gibal. Cr. I,ah pravi, da brez dela kar živeti ne more. i Mi se pa na tem mestu prav srčno poslavljamo od našega večletnega in zvestega delavca, ki je bil vedno mož na mestu. Zagotavljamo Mr. Lahu, da ga clevelanJajniki nečejo ničesar povedati. ZnA se namreč zgoditi, da bodejo'Zje-dinjeme države anekfirale Mew , * ------1 —Grozno smrt je imel rojak ( Alojzij Klim pretečeni torek j( popoldne, Sel je kot po navadi j v tovarno "The Ohio Ceramjc Engineering Co." Naenkrat je prišel preblizu velikega jermena, ki goni velikanski stroj; jermen je ga zgrabi in zažene proti stropu, okoli velikega kolesa in ga parkrat z vso silo udari ob tla. Truplo mu je bilo vse zbito, večina kostij zlomljenih, sploh so ga tako potegnili iz stroja, da ga skoro ni bilo spoznati. Ko so njegovi sodelavci slišali njegov krik, so hiteli vstaviti stroj. Ko je bil slednji ustavljen, so dobili Klu-lla krvavečega iz več kot desetih ran na tleh in nezavestnega. Dvignili so ga v avtomobil in peljali k bljižnemu zdravniku. od tukaj pa v luteransko bolnišnico. Tam je pa umrl tri . ure pozneje, ne da bi se za I iv^flel Prepeljan je bil v mrt-j 'vašnico A. Grdina in pozneje na dom njegovega brata na' f West Side. Nanjttt je Wltoftati v slovenskih elevelandskih krogih. Bil [§ an flrušt vrt'viteze v sv. Aloj-katero društvo ima sedaj isetih letih svojega obstan-Iruzega mrtveca. Doma je v. Slatnika j z ril^iške fare, 22 let. V Ameriki je bi-kakih pet let. Njegov brat levelandu je občno znani h. Khin, načelnik in tajnik v. Alojzija. V starem krama tudi še živeče stariše. »olj žalostno pri tem je, da e nameraval pokojni Alojz 1 po Veliki noči oženit^ nr za(ne kfcaJhesreča pre-ijati. nt' adnetla kmalu. Se-bodoče neveste Alojzija jrin je tudi ubilo ženina ma-j [ Ifli prej. ko st je hotela poro-^ §ogreb Kluna se vrši v pe-dopoldne ob 9. uri zjutraj j vfceikvi sv. Vida. Društvo sv." i Alojzija niti priredi lep pogreb. Naj počiva mirno v tuji zemlji, ki mu je pripravila tako nesre-f čen grob, njegov spomin ostane med napi i. bH''- • -^-Gospa h any Pavsek |e v prijazni družbi nabrala za 01-t ril Metodovo družbo svoto 6oc. Srčna hvala, in d*a 1>i dobila še i mogo posnemalcev. ■K'' 5 — Društvo Zal. M Božje T na h 1 naznanja, da ima svoj letni piknik na dan 23. 'julija tega leta v Pali let's Garden, ki je ' že najet v to svrho. To omen-jantovtoliko, da se druga društva vedo ravnati, ki mislijo I prirediti piknike. Lansko leto je bilo obilo veselic, mnogokrat j po rlve skupaj, vrt posledica je, da ne more nihče kaj narediti hfa društveno blagajno. Če bi sc pa' društva prej zmenila m -določila vsako svojo veselico |(na poseben dan. bi bilo veliko ^boije za društvo. Torej vabimo I še druga društva, da naznanijo svoje bodoče vseelice, da jih I pravočasno naznanimo.- Kakor pAhenjeno, ima tudi Lunder-'fAdaiftič svojo prihodnjo igro 2f> marca, zadnjo nedeljo tega meseca. - —Starišem Vabič na E. 55 I je umrla tri letna hčerka Matt rija in sicer za škrlatfco. Postava pravi v takih slučajih, da se nmrn otroke ali sploh ljudi, ki shingtona se poroča, da jelj zve-zina vlada naročila poiebne p<*jtomske mostove, katere odpeljejo iz Krt. Leavenwjnrth, Kan"' na meksikansko mejo. To priča, da bodejo vojaški oddelki Zjedinjenih držav ipjbrz prekoračili reko Rio Grande, ki meji Meksiko in Zjedinjene države. 20.000 vojak »v zverin«! vojske je sedaj na poti v Meksiko in Texas, to je tretjina vse /rezine vojske, ki .;e mt re spravi ti na noge. Poroča «e pa sedaj, da so dobile tudi državne 1111-hu povelje, ti.*1 morajo biti pr;-pmljene, da odrinejo vsak tre-n.itek na mejo Povelje sicer Še m prišlo, vendar ve ga lahko piicakujt vsak i^pntek. Major gener il I eon. Wco ! načelnik gemmlne;*.-* štab., w lu lel ntčesai | cvcdati. Ok . 1 ccanajst višjih častnikov w ;\i v .»e skrivnost, vendar o vse stvari popolnoma molče. Sledeče precej označuje ves po* Itrcaj. ^ • ico, kakor so svoje dnij Filipine ali pa Kubo, kakih trinajst let nazaj.' ' L * - -i ■ r ► " I Mobilizacija se je pričela, ker so prišli bankirji in finan cirji Zjedinjenih držav v New York« na Wall st, v zadrego radi večnih listaj v Mexici ill so pričeli trepetati ža svoje w* terese. Pomisliti je namreč tre ba. da je ena milijarda in i>et-*to milijonov dolarjev apieri-kah^jft, denajra naloženega v podjetjih v Mexk4i. Vse te trgovinske zveze med Ameriko in Mexico ie meksikanski predsednik T^iaz prav živahno podpiral. Sedaj se je pa ljudstvo uprlo protj Diaxu, in po vsej deželi se širi vstaja. Ameri-kanskj kapitalist i so se začeli bati za svoj denar, ki ga imajo vloženega v Meksiki. pa so prisilili predsednika Tafta, ki je vrhovni zapovednik ameriških vojaških čet nb suhem in na morju, da pošlje vojaško čete na meksikansko mejo. in tako prisili vstaše. da mirujejo. Govori se pa tudi. da so angleški kapitalisti, ki zadnje čase niso dobivali istih interesov iz Amerike, kot so jih pričakovali. narekovali ameriškim kapitalistom, naj posredujejo v vojaško močjo, da nastane v Meksiki mir. Milijoni in milijoni angleškega in ameriškega denarja leži sedaj mrtvega v Meksiki, in finančni krogi na Wall St. v New Yorku so se začeli vznemirjati, ker jim 11I0-ženi kapital ne prinaša obljubljenih dobičkov. Kavno tako ima Nemčija mnogo milijonov v Meksiki, ir baje so se vršila med Nemčijo in Zjedinjenimi državami resna posvetovanja, kako se naj reši nemški denar V Meksiki. Vse to prigovarjanje tujih držav, je slednic napotilo predsednika Tafta, da je, poklical zvezino vojaštvo pod orožje in je poslal ntt mejo proti Meksiki. Zvezine red sodnijo. da je bila mati zmešane pameti. Mož Mrs. Melber in oče za strupljenega otroka je preti štirim: leti. iwnr Važno je tudi, kar piše jxd-11 radii a "Washington Post", ki pravi, da je bila Špansko-amc riška vojska iz trte izvita, ko so baje Amerikahci sami razstrelili vojno ladijo "Maine", nakar £0 začeli vojno z Španijo, trdeč, da so Spanci razstrelili ameriško vojno ladijo. Tako se bo tudi sedaj najdel kak vzrok za Amerikance, da si podjarmijo Meksiko. Glavni vzrok, zakaj se je pričela mobilizacija, pravzaprav ni nikomur znan. Jasno pa mora biti vsakemu, da morajo Zjedinjene države iti na pomoč ameriškemu kapitalu, ki mu grozi pogin v Meksiki. Meksi-kanske kompanije imajo svoje sedeže skoro v vsakem večjem mestu Amerike in pridobivajo ameriški dolar za meksikansko obrt. Razven kave, železja m mesa, imajo vso obrt v Meksiki Amerikamci v svoji oblasti. w \ . . - ... , ... Morgan ima zaiozenin k m Kako prijazno klenkajo za-goriški zvonovi danes popolu-dne! Ob Peregrinovem jc m pri |»odnižiiici v Z&agorici slovesen shod, h kateremu romajo vsako leto ljudje od vseh strani' bolni in zdravi, stari in mladi. Domačini so posebno ponosni na ta praznik, ker le ob njem se zbere tolika mnioeica tu v prijazni cerkvi, in le o njej gre daleč naokoli glas, da je tts pri sv. Peregrinu v Za gorici našel že marsikdo zdravje, ki ga je bil zastonj iskal I pri zdravnikih in po zdraviščih križem sveta. Popoldnaska služba božja je končana. V malem zvoniku pri-trkavajo fantje še odhodnico ljudem, hitečim na vse štiri strani, in glasovi zvonov done kakor godba z brega v breg, z loga v log. Za cerkvijo počijo še enkrat topiči, ki jih je nabil strelec vnovič po zadnjem blagoslovu. Doli po bregu v prvih vrstah se šalijo fantje in dekleta: tuintam je videti vojaška suknja, katere nosivec jc dr bil dopust za la dai>, da Obišče domačo vas; semtertja se pokaže kak rdečebarven soln-čnik ali pa rumen slamnik z obilnimi ponarejenimi cvetlicami; mestna hišna ali kuharica ga nosi, ki je dobila dovoljenje. da sme danes pogledati, kako je kaj doma, in pri tej priliki pokazati, kako je že po-gospodila ali pogospodSčnala v službi pri mestnih ljudeh. Curek navzdol hiteči je vedno redkejši, vedno bolj pojemajoč. Možje in žene,—za njimi pa starci in starke, po dva vkup gredoč ali pa poedini, gredo polagoma za prvo velf ko gručo, meneč se o vremenu in setvi, o današnjem pramiku In o obiskovavcih, ki so prihi teli na ta grič: o porokah in oklicih, ki se imajo vršiti; o denarju, ki ga ima ta, in o dolgovih, ki tlačijo drugega; l sploh o vsem, kar pride na je gjxtk in kar zanima. Dva moža stopata počasi po itezi navzdol proti vasi, drug drugega irf uiigata svo-lepo okovana vivfika. Po-»ti jima je na prvi pogled, da sta dobro imovita gospodarja. Njiju obleka in njujo nekako oblastno vedenje prifSuje o tem hhaste hlače so črne kot žamet, in srebrni gombi na telovniku se jima svetijo, kakor bi bili danes prišli od zlatarja. Kako so pa tudi mladi fantini s svojo pokvarjeno primestno nošo gledati danes to lepo opravo! i Veliko se ne menita med se* boj; zakaj soseda sta, oba posestnika prav tn v Zagorici, in vsak zna tako dobro, koliko krompirja ima sosed v svoji kleti, kakor ve za svojega; vsak ve, koliko mleka so na-molzle pri sosedovi dfmki, — kakor zna, koliko ga da njegova plavka. Ako izpregovorita, se menita o drugih ljudeh ali pa o vremenu; pa to je tudi kmalu opravljeno. Tudi o tem ne zineta, kam ju pelje današnja pot, kar bi bilo opravičeno; njiju domačiji ležita gori v griču, onkraj podružnične cerkve, onadva pa stopata na nasprotno stran v dolino, kjer se ob beli, veliki cesti razteza širna vas. Vajena sta že mnogo let delati to pot na praznik sv. Peregrina; in skoro vselej tako kakor danes, drug vštric drugega v rednem pa redkobesednem pogovoru. Nobeden niti ne vpraša niti tedaj, ko stopita po litaflšjah 17 cerkve, niti tedbj, ko postajata na pokopališču pred zdaj-nimi stopnicami, Jčakafloč, da odide mlada množica: "Kam greva danes?" — Edina sta v svojem sklepu, in tako edina kreneta, iz vivčkov pu-šeč, doli čez breg v vas in tam koj — v krčmo starega znanca m prijatelja Kavka. "Starine, — kaj ne?" hiti krem ar. "Bovali starino, — Vid?" vpraša eden. "Kakor hočeš! Pa saj starino vedno pijeva — Simon — kaj ne?" f "Starine prinesi!" tako veli Vid in kmalu stoji liter rame- nega vina in en kozarec pred| njima, na krožniku pa v štiri kose razrezan hlebec belega kruha. i Pa to ni dovolj. Krčinar povprašuje, česa bosta še prigriznila. in da si ve on in njegova dva gosta, da drugega ne bosta zahtevala, nego ocvrtega kozliča, vendar jima ponuja najprej kaj "mrzlega". Ko sta se zadovoljila z jedilom, potem prihaja liter za litrom na mizo, m vsak mora piti, kdor pride v oblizje; in vsak stori to tudi rad; saj Ju poznajo,—Vida in Simona, ta dvn kmet ska bogataša stare korenine: imovita sta. bahata, kolikor jc prav, pa pridtaa In poštena, in tudi drugemu rada kaj privoščita. Krčmar Kavka se mudi rad pri mizi, kjer sedita in gospodujeta naša znanca: tudi drugih je ver tu, ki pijejo zase in na svoj račun; modrujejo pa vs» križem mize. Najbolj glasen je droben, sključen možic, ki vedno sega po kozarcih, vedno pije, vedno nataka, vedno kliče svoj: "Dobro zdravje!", kj pa ničesar me tiardča. Poznajo ga tudi vsi in gledajo gn še dokaj prijazno. "Alo, Kebrček!" —vzklikne Vid večkrat, "pij no. pij!" S podplati, ki si jih krpal ves teden, nisi zaslužil slanega, ker preslabo pribijaš! Šivaj, šivaj, kakor so prej delali, nikari pa leserih cvekov ne zabijaj v podplate!" Kebrček se ne da dvakrat poprositi, ampak izprazni kar ni mah kozarec, ki mu ga je pori mil Vid pred roko Potem pa šegavo in hudomušno pogleda naokolo in reče imenitno: "Lseni cvekP Oče Vid. — vi še ne znale, kako veljavo imajo! Ako ga dobro zabiješ Iv podplate, drži bolje kot železo, — kajti dreta? Dreta je pročf Brezova žebica. — ta je prava! Zakaj pa ne sadite breze? Zakaj jo pa sekate v drva. ali pa režete in tešete vaše če-tvornike iž nje? Na vago so prodaja brezov les!" "O da?" se zagrohoče še Vid. "kadar ti ga polagamo na zadnjo oplat! Tedaj je težek'" Glasni smeh cele družbe ni ujezit Kebrčka. ampak mož je zategnil svoje lice v malo hudobne gube in dejal: "Oče Vid! Vi lehko govorite, ker nimate nobene breze v gozdu. Zato tudi nihče ne povpraša pri vas. Vi sicer ima* te smreko fn hrast in bukovje, ki vam pa preperi v gozdu — v škodo vam in tistim, ki bodo za vami prišli! Vaš sosed Šimon< je bolj pameten, ta je posekal, kar je bilo godnega za sekiro, in sedaj raste tam breza in iva. T va bo za kurjavo, breza pa za naprodaj. Kaj ne, rtče Simon' Dobro zdravje!" Rekši to izpije Kebrček zopet pol kozarca, nalije ga vnovič in porine z litrom vred naprej proti sosedu. "Res je!" pritrdi Simon; "Posekal sem laz za Kalom, ker so mi dobro plačali, in sedaj je dovolj breze taimkaj: povprašujejo tudi po nji, ker delajo iz brezovega lesa najboljše cveke za podplate " "No. kaj sem rekel?" deje zbadljivo Kebrček. ki si je bil danes menda izbral Vida. da ga draži "Pri tem tudi ne boš obga-tel, kakor tale Čevljarski pod-plalovec ne bo brez drete!" se zaroga Vid svojemu sosedu. Možje so imeli že dakaj vina v glavi, in zato svojih besed niso polagali na rešeto. "Ali sem vam kaj dolžen, c.š — odgovarjal! Mojo čast mi boš vračal — mojo čast!" Temna noč je krila zemljo in gori raz zvonik zagoriško podružnične cerkvice je bila ura enajsto pred polnočjo, Vid je stopical polčasi po str mi stezi navzgor v breg. Jeza čival na vsakem ovinku, jeza grozna jeza ga tare 'Ta sose< ta stari prijatelj, s katerim str se še redkokdaj /besedila, t; mu je vrgel nocoj prvič tak^ hudo psovko v obraz. Oklkai je gospodar, mu še nikdar ni nihče kaj enakega rekel Neto mora biti plačano, maščeva no: zaprt mora biti Simon, naj velja kar hoče; čast je čast in da bi zagonskemu Vidu smel kdo "šemo" v obraz metati nekaznovan — ne. kaj ta kega ni bilo in ne sme biti Tako ugiblje ves pot. jezi se in koine, in lovi s težkimi nogami strmo, kamenitno stezo Malo pod cerkvenim ozi-djem teče njegova steza zopet v drugi breg, in par sto kora kov pred domačo hišo skozi gosto zarastel gabrov gozd Stara, rogovilasta drevesa mole tu svoje košate, temno ob rastlr veje čez stezo, in po oguljenih koreninah je tefžka hoja. Vida še lni zapustila jeza; ampak le huje in huje vre v njeni, kakor mu tudi noge vedno bolj odpovediujejo. Ko zavije v gozd. grozi še vedno poluglasno in sedaj vihti celo pest tja proti desnemu brdu. kjer stoji Stmntova domačija. in mimo katere gre pot na Vidov dom. "Čakaj, — jutri te tožim — in — te tožim — za to — šemo5 — Sam — ti — šerna T A sedaj se izpodtakne ob debeli korenini, se zaleti v stran, v mah. ki prerašča tla. in pade Enkrat, dvakrat poizkusa še zravnati se kvišku, potem se pa zlekntp mirno po mehkem ležišču in zaspi. Noč je mirna, noben listič <«e ne gane. zvezde migljajo tuintam skozi vejevje, v zvoniku stare cerkve pa zaskovika vča- samoten čuk. Tp Vid spi trdno, kakor bi ležal doma v svoji postelji. It. Jasno solnce mu sije na prag ko stopi zopet praznično opravljen iz veže pred hišo. Snoč-jeza ga še ni minula. Ženi, ki povprašuje, kam se je nameril, ne odgovarja, sinu Peregrinu pa. ki pripravlja drevo, da ide orat za koruzo, zapove osorno. "Tisto železno brano, ki smo /. ii'j'i po neumnem trgali našo travnike, — tisto za vleči precej nazaj k Simonu' Sam naj pustoši svoje senožeti — mi jili ne bomo!" Peregrin čudno pogleda očeta. zakaj še včeraj je bila vsa hiša polne hvale, kako koristna je travniška brana: ker p;1 rad hodi tja k Simonu zato se tudi ne brani izpolniti te zapovedi. "In — da mi ne boš tam postajal: — jaz tega ne trpim več!" Sedaj Pegerin odpre usta in oči na široko, same osupelosti. oče pa vzame dolg cepec, slo-ndč pod napusčem ob zidu, in se ixlpravi na pot. Kako nagel. kako mladostno živ njegov korak! Kmalu je na veliki cesti, in da si je do tja kamor je namenjen skoro dve uri hoda, vendar se mu zdi, dla je kar preskočil to daljavo. V mestecu je naenkrat pri okrajnem sodišču in tu hoče prijaviti svojo tožbo proti Simonu ', ■ i A. i -I1' I r P kj4 ene izmed njih popolnoma natančen načrt za beg Abdul Hamida. Dva dneva pozneje se je pritožil eks-sultan, da me more -spati, ker škriplje njegova postelja. Poslali so po mizarja, vendar Abdul Hamid ni bil zadovoljen ž njim ter je zahteval, da se mora mizar oko-patl. Mizar se je slekel in odšel v kopalnico. Ta čas je Abdul Hamid uporabil, oblekel se v mizarjevo obleko in hotel oditi iz palače. Straža pa je spoznala bivšega sultana ter ga je odvedla nazaj. Nova češka tovarna orožja. Češki listi poročajo, da se vr-še priprave od strani neke skupine čeških denarnih zavodov in nekega uglednega strokovnjaka iz Creuzota za ustano- snvit; ("felfi Iraivitil nk.rn vdl' lcshi hdj>u - ^ ■ • • ■ . m Obsojen socialnodemokraški poslanec. Iz Gothe poročajo: Socialnodemokraški deželni poslanec, trgovec Viljem Donner, je bil vsled pontverjenja in sle-parstev prj bolniški blagajni v Walterschausnu po štiridnevni obravnavi obsojen v 11 mesečno ječo in plačilo 300 mark globe. Obenem je bil olbsojen tudi na izgubo državljanskih pravic za tri leta, , $ i — Ali ste že ponovili naročnino za list? Samo dva dolarja na leto. ► m niv*■■■ it* p0*11"*0»*" radi »rojim so rod-■J ■ mm m m ^ nikom, prijateljem ^^ I Wm M I V znancem v staro II I I I ■ ■ domovino In to se- 1 111U 1 I %Š "d* T g|- tivin deiirju, k«rpa najhltn|i, najvistniji inia|einji preskrbi FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St, New York, N.Y. -Podružnica:-- 6104 SL Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Čem« bi drugam segali, ako Tam Tafi rojak n^Jboljfo postreže? Sedaj pošiljamo 100 kron avstrijske veljave za $20.5 a po&tnino vred. ZIMA JE TU. RAZNO. Samega sebe blamiral. Veliki naravoslovec in astronom Fr. Argos je slovel, da predava tako poljudno in tako temeljito, da ie moral vsakdo razumeti celo težavne probleme. V neki večji družbi v Perpignanu je prišla v navzočnosti učenjaka tudi ta njegova prednost pred drugimi predavatelji na razgovor. Tedaj je razodel tudi Argos svojo skrivnost, kako kontrolira sam svoj govor in spozna, kdaj so njegovi poslušalci razumeli. "Predno začnem govoriti." je rekel Argos "se o-zrem po svojih poslušalcih in si izberem onega, ki se mi zdi najbolj omejen in najmanj inteligenten. Tega potem ne izpustim več iz pogleda in govorim tako dolgo, da vidim na njegovem obrazu, da me je razumel." j Nekaj časa po tem pogovoru je stopil v sobo notar iz Per-pignana in se obrnil naravnost do učenjaka z besedami- "Ne Glejte da se zavarujete proti mrazu in zimskem vremenu. Kupit« si toplo in čedno obleko, ki vas bo grtia obenem pa krasila Pravkar som dobi veliko zalogo najmodernejših Zimskih narejenih oblek \ 2 ' . ^, f f _ .f ! li______________ ki so Čudovito poceni. Samo pridite enkrat vpraiat; ne boste dobili boljiih oblek drugod za ta denar. Ako se pa hočete malo bolj "postaviti", pridite k meni, da Vam umerim naročeno obleko; blago vsake vrste na ogled in vsaka pri meni narejena obleka zajamčena. Da so rojaki pri meni res dobro postrežem, zato pričajo mnogoštevilni sedanji odjemalci ki so zadovoljni za blagom- 2elim samo to, da bi se kolikor mogoč« dosti rojakov ogledalo prodajalno in se prepričalo o mojem bUagu in mojih oblekah. Pri meni dobite polno zalogo moške oprave, oprave za fatite In dečke. Obleka in oprava za šolske otroke. Če- boste enkrat kupili, boste prišli ševečkrat. Vsem rojakom se priporočam m i $ \ 1 < 1 JOSIP GORNIK, 6113 ST. CLAIR AVE. Podružnica. 672 Collamer St., Collinwood, Ohio V podružnici imam poleg moške oprave vse potrebščine za ženske obleke, Dry Goods, krila itd. Collinvvoodčanom priporočam svojo trgovino, ker je edina slovenska trgovina v Coilinwoodu. ^ toVjii*'' ta ^ mu 'bo ^t ud i dam--' napravil tožbo. : "j — |a go spodarja, Vid in Simon, vkup 110 pasla svojo goved. Viti se krvi od jeze in gre sam na travnik. Tam naleti že na Simona "Kdo !>o branil meni tukjj pašo?" se raztogoti Vid. "Jaz ti branim! Pasel si tedaj. kadar si prosil!" "Tebe prosil? Se nikdar ne!" "Saj imam priJče 1" • "Kakšne priče?" "Dobre!" "Menda tvoje cimjaste babe?" "No, boš videl! Pasi koder hočeš, — tukaj ne boš!" "Bova videla!" kriči Vid. "Da, da. bova videla. Za cun-jaste babe boš pa odgovor dajal!" se tegoti Simon. "Cunjaste — da, — če hočeš P Ker je nekoliko nepoklicanih prič blizu, ki jih Simon se pravočasno zapazi, je obsojen Vid malo dni pozneje tudi na pet goldinarjev gtobe> Sed'aj imata že oba svoja zastopnika ; eden ima odvetnika, drugi rnia notarja, in zato s temi petimi goldinarji tudi še ni opravljeno. Domači župan pa si mane roke, ter pripoveduje občinskim svetovalcem,— da letos skoro ne bo treba naklade za ubožno blagajno, ker se zagoriška soseda tako pridno tožujeta, in ker se nadeja, da bosta vplačala še nekaj glob. Dalje prihodnjič. da govorite samo meni in da si prizadvate samo meni razjasniti svoje misli. Opazil sem že večkrat, kako se obračajo vaše oči vedno na menie." Ali je notar kdaj izvedel, kako se je sam blamiral, ne vemo. O bivšem sultanu. Večkrat so že poročale razne vesti, da je bivši sultan Abdul Hamid slaboumen ter ne ve, kaj govori in dela. A bivši sultan je zelo pameten in premeten. To dokazuje dejstvo, ila je hotel pred nekoliko dnevr pobegniti iz svojih lepih, a njemu vseeno tesnih zaporov. Pred kratkim časom si je Abdul Hamid nti-bavil za svoj harem tri lepotice. a jih je kmalu odpusti, češ da so mu prestare in neokretne kljub temu, dfc. so bila dekleta ---—T« iiBiiii Delavske rane. Ako vojak umre v vojski, tedaj je prepričan, da bo njegova država vsaj kolikor toliko skrbela za njegovo družino, iti gre toTej s toliko večjim pogumom v vojsko, kjer se mori, kolje in davi na debelo. Ce je radi rane, dobljene v krvavi bitki, postal nesposoben za re* suo delo, tedaj se mu podeli nekaka pokojnina, in prepričanje ima tak siromak, da mu bodejo tudi drugi hvaležni za njegovo junaštvo v obrambo domovine. Res je: Strašno je misliti, da more vojak vsak trenutek biti razbit in raztrgan od topove ali puškine kroglje, pa ga vendar nekoliko tolaži zahvala in priznanje od države. Kamor-koli pogledamo, vidimo, kaj je vse zasnoval ljudski um in kaj je proizvedla ljudska, delavska roka. Vsepovsod opazujemo boj s prirod-nimi silami irc težavami in povsod tudi napredek. Toda ta človeški napredek se priddbiva z muko ii» težavo, dobi se z delavsko krvjo. Samo v Ameriki pobije in pokoplje kapital vsako leto nad pol milijona delavcev. Strašno število! Delavci trpijo za druge, todia ti drugi jim tega ne vračajo, ne priznajo njegovih zaslug, t. j. delavskih. In kako je v primeri z vojaki z onimi, ki padajo vsak dan kot žrtve kapitala in napredka? Kako je z onimi stotisoči, ki leto za letom umirajo in po-ginjajo za ranami, zadanih v rudokopih, železnih livarnah in drugih tvornicah? Kdo se pobriga za one. ki ostanejo slepi gluhi, nemi, hromi vsled ran in udarcev, ki so jih dobili pri delu, od katerega so imeli najmanjši dobiček? Kdo se pobriga za ženo in otroke, ki morajo stradati, žejati in biti pso-vana? Kdo je odgovoren za vse te delavske nezgode? V prvi vrsti — zakon, zastareli, nezadostni zakon, ki vsled svoje zastarelosti in neprila-godnosti postaja — nezakom. Tako postavo je prevzela od Ang'ije Amerika. V Angliji so dandanes delavsko postavo vsaj kolikor toliko spremenili in jo prilagodili današnjim razmeram, dočim v Ameriki vedno bolj procvitajo trusti, ki si kopičijo velikansko premoženje. To se godi v posmeh pravici .in v sramoto civilizacije. Odgovorni za tako slabe delavske razmere so tudi razni takozvani delavski vodite-lii. ki predočujejo delavcem na jlepše razmere bodočnosti * ne da bi jim prej povedali, kako naj si isto priborijo. Slikajo jim pot, a pokažejo ne sanji, kake naj pridejo na to pot. Več krat smo že povedali, da je to samo izrabljevanje delavcev,, ki žrtvujejo zadnje svoje obo-le, da preživijo nekaj lenih sleparjev. Res pa je: Izmed civiliziranih držav je Amerika edina, ki se ne briga za žrtve dela, ki se nf briga za usmrčene delavce po tovarnah, rudnikih in livarnah. Ameriške sodnije so še vedno take, da nikdar ne varujejo delavca, kadar je zaklan pri svojem delu po krivdi kapitalizma. Profesor Pund iz vseučilišča v Nebraski je govoril nedavno tako: Danes imajo v Ameriki zakon proti ljudem, in namesto. da bi narod dobil, kar mu gre po vsej pravici,, ameriški zakoni šc preprečijo, da ljudje ne pridejo do svoje pravice. In tako je govoril profesor, ki je v vseh postavah temeljito poučen! ^ Lahko pogledamo malo na drobnieje, kateri zakoni kratijo delavcu njegove pravice: V Ako slučajno delavec prevzame kako nevarno delo, prevzame objednem tudi odgovornost za pogibelj, ki je združena s tem delom. Čim bolj ie det6 pogubno, tem slabše jc jfti delavca. Navedimo samo en primer* Ti delavec delaš pri parnem kotlu. Ta parni kotel se razpoči, razstreli, in delavec se ponesreči. Kaj ti bo sodnik rekel? Vedeti bi moral že tedaj. ko si prevzel tako nevarno je tako nevaren kotel oddal de laven, da dela pri njem. Odškodnine ne dobiš nobene, ker nisi prav v »ničemur opravičen do nje. Ne preostaja ti druze-ga. da stradaš ti in tvoja obi-telj. Tak je ameriški zakon za delavca v enem pogledu. Sedaj pa vzemimo drug vz-glčd. Ti si na primer strojnik pri železnici. Delal si neprestano skozi šestnajst ur. Skoro se ne moreš več držati po koncu, toda "bos" ti zapove, da moraš delati še naprej, sicer zgubiš tlelo. Ti delaš torej še naprej, in mogoče med tem napornim delom, ko so ti že odpovedale delavne moči, zaspiš pri svo-i jem delu. Pripeti se nesreča. En vlak trešči v druzega. Ponesrečil si se sam. Zgubil si mogoče roko ali nogo, ali pa mogoče oboje. In sodnija bo rekla: Nesrečo si zakrivil vsled lastne nemarnosti, torej nisi opravičen do nobene odškodni. n'e. Tak je ameriški zakon za delavca. Povejmo še nekaj. Mbgoče je kdo uposljen pri železnici kot kurjač, ognjičar, fireman. Ti vedfrio paziš, da je dovolj kuriva v peči. Drugi uradniki, posebno pri brzojavnem uradu, ki pazijo, kako vozijo vlaki, mogoče oddajo napačne brzojavke. Zopet se pripeti nesreča. Vlaka trčita skupaj vsled napačne brzojavke. Mogoče ie ta kurjač pri tej nesreči zgubil glavo. Brzojavni uslužbenec je bil tvoj sodelavec — uslužbenec — kompanija ni torej odgovorna. Oni je odgovoren, ki je dal napačno znamenje. Tvoja družina r*e dofoi od železnice nobene odškodnine, dasi si bil ves čas zvest in marljiv delavec. Take so ameriške postave za delavca. V poslednjem času so se postave za delavca nekoliko poboljšale. Posebno smo dobili take postave v državi Ohio, katere je podpisal guverner Harmon. Delodajalec naj bo odgovoren za nesreče svojih delavcev. če se mu dokaže krivda, kar se pa v Ameriki le redkokdaj zgodi. Po tej postavi jc družba ali delodajalec odgovo ren za vse nesreče, ki se pripete- pri njegovem podjetju, če ni uporabil vse meje zavarova-! nja, da se nesreča ne pripeli. Ravno tako jc delodajalec od-1 govoren za nesreče, če se so iste pripetile po'krivdi delavca, in so bili pri tem ubiti drugi delavci. Vsakdo, ki je imel kdaj opra viti kaj pri sodniji radi odškodnine. ve. kako je kaj težko izsiliti iz milijonarskih kapitalistov. Na eni strani stoji siromašni delavec, ki komaj toliko zasluži, da se prehrami. na dru- j gi pa družba z milijoni dolarji kapitala in z desetimi odvetni ki ter z zastarelimi zakoni. Kdo dobi pravico? Brez nadaljnjega razgovora lahko rečemo. kakor pravi naš stari slovenski pregovor: Z gospod') ni dobro češnje zobati. Sedaj pride skoro pri vsaki nesreči ali poškodbi do sodbe in tožbe, ako se delavec ne poravna sam s kompanijo. In prij teh sporazumih se delavcu ve-1 dno najslabše god?i. Največ po-žero odvetniki, in delavec jc lahko vesel, če dobi tretino ali četrtino. V Štirih sltVčajih izmed petih, delavec nima niti pravice tožiti, a v devetih slučajih izmed desetih delavec ne dobi ničesar. Ako pa vendar kaj dobi, mora čakati leta in leta ,a konečno mu še odvet-1 niki odneso polovico trohle od-1 skodnine. j In kdo plača to odškodnino, ki jo delavci dobivajo od kom-panij? Mogoče sama kompanija v resnici? A, kaj še! Odškodnino plačujejo zopet delavci sami. Oni pa, ki so krivi, namreč delodajalci, nikdar ničesar ne plačajo, pač pajplaču-jejo delavci, kj niso krivi. Kako pa vendar? Pri davkih, odtrgava njih za bolnišnice, v kaznih za ječe, kadar štrajkajo. ali pa kamor večina delavcev pritira glad in nevolja nad življenjem. Da tako ne more iti dalje, mora vsakdo uvideti, kakor zna misliti, in kdor ni zašle- i* J i ■•< .i ki jih imamo, lahko navedemo sledeče, da se stvar bolje ra* zumi : V letnih izvzetjih velikih kompanij beremo med raznimi drugimi izdatki tudi sledeče: Zasebno zapravljanje komponistov, manjša vrednost strojev. Med temi stroški pa i«i polovico toliko denarja, kot »o kompanisti plačali delavcem. Po računu kapitalistov je en stroj več vreden kot človeško življenje. Kakor smo že večkrat omenili, so Zjedinjerne države glede delavskih postav v isti vrsti kot bušmanske ali hotentot-ske države, tam neleje v Južni Afriki. V državah, kakor v Angliji, Franciji, Nemčiji in dandanes ponekoliko tudi v Avstriji, je delavec vsaj nekoliko zavarovan pri postavi. Ponesrečeni delavec ali njegova družina ne potrebuje se tožu riti z advokati in sodnijami, ke> tam postava sama že prisili delodajalca, da plača odškodnino Tudi smo že večkrat omenili d"a se v državah Evrope veliko bolj pazi na človeško življenje kot pri nas v Ameriki Za delo nesposobni delavci dobivajo na leto 150 milijonov v podporah, da se lahko preživijo. Vsa*, državljan plačuje na leto malo svotico, da se lahko bolni in pohabljeni tovariši delavci preživijo. Zato pa moramo, dasi neradi, pripoznati, da je nemška industrija zadnja leta ravno tako, če še ne bolj, napredovala kot ameriška. Sramota je, da Amerika, ki hočet biti slavljena kot vedno najbolj svobodna država na zemlji, da brezdušne kompanije postopajo z delavcem kakor s psom ter da delavci ne dobijo dovolj brambe pri postavah dežele, ki si je zapisala na svojo zastavo: Enakost za vse! Zadnje čase smo brali, da je United States Steel Corporation. t. j. jekleni trust, uvedel nekako odškodninsko poško-dnino za delavce. Mi smo že tedaj nevrjetno gledali ta korak jeklenega trusta, ki najbrž ni ničesar druzega kot navaden ameriški bluf. Kompanija se hoče pokazati na eni strani velikodušno, a na drugi strani hoče z ostrim nožem delavca dvakrat vrezati v telo Tako smo nekoliko pregledali delavsko nehanje in ravnanje ter življenje v Ameriki. Ne zanimajo nas razne kapitalistične izjave, kakšen je delavski položaj v Ameriki, kako se bo delo na bolj obrnilo ali na slabše: na vse take izjave nc damo mi prav ničesar. Kadar bodejo kapitalisti pokazali v resnici, da jim je za delavski blagor, kadar bodejo 'kapitalistični zastopniki v postavoda-jah dokazali, da hočejo delati postave za delavca, tedaj jim bodemo vrjeli. Baš sedajni kongres je imel na vrsti mnogo postavnih predlogov, kako delavcu zboljšati njegovo življenje (ti. p. reciprociteta z Ka-nadoV a vse se je zavrglo. Le proč. proč s stvarmi, ki delavcu koristijo. Taki so naši po-stavodajalci. In doklej bodejo take razmere trajale? Dokler bodejo delavci sami pripustili. Svoje dnij smo Ičitali v Časopisih, da so celi narodi živeli v sužnjosti. Ko so pa spoznali. da se te sužnjosti prav lahko osvobode. če skupno nastopijo proti svojim tlačiteljem so se dvignili in osvobodili so se. Tako ie naredila tudi Amerika. Prvotni Američani so tlačanili Angležem. Kralj angleški je Amerikance stiskal in tlačil, kjer je mogel. Ame-rikanci so se uprli proti tedaj-nim postavam, in pod vodstvom Geo. Washingtona spodili krvoloke iz dežele. Odte daj' so si naredili sami svojo postave. I11 kaj bi bilo, če bi se tudi delavec enkrat uprl proti na siliti in zatiranju ter bi naredil sam svoje postave, ki bi ga varovale ravno tako kakor kapitalista? Glejmo, da pridemo do onega časa,, ko se bo reklo, kakor je rekel stari Galileji, ko so ga imeli ma tezalnici: E1 pour si mouve! I JJjS V" .'• L ■ JfjK1 i 'pfjftT u-ffflffi* . i ' ■ . p,---- . . ' I Pošteno delo se samo priporočuje naprej. Vsakdo, ki je naročil tiskovine v našem uradu, je bil zadovoljen, ker je bila cena prava, postrežba točna in blago izvrstno. Eden nas priporoča drugemu, in tako imamo vedno dovolj naročb. Uspehi oglasov v listu 'Clevelandska Amerika' so bili že mnogokrat pd mnogih ljudij dokazani. Vedno se nam poroča, da "ker smo imeli oglas v listu" je naša trgovina zelo napredovala in smo prodali ie enkrat toliko kot če ne bi imeli oglasa v fistu. Zatorej, slovenski trgovci, poslužujte se oglasov v našem listu, kadar hočete razširiti svojo trgovino in delati dobre kupčge. ' ! f. » Popolna zadovoljnost Vsakdo, ki una z nami opraviti, je bil še vedno popolnoma zadovoljen, ker se je prepričal, da se naš urad trudi, da ugo^ di vsakemu v njegovih zahtevah. Obrnite se z zaupanjem na nas, kadar-koli kaj potrebiyete, in postregli vam bodemo vedno v vašo največjo zadovoljnost. American Express Money Ordri Pri QM izdajemo money ordre od American Express Co. ki so ravno tako dobri kot poštni money ordri. Kadar pošljete denar po Ameriki, tedaj pridite k nam in postrežem bodete prav dobro. Jako majhna poštnina. $2.00 na leto velja naročnina za prvi slovenski dvo-tednik "Clevelandska Amerika". Njeno priljubljenost med rojaki priča dejstvo, da se je število naročnikov v zadnjem letu podvojilo. Ali ste tudi vi med našimi naročniki ? Za vse podrobnosti obrnite se na CLEVELANDSKA AMERIKA, 6119 ST.CLAIR AVE. ■ »j.-, HMS . h t, rl%,. tf^jjf O v i^it« Sj' ,;;}<* ^"MMMiMB Hi ■ J V' " ; \ yf{ WJ i V- - J I Te cigare so štirih vrst in kakovosti, katere vse imajo to lastnost, da so boljše kot vsake druge cigare. Vsi slovenski gostilničarji po Ameriki, zlasti pa v Cleve-landu bi morali imeti te smodtke. Izdelujejo in prodajajo se na korist podpornega druStva "Sokol". Edini prodajalec za te cigare je Jos. H. Miller, 6030-6032 St. Clair Ave. i! Tel. Princeton 8OO8 W It ali 917 Woodland a v. Cleveland, O i! Pošiljajo se tudi izven mesta. Pišite na prodajalca za * cene. Nadalje prijoročam Slovencem največjo in naj- S boljšo zalogo žganja na drobno in debelo. Moja več- S letna delavnost med Slovenci je znana in vsi vedo, da j nrodajam le dobro blago po dobrih cenah. Naročila S za žganje se sprejemajo tudi iz drugih mest. Pišite po cene. 2 JOHN MODIC A V SuO •* AIU&riKdilSKd Črta Najprlpravnejta tn najoenejia paro-brodna črta sa Slovence In Hrvate. Regularna vožnja New-Yorkom, Trstom in Reko. Bral poStml ln novi parobiodl na dva vijakai: Martha Washington, Laura, Alice, Argentinia in Oceania. Druge nove painlhe, bodo vozili 1» mil} na uro,gradijo.—Parniki odpluje Jo iz New Yorka ob sredah ob 1 po poldan in iz Trsta ob sobotIh ob 2 popoldan proti Ne*? Yorku.—Vui par nikl imajo brezžični brzojav, elektiv 6no razsvetljavo in so moderno ure-ieni.—Hrana je domača.—Mornarji ta zdravniki govorijo slovensko in hrvatsko. Za nadalne informacije, cene in vox ne ris:ke obrnite se na nnde zastopnike aH pa na: PHEIPS BROS. & C«. Gen'i Agt's, 2 Washington St., Kaw Ytrk. ! ^___J |l T.l:.li,Ii.WliII!rai!lIlI..I.IlI1l4l.M: i!.W. Ht .i , ]| Kruh kakovosti, j; i J} ' j; i Poskusite en hlebec {' j || VIENNA kruha. I i n j M I A Svet svak dan I pri grocerjlh. [ CbeJacobLMBikingi! i j................_..............................jI J H _• i -I " ' ....." H H Angleščina brezi učitelja, I po navodilu: Slwiiiktiig'eikt stoike SlavfBrtiiinglfikfgi Ulaafta ii Aaglaika-sleveiskepra ukvarja- J Vse tri knjige v eni stane le $1. ;j in je dobiš pri V. J. KUBELKA 3 536 W. »45 St, New York, N. Y. j 6201 ST. CLAIR AVE j^Bnr Priporoča svojo jako fino \ urejeno gostilno vsem roja- VC^JJ/ kom. Rojaki po Ameriki, ki * IT^C hočejo imeti belo, rtidečo ali črno vino, naj pišejo po ceno. Pošiljam po celi Ameriki tudi tropinjevec, drožnik m domači »arHITRA POSTREŽBA IN NIZKE CENE.^M Severova zdravila ozdravljajo ljudi in jih obdržavajo zdrave. peresi, ki te veljal potem pa pride dragocen kožuh s her- meliirovo liožo, vreden $15000*. ki bi delal čast vsaki kraljici To so številke, ki že človeka navdajo z grozo, toda to je šele ena sama toaleta. Sprehod sc neha začasno v kakem re stavrantli, kjer milijonarka obeduje. Potem pa hiti k tei ali orni prijateljici in družbi. Of) - štirih mora biti že zopet doma, opravljena v dr 11 go obleko. . < 1 t 1 gre igrat karte. Ob sedmih i sc vrne, se nekoliko spočije, f nakar ^e treTjič preobleči* in 1» sicer v one dragocene obleke. :■ l'i no veljajo izpod dveh tisoč n d< lar.jev. Xato sledi izbera nje 0 nih dragocenih kamenov. tla 1- pridejo pravi na vrsto. Ko 'je - nirulama napravljena od mog do v trla ve, tedaj n£si na sel* pre-!. moženje, katerega bi težko po-r vedati: mnogokrat je vredna - pol milijona. Njen mož ima s torej prav. če ii reče: "Moj za- - klad". Po izjavah neke boga 1 tinko. veljajo samo obleke vsa- - ko milijonarko na leto če.: . 70.000 dolarjev. Samo za no-. ga vice sc izda vsako leto kak : tisočak. Vedeti pa tudi tnora-i te. da milijonarka, če je bolj 1 "višje" vrste, teško obleče eno ; > obleko dvakrat, kar je zelo'pa- ; metno, kakor pravijo prodajal- j • ci oblek. j Ali je to vse? Da, draga či- j tateljica. snov je neizčrpna. Ko- ] liko velja te ljudi, ki izdajo j , vsako leto 100.000 za služab- j nike in obleke, kuhinja in klet ^ 1 . Koliko izdajo za gledališča. 1 vožnje ]>o .oceanu, po kontinen- j tu. za privatne zabave? Vpra- j šali bodertio tudi* koliko dajo i za siromake. Miti toliko kot < za svoje žepne robce. Torej tin nikakor veliko, če izdajo soproge milijonarjev na leto nad en milijon dolarjev, da si na-e-le prijetno življenje. Tako je denar ]>o svetu razdeljen. F.nj ga imajo preveč. . in gi ne morejo kam dejati. dočim drugi s strahom tna o- 1 brazil gledajo, kje bi zaslužili I cent. da bi se preživeli. Je velika krivica na svetu! i ■ "' O — j Strfilice. i t ♦Voli, oplice, šnopsarji — — I so prišli iz Chicage v Joliet. ! T11 sicer iz slovenskega župni- i £ea. Glas Svobode in Proleta- l rec bi jih morala goniti na pa- ■ šo. Tako jim želi chikaški žup- 1 nik. ♦Glede gornjih izrazov bi ( svetovali župniku, cfa nekoliko j kroti *voie izraze, ker izofl>ra- ' žen človek vendar ne pride s " takimi izrazi na dan! ♦Saj vemo vendar, kdo so ( voli in šnopsarji, toda kar po j listu jih očitno na pašo goniti. ^ je pa vendar predebela. ♦Spominjamo se pa (ker smo { že ravno pri tej osebi), da je ( •dednja ponujala neko£ žeblje ^ in kamenje članom neke Jed- ' note. ko se je zidal dom. Ker je * znano, da tako stvar prav rad j prebavlja afrikanski noj. in ker } ker člani Tednote niso izurjeni v tem. svetujemo dotični osebi iz Chicage. naj sama prej po- 1 skusi, kako se to dela. Mogoče-1 * potem dobimo tudi kak izraz j a la vol! 3 ♦Čitalnica v Waukeganu bo ( pa tudi že pokazala svoje zo- j ba temu nemolčečenm "fak- f torju", ki ima svoj nos povsod, j kjer ga nič ne briga. Pa ven- ! dar ne misli ta gospod, da so j čitalnice samo za to, da bi sc , v njih brale masne knjige.? Za- J to so vendar cerkve. ♦Sledeča strelica je malo j daljša, pa bo toliko več zalegla: j Ljubljanski "Slovenec" je . prinesel v svoji številki od 14. j febr. članek, pod ftapisom: Iz- j jave ameriških milijonarjev. < spodaj je bilo v oklepaju, da 4 je to njih dopis iz Amerike. , ! t. j. iz Zjedinjenih držav. Ko ! 1 smo pa to stvar malo natanfc- { ne je pregledali, smo dognali, da i j je bil ta članek jednostavno iz- '< Samo kašelj sedaj Pljučnica pozneje Nikdar ne zanemarjajte kašlja! Čeprav lahen od začetka, se utegne razviti v resno pljučno nepriliko. Kaj pa veste. Po izpostavljanju mokroti ali mrazu, ko vaš glas ohripi ali postane le šepetav, ali če težko dihate in kašljate uživajte Severov B alzam za Pljuča najzanesljivejše zdravilo za obolenja pljuč, grla in sapnika. Cena 25c in 50c, Na prodaj pri lekarnikih vsepovsod. Ampak povedati morate, da hočete Severo-vega in odklonite vse drugo. Nekateri trgovci poskušajo ponujati nekatera druga zdravila namesto Severovih. Pazite! kako SEDAJ je čas pomisliti na dobro, zaupanja vredno in zanesljivo spomladansko zdravilo. Če dvomite, katero bi izbrali, kupite Severov krlčlstllec in gotovo se ne zmotite. Odstranjuje kožne prisča in opehke. Čtsti in množi kri. Krepi ves ustroj. Cena $1.00. morate pričekovati, da ste odločni prožni in krepki, če je notranjost le- nivo? Styeror ži vljeuski balsam uživan po navodilih, napravi čudovito izpremembo. Cena 75c. ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ. v, ^ . CEDAR RAPIDS f i ii * i * ^^fc« V En ■ ^ Hr % ■ g . j. . jgi* a i Uduja: Slov. tiskovna čtvMm i -—- " Naročnina: ^ ZJk AMERIKO: ......H« t A EVROPO:........$$*• ZA CLEVELAND po poiti.. ....................... ^50 It oiamezne številke po 3 cente. Dopisi brez podpisa in oaob-oosti se ne sprejemajo tn m Vi« pisma, dopisi in dtnar naj te pošiljajo na: Tiskovna družba 'AMERIKA' in 9 St Clair ave. N. H Cleveland, Ohio. —X--- . '"Clevelandska AMERIKA" isfucd Tuesdays md Fridays ' — Published by — The AMERIKA PtiU. Co- (a corporation.) #119 St. Clair avt. N. X. Cleveland, Ohio. Read by 15.000 Slovenisns (Krtiners) in the City of Cfe* veUnd and elsewhere. Advertising rates on rsqueal p s Tel. Cuy. Princeton 189. "Entered as second - class !fanusry 5. 1909, at tVe ice st Clenreiamf, Ohio e Act of Mar. 5. ri March ro'n Vol IV j žive ameriški nilgonaiji. en kontrast napram avskem življenju. e vrste priobčujemo iz , da bodejo vedeli či~ :ako se mečlj^ in raz-rnar na eni strani, do-Irugi strani trpi lakoto, pomanjkanje milijone ali življenje, to je klic ga roparja v EvropHl ameriški kolega, mol ;a zapada, kateremu je govorica podelila lepo y-agent", je pa veliko itek, ker on vzklikne Hands upi" In takoj • napadeni roke kvišku, 1 ie ropar v žepe iti jih 1 prazni, kar mu je pač akor potnikovo življen- . ali življenje je vpra- ! restnih roparjev. Denar 1 ije je pa tudi največja ^ ih bogatinov, ki ne ve- ' bi naredili, da bi ofoo- 1 hali" Neki angleški [ • pravi, da je zelo ne- , 5 svečo na obeh kon- ikrat prižgati, sicer si * ikdanjem življenju ve- ! dno trudimo, da so naši do- j hodki ravno tako velici kot stroški "to make both enids T • Današnji časi so slabi, in razlitega ni nikakor lahko orev- ' darjati, kako bi sc milijoni ljudstva preživeli. In kako se naj 1 preživlja siromak, ki je brez de 1 ta, ki ima družino, otroke. Nje- 1 govo življenje se v resnici ne: 1 sme primerjati življenju, pač 1 pa počasnem umiranju. To ie * ziv'jenje siromakov. Iv In kako ie z bogatini, ornimi srečnimi ljudmi, ki imajo vsako leto na razpolago stotine mili- \ jpnnv. da jih zapravijo in si r sfojfejo življenje z njimi? Oni 1 ljudje, ki so dobiti v svoje ro- • ke toliko posvetnega mamona. 1 da ga sedaj kar sipljejo po ce- 1 stah? Kaj velja življenje boga- ( linov? Poglejmo kaj pravi pi- 1 sateij Bernhart Shaw: Ce člo-^ I zob bedi, tedaj smatra 1 vsakega srečnim, ki nima zo- 1 bola Ravno tako je z bogatini.! f »m več imajo mamona, temveč imajo skrbi. Popolnoma nepotrebno je misliti o socijalneni riti: Napaka siromakov je njih revščina, napaka bogatinov. njih neporabnost. To smo na- j 1 vedeli, da se lahko bolie razu- ; mejo sledeče vrste: f: Kaj velja življenje newyor- I I skih "štiristo", med katere 1 mate kakih petdeset milijonov dolarjev? Povsod je enako. I „ Pojdite na Fifth ave v New I New YOrk, Euclid ave, v Cle i velandn, Commonwealth ave. s , v Bostonu, Rittenhouse Square * v Philadelphia, Nob Hill v San 1 I Franciscu, isti predmet povsod. I I le kraji so drugi. Sicer ni bil nihče še teh mul I > timilijonarjev tako prijazen, da * . bi kakemu časnikarju pokazal * svojo čekovne knjigo in svoje I ■ gospodarske knjige. Ti gospo- ' I dje nič kaj radi ne kažejo knjig tudi oblastem ne. I11 prav je; 1 » «ni nima nihče oil tega koriso N : čc bi velika masa ljudi zvedela. ' kako velikanske svote denarja 1 ' zapravijo ti milijonarji vsako J leto svoje zabave in gospo-darstvo. lerlaj hi se kri ozuefe. in dedič, ki ie d^bil vse to velikansko premoženje James Henry Smith, je umrl. ' predno je mogel uživati. Po čemu so se izdali milijoni? Naši milijonarji pa tudi ni- ^ sc preveč izbirčni pri nakupih Zelo prav jim pride pomanj ^ kanje denarja bera škili grofov in baronov v K v ropi. fpose1>no v v Franciji in T'tatfji.) Za denar se vse dobi, celo galerija pred 1 nikov. In komu tudi kaj ško- r duje, če visijo slike srednjeveš 1 kili evropskih klativitezev v ' "palačah" dedičev prej)risane \ g;i krošnjarja. ki je goljufal 1 neumne Indijance pri trgovin1, r iu je zanietijaval za maslom i krtth cela zemljišča ki je da- ! nes milijone ;n milijone vred s dno.1* 5 Doma milijonarja šteje šti- ( rideset sob, jzmed katerih sta 1 "drawing room" in plesna dvo- ' • - ^ rana najdražja. V plesni dvo- 1 rani tniljonarja Astorja je po- ^ hištva. ki je vredno poldrugi v milijon: vse to pohištvo izvira ^ iz nekega francoskega gradu: ( francoski markiz pa tudi no ^ vzame majhne svote. kadar ga ^ ameriški nabob vpraša \k> ceni. x "Drawing rooms" kažejo naj- s večje dragotine. V hiši Whit- } neya je ta soba vsa v zlatu, ze ^ lenem in bronett. Strop kaže v s zlatom posejano pot v zelenem pomladanskem gozdu, in v v sredi visi iz zlata vlit kan-delaber. Perzijske preproge. j>reproge. katerih vsaka je ve- 1 Ijala samo štirideset tisdč do- ' larjev, krasijo dvorano. Nalašč f omenjamo te številke, da se f bralec počasi privadi računati 1 še pet do šestkrat toliko. 1 Sedaj mi pa sledite v spalno 1 sobo "niilostljive gospe". Ta 1 soba leži navadno v najbolj < mirnem in oddaljenem prostoru palače; majhen elevator slu- : ži prav dobro, da se pride iz te sobe v vse druge prostore po Hiši. I vse kar si ta dama želi, medt\mkojev spalni solbi, vse 1 .. ' električni zvonec pri rokah, ki vodijo do 11 službenih oseb. Tu vidite dragocene rezbaiv je- iz nekega španskega samostana, tam je pohištvo, dragoceno v rokoko stilu. Gospa bi gotovo pri t ruda pol nem dnevu lahko spala ravtito tako dobro nia rjuhi, iz blaga po 12 centov jard. kakor 11a najboljši japonski svili, ki jo ima 11a postelji. , Toda kaj pravimo. j>o truda-, polnem ri milijonarkah. Vi ne » 1 vrjamete. torej pojdite z menoj v vsej hitrici j)ieko dneva mili- ' jonarke. Madatiia v s tame — re-1 ... , cimo ob devetih zjutraj — tn liiti 1 kozi btuloar v sosednje ? kopališče, ki je narejeno, i»zi-rmiiii izsekano iz belega mar-> im>rja iii rumenega zlata, prav kakor duplina grške boginje. t Madama je gotova z obleko ter „ si odpočije na divaiiu v spal-i niči. Njena strežnica pride s ! šojjoni cvetlic: trideset kras-, nih vrtnic, ki veljajo ob tem letnem času najmanj 50 dolarjev. Kdo neki gn je jioslal? No, ; neki bo tako radovedtn. 1 Recimo, da ga ji je poslal kaic 1 ■jošt od jjrejštijega dneva, ali l pa njen mož, kar se tudi prt ameriških milijonarkah lahko < zgodi. * r ' Strežnica dene cvetlice v src- 1 l»rno ])osodo, in madama bere -\oja pisma. Dvakratni pritisek t na električni gumb pripelje v I spalnico tajnika, in s hitrostjo. \ kj je podobna neomejene 1 mu Limited vlaku, reši vse do- I pise. Tajniku sledi hišna go- v sjKJdinja. ki je veliko bolj po- t dobtia "milostijivi" kot "milo- ? ^lljiv^' sama. Gospodinja sliši / od gospe, da je maslo sveže, in dri t^a mora iKitančno preskusiti. : \4dalj9 slede vprašanja: 1 "Mi ve naš vrtnar, da morajo hiti dekoracije v jedilni sobi drmes zelene, bele in rudeče5 ' (( astiri gost je najbrž kak ogr- i ski "grof" kateremu na ljubo 1 ■:<■ , krasi jedilnica v mažarskih barvah.) Dobro, večerjali bo-detilo točno ob 8. uri, ker bo gospa skušala, da bo doma ob ? od partije Whista ali bridge "Milostljiva gospa, četrtek je..." Gospa obišče vsak četrtek celo hišo, toda skoro vedno se otifpovc temu veselju, redsedriik: JOHN GORNIK, 6105 St. Clair ave. NE. .. pptfpreds.: JOHN 5KRLT. 438 E, 158th St. Collinwood, O. It podpredsednik: ANTOX GORČIC, 1396 E. 45th St. N. E. j tujm MIKE JALOVEC. 6424 Spilker ave. N. E. II. tajnik ANTON OSTIR, 6127 St. Clair ave. N. E. Blagajnik: MATEVŽ UDOYIC, 1379 E. 41st St. N. E. Zapisnikar j OS. ZOJwVLJ, 1202 E. 61st $t. N. E. NADZORNIKI: :JOHN CUČNIK, 6204 St. Cl&ir ave. ^. E. FRANK ZORICH, 1365 E' 55th St. N. E. JOHN JALOVEC, 1284 E. 55th St. N E. POROTNIKI: FRANK GETLIHER. 1230 E. 40th St. N. E. FRANK KNAUS. 1273 E. 43rd St. N. E. JOHN MAJZELJ, 6163 Class ave N, E. ANDRET FERJCJC 2898 33rd St. — Broadway. AiNTON BENCIN. 44^4 Hamilton ave. N. E. * ZVEZTN ZDRAVNIK- J. M. SELT5KAR, 6127 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. •> Zverine seje s* vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 5. uri popoldne v John Grdinovi dvorani na 6025 St. Clair ave. Z vezi no glasilo: "CLEVELANDSK A AMERIKA". porabilo za prevoz Okuženih trupel j in so jih po uporabi sežgali. Povzdiga poljedelstva v Turški; Sedanja turška vlada je zi moderno obdelovanje zemlje in kmetovanje sploh povi Šala znesek 40.000 turških lir na 50aA to svoto bo se zvišala od leta do leta. S tem denarjem je v raznih krajih postavila skladišča poljedelskih strojev in orodja, ki jih sania nakupi od najboljših tovarn, carine prosto uvaža v deželo in tudi na lastne stroške prevaža v skladišča. Tu jih potem prodaja kmetom po tovarniških cenah. Takih skladišč je se-ilaj j*, a v kratkem se pomno- da so zastopnjki delavskega stanu, Gompers pravi, da je zastopnik (in je tudi) delavskega stanu. Kako se med seboj ljubijo ti ljudje in zastopniki delavcev! Dočim je zastopnik delavcev, Gompers, za to plačan $ro.ooo na leto, smo zadnjič brali, da je bil nek "so-ijrtig" plačan v Avstriji na Mora vskein kar celih 55.000 kron na leto. Vsi mi bi bili soeijalisti za te deniatje!, *Je pač žalostno pri delavcih Soeijalisti in proti-socija-ist&ni delavci trdijo, tla se borijo "proti izkoriščevalncmu kapitalu". Medtem pa soeijalisti in proti-socijalistični delavci delajo v prid kapitala, ker se tako med seboj prepirajo. •A propost Zastonj se voziti okoli in vleči bogate dnevnice, je tudi socijalistično. •Robert Wood je zuašel popolnoma varno ini jako radikalno sredstvo, da ohrani čistost in nedolžnost svoje nečakinje: fstrelil jo ie! •To je nesreča: Kdor ima svojo ženo preveč rad in teče k policiji, ker se ob pol dveh zjutraj še ni vrnila domov iz opere in povzroči s tem, da se razburi vse mesto — in potem pride žena dojnov od dveh, najboljše volje ter pripoveduje, da je bila nekje na večerji, nakar pišejo vsi časopisi vo tem. fz tega sledi, da se mora biti v zakonskem življenju diskreten, in se ne sme vsako nočno zamudo takoi obesiti na velik zvon. Mali oglasi. IZJAVA! laz. Jakob Kaluža, preklicem in obžalujem, kar sem govoril I o Jožefu Ceponu, kar je vse neresnično, ker je bilo temu vzrok preobilna pijača. Jožef Ce-pou je moj prijatelj in sem ga sam pozval za spremljevalca. Zatorej še enkrat r^cem, da je Jas. Čepon nedolžen in pošten človek. J. Kaluža. Hiša naprodaj na 1075 E. 68 St. Lastnik se preseli v staro domovino in proda 'Slovencu prav po ceni lepo hišo. Poizvedite na gorej omenjeni štpvilki. (20). PRIPOROČILO ! Naznanjam, da sem na novo otvoril čistilnico in likalnico oblek (Dry-Cleaning & Dyeing) na 1336 E. 55th ST. blizu St. Clair ave. — Čistimo, likamo, barvamo in popravljamo vsakovrstne moške in ženske obleke in klobuke itd. V kratkem času prinesemo blago sami na dom. Delo je garantirano prve vrste. F R A N K 'S Čistilnica in likalnica oblek. 1336 E. 55 St. blizu St. Clair. T9-27 npl Dober Piano, ki je bil $45°00 se proda za $125.00 Poizvc se pri Anion Zorko 1390 E. 45th St. C20) Vesela novica. Vesela novica za tiste ki bo lehajo na katarju, v n<š»su, gr lu ali pljučah; za kar je vse lej posledica jetika. To se se daj lahko ozdravi. Koliko vas čtftateljev ve, da v Avstraliji juzn/i Kaliforniji, v Texas i* Colorado raste posebna vrst;, dreves eukaliptus zvan, ali pa smreke. Him kjer rastejo ta drevesa ni katarja ali pljučnih bolezni j. Cvetie od teh dreves napolni zrak., ki v se vdihar napolni pljuča in uniči vse bolezni. Toda sedaj ni treba nobenemu, ki boleha na katarju ali pljučah, da bi šel v omenjene kraje, si napravljal velike stroške, kajti najnovejše in nabo-Ijše zdravilstvo je iznašlo aparat, iz katerega se oljni zrak vdiha v se, ki vam ne le bolezen olajša pač pa tudi popolnoma ozdravi. Tak aparat je sedaj v Clevelanclu, in vsa kemu Slovencu je ena zdravili ska preiskava in en poskus n. tem aparatu zastonj. Oglasit* se v uradu zdravnika, bivšega k or oner ja, Dr. E. L. Siegelstein 30H Peritinn«nt Blrtp. 746 Euclid Ave. in pogrebni zavod. Razdeljena V dva dela tu v polni meri 1 najfinejšimi pripravami preskrbljena. Trgovina za nakup pobifttva. orodja, premoč, posode, barve, stekla ln drugo. Pogrebni zavod je z najffnej&tail pripravami preskrbljen. Mi preskrbujemo najtapfte . sprevode v zadovoljnost ljudi j, zakar imamo bres itevila zahval. Za vsaki tliriaj imamo dve ambulance in fine koSlje. Trgovina odprta noč In dan. 9e pripore . ura vBem Slovencem in slovenskim drultvom. Tel. Princeton 1381. I Bell Enst 1881. Hiše na prodaj, na K. C)i St. ^ sob, za dve družini, kopali 5čc. krita streha s skriljenr. Veliko dvoriščfc Cena $3too. Najlepša prilika. Spodaj podpisana pivovarna bi rada imela dobrega Slovenca ali Hrvata, ki bi prevzel saloor na 5703 St. Clair ave. Kompanija 11111 da najboljše pogoje, ako je človek sposoben za ta posel. Vprašajte pri Shoenho fen Brewing Co. 3843 Superior ave. ali pa telefonirajte Bell North iooi, Cuv Central 2281. <4 • -m** »»wiiwumimMiin I MIKE 8KEBE, I 000 iTHnhof, 00«*. E. IffMSt. Oolllawoo^, O t «?.-»} i< ; naznanja da ima veliko zalogo ' . domačega vinu M^m j Razpošilja ga rojakom na vse strani v največjo zadovolj-I nost. PripotoČa se rojakom, da se zanesljiv o nanj obrnejo l l > III I III *'» FOTOGRAFIJE! FOTOGRAFIJE! mm J. S. Jablonski H slo venski fotograf... Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroške sl\ke, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano. 6122 St. Clair Ave FOTOGRAFIJE! FOTOGRAFIJE! ******* -Iggi^-Satkovit Brala,. ,^Btr-MSfSfB^SS^^ Delata vse načrte; kdor naroči delo dobi naičrte zastonj Rojaki, oddajte stavbenska dela iti poprave pri poslopjih domačinom ne pa tujcem! Se 1 pripoorčata Satkovlč Brata, 1192 Norwood Rd. J Kdo je vaš zobozdravnik ? Vi lahko prihranite denar, če pridete k nam, predno se drugje zglasite. Preiskava zastonj. Zobe deremo brez bolečine ali pa ne vzamemo denarja. Vprašajte nas za neplatirane zobe. Nič ni pretežkega za nas in naše cene so polovico nižje kot drugje. Vsako delo garantirano za to let. Ženskna postrežba. Govori se v vseh jezikih. RED CROSS ZOBOZDRAVNIKI, 04S6 St Olkit- At«, voir h I Addlwii Road, prvo nHiitrople. ^ ..... ......J - ..... ■ - 1----- JU poljskem delu, če ne bo imela mladega krepkega sina doma. Kaj mislite, kaj je ona odgovorila tem svetovalcem? "Nekristjani" je zakričala nanje, "jaz bi bolesti in sramote umrla, če bi mojega lastnega sina ne vzeli k vojakom,— če bi bil nesposoben. Zakaj sem ga pa vzgojila in urila, če bi sedaj moja lastna kri ne imela nikake veljave. Ne, tega ne bi prenesla. K carju pravoslavnemu — v carsko službo morajo! Njemu morajo služiti! Častno morajo služiti!" "[11 kako bode dtoma?" so jo vpraševali nadalje Takrat na se je zravnala kakor Rim-tjanka, pokazala žuljave svoje roke in rekla : "Sama bom opravila v&; ko se povrnejo moji sinovi iz boja. oddani jim lepo gospodarstvo. To je moja skrb." "Vidite, kaka jnmaška žena je to! Ni marala, da bi bili oproščeni njeni sinovi — oba sta bila potrjena v vojake. Tn bila sta vrla sina svoje junaške matere. Sla sta v vojno, s ve sta si velike in svete dolžnosti napram carju in domovini. "Da, da", priznaval sem očetu Ivanu; "to je ruska žena". "Da, to je istitia" je ponavljal zopet ta. V tem trenotku se odpro vrata in Vasilisa vstopi. Prestavljal sem si jo kot veliko, silno žensko, širokih pleč, ostrega pogleda — a motil sem se. Rila je srednje postave, skoro slabotna, simpatična, da se je priljubila vsakomur na prvi pogled. "Pozdravljam Te, Vasilisa" ii pravi oče Ivan v pozdrav. "Daj ti Vsegamogočni zdravje in srečo batjuška", — mu odzdravila Vasilisa, stopila pre. denj s sklonjeno glavo, proseč Blagoslovi me! Ko jo je oče Ivan blagoslovi!. mu je poljubila roko. Sedaj ie šele zagledala mene. Kakor bj si bila stara znianca mi je podala roko, Z radostjo in spoštovanjem sem ji podal svojo desnico. Vasilisa me je vedela takoj pridobiti zase in uvidtl sem. d«i oče Ivan ni pretira-al "Kaj nam prinašaš? Sedi — nrottim" ji ponudi stol prijazni dušni pastir, "Hm", zamrmljala je polti-ho, "nesrečo, z. srečo!..." Prestrašen se je obrnil oče j Ivan k metii. Razumel sem ta pogled. Ce reče Vasilisa • nesrečo. potem mora to biti v istini kaj grelnega. J "No kaj?" — vpraša zopet z sočutnim glasom duhovnik Vasila je jela tresti na celem telesn. Njene roke "-o : ry ave., dr. zdravnik J. M. Se- i I liškar, 6127 St. Clair ave. K i.jan. 11. & K, S. K. pod., dr. sv. Alojzija -v Newburgu ima svoje redne n mesečne seje vsako prvo ne- jj deljo v mesecu v Mike Plutovi j j dvorani na 3611—18 St Predsednik John Lekan 3622 j} E. 80 St. S. E., tajnik Amton j j Miklavčič 3622 E. 80 St. S. E. I j blagajnik Anton Fortuna 3593 'S E 81 St. S. E. i.jan. 11 S Sam. K. K. pod. dr. sv. Vida. J ima svoje redne seje vsako pr- \ vo nedeljo, v mesecu ob 2. uri | popol. s. č. v šolski dvorani. \ Kdor želi pristopiti k društvu j mora biti vpisan od društveni- j ka mesec dnij poprej. Vstop- -nina je znižana za polovico, to m velja do 6 julija 1911. 11 i.jan. 11. \\ Mlad. pod. dr. sv. Antona l Padovanskega v Newburgu j ima svoje redne mesečne seje \ vsako četrto nedeljo v Mike J Plutovi dvorani na 3611 E. 81 st St; ;! Predsednik Jos. Lekan, 8101 !\ Aetna R(l. podpredsednik Fr. X Kis-ner; I. tajnik Domen Bla- ^ tnik, 3571 E. 81 St.; II. tai. 4 Frank Pcskar; blagajnik Fr , Plut 3611 E. 81st. St. i, jan. 12 • Slov. K. Vit. dr. sv. Aloj- • zija, ima svoje redne me sečne l seje vsako četrto nedeljo pop j« in redne vaje vsaki drugi in « četrti torek ob 8. uri zv. v * Knausovi dvorani. Predsednik m John Gornik. 6105 St. Clair. • podpred. Frank Gornik, blag. « Jos. Gornik; I taj. in načelnik Math Klim, 1621 Newman ave Lakewood. Društveni zdravnik J. M. Seliškar. Vsa pojasnila . daje prvi tajnik. 1. jan, 11 .H K. S. P. dr. sv. Barbare, št. ' 6. spadajoče k gl. post. v Fo- } rest City, ima svoje redne me-sčne seje vsako prvo nedeljo 1 v mesecu in sicer ob 10. dop * V Grdinovi dvorani V društvo J se sprejemajo člani od 16 do «j 45 1. Vstopnina je po starosti "j Bolniške podpore se plača $7. 1 na teden in takoj po vstopu J Predsednik. M. Colarič iof^ t. E, 61 St.,; taj J. Trbovc 4403 g 1 Superior ave.: blagajnik M Vintar, 1141 E. 60 St. Pojasnila dajeta predsednik in tajnik i. jan. 11. Slovenska Narodna Čitalnica i ima svoje redne seje vsak prvi ! četrtek v mesecu ob 8. zvečer : v čitalniškili prostorih na 1113 j Norwood Rd. Knjige se izpo- S sojtijejo vsako nedeljo od o » do 11 ure (lop. in vsak četrtek i od 7 do ^ zveč. Vsa pojasnila _ dajejo: Jos. 2ele, predsednik. 6106 St Clair ave. A. Petrič.1 j I. tajnik 6121 St Clair ave., \ Jac. Požun, blagajnik. 1164 E. ! 61 St. i- feb. 11.1 ! Društvo "Svobodomiselne Slo- ; venke" ima svoje redne me seč- j ne seje vsak tretji četrtek v J mesecu v mali Knausovi dvo- \ rani. Predsednica Helena Per- J dan. 1114 E 63 St.; Ivanka \ Glavič, podpreds. 6131 St. ClaiiL j ave.; Nežka Kalan, taj. 1128 | E. (h St.; Terezija Žele. rač. j taj. 6108 St. Clair ave. Marija Kranjc, blagajničarka, 1139 E _ Društvo daje $5.00 tedenske h podpore v slučaju bolezni čla- D nice za 50c mesečni ne, vrhu □ tega tudi pogrebne stroške. H f .•.vT v t.j. Ti nIu poznate. I Izvršujemo vaa fotograflčna naročila. ■upskiirts 1841 Euclid A v«. PRIPOROČILO! fe "Kakor vsako leto tiko t mri i f letos nudimo našim čitateljem prijateljem irurojjakotn sploh nekaj številk raznih tiskovin ki so bile narejen^ tekom le ta v naši tiskarni. Naše čita telje zanima, če jim povemo koliko je naša tiskarna zmožna narediti na leto. Dalo je nam sicer precej dela, predno smo natanko izračunali vse števil ke. Nadalje je tudi jako zanimivo izvedeti kake vrste tiskovine izdeluje naša tiskarna. Nimamo sicer bogve kako velikanskih strojev, toda iste, ki jih imamo, so dobri in zanesljivi. Začnimo kar po vrsti. Sledeče tiskovinie je naredila naša tiskarna od i. fan. 1910 do 31. dec. 1910: I 18.500 vstopnic na trdem papirju za gledališke predstave raznih slovenskih, nemških in angleških društev po Clevelan-du in po drugih mestih Zjedin-jenib držav. 673-575 malih plakatov, 6bli ke 6x9, ki so bili velčinoma povabila za gledališke predstave, povabila gostilničarjev za svoje godov ne dane, nadalje vabila za razna zborovanja, zi politične shode in naznanila o razprodajah. Od teh plakatov jih je bilo 5.36.000 za Cleveland, za društva in trgovce, 28.000 za Collinwood in 8.500 za Nevv-burgh, ostali pa se razdrle mia razne slovenske naseFbine po Ameriki. Poleg teh plakatov je izvršila tiskarna tudi 48.000 plakatov mere 81x2. ki so služili v isti namen. 35.000 plakatov velike mere 34x36, ki so bili večinoma naznanila za gledališke igre, plese in veselice, pa tudi nazna nila trgovcev za prilične razprodaje. Te vrste plakatov so najbolj privlačne tiskovine, od katerih se ima vedno dober uspeh. Mnogo teh plakatov je bilo tiskanih v dveh barvah. f Večkrat se pripeti da jih jc "po pet ali šest naenkrat v delu. 43,200 žrebalnih listkov. Slednje smo delali v slovenskem, poljskem, angleškem slovaškem nemškem, hrvatskem, ita-^ianfkem in riununskem jeziku. Mnogo smo jih naredili za razna društva po Ameriki. 54.000 dopisnic. Slednje rabijo večinoma društveni tajni ki. da nazn*nij6 članom kraj, čas in dan zborovanja, oziroma društvenih sej. 23000 društvenih pravil. To so naroČila večinoma društva po Ameriki, kakor tudi v Cle-velandu. Pravila so raznega obsega. Nekateri imajo po ta stranij, druga zopet do 90. Pra vila vežemo mehko ali trdo Na razpolago imamo številna -pisma od mnogih društev po vseh Zjedinrjenih državah, katerih se zahvalujejo za delo, ki smo ga naredili. V delu jih imamo še mnogo še mnogo in danzadnevom hodijo nove ponudbe. Cenjenim društvom se priporočamo, da nas vprašajo za cene. predno oddajo delo drugam. Marstkdb se je že prepričal. da je dobil pravila pri nas za precejšno svoto dolarjev ceneje kakor drugje. 25.000 zdravniških listov, kakoršna rabijo društva za vsprejetje svojih članov ali pa za obiskovanje bolnikov. Ta zdravniška spričevala delamo tudi v več barvah, kar le nekoliko več velja. Društveniki raz-,nih društev so s tem delom jako zadovoljni. 3000 plačilnih knjižic za vplačevanje društvenih doneskov. 65.000 mlekarskih liskov za slovenfeke mlekarje in druge, po 25 skupaj vezanih ali pa nevezanih. 300.000 kuvert, obsega 6}i in 155.000 kuvert. Obsega 6 >4 ter 75.000 kuvert druzih obsegov. Te kuverte so večinoma za razna društva, trgovce ir. urade. Marsikdo jih naroči siku paj po 5000 ali več tisoč, ker mu pridejo tako veliko ceneje. Vsakdo si lahko zbere polju-- bno večino. v 286.000 pisalnega papirja, od jbolj priprostega rfo najfinej-ga, 500 pisalnega papirja ve-od $1.25 do $2.50, namreč si kdo zbere papir. De-treh ali več bar-vr- EBEflSBlEffi I KIP 1111111 rile A ill V 1 m if 111 if IViMI' 1 mj I DISTILLING Co. 6102 St Clair av. Cleveland,0.* Priporočamo se vsem slovenskim in hrvaškim saloonaijem ter vsem odjemalcem vina in žganja * za obilna naročila, ker smo začeli z veliko trgovino, katero smo še združili z vele-trgovino vina in žganja Geo. Travnikarja ter s trgovino John Krackerja, Euclid, Ohi^X Imamo v zalogi vse, kar morejo saloonerjem drugi agentje ponuditi, Kupujte pri domačih ljudeh. Cene primerne, postrežba točna za vsa naročila, Naši zastopniki. Sledeči rojaki so pooblaščeni pobirati naročnino, proda jati knjige, naročati tiskovine io pobirati oglase v svojih na selbinah. Za Cleveland in okolico: Ivan L,ah in Viljem Sitar.. Za Chicago, 111.: Martin Launch, 1900 W. 22nd Pl. Za Waukegan in No Chicago, Tli. Fr Osredka r Box 354 No. Chicago, 111. Za Springfield, 111.: Anton Kuž žnik, k201 So. 19th. St. Za Ira Salle, 111.: Chas. Oklei-* 4 . can. Za So. Chicago, 111.: Martin Lanrič, naslov kakor zgoraj. Za Alleghany, Pa.: Nic. Klepec 836 Liberty St. Za Forest City, Pa. John Oso-lin, Box 492. Za Moon Run, Pa.: Frank Str-mljan, Box 238. Za Irwin, Pa. Frank Demšar, Box 60. Za Creb Tree, Pa., John Tome, Box 94. Za Ironwood, Mich. Jos. P. Mavrin, 132 Luocmore St. Za Ely, Minn. Jos. J. Peshel, Box 165. Za Eveleth, Minn. Jos Šker-janc. Box 438. Za Kansas City, Kans. Anton Zagaf* 33° Ferry St. Za E. Mineral, Kans. Ig. Sclilu-ge, Box 47 Za Rodk Springs, Wyo. Ant. Justin, Box 563. Za Murray, Utah. Val. Eltz, Box 21. Za Enum Claw, Wash. Joseph Malnaritch. Za Omaha, Nebr. M. Ostronič, 1408 So. 12th St. Za Great Falls, Mont John An* zac, Rainbow, Dam. Za Montevideo, Uruguay, Južna Amerika, Frank Istič,, 245 Ubertad, Za Joliet, III. John Jevitz 1306 Cora St. Za Sheboygan, Wis. Frank Košak 927 Illinois ave. Za Barberton, Ohio, John Ga-166 Huston St. ZA TUJE OGLASE NI ODGOVORNO NE UREDNIŠTVO NE UPRAVNIftTVO! Naznanilo, ' . ' »I A Naznanjam rojakom rla sem prevzel zastopstvo R. Svehla, Fleet ave. Cleveland, O., za vsakovrstna godala. V zalogi imamo vsakovrstne, piane, violine, klarinete, Iqtare, čelo, base i.t.d. Fine harmonike iz stare domovine na 2, 3 in 4 tone, vse se dobi po nizki ceni. Ako kdo kaj želi, pri meni naj se zglasi. IVAN ŠPEHEK, 6028 ST. CLAIR AVE. Op: Piane se prodajajo na mesečne obroke. .................... 1*1 MMMMMMMMMIMMrS ..... _^_ - K - dramatični predstavi, _• vpil S. katero priredi — "CERKVENI PEVSKI ZBOR" v nedeljo dne 12. marca '11. ZAČETEK TOČNO OB 7 IN 30 MINUT ZVEČER. V ŠOLSKI DVORANI SV. VIDA. TTS^OIEeiEID: ^^n^—F^^^^aB« 1. «'VRBICA'\ P. Hug. Sattner .... mešani zbor. 2. "LAHKO NOČ", Janez Laharnar, . . moiki zbor, z bariton samospevom. 3. "SPAVAJOČ V GLOBOČINI", Rev. And. Smrekar, priredil M. Holmar. Bariton samospev, poje.....F. Perme. 4. "MORNAR ČUJ", Rev. And. Smrekar, priredil M. Holmar, dvospev, pojeta........F. Lodnikar m F. Perme. ^ "ČEVLJAR", VESELO IGRA V TREH DEJANJIH. PRIREDIL IV. ŠTRUKELJ. — OSEBE:— Mojster Blaže, črevljar iz Lačne vasi......................... Frančišek Novak Doktor Lopnik, zdravnik v bolnišnici, ...................... Frančišek Sodnikar Tonček, sluga v bolnišnici................................Frančišek Perme ml. Baron Stradcž.............................................. Frančišek Preveč Zidar Opeka, iz Lačne vasi,................................. Frančišek Oražem Valentin, bogatin in posestnik v Ljubljani....................... Frančišek Švigelj Igra se vrši v Ljubljani, I. in II. dejanje v bolnišnici v sobi Dr. Lopnika. III. dejaqje v hiši Valentina bogatina v najemni sobi črevjjarja Blažeta. Cene sedežem 50, 35 in 25 centov. Čisti donesek je za novo šolo. K obilni udeležbi najuljudnejc vabi ODBOR. n " 1 ■■•■ ■•»• ' -I-ua—- ilK-atU'BlJl.. X . ..I--UU-I^ I fovente — načelnik ktlik^mr«tt mmmmmmmg..... •» t-\ . i^^^^^^Hltsvil dotiki« pm\1 j Aaron. luii^^^^B , . . (ifrich j^fc^^^^^Hkj Sokkfga sveta^t^^^^^^HT ^—o——— >slop.ic, kaflEtom iqbmm^H- I^m T hotelu. kojo Jf v Bi^^^H L^H^lJfl se Jjodo — Kakor fl k^H H svoje Tj^^^^^^^^HHRj^UlflH^^^B^iii^i bode J^^^^E^^HJ^^gg^S^^K1!1 i" cw H žensko, ki j( K^^H^R^^^^^^KIMBb1' dveft pt is 8 I irst Ai c., ■ IVMlSZfl f^P mMw Jli - ravnik«rjev* irgio^^H Prot^^H j^^BlIotelski- Mr. Geo. Travnik^^H)t r-^^Hi, žena «pi in z žganjem tno zvečer, ko se in £ebelo st^^^^^delo, da se illing Co., .pri icfl^y ^JKrjl^P v ^^rUmorjenka je imel I« *a to to a« to m mi i ijtototototototototo to to ANDREJ J ARC prvi slovenski krojač Rojakom posebno priporočam na ogled veliko vzorcev (sampelnov) za najfinejše jesenske in zim- ^ ske obleke. Pridite in prepričajte se. Izdelujem po 5 meri in najnovejši modi. Dobra postrežba, fino de-lo in zmerne cene. Se priporočam v obilen obisk. ANDREJ JARC, 6110 ST. CLAIR AVE. Naznanjam, da sem na novo otvoril "' • " '? 14.000 osebje obolelo nia njej. Bolezen je hujšn kakor lani in umre tudi več oseb kakor prejšnja leta zaradi influence. Zmrznilo je 18 oseb! V me-111 Kerč in v okolici je zmrznilo zaradi strašnega mraza v Rusiji dne 14. febr. 18 oseb. Samoumor dveh vojakov. V Heilbronu sta se iz neznanih v/rokov ustrelila dva sergeantn 2. stotnije 122. filizirskega polka Blazen diplomat v grškem ministrskem svetu. Med neko sejo grškega ministrskega sveta je prišel neki lepo oblečen prejšnji diplomat nenadoma k seji. stopil ie k ministrskem predsedniku in prosil, naj mu ne zamerijo, da jih moti, češ tla ima poročati važno novico, da je neka francoska banka podarili Grkom 20.000.000 frankov. Predlagal je, naj to takoj naznanijo ministri skupno kralju Ministri'so takoj izpoznali. da imajo opraviti z blaznim človekom in so ga pregovorili, da niaj gre sam to poročati kralju. Mož se je odstranil, seveda h kralju ni prišel, ker so ga med .pytjo/,e. prijeli in pre-1 peljali v bolnišnico. Princ policist. Princ G ley le I'm balo, sin odstavljenega nekdanjega sultana v Dahomey u. slu^i kot stra/.inoj.ster v pariš , . ki policiji. Črni vi-soliosti^ se RAZNOTEROSTI. Svojega moža umorila. Iz Kra-kova/poročajo: Kmetica Fran-iška Adamezvk v Nivki pri Brzeskovem je imela Ijirbavno razmerje s hlapcem Dulianom, med tem ko je bil njen mož več let v Ameriki. Ko se je ljen mož vrnil pred par tedni z Amerike domov, je sklenila < svojim ljubimcem, da ga ltrao-ita, Xapadla sta ga. ko je spal postelji ter ga ustrelila] z evolverjem. Oba so zaprli. Influenca v Budimpešti. V Uidimpešti je obolelo na iniflu-■ n r i 25.000 oseb. Ženska brez glave v Donavi. / Donave so izvlekli mrtvo 'ruplo brez glave. Mrlič je le- al v Donavi najmanj tri nie-ece. Starost 30 do 35 let. Ženski raj. Zakaj ni Kva po-rebovala služkinje? Govorilo 11 pisalo se je mnogo o z.ens-IV napakah in tnnogo se je udi razpravljalo, zakaj ženske zahtevajo, da se jim streže. In k; j ni imela Kva takoj ob za •etkn sveta služkinje? Odgo-■or je jasen: Kva služkinje ni ubila. Adam je ni nikdar zaposlil s pletenjem nogavic, ni-V ni prosil, da mu na suknjo »rišiie "gumi)"' in da naj mu ■asije raztrgane rokavice. Rano »ako tudi ni padlo Adamu / glavo, da bi bil v raju čital >d zore do mraka časopise, pa se potem zadri na Kvo: "Ali večerja še ni gotova Adam • sam zakuril peni kotlom ogenj, sam pulil iz zemlje pe-teršilj in drugo zelenjad. sam je lupil krompir in opravljat •jodobne posle. Adam je sam molzcl krave in krmil živino ur.se sploh sam za vse brigal ev ,n piiluijal na obed z desete rico svojih prijateljev ravno akrat. ko doma ni bilo potrebne zaloge. Domov ni prihaja-ib ». urj ponoči ter zato tudi ni bilo povoda, da bi se prepiral z Evo. Nikdar ni sedel v krčmi, med tem ko je Eva ribala malega Kajma. Tudi ni imel navade, tla bi svoje kjo* —- Društvene tajnike po A eriki prosimo, da nam i 10 glede cen za pravila, zdrav .tiiike liste, društveni papir, ku verte, prestopne liste, potnt liste, obiskovalne liste in pls Cilne knjižice. Imamo neštete priznanj od raznih društev zi fino izdelane društvene tisko vine. Cene . so nižje kot pri drugih tiskarnah. Delo trpei no in lifino Vprašajte za ce ne, predno se obrnete drugam fij ZASTONJ MOŽEM I I Vsaka knjiflca J« vredna »10.00 bol- I I nemu človeku. MaWyjlFll Ako trpite n«t kterik* li tnjol moški bo- I I lesni, iclimo, da takoj piietr po to CudeiitQ I HI knjilico. T» knjiiica n m r It-hko raxmo. I Ijiyem ku pove, bi ko se na d mu teme- I I ki ll^fl Iatrupljer je kr< i, M ■ 1 ■■M^Jmi votnw slabost, sgnba speli e kreposii, : I vmatiiem ali kast b i, or.anrkt boksal, j 1 H želodec, letr« in boletni obifctih n t n ehor- ■I I jn. Vsem tistim, kteri so se le nas till ta naveličali večne? a f laferanja brei vsakega j TSpeha. je ta brezplačna kajiilca vredr a »tot ne d« l*rj< v. Pove vam ta* di, zakaj da trpite in kako lahkof ridete do trdniga 2dity;a Tis« t < ir oi je le zadobilo perfcktnr zdravje, telesno nio< in follvl enj« t • t« m dra> o-cene knjižice, kije zal* ga znaiostiin rsebi je atveri, kter b m ral vsak človek zuati. Zapon.tite ai, ta knjili^;, k# d< bi fi fol« « r yc.il«.«.} M plačamo tudi n< štnino Isoi Initp^oc'rezek spodaj in j» Hite n( ea |e danes, nakurvom mi poilemo'naAn knjižico v vafcm n eterinen jeziku popolnoma saatonj. * POŠLI TE NAM TA ODREZEK ŠE DANtS Dr. Jos. Listek & Co., Aus. 705 Northwestern Bldg. 22 Fifth Ave., Chicago, 111. Gospodje: — Zanima me ponudba, s kater« nudite Va8o knjižico brezplačno: prosim pošljite mi jo takoj. Ime..........................................Pošta................................Država................ Slovenske trgovine. SI d*1?«* trgovine prijMKu m roja Ion: Utke pozabljal po vseh kotih 'cmveč jih lepo spravljal s svojimi čivlii vred pod figovo dre* o / ein^ieserto: Adatp mi ve-••^rd.Vda' ie Sina iistvafjt;na ■ va tn, da slfiži njenni. in zat'f se mu. jc. jcdelo naiavuo^ da je oprnvlyh • domrtM4 z /eno No, sedaj vemo. zakai l\va ni imela služkinje Stoletnica težavnega > banke- fotl^iV fe^r. y- biloYatnrt »tojl let. odkar so doživeli v Avstriji velik denarni polom, ki je pri-nravi| velik«' tlnrzin na bri-ašk<) pa lie o.' Pa|rfrn|fi denar so to-, 4oWhs, v A*stNji -leta iff}j ' in stper se },ra je izdalo /.a 12 milijonov ^'ld.: leta 1795 je bilo ze za .^s milijonov jjfld, papirnatih bankovcev v : prometu ker so se jih pu ljudje bali, je izdala vlada .dekret, ki je te bankovce za gotovi denar proglasila., Tako je prišlo, da so morali državni fiferhntje in •radnik.i prenum»iati jjapirnati denar. Ja, papirja je bilo na ':i skoro sam papirnat de- r v prometu Srebro in zlalo on je čimdalje bolj ginilo iz denarnega trga. Vojske leta i8oj in so povzročile, da je še vsled ponumkanjn zlata in srebra šc več papirnatega 'enarja izdalo; ali papir jc imel 'inerai manj vrednosti. l.ela iSoTi jc bilo ze za 377 milijonov bankovcev: ali njih vrednost zmerom mamijša I.cta 1810 sj dobil za 1000 gol-■linnrjev papirja komaj lot) gld kovanega denarja in leta iSit ':i ijco goldinarjev istotako le 1 no tifld.' v kovini. Pod tem ^o misebno irpeli uradniki, penzi-jonisti in plačani duhovniki, ki siv prejemali od države ^\ojo olačo v papirju. Tudi državni papirji so vedno bolj padali v vrednosti In tako jc država Inc jo februarja »Sli proglasila, da ima papirnati'denar le eno petino vrednosti kovanega denarja- pravzaprav )>a je :mel samo eno enajstino prave vrednosti. Tudi država san»a ; > tako plačevala «voje urad-iitštvo: istotako je plačevala država le polovico obresti od svojih dolgov. V Avstriji jc divjala strašna denarna kriza in •leretl. dokler ni prinesla tista-BoviNfit avstrijsko-ogrske ban- pidicij policijska uniforma zelo pdd| in se namerava poročiti z nek6 bran je vko S • ' Deficit bruseljske ^vetovnfc razstavi zni'^ 1.44^-060 fijaj| kov K pokritju bo prispeval| belj^jskfi vUida,, et>; -milijo'ii ostalo pa mora pokriti razstav?, ni odbor. 1 Umor otroka in, samomor V' Pragi je*"i!%#K££iezmcarjti llnscka prerezala svojemu j>ct-Jetitcmu otroku z britvijo Vrat ter se na to sama usmrtila. Oba so iwšli mrtva v veliki mlaki krvi. liaie je Hasekova izvršila grozni čin. ker je imela iic-ozdrn \lji vo t uberkulozo. 20 milijonov dedščinskega davka. Dediči .umrlega barona ATbcfla Kothschilda. ki je določil svojega tretjega sina* barona Louisa za svojega naslednika kot šefa svoje dunajske banke, bodo morali po zakonu izročiti oblastem v teku 12 mesecev izkaz zapuščine umrlega UoiscliiMa. C) višini davka na t o dedsčino se more le sklepati. Od zapuščine pred nekaj leti umrlega Xataniela Rotschilda je zapadlo fiskusu c; milijonov. Davek na zapuščino sedaj umrlega Rotschilda pa proračuna-vajo na milijonov. Ako je ta račun resničen, znaša zapu-dve milijardi. Lepo svoto rli uarja bo dobil iz te^Ta davka Midi bolniški fond dunajske občine. Kapitalistična gospodarska politika je torej došla že tako daleč, da ie smrt denar-•nli magnntov sreča za državo. Ta gospotlarska politika, ki de In bogate bogatejše in revne še revnejše, je došla tako daleč. da so državne finance naravnost odvisne postale od takih smrtni slučajev, namesto da bi mogle črpati iz enakomerno prihajajočih denarnih virov državljanov. Taki slučaji dajo precej misliti Dvignil se v zrak 2 osmimi osebami Nedavno se je v bližini dvignil aviatik Lamartin s svojim letalnim strojem lile-riotf/vega sestava z osmimi osebam' v zrak. Potniki so tehtali nekoliko nad 500 kilogramov. Naravno je. da so ostali v zraku le nekoliko hipov in se srečno zopet izkrcali FRANK VESEL, 4034 St. Clair ave. JOE KLOPCIČ, 1029 E. 62nd St/ SAL0CXNI: FRANK JENŠKOVIČ, 5393 St. Clair ave. JOS K0ZELY, 4734 Hamilton ave. MIKE SETNIKAR, 6131 St. Clair ave. JOHN KROMAR, pq8 E. 63rd St. ANTON BAJUK, 3141 St. Clair ave. LOV. VEHOVEC, 4047 St. Clair ave. LOV. PETKOVŠEK, 965 Addison Rd. ANTON ZAKRAJŠEK, 991 E, 64th St. JOHN BRESKVAR 3528 St, Clair ave. FRANK STERNISHA, t cog E. 62nd St. JAKOB GRDINA 513 Collamer ave. Collinwood FRANK KORČE, 6006 St. Clair ave. JOHN BLATNIK, 6304 St, Clair ave. JOHN SVETE, 6120 St. Clair av?/ LOUIS J. LAUSČHE, 6121 St, Clair ave. MARTIN NOVAK, 1029 E. 6xst St. JOE NOSSE. 1226 E. 55th St. JAKOB LAUSHE, 6t6t St. Clair ave. ANTON KUHELJ, 3822 St. Clair ave. AUGUST BUDAN, 1423 E. 390? St. FRANK JURCA, .1287 E. 55th.Sr, SLOVENSKA GOSTILNA, 3855 St. Clair ave. JOHN GRDINA, > / 6025 St .Clair, avfr ; v . JOS. ZALOKAfc, 'A'v'š'1 * Sgg Addison Rd~ a. B; JOSIP BWPiCit ' r 6022 St. Clair aye- , ■ math' hr-astar . 5920 St. Clair ave. ANTON NOVAK !. 1 1056 E. 6Tst: St. J. POSQH 4426 Hamilton ave; ANTON BK0DNIK 6514 Juniata ave. JOHN BRODNIK I02T E. 62. St. FILIP EPPICH 588 Collamer ave. Collinwood, O. Trgovina na debelo z vinom in žganjem. CEO. TRAVNIKAR, 6102 St. Clair ave. GROCERIJE. PREVEČ » PEKOLJ, r293 E. 55th Stt. JOHN SPECH, 6302 Glass ave-KUHAR & JAKSIČ 3830 St. Clair ave. MRS. J. SKEBE, 960 E. Collamer St FRANK URANKAR, 1 3501 E. 76 St. Newburgh, O. BRIVNICE. FRANK iKERJANEC, 6124 St. Clair ave. LEO ZIEGLER 3904 St. Clair ave- MESNICE. OGRINC & AN2LOVAR, 6124 Glass ave To so sami slovenski trgovci, katere slovenskemu občinstvu v naši naselbini priporočamo. Pa tudi rojaki po drugih naselbinah se lahko poslužujejo teh naslovov, in ka dar rabijo, naj pišejo na enega teh trgovcev ki jim bo drage volje postregel. Upamo, da se njih zgasi še več, ki do sedaj le niso oglaSeni. Natančneja pojasnila dobite v ured I« ništvu 6119 St Clair ave. MESNICA IN GROCERIJA. JOS FURLAN t 604 E. 81 St. ČEVLJARSKE PRODAJALNE: FRANK SUHADOLNIK, 6107 St. Clair ave. FRANK BUTALA. 6220, St. Clair ave. KROJAČI JOSIP GORNIK, 6113 St Clair ave. JOHN GORNIK, 6105 St. Clair ave. ANDREJ JARC 6110 St. Clair ave. LOVRENC URBANIJA 1367 E. 43rd St. BANČNI ZAVODI FRANK SAKSER Co., podružnica, A. Bobek poslovd 6104 St. Clair ave. SLAŠČIČARNE. GEO. BOŠTJAN, 60to St. Clair ave. FRANK OBLAK 3843 St. Clair ave. ŽELfcZNlNA -POHIŠTVO i t. d. ANTON GRDINA, 6137 St .Clflir ave. \ : JOSIP ŽELE, v 6108 — 10 St. Clair ave- TRGOVINE Z MODNIM ' < BLAGOM. JERNEJ KNAUS, 6!^~St Clair ave. .. ANTON LOGAR, 3837 St €lMit ave jOkN GRDINA, 61 u St. Cl^ir, ave-FRANK J. TURK, *36t E. 55th St. M. MARE5IČ. 3916 St. Clair ave. IZDELOVALNICA MEHKIH PIJAČ. JONH POTOKAR, 4126 St. Clair ave. KONTRAKTORJI SATKOVIČ BRATA. 1129 NOiRWOD Rd. umni Phone City. Central 7709 L. I. MAUTNER, Trgovec s pohištvom, preprogami pečmi i. t. d. Predajamo pohištvo na zelo ugodna odplačila ali me-, sečne obroke. ^ 3211 PAVNE AVEUE. Govori slovensko. iiwiimiiwmii -ii USTANOVLJENA 189Q THE Lake Shore Banking & Trust Company. , KAPITAL I200 000.00 PREO»T A ISEfi OOO.OO Hkiipnl IMETEK #3,500.000 URADI.: 55. cesta in St. Clair avenue Huron Rd. in Prospect ave Superior ave. in Addison Rd. Slovenska trgovina ženskih slamnikov in klobukov posebnost je oprava nevest. ROSI STANKO, 6203 St Clair ave. Trgovina z moško opravo in čevlji FRANK KENIK, 6301 St. Clair ave. URAR IN ZLATAR. ANTON SAMSON 6209 St. Clair ave. JOHN REBOLJ 6120 St. Clair ave. Department store ANTON KAUSEK 6202—6204 St Clair ave. Ta banka vam nudi vse priložnosti in lahkote ban« ke v mestu in poleg tega je prijazna kakor val sosed* ; Posojil je .denar na vajo lastnino. 1 Plač t 4 oihtutktt na hranilne vloge od A n »m h vložitve. Opravlja vsa trgovska bančna opravila. Izdelujemo zavarovalnino po najnižjih cenah. < r Daje varne hranilne bože odjemalcem po niskih cenah v najem, Poči Ja denar tin Vhc stri Dl ml« Produ ju šlfkum »» i si glti^n« linije V kratkem, prizadeva si, da skrbno postreže odjemalcem v vseh Črtah trgovine, ki jo ima skrbna in konservativna banka. Ta banka je podvrženapostavi zveze državnih ban* kar jev in je vedno odprta za pogled državnemu nadzorniku bank. Z veseljem sprejemajo nove odjemalce. Inozemski oddelek odprt zvečer* DIREKTORJI: Frank C. Osborn Jno. M. Gundry Jno. S. Oram C ha s. P. Ranney F. F. Prentiss Jas. A. King A. T. Perry A. F. House S H. Tolles Frank R. Scofield H. W. King ' Harley B. Gibbs Edward S. Page J. Horace jones URADNIKI: Jno M. Gundry, predsednik J. H. Jones, blag. in zaklad. H. B. Gibbs. pod pred. S. Bowler, tajnik H. W. King, podpred L. C. Kollie, pom. blag. G. F. Schultze, poni. blag. 1 mm 1 m—^——————^»r 1 —— M. G oldberg. 5812 St. Clair Ave. (v lastnihiši< Znana zlatarska trgovina. Kot posebnost ponujam zlato uro, z izvrstnim kolesovjem, garantirano za 20 let, katere ne morete kupiti nikjer drugje izpod $ 25 moja posebna cena jt Ji '"1 Zlate verižice po tri dolarje so garan- Jla-UU tirane za deset let. Se priporočam v nakup prstanov, poročnih in diugih, diamantov. Dobre nikelnaste in srebrne ure Velika izbera možkih in ženskih verižic. Bogata zaloga stenskih ur. Popravila se točno in pp ceni izvr sujejo Vsako delo jamčenb. Govorimo slovensko 8 ST HISi) i