj s pevci in ob klavirski spremljavi Nike Grom je pokazala, kaj zmorejo. V drugem delu so na oder stopili najprej otroci iz Hotedršice, ki jih vodi Zdravko Novak, sinonim za zborovsko petje v Logatcu. Na klavirju je zbore spremljal Miha Nagode. Tudi otroški zbor OŠ Tabor je zapel pod Novakovo taktirko. Mladinski zbor OŠ Tabor je že stalnica na odru in od njih vsako leto pričakujemo izvrstnost, kar so dokazali tudi letos. Zelo lep nastop, zanimiv izbor pesmi, le malce več navdušenja nad petjem bi morda lahko pokazali vsi pevci, predvsem mladinskih zborov, kar pa je nekako pričakovati v njihovem odraščajočem obdobju. Vsi gledamo na svet in dogodke, na obnašanje in občutke na svoj način, s svojimi očmi in jih ocenjujemo po svojih merilih. A vseeno jih lahko pohvalimo in ponosni smo lahko, na odru še vedno precej mladih pevcev. Razigranost smo vsi pričakovali od zborov, ki jih vodi Tanja Žagar. Svojo energijo zna podajati med otroke in ti ji s svojim sproščenim nastopom to vračajo. Je pianistka in vodja zborov, otroškega in dekliškega iz GŠ Logatec. Prijeten nastop, ni kaj! Dekle- ta so se lotila resnejše teme, prikazala zelo dober nastop, le da je strokovno spremljevalko malce zmotil popevkarski slog petja, kar je omenila tudi pri petju ljudske pesmi, ki so jo izvajali otroci. Na koncert sodi kulturno obnašanje občinstva Pevska revija je na nek način zaključek sezone petja v šolah in glasbenih šolah, saj so na vrsti sproščeni počitniški dnevi. Pohvalno je bilo, da je toliko obiskovalcev prišlo poslušat svoje in tudi druge mlade. Vendar pa ne moremo mimo tega, da bi vseeno veljalo pokazati vsaj malo spoštovanja do vseh, ki se pripravijo in potem pokažejo pred občinstvom. Že starši bi morali svoji mladini povedati, da so na kulturni prireditvi in ne na nogometni tekmi ali gasilski veselici. Mahanje in krilje-nje z rokami nikakor ne sodi na tako prireditev, starši svoje otroke lahko mirno počakajo, da se nastopi končajo, kajti s hrupom prav gotovo ne dajejo spodbude naslednjim nastopajočim. Tudi prehranjevanje ne sodi v dvorano, kaj menite? To ni videnje avtorja, predvsem je zmotilo vse zborovodje in tudi strokovno spremljevalko. Morda bi bilo pametno v bodoče tudi na to pomisliti. Kultura ni le na odru, v knjigi, na sliki ali kipu, je tudi v naših glavah in predvsem v našem obnašanju. Pevcem in njihovim vodjem pa srčna hvala in le tako naprej, naj se širi lepa pesem med nami, kajti glasba ne pozna meja in ovir. Besedilo in foto: Metka Bogataj SRČNO V EN GLAS ZAKLJUČNI KONCERT PEVSKIH ZBOROV OS TABOR LOGATEC IN NJENIH PODRUŽNIC skozi glasbo začutili precej čustven naboj, ki so ga nastopajoči ustvarili na odru. Velik vtis so pustili tudi zboristi s skladbo Vidiš tudi ti, kjer so del besedila prikazali tudi z znakovnim jezikom in svoje sporočilo posredovali tistim, ki ne morejo slišati njihove pesmi. Na koncu so se na odru zbrali prav vsi nastopajoči in nam srčno v en glas zapeli še legendarno pesem Mi smo ta svet. Priznanja najzvestejšim mladim pevcem Pod naslovom »Srčno v en glas« smo 27. maja poslušali zaključni koncert vseh pevskih zborov, ki delujejo v okviru OŠ Tabor Logatec in njenih podružnic. Mladi so nam skozi pesem posredovali glavno sporočilo koncerta, ki se navezuje na zbliževanje kultur, razumevanje in sprejemanje različnosti, prijateljstvo, solidarnost, sodelovanje in povezovanje skozi glasbo. Zdaj že tradicionalni zaključni koncert je glasbeni dogodek, na katerem sodelujejo pevci vseh zborov, ki delujejo v okviru OŠ Tabor Logatec in njene podružnične šole Hotedršica. Scenarij koncerta sta si tako kot že vrsto let zamislila zborovodja in dolgoletni učitelj glasbe Zdrav-ko Novak in njegova soproga Branka Novak iz Glasbene mladine, pri izvedbi dogodka pa je sodelovalo 174 nastopajočih. Prireditev so po- vezovale Barbara Renčof, Darja Merlak in Eva Brinčič, na odru pa se je zvrstilo kar pet pevskih zborov, med njimi tudi gostje iz Zavratca. Rdeča nit: sprejemanje drugačnosti, ljubezen, prijateljstvo, mir ... Rdeča nit koncerta, ki se je odražala skozi glasbeni program (Tula tu, Ali slišiš me?, Srčeva, Mi smo ta svet, Imagine ... ) je bilo sporočilo o sprejemanju drugačnosti, prijateljstvu, miru in solidarnosti. V skladu s tem duhom so med nastopajoče povabili tudi tri glasbenike iz Azil-nega doma v Logatcu. Pesem o potovanju je zapel Abass iz Afganistana, oče učenca Mahdi-ja, ki obiskuje OŠ Tabor Logatec. Siran Shokri in Omid Shirmohammadi, zakonca iz Irana, pa sta izvedla skladbo o ljubezni. Čeprav občinstvo ni moglo razumeti besedila, smo lahko Zaključni koncert je tudi priložnost za podelitev priznanj vsem tistim devetošolcem, ki so ves čas osnovne šole obiskovali pevski zbor. Letos so si tovrstno priznanje prislužili Natalija Gantar, Antonija Leskovec, Loti Lapajne, Maja Pivk, Tilen Podobnik in Florjan Tomazin, ki so se na svojevrsten način s pesmijo zahvalili svojemu zborovodji Zdravku Novaku za vse pevske ure, ki so jih preživeli skupaj. Dogodek je bil tudi dobrodelno obarvan, saj so na njem zbirali prostovoljne prispevke, namenjene kulturni dejavnosti na šoli. Po podatkih Bojane Levinger so zbrali 336 evrov, veseli pa so vsakega prispevka, s katerim bodo lahko podprli nove projekte. Na OŠ Tabor Logatec se lahko pohvalijo z nazivom Kulturna šola, kar je lep uspeh, za katerega jim velja čestitati. Besedilo in foto: Nina Jerina POHOD OB RIMSKI DEDIŠČINI Zavod Zeleni žep je prvo junijsko soboto organiziral 2. Pohod ob rimski dediščini. Pohodniki, ki so prišli iz Logatca, z Vrhnike, iz Idrije in Ljubljane smo se zbrali na križišču v Kalcah pri odcepu za Podkraj-Hrušico. Pot nas je vodila mimo stare meje med Kraljevino Ju-ШИЖВ1 goslavijo in Italijo, po makadamski cesti mimo tako imenovanega »Zasutega mesta«, kjer naj bi bila v rimskih časih zadnja postaja pred vzponom na Hrušico. Po stari rimski cesti, kjer zglajene skale še danes pričajo o tem, da je v preteklosti tod potekala pomembna cesta, smo pot nadaljevali do Lanišča (edinega restavriranega objekta Rimskega zapornega zidu oz. Claustre Apium Juliarum). Od tod smo krenili proti stari italijanski vojašnici, kjer smo pohodnike postregli s toplo rimsko malico (pripravilo jo je gostišče Mesec z Zaplane). Na dvorišču vojašnice smo pripravili še otroško delavnico, prikaz izdelave glinene posode na čisto pravem kolovratu, na veliko zadovoljstvo vseh po-hodnikov pa nas je obiskal tudi rimski legionar, oblečen v popolno vojaško opremo. Po kratkem predahu, okusni malici in sproščenem pogovoru smo se morali kmalu vrniti na izhodiščno točko, saj so že grozili črni oblaki, ki so napovedovali dež. Vsak pohodnik je prejel še spominek na 2. Pohod ob rimski dediščini. Razšli smo se dobre volje z obljubo, da se naslednje leto zopet snidemo. Za nesebično pomoč pri izvedbi pohoda se zahvaljujem vsem prijateljem, Občini Logatec, lokalnemu turističnemu vodiču Marku Jeraju, Marku Vrablu iz podjetja PS Logatec in seveda vsem pohodnikom, ki so nas z dobro voljo in pozitivno energijo še posebej nagradili. Besedilo in foto: Matjaž Kurent POLETNA GLASBENA SOLA »ARS LONGA, VITA BREVIS« V LOGATCU Poletna glasbena šola, ki si je za svoje ime izbrala rek ''Ars longa, Vita brevis" (Umetnost je večna, življenje kratko), bo že drugič, letos med 5. in 10. julijem, v prostorih glasbene šole Logatec z otvoritvenim koncertom mentorjev odprla svoja vrata violinistom, violistom, pianistom in letos prvič tudi violončelistom. Udeleženci bodo tako v začetku julija lahko intenzivno sodelovali s priznanimi solistično, komorno, orkestrsko ter pedagoško aktivnimi mentorji: Tadejem Horvatom, Špelo Pirnat, Nejcem Avbljem ter Sebastianom Bertoncljem. Poletna šola bo tudi letos potekala pod okriljem Simfoničnega orkestra Cantabile. Idejna in umetniška vodja poletne šole je njihova violistka Špela Pirnat. Po njenih bededah bo šola letos ponudila še več vsebin kot lani. V petih dneh glasbenega druženja bodo udeleženci poleg rednega dela z mentorji imeli tudi različna predavanja in delavnice na teme premagovanja treme, organizacije časa, motivacije, komorne igre ... Vsak dan bodo pod budnim očesom fizioterapevtke Irene Dokl izvajali vaje za boljšo, bolj zdravo držo pri igranju in na splošno. Imeli pa bodo tudi možnost individualnega posveta s fizioterapevtko. Eno izmed predavanj oz. delavnic, ki jo bo vodila Špela Pirnat, nosi naslov ''Po-zitivakcija časa''. Udeleženci se bodo ukvarjali s vprašanji, ki se porajajo, ko zmanjkuje volje ali časa (za vaje). Pianist Tadej Horvat ter fotograf, ambasador Sony Slovenija, Klemen Udovč sta letos združila moči ter ideje v delavnico, na kateri bosta z udeleženci reševala problematiko nastopanja in treme, ki se pojavlja ob slednjem. Kot gostujoči predavatelj se bo violinistu Nejcu Avblju pridružil dirigent Marjan Grdadolnik. Skupaj bosta govorila o orkestrski inteligenci ter vlogi dirigenta v orkestru. Violončelist Sebastian Bertoncelj pa si je za predavanje, kateremu bo sledil tudi koncert komorne glasbe, izbral naslov ''Skupaj je lepše''. V času poletne šole bodo udeleženci lahko izbirali med številnimi izdajami not in priročnikov, godalci pa tudi med strunami, ki jih bosta pripravili ''moje-note'' in ''mo-je-strune''. Dan si bodo lahko polepšali tudi s ''Thinkies'', ki jih Špela Pirnat soustvarja z umetnico, slikarko Naranđa ART. Vse dogajanje bo dokumentirano s kamero ''Sony Music Cam'', po zaključku in montaži pa bo, po želji, vsak udeleženec za osebno rabo lahko prejel DVD s svojimi učnimi urami. Prvo glasbeno poletno šolo s takim načinom dela, poletno šolo ''Ars longa, Vita brevis'', bodo 10. julija sklenili z zaključnim koncertom udeležencev in željo po ponovnem snidenju prihodnje leto. Informacije na: www.arslongavitabrevis.si/ Vir: poletna glasbena šola »Ars longa, Vita brevis« POMLADNI ALLEGRO GLASBENE ŠOLE LOGATEC Medtem ko so marca naše kraje božali vedno toplejši sončni žarki in je z njimi prišla za marsikoga težko pričakovana pomlad, so učenci in učenke Glasbene šole Logatec z regijskega in državnega tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov prinesli v Logatec že prva priznanja in plakete. Na 19. Regijskem tekmovanju Okolice Ljubljane in Zasavja je v začetku februarja tekmovalo devet učenk in učencev z GŠ Logatec. Saksofonistka Meta Stražiščar in pianistka Manca Tršar sta prejeli srebrno in bronasto, drugih sedem pa zlato priznanje več kot 90 točk od 100 možnih. S tem so si fagotistka Lea Tia Celarc, pevka Ana Plahutnik, flavtistka Tinkara Delux, klarinetista Urban Fir in Luka Vovk ter saksofonista Jernej Fortuna in Luka Urban-čič pridobili vstopnico za 45. Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki je potekalo v prvi polovici marca po glasbenih šolah Primorske. Pevka Ana Plahutnik je na omenjenem tekmovanju v svoji kategoriji zasedla 1. mesto in prejela zlato plaketo ter 1. nagrado, fagotistka Lea Tiara Celarc je bila prav tako »zlata« in je prejela 2. nagrado, tretjo zlato plaketo pa je v Logatec prinesla flavtistka Tinkara Delux. Klarinetista Urban Fir in Luka Vovk sta prejela srebrno, saksofonist Jernej Fortuna srebrno, Luka Urbančič pa bronasto plaketo. Veselo in uspešno pomladno razpoloženje so v začetku aprila v Glasbeni šoli Logatec dopolnili še odlični rezultati učencev z Mednarodnega tekmovanja Svirel na Primorskem in Mednarodnega tekmovanja pihalcev in trobilcev v hrvaškem Varaždi-nu. Zlato priznanje si je prislužil klarinetist Luka Vovk, srebrno flavtistka Tinkara De-lux, bronasto pa citrarka Brigita Nagode. Proti koncu aprila smo se razveselili še zlatega in srebrnega priznanja harmonikarjev Anžeta Lampeta in Blaža Fira z regijskega tekmovanja mladih harmonikarjev v okviru Zveze primorskih glasbenih šol. Zadnje tekmovanje, ki so se ga udeležili učenci in učenke GŠ Logatec, je potekalo v tretjem tednu maja v Glasbeni šoli Radlje ob Dravi. Uveljavljeno mednarodno klavirsko tekmovanje, ki poteka že vrsto let, privablja številne mlade nadarjene pianiste iz številnih držav. Letos so GŠ Logatec zastopale Tjaša Cikač v 2. in Klara Martinčič v 1. starostni kategoriji. Tjaša je prejela zlato, Klara pa srebrno priznanje. Piko na i vsem navedenim rezultatom so dodali uspešno opravljeni sprejemni preizkusi za nadaljevanje študija glasbe v programu umetniške gimnazije v Kopru, ki so ga uspešno opravili Lan Arne Prosen, Cecilija Grdadolnik in Manca Tršar. Vsi uspehi so sad dobrega, predanega in na visokem strokovnem nivoju izvajanega pedagoškega dela profesorjev in korepeti-torjev GŠ Logatec. Tako so za uspehe poleg učencev zaslužni tudi profesorji Nina Kompare Volasko, Marko Prijatelj, Marjan Grdadolnik, Andrea Ilić, Tanja Žagar, Lara Klun, Kornelija Lovko in Luka Loštrek. Pestro je bilo dogajanje v logaškem glasbenem hramu učenosti tudi v maju in juniju, s številnimi nastopi in koncerti, od interne ravni pa vse do mednarodne izmenjave z avstrijsko glasbeno šolo iz Rosentala. Primož Malavašič OBRAZI DVEH DOMOVIN V petek 3. junija, je bil v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bogat kulturni program. V pritličju in v prvem nadstropju so odprli tri razstave, sledil je koncert samospevov in nastop folklorne skupine Mladika iz Argentine. Rdeča nit dogodkov so bili Slovenci iz Argentine. Slovenci, ki so se v Južno Ameriko preselili po drugi svetovni vojni, ker so bežali pred komunizmom in so tam še v tretji generaciji ohranili živo slovensko zavest. Fotografska razstava, Umik čez Ljubelj, maj 1945, skozi objektiv Marjana Ko-cmurja. Fotografije je posnel takrat poklicni fotograf, ko se je skupaj z civilnim prebivalstvo in vojaki maja 1945 umikal čez Ljubelj. Po sedemdesetih letih se je za njim ohranilo preko 10.000 večinoma črno-be-lih posnetkov na negativih. Od teh je približno tretjina iz časa umika ter življenja v taboriščih na avstrijskem Koroškem. Razstavo je predstavil njegov nečak Boštjan Kocmur. Druga je razstava o življenjskem delu znanega podjetnika in rezbarja Toneta Oblaka, ki se je z brati preselil v Argentino, kjer je postal uspešen podjetnik, ki pa je poleg obilo dela vedno našel čas za prostovoljno delo v slovenski skupnosti. Kot rezbar je ustvaril veliko umetniških del, oltarjev in kipov, za tamkajšnjo skupnost pa pripravlja tudi mogočne scenografije. O njegovem delu nam je spregovorila Verena Koršič Zorn. »Argentinski čudež« z Janezom Hladnikom Tretja razstava, posvečena delu in življenju msgr. Janeza Hladnika, je bila vez med prvo in drugo. Kajti po veliki tragediji umika čez Ljubelj je prav s Hladnikom prišlo upaje in po njem ta tako imenovani »argentinski čudež«. Da so se Slovenci lahko tako množično odselili v Argentino, ima velike zasluge izseljenski duhovnik Janez Hladnik, ki je bil tam že od 30-ih let dalje. Delal je med primorskimi in prekmurskimi ekonomskimi izseljenci, bil neutruden dušni pastir, ki je gradil cerkve, domove, urejal publicistiko, zgradil Slovensko vas. Doma je bil iz Rovt, kjer so mu lani postavili zelo lepo razstavo, je povedala Erika Jazbar. "Tudi v Rovtah srečaš srčne ljudi, ki so v svobodi prestali nepopisne tragedije in pokole, nato krivice, pa so ohranili čisto srce in jasne vrednote," je še dodala Erika. O dokumentarni razstavi, ki je na ogled v galerijskih prostorih v prvem nadstropju Kulturnega centra, je Jože Leskovec povedal, da so jo postavili ob 50-letnici Hladni-kove smrti. Njegovo veliko delo je spoznal v knjigi Od Triglava do Andov, ki je izšla pri GMD leta 1978 in je bila v Jugoslaviji prepovedana. Letos pa so pripravili prireditev S pesmijo, besedo in sliko o delu msgr. Janeza Hladnika ter uredili zbornik. Njegovo največje delo je bilo to, da je po usodnem letu 1945 pri argentinskem predsedniku Peronu dobil vselitveno dovoljenje za deset tisoč Slovencev: "Dal jim je Upanje." Če bi Slovenci imeli kot Judje v Izraelu park z imeni pravičnikov med narodi, bi moral imeti msgr. Hladnik najvišje mesto, je dejal Leskovec. "V Argentini je po njem poimenovana ulica, v Sloveniji pa imamo premnogo ulic z imeni, ki so v narod zasejali razdor in povzročili veliko gorja ". Argentinski Slovenci so uresničili sanje Argentinski večer v Gorici se je nadaljeval v veliki dvorani Kulturnega centra. Po nekajminutnem filmu o življenju in delu Toneta Oblaka sta z žlahtnim petjem, posamezno in skupaj, večer oplemenitila svetovni priznani basbaritonist Marko Fink in bariton Lucas Somoza Osterc ob klavirski spremljavi Tadeja Horvata. Slovenske in argentinske pesmi so se prepletale z recitacijami izbranih poezij. Kot zadnji pa so s slovenskimi in argentinskimi plesi nastopili člani Otroške in mladinske folklorne skupine Mladika iz Buenos Airesa, ki je bila v 13. letu plodnega delovanja na turneji po Sloveniji od 15. maja. Namen vseh članov je ohranjati slovensko ljudsko izročilo v Argentini. Svoje delo so želeli prikazati tudi v Sloveniji. Njihove sanje so se uresničile, ponosno so prišli ravno ob 25-letnici osamosvojitve Slovenije. Robert Albreht 75 let vojne na Logaškem ŽUPAN GABRIJEL OBLAK OBRANIL LOGATČANE PRED ITALIJANSKIM NASILJEM Zgodbo o 75-letnici vojne na Logaškem nadaljujemo z orisom razumnega in pogumnega humanitarnega dejanja takratnega župana Dolnjega Logatca Gabrijela Oblaka v dobro Logatčanov. O tem dogodku sem slišal nekaj različnih zgodb. Čas in ljudje naredijo svoje ... Obrnil sem se na Jana Mihevca, saj je v mladosti večkrat poslušal starejše sorodnike (Oblakove), ki so se tega dogodka (dne 10. aprila 1941) dobro spomnili. Jan Milievc: »Spomine na prve dni vojne so domači velikokrat obujali. Čevčani so se takrat zatekli v opuščeni železniški predor pod Naklom, ena od italijanskih granat naj bi udarila tudi v eno od čevskih gospodarskih poslopij. V spominih na tiste dni pa je bilo poudarjeno dejanje takratnega logaškega župana Gabrijela Oblaka. Z odločno in osebno tvegano potezo se je izpostavil in zaščitil kraj in krajane pred verjetno še hujšim vojnim nasiljem. Ko je italijanska vojska ob prodoru pričela s topniškim obstreljevanjem, se je odpravil proti Hrušici, kjer so bili njeni položaji. Zaradi varnosti je šel z njim znanec (predvojni komunist, zidar Matevž Pečenik?, op.p.), ki je vedel, kje in na katerih cestnih odsekih je jugoslovanska vojska položila mine. Ko so ju italijanski vojaki nad Kalcami zaustavili, se je Gabrijel Oblak, ki je znal italijansko, kot logaški župan uspel izgovoriti do poveljujočega oficirja. Dejal mu je, da je obstreljevanje Logatca nesmiselno, saj se je jugoslovanska vojska umaknila od tod in odpora ter vojaškega spopada tu ni pričakovati. Da je temu res tako, je zajamčil ne samo kot župan, ampak tudi osebno. Topniško obstreljevanje Logatca je bilo prekinjeno. S to potezo je Gabrijel Oblak preprečil še večjo gmotno škodo ob obstreljevanju in tudi morebitne civilne žrtve, ki bi jih Logatec verjetno utrpel ob bojnem prodoru italijanske vojske.« Gvido Komar Zgodovina Osnovne šole Gornji Logatec (4. del) DRUGA SVETOVNA VOJNA Med 2. svetovno vojno je na Slovenskem v šolstvu delovalo okupatorjevo šolstvo, na osvobojenih ozemljih pa partizansko šolstvo. Šolstvo je bilo glavno sredstvo za po-nemčevanje slovenskega prebivalstva. Okupator je leta 1941 odpravil vse slovenske šole in namesto njih ustanovil nemške z nemškimi učitelji. Veliko slovenskih učiteljev je izgnal, slovenske šolske učbenike in knjižnice je uničil. Med počitnicami leta 1941 je italijansko vojaštvo zaseglo šolske prostore in podstrešje. V pritličju je bil vojaški vod, ki je stražil ženske in otroke, ki so jih zaprli v prvem nadstropju. V pritličju je stanovala vojaška četa, ki je straži-la v 1. nadstropju zaprte ženske in otroke. Pozneje so vse v šolo preseljene ženske in otroke odpeljali v internacijo, večinoma na Rab. 23. oktobra 1941 je že zapadel sneg in s tem povzročil nemalo težav. Temperature so se spustile tudi pod -30° C in zaradi tega je bil v šoli slabši obisk. (Prevec, 1955) Tretjega novembra 1941 je postala ljudska šola šestrazrednica. V šolskem letu 1941/42 je bil uveden italijanski jezik v višje razrede ljudske šole, sprva kot neobvezen predmet, a ker je bilo zanj premalo zanimanja, kmalu kot obvezen predmet. Med velikimi šolskimi počitnicami v juliju in avgustu 1942 je vojaška oblast zasedla vse učilnice. Pouk pa se je začel šele 17. novembra 1942, zaradi čiščenja in dezinfekcije prostorov. Že takoj na začetku so morali popraviti peči, ker niso delovale. Otroci in razredniki so vdihavali strupene hlape, ki so uhajali iz pokvarjenih peči. Ugotovljene so bile razne okvare peči, stranišč, uporaba šolskega kuriva, šolskega inventarja in električnega toka, vendar ni bilo povrnjene nikakršne odškodnine in je celotno škodo moral kriti krajevni šolski odbor (Prevec, 1955). Po italijanski kapitulaciji so šolo zasedli Nemci. V njej so bili do 1. januarja 1944. Predmeta italijanščina in poznavanje Italije sta bila ukinjena, od tretjega razreda dalje pa so se učenci morali učiti nemščine. Na šoli v Gornjem Logatcu je bilo proti koncu vojne vpisanih 192 učencev. (Matičič, 2004) V šolskem letu 1944/45 so bili šolski prostori delno zasedeni od okupacijskih čet, predvsem v pritličju in v tem času so naredili veliko škode. V zimskem času je učencem primanjkovalo obleke in obutve. (Prevec, 1955) Zdravstvene razmere med 2. svetovno vojno in po njej Vojna je poleg vsega drugega tudi hudo poslabšala zdravstvene razmere. Med otroci in odraslimi so razsajale garje in uši. K šibki zdravstveni odpornosti ljudi, zlasti otrok, je prispevala slaba in nezadostna prehrana. Takoj po vojni pa so bolezni udarile še močneje. Novo, smrtno nevarnost je prineslo tudi razno orožje in strelivo, ki ga je ležalo polno naokoli. Bilo je več poškodb in smrtnih primerov. Otrokom so v šoli delili ribje olje in vitamine. Ribje olje je imelo zelo neprijeten okus. Zdravstveni dom je uvedel sistematične preglede otrok. V šolskem letu 1946 - 47 je začela delovati socialna služba. Najrevnejšim učencem je pomagala z obleko, milom, zobnimi ščetkami in zobnimi praški. V Sloveniji so s cepljenjem šolskih in predšolskih otrok proti tuberkulozi začeli leta 1947, davici 1937, tetanusu 1951, oslovskemu kašlju 1959, otroški paralizi 1957, ošpicam 1968, mumpsu 1979 in deklice proti rdečkam 1973. Cepljenje proti črnim kozam je bilo ukinjeno leta 1978. ZGODBA S KAMRE Poletje je pred vrati - če nas bo letos nagradilo z obilico sonca in vročine, se bomo lahko Logatčani pohladili le ob spominu na eno izmed nekdanjih kopališč, ki je bilo ovekovečeno na razglednici. Kopališče na Brodu je bilo zgrajeno pod vodstvom znamenitega logaškega župana Gabriela Oblaka v letu 1930, deloval pa je do leta 1970. Več o tem si lahko preberete v zbirki Logatec nekoč in danes (Znameniti Logatčani, Gabriel Oblak - seminarska naloga OŠ 8 talcev, avtorja Blaž Oblak in Anja Vidmar) na portalu Kamra. Urška Orešnik IKULTURA NEKOČ ORIGINAL, DANES KOPIJA VALENTINA METZINGERJA (1. DEL) Vpodkorju župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika v Ho-tedršici visi polkrožno zaključena slika Škapulirska Mati božja s sv. Simonom Stockom in dušami v vicah iz 19. stoletja (tehnika olje na platno, mere 160 x 86 cm). Vsebinsko in kompozicijsko je razdeljena na zemeljski in nebeški del, oba pa povezuje leteči puto s škapulirjem v rokah, po katerem sega duša bradatega moškega - v spodnji tretjini se namreč odpira pogled v vice s trpečimi v ognjenih zubljih. V zgornjem, kompozicijsko diagonalno zasnovanem registru vidimo levo na oblaku sedečo in z nebeškim sijem obdano Marijo v rožnati tuniki in modrem ogrinjalu ter z detetom v naročju. Na skali klečečemu M Uli'. svetniku v karmeličanskem habitu podaja škapulir, Jezušček z desnico blagoslavlja in v levici drži vladarsko žezlo in jabolko. Nad svetnikom lebdita operutničeni glavici putov. Upodobljeni svetnik je Simon Stock, ki je bil rojen v 2. polovici 12. stoletja v Angliji, zato je znan tudi kot Simon Anglus ali Simon the Englishman. Njegov vzdevek se navezuje na zgodbo, po kateri naj bi nekaj časa živel v votlem drevesu (angleška beseda stock mdr. pomeni deblo, štor). Je eden najpomembnejših predstavnikov karmeličanskega reda, katerega nastanek sega v 12. stoletje na goro Karmel (v hebrejščini pomeni sadovnjak, Gospodov vrt) v Sveti deželi. Po muslimanski zasedbi latinskega jeruzalemskega kraljestva so konec tridesetih let 13. stoletja karmeličani začeli zapuščati Palestino in odhajali v zahodnoevropske dežele, na Sicilijo, v Italijo, Španijo, Francijo in Anglijo. Kmalu so se znotraj reda pokazala nesoglasja, ker novi rod menihov ni izhajal iz puščavniških začetkov reda in je stremel k aktivnejši vlogi v mestih, sledeč zgledu frančiškanov in dominikancev. V tej krizi redovne identitete so v Aylesfordu v grofiji Kent v Angliji leta 1247 sklicali generalni kapitelj in papežu Inocencu IV posredovali peticijo za modifikacijo redovnih pravil, pri čemer naj bi glavno vlogo imel Stock. Papež je prilagojeno Pravilo potrdil in jih uvrstil med uboštvene redove. Leta 1254 je bil Stock v Londonu izbran za generala reda; zaslužen je za njegovo širitev v Angliji in drugje po Evropi. 16. julija (sedaj praznik karmelske Matere božje) 1251 naj bi se mu bila prikazala Mati božja, ki je v roki držala škapulir z gore Karmel, znan tudi kot rjavi ali laični škapulir. To sta dva med seboj s trakoma povezana koščka blaga, od katerih je eden visel na prsih in imel kakšno nabožno podobico (običajno Marijino), drugi pa na hrbtu (nošenje škapulirja je sicer aktualno še danes; poznamo tudi škapulir v obliki širokega pasa blaga z odprtino za glavo, ki pokriva prsno in hrbtno stran redovniškega oblačila). Ob izročitvi je Marija rekla Simonu: »Vzemi, sin, ta škapulir svojega reda; to bo znamenje milosti, ki sem jo izprosila tebi in otrokom Karmelske gore: kdor umrje v tem oblačilu, se bo obvaroval večnega ognja [...].« Leta 1322 naj bi bil papež Janez XXII. s t. i. saba-tinsko bulo (Bulla Sabatina) razglasil, da bodo nosilci škapulirja rešeni iz vic na prvo soboto po smrti, in tako bo škapulir dodatno zagotovil njihovo rešitev. Verniki so zato verjeli, da bo tistemu, ki ga bo nosil, pomagal ubežati trpljenju v vicah. Stock je umrl v Bordeauxu v Franciji leta 1265. V likovni umetnosti je največkrat upodabljan, ko prejema karmeličanski škapulir, in sicer tako kot v našem primeru običajno od Marije, lahko pa tudi od deteta Jezusa, pogosto kot priprošnjik za duše v vicah (kot v našem primeru), včasih z drugimi karmeličanskimi svetniki (npr. Terezijo Avilsko, Marijo Magdaleno de' Pazzi, Angelom Jeruzalemskim), redkeje pišoč/poučujoč (kot cerkveni oče) itd. Hotedršica, ž. c. sv. Janeza Krstnika, Slika Škapulirske Matere božje s sv. Simonom Stockom in dušami v vicah (Foto: Andrej Furlan, © UIFS ZRC SAZU) Po kompoziciji in merah je hotenjska slika natančna kopija istoimenske slike Valentina Metzingerja... (se nadaljuje). Simona Kermavnar IZLET SKUPIN ZA SAMOPOMOČ CSD LOGATEC SPOŠTOVANI BRALEC, SPOŠTOVANA BRALKA! april 2016. Že ime meseca bi nam lahko dalo slutiti, da se na vremen-J-. S • sko napoved ne kaže zanašati. A kljub temu smo se pogumno podali na izlet. Združili smo dobro voljo treh skupin za samopomoč, ki se sestajajo v okviru CSD Logatec in se odpravili proti Primorski, upajoč, da se oblaki vseeno ne bodo preveč zgostili. Naš izletniški cilj je bila lepa primorska vasica Sv. Peter, ki leži nad dolino Dragonje in ponuja prečudovit razgled na okoliške kraje. Pot do Sv. Petra vodi skozi mlade in stare nasade oljk in vinogradov. Ravno ko smo si dodobra pretegnili noge in roke ter se malo razgledali naokoli, je zapihal mrzel veter in začelo je deževati. Zavetje nam je ponudila stara kamnita hiša, ki je bila last premožne kmečke družine, ime pa je dobila po njeni zadnji lastnici Antoniji Gorela - Toni. V hiši je od leta 1979 etnološki muzej, ki prikazuje način življenja v vasi v preteklosti. Ogledali smo si rekonstruirano staro torkljo, oljarno z mlinom in stiskalnico, v nadstropju hiše pa kmečko bivališče s kuhinjo in sobo, ki je bila namenjena spanju, umivanju in hrambi oblačil. Občudovali smo lepo ohranjena oblačila Tone Gorela, ki so bila značilna ženska noša slovenskega dela Istre iz 2. polovice 19. in začetka 20. stoletja, umivalnik, skrinje, v kuhinji pa različne sklede, posode in druge preproste kuhinjske pripomočke. Ogled Cerkve Sv. Petra in sprehod do vaškega izvira pitne vode na Lokvi smo si prihranili za drug, bolj sončen dan. Meta Smole ODNOSI SO VEDNO IZZIV - IN V NJIH JE VEDNO UPANJE Pozimi se je v logaškem centru za socialno delo je rodila nova skupina -»Odnosi so vedno izziv«. Zrasla je iz ljudi, ki kljub vsakodnevnim težavam, krivici, boleznim in pogostemu nerazumevanju verjamejo, da je življenje stkano iz nešteto niti in da nekatere od teh lahko pobarvamo in tkemo tudi sami. Tako smo se posvečali raziskovanju sebe, svoje družine in odnosov. Ob filmih, risanju družinskega drevesa, vprašalnikih, pisanju svojih razmišljanj in sproščenem čustvenem vzdušju, smo razmišljali o žalosti in veselju, strahu in jezi, bolezni in zdravju, stiski in odrešenju ter se v vzajemnih odnosih začutili in spodbujali, kako živeti naprej. Zanimalo nas je, kakšnih barv so bile niti, ki so jih v svojem življenju spletali naši starši ... in kako naj s tem živimo mi ter se spoštujemo in smo srečni. Stiska je vedno izziv - da se iz nje nekaj novega naučimo o sebi in o naših odnosih, ter gremo pogumno naprej. Pri tem čutimo, da v tej stiski nismo sami. Prijatelji iz skupine spletamo nit in ta nit je tople barve. Andreja Poljanec UPANJE Kako življenja naša so spletena-ko vse žari in skrb ne stiska nas nobena, ko močje v nas in ne mrači nam nič pogleda, takrat tako lahko zazreti se je v bližnjega, v soseda. A ko nov dan prinese nam težavo, da ne vidimo prek nje v daljavo, ne dopustimo zapleniti si moči v nas, saj preko nje zorimo v novi, svetel čas. Rojeva se potrpežljivost v nas, iz nje zapoje preizkušenosti glas. Iz tega cvetja upanje je plod, živi naj v nas, hrabri nas vsepovsod. Anton Sečnik (pesem je posvečena ljudem iz skupine) Dr. Andreja Poljanec, specialistka zakonske in družinske terapije, je soustanoviteljica Študijsko-raziskovalnega centra za družino. Je vodja projekta »Pomoč mladim družinam v stiski«, ki ga že nekaj let sofinancira MDDSZ, vodja »Skupine za mlade mamice, »Šole rahločutnega starševstva«. Veliko piše, predava in snema na temo razvoja otrok, družine, odnosov, sočutja. Je soavtorica knjig Rahločutnost do otrok in Med dvema ognjema ter avtorica knjige Rahločutno starševstvo. IPOSLOVNE STRANI NAJBOLJŠE JE DOMAČE NAGRAJENI ČVRSTI JOGURT P roizvodnja domače hrane postaja vedno pomembnejša. Ljudje se tega dobro zavedajo. Za Rovte je živinoreja ena pomembnejših kmetijskih dejavnosti. Proizvodnja mlečnih izdelkov je postala dodatna dejavnost naših kmetov. Med njimi je v zadnjem času tudi mladi kmet David Jurca. David je v tej dejavnosti videl nekaj, kar lahko koristi njemu samemu, predvsem pa ga razveseljuje pozitiven odnos strank. Iz domačega mleka je namreč pred kratkim pričel izdelovati domače čvrste in sadne jogurte. Ti so zelo okusni, kar ni ostalo neopaženo. Za čvrsti jogurt je nedavno dobil pomembno priznanje na državni ravni. Več pa sem izvedela ob opoldanski kavici pri Davidu in njegovi življenjski sopotnici Jerneji na njunem domu v Gabrov-cah, kot se po domače reče domačiji. Proizvodnja domačih jogurtov je precej v porastu. Zakaj ste se odločili zanjo? Je to morda povpraševanje po domačih izdelkih? Odločitev za to je rasla kar nekaj časa. Najprej sem strankam vozil mleko na njihove domove. Cena je bila nekoliko višja, a so bile stranke z njim zadovoljne, saj sem jih imel kar 35. Vedno je v meni tlela želja po izdelavi domačega sira. Ker pa je treba izpolnjevati veliko pogojev, se za to še nisem odločil. Sva se pa z ženo odločila, da se udeleživa tečaja osnov izdelovanja jogurta in tako se je začelo. Najprej v domači kuhinji, v navadnem loncu. Najprej sva ga delala za doma, a je hitro postal všeč tudi naključnim strankam. Kuhinja je postala premajhna in urediti sva morala prostor ter kupiti kotel in zoril-no omaro. Najina želja je bila tudi, da embalaža ne bi preveč obremenjevala okolja, zato sva se odločila, da bova jogurt polnila v povratno stekleno embalažo. Prednost je tudi ta, da lahko ob nepopolni porabi lonček enostavno zapremo in postavimo v hladilnik. Kako približno poteka izdelava jogurta? Najprej je treba mleko pasterizirati, segreti na 85 stopinj. Nato ga ohladimo, dodamo mikrobiološke kulture in natočimo jogurt v lončke. Če je jogurt sadni ali z določenim okusom, mu seveda dodamo sadne deleže in dodatek različnih okusov. Sedaj je v naši zbirki na voljo okus čokolade in lešnika, vanilje, gozdnih sadežev, kokosa, ananasa, pečenega jabolka in pa seveda naš čvrsti jogurt. Jogurt v zorilni komori zori osem ur, tam ga segrevamo na 42 do 45 stopinj. Nato je primeren za prodajo. Vaš čvrsti jogurt je bil zmagovalec. Kaj je bilo odločilno pri tem? Zelo presenečena in seveda ponosna sva bila, ko sva to novico izvedela. Naš jogurt je od možnih točk dobil prav vse. Ocenjuje se videz, koeksistenca, zgradba, vonj, sestava in okus. Strokovna komisija je bila sestavljena iz priznanih slovenskih strokovnjakov, zato sva še toliko bolj vesela. Kaj je pri izdelavi najpomembnejše? So predpisi zelo strogi? Kako lahko zagotovite vse te pogoje? Na prvem mestu je higiena tistega, ki ima opraviti z mlekom. Nato pa tudi čistoča hleva, higiena krav molznic, prostora, kjer se mleko hrani. A pred vsem tem je najbolj važno, da so krave zdrave, hranjene čim bolj naravno, s travo, suhim senom, brez dodatkov kemije. Tudi pasma živine je pomembna. Siva je za to najboljša. V našem hlevu je 26 mlekaric, ki dajejo dnevno kar od 300 do 400 litrov mleka. (Da je vse tako, kot mora biti, je potrdila tudi inšpektorica, ki jih je ravno na dan pogovora obiskala, op. avtorja). V hlevu ni stika z mlekom, saj to po mlekovo-du odteče v zbiralnik. Torej smo na higieno pozorni, prostor je vedno čist in vstopa vanj nima nihče, razen tistega, ki jogurt meša ali polni v embalažo. Tu sva z ženo zelo stroga. Kako pa lahko toliko obveznosti uskladite z skrbjo za številno družino - David in Jerneja imata namreč kar štiri korenjake- imata sploh kaj časa za zabavo in sprostitev? Seveda, tudi za to se najde čas. Največja zabava trenutno je ukvarjanje s sinovi. Dela z njimi je veliko, a je tudi zabavno. Tudi na izlet in na morje gremo radi, prosti čas do popolnosti izkoristimo. Predvsem je važno to, da se imamo zelo radi in vse delava z ženo z veseljem. V pomoč pa sta nama mama Ivanka in ata Janez, ki jima zdravje še dobro služi. Z njima se razumemo in s tem nimamo težav. Pri nas urnika ni, vstajanje je ob peti uri zjutraj in počitek šele v poznih večernih urah. Tako je naše življenje in lepo nam je. Moja želja je skromna, rad bi zjutraj malce dlje poležal. Zelo prijetno je bilo posedeti in poklepetati s prijazno družino, polno načrtov. Ni bilo čutiti nobene živčnosti, delo v takem vzdušju gotovo lepše teče. Ni lahko, a če hočemo, to zmoremo, pravita David in Jerneja. Pogosto sta nasmejana, drug drugemu v oporo in pomoč. Jerneja celo pove, da s kmečkim življenjem nikoli ni bila posebej povezana, razen pri stari mami in da je poroka z Davidom res nova življenjska pot, ki jo tlakujeta z delom, pridnimi rokami, pogostimi nasmehi in ljubeznijo. David mi je ob odhodu naročil, naj napišem, da vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo velike podpore njegove žene Jerneje. Ona se le skrivnostno nasmehne in rahlo zardi. Jerneja in David, naj bodo vajini jogurti še naprej tako dobri kot je »dobra« vajina ljubezen. Besedilo in foto: Metka Bogataj POSLOVNE STRANI SPODBUJANJE RAZVOJA GOSPODARSTVA NA LOGAŠKEM ANKETNI VPRAŠALNIK Spoštovani podjetniki in podjetnice, obrtniki in obrtnice, predstavniki podjetij in gospodarstva! Gospodarski strateški svet Občine Logatec želi slišati vaše mnenje glede posameznih ukrepov za razvoj gospodarstva v kraju, kjer lahko posredno oziroma neposredno pripomoremo k vzpostavitvi boljšega gospodarskega okolja. Prosimo, da izpolnite spodnjo anketo, s čimer boste aktivno sodelovali pri oblikovanju strategije razvoja gospodarstva na Logaškem. TRŽENJE Promocija gospodarskih subjektov prek občine/gospodarstva in obratno 2 3 4 5 Poslovna srečanja med gospodarstveniki in s predstavniki občine 2 3 4 5 Promocija podjetništva, obrti in poklicev med mladimi 2 3 4 5 Pospeševanje in sofinanciranje nastopov na sejmih 2 3 4 5 Sofinanciranje udeležbe podjetja na sejmih, drugih strokovnih prireditvah 2 3 4 5 Promocija logaškega podjetništva in podjetnikov v Logaških novicah 2 3 4 5 Organizacija Tedna obrti in podjetništva na Logaškem 2 3 4 5 SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Subvencioniranje samozaposlitve 2 3 4 5 Organizacija in (so)financiranje izobraževanj za (bodoče) podjetnike 2 3 4 5 Svetovanje, izobraževanje, pomoč in subvencioniranje start up podjetij 2 3 4 5 Vzpostavitev start up podjetniške šole 2 3 4 5 Brezplačno svetovanje pri prijavah na državne in mednarodne razpise 2 3 4 5 Izobraževanja za uspešen prenos dejavnosti in družinskega podjetništva 2 3 4 5 Druga izobraževanja: davčna, delovnopravna, prodaja in trženje ... 2 3 4 5 INTERNACIONALIZACIJA Pomoč pri iskanju zastopnikov, posrednikov in agentov v tujini 1 2 3 4 5 Svetovanje, informiranje in izobraževanje o internacionalizaciji poslovanja 1 2 3 4 5 Organizacija mednarodnih srečanj in obisk delegacij doma in v tujini 1 2 3 4 5 Svetovanje pri čezmejnem opravljanju storitev/napotitev delavcev v tujino 1 2 3 4 5 Potreba po učenju tujih jezikov 1 2 3 4 5 INVESTICIJE, OPREMA IN SUBVENCIJE Vzpostavitev spletne strani s ponudbo prostih poslovnih prostorov in zemljišč 2 3 4 5 Sofinanciranje začetnih investicij nove opreme 2 3 4 5 Sofinanciranje začetnih nematerialnih investicij 2 3 4 5 Komunalni prispevek - odlog plačila in obročno odplačevanje 2 3 4 5 Komunalni prispevek - znižanje višine komunalnega prispevka 2 3 4 5 Znižanje višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 2 3 4 5 Nadaljnja širitev in komunalno opremljanje obrtnih con 2 3 4 5 Označevalne table za poslovne subjekte na Logaškem 2 3 4 5 Subvencioniranje tržnih najemnin za poslovne prostore v mestnem jedru 2 3 4 5 Spodbujanje selitve poslovnih subjektov v obrtne cone 2 3 4 5 Vzpostavitev projektov javno-zasebnega partnerstva 2 3 4 5 Subvencioniranje obrestne mere kreditov 2 3 4 5 Sofinanciranja za odpiranja novih delovnih mest 2 3 4 5 Ureditev avtobusnega postajališča v IOC Zapolje 2 3 4 5 Ali od Občine Logatec pričakujete, da bi s svojo politiko delovanja ustvarjala boljše pogoje za razvoj podjetništva, obrti in gospodarstva na Logaškem? □ Da □ Ne □ Ne vem V nadaljevanju so navedeni posamezni ukrepi, ki lahko spodbujajo razvoj gospodarstva v Občini Logatec. Prosimo, ocenite, kakšni sta po vašem mnenju njihova ustreznost in primernost oziroma, ali bi vam prišli prav pri podjetniškem delovanju (1 - niso ustrezni, 5 - zelo so ustrezni). Ukvarjam se: □ s strojništvom, z gradbeništvom □ z lesarstvom, gozdarstvom, s kmetijstvom □ s prevozništvom, z logistiko □ Cvetličarstvo, frizerstvo, kozmetika □ Trgovina, gostinstvo, turizem □ Proizvodnja □ Drugo_ Velikost podjetja □ Od 0 do 1 zaposlen □ Od 2 do 5 zaposlenih □ Od 6 do 15 zaposlenih □ Od 16 do 30 zaposlenih □ Nad 30 zaposlenih Kolikšen delež vseh vaših prihodkov predstavljajo prihodki, ustvarjeni v tujini (izvoz)? □ 0 % □ Od 0 do 25 % □ Od 25 do 50 % □ Od 50 do 75 % □ Nad 75 % Ali ste član katere od podpornih podjetniških ustanov (npr. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije ...) □ Da □ Ne Dodal bi še .... Hvala za sodelovanje v anketi! Gospodarski strateški svet Občine Logatec Izpolnjeno anketo pošljite po pošti na: Občina Logatec, Tržaška cesta 50A, 1370 Logatec, ali jo oddajte na recepciji upravnega centra, ali pošljite sken na obcina.logatec@logatec.si, najkasneje do 29. 7. 2016. Izpolnite lahko tudi e-anketo, objavljena je na spletni strani Občine Logatec. POSLOVNE STRANII MLEKARNA KREPKO MED NAJELITNEJŠIMI PROIZVAJALCI HRANE IN PIJAČE NA SVETU Mlekarna Krepko iz Laz pri Logatcu je s svojim edinstvenim tradicionalnim kefirjem Krepko iz pravih kefirnih zrn in tradicionalnim kajmakom Krepko na mednarodnem ocenjevanju okusov hrane in pijače, ki ga v Bruslju vsako leto organizira Mednarodni inštitut za kakovost okusov iTQi, dosegla izjemen uspeh. Z najvišjo oceno za kakovost so se uvrstili med najelitnejše proizvajalce hrane in pijače na svetu. iTQi je vodilno neodvisno združenje kuharjev in somelierjev z vsega sveta, ki združuje kar 140 članov iz 41 držav. Vsak izdelek se v svoji kategoriji ocenjuje po načelu tako imenovane "slepe degustacije", kar pomeni, da ne embalaža ne proizvajalec izdelka žiriji niso znani. O nagradi odločajo t.i. organoleptični kriteriji, kjer ocenjujejo vonj, teks-turo, okus in po-okus izdelka. Letos je stroga žirija med 1.859 prijavljenimi izdelki iz 83 držav nagradila 756 izdelkov, ki so prejela najvišje priznanje. S kefirjem ponovili, s kajmakom pa nadgradili uspeh svetovnega formata "V Mlekarni Krepko, ki je v lasti družinskega podjetja Kele & Kele d.o.o., smo izjemno ponosni na priznanje in nagrado našima izdelkoma. Za naš kefir Krepko je to že druga nagrada na takem ocenjevanju, nagrada za kajmak Krepko pa ne preseneča, saj gre za dosežek tradicije in znanja, združenih v izjemnem okusu. Kefir Krepko je izdelek, v katerega smo verjeli vse od ideje o proizvodnji tega čudovitega napitka do končnega izdelka z izjemnim okusom, ki ga je s podelitvijo naziva Superior Taste Award že leta 2009 okronala cenjena žirija iTQi. Tudi letos smo s kefirjem ponovili, s kajmakom pa nadgradili V. Nagrada je tudi potrdilo našemu družinskemu podjetju, da smo na pravi poti in da usmeritve, ki smo si jih zadali, t.j.; tradicionalno, naravno, zdravo in ekološko, tudi v današnjem hitrem tempu življenja pomenijo veliko oziroma vedno več." pove Sandra Turnšek, direktorica mlekarne Krepko. "To je nagrada za dvajsetletni trud in vztrajnost odličnega teama sodelavcev pri specializirani proizvodnji Tradicionalnega kefirja in razvoju novega izdelka Kajmaka ter katerih misli in delo so usmerjeni v stalni razvoj in izobraževanje," še doda Turnškova. 1. junija je v Bruslju potekala slavnostna podelitev nagrad, kjer so se predstavniki Mlekarne Krepko lahko sami prepričali o eminentnosti družbe nagrajencev, saj so se pridružili podjetjem, kot so Nestle, Heineken, Kraft Heinz, in drugi. Blanka Markovič Kocen Foto: arhiv Mlekarne Krepko Biološke čistilne naprave Visok učinek čiščenja. Ni električnih komponent v rezervoarju. Praznenje na 3 leta. Majhna poraba energije. VpovoznemPE ali betonskem rezervoarju. Nizek podzemni rezervoar FLAT 1500 1 s filtrom Zbiranje in uporaba deževnice Rezervoarji, filtri, črpalke, merilci nivoja, ostala oprema. Prečrpalni za gospodinjske odpadne vode Rešitev za vse, ki se ne morejo gravitacijsko priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. Ponujamo različne velikosti in zmogljivosti. POSLOVNE STRANI NOVE FINANČNE SPODBUDE ZA ZAPOSLOVANJE Logaški delodajalci, odprto je novo javno povabilo Zapo-sli.me 2016/2017, ki delodajalcem omogoča subvencijo za zaposlitev brezposelnih, ki so dopolnili 30 oziroma 50 let ali več, ustrezajo ciljnim skupinam programa in so jih prek zavoda napotili k vam. Subvencija znaša od 5.000 do 7.000 evrov. Zaposlitev mora trajati vsaj 12 mesecev neprekinjeno in oseba mora biti do 12 mesecev pred tem prijavljena v evidenci brezposelnih. Finančno spodbudo Zavoda RS za zaposlovanje (zavod) lahko pridobijo delodajalci, ki so pravne ali fizične osebe, vsaj 12 mesecev vpisane v Poslovni register Slovenije, imajo vsaj enega zaposlenega ali so samozaposleni ter izpolnjujejo še vse druge pogoje iz 6. poglavja javnega povabila. Pri FURS morajo biti poravnane vse obveznosti. Za koga lahko pridobijo subvencijo? V zaposlitev s pomočjo subvencije bomo vključevali brezposelne, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih kriterijev: - so dopolnili 30 let ali več in so najmanj 12 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih, JAVNA DELA PO ŽLEDOLOMU 2016/2017 Odprt pa je še en javni razpis za neprofitne organizacije. Kot izvajalcem javnih del jim zavod omogoča sofinanciranje stroškov za zaposlitev brezposelnih v programih pomoči pri sanaciji in obnovi gozdov po žledolomu. Javno povabilo je namenjeno aktiviranju brezposelnih oseb pri izvajanju pomoči za odpravo posledic žleda, ki je prizadel Republiko Slovenijo med 30. januarjem in 10. februarjem 2014. V programe bodo vključili predvidoma sto brezposelnih, ne glede na trajanje njihove prijave v evidenci le--teh. Izvajalec bo lahko za vsakih 18.000 m3 potrebnega poseka ali 150 ha ocenjenega obsega potrebne obnove na letni ravni vključil eno brezposelno osebo. Prijave so možne do porabe razpoložljivih sredstev, vendar najdlje do vključno 1. 8. 2016, do 13.00. - so starejši od 50 let in so najmanj 6 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih, - so dopolnili 30 let ali več, imajo končano največ osnovno šolo (ISCED 2) in so najmanj 6 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih. Pri vključevanju bodo, ob upoštevanju poklica, izobrazbe, delovnih izkušenj in veščin kandidatov, dajali prednost osebam, ki v zadnjih dveh letih še niso bile vključene v noben program aktivne politike zaposlovanja; tistim z večjimi možnostmi za uspešen zaključek programa; z večjimi možnostmi za nadaljevanje zaposlitve po zaključku programa; s socialnimi in zdravstvenimi ovirami ter tistim, ki so dlje časa prijavljene v evidenci brezposelnih. V program se ne morejo vključiti brezposelni, ki so bili pri določenem delodajalcu zaposleni v zadnjih 12 mesecih oziroma so se v zadnjih 12 mesecih pri njem usposabljali na delovnem mestu v okviru programov aktivne politike zaposlovanja (razen v okviru programa Delovni preizkus). o invalidnosti ali osebe, ki so najmanj 12 mesecev prijavljene v evidenci brezposelnih in se želijo zaposliti za krajši delovni čas. Zaposlitev morate ohraniti najmanj 12 mesecev neprekinjeno. Zagotoviti morate plačo in druge prejemke iz delovnega razmerja po veljavni delovnopravni zakonodaji. Javno povabilo je odprto do porabe razpoložljivih sredstev, vendar najdlje do 31. 7. 2017 do 14.45, ko se izteče končni rok za predložitev ponudb. Dodatne informacije o javnem razpisu (postopek izbire, javna objava prostega delovnega mesta, napotitev brezposelnih, postopek izbire, višina subvencije, merila za ocenjevanje, vzorec pogodbe, način uveljavljanja subvencije, dokazila ...) so na spletni strani zavoda www.ess.gov.si. Dejan Šraml Kandidate morajo delodajalci zaposliti za polni delovni čas (40 ur na teden). Za krajši tedenski delovni čas od polnega, vendar ne krajši od 20 ur lahko zaposlijo invalide v skladu z odločbo Prijavo uredite na območni službi zavoda v Logatcu (upravni center, 01 754 13 39, gpzrszljubljana@ess.gov.si). Lahko pa tudi v elektronski obliki na Portalu za delodajalce www.zadelodajalce.si (pred prvo uporabo portala je potrebna registracija). SOBOTNO POPOLDNE V HOTEDRŠICI V ZNAMENJU PRIJATELJSTVA V soboto, 28. maja 2016, je v Hotedršici potekal Tek prijateljstva, ki ga je s pomočjo sredstev Občine Logatec, številnih sponzorjev in aktivnih članov društva organiziralo Športno društvo Hotedršica. Tek prijateljstva, ki ga v Hotedršici prirejamo že 45. leto, je najstarejši tek iz serije Primorskih pokalnih tekov. Njegovi začetki segajo v leto 1971, po neuradnih podatkih organizatorja teka pa so ga v Hotedršici prirejali še pred letom 1970, ko je potekal kot tek trojk po vaški okolici. Za razliko od prejšnjega leta, ko je mladina večinoma tekla v dežju, je bila letošnja prireditvena sobota poletno prijetna. Dogodka se je udeležilo okrog 230 športnikov obeh spolov in vseh generacij. Mlajši tekači 45. Tek prijateljstva so s prvim startom ob 14:00 odprli najmlajši nadebudni tekači. Njihove visoke in vsako leto višje udeležbe na teku smo še posebej veseli, dogodka se je namreč tokrat udeležilo približno 180 otrok, tako predšolskih kot šolskih. Med mladimi si je največ zmag, kar sedem, tudi letos priborila ekipa AD Posočje, s po dvema zmagama sta ji je sledili ekipi ŠD Nanos Podnanos ter TSK Logatec. Med mlajšimi domačini, člani Športnega društva Hotedršica, se je na izvrstno drugo mesto uvrstil Nejc Mlinar, na tretjega pa Vid Zelenc. Člani in članice, tek in kolotek Na 11,8 km krožno progo se je v popoldanskem času podalo okrog 50 tekačev. Med ženskami jo je najhitreje pretekla Lucija Krkoč (ŠD Nanos Podnanos), sledila ji je domačinka Lucija Dolenc Čuk (ŠD Hotedršica), njej pa s tretjim mestom Sergeja Lipušček (DLT Filipides). Med moškimi sta prvi dve mesti zasedla domačina, člana ŠD Hotedršica, in sicer prvo Borut Albreht in drugo Jernej Šemrov. Tretji je bil Rok Anton (TKD Sovica). Poleg teka je Športno društvo Hotedršica na majsko soboto že tretjič zapovrstjo organiziralo tudi kolotek, ki je kombinacija teka in ko- Med ženskami jo je najhitreje pretekla Lucija Krkoč (ŠD Nanos Podnanos), sledila ji je domačinka Lucija Dolenc Čuk (ŠD Hotedršica), njej pa s tretjim mestom Sergeja Lipušček (DLTFilipides). lesarjenja, kjer v paru na isti progi (11,8 km) tekmujeta kolesar in tekač. Koloteka se je letos udeležilo sedem parov. Progo je najhitreje prekole-saril Blaž Godina, sledila sta mu Urban Brenčič in Matevž Moroz. Na podlagi kombinacije rezultatov teka in kolesarjenja sta prvo mesto zasedla Urban Brenčič in Borut Albreht, drugo Matevž Moroz in Jernej Šemrov, tretjega pa Blaž Godina in Robi Mikuž, vsi člani Športnega društva Hotedršica. Športno društvo Hotedršica se zahvaljuje vsem sponzorjem za dragocene prispevke, članom društva za prostovoljno sodelovanje in angažiranost pri organizaciji dogodka ter nenazadnje in še prav posebej vsem tekačem in kolesarjem za udeležbo na dogodku ter soustvarjanju prijateljskega sobotnega popoldneva. Vabljeni tudi ob letu osorej! Mateja Nagode, Športno društvo Hotedršica SPOZNAJMO LEPOTE NAŠIH KRAJEV KTD HOTEDRŠICA JE ORGANIZIRALO 2. POHOD ODKRIJMO OKOLICO IN NJENE SKRIVNOSTI V želji po potovanjih in izletih često pozabimo na našo okolico in bisere, ki jih skriva. V Kulturno-turističnem društvu Hotedršica so se zato odločili vsako leto organizirati pohod, s katerim bi krajanom oz. zainteresiranim pokazali poti in kotičke, kamor le redkokdaj zaidemo in ki jih poznajo le nekateri prebivalci vasi in njene okolice. Prvi pohod je KTD Hotedršica organiziralo lani, potekal pa je po Žejni dolini preko Pikejc do Medvedjega Brda. Letošnji pa se je odvil v soboto, 14. maja. Zborno mesto je bilo v središču vasi pred črno kuhinjo. Kljub klavrnemu vremenu, pršečemu dežju je zmagala dobra volja pohodnikov in tako se je skupina trinajstih radovednežev podala na raziskovanje zelene okolice Hotedršice. Iz vasi so se napotili sprva čez Mladej proti Ravniku. Tam sta jih sprejela in pogostila Milena in Cveto Nagode, ki sta tudi dala idejo za traso letošnjega pohoda. Pohod je nadalje vodila gospa Milena, in sicer čez Kozji vrh mimo Korenča, malo naprej od tod pod Tičkovo kmetijo pa so po gozdni poti zavili navzdol in prišli do slapov. Po dobi večjega deževja so bili slapovi tudi lepo vidni in nedvomno ena večjih atrakcij te poti, na kateri so prečkali tudi Črni potok, ki napaja Logaščico. Potem so se vzpeli do kmetije odprtih vrat Tumle, kjer so se okrepčali s kavo in odšli na razgledni stolp. Pohod so nadaljevali preko Žibrš in mimo Češirkove domačije, nadalje so krenili mimo Rjavčeve kmetije (tj. po območju nad Smolovcem) ter se spustili po Cuntovi grapi do zbiralnikov vode za Logatec. Sledil je ponoven vzpon na Ravnik. Za zaključek so se ustavili še pri Urbanovc', kjer so se pogovorili o poteku poti in sprejeli predloge za naslednje leto. Dobra volja pohodnikov je kljubovala slabemu vremenu in narava jih je ob zaključku pohoda nagradila s sončnimi žarki. Urška Oreštiik LJUBLJANSKI MARATON ZA VSAKOGAR KATERO RAZDALJO IZBRATI? Smiselno je uporabiti primerjalno razmerje med naslednjimi dejavniki: dolžina proge - izbiramo jo z glavo, ne s srcem, ob upoštevanju količine treninga - ključna je rednost vadbe in zadostne razdalje (30 km tedensko je primerno za 10 km); starost - na to ne moremo vplivati, a jo moramo upoštevati (z leti se verjetnost poškodb in težav s srcem povečuje); telesna teža - ima velik vpliv na obremenitev kostno-mišičnih struktur in pljučno moč (truditi se moramo, da jo držimo v sprejemljivih okvirih). OPREMA Na srečo imamo danes na voljo odlično opremo za zmerno ceno, če se malo potrudimo z iskanjem. Pri tem je najpomembneje, da izbiramo z glavo in ne zapademo v »mašinerijo propagande« in raznih samooklicanih strokovnjakov. Predvsem pa je poletje zelo prijazno, saj potrebujemo bolj malo opreme. Največ pozornosti moramo nameniti tekaškim copatom. Pri nakupu moramo poznati značilnosti svojih nog. Boljše trgovine s tekaškimi copati imajo osebje, ki pozna tipe stopal in zna predlagati primerne copate. Imajo tudi testno napravo, kamor stopite in vam izriše pritisk. Uporabno za večino nog. V grobem lahko ocenite tudi s pregledom starih copat, kjer se pozna obrabljenost. Pri hujših anomalijah morajo biti copati z ojačitvami na pravih mestih, da boste lahko tekli več brez poškodb. Še nekaj koristnih nasvetov: Imejte več copat za različne vrste treningov in terenov. Blaženost naj bo primerna vaši teži - in trudite se za manjše blaženje.Copati naj imajo manj od 10 mm padca (prsti-peta) za teren - pristajanje na sredini. Za hitrejše teke in tekme pa do 6 mm - pristajanje na prednjem delu stopala. Za dolge teke naj bodo copati malo ohlapni. ZAČETEK TRENIRANJA Količino in hitrost teka prilagodite svojim trenutnim sposobnostim, da boste napredovali in s tekom postali bolj zdravi, ne poškodovani in bolni. Tudi dolžina posameznih tekov se mora enakomerno podaljševati. Naše sposobnosti so vedno omejene oziroma ogrožene z možnimi kroničnimi težavami. Pri tem moramo predvsem vedeti, da je nepravilna vadba ljudi s obolenji srca nevarna in je zato treba najprej narediti vse drugo, potem se podamo na dolge teke. Nikdar obratno, ker je tudi povsem zmotno mišljenje, da bo aerobna vadba koristila. Niti ne bo pozdravila srca niti ne boste shujšali. Vsi, ki imajo omenjene znake, morajo najprej opraviti specialistični zdravniški pregled in izračunati svojo obremenitev pljučnega sistema. To naredimo tako, da telesno težo v kilogramih delimo s porabo kisika v litrih. Rezultat mora biti pod 20, da je varno in smiselno začeti z zahtevno aerobno tekaško vadbo. Pri tem je povprečna poraba kisika okrog tri litre! Lahko se sicer vozimo s kolesom ali tečemo na smučeh - ne bo nam škodilo. Tek pa ni primeren, ker pri majhni hitrosti in brez izkušenega trenerja tehnika teka ni optimalna in so obremenitve nog in hrbta zelo velike. Zato imajo predvsem starejši tekači težave s koleni. Poraba energije pri počasnem teku je zanemarljiva in zato tudi shujšali ne boste. Na začetku je smiselno uporabiti druge, učinkovitejše oblike vzdržljivostne vadbe (pohajkovanje po hribih) in postopke za hujšanje. Za začetek morate biti redni - vsak drugi dan tek, v navado pa naj vam pride redno raztezanje in stabilizacijske vaje za trup. Z leti in številom pretečenih kilometrov jih mora biti več ne manj. Z nami ne bo krajše, bo pa lažje in hitreje. Nadaljevanje prihodnjič Miro Petrovec SEDMI AKTIVNI DAN Z DLAN NA DLAN Športno leto 2015/2016 je minilo, kot bi mignil, in prišel je aktiven zaključek naših programov, ki je potekal na prvo junijsko nedeljo v Grajskem parku Vitez. Dlančki smo začeli že zjutraj z napihljivo deželo, različnimi športnimi izzivi, kolesom zdravja in ustvarjalno delavnico na temo: Dlanček v deželi sladoleda. Nadaljevali smo s skupinskim pohodom na vrh Sekirice. Tam nas je presenetil tudi naš Dlanček, ki nas je pospremil nazaj v Grajski park Vitez. Sledila je podelitev diplom in medalj našim aktivnim športnikom. Dogodivščinam pa še ni bilo konca in nam še ni zmanjkalo energije, saj nas je z dobro glasbo na plesišče popeljala tudi skupina Mambo Kings. Rajali in plesali smo do poznega večera. Preživeli smo sijajen sedmi aktivni dan. Tam, kjer so Dlančki, tam je akcija in energija! Kaj nam bo prineslo novo športno leto, bomo videli septembra, do takrat pa nadaljujemo z dogodivščinami v Poletni šoli 2016! Iris Cepič SLOVENSKA ULTIMATE FRIZMI LIGA V LOGATCU Predzadnji majski konec tedna je na Sekirici potekal drugi krog slovenske ultimate frizmi lige. V atraktivni igri s frizbijem se je pomerilo pet ekip iz vse Slovenije: ljubljanska ekipa Frizmi, krška Nuclear Di scs, mariborska Cosmo, koprska Ko-met in goriška ekipa Vertigo. Mešane ekipe so se na celodnevnem turnirju potegovale za zmage in seštevke, ki bodo na koncu dolo čili državnega prvaka. Igra s frizbijem je nekontaktni šport, je igra brez sodnika, z velikim poudarkom na fair playu. V tekmi se med seboj pomerijo mešane ekipe, tako dekleta kot fantje. KOLESARSKI »DAN MLADOSTI« Logaški upokojenci, člani Športnega društva Baron /kolesarska sekcija/ so na nekdanji dan mladosti dopoldne kolesarili. Čeprav je letos vreme nepredvidljivo, je bilo ta dan lepo. Zbrali so se na dvorišču stavbe Društva upokojencev Logatec. Zaradi varnosti voznikov je bila izbrana trasa po manj prometnih cestah. S svojimi kolesi, ki so različnih starosti, kakor tudi vozniki, so se peljali po Cankarjevi cesti, se usmerili na kolesarsko stezo pri Krpanu in se peljali do Gorenjega Logatca, zavili /smer Žibrše/ na Gorenjsko cesto proti Smolevcu in Reški dolini, kjer je skupina počakala počasnejše in zbrala moči, da je prišla na vrh Židovnika. Po varnem spustu proti Cestam so se usmerili na Rovtarsko cesto in po kolovoznih poteh premagovali vzpone in spuste ter se pripeljali v Blekovske gmajne. Kolesarjenje so zaključili s prijetnim druženjem na Janezovem vikendu. Besedilo in foto: Marinka Petkovšek ZAHVALA Življenje celo si garal, Z veseljem zemljo obdeloval. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Za dom, družino si skrbel, Zdaj pa tiho si odšel. VINKO TREVEN 18. 12. 1932 - 19. 5. 2016 Ob izgubi izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tople besede, izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, g. Pečkaju za vso organizacijo pogreba, hvala tudi pevcem, pritrkovalcem in gasilcem. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite... M. Slomšek) Ob izgubi mame, babice in prababice AMALIJE MERLAK - Rožmanove Malči iz Rovt (1929 - 2016) se zahvaljujem za vse izrečene besede sožalja, sveče, cvetje ter svete maše. Hvala osebju Doma Marije in Marte, osebju Zdravstvenega doma Logatec, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se še zadnjič poslovili od nje. Hvala gospodu župniku Janezu Petriču za lep pogrebni obred s sveto mašo, cerkvenim pevcem in trobentaču. Zahvaljujem se pogrebni službi Pečkaj za organizacijo pogreba in Komunalnemu podjetju Logatec. Sin Vinko z družino ZAHVALA Glej, zemlja si je vzela, a kar je njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno, dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) V 77. letu se je poslovila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta in botra CECILIJA HODNIK, rojena NOVAK, Iz Gorenjega Logatca, Gorenjska cesta 31 13. september 1939 - 11. maj 2016 Za pomoč se zahvaljujemo sosedom in prijateljem. Hvala vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali sveče in cvetje ter izrekli sožalja. Hvala g. župniku Janezu Komparetu in župniku Igorju Glasenčniku za pogreb in sveto mašo, cerkvenemu pevskemu zboru in komunalnemu podjetju Logatec ter Darji Merlak za poslovilni govor. Hvala Onkološkem inštitutu, patronažni službi in osebju ZD Logatec. Mož Stanko, sinova Peter in Marko z družinama, sestra Majda in drugi sorodniki. HVALA ZAHVALA V šumenju vetra slišim tvoj glas. V šopku cvetja Vidim tvoj obraz, ki ostal bo senca spomina kot bolečina. JANEZ ŠEMROV (1960 - 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in kakršno koli drugo podporo. Hvala dr. Katarini Turk in njenemu osebju za pomoč. Zahvala velja tudi pogrebnemu zavodu, g. župniku za pogrebno mašo. Hvala za lep poslovilni govor ter hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi w w _ ZAHVALE / VAŠA POŠTAH ZAHVALA »We jokajte ob mojem grobu, Le tiho k njemu pristopite, Pomislite, kako trpel sem, In večni mir mi zaželite«. (Janko Glazer) Po hudi bolezni nas je zapustil JOŽEF NOVŠAK (20. 8. 1938 - 29. 05. 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavcem za vse besede sožalja in tolažbe. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in sveče. Hvala Zdravstvenemu domu Logatec, njegovi dolgoletni zdravnici Katarini Turk, dr.med., spec.spl.med. in ekipi reševalnega vozila za vso pomoč v času njegove bolezni. Iskrena hvala gospodom župnikom Janezu Komparetu, Marjanu Uki in Andrzeju Maksymilianu Goseku za časten pogreb. Hvala pevcem in trobentaču za čudovito zapete in odigrane skladbe. Hvala g. Gorazdu Bošnjaku in Komunalnemu podjetju Logatec za vso pomoč in izvedbo pogreba, kakor tudi cvetličarki ge. Onji Knol Čulk za prelepo cvetje. Žalujoči: žena Karolina, sin Andrej ter hčerka Hermina z družino MARIJA-GIZELA GORJANC 1938 - 2016 Iskreno se zahvaljujemo vodstvu in osebju Zavoda Doma Marije in Marte Logatec za vso nego in pomoč v času njenega bivanja pri njih. Iskrena hvala vsem, ki ste nam stali na strani v težkih trenutkih. Vsi njeni ZAHVALA MIROTU V SPOMIN V teh dneh mineva 25 let, odkar si bil iztrgan iz naše sredine. Vsak dan bolj se zavedam, kako močan pogum si imel in koliko ljubezni si premogel, da si odšel v bran svoje domovine in družine. Hvala ti. Hvala vsem, ki ga imate še v mislih. Vsi njegovi ČESTITKA G. ŽUPANU, NEKDANJEMU PODJETNIKU, ZA POPULISTIČNI NAMIG PO ŠE VEČ SOCIALIZMA Županov uvodnik: »Izgublja se solidarnost in povečuje orupcija.« V katerih državah je (bilo) več korupcije in posledično manj solidarnosti? 2. V socialističnem raju Venezueli, Zimbabveju, bivši Jugoslaviji, Sloveniji ... ali 4. v »pokvarjeni« Švici, na Norveškem ... Županov uvodnik: »Odgovore na pojave liberalnega kapitalizma in njegove posledice ... « Kdo je najodgovornejši za porazno finančno in duhovno stanje v Sloveniji? A.) Še vedno bogati socialisti (komunisti) tipa Janković, Rigelnik ... , ki nas imajo tako radi, da so na vse nas prenesli poplačilo dolgov, ki so jih pridelali sami - prvi prek deset milijonov, drugi pa še precej več - ali B.) »liberalna kapitalista« tipa Akrapovič in Boscarol. Smo na razpotju, kako naprej? S populizmom in večjo kontrolo države ne bo šlo. Na internetu se pozanimajte, kako modro in v dobrobit ljudstvu se upravlja z državo in ekonomijo v Venezueli. Tako, da so še v revnih favelah glavnega mesta Caracas že krepko siti socialističnega eksperimentiranja. Glede vrednot pa naslednje: moj nono je vedno govoril in živel: »Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme.« Ker smo ljudje grešni in se tega zavedamo, smo iznašli pravosodje, ki pri nas ne deluje kot npr. v Švici ... Vprašajte Rigelnika, Jankovića ali Kučana in tudi marsikaterega Logatčana, zakaj ne? Dovolj je, da se ozremo naokoli in že lahko vidimo, komu takšno stanje koristi. Torej v Logatcu in Sloveniji potrebujemo še več socializma, da nam bo lepo in da nas bodo poznali in cenili ljudje, ki živijo bodisi na »Marsu« bodisi v okoljih, kjer velika večina stoji na realnih tleh, da so med njimi lahko tudi posamezniki, ki modrujejo o izjemni kvaliteti življenja v Venezueli, a v takšni državi ne bi živeli. Razen pri koritu, kar se razume. Ker repliciram županu, še naslednja sugestija s twitterja (libertarec.blogspot.si): »Pred petimi leti se je v Švicarsko vas Rüschlikon priselil milijarder Ivan Glasenberg. Odtlej vsem nižajo davke, ker jih plača dovolj za vse.« Kako neokusno! Anton Velušček, Logatec MOŠKI, KI VELIKO VE HUNOM SORODNO NOMADSKO LJUDSTVO POMOČ: ATAR, ONTARIO, ARTEL SLOVASKA REKA MESTO NA NIZOZEMSKEM^ JEZERO V KANADI NAŠ MATEMATIK (ANTON) PESNIK FLISAR ZVRST JAMAJŠKE GLASBE TV ZASLON AMERIŠKI SLIKAR (ARTHUR BOWEN) HRVAŠKA IGRALKA (NINA) ZAŠPIL-JEN MESNI IZDELEK CEVKA ZA PRETAKANJE KRVI AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (ARMAND) SIPANJE MOKE V DRUGO POSODO LOJZE SLAK ZNAK, OZNAKA LETALIŠČE ČESKI PLESALEC (VLADIMIR) VLADIMIR NAZOR PREBIVALKA NEMČIJE TRGOVSKO BLAGO PUSČAV-SKI RIS VALUTA EVROPSKE UNIJE VOLKU PODOBNE ZVERI IZ DRUŽINE PSOV AM. PRED SEDNIK (RONALD) HOTELSKA SOBA MESTO V SZ. MAV-RETANIJI LAHKOVERNOST RIMSKI HIŠNI BOG VODNI VRTINEC (STAR.) MODER MINERAL VREDNOSTNI PAPIR ALBERT EINSTEIN IGRALKA ŠRAJ AVTOR: MARKO DRESČEK SIAM OČKA, ATEK NEUGLA-JEN MOŠKI GRŠKI BOG NEBA KOVINSKA LIVARSKA FORMA PISEC LJUBEZENSKIH PESMI REKA V ZAHODNI KANADI NEKD. NEM. DRSALKA (KARIN) RUSKA ZADRUGA GOSTA JUHA Z MESOM KMETIJSKI STROJ THOMAS ? EDISON POJAV NA VODI AMER. KOŠARKAR ODOM BALETNIK OTRIN ETIOPSKI GOSPOD STAR DŽIP IZ DACIE TINE LOGAR GLAVNO MESTO GEORGIE IVAN TAVČAR OTOK V JADRANU TELEVIZIJA PRIMES NAFTNIH DERIVATOV NEKD. ŠVIC. SMUČARKA (BRIGITTE) JED IZ RIŽA, MESA IN ZAČIMB DOMAČIN IZ BRATISLAVE OBČINA LOGATEC JE PRISTOPILA K IZDELAVI CELOSTNE PROMETNE STRATEGIJE Ministrstvo za infrastrukturo je 12. oktobra 2015 objavilo Javni razpis za sofinanciranje operacij Celostne prometne strategije (CPS) v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, ki se nanaša na prednostno os Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja, prednostno naložbo Spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitve-nimi prilagoditvenimi ukrepi, pri tem pa izpostavlja specifični cilj -Razvoj urbane mobilnosti za izboljšanje kakovosti zraka v mestih. Občina Logatec se je uspešno prijavila na javni razpis in pridobila sofinanciranje projekta iz evropskega kohezijskega sklada, za katerega je bil izbran izdelovalec, podjetje LUZ, d. d., s partnerjem RRA LUR. Koordinator za CPS s strani občine pa je Katja Žagar. KAJ SPLOH JE CELOSTNA PROMETNA STRATEGIJA? Celostna prometna strategija predstavlja ključno orodje novega pristopa k načrtovanju prometa in vsebuje zaporedje ukrepov, s katerimi bo občina uresničevala zastavljene strateške cilje in posledično vzpostavljala višjo kakovost bivanja. Glavni namen CPS predstavlja strateški pristop k trajnostnemu načrtovanju prometa na ravni občine ter s tem povezan doprinos k dvigu kakovosti življenja v občini ter uresničitvi njenih ključnih razvojnih potencialov. CPS temelji na usklajevanju konceptov gospodarskega razvoja, socialne pravičnosti in kakovosti okolja. Predstavlja pristop, ki preseže raven različnih sektorjev na ravni občine in temelji na čezsektorskem sodelovanju, hkrati pa spodbuja vključevanje različnih skupin deležnikov v pripravljalni proces. Za uspešno čezsektorsko sodelovanje je potrebna politična podpora pripravi in izvajanju CPS. Za uspešno participacijo deležnikov, v prvi vrsti prebivalcev občine, pa je potrebna komunikacija, ki temelji na zaupanju in transparentnosti. KAJ BOMO PRIDOBILI PO SPREJEMU CPS? Pomembno je poudariti, da sta izdelan CPS ter potrjen akcijski načrt za njegovo izvedbo osnova za pridobivanje evropskih nepovratnih sredstev, ki bodo v okviru nadaljnjih razpisov namenjena ukrepom na področju trajnostne mobilnosti. Sofinancirani bodo projekti, ki bodo prispevali k razvoju urbane mobilnosti in s tem k izboljšanju kakovosti zraka ter k boljši povezanosti urbanih območij z njihovim zaledjem, zmanjšanju prometnih zastojev, izboljšanju kakovosti življenjskega prostora in povečanju prometne varnosti. Pri oblikovanju in načrtovanju CPS je določen poudarek namenjen t.i. mehkim ukrepom, ki ne vključujejo gradnje in na vključujoč in legitimen način doprinesejo k spreminjanju navad ljudi in izboljšanju javnih prostorov. Infrastrukturne rešitve so predvidene le v primerih, ko z mehkimi ukrepi težav ne moremo rešiti. Prav zaradi poudarka na mehkih ukrepih, katerih uspešnost temelji na posvojitvi oziroma celo sooblikovanju s strani prebivalcev in drugih deležnikov, je obveščanje javnosti ter posvetovanje, sodelovanje in sooblikovanje z javnostjo ključnega pomena. KAJ SO CILJI CPS? Med cilje CPS uvrščamo vzpostavitev trajnostnega prometnega sistema tako, da se zagotovi dostopnost delovnih mest in storitev za vse, izboljša prometna varnost, zmanjša onesnaževanje, emisije toplogrednih plinov rkADttJULhd 'Li- "' ■'.iPiif 1ИЦИКТРИ шСнпчмк WlEUWM'f џ OUftthp rti №ll I «UvNAvI J[ Џ mjEJUNQ hACiwjuuqE ■ моЈмгн* IÜJI. ;u ш TotnoiT T »I ffTHMT m чушкдочпчцучо T «*ClCW*4t Ш !АМ>чОц [VSI^I rtHMflhEfU • <Ј?лих)1о^1ка>г M л T MUCI МЦЦКГЕ Џ 4НМША FWMEIUI «ÜMRjlY ■ Ute« nrjMl IMH Jtfliiov Hit T ! ГСЛГ! iHIH f(!10j J IUI hAH Phj< I I.'ICAJE iCX *дС bOV V DMEOANJ* SltS-'" CILJfV 4 SHUTÜÜO * (*JMO шКшашф A Р№ПЛ1и[1Ј|Ш1Н!!ШШП1Н K^PHJWtSl КЧНф A ^КИИЈчЧО ULWMTUhn * NAtllTDWWdE A uHUYL|JUfl£ PWMFTMGA A OjnbOOiOilHOlr M» nilPpSVTH 4< * PMPONa mqtfJMf J WIEBQ6CIFUhJdlMHl rtlitut?* V SmöHJt» ЕД ZDWQL 0№J{. НПН A illUTIi«! 64t h(H PIA * ТММнрШИирЕ KATERE SO BISTVENE ZNAČILNOSTI TRAJNOSTNEGA NAČRTOVANJA PROMETA PRI CPS? (vir: Predlog Prometne politike Mol, 2013) in poraba energije, poveča učinkovitost in zmanjša stroške potniškega in tovornega prevoza ter izboljša privlačnost in kakovost okolja. Celostno urejen promet ne pomeni zgolj bolje izkoriščene prometne infrastrukture, nižjih stroškov za mobilnost, manjših zastojev, učinkovitejših naložb, večjega zadovoljstva in manjšega onesnaženja. Prinaša objektivno merljivo izboljšanje kakovosti bivanja prebivalcev in povečanje možnosti lokalnih skupnosti za uspešen razvoj. Proces spreminjanja načina dela in drugačen pristop k reševanju prometnih izzivov sta bistvena za spremembe tako na ravni urejenosti občine, ki bo postala prijazna pešcem in kolesarjem, kot na ravni spreminjanja potovalnih navad občanov, ki bodo na račun manjše uporabe avtomobilov prispevali k večjemu deležu traj-nostnih oblik mobilnosti. Hkrati zaradi poudarjenega procesa vključevanja javnosti pri (so)oblikovanju CPS doprinese k razvoju vloge javnosti v procesih upravljanja na ravni občine. Vzpostavljena komunikacijska platforma med določevalci in javnostmi se lahko uporablja tudi v bodoče za iskanje legitimnih rešitev za raznovrstne izzive občine. KAKO BO SODELOVALA JAVNOST? Skladno z javnim razpisom ministrstva so podani minimalni standardi za pripravo CPS. Javnost je ključnega pomena pri sooblikovanju CPS, vključevala pa se bo preko več organiziranih in vodenih javnih razprav, delavnic, pripravljena bo anketa za vsa gospodinjstva, intervjuji z določenimi deležniki, ob koncu pa razstava o izdelani viziji, ki bo predstavljena prebivalcem občine. O vseh aktivnostih bomo občane obveščali v lokalnih medijih (Logaške novice, oglasna deska, spletna stran občine ter Notranjskem radiu in časopisu). џ EVROPSKA ЏИ1ЈА