ŠTAJERSKI TEDNIK štajerski EDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE 1 let NAROČNIKE NAGRAJUJE! Današnjo nagrado poklanjajo Terme Ptuj Termalni Park T' boste nasii na oo'[asniK straneh. vit6a Qcenter Ptuj 02/7872046 Tedensko pregledi vida Koncesijska ambulanta Ugodne cene, nove kolekcije Ena kupiš, druga brezplačno! Aktualno Politika Destrnik • Koliko Hajdina • Občina ¡SftlSE" kot Hollywood med Zelenko? njivami O Stran 2 O Stran 8 Ptuj, petek, 6. decembra 2013 letnik LXVI • št. 95 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - Štajerski Spodnje Podravje Makole • Proti bioplinarni, čistilni napravi in višji ceni vode O Stran 9 Športa Rokomet • Ormožani zlahka čez Krko O Stran 11 www.radio-ptuj.si Slovenija • Prihod prvega dobrega moža Mesec obdarovanja in praznih denarnic Praznični december je mesec, ki se ga zagotovo najbolj veselijo otroci. Te bodo, če so bili pridni, do konca letošnjega leta obiskali in obdarili kar trije dobri možje. Prvi, sv. Nikolaj oziroma Miklavž, ki goduje prav na današnji dan, je na vrata mnogih potrkal že sinoči. V naših krajih se bo v dneh do božiča zvrstilo veliko prireditev za otroke in tudi odrasle. Že sinoči je Miklavž, prvi izmed treh dobrih mož, na večer pred svojim godom, obiskal otroke in pridnim prinesel darove, poredne pa prepustil kaznim svojih spremljevalcev parkeljnov. Po tradiciji Miklavž prinaša skromna darila, orehe, jabolka, fige, mandarine in kakšne sladkarije, porednim pa prinese le šibo. Čeprav vse tri dobre može povezujemo z darili in obdarovanjem, pa zmeraj, kadar nas obiščejo, poudarjajo, naj zaradi nakupovalne mrzlice ne pozabimo na čar praznikov. Trgovci se namreč dobro zavedajo današnjih potrošnikov, zato so v tem času trgovine bogato založene, še najbolj pestro pa je v trgovinah z otroškimi igračami. Patricija Kovačec Foto: Črtomir Goznik Ali je MO Ptuj postopke vodila nezakonito?! Ptuj • Nezaupanje županov v zakonitost izvedbe postopkov gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka je bilo očitno utemeljeno. O Stran 3 100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!! Želim sodelovati v nagradni igri in za 53 € obiskati predpraznični Salzburg s sopotnikom. čur/fč/e/ra , SJIJKOturizem d.o.o. Vaši podatki: - rojstni datum:_ - telefon:_ Podpis: _ S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni igri Štajerskega tednika. Podatki na prijavnici se uporabljajo izključno za potrebe nagradne igre. Več informacij boste našli na oglasnih straneh. i Tednikov objektiv: Proračunski drobiž za svetle iskrice v očeh otrok Spodnje Podravje • Praznični december brez obiska vsaj enega, če že ne dveh ali kar vseh treh dobrih mož vsaj za najmlajše ne bi bil pravi praznični mesec. Za prireditve in darila najmlajšim nekaj»drobiža«namenijo tudi spodnjepodravske občine. O Stran 4 - 6 Bi bili radi se boljši ljubimci ? www.sextablete.si - NA VOLJO BREZ RECEPTA - NARA VNO IN ZA VSA LETA __J 4 tablete + 1 brezplačno =30,60 EUR 9 tablet + 3 brezplačno = 58,14 EUR (za 12 tablet) 13 tablet + 7 brezplačno = 82,62 EUR (za 20 tablet) 27 tablet + 13 brezplačno = 140,45 EUR (za 40 tablet Kako lahko pride do trajnega povečanja ? www.penistablete.si -ANONIMNA DOSTAVA V 24 URAH - BREZ STRANSKIH UČINKOV 031246 8161 = 32,74 EUR 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet) 9771581625012 2 Štajerski Aktualno petek • 13. decembra 2013 Ormož • Občina odkupuje podrtijo - II. dei To ni podrtija, je gospodarsko poslopje S temi besedami je nedavno novinarsko konferenco pričel ormoški župan Alojz Sok, ki se je odzval na dogajanje na zadnji seji občinskega sveta, in sicer za čas, ko je bil sam odsoten. Del zadnje seje je namreč vodil ormoški podžupan Zlatan Fafulič. Kohezija - rešitev za hitro cesto od Ormoža do Ptuja? Foto: MZ Župani petih občin mrzlično iščejo možnosti, kako vendarle zgraditi hitro cesti Ptuj-Ormož, od katere je danes ostala samo tabla ... Župan Alojz Sok je na novinarski konferenci javnosti predstavil še novo informacijo o ideji glede financiranja gradnje hitre ceste Ptuj-Ormož. Dejal je, da so vsi župani občin, ki se jih cesta dotika (Središče ob Dravi, Ormož, Gorišnica, Markovci, Ptuj in Hajdina), na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor podali predlog, da bi se gradnja te ceste uvrstila v financiranje iz naslednje finančne perspektive 2014-2020, in sicer kot kohezijski projekt, ki bi ga bilo možno pričeti takoj izvajati. Župan Sok je na to temo povedal: »Zdaj čakamo odločitev ministrstva, ali bo predlog potrdilo. Več kot očitno je, da DARS v tem trenutku nima namena, da bi se cesta gradila. Nedavno smo o tej temi imeli sestanek na ministrstvu, kjer so nas seznanili, da je vlada sprejela sklep, da se vsi postopki v zvezi z gradnjo te ceste do trenutka, dokler se ne naredi nova prometna študija, ustavijo.« »Rad bi povedal, da smo se za odkup dela gospodarskega poslopja odločili po tehtnem premisleku. Pred nakupom je bilo treba v zemljiško knjigo izvesti vpis etažne lastnine in od upnika - Deželne banke Slovenije (DBS) - pridobiti potrdilo, da bo takoj po plačilu kupnine uveden izbris hipoteke. Zgradba je kot jamstvo zastavljena za hipotekami kredit. Ne drži, da bi bila samo na to stavbo vpisana hipoteka v višini 800.000 evrov, kar se je trdilo na seji. Kmetijska zadruga Ormož kot lastnica objekta nam je v dopisu pojasnila, da je ta stavba le del premoženja, ki ga je KZ Ormož zastavila za hipotekarni kredit v višini 800.000 evrov. Lani je občina Ormož naročila cenitev objekta, ocenjena vrednost etaže je bila dobrih 51.000 evrov. Cenitev je opravila tudi KZ. Po njihovem ce-nilnem zapisniku je etaža v objektu vredna nekaj manj kot 71.000 evrov. Med tema dvema cenama smo potem iskali kompromis in na predlog nadzornega organa v KZ sprejeli ceno za odkup v višini slabih 60.000 evrov. Še enkrat želim poudariti, da ne gre za podrtijo, ampak je poslopje po moji oce- ni zelo dobro ohranjeno,« je pojasnil župan Sok. Občina pogodbo že podpisala Občina Ormož etažo v poslopju, ki jo zdaj odkupuje, že nekaj let uporablja kot skladiščni prostor. Med drugim tam shranjujejo pod, ogrevalni sistem in oder za občinski prireditveni šotor, traktorsko kosilnico, vrtne kosilnice, kosilnice na nitko ter drugo razno orodje, stojnice, oglasne table, predmete za decembrsko praznično okrasitev ... »Občina en tak prostor za skladiščenje nujno potrebuje in odločili smo se, da bo to na območju mestne grabe. Se pravi, mi odkupujemo etažo, ki je v pritličju. Spodnji del, v katerem je vinska klet, bo še naprej ostal v lasti KZ. Lahko je reči, da gre za podrtijo ... Ampak menim, da je to tudi žalitev za tiste, ki so lastniki te zgradbe. Razumem, da se KZ ne bo odzivala na takšen način in da tega ne želijo komentirati. Sam kot župan pa sem bil primoran to zadevo dodano pojasniti. Ker sicer se naši občani res lahko sprašujejo, ali občina kupuje premoženje, ki ga ne potrebuje. Nuj- Destrnik • 22. redna seja zaradi nesklepčnosti predčasno končana » Iz koga se norčujejo opozicijski svetniki?« Torkova redna seja se je končala v nekaj minutah, saj zaradi odsotnosti petih SLS-ovih svetnikov seja ni bila sklepčna. Vsi so svojo odsotnost opravičili zaradi službenih obveznosti, čeprav sta dva izmed njih upokojenca. Zaradi nujnosti sprejema nekaterih točk je v prihodnjem tednu že sklicana nova seja. Župan Vladimir Vindiš je prepričan, da opravičljivega razloga za neudeležbo ni, saj so bila vabila poslana pravočasno. »Izsiljevanje, bojkoti, obstrukcija in grožnje so že stalnica v sestavi našega ob- činskega sveta, kar pa onemogoča normalno delo. Menim, da je to zelo neodgovorno do zaupane funkcije s strani občanov. Glede na to, da razlog gotovo tiči v (ne)nakupu poslovnih prostorov, ponovno Tokratna seja je bila zaradi odsotnosti petih opozicijskih svetnikov nesklepčna, znova naj bi se sestali v torek. poudarjam, da bomo poslovne prostore kupili, vendar po tem, ko bodo organi države, ki nastalo problematiko rešujejo, podali svoja mnenja in v skladu z zakonom.« Svoja mnenja so podali tudi prisotni svetniki. Branko Horvat je dejal, da takšnega dela ne obravnava in se vprašal, iz koga se norčujejo opozicijski svetniki. Koliko vlog je »odigral« svetnik Zelenko? Simona Lacko je ob tej priložnosti javnosti želela pojasniti nekatera dejstva, ki pojasnjujejo ravnanje nekaterih opozicijskih svetnikov. »Želim predstaviti vlogo Branka Zelenka, ki vztrajno zagovarja nakup Za najemnino 351 kvadratnih metrov skladišča v poslopju KZ Ormož je občina Ormož lani plačala 3.900 evrov najemnine. Za letos je predvidena najemnina v višini 4.944 evrov. Najemnino občina Zadrugi nakaže v enkratnem znesku. Če bi letošnji znesek najemnine razdelili na 12 mesecev, pridemo do zneska najemnine 412 evrov mesečno. poslovnih prostorov. Branko Zelenko je podpisan kot projektant idejnih zasnov za stoj-ne inštalacije, kot predsednik komisije za pogajanje nakupa poslovnih prostorov, je podpisnik aneksa številka 1 k predpogodbi, kjer se poroštvo in hipoteka prenese pri plačilu z Občine Destrnik na družbo Lipa. Družba Menerga, kjer je Zelenko zaposlen, je dobavila opremo za poslovni objekt. Zelenko je bil poleg tega še nadzornik strojnih inštalacij. Menim, da gre za nasprotje interesov. Naša dolžnost in dolžnost Branka Zelenka je, da se izogibamo nasprotju interesov, in če le posumimo, da je možno, je od funkcionarja nujno, da se iz tovrstnega izloči.« Patricija Kovačec no smo potrebovali prostor, v katerem lahko shranjujemo občinsko premoženje. Pogodba o odkupu sicer še ni sklenjena, jo je pa občina že podpisala in je v podpisu tudi pri dosedanjem lastniku. Občina ima tudi pisno izjavo DBS, da kakor hitro Uvodnik bo kupnina nakazana na njihov račun, bo takoj za tem hipoteka iz dela, ki ga bo kupila občina, umaknjena. Zato ni nobene bojazni, da bi bila občina kakorkoli oškodovana,« je poudaril prvi mož občine Ormož. Mojca Zemljarič Novinarji - sovražniki številka ena?! O deklarativni svobodi medijev, torej novinarjev, niti ne kaže posebej izgubljati besed. Čeprav - kot rečeno - deklarativno velja, da naj bi novinarji imeli dostop do vseh informacij javnega značaja, je praksa hudo drugačna od teorije. Pa ne gre zgolj za takšne in drugačne pritiske, kijih pišoči novinarji našega medija posredno in neposredno doživljajo zadnje čase precej intenzivno, ker si pač drznejo pisati tudi o zadevah, ki so očitno nekaterim trn v peti. Gre za bolj prikrit način izsiljevanja ali posiljevanja - kakor komu bližje - in ob katerem človek ne ve, ali naj se smeje ali zjoče. Namesto odgovora na korektno zastavljeno novinarsko vprašanje se tako recimo zgodi, da odgovorno osebo, ki ima vse kompetence in bi v skladu z veljavno zakonodajo morala odgovoriti, namesto odgovora bolj zanima, zakaj bi pravzaprav morala na določeno vprašanje odgovoriti in koga to zanima... Še bolj neverjeten (težko se je čisto odločiti, ali gre za smešen ali zgolj za absurden odgovor) je primer, ko novinarska vprašanja pač tistemu, ki bi moral odgovoriti, niso všeč, in namesto odgovora pravi, da na zastavljena vprašanja ne more povedati nič konkretnega, je pa pripravljen odgovoriti na »ustrezna« vprašanja! Halo?! Torej naj bi tisti, ki so odgovorni za podajanje (resničnih) informacij, radi sami sebi zastavljali vprašanja, kot so všeč njim, oziroma takšna vprašanja zahtevajo od novinarjev?! Pri tem pa znajo še hudo udrihati po le-teh, ki so očitno (postali) sovražniki številka ena in se sploh ne znajo »iti novinarstva«, ker pač ne sprašujejo tega, na kar bi tisti na najvišjih položajih z veseljem odgovarjali. Zgolj v zelo kratek poduk: obstaja ogromna razlika med piarovstvom in novinarstvom! Ni malo takšnih iger mačke z mišjo (za katere bralci ne vedo), ki se končajo z objavo prispevka, na katerega potem leti strahotna kritika tistega ali tistih, ki se čutijo prizadeti ali zadeti, čeprav so objavljena zgolj preverjena dejstva in podatki. Novinarji našega časopisa niso ne sodniki, ne tožniki in ne advokati nikomur, pa če bi si to marsikdo še tako zelo želel. Imajo pa vso pravico, predvsem pa dolžnost, da javnost obveščajo o vsem: o lepih in o tistih »manj lepih« zadevah. Simona Meznarič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: PK petek • 13. decembra 2013 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • Sestanek županov glede sofinanciranja izgradnje OŠ Ljudevita Pivka Ali je MO Ptuj postopke vodila nezakonito?! Pred dobrim mesecem, natančneje 13. novembra, so se v zvezi s problematiko gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka na pobudo juršinskega župana Alojza Kaučiča, v Jur-šincih, skriti pred očmi javnosti, sestali župani in ostali predstavniki občin Spodnjega Podravja. Sestanka se je na povabilo organizatorja udeležil tudi dr. Boštjan Brezovnik, direktor inštituta za lokalno samoupravo. Ta je županom podal podrobnejšo obrazložitev v zvezi s projektom sofinanciranja izgradnje in na podlagi znanih dejstev izpostavil številne nepravilnosti, ki so se zgodile pri navedeni investiciji. Štefan Čelan, župan MO Ptuj: »Pravniki pišejo mnenja, kot jim plačniki naročijo.« Za komentar na omenjeno problematiko, obravnavano na sestanku, smo prosili tudi župana mestne občine Ptuj Štefana Čelana. Vprašali smo ga, na kak način namerava MO Ptuj pristopiti k reševanju odprtih vprašanj in ali lahko ugotovljene nepravilnosti vplivajo na postopek izgradnje. V kratkem odgovoru je zapisal le, da pravniki pišejo mnenja, kot jim plačniki naročijo. »Če bi mi inženirji delali tako, bi nam naše fakultete odvzele diplome.« Foto: Črtomir Goznik Gradnja šole OS Ljudevita Pivka je v polnem teku, kdo jo bo plačal, pa za zdaj ni jasno. Kot je razvidno iz zapisnika, je Alojz Kaučič uvodoma izpostavil tri točke za razpravo v zvezi s problematiko gradnje OŠ Ljudevita Pivka, in sicer ugotovitev in potrditev skupnega interesa za izvedbo projekta, ugotovitev zakonitosti izvedbe postopka javnega naročila, izbire projektanta, izvajalca del in ocenjena vrednost projekta ter vprašanja v zvezi z »nadstandardom projekta«. Namen sestanka je bil po njegovih besedah razjasnitev dilem oziroma neznank ter rešitev nastale situacije v zakonitih okvirih, ki je po besedah Kaučiča nujna. Ta zavzema stališče, da se investicija sofinancira iz sredstev od prodaje nepremičnine Bi-ograda na Moru, vendar pod pogojem, da je celotni postopek izpeljan korektno in v zakonskih okvirih. Gorazd Ladi-nek, direktor uprave Občine Majšperk je ob tem pojasnil, da Občine naj ne računajo na ta sredstva od prodaje, saj se po njegovih besedah nepremičnine ne bo moglo še dolgo prodati zaradi problema statusa Občine Ptuj. Župani enotno za izgradnjo, a dvomijo v zakonitost poslov Župani so enotno zavzeli stališče, da je izgradnja šole nujna, sofinanciranje pa potrebno, a so ob tem izrazili dvom v transparentnost in zakonitost izvedbe celotnega postopka MO Ptuj. Poudarjajo, da investicija ni transpa-rentno prikazana in da so deleži sofinanciranja previsoki. Župani poudarjajo, da ne gre za nasprotovanje MO Ptuj pri izvedbi investicije, vendar so mnenja, da se celotni postopek izvede v skladu z zakonom. Projekt spremljale številne nepravilnosti?! Boštjan Brezovnik z Inštituta za lokalno samoupravo je podal podrobnejšo obrazložitev v zvezi s projektom sofinanciranja OŠ Ljude-vita Pivka in na podlagi znanih dejstev, posredovane dokumentacije o investiciji, izpostavil številne nepravilnosti, ki so se zgodile pri navedeni investiciji. V samem sprejetem Odloku o ustanovitvi javnega zavoda OŠ Ljudevita Pivka namreč niso bili določeni ustanovitveni deleži posameznih občin, novelacije dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) ni sprejela nobena Občina, prav tako ne investicijskega programa (IP), izhajajoč iz zgoraj navedenega je tako izvedba celotnega postopka javnega naročanja vprašljiva. Izpostavil je še naslednja dejstva: občine morajo biti ustanoviteljice javnega zavo- da (občini Sv. Andraž v Slov. Goricah in Trnovska vas nista ustanoviteljici javnega zavoda, občini Dornava in Gorišni-ca sta izstopili), javni zavod je tisti, ki je pristojen izvajati naloge v zvezi z vzdrževanjem in vodenjem investicij, dejavnost in celotni postopek javnega naročanja za izbiro izvajalca gradnje OŠ bi morala potekati na ravni javnega zavoda ter Občine soustanoviteljice bi morale prenesti sredstva v upravljanje Javnemu zavodu. Postopek bo treba uskladiti z zakonodajo Brezovnik je dodal, da bodo morale občine ustanoviteljice celoten postopek uskladiti v skladu z zakonodajo v vseh fazah sofinanciranja projekta izgradnje šole. Doslej se je namreč marsikaj »peljalo« mimo zakonodaje: odlok o ustanovitvi bi moral vsebovati določene ustanovitvene deleže posameznih občin, ustanovljen bi moral biti ustanovitveni organ, ki bi sodeloval in preverjal zakonitost postopka celotne investicije, vse občine ustanoviteljice bodo morale sprejeti DIIP za sofinanciranje investicije, vse občine bodo morale sprejeti investicijski program za sofinanciranje investicije v skladu z Zakonom o javnih financah, sredstva za investicijo bodo morala biti zagotovljena s sprejetim proračunom občin, investicija mora biti zajeta v načrtu razvojnih programov občin (NRP) in finančna sredstva zagotovljena (če občine nimajo zagotovljenih sredstev v NRP, ni osnove, da se sredstva iztožijo), vse občine ustanoviteljice bi morale biti udeležene pri celotnem postopku javnega naročila, ki bi potekal na ravni javnega zavoda. Brezovnik je še dodal, da če bi bili izpolnjeni vsi navedeni zakonski pogoji oziroma bi bil postopek izpeljan transparen-tno in v zakonskih okvirih, bi Občine ustanoviteljice na zakonit način sofinancirale svoje deleže in postale solastnice navedenega objekta. Ker so bili postopki MO Ptuj izvedeni mimo občin, bi bilo kakršnokoli sofinanciranje od občin ustanoviteljic nezakonito, MO Ptuj pa v skladu z navedenim nima zakonske osnove, da terja občine soustanoviteljice za sofinanciranje investicije. Dosedanje zaračunavanje najemnine nezakonito Svoja stališča so predstavili tudi posamezni župani oziroma predstavniki občin. Alojz Benko, župan občine Trnovska vas, zavzema stališče, da je investicija v novogradnjo precenjena, MO Ptuj pa že tako v skladu z letno pogodbo Občinam zaračunava najemnino za koriščenje. Po zapisniku sodeč je Brezovnik v zvezi s tem razložil, da je zaračunavanje najemnine nezakonito in bi se v skladu z zakonom morala najemnina izbrisati iz letne pogodbe. Po njegovih besedah je javni zavod tisti, ki bi si moral zaračunavati najemnino. Janez Jurgec, župan Občine Cirkulane, je poudaril, da je sofinanciranje izgradnje šole potrebno, saj gre za otroke s posebnimi potrebami iz vseh naših občin, a je pri tem izpostavil dvom v transparen-tnost in zakonitost izvedbe celotnega postopka s strani MO Ptuj, od nesodelovanja vseh občin v postopku, izbiranja projektanta pri celotnem postopku javnega naročanja in izbiri izvajalca. Poudaril je še, da investicija ni transparen-tno prikazana, je previsoka, s tem pa tudi delež sofinanciranja od občin ustanoviteljic. Predlagal je, da se postopki izvedejo v skladu z zakonom, sicer Občina Cirkulane ne bo sofinancirala projekta. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi Alojz Kaučič, ki je prav tako poudaril, da ne gre za nasprotovanje MO Ptuj pri izvedbi investicije, vendar je mnenja, da se celotni postopek izvede v skladu z zakonom in da se javnost seznani z nastalo situacijo. Ob koncu so soglasno sklenili, da dr. Brezovnik pripravi dopis in vso potrebno dokumentacijo v zakonskih okvirih glede projekta, s katero se bodo vsi udeleženci projekta na naslednjem sestanku, ki bo predvidoma v Občini Dornava, seznanili ter jo podpisali, nato pa naj bi poslali uradni dopis na Mestno občino in ostalim pristojnim, kot so ministrstva in varuhinja človekovih pravic. PK Ko smo za dodatna pojasnila povprašali še dr. Boštjana Brezovnika, smo sicer prejeli odgovor, vendar pa Brezovnik objave ni dovolil. Občine so bile »talci« MO Ptuj O novelaciji investicijskega programa za gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka so na 18. redni seji v tem tednu razpravljali člani sveta občine Gorišnica. Župan Jože Kokot je poudaril, da občina gradnji ne nasprotuje, vendar se strinjajo samo z upravičenimi stroški. Direktor občinske uprave Matevž Cestnik, ki se je v imenu občine Gorišnica udeležil nedavnega sestanka v Juršincih, je na to temo povedal: »Na tem sestanku je bilo na neki način izraženo, da smo zunanje občine talci MO Ptuj. Bilo nam je povedano, da četudi bi želeli sofinancirati naložbo, bi bili v prekršku, če bi to naredili na način, kot se predlaga. Na sestanku je gospod Brezovnik povedal, da bi moral ustanoviteljski akt določiti deleže posameznih občin. Glede na te deleže bi se na občinskih svetih sprejemali investicijski programi, potem bi se izvedel postopek javnega naročanja. V tem primeru pa se je vse zaobšlo. Kljub temu, da občine za gradnjo šole nismo potrdile DIIP-a, so se postopki izvedli. Zunanje občine prav tako menimo, da so zneski investicije predstavljeni netransparentno in so predimenzionirani.« Svetnik Davorin Kelenc se je spraševal, kako je mogoče, da bi bila lastnica objekta nove šole samo MO Ptuj, ki bi po predvideni finančni konstrukciji vložila samo 22 % sredstev, potrebnih za gradnjo: »Vse ostalo bodo plačale zunanje občine in ministrstvo, ki ne bodo lastniki ničesar. To je absurd!« je bil ogorčen Kelenc. Svetnik Jože Petek pa je dodal, da ne razume enormne podražitve projekta. Iz prvotne ocene izgradnje, ki je bila 1,7 milijona evrov, je znesek narasel na 4,2 milijona evrov. Novelacije investicijskega programa svetniki občine Gorišnica niso potrdili. MZ 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 6. decembra 2013 Spodnje Podravje • December, čas obdarovanja Proračunski drobiž za svetle iskrice v očeh otrok Praznični december brez obiska vsaj enega, če že ne dveh ali kar vseh treh dobrih mož vsaj za najmlajše ne bi bil pravi praznični mesec. Čeprav zlasti otrok naj ne bi nikakor navajali na potrošništvo, pa si je obisk dedka Mraza ali Božička kar težko predstavljati brez kakšnega vsaj čisto drobnega darilca. Da gre res za drobnjarije, dokazujejo tudi podatki o denarju, ki ga občine porabijo za obdarovanje najmlajših občanov - vsega skupaj namreč vse občine Spodnjega Podravja za obdarovanja porabijo 91.461 evrov. Hajdina - 2.957 evrov V občini Hajdina so v letu 2012 za obdarovanje otrok namenili 2956,62 evra. Strošek darila na otroka, ki ga je izbrala občinska uprava, tako bo tudi letos, je znašal 13,50 evra. Na centralnem obdarovanju, ki so ga organizirali na ploščadi pred PSC Hajdina, so obdarili 219 otrok v starosti od enega do šest let iz vseh sedmih občinskih naselij. Vsi otroci so prejeli enaka darila, ne glede na socialni status. Ob tej priložnosti so prižgali tudi lučke na prazničnem drevesu. Drugih posebnih stroškov pri prazničnem obdarovanju otrok niso imeli, plačali so le Božička, ki je razdelil darila. Tradicijo obdarovanja otrok bodo ohranili, saj kot pravijo, otrokom ne želijo vzeti veselega decembra in vseh pričakovanj, povezanih s prazniki. Letošnjo obdaritev bodo izvedli 18. decembra, ko vabijo tudi na tradicionalni božični koncert v farni cerkvi, na katerem bodo nastopili vipavski tamburaši in Tanja Žagar. Kidričevo - 7.000 evrov V občini Kidričevo bodo tudi letos otrokom podarili predvsem užitke na ledu. V Parku mladosti sredi naselja Kidričevo bodo tako kot lani postavili drsališče, ki bo za vse drsanja željne brezplačno. Otroci in vsi ljubitelji drsanja bodo lahko na drsališču uživali od 7. decembra letos do 5. januarja prihodnje leto. Poleg drsanja bodo otrokom podarili še kulturne prireditve. Tako bo ob odprtju drsališča še hokejska tekma med šolama v Kidričevem in Cirkovcah. Nato pa gle-dališko-glasbena predstava ter obisk Miklavža. Otroci bodo lahko uživali v ustvarjalnih delavnicah in izdelovali okraske za novoletno drevesce, ki ga bodo tudi okrasili, sledil bo nastop zborčkov obeh šol in vrtcev, nato pa bodo v parku zasvetile praznične lučke. Nastopilo bo še več animatorjev in pevcev, seveda bo tam tudi Božiček itd. Za vse prireditve v veselem decembru 2013 bo občina namenila 7.000 evrov, pri izvedbi prireditev pa sodelujejo še številni sponzorji in donatorji. Tudi v letu 2014 načrtujejo izvedbo prireditev za otroke v takem konceptu. Markovci - 4.500 evrov V občini Markovci bo Božiček letos podelil otrokom darila v skupni vrednosti okoli 4.500 evrov. Povprečen strošek darila za enega otroka je 22 evrov, obdarili pa bodo približno 200 otrok. Za obdarovanje otrok nimajo posebnih meril - le starostne, saj bodo Božičkova darila prejeli le otroci, stari od 1 do 5 let. Za darila bodo kupili didaktične igrače, knjige in sladkarije, animatorja oziroma Božička pa ne plačajo. Vzgojiteljice iz vrtca pripravijo program, in sicer igrico in Božička, občina pa jim za uslugo plača le malico. Tradicijo obdarovanja otrok nameravajo ohraniti tudi naslednje leto. Trnovska vas -2.222 evrov Iz proračuna občine Trnovska vas bodo za obdarovanje otrok v decembru namenili 2.022,50 evra. Povprečen strošek darila za enega otroka je 13,50 evra, obdarovali pa bodo 135 malčkov, starih med 1 in 7 let, in sicer ne glede na socialni položaj družine. Paketi, ki jih kupijo iz občinskega denarja, se vsako leto razlikujejo. Lani je ta vseboval: set za risanje, hranilnik, knjigo Mala kraljična in sladkarije. Vsako leto vzgojiteljice iz vrt- Foto: Črtomir Goznik ca Trnovska vas pripravijo še predstavo in v sklopu te otroke obišče Božiček. Občina nameni še dodatnih 200 evrov za nakup igrač v vrtcu, ki jih nastavijo pod novoletno jelko. Kot pravijo, nameravajo tradicijo obdarovanja otrok kljub krizi ohraniti tudi v prihodnje. Juršinci - 1.300 evrov Juršinsko občino bo obdarovanje otrok od 2 do 7 let za Miklavža stalo 1.300 evrov, otroke v vrtcu pa bo z darilom manjše vrednosti obdaroval še Božiček. Povprečen strošek darila za enega otroka je 7 evrov. Miklavž bo obdaroval 160 otrok in še 27 otrok, ki sodelujejo pri izvedbi prireditve Miklavževanja (angelčki, par-klji, snežinke ...), medtem ko bo Božiček darilca pripravil za nekaj več kot 100 malčkov. Vabilo na Miklavževanje v občini Juršinci prejmejo vsi otroci v starosti od dopolnjenih 2 let do 7 let. Tudi njihova darilca se vsako leto razlikujejo, gre pa za sladkarije, knjižice, igrače . Drugih stroškov s prireditvami nimajo, saj program izvajajo otroci OŠ Juršinci, drugi pripravljavci programa pa sodelujejo kot prostovoljci. Nekaj manjših stroškov sicer nastane z izdelavo in pošiljanjem vabil, ogrevanjem in čiščenjem večnamenske dvorane pri OŠ, kjer prireditve potekajo. Tudi v prihodnjih letih jur-šinska občina načrtuje nadaljevati tradicijo decembrskega razveseljevanja otrok. Ormož - 9.145 evrov V proračunu občine Ormož je za prireditve in obdarovanje otrok v decembru skupno zagotovljenih 9.145 evrov. Za sofinanciranje prazničnega obdarovanja 725 otrok, starih od enega do sedem let, bodo namenili 7.417 evrov. Darila prejmejo vsi otroci, ki izpolnjujejo starostni kriterij. Za sofinanciranje šest lutkovnih predstav (v vsaki KS po eno) bo občina namenila 1.716 evrov. Povprečna vrednost darila je 10,23 evra. Vsebina paketa so didaktične igrače in bomboni. Decembrsko obdarovanje v občini Ormož poteka že vrsto let in tudi v prihodnje bodo poskušali ohraniti to tradicijo. Sveti Tomaž -1.200 evrov V občini Sveti Tomaž za obdarovanje otrok v prazničnem občina Skupna višina sredstev za obdarovanja v decembru v evrih Približna vrednost posameznega darila v evrih Ptuj 39.773,00 13,29 Hajdina 2.957,00 13,50 Kidričevo 7.000,00 - Markovci 4.500,00 22,00 Trnovska vas 2.222,00 13,50 Juršinci 1.300,00 7,00 Ormož 9.145,00 10,23 Sveti Tomaž 1.200,00 8,00 Središče ob Dravi 1.326,00 11,26 Dornava 2.500,00 13,00 Gorišnica 1.453,00 8,17 Destrnik 2.300,00 11,00 Sv. Andraž v Slov. goricah 1.305,00 13,00 Majšperk 3.200,00 9,50 Zavrč 1.200,00 7,00 Žetale 1.000,00 14,28 Podlehnik 1.500,00 12,00 Cirkulane 1.200,00 6,00 Videm 6.300,00 11,00 Vir: občine Spodnjega Podravja Foto: Črtomir Goznik petek • 6. decembra 2013 Tednikov objektiv Štajerski 5 Obdavčitev daril otrokom zaposlenih Skladno z določbo četrtega odstavka 39. člena zakona o dohodnini se vrednost darila, ki ga delodajalec podari otroku zaposlenega, ne všteva v davčno osnovo zaposlenega ob naslednjih treh pogojih: - vrednost darila ne presega 42 €, - otrok ni starejši od 15 let in - je darilo dano v mesecu decembru. Glede vprašanj, ali so ta darila davčno priznan strošek, tretji odstavek 35. člena ZDDPO-2 določa, da se kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo štejejo tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu o dohodnini. V skladu s to določbo je DURS podal naslednje pojasnilo. Če zakon o dohodnini določa, da gre za boniteto, ki pa ni obdavčena (davčna stopnja je enaka 0), ker je zadoščeno pogoju, da so dohodki enkrat obdavčeni (čeprav po stopnji 0 %), se odgovor davčnim zavezancem glasi, da so stroški za darila delodajalca v vrednosti do 42 evrov, podarjeni otrokom delojemalcev do starosti 15 let v mesecu decembru, ki se skladno z določbo četrtega odstavka 39. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo delojemalca, v celoti davčno priznan odhodek. Obdarovanje lahko izvedete v denarju, bonih ali materialni obliki (igrače, knjige ...). Tudi podjetja ohranjajo tradicijo obdarovanja otrok zaposlenih Tudi v največjih podjetjih v našem okolju se kljub krizi obdarovanju otrok svojih zaposlenih še niso odrekli; v nekaterih so višino zneska, ki ga porabijo za darilo, iskreno povedali, v drugih pa zamolčali. Talum Kidričevo - po 15 evrov za darilo V Talumu bodo tretje leto zapored organizirali obdarovanje predšolskih otrok zaposlenih sodelavcev. Letošnja prireditev - Božičkovanje, bo 23. decembra ob 17. uri v dvorani restavracije Pan. V sklopu prireditve bo lutkovna predstava in animacija Božička, ki bo obdaril 170 otrok, in sicer z darilom, ki vsebuje edukativno igračo, knjigo in sladkarije. Povprečna vrednost darila bo 15 evrov. Na sami prireditvi bodo otroke pogostili s suhim sadjem in toplim čajem. Ker se v Talumu zavedajo odgovornosti do zaposlenih in otrok, se bodo potrudili, da s tradicijo nadaljujejo tudi v prihodnje. Družbeni odgovornosti dajejo velik pomen tudi v Talumu, zato so letos ponovno podprli prireditev Veseli december v občini Kidričevo in s tem omogočili brezplačne obiske različnih prireditev tako za otroke kot za občane občine Kidričevo. V okviru dobrodelne akcije, ki jih v mesecu decembru organizirajo Javne službe Ptuj, so donatorska sredstva namenili tudi za otroški oddelek Splošne bolnišnice Ptuj. Višina vseh sredstev, ki jih bodo namenili za omenjene prireditve pa je 5.800 evrov. Boxmark Leather Kidričevo - ne želijo povedati cene Podjetje Boxmark Leather svojo prihodnost gradi na zdravi rasti in trajnostnem razvoju. Kot družbeno odgovorno podjetje se zavedajo, da je prihodnost te družbe odvisna od današnjih otrok. Prav ti so najranljivejši člen naše družbe, saj njihova usoda največkrat ni v njihovih rokah. Zavedajo se, da je božič praznik otrok in so njihova pričakovanja prav v tem času najvišja, vendar so se zavestno odločili, da po svojih zmožnostih otrokom pomagajo in jih osrečijo prek različnih akcij skozi vse leto, seveda tudi za božič. Obdarujejo materialno in nematerialno, vendar se ne želijo izpostavljati zaradi višine zneska. Zanje je pomembno predvsem, da dosežejo namen, ki je osrečiti otroke, jim polepšati počitnice, jim zagotoviti varno pot v šolo ali pa mogoče vzbuditi ustvarjalnost na raznih dobrodelnih delavnicah. Za otroke je to neprecenljiva izkušnja, za nas pa zaveza kot družbeno odgovornemu podjetju. Težko je oceniti, koliko otrok obdarujejo, saj njihove tovrstne aktivnosti potekajo skozi vse leto, poleg tega pa donirajo tudi raznim humanitarnim društvom, katerih primarna naloga je osredotočena na otroke in zajema večje število otrok. Sicer za obdarovanje nimajo posebnih meril, saj so mnenja, da si vsi otroci zaslužijo enakopravno ravnanje, pa tudi starostnih omejitev ne poznajo. Elektro Maribor - po 19 evrov za darilo V družbi Elektro Maribor vsako leto decembra obdarujejo otroke svojih zaposlenih. Letos so v primerjavi z lanskim letom za darila in predstave namenili okrog deset odstotkov manj denarja. Povprečen strošek darila za enega otroka je 19 evrov, obdarujejo okrog 210 otrok do vključno sedmega leta starosti. V sklopu obdarovanja za otroke pripravijo tudi predstavo. Obdarovanje otrok zaposlenih želijo v družbi Elektro ohraniti tudi v bodoče, možno pa je, da bodo vrednost daril nekoliko znižali. Kot je pojasnila Karin Zagomilšek iz službe za odnose z javnostmi, bo Elektro Maribor decembra finančna sredstva doniral tudi trem humanitarnim organizacijam -Zvezi prijateljev Mladine Maribor, Nadškofijski Karitas in Rdečemu križu. Dravske elektrarne Maribor - odločitve o obdarovanju še niso sprejeli V podjetju Dravske elektrarne Maribor so do letošnjega leta obdarovali otroke svojih zaposlenih, in sicer do starosti sedem let, kot imajo predvideno v okviru certifikata družini prijazno podjetje. Za letos dokončne odločitve o obdarovanju še niso sprejeli. »Če bomo praznično obdaritev izvedli, bodo darila, podobno kot minula leta, praktična in, kot do sedaj, ne bodo presegala zakonsko določenih zneskov. Sicer pa družba DEM čez celo leto donira sredstva v številne humanitarne namene. Letošnja osrednja decembrska donacija bo namenjena Rdečemu križu Slovenije, območnemu združenju Maribor - namesto novoletnega sprejema in poslovnih daril,« je za Štajerski tednik pojasnil direktor DEM Viljem Pozeb. Perutnina Ptuj - ne želijo povedati cene Perutnina Ptuj, kot eden izmed največjih delodajalcev na ptujskem območju, prav tako pripravi decembrsko obdaritev otrok svojih zaposlenih. »V Perutnini Ptuj skupaj s sindikatom tradicionalno vsako leto obdarujemo otroke zaposlenih. Darila so prilagojena različnim starostnim skupinam, podarimo pa jih na posebni praznični prireditvi z obiskom Božička. Darila prejmejo predšolski otroci, teh je okrog 300,« je dejal predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser. O sredstvih, ki jih ptujski perutninarji donirajo v humanitarne namene, pa Glaser dodaja: »Donacije socialno najbolj potrebnim ciljnim skupinam v Perutnini Ptuj niso zgolj predpraznična kategorija, ampak z njimi pomagamo najbolj ogroženim skozi celo leto; še posebej ob elementarnih nesrečah, kot so požari, poplave, plazovi in ob nenadnih nepričakovanih življenjskih spremembah. Tovrstne donacije so stalnica našega delovanja v vseh okoljih, kjer poslujemo in iz katerih tudi prihaja največje števil° naših sodelavcev.« Mojcg Zemljaric m Martin 0zmec Foto: Črtomir Goznik decembru namenijo okrog 1.200 evrov. Povprečen strošek darila za enega otroka je osem evrov, obdarujejo okoli 150 otrok iz območja celotne občine, starih od enega do vključno šest let oziroma do prvega razreda osnovne šole. Darilo za otroke vključuje knjigo ali igračo, sladkarije, sadje ... Animatorji v vlogi Božička ali dedka Mraza (ter njihovi spremljevalci) so prostovoljci, ki to delo opravijo brezplačno. Kljub krizi bo občina Sveti Tomaž tradicijo decembrskega obdarovanja otrok ohranjala tudi prihodnja leta. Središče ob Dravi - 1.300 evrov Občina Središče ob Dravi ima za praznično decembrsko obdarovanje v proračunu prav posebno postavko z nazivom dedek Mraz. Na tej postavki se vsako leto zagotovi okrog 1.300 evrov. Lani so obdarili 112 otrok, strošek enega darila je znašal 11,26 evra. Praznična darila prejmejo vsi otroci v občini, stari od enega do vključno šest let (prvi razred OŠ). Darila so praktične narave, običajno so to igrače, za otroke je organizirana gledališka predstava. Tradicijo decembrskega obdarovanja otrok bodo v Središču ohranili tudi v prihodnje. Gorišnica - 1.453 evrov V občini Gorišnica za obdarovanje otrok v decembru iz občinskega proračuna namenijo 1.453 evrov. Povprečen stro- šek darila na otroka znaša 8,17 evra, obdarujejo pa 178 otrok. Lani so otroci v darilih prejeli odejico in sladkarije. Praznični program ob obisku Božička brezplačno pripravijo anima-torji prostovoljci. Tradicijo obdarovanja otrok nameravajo v gorišniški občini ohraniti tudi v bodoče. Dornava - 2.500 evrov Občina Dornava za decembrsko obdarovanje otrok nameni dobrih 2.500 evrov, povprečen strošek darila je 13 evrov. Obdarijo 194 otrok od prvega do šestega leta starosti. 173 otrok je iz občine Dornava, 18 pa iz sosednjih občin (tisti, ki obiskujejo dornavski vrtec, zato obdarujejo tudi te). Tudi v občini Dornava se odločajo za nakup daril s praktičnimi igračami. Darila so univerzalna, vedno izbirajo tako, da je zajet didaktični vidik. Letos so dali poudarek lesenim igračam. Darila so za vse otroke enaka. Za animacijo v sklopu obdarovanja poskrbi Občina Dornava v sodelovanju z Osnovno šolo in Vrtcem Dornava. Na naše vprašanje, ali nameravajo v občini Dornava tradicijo obdarovanja otrok obdržati tudi v prihodnje, je dornavski župan Rajko Janžekovič odgovoril z odločnim da in dodal: »Če bo potrebno, bomo zmanjšali sredstva kje drugje. Tu gre za obdarovanje vseh otrok pod enakimi pogoji, brez izjeme. Božička otrokom ne smemo vzeti. Smo pa se letos odločili in združili »občinskega in vrte-škega Božička«, saj je Božiček samo en. In lepo je tudi, če kaj malega le-ta nastavi pod domače božično drevo. Je pa za otroka mogoče res nerazumljivo, če doživi preveč obdarovanj in Božičkov (sindikalni, Sparov, Tušev, Mercatorjev ...). Potrudimo se, da bo otrokom Božiček ostal v najlepšem spominu, vedoč, da otroci pozabijo na darila, ostane pa jim v spominu tisto, kako so to doživeli. Zato jih osrečimo s pozornostjo in ljubeznijo, ki jim ju namenjamo.« Destrnik - 2.300 evrov Občina Destrnik bo za decembrska darila „dobrih mož" iz svojega proračuna za obdarovanje otrok namenila 2.300 evrov. Otroke bo obiskal Božiček, ki bo vsakemu prinesel darilo v vrednosti od 10 do12 evrov. Obdarovali bodo okrog 170 do 180 otrok, vse med 1. in 7. letom starosti, ki stanujejo v občini Destrnik. Sredstva, ki so jih v proračunu rezervirali za obdarovanje, so namenjena nakupu sladkarij, pravljične knjige in igrač, darila pa se vsako leto razlikujejo in so odvisna od tega, kar je na trgu tisti trenutek ceneje oziroma je možno najugodneje kupiti. V skupno vrednost obdarovanja so všteti tudi stroški prireditve, ki so majhni, saj jo pripravijo vzgojiteljice iz vrtca, ki poskrbijo tudi za prihod Božička. Tudi v tej občini so prepričani, da je december mesec, ko mora tudi občina razveseliti svoje malčke, zato tudi v priho- Foto: Črtomir Goznik 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 6. decembra 2013 Foto: Črtomir Goznik dnje načrtujejo obdarovanja otrok. Sv. Andraž v Slov. goricah - 1.305 evrov Otroke v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah bo obdaroval Božiček, v ta namen pa bo v decembru iz občinskega proračuna šlo 1.305 evrov. Povprečna vrednost darila za enega otroka je 13 evrov, obdarovali pa jih bodo okrog 80. Tudi pri njih darila prejmejo vsi otroci v občini, ne glede na socialni položaj, od dopolnjenega 1. do 7. leta. Kot pravijo na občini, otrokom vsako leto kupijo nekaj sladkega, nekaj koristnega in nekaj zabavnega. Dodatni stroški pri izvedbi prireditve in prihodu Božička ne nastajajo, bodo pa to tradicijo nadaljevali tudi v prihodnje. Majšperk - 3.200 evrov V Majšperku za obdarovanje otrok v decembru iz proračuna namenijo približno 1.700 evrov za miklavževanje ter okoli 1.500 evrov za igrače v vrtcu. Povprečen strošek darila, ki ga ob miklavževanju prejme 170 otrok, starih med 2 in 5 let, znaša med 9 in 10 evrov. V stroške so zajete le igrače, sladkarije plačajo sponzorji. Animatorja ne plačajo, ker prireditev organizira KUD Majšperk, igro pa vsako leto pripravijo vzgojiteljice iz Vrtca Majšperk, občina pa donira najem prostora kulturne dvorane v kulturno-poslovnem centru. Žetale - 1.000 evrov V Žetalah za obdarovanje otrok v decembru namenijo približno 1.000 evrov, obdarujejo 70 otrok, starih od 1 do 6 let, povprečen strošek darila na otroka znaša 14,28 evra. Običajno so v darilu sladkarije, kakšna knjiga, barvice in igrača. Denar je namenjen izključno obdarovanju, animatorja ne plačajo. Podlehnik - 1.500 evrov V Podlehniku obdarujejo približno 100 otrok, starih od 1 do 6 let. Za darila iz proračuna namenijo 1.500 evrov, pri čemer povprečni strošek za darilo znaša 12 evrov. Z denarjem, namenjenim za obdaritev, kupijo priložnostna darila, igrače, ki so primerne za določeno starost, ter krijejo stroške animatorja. Cirkulane - 1.200 evrov V Cirkulanah otroke obdarita tako Miklavž kot tudi dedek Mraz, iz proračuna za obdarovanje namenijo po 600 evrov za darila enega moža. Povprečen strošek darila za otroka znaša približno 6 evrov, skupaj obdarujejo 200 otrok, starih od 2 do 5 let. Z omenjenimi sred- stvi nabavijo sladkarije, igrače in knjige, plačajo pa tudi animacijski program. Občina Videm -6.300 evrov Občina Videm nameni iz proračuna za obdarovanje otrok v decembru približno 6.300 evrov. Na prireditvi sodelujeta oba dobra moža, Božiček in dedek Mraz skupaj, obdarujeta pa okrog 450 otrok, starih od 1 do 7 let. Sredstva namenijo za darila za otroke v vrednosti približno 11 evrov (sladkarijo, knjižice, igračo ali drugo uporabno stvar), sladkarije, ki jih Božiček in dedek Mraz ponudita otrokom na prireditvi, za nastopajoče oziroma animatorja, dedka Mraza in Božička, pa namenijo le malo pozornost. Občina Videm dodatno nameni sredstva za oddelke vrtca v višini 160 evrov na oddelek, ki jih vrtec porabi za nabavo didaktičnih igrač, ki jih dobra moža otrokom prine-seta ob obisku posameznega oddelka vrtca, teh je skupno 10. Dodatni strošek pa je tudi pošiljanje vabil, ki jih po pošti pošljejo vsem otrokom. Zavrč - do 1.200 evrov V Zavrču za obdarovanje otrok v decembru porabijo med 900 in 1.200 evrov, odvisno od števila otrok, ki jih obišče le eden od dobrih mož. Povprečen strošek na otroka znaša sedem evrov, vsako leto pa jih obdarujejo med 120 in 130, ki imajo stalno prebivališče v završki občini in so stari od 1 leta do tretjega razreda osnovne šole. S sredstvi plačajo lutkovno predstavo ter majhno darilce, v katerem so didaktična igrača in sladkarije. Animatorja ne plačajo, saj je vključen že v sami lutkovni predstavi ali pa dobrega moža zaigra domačin, ki honorarja ne zaračunava. MO Ptuj - 40.000 evrov Za prireditve veselega decembra 2012 v ČS MO Ptuj je MO Ptuj Vrtcu Ptuj nakazala sredstva v višini 15.600 evrov. Odigranih je bilo 22 predstav, v katerih je sodelovalo 83 zaposlenih Vrtca Ptuj. Stroški so zajeli pošiljanje vabil, darila, ozvočenje, opremo dedka Mraza in stroške lutkovnih skupin. Nakup daril za otroke so sofinancirali iz postavk četrtnih skupnosti, ki so namenjene projektu obdarovanja otrok. Za te namene so porabili 3.781,60 evra. Skupni znesek prireditev in daril za otroke v starosti od enega leta do vstopa v šolo, v letu 2012 jih je bilo 1143, je bil 19.381,60 evra. V tej višini so sredstva v proračunu MO Ptuj za te namene načrtovana tudi letos, ko bodo s prazničnimi darili obdarili 1149 otrok. Za nakup enega darila, vsebino darilne vrečke izbirajo v Vrtcu Ptuj, bodo letos porabili 13,29 evra, od tega znaša prispevek ČS po otroku 3,26 evra, preostanek pa so sredstva proračunske postavke Veseli december - Vrtec Ptuj. Vrtec Ptuj izbira darila po starosti otrok, socialni vidik družine pri tem ni upoštevan, ker dostopa do teh podatkov nimajo. „Ob prireditvah, ki so izvedene po četrtnih skupnostih, MO Ptuj organizira še javno prireditev Ptujska pravljica, ki bo letos potekala od 16. do 30. decembra na ptujski tržnici. V tem času bo program vsak dan popestril prihod dedka Mraza s teto Zimo in pravljičnim spremstvom. Stroške Zimske pravljice v višini 15 tisoč evrov (postavka Božično-novoletni sejem) bodo poravnali z denarjem mestnega proračuna," dodatno pojasnjujejo v MO Ptuj izdatke za prireditve veselega decembra. To pa še ni vse, MO Ptuj sofinancira tudi projekt Veseli december v višini 5391,47 evra oz. gledališke predstave v Mestnem kinu Ptuj in CID Ptuj. Sredstva so namenjena obdaritvi otrok po vsaki predstavi (jabolka, preste, baloni in bomboni, stroški honorarjev, plačilo predstav, maskerke, popravilo kostumov, drobni material za okrasitev in podobno). Skupaj bodo praznične prireditve oz. prireditve veselega decembra, vključno z Zimsko pravljico in prireditvami CID, MO Ptuj letos stale 39.773,07 evra. Praznično obdarovanje otrok v MO Ptuj v starosti od prvega do šestega leta je tradicionalno in ga bodo tudi v bodoče še organizirali. Majda Goznik, Patricija Kovačec, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec in Martin Ozmec Foto: Črtomir Goznik Vabljeni po nakupih v vašo Qlandio! Do 31. decembra 2013 vas pričakujejo zabavna dogajanja, znižane iQ cene in velika NAGRADNA IGRA. petek • 6. decembra 2013 Kulturni mozaik Štajerski 7 Ptuj • Žveglin sejem Pevci iz Ptuja in Maribora v spomin skupnemu dirigentu V torek, na ta veseli dan kulture, so v Narodnem domu na Ptuju pripravili vsakoletni Žveglin sejem, ki so ga obeležili s spominskim koncertom ob 100. obletnici rojstva profesorja Jožeta Gregorca. Ptuj • Razstave, vodeni ogledi, družinski sprehod Ta veseli dan kulture v muzeju Ta veseli dan kulture so v ptujsko-ormoškem muzeju obeležili z več dogodki, med drugim z odprtjem razstave Pohištvo in brezplačnimi vodenimi ogledi stalnih zbirk. Foto: CG Na gradu so odprli razstavo z naslovom Pohištvo - veščine in skrivnosti mizarskih mojstrov. Foto: CG Nastopila sta Komorni moški zbor Ptuj ter Moški pevski zbor Slava Klavora Maribor. Maribor. dokazala tudi na tokratni pri- Danes oba zbora sodita reditvi. med najboljše v državi, kar sta Dženana Kmetec Ptuj • Osrednja prireditev JSKD Priznanja za posebne dosežke v ljubiteljski kulturi Območna izpostava JSKD Ptuj je ta teden organizirala osrednjo prireditev, na kateri so podelili priznanja ter obenem predstavili dosežke kulturnih društev z našega območja na regijskem in državnem nivoju. Foto: BBV V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož se je v torek dogajalo cel dan. Od jutra do popoldneva so individualnim obiskovalcem nudili brezplačne vodene oglede stalnih zbirk. Na ptujskem gradu so si ti lahko med drugim ogledali zbirko tradicionalnih pustnih mask, zbirke orožja, glasbil, fevdalne stanovanjske kulture, grajsko galerijo, razstavo Gospodje Ptujski, v Miheličevi galeriji pa so obiskovalce vo- Namen razstave je javnosti pokazati bogato in raznoliko premično kulturno dediščino, ki je v muzej prišla preko muzejskega strokovnega dela na področju zbirateljske politike, z darili umetnikov, donacijami zbirateljev ter ljubiteljev umetnosti v zadnjem desetletju in še ni bila predstavljena. „Hkrati pa želimo opozoriti na dejstvo, kako pomembni dili po razstavi Nove pridobitve v PMPO. Tudi v središču mesta, v Salonu umetnosti, so pripravili oglede po razstavi Steklo. Ob vsem tem pa so pripravili še muzejski sprehod za družine ter ob 13. uri v pritličju vzhodnega stolpa v ptujskem gradu odprli razstavo z naslovom Pohištvo - veščine in skrivnosti mizarskih mojstrov. Na njej so ponazorjeni različni postopki izdelave po- in dragoceni so prav vsi do-natorji in ljubitelji umetnosti, ko muzeju podarijo del svojih zbirk ali izbrane predmete, saj s tem postanejo zbirke in njihovo dragoceno delo širše poznano, s pomočjo nas muzealcev pa strokovno ovrednoteno, restavrirano in konser-virano, primerno hranjeno, muzeloško predstavljeno ter študijsko dostopno nam in na- hištvenih kosov oziroma posameznih detajlov in raznovrstne krasilne tehnike, ki so jih mizarski mojstri uporabljali v preteklosti. Avtorja razstave sta Tatjana Štefanič in Boštjan Roškar. Ta veseli dan pa so seveda obeležili tudi muzealci v Ormožu, ki so za obiskovalce pripravili ogled stalnih zbirk v gradu Ormož, grajski pristavi in gradu Velika Nedelja. Dženana Kmetec šim zanamcem v prihodnosti. Danes za jutri, torej," o tokratni razstavi pravi kustodinja v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Or-mož Stanka Gačnik. Omenjena razstava je eden izmed številnih projektov, ki jih je muzej pripravil v počastitev 120-letnice. V razstavišču stolpa ob Dravi bo na ogled do konca januarja. Dženana Kmetec Kot nastopajoče na letošnjem Žveglinem sejmu so organizatorji, Zveza kulturnih društev Ptuj, povabili Moški pevski zbor Slava Klavora Maribor ter Komorni moški zbor Ptuj, ki ju druži skupna točka: oboje je nekoč kot dirigent vodil Jože Gregorec. Mariborski zbor sedaj vodi Samo Podbrežnik, medtem ko v Komornem moškem zboru Ptuj dirigentsko palico vihti mag. Nina Lorber. Ravno ptujski moški komorni zbor je kot prvi dirigent vodil Gregorc, ki je več kot dve desetletji svojega življenja posvetil tudi vodenju Moškega pevskega zbora Slava Klavora Javni sklad za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ptuj je v ponedeljek v Narodnem domu pripravil osrednjo prireditev, katere namen je predstaviti dosežke kulturnih društev in skupin na regijskih in državnih srečanjih, revijah ali tekmovanjih v letu 2013. Podelili so tudi najvišja priznanja ptujskega sklada za posebne dosežke v ljubiteljski kulturi, in sicer: Darku Meznariču, Esteri Jelenko, Sonji Winkler, Tatjani Potočnik, Maji Glaser Bedenik in Jožetu Foltinu. Za kulturni del programa so tokrat poskrbeli Gledališki studio DPD Svoboda Ptuj, Pripravili so tudi bazar, na katerem so zbirali prostovoljne prispevke, ki jih bodo namenili izgradnji dvigala na šoli. „Življenje je lepo, če ga živiš tako, kot ponuja se samo, in ne da ti ga spremeniš," je bila pesem, s katero so breški osnovnošolci končali tokratno prireditev in ki je vse obiskovalce povabila k razmisleku o tem, katere so dejansko tiste reči, ki v življenju največ štejejo. Dženana Kmetec Folklorna skupina Bolnišnice DPD Svoboda Ptuj, Šus teater KD Draženci, Tamburaši iz Cirkulan ter Godba na pihala občine Markovci. Kot slavnostna govornica je letos nasto- iM " \ 5 m pila Branka Bezeljak, dobitnica priznanja velika oljenka Mestne občine Ptuj za dosežke na področju kulture v letu 2013. Dženana Kmetec iyjafi|a| J jyja¿; \ t| tL. t Foto: DK Ptuj • Razstava v Miheličevi galeriji Nove pridobitve zadnjih deset let Zadnja razstava v jubilejnem letu 2013 za ptujsko-ormoški muzej nosi naslov Nove pridobitve zadnjih deset let. Gre za zbirke in predmete, ki javnosti še niso bili predstavljeni, na ogled pa bodo do konca januarja, in sicer v prostorih Miheličeve galerije na Ptuju. Foto: CG Razstava bo na ogled do konca januarja 2014. Ptuj • Božično-novoletna prireditev Otroci ustvarjali za nakup dvigala Začetek najbolj prazničnega meseca v letu so na Osnovni šoli Breg obeležili z božično-novoletno prireditvijo in bazarjem. Ob tej priložnosti so zbirali tudi prostovoljne prispevke, ki jih bodo namenili za izgradnjo dvigala. 8 Štajerski Politika petek • 6. decembra 2013 Cirkulane • 20. redna seja občinskega sveta Vse več mladih družin v socialni stiski V četrtek so svetniki občine Cirkulane na 20. redni seji obravnavali 13 točk dnevnega reda, od katerih je bila najbolj skrb vzbujajoča točka, kjer so razpravljali o zmanjšanem vpisu v vrtec. Razlog pripisujejo socialni stiski ljudi, ki je vse večja. Svetniki so na tokratni seji soglasno sprejeli rebalans proračuna ter se seznanili s predlogom proračuna, ta v prihodnjem letu predvideva 3,6 milijona evrov prihodkov ter za 2 milijona evrov investicijskih odhodkov, kar je po besedah župana Janeza Jurgca realno in uresničljivo. Vodje odborov so poročali o razpravah na odborih, a teh v glavnem ni bilo, zato je bil predlog proračuna sprejet in dan v 15-dnevno javno razpravo. Vse manjši vpis v vrtec Pri obravnavi točke o številu in vrsti oddelkov ter zvišanju normativa otrok v vrtcu v Cir-kulanah se je seji pridružila Suzana Petek, ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč. Zaradi premajhnega vpisa so se iz štirih skupin otrok sedaj oblikovale tri skupine in pol. Ker pa tovrstna sprememba pomeni tudi spremembo cene, so o tem razpravljali tudi svetniki. Po besedah ravnateljice, ki je pojasnila nastalo situacijo, je glavni razlog vse večja socialna stiska, zaradi katere mnogi starši otrok ne vpišejo v vrtec, saj bi jim to predstavljalo tudi precejšen finančni zalogaj. Potem ko so v oktobru priredili dan odprtih vrat, so pričakovali nekoliko povečan vpis, a se to ni zgodilo. Po pogovorih s starši, ki so vrtec ob omenjenem dogodku obiskali, so v prvi vrsti finančne težave tiste, zaradi katerih otroci ostajajo raje v domačem varstvu. Zaradi zmanjšanja števila skupin bi se morala po izračunih strokovnih služb cena vrtca povišati za 9 odstotkov. Ker so bili tako svetniki kot ravnateljica mnenja, da si v prihodnosti ne želijo morebitnih izpisov otrok, so soglasno potrdili zvišan normativ ter sofinanciranje razlike v ceni, dokler se skupine ne zapolnijo. Ravnate- ljica je pojasnila še, da vodstvo vrtca s finančnimi sredstvi ravna racionalno, a da se zmeraj znova pojavljajo nepredvideni stroški. Med drugim so morali po obisku inšpekcije nedavno zamenjati še ne dotrajan termostat ter testirati vodovodni sistem za legionelo, kar jih je skupaj stalo več kot 800 evrov. Iz svetniških vrst je prišlo vprašanje, kako je mogoče, da se vsako leto za vzdrževanje vrtca nameni toliko sredstev, ko pa je vrtec star šele štiri leta. Po besedah ravnateljice in župana naj bi šlo za predpisane letne preglede. Novi pogoji za sofinanciranje društev Direktorica občinske uprave Milena Debeljak je predstavila predlog Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov drugih društev iz občinskega proračuna, po katerem bodo po novem določeni kriteriji, merila in pogoji za financiranje. Večjih nesoglasij med svetniki ni bilo, omenjenih je bilo nekaj predlogov, a so na koncu sklenili, da Pravilnik sprejmejo v predlagani obliki. Njegov namen je po besedah direktorice zagotovitev transparentnosti na področju sofinanciranja. Patricija Kovačec Hajdina • 23. seja občinskega sveta Hollywood med njivami Hajdinski svetniki so se 28. novembra sestali na 23. redni seji. Razpravljali so o štirinajstih točkah dnevnega reda, ki jih je potrdilo dvanajst na seji navzočih svetnikov. Zavrč • Seja občinskega sveta Sprejeta rebalans in proračun V sredo je v prostorih završke občine potekala 27. redna seja občinskega sveta, na kateri so soglasno potrdili vse točke dnevnega reda, med njimi tudi proračun za prihodnje leto in rebalans proračuna 2013. Za hajdinske občane so še posebej spodbudne odločitve, da se cene grobnin na pokopališču v letu 2014 ne bodo spremenile glede na leto 2013. Tudi vrednost točke za izračun komunalne takse v letu 2014 se ne bo spreminjala, in bo ostala pri 2,85 evra. Hajdinski svetniki pa tudi niso spreminjali vrednosti točke za izračun NUSZ za leto 2014; ta ostaja na 0,0052 evra. Še nekaj časa pa bodo razpravljali o pravilniku o uporabi dvoran v lasti občine Hajdina oz. podrobnejših pogojih za uporabo. Gre za Dom krajanov Skorba in Dom vaščanov Draženci, ki ju upravljata tamkajšnja vaška odbora. Potrdili so cene programov za OŠ Hajdina - enoto vrtec Naj-dihojca, od novembra letos je cena programa za otroke prve starostne skupine 392,13 evra, druge starostne skupine pa 317,65 evra. Če bodo starši javili otrokovo odsotnost en dan prej (pred tem je bil rok daljši) se bo to poznalo na položnici v delu, ki se nanaša na plačilo prehrane. Svetniki so izglasovali tudi sprejem elaborata za oblikovanje cen odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda, s tem pa tudi stoodstotno subvencijo omre-žnine, ki jo bodo pokrili iz proračuna za leto 2014. Skoraj pol milijona evrov za energetsko prenovo javne razsvetljave Poročilo o pregledu javne razsvetljave v občini Hajdina, ki je bilo prav tako v razpravi na novembrski seji sveta občine Hajdina, je pokazalo, da je hajdinska občina tretja najpo-tratnejša občina v Sloveniji, kar zadeva stroške javne razsvetljave, zato je potrebna energetska prenova, ki pa se bo izvajala oz. jo bodo pokrili v obdobju 12 let iz letnih prihrankov stroškov električne energije, kar znese skupaj 495.600 evrov. Ti so ocenjeni na 41.300 evrov letno. Tako letna poraba električne energije kot letni strošek energije naj bi se s prenovo zmanjšala kar za 66 odstotkov. Letni stroški energije na prebivalca, ki so sedaj 16,40 evra (vrh med slovenskimi občinami), pa naj bi se znižali za več kot 10 evrov oz. na 5,50 evra. Letni strošek električne energije za javno razsvetljavo v občini Hajdina, nekateri so jo poimenovali kar Hollywood med njivami, v katero je vgrajenih 935 svetilk, od tega je kar 463 neustreznih in potratnih, 355 jih sicer ustreza, a so predimenziorane, trenutno znaša 62.100 evrov. MG Omenjeno točko je predstavil Robert Vuzem, predsednik odbora za finance, ki je pojasnil, da je bil tretji rebalans pripravljen zaradi nekaterih odstopanj. Glavne spremembe so bile dvig davčne stopnje, nastanek nepredvidenih stroškov, ki niso bili zajeti v rebalansu številka 2, prekoračitev in nedo-seganje planiranih stroškov ter prenos investicij v naslednja leta. Svetniki so sklep soglasno potrdili, prav tako kot sklep o potrditvi proračuna za leto 2014, ki je bil po prvi obravnavi dan v javno razpravo, ki se je končala 11. novembra. V dopolnjenem predlogu proračuna so bili odhodki za 21.000 evrov višji, za enak znesek pa so se povišali tudi prihodki na račun komunalnih prispevkov. Obveznosti iz naslova komu- nalnih prispevkov pa v preteklosti niso vsi poravnali, zato so svetniki obravnavali tudi predlog za odpis terjatev, in sicer v štirih primerih, ko se občina zaradi obstoječih terjatev ni prijavila v postopek dedovanja. Drugi dolžniki pa bodo v teh dneh na domove prejeli opomine za plačilo. Občina Zavrč pristopa v zdravstveno mrežo občine Gorišnica Občinski svetniki so potrdili spremembe odloka o določitvi mreže javne zdravstvene službe. Občina Markovci namreč ni mogla podeliti koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti zaradi dejstva, ker občina Zavrč ni njena sosednja občina, s katero se je občina Mar-kovci dogovorila o oblikovanju območja nove lekarne. Zavrč dejansko meji na občino Gori-šnica, zato s svojimi prebivalci, zaradi zagotovitve kriterija glede števila prebivalcev, pristopa k njenemu območju. Občina Cirkulane pa bo s svojimi prebivalci izstopila iz območja občine Gorišnica, na katerem je bila organizirana lekarna kot organizacijska enota javnega zavoda, in bo s svojimi prebivalci pristopila k območju občine Markovci kot sosednje občine, da bi zagotovila kriterij najmanj 5000 prebivalcev, ki je pogoj za organiziranje nove lekarne v Markovcih. V decembru javna razgrnitev občinskega prostorskega načrta Od 5. decembra do 6. januarja bo v Zavrču potekala javna razgrnitev občinskega prostorskega načrta, v drugi polovica decembra, natančneje 18. decembra, pa bo v prostorih Občine potekala tudi javna razprava. Patricija Kovačec Foto: PK Rebalans proračuna je predstavil in pojasnil Robert Vuzem, predsednik finančnega odbora. petek • 6. decembra 2013 Spodnje Podravje Štajerski S Makole • Vaščani na nogah |l ■ ■ ■■ ■ V■ I II ■ ■ ■ |V ■ I Proti bioplinarni, čistilni napravi in zvišanju cen vode »Dajte zdravje ljudi pred kapital, ne prodajate nas za 2800 evrov komunalnega prispevka. Za enako kakovost in količino komunalnih storitev plačamo tudi do 200 odstotkov več. Ne želimo čistilne naprave v neposredni bližini hiš,« so trije ključni poudarki z javnega zborovanja v Domu krajanov Makole na prvo decembrsko nedeljo. Konkretnih rešitev ni bilo podanih, le ugotovitev ter priznanje župana Alojza Gorčenka, da v občini Makole z nekaj več kot 2.000 prebivalci manjka dialoga in komunikacije. Tri civilne iniciative Sto-drež, Makole in Ložnica so organizirale javni zbor z naslovom Dovolj. Krajani in kra-janke zaselka Stodrež v kraju Makole so županu še enkrat povedali, da čistilne naprave dvesto metrov od prve hiše ne bo. Bodo čistilno napravo morali financirati občani sami?! »Občini smo predlagali dve nadomestni lokaciji, vendar posluha s strani občine ni bilo. Še več, naš predlog je župan zavrnil: 'Dokler bom jaz župan, bo čistilna naprava stala na tem mestu,'« je jabolko spora izpostavil Uroš Veil-guni, prvopodpisani na listi civilne iniciative. Vendar vsaj še nekaj časa čistilne naprave na tem mestu res ne bo, saj se občina zaradi nepravnomoč-nega gradbenega dovoljenja ni mogla prijaviti na razpis za 427.000 evrov nepovratnega evropskega denarja. Kljub temu vzroka za veselje tamkaj živečih občanov ni. Župan je pojasnil: »Kruta realnost je, da bodo morale Makole čistilno napravo imeti in strošek te bo v celoti padel na ramena občanov.« Kaj se bo zgodilo s čistilno napravo, za katero je bilo ze- Foto: Mojca Vtič Številni občani, združeni v tri civilne iniciative, so vodstvu občine jasno povedali, da se z gradnjo bioplinarne sredi vasi ne strinjajo, prav tako ne s čistilno napravo, jezni pa so tudi zaradi povišanja cen vode. mljišče že kupljeno za približno 36.000 evrov, pa bo skrb novega župana in občinskega sveta, je še dodal župan. »Namestite števce in porabite čim manj vode« Največ podpisov, nekaj čez 400, je zbrala Civilna iniciativa Makole. Slednja nasprotuje zvišanju cen komunalnih storitev, ki jih je občinski svet po- trdil junija letos. Štefan Rojs, pobudnik te civilne iniciative, je nasprotovanje utemeljil: »Storitve se niso spremenile, ne po količini in ne po kakovosti. Samo račun je višji, tudi za 100 ali 200 odstotkov na gospodinjstvo. Ne vem, zakaj bi za enako delo plačevali več. Združili smo se in se oglasili na občini, vendar se ni še nič zgodilo.« In se najverjetneje tudi ne bo. Saj, kot je pojasnil župan, so se cene zvišale zaradi uredb vlade. »Uredbe predpisujejo odvoz grezničnih gošč na centralno čistilno napravo in to čiščenje se vnaprej plačuje. Občina bi lahko cene znižala zgolj s subvencijami. Nimam pravega odgovora,« je odgovoril župan. Najbolj so novi ceniki obremenili tiste občane, ki nimajo števcev, saj je zanje država predvidela dnevno porabo najmanj 1,2 m3 in na količino obračunane vode so vezane tudi druge storitve in dajatve - kanalšči- Gorišnica • Potrdili spremembe proračuna 2014 Gospodarili bodo z dobrimi desetimi milijoni Občinski svet v Gorišnici je v torek na 18. redni seji med drugim potrdil spremembe proračuna za prihodnje leto. Višina proračuna na prihodkovni in odhodkovni strani je 10,8 milijona evrov. Ker bodo prihodnje leto volitve, so za stroške volitev predvideli 25.000 evrov, 8.000 evrov so dodatno namenili za delovanje Skupne občinske uprave. Občina Gorišnica bo za delovanje tega organa v letu 2014 zagotovila nekaj manj kot 39.000 evrov. Za gradnjo namakalnega sistema v Gorišnici je v proračunu rezerviranih 1,4 milijona, za komasacijo jug pa dobrih 206.000 evrov. Na postavki cestni promet in infrastruktura je predvidenih 1,3 milijona evrov. Od tega med drugim 107.000 evrov za vzdr- ževanje cest in 24.300 evrov za zimsko službo, 60.000 evrov za rekonstrukcijo ceste Formin, 385.000 evrov za obnovo mostu čez dravski kanal med Gorišnico in Gajevci (most bodo razširili za dva metra, uredili pešpot in kolesarsko stezo), 240.000 evrov za pločnik Gorišnica-Gajevci, 40.000 evrov za krožišče Moškanjci-Tibolci in 40.000 evrov za rekonstrukcijo ceste Tibolci. Iz programa sta izpadli obnovi cest Gajevci-Formin in Zamu-šani-Tibolci. »To pa zato, ker po razpisu nismo uspeli prido- Za PGD Gorišnica in Formin nova vozila Občina Gorišnica sofinancira nakup dveh gasilskih vozil, za PGD Gorišnica in PGD Formin. Za šasijo vozila za PGD Gorišnica so letos plačali 107.000 evrov in je že v nadgradnji. Obe vozili morata biti izdelani do maja prihodnje leto. Takšen rok namreč omogoča, da lahko občina refundira stroške DDV. Refundirana sredstva bo nato namenila za nakup gasilske opreme, kateremu so se vodstva vseh gasilskih društev v občini v dobro nakupa obeh vozil v letošnjem letu odpovedala. biti sofinancerskega deleža,« je na seji pojasnil župan Jože Kokot. Dobrih 151.000 evrov znaša proračunska postavka za vzdrževanje in gradnjo javne razsvetljave. V skladu s proračunom se bo javna razsvetljava na novo urejala na trasi Gajevci - Placerovci in v Muretincih. Za oboje je skupno predvidenih 85.000 evrov. 85.000 evrov znaša tudi proračunska postavka za gradnjo zbirnega centra za komunalne odpadke. Ta naj bi bili lociran na polju med Gajevci, Muretin-ci in Zagojiči, blizu Žuranove deponije. Na tej lokaciji občina Gorišnica gradi transformatorsko postajo, za gradnjo katere je z izvajalcem del podpisana pogodba v višini 75.000 evrov. V proračunu najtežja postavka v višini skoraj 4,4 milijona evrov je namenjena ravnanju z odpadno vodo. Od skupnega zneska je 3,7 milijona evrov zagotovljenih za drugo fazo gradnje kanalizacije iz projekta Ptujsko polje (iz tega zneska se financira tudi gradnja kana- na, vodno povračilo, okolj-ska dajatev itd. Zato je župan zbrane pozval: »Občinski svet ne more znižat cene, ker še ta ne pokrije vseh stroškov, zato bi bilo smiselno, da tisti, ki še nimate števcev, jih namestite, ostali pa varčujte z vodo.« Proti objektu z znakom nevarno v vaškem jedru Najbolj množično zastopana na nedeljskem zboru je bila Civilna iniciativa Ložni-ca. »Ne nasprotujemo zeleni energiji, temveč umeščenosti bioplinarne v samo vaško jedro,« je uvodoma dejal predstavnik krajanov Ložnica Danilo Lončarič in nizal razloge proti gradnji: »Bioplinarna ne uporablja drv, ta naprava je projektirana za predelavo živalskih odpadkov in trupel, tudi do devet ton na dan. Pri obratovanju bioplinarne se ustvarja metan, kar posredno pomeni nevarnost eksplozije. Vse stranke razen Občine Makole so se pritožile na gradbeno dovoljenje. Dajte zdravje ljudi pred kapital, ne prodajate nas za 2800 evrov komunalnega prispevka.« Vendar investitor Darko Knez navedbe Danila Lončariča zavrača in pravi, da bo naprava kot surovino uporabljala zgolj živalske odpadke in torej ne klavničnih trupel. Krajane pa pomirja, da ima narejene študije vpliva na okolje. »Imamo čistilne naprave, ki smrdijo in ne smrdijo, prav tako bio-plinarne. Če je pravilno upra- vljana, negativnih posledic ni,« je še povedal Knez. Toda domačinov ni prepričal in strah ostaja. Občina je dala soglasje investitorju - »Postaviti želite stvar, ki ima znak prepovedana uporaba ognja, nevarno. Kot mama sprašujem, kje naj držim svojega otroka. Naj predšolskemu otroku prepovem iti k babici, ker bo moral tam mimo? Ni mi vseeno, vam pa je smešno,« je ogorčeno dejala kra-janka. Prebivalce Ložnice je investitor razburil tudi z izjavo, da je pridobil dovoljenja sosedov in da javne razprave ni organiziral, ker ima raje osebni kontakt. »K najbližjim sosedom ste šli? Kako daleč pa smo na Ložnici doma, če smo v strnjenem naselju. Jaz sem tvoja soseda, 20 metrov vstran živim, pa te nisem videla hoditi od hiše do hiše po dovoljenja,« je bilo še slišati na javni razpravi. Kaj lahko stori občina? Civilna iniciativa je prepričana, da mora občina zaščititi občane in občanke ter preprečiti izgradnjo bioplinarne. Toda občina se je izločila iz postopka. »Investitor je zaprosil za dovoljenje, mi smo ga dali. Zadeve morda res nismo dobro poznali in v center bioplinar-na res ne spada, vendar občina ni vsemogočna,« je dejal podžupan in krajan Ložnice Franc Majcen. Mojca Vtič lizacije v občini Markovci), po 150.000 evrov je namenjenih za gradnjo kanalizacije Za-mušani-Tibolci in Cunkovci, 130.000 evrov za sekundar na Forminu, 55.000 evrov za sekundar v Gorišnici, 75.000 evrov za kanalizacijo Zagojiči in 90.000 evrov za rekonstrukcijo vodovoda v Muretincih. »Na tej trasi so namreč še azbestni cevovodi. Zato bomo sočasno z gradnjo kanalizacije zamenjali tudi vodovodne cevi,« navaja župan Kokot. 307.000 evrov je v proračunu 2014 namenjenih vlaganjem v gasilsko-vaške domove in športno infrastrukturo (52.750 evrov je postavka vaški dom Tibolci, 150.000 evrov športni park Gorišnica, 55.000 evrov vaško-gasilski dom Mala vas in 50.000 evrov vaško-gasilski dom Zagojiči). 169.000 evrov bo občina Gorišnica prihodnje leto namenila za prostorsko načrtovanje, 239.000 evrov pa je predvidenih za energetsko sanacijo poslopja osnovne šole. Mojca Zemljarič ^~Moškanjci j jjftb , g .^^Moskaflpi j JK- iPSBTîïS Gradnja krožišča pri Zihru se odmika V proračunu 2014 je imela občina Gorišnica za sofinanciranje gradnje krožišča na regionalni cesti Ptuj-Ormož, pri bencinskem servisu Žiher, predvidenih 135.000 evrov. Postavko so na torkovi seji za 100.000 evrov znižali, saj je realizacija naložbe negotova. Župan Jože Kokot pojasnjuje, da so projekti za gradnjo krožišča izdelani, vprašljivo je republiško financiranje. Državni DRSC, ki je odgovoren za vzdrževanje, obnovo in gradnjo republiških cest, je namreč finančno podhranjen. Po županovem zagotovilu naj bi se kmalu v Tibolcih pričela gradnja nadvoza čez železniško progo. Investitor gradnje je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki sicer obnavlja celotno relacijo železniške proge med Pragerskim in Hodošem. Za lokacijo v Tibolcih bo občina Gorišnica za gradnjo krožišča, ki bo na mestu današnjegatrikrakega križišča med Moškanjci in cesto za Tibolce, prispevala 40.000 evrov. Foto: MZ 10 Štajerski Kultura petek • 6. decembra 2013 Ptuj • Še en „ptujski" program, ki ga v Sloveniji doslej še ni bilo Prvi študentje bionike se ze pridno učijo 1. oktobra je na Ptuju zaZivel visokošolski strokovni program Bionika v tehniki, v katerega je trenutno vpisanih 17 študentov. Gre za pionirski program v Sloveniji, ki je bil razvit ravno v našem mestu, nekateri pa celo trdijo, da gre za najbolj obetajočo znanstveno disciplino prihodnosti. V visokošolski strokovni program Bionika v tehniki je v študijskem letu 2013/2014 vpisanih 17 študentov. Kot pojasnjuje Darja Harb, direktorica Visoke šole na Ptuju, ki izvaja omenjeni program, gre za izredno obliko študija, študentje pa so v glavnem zaposleni v različnih podjetjih, zato jim takšna oblika študija ustreza. Dolgo pričakovan ptujski visokošolski strokovni program zajema področje bionike kot interdisciplinarne vede, ki se sistematično ukvarja s tehnično uporabo konstrukcij in procesov po zgledu narave ter biologijo povezuje z različnimi področji tehnike, matematike, fizike, elektronike, me-hatronike, biomehatronike, arhitekture in ekonomije. Diplomanti naj bi pridobili ustrezna strokovno teoretična ter praktično uporabna znanja iz specifičnih predmetnih področij. Zaposlitev pa bodo lahko iskali kot: operaterji, skrbniki procesnih naprav, procesni tehnologi, snovalci tehnoloških procesov, oblikovalci proizvodov in procesov, konstrukterji bionskih sistemov, uvajalci avtomatizacije in robotizacije v proizvodne procese (inteligentni robotski sistemi), nadzorniki procesov, tehnični in energetski svetovalci. Harbova je prepričana, da gre za zelo dober program, kar kaže tudi to, da je bil med gospodarstveniki sprejet z odprtimi rokami. Še več: ti so sodelovali že pri sami pripravi programa, ob pričetku izvajanja pa so se nanj odzvala še številna podjetja, ki so program podprla bodisi s šolninami, sponzorskimi sredstvi ali zagotavljanjem opreme. Posebej izpostavljajo podjetja: RE-MONT, Javne službe Ptuj, Teleing, Komunalno podjetje V program Bionika v tehniki vpisanih 17 študentov. Ptuj, Arhel, d. o. o., iz Ljubljane, Talum, d. d., ter podjetje SMC. Zakaj bionika? Po mnenju direktorice Visoke šole na Ptuju je bila odločitev za bioniko dokaj enostavna, saj gre za obetajočo znanstveno disciplino: „Če bi obstajala Nobelova nagrada za najbolj obetajoče prihodnje znanstvene discipline, bi bila bionika gotovo ena od najbolj vročih kandidatov. Ta nova znanost namreč raziskuje genialne izume ustvarjanja narave in si prizadeva, da bi ta neverjetno ustvarjalni trg idej naredila uporaben za človeštvo. Študij bionike zagotovo sodi med mlajše znanstvene discipline, ki si svojo aplikativno pot do realnih gospodarskih problemov šele utira. Bionika kot povezovalna znanstvena disciplina postaja središče razmišljanja s tem, ko ponuja primerne vsebine za študij. Je področje, ki spodbuja k reševanju tehniških problemov. Z bioničnim razmišljanjem in delovanjem se pri študentih oblikujejo sposobnosti kompleksnega in povezovalnega načina mišljenja na osnovi 'medsebojnega prehajanja' tehnike in narave, ki lahko vodijo do izoblikovanja inter- disciplinarnega razvojnega razmišljanja." Predavatelji in zaposleni v podjetjih z roko v roki: do popolnega znanja študentov Predavanja na Visoki šoli Ptuj na Vičavi potekajo v popoldanskem času, dva- do trikrat tedensko. Habilitiranih predavateljev je 26, prihajajo pa z več koncev Slovenije. Harbova je prepričana, da je poglavitno to, da številni predavatelji prihajajo iz realnega delovnega okolja, kar je za študente strokovnega, aplikativnega programa bistvenega pomena. Prav tako se s posameznimi podjetji dogovarjajo, da bo praktični del posameznih predavanj izveden v podjetjih, pod mentorstvom njihovih strokovnjakov in predavateljev šole. O tem, kako se je obnesel prvi študijski mesec pionirskega programa, ki je bil po več letih prizadevanj uspešno razvit in končno tudi realiziran na Ptuju - v Sloveniji ga nikjer drugje še ne izvajajo -, Harbova pravi: „Po enem mesecu je težko govoriti o uspehu ali neuspehu. Ekipa, ki je pripravljala program in ki sedaj bdi nad njim, se trudi z izvedbo predavanj in vaj. Študenti imajo na voljo e-uč-no okolje, kjer se tudi trudimo, da jih sproti obveščamo o vseh pomembnih novostih na področju bionike. Sodelujemo z Mednarodnim centrom za bioniko iz Nemčije in vsako leto pripravljamo posvet na temo bionike. Z direktorjem omenjenega centra se dogovarjamo za še en posvet, ki ga bomo organizirali spomladi 2014. Vsekakor se zavedamo, da smo v Sloveniji sedaj edini, ki izvajamo ta program in naša odgovornost je, da ga kot takega tudi ohranimo, zagotavljamo kakovostno izvedbo programa, se povezujemo s gospodarstvom in stremimo k zaposljivosti diplomantov." Čeprav je težko napovedati prihodnost, pa so prepričani, da ima aplikativno naravnan strokovni program, ki povezuje tehniko in naravoslovje, nezanemarljivo prednost. Povezovanje z mednarodnimi institucijami ter sodelovanje s tujimi strokovnjaki, po mnenju vodstva šole dajejo študentom možnost, da svoja znanja še nadgradijo in jih zaradi nenehnega sodelovanja z gospodarstvom pokažejo že med šolanjem. Vsekakor je pomembno tudi dejstvo, da gre za program, ki je edinstven v Sloveniji. „To dejstvo nas mora spodbuditi, da bomo nenehno težili h kakovosti, razvoju in iskanju novih idej, saj je bionika prav posebna interdisciplinarna znanstvena disciplina. Če želimo v bodoče ohraniti eksklu-zivnost takšnega programa v našem okolju, je potrebno sodelovanje med visoko šolo in gospodarstvom ter drugih socialnih partnerjev, še posebej nosilcev odločitev lokalne skupnosti," še dodaja direktorica Visoke šole na Ptuju Darja Ptuj • Letni koncert Folklorne skupine Bolnišnice Dekliščini sledil „skok čez plot" Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj je minuli teden pripravila večer petja in plesa, na katerem so gostili še dve skupini, Ljudske pevke iz Gorišnice in Rogozničane, ki so „skakali čez plot". Četrtkov večer v Narodnem domu na Ptuju je bil rezerviran za letni koncert Folklorne skupine Bolnišnice Ptuj, ki deluje v okviru DPD Svoboda Ptuj. Skupina je bila ustanovljena leta 1976, pred 37 leti, od letos naprej pa se je spremenilo vodstvo, mesto predsednika je prevzel Robert Smolinger, vlogo mentorice pa Tamara Erhatič. Na tokratnem dogodku se je 22 članov skupine predstavilo s 3 spleti: koroškimi in štajerskimi plesi ter Deklišči- Skupaj je nastopilo 40 pevcev in plesalcev. no. Ta pa ne bi bila popolna brez „skoka čez plot", tako se je namreč imenovala točka, ki so jo uprizorili člani FS KD Rogoznica. V programu so sodelovale še Ljudske pevke PD Ruda Severja Gorišnica. Bodo pa se folkloristi Folklorne skupine Bolnišnice Ptuj ponovno predstavili že nocoj, na prireditvi ob mi-klavževanju. Upajo, da bo tudi na tem dogodku odziv vsaj tako dober, kot je bil na njihovem letnem koncertu. Dženana Kmetec Tednikova knjigarnica Modro ne bo Modro nebo. Kako si ga želimo, če oblaki predolgo plujejo čez nebesni svod! Jasnina neba je tista, ki razvedri človeško oko in srce. In biti moder je dobrina, ki se ne razprostira kar tako čez človekov um. Modrost je nujno pridobivati, oblikovati, | razvijati, spoštovati in negovati. Pravijo, da leta in z njimi izkušnje prinašajo nekaj več pameti, če sta pamet in modrost sploh lahko sopomenki. A kaj je lepšega od mlade zale-tave modrosti, ki še nima dovolj izkušenj, da bi se vanjo pritihotapile niti preračunljivosti ali preprosto varčnosti v izrekanju misli. Vendar še po tiskarski barvi dišeča izvirna slovenska slikaniška novost nima dve besedi v naslovu, marveč tri. Njen naslov ni Modro nebo, marveč Modro ne bo. Ali bi lahko rekli tudi, da »ne bo pametno«, če pomislimo na sopomen navedenih besed iz naslova pesniške novosti za mlade bralce pesnika Tomaža Šalamuna (1941) in ilustratorja Arjana Pregla (1973)? Pesniška zbirka ima povsem podobo slikanice, vendar ta ni namenjena publiki, ki jo sicer slikanica najraje nagovarja. Modro ne bo (Jezero, 2013) je s svojim avtorskim pristopom knjiga brez generacijskih oznak, še več: več bralsko-gledalskega užitka zagotovo nudi bolj odraslim bralcem. V bistvu je to interaktivna slikanica v smislu harmonije besedila in podob, tu in tam se zdi, da sta pesnik in ilustrator hkrati ustvarjala, prvi je pesnil in se včasih nagnil k ilustratorju ter počrpal besedo, metaforo v njegovih likovnih intevencijah. In obratno. Temu še dodatno pritrjujejo izbrane tiskarske črke in oblikovni pristop k stavljenju strani in knjige v celoti kot tudi barvni poudarki posameznih besed, črk v besedilu. Enako kot so dramatični, neulovljivi, hudomušni in prevratniški Šala-munovi verzi, enako so ilustracije, mestoma kot vinjete, ali tudi kot samostojne kolažne kompozicije, viharne in razburljive, tudi hudomušne in zafrkljive. A oboje, verzi in slike, se lepo prepletajo in dajejo občutek harmonije, čeprav na prvi pogled veje iz slikanice kaos. Prva pesem z naslovom Kam bomo šli, slonček? je opremljena z majhnim ženskim aktom s slonjo glavo in iz rilčka puha mavrični soj. Ali pa so to reflektorski žarki? In prva pesem gre tako: KAM BOMO ŠLI, SLONČEK? NE VEMO. KAJ BOMO VIDELI, GLEDALI, TIPALI, VOHALI IN RAZMIŠLJALI, SLONČEK? NE VEMO. NERODNE NOGE IMAŠ, ZAKAJ SI SI JIH PUSTIL SHUJŠATI? TI BI MORAL IMETI DEBELE, KER SI SLONČEK! KER BOŠ SLON! AMPAK V REDU. Naslednja pesem je naslovljena z Bo, kot bo in začenja tako: ŽE TU, TAKOJ, JE EN KUP STVARI IN BARV. ENA KUPOLA, ENA OKLOPNICA, MAMIČIN LAMELIRAN MAGNETA KLOBUK IN ZAJČEK.... Spremno besedo je napisal in narisal pesnik, lirik, dramatik Miklavž Komelj (1973), tudi umetnosti zgodovinar, ki se ukvarja s slikarstvom in kiparstvom. Slikanica priporočam literarnim sladokuscem. _Liljana Klemenčič Foto: CG Foto: CG Tenis Sven Lah v Kranju med najboljšo osmerico Stran 12 Nogomet Nižja sodniška nadomestila v 2. in 3. ligi Stran 12 Boks Izmed četverice uspešen le Nejc Nedeljko Stran 13 Kikboks Ptujčani odlični med 170 tekmovalci v Avstriji Stran 13 NK Videm Člani kot novinci na visokem 3. mestu Stran 14 Strelstvo Ptujčani do vodstva v skupnem seštevku Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiíajt¿ riaí na íuáounim. ífitiíu! RADIOPTUJ tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Na torto želijo postaviti še češnjo Konec tedna bo padel zastor za jesenskim delom prvenstva v 1. SNL. Pred prvoligaši je zadnjih 90 minut, v katerih bo padla odločitev o simboličnem jesenskem prvaku, kandidati pa so le še trije: Luka Koper, Maribor in Zavrč. Koprčani na domači Boni-fiki gostijo Olimpijo, z zmago pa bi zanesljivo ostali na vrhu razpredelnice. Mariborčani (imajo tekmo manj, z Olimpijo se bodo pomerili spomladi) gostujejo v Velenju, kjer jih za osvojitev treh točk čaka zelo težko delo, za skok na 1. mesto pa potrebujejo spodrsljaj Ko- Medsebojni prvenstveni tekmi Zavrča in Celja v tej sezoni: 2. krog: Zavrč - Celje 2:1 (1:1); Kelenc, Brlečič; Kol-man; 11. krog: Celje - Zavrč 2:1 (1:1); Jugovič, Žurej; Ša-farič. 2. krog: Celje - Zavrč 4:0 (3:0); Jugovič, Čadikovski, Žurej, Gobec. prčanov. Tretji kandidati za vrh so Zavrčani, ki gostijo Celjane. Za skok na vrh potrebujejo visoko zmago, obenem pa Koper in Maribor ne bi smela osvojiti niti točke. A Zavrčani se s temi izračuni zagotovo ne obremenjujejo: v tem tednu lahko v prvi vrsti uživajo v občutku prestižne nedeljske zmage proti aktualnim državnim prvakom v Ljudskem vrtu. »Za takšne tekme ni potrebna posebna motivacija, saj se želijo proti 'velikemu bratu iz Maribora' moji fantje posebej dokazati, živijo za to tekmo. Ob tem je v naši Golubarju tri tekme prepovedi igranja Disciplinski sodnik NZS je po tekmi v Mariboru ostro kaznoval Josipa Golubarja (Zavrč), ki je prejel rdeči karton. Hrvaški zvezni igralec bo počival na treh tekmah. Ob tem mora NK Zavrč zaradi prejetega enega rdečega in štirih rumenih kartonov (Roj, Kurbus, Kokol, Šafarič) plačati še 300 evrov kazni. Foto: Črtomir Goznik Peter Murko in Boris Sambolec (Zavrč, v belih dresih) sta bila v Mariboru pomembna člena zmagovalne ekipe. ekipi nekaj fantov, ki izhajajo iz mariborske šole (Roj, Mihe-lič). Uspelo jim je pokazati to, kar smo delali v zadnjih štirih mesecih, zato sem nanje izjemno ponosen,« je po tekmi v Mariboru govoril Viktor Tre-nevski, ki pa je pogled hitro usmeril proti petkovemu obra- čunu s Celjani. »Popolnoma se zavedam, da nas čaka izjemno težka tekma. Iz prejšnjih izkušenj po srečanjih z Mariborom namreč vem, da nas takšna tekma psihološko popolnoma 'izprazni'. A v petek bo ta obračun poseben, saj gre za zadnjo tekmo tega dela prvenstva in zadnjo tekmo pred domačini navijači. Smo ena od najboljših ekip na domačem igrišču in prav to bomo poskušali izkoristiti. Med tednom bom videl, v kakšnem 'energetskem' stanju bodo moji igralci in glede na to je pričakovati kakšne spremembe v ekipi.« Spremembe bo narekovala tudi odsotnost kaznovanih igralcev, Golubarja (rdeči karton) in Kokola (4. rumeni kartoni). »Josip in Miha sta med našimi ključnimi igralci, a tudi ostali so del te ekipe in si na treningih močno prizadevajo za nastop na zelenici. Ker gre za zadnjo tekmo tega dela sezone, glede tega ne pričakujem težav - vsekakor gremo odločno na zmago,« je zaključil Trenevski. Na drugi strani tudi Miloš Rus in Mladen Dabanovič ne bosta imela na razpolago vseh nogometašev, manjkal bo Blaž Vrhovec. Ob tem je treba upoštevati okoliščino, da so Celjani v torek igrali zaradi bolezni v ekipi prestavljeno srečanje z Domžalami (0:0). Kako se bo to poznalo v njihovi igri, je seveda v tem trenutku težko reči, vsekakor pa se na segment utrujenosti tekmeca Zavrčani ne smejo zanašati. Celjani so na treh medsebojnih tekmah v tej sezoni že dokazali, da so neugoden tekmec, glede na stanje na lestvici pa je vloga favorita kljub vsemu na strani domačinov. Petkov obračun bo obenem priložnost za navijače, da znova v velikem številu pomagajo svoji ekipi do nove zmage. Ta bi bila češnja na vrh torte jesenskih nastopov. Jože Mohorič 1. SNL, 20. krog: Zavrč - Celje, petek, 6. 12., ob 17.00 v Zavrču Rokomet • 1. A SRL (m) Jeruzalem - Krka 36:26 (19:10) JERUZALEM: Žuran (+2), Belec (+4), T. Cvetko; Poznič, Kolmančič 1, Putarek, Bogadi 10, Radujkovic 1, Čudič 14 (7), Gregorc 1, Mavrič, Šišmanovič 5, Mesaric 1, Peček 2, Kirič 1. Trener: Saša Prapotnik. KRKA: Štangelj (+3), Grubar (+3), Zaponšek (+3); Jurečič 4, Suholežnik, Lavrič 2, Didovič 2, Špende 8 (1), Maričič 1, Irman 3 (2), Jakše, Borovnik, Cvikl, Adam-čič 1, Klobčar 3, Rašo 2. Trener: Slavko Ivezic. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 8/8; Krka 5/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Krka 4 minute. IGRALEC TEKME: Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož). Po hudem porazu v Mariboru so mnogi zmajevali z glavo, vendar so se v ekipi Jeruzalema dobro zavedali, pri kom lahko pridejo do točk. Kot prva naslednja je to bila Krka. Jasno kot beli dan je, da je letos trojček Gorenje, Celje in Maribor premočan za Jeruzalem in zaradi tega je na teh tekmah brez- predmetno izgubljati energijo ter moč. Ormožani so dovolj izkušeni, da najdejo motivacijo proti sebi primerljivim ekipam in tam osvajajo pomembne točke za obstanek v ligi. Tokrat so Ormožani povsem nadigrali neprepoznavne No- vomeščane, ki so na Hardeku nastopili brez Svetelška, Orliča in Okleščna. Krka je vodila le z 0:1, ves preostali del tekme so izid nadzirali gostitelji. Že v 16. minuti se je klop Krke odzvala z minuto odmora, saj so gostitelji povedli 10:5. Šest minut kasneje je Jeruzalem že vodil za osem (14:6), vse ormoške zadetke pa sta dosegla Čudič (osem) in Bogadi (šest). Obramba Novomeščanov je bila povsem prepustna in domačini so jo prebili praktično v vsakem napadu. Dvojcu Čudič - Bogadi se je z dvema zadetkoma v zaključku 1. polčasa pridružil še Šišmanovič in to so bili edini strelci Jeruzalema do odmora (19:10). Tudi na začetku 2. polčasa ni bilo opaziti premika v igri Krke in vse bolj je postajalo jasno, da se bodo Ormožani veselili šeste prvenstvene zmage. V 34. minuti je Bogadi z devetim zadetkom prvič svojo ekipo popeljal do prednosti desetih točk (22:12). Gostitelji so obdržali ritem igre iz prvega dela tudi v 2. polčasu in prednost je naraščala iz minute v minuto. V 52. minuti je Jeruzalem vodil s kar petnajstimi zadetki prednosti (35:20) in okrog 150 gledalcev je uživalo v predstavi Ormožanov. V zaključku so priložnost za igro na obeh straneh dobili mladi fantje. Predvsem pri Ormoža-nih je bilo opaziti, da so fantje zaigrali vsak za svojo statistiko in ne za ekipo, kar so Dolenjci s pridom izkoristili in z delnim izidom 1:6 ublažili boleč poraz v trdnjavi Hardek. To je bil že šesti zaporedni poraz Krke, pri katerih si eden redkih pohvalo zasluži Špende, posojeni igralec Gorenja. Ob podobnih predstavah bo fant znova pri Gorenju, čeprav ima v Krki tisto, kar je za mladega igralca najpomembnejše - minutažo. Na koncu je na Hardeku odmevalo »Dajte, dajte, dajte Lekadol«, kar je letelo na račun neprepoznavne igre Krke. Že v soboto, 7. 12., ob 19.00 Ormožane čaka gostovanje v Ljubljani pri Slovanu, ki se je v tem tednu okrepil z Nejcem Poklarjem. Ljubljančani se bodo želeli oddolžiti Ormoža-nom za boleč poraz na Harde-ku, zato se nam na Kodeljevem obeta zanimiva predstava. Uroš Krstič 1. A NLB LEASING LIGA REZULTATI 14. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krka 36:26 (19:10), Celje Pivovarna Laško - Gorenje 29:30 (14:17), Trimo Trebnje - Slovan 32:23 (15:9), Istrabenz plini Izola - Sviš 31:22 (14:10), Ribnica Riko hiše - Krško 31:22 (18:11), Sevnica - Maribor Branik 23:33 (13:16). 1. GORENJE VELENJE 14 13 1 0 27 2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO1412 0 2 24 3. MARIBOR BRANIK 14 10 3 1 23 4. EIBNICA RIKO HIŠE 14 8 2 4 18 5. TRIMO TREBNJE 14 6 2 6 14 6. SEVNICA 14 6 1 7 13 7. JERUZALEM ORMOŽ 14 6 0 8 12 8. ISTRABENZ PLINI IZOLA14 5 1 8 11 9. KRKA 14 4 2 8 10 10. KRŠKO 14 2 3 8 7 11. SLOVAN 14 3 0 11 6 12. SVIŠ 14 1 1 12 3 Vinarji zlahka čez Krko Foto: Črtomir Goznik Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož) je trenutno med najboljšimi strelci 1. A SRL. Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Pohvalim lahko svojo celotno ekipo za predstavo - dihali smo kot eden. Upam, da bomo še ponovili podobne predstave, in sicer že v soboto v Ljubljani. Letos imamo na Hardeku še dve tekmi, proti Gorenju in Trimu. Naša želja je premagati Trimo, ki je naš direkten konkurent v tem hipu tudi za uvrstitev v Ligo za prvaka. Še vedno naš osnovni cilj ostaja obstanek v ligi. Božično-novoletne želje? Cilj je leto 2013 končati s 14 točkami, želje pa segajo še po kakšni točki več.« Jaka Jakše, igralec Krke: »Igra nam nikakor ni stekla, saj že od samega začetka nismo igrali agresivno. Preveč smo imeli izgubljenih žog, pa tudi v obrambi nam ni šlo najbolje. Težko se je pobrati po vseh teh porazih. Mislim, da nujno potrebujemo zmago, s tem bomo dobili nov zagon.« 12 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek m 6. decembra 2013 Tenis m TK Terme Ptuj Sven Lah v Kranju med najboljšo osmerico OP Triglav Kranj U-18 V Kranju je 30. 11. do 2. 12. potekal odprti turnir za fante v kategoriji U-18. Ptujski teniški klub je imel na tekmovanju štiri predstavnike. V glavni turnir je bil neposredno uvrščen le Amadej Goručan, medtem ko so Ale-ksej Goručan, Sven Lah in Blaž Bezjak morali skozi kvalifikacije. Aleksej se je spotaknil na prvi stopnici, Sven in Blaž pa sta uspešno preskočila dva kvalifikacijska kroga in si zagotovila uvrstitev med najboljših 32 igralcev. Za Blaža je to lep uspeh, obe tekmi pa je dobil po izenačenem in napetem dvoboju. Amadej in Blaž sta v 1. krogu morala priznati premoč svojima tekmecema, Sven pa je z odlično predstavo v treh nizih izločil 7. nosilca, Nejca Sitarja (ŽTK Maribor). Uspe- Foto: Črtomir Goznik Sven Lah (TK Terme Ptuj) šno je preskočil tudi 2. krog, v katerem je bil njegov tekmec domačin Anže Arh. Uvrstitev med najboljšo osmerico je bilo Rezultati, OP Triglav Kranj, U-18: 1. krog: Sven Lah - Nejc Sitar (ZTK Maribor, 7.) 6:3, 3:6, 6:3, Amadej Goručan - Luka Škrjanc (TC Ljubljana) 6:7(7), 1:6, Blaž Bezjak - Gaber Petrovič (triglav) 3:6, 2:6; 2. krog: Sven Lah - Anže Arh (Triglav) 6:4, 6:2; četrtfinale: Sven Lah - Jure Frank (ZTK Maribor, 4.) 3:6, 2:6. največ, kar je bil Sven v tej starostni konkurenci v tem trenutku sposoben: v četrtfinalu ga je izločil 4. nosilec, Mariborčan Jure Frank. Končne zmage se je veselil 1. nosilec Nik Kra-pež (LTC). RR turnir v Mariboru U-12 Na igriščih ŽTK Maribor je potekal eden od štirih round robin turnirjev, na katerem so mlade igralke v kategoriji U-12 igrale za uvrstitev na glavni A-ali B-turnir, ki bo konec tedna na igriščih mariborskega Branika. Igralke so bile uvrščene v šest skupin (3 ali 4 igralke), pr-vouvrščeni sta se uvrstili na A, tretje- in četrtouvrščeni pa na B-turnir. Izmed igralk TK Terme Ptuj se je na A-turnir uvrstila Nika Strašek, na B pa Eva Magdalene, Ana Paternost in Taja Lončarič. JM Košarka m PARKL Krog tesnih in dramatičnih obračunov Drugo krog lige PARKL je bil zelo zanimiv, še posebej to velja za obračune v 1. ligi. Lanski podprvaki, KK Prager-sko, so prvič letos okusili slast zmage. Ekipa ŠD Kidričevo je imela priložnost za preobrat, a so se »zbudili« komaj v drugem polčasu, kar je bilo za izkušeno ekipo s Pragerskega prepozno. Še vedno se odlično držijo študentje iz Ptuja, ki so spet zmagali v napeti končnici: prejšnji teden so slavili po podaljšku, ta teden za eno točko, čeprav so ob polčasu zaostajali za deset točk. Staršani so imeli met za zmago, a so ga zadeli po izteku napada. V Star-šah je igrala tudi ekipa Čiro Starše, ki pa proti oslabljeni ekipi NKBM ni uspela iztržiti ugodnega rezultata. Za derbi prve lige je veljala tekma med lanskimi prvaki KK Adecco ter ekipo MCA pro. Slednja se je letos zelo okrepila in cilja zelo visoko. To je pokazala z zmago nad aktualnimi prvaki. S tem se je še enkrat potrdilo dejstvo, da bo letos prva liga zelo izenačena in da lahko vsak premaga vsakega. Tudi v 2. ligi smo bili deležni drame, ki sta jo skuhali ekipi ŠD Ptujska Gora in KK Rače. Gostje so še 30 sekund do konca vodili za 5 točk, a je domači- Ekipa KK Rače (na fotografiji) je v gosteh izgubila v dramatični končnici z ekipo Ptujske Gore. nom uspelo izenačiti z neverjetnim metom Robija Avguština. Met je bil na meji mogočega, kot pred tedni met Vladoviča ob zmagi Olimpije v Podgorici. V podaljških so bili domačini uspešnejši. Uvodni nastop ekipe Adecco Oldstarsov je bil v soboto velika polomija. Temu sta botrovali dve zadevi: ena je odlična igra gostov iz Cirkovc, druga pa dejstvo, da je v ekipi »Oldičev« nastop odpovedalo kar 6 igralcev. Ur 1. liga 2. liga Rezultati 2. kroga: KK Prager-sko - ŠD Kidričevo 81:74, Čiro Starše - NKBM 82:85, KPŠ - KK Starše 72:71, Adecco MB - MCA pro 82:94. 1. MCA PRO 2 2 0 4 2. KPŠ 2 2 0 4 3. KK STARŠE 2 113 4. KK ADECCO MB 2 113 5. NKBM 2 1 1 3 6. KK PRAGERSKO 2 113 7. ŠD KIDRIČEVO 2 0 2 2 8. KK ČIRO STARŠE 2 0 2 2 Kegljanje • Prvenstvo MO Ptuj Za naslov najboljšega v MO Ptuj Kegljači in kegljavke Drave so šele pred tednom končali prvi del tekmovanja v svojih ligah, a so že ponovno aktivni. Tokrat je na vrsti tradicionalno tekmovanje ekip in posameznikov za naslov najboljšega v ptujski občini. Tekmovanje poteka na starem dvosteznem kegljišču na Mestnem stadionu na Ptuju, kjer je pravi kegljaški vrvež. Prvenstvo bo potekalo predvidoma od 2. do 19. decembra. Ekipno tekmovanje poteka samo v »absolutni« kategoriji, in to v disciplini 4 x 120 lučajev mešano. Ekipe so lahko moške, ženske ali mešane. Ekipo sestavljajo štirje tekmovalci oz. tekmovalke in ena rezerva. Vsaka ekipa opravi po en nastop na obeh kegljiščih. Za končno uvrstitev se upošteva seštevek obeh rezultatov. Posamezniki V zaključno tekmovanje posameznikov oz. posameznic se uvrsti 10 igralcev in 6 igralk z najboljšimi skupnimi rezultati iz ekipnega dela tekmovanja (seštevek obeh nastopov). Finale se bo odigral na dvo-steznem kegljišču KK Drava, vanj pa se uvrstijo štiri najboljše igralke in šest najboljših igralcev. Za končni rezultat najboljših šteje seštevek obeh finalnih nastopov. V začetku tedna so že odigrali dve tekmi: v ponedeljek je ekipa Optimisti Lovec premagala ekipo Invalidi 1824:1706, v torek pa so igralci Podlehnik I. premagali ekipo kombajni-stov z rezultatom 1901:1736. Rezultati 2. kroga: Ptujska Gora - KK Rače 60:58, Adecco Oldstars - TE ŠD Cirkovce 43:78. Tekma KK Črešnjevec - Bar Kau-čič Utd je bila prestavljena. Ekipa Nona Lenart je bila prosta. 1. ŠD CIRKOVCE 2 2 0 4 2. ŠD PTUJSKA GORA 2 113 3. KK NONA LENART 110 2 4. BAR KAUČIČ UTD. 110 2 5. KK RAČE 2 0 2 2 6. KK ČREŠNJEVEC 1 0 1 1 7. KK ADECCO OLDSTARS 1 0 1 1 Rezultati posameznikov: OPTIMISTI LOVEC: Milan Ceh 476, Ivan Kovačec 433, Stanko Zorko 425, Maja Pavlič 490; INVALIDI: Zlatko Podho-stnik 473, Matko Podhostnik 414, Edi Podhostnik 390, Branko Starčič 429; PODLEHNIK I.: Janez Trafela 462, Bojan Krušič 490, Rudi Podgoršek 431, Janez Podgoršek 518; KOMBAJNISTI: Mirko Slodnjak 419, Marjan Petek 444, Branko Zupanič 454, Janko Zagoršek 419. Pari: Dravca I. - Kombajni-sti (v petek ob 17.30), Optimisti Vajda - DU Ptuj I. (v ponedeljek ob 17.30). Danilo Klajnšek Nogomet IO NZS potrdil selektorje Na Brdu pri Kranju se je na 19. seji sestal Izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije. Tokrat so vodilni možje slovenskega nogometa pod drobnogled vzeli nastope fantovskih in dekliških mladinskih in kadetskih izbranih vrst, istočasno so potrdili imenovanja selektorjev od 1. januarja 2014 do konca novembra 2015. Reprezentanco do 15 let bo tako vodil Borut Jare, dve selekciji bo vodil Primož Gliha (U-18 in U-19), medtem ko se bosta na selektorski klopi U-16 in U-17 preizkusila novinca. Izbrano vrsto do 16 let bo vodil Dušan Kosič, do nedavnega trener kranjskega Triglava, pred tem pa tudi Olimpije. V svoji karieri je zbral tudi pet nastopov v slovenski članski reprezentanci. Na klop reprezentance do 17 let pa bo sedel Igor Benedejčič, ki ima prav tako že izkušnje v najvišji slovenski nogometni ligi, osemkrat pa je oblekel tudi dres z državnim grbom. Selektor reprezentanc U-20 in U-21 ostaja Tomaž Kavčič. V novem obdobju bosta svoje delo nadaljevali tudi selektorki ženskih reprezentanc Tina Kelenberger (U-17) in Petra Mikeln (U-19). Selektorji mladinskih in kadetskih reprezentanc Slovenije: - kadetska reprezentanca do 15 let (U-15): Borut Jarc - kadetska reprezentanca do 16 let (U-16): Dušan Kosič - kadetska reprezentanca do 17 let (U-17): Igor Benedejčič - mladinska reprezentanca do 18 let (U-18): Primož Gliha - mladinska reprezentanca do 19 let (U-19): Primož Gliha jm Nižja sodniška nadomestila v 2. in 3. ligi Člani izvršnega odbora so sicer odločali še o nekaj pomembnih vprašanjih. Zaradi slabe gospodarske situacije, ki vpliva tudi na finančno stabilnost klubov, so sprejeli sklep o znižanju sodniških nadomestil od 1. januarja 2014 v 2. SNL in 3. SNL. V 2. SNL bodo do nadaljnjega sodniška nadomestila nižja za 10, v 3. SNL pa za 13 odstotkov. Rokomet • Mlajše kategorije 2. MLADINSKA LIGA -VZHOD 1 JERUZALEM ORMOŽ 7 3 3 1 9 2. RUDAR 6 3 12 7 3. MARIBOR BRANIK 6 2 2 2 6 4. HERZ ŠMARTNO 6 2 13 5 5. V. NEDELJA C. O. 5 1 1 3 3 JERUZALEM ORMOŽ - MARIBOR 33:16 (16:10) JERUZALEM: Kuzmič, T. Cvetko; Kavčič 1, Kolmančič 4, D. Kociper 1, V. Lukman 1, Kirič, Žižek Cvetko 5, Kocbek 5, Mavrič 5, Štumberger 2, D. Ozmec 3, Šan-dor 1, Topolovec 1, Kosi 4 (1). Ormožanom je kot po tekočem traku uspevalo vse. Čvrsta obramba je obrodila sadove s številnimi obrambami Tomaža Cvetka do 45. minute in v nadaljevanju še Blaža Kuzmiča. Kljub zmagi si igralci Jeruzalema še niso zagotovili uvrstitve v Ligo 6, kjer se bosta v nadaljevanju sezone dve najboljši ekipi uvrstili v mladinsko 1. SRL. V zadnjem krogu skupine Vzhod Ormožani na Hardeku gostijo trboveljski Rudar. KADETI - VZHOD REZULTATA 8. KROGA: Celje PL - Jeruzalem Ormož 29:33 (16:15), Slovenj Gradec 2011 -Drava Ptuj 29:28 (16:14). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 8 7 0 1 10 2. JERUZALEM ORMOŽ 8 4 2 2 9 3. GORENJE VELENJE 7 4 0 3 6 4. DRAVA PTUJ 7 3 0 4 4 5. SL. GRADEC 2011 8 2 1 5 3 6. HIB LIEBENAU 6 0 1 5 0 CELJE PL - JERUZALEM ORMOŽ 29:33 (16:15) JERUZALEM: Kuzmič (9 obramb), Caf (1 obramba), Fe-konja; Kavčič, Kolmančič 6 (3), Ulaga, D. Kociper 3, V. Lukman 3, Štumberger 4, Žižek Cvetko 5, Grabovac, D. Ozmec, Topolovec 3, Ciglar, Šandor 2, Kosi 7 (3). Derbiji Celja in Jeruzalema v preteklosti so ponudili že marsikaj, a le malokdaj takšen preobrat. V 49. minuti je najboljši igralec derbija Kunst zadel za celjsko vodstvo 28:24, nato je isti igralec s svojim 13. zadetkom v 52. minuti zadel še za celjsko vodstvo 29:26. Nato pa je sledil mrk Celjanov in sijajna igra Jeruzalema, ki zadnjih osem minut ni prejel gola, dosegel pa jih je kar sedem (delni izid 0:7). Kosi je bil zanesljiv iz se-demmetrovk, odlično je delovala naveza Kolmančič - Štumberger, tri pomembne zadetke je v ključnih minutah zabil Žižek Cvetko, ostali fantje so z igro v obrambi pomagali k obrambam Kuzmiča in mladi Ormožani so se veselili prestižne zmage v Zlatorogu. STAREJŠI DEČKI A -VZHOD 2 1. JERUZALEM ORMOŽ 5 5 0 0 10 2. ARCONT RADGONA 6 2 0 4 4 3. V. NEDELJA C. O. 4 2 0 2 4 4. HIB LIEBENAU 4 4 0 0 0 5. POMURJE 7 0 0 7 0 JERUZALEM ORMOŽ - PO-MURJE 40:9 (20:6) JERUZALEM: Rizman; M. He-bar 10 (1), Voljč 4, Koderman, Ciglar 5, Ž. Kociper 4, Petek 1, Škorjanec 4, Jovanovič 2, Zidarič 4, Niedorfer 2, Šoštarič 4. STAREJŠI DEČKI B -VZHOD 1. CELJE PIVO. LAŠKO 10 8 0 2 16 2. JERUZALEM ORMOŽ 9 8 0 1 16 3. GORENJE VELENJE 8 7 0 1 14 4. MARIBOR BRANIK 10 5 0 5 10 5. SL. GRADEC 2011 9 3 0 6 6 6. ARCONT RADGONA 10 1 1 8 3 7. MOŠKANJCI-GOR. 10 0 1 9 1 JERUZALEM ORMOŽ - SLOVENJ GRADEC 38:26 (21:14) JERUZALEM: Firšt Šeruga; J. Lukman 1, Notersberg 7, B. Za-dravec 2, T. Šulek 4, J. Zadravec 10, P. Ozmec 7, A. Munda 2, G. Hebar 5, G. Cvetko. MLAJŠI DEČKI A REZULTATA 7. KROGA: Mo- škanjci Gorišnica - Velika Nedelja Carrera Optyl 13:18 (5:10), Pomur-je - Arcont Radgona 14:6 (7:1) 1. V. NEDELJA C. O. 7 6 0 1 12 2. DRAVA PTUJ 6 5 0 1 10 3. MOŠKANJCI - GOR. 7 3 0 4 6 5. POMURJE 6 2 0 4 4 6. ARCONT RADGONA 6 0 0 6 0 ku, dk petek • 6. decembra 2013 Šport, rekreacija Štajerski 13 Šahovski kotiček Pestra šahovska jesen v Šahovskem društvu Ptuj Tekmovanja v vseh slovenskih ligah se vrstijo druga za drugo. V treh od njih nastopajo tudi člani Šahovskega društva Ptuj in predsednik društva MM Danilo Polajžer je imel kar nekaj težav pri sestavi ekip in uskladitvi vseh nastopov. V dveh državnih ligah so tekmovanja končali prejšnji vikend. Tako je ekipa ŠD Ptuj II v 2. državni ligi vzhod po devetih kolih osvojila končno 6. mesto. Ob izkušenih in prekaljenih šahistih so tokrat glavno breme prevzeli mladi, perspektivni člani, med katerimi je bil najuspešnejši David Murko, ki je v devetih kolih zbral 7,5 točke. K osvojenim 26,5 točke so drugi dodali: Andraž Šuta 4,5 (8), Janko Bohak 3,5 (9), Martin Majcenovič 3 (8), David Zagoršek 3 (9), Boris Žlender 2,5 (3), Viktor Napast 1,5 (4) in Klemen Janžekovič 1 (3). Ptujčani so petkrat zmagali in štirikrat izgubili. Nekoliko manj uspeha je imela tretja ekipa ŠD Ptuj, ki je nastopila v 3. državni ligi vzhod in tekmovanje končala na 16. mestu v konkurenci 18 ekip. V treh srečanjih so zabeležili zmago, en dvoboj so končali neodločeno, petkrat pa so morali podpisati poraz. K zbranim 25 točkam so jih posamezniki dodali: Leon Selišek 6 (9), Tomaž Šuta 5 (9), Klemen Kovačec 4 (7), Ciril Kužner 3 (9), Darko Dominko 2 (2) in Mirko Prelog 1 (7). Tekmovanje v najmočnejši konkurenci, državni članski ligi, se bo s tremi koli končalo v Novi Gorici od 13. do 15. decembra 2013. Po šestih kolih je ekipa ŠD Ptuj s tremi zmagami, enim neodločenim rezultatom in dvema porazoma na 3. mestu. Naslov državnega prvaka bo skoraj zagotovo ponovno ostal v rokah ŽŠK Maribor, ki ima 28 točk, na drugem mestu je ekipa ŠD Radenska z 20 točkami, ekipa Ptuja, ki je uspela remizirati z aktualnimi prvaki, pa je z 18,5 točke na 3. mestu. S 4 točkami iz šestih partij sta najuspešnejša Jure Bori-šek in Gregor Podkrižnik, mladi Žan Belšak je zbral 3 točke. Slednji je v petem kolu premagal VM Georga Mohra. Ptujčani bodo v 7. kolu prosti, v 8. in 9. pa jih čakajo šahisti Triglava iz Krškega in Krke iz Novega mesta. Silva Razlag Bovling • Podjetniška liga Tames naredil največji skok Jesenska podjetniška liga se počasi približuje h koncu, pod vrhom pa je še vedno velika gneča. Saška je z zmago proti Iršičem storila nov velik korak k naslovu prvakov, saj VGP Drava ni uspel bistveno zmanjšati njihove prednosti. Dekleta Boxmarka so dravaše presenetila v tretji igri in jim odvzela kar dve točki. Tames je to dobro izkoristil in se z maksimalno zmago zavihtel na 3. mesto. Dve srečanji sta se končali brez zmagovalca: Radio-Tednik in SKEI sta odigrala zelo izenačen dvoboj (štirikrat 1:1), bolj dramatično pa je bilo v dvoboju med ekipama MO Ptuj in Elektro Maribor. Prvi so imeli na koncu kar 222 podrtih kegljev več (!): dvoboje so vse po vrsti dobivali z visoko razliko, izgubljali pa z majhno ... Najboljši ekipni dosežek kroga je znova uspel ekipi Saška bar (2827) - že sedmič v tej sezoni (dvakrat še Tames, po enkrat pa VGP Drava in Elektro MB). Iz te ekipe prihaja tudi najboljši posameznik kroga, Gregor Miložič, ki v skupnem seštevku edini »grozi« serijskemu prvaku, Črto-mirju Gozniku - profesorju. Razlika med njima je v povprečju 4 podrte keglje v vsaki igri (191,1:187,1). Rezultati 11. kroga: SKEI Ptuj -Radio-Tednik Ptuj 4:4, Mestna občina Ptuj - Elektro Maribor 4:4, Talum -DaMoSS 3:5, Saška bar - Gostišče Ir-šič 5:3, MP Ptuj, d. o. o. -Čisto mesto Ptuj 8:0, Lekarne Ptuj - Tames 0:8, Boxmark Team - VGP Drava 2:6. Najboljši posamezniki 11. kroga: 1. Gregor Miložič (Saška bar) 821, 2. Črtomir Go-znik (Radio-Tednik Ptuj) 766, 3. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 758, 4. Sašo Vidovič (Saška bar) 721, 5. Miran Bu-ran (Elektro Maribor) 706, 6. Zvonko Čerček (MP Ptuj) 704, 7. Igor Vidovič (Tames) 701, 8. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 695, 9. Jani Kramar (DaMoSS) 692, 10. Silvo Pre-dikaka (SKEI Ptuj) 690. Gaber (Mestna občina Ptuj) 183,2, 5. Sašo Vidovič (Saška bar) 179,7, 6. Jani Kramar (DaMoSS) 178, 7. Robert Kurež (Saška bar) 175,8, 8. Robert Šegula (Tames) 175,1, 9. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 174,6, 10. Branko Kelenc (VGP Drava) 174. Pari 12. kroga (ponedeljek, 9. 12.): ob 17.30: Saška bar - MP Ptuj, d. o. o., Radio-Tednik Ptuj -Talum, Gostišče Iršič - Tames; ob 20.00: SKEI Ptuj - Mestna občina Ptuj, Lekarne Ptuj - Boxmark Team, VGP Drava - DaMoSS, Čisto mesto Ptuj - Elektro Maribor. JM Boks • Memorial Dušana Božanica - Tredža v Novem Sadu Izmed četvericu uspešen le Nejc Nedeljko Boks klub Ring iz Ptuja se je odzval povabilu Tadija Kačarja (gre za nekdanjega odličnega boksarja, ki je v času aktivne kariere osvojil 2. mesto na olimpijskih igrah leta 1976 v Montrealu ter na SP v Beogradu in EP v Kolnu, op. a.) na memorial Dušana Božanica - Tredža. Ta je bil v nedeljo v Novem Sadu, sodelovali pa so boksarji iz Srbije, Bosne in Slovenije. Ringovci so nastopili v športnem kompleksu SPC Vojvodina v štirih dvobojih, edino zmago pa je zabeležil Nejc Ne- Dvoboji: Urh Zebec (BK Ring) - Mi-hail Rajičič (BK Novi Sad) Nejc Nedeljko (BK Ring) - Branislav Malinovič (BK Ra-dnik Bjelina) Anja Jabločnik (BK Ring) -Nataša Žerajič (BK Novi Sad) Denis Lazar (BK Ring) - Petar Manukovič (BK Novi Sad) Z leve: Nejc Nedeljko, Anja Jabločnik, Ivan Pučko, Tadija Kačar, Denis Lazar in Urh Zebec deljko. Ta se je pomeril z Bra-nislavom Malinovičem (BK Ra-dnik Bjelina) in je po dobrem nastopu zasluženo zmagal. Dobitnik letošnje Zlate rokavice Denis Lazar je nastopil proti domačinu Petru Manukoviču, ki je tehtal kar osem kilogra- mov več in je tudi zelo izkušen boksar, saj ima za seboj več kot sto dvobojev. Manukovič je zelo izenačen dvoboj dobil, a se je Lazar ponovno izkazal s svojim nastopom in je od organizatorjev prejel posebno nagrado za najbolj borbene- ga boksarja memoriala. Mladi Urh Zebec si je nabiral izkušnje proti Mihailu Rajičiču (BK Novi sad), medtem ko Anja Jabločnik tokrat ni najbolje upoštevala navodil trenerja in je izgubila. David Breznik Kikboks • Turnir Alpe Adria v Avstriji Ptujčani odlični med 170 tekmovalci v Avstriji Ekipa ptujskih kikboksarjev, članov Kluba borilnih veščin Ptuj, se je v soboto, 30. novembra, udeležila mednarodnega turnirja Alpe Adria v Gratwei-nu v Avstriji. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 170 tekmovalcev iz 22 klubov iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Iz Ptuja je na tekmovanju nastopalo 12 tekmovalcev, ki so se odlično odrezali, saj so osvojili 6 prvih, 8 drugih in 3 tretja mesta. Izku-šenejši tekmovalci KBV Ptuj so nastopali v dveh kategorijah. Rezultati so posebej razveseljivi, saj so morali tekmovalci zmagati kar nekaj borb na poti do medalj. Na tekmovanju je sodil tudi ptujski mednarodni sodnik Edvard Štegar. Rezultati: POINT FIGHTING Med mlajšimi kadeti U-10 je 2. mesto osvojil Nino Bratu-šek nad 32 kg. Med mlajšimi kadeti U-13 je 1. mesto osvojil Patrik Šulek nad 47 kg, 2. mesto sta osvojila Lara Vuzem Vajda do 42 kg Ptujčani v Avstriji Foto: Franc Slodnjak Šahovski kotiček 1. SAŠKA BAR 11 2827 65 171,2 2. VGP DRAVA 11 2610 59 163,2 3. TAMES 11 2558 58 163,5 4. ELEKTRO MARIBOR 11 2474 57 161,2 5. GOSTIŠČE IRŠIČ 11 2573 56 161,5 6. MES. OBČINA PTUJ 11 2765 54 164,6 7. MP PTUJ 11 2696 50 156,4 8. SKEI PTUJ 11 2563 48 159,7 9. RADIO-TEDNIK 11 2603 43 154,3 10. DAMOSS 11 2293 43 150,0 11. TALUM 11 2102 30 149,6 12. BOXMARK TEAM 11 2241 27 141,1 13. ČISTO MESTO 11 1976 18 135,3 14. LEKARNE PTUJ 11 1998 9 130,0 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Go-znik (Radio-Tednik Ptuj) povprečno 191,1, 2. Gregor Miložič (Saška bar) 187,1, 3. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 185,7, 4. Igor Na svetovni šahovski lestvici dva Slovenca med TOP 100 Svetovna šahovska federacija FIDE mesečno objavi lestvico najboljših stotih šahistov. Po dolgem času sta se na njej znašla dva Slovenca, in sicer VM Luka Lenič, član ŽŠK Maribor, in Aleksander Beljavski, Šahovsko društvo Ptuj, ki si z 2651 točkami delita prav stoto mesto. Sicer pa je razred zase aktualni svetovni prvak Magnus Carlsen iz Norveške z neverjetnimi 2872 točkami. 2800 točk je na 2. mestu presegel le še Levon Aronian iz Armenije, 2803, Indijec Viswanathan Anand, ki je prav proti Carlsenu izgubil naslov svetovnega prvaka, je z 2773 točkami na 9. mestu. Medtem ko je še pred nekaj leti veljalo, da v elitni klub spadajo šahisti z ratingom nad 2700 točk, jih je danes med najboljšo stoterico kar 48. Med njimi je največ Rusov (23), na drugem mestu je Ukrajina (10), tretja pa Kitajska (7), sledita Francija in Madžarska (6) - pri slednji je tudi najboljša šahistka vseh časov Judit Polgar na 54. mestu. Med stotimi najboljšimi so še trije člani ŠD Ptuj (na 22. mestu Vassily Ivanchuk 2731, na 49. mestu Yuriy Kryvoruchko 2701 in na 68. mestu Andrei Volokitin 2678 točk). Luka Lenič in Aleksander Beljavski si tudi delita prvo mesto na decembrski slovenski lestvici najboljših sto. Na njej je še pet članov ŠD Ptuj: 4. Duško Pavasovič 2564 točk, 5. Jure Borišek 2562, 23. Gregor Podkrižnik 2341, 37. Danilo Polajžer 2300 in 57. Robert Roškar 2266. Silva Razlag in Dejan Duh do 47 kg, 3. mesto so osvojili Timi Sitar do 47 kg, Dominik Ljubec nad 47 kg in Lara Vuzem Vajda do 37 kg. Med starejšimi kadeti U-16 je Vito Čurin osvojil 1. mesto nad 69 kg, Gašper Mlakar pa je osvojil 1. mesto v dveh kategorijah, do 69 kg in do 63 kg. Nina Duh je osvojila 2. mesto v dveh kategorijah: do 50 kg in do 55 kg. Med starejšimi kadeti U-19 je Simon Kaisersberger do 84 kg osvojil 1. mesto, v kategoriji do 79 kg pa 2. mesto. Vito Ču-rin je med starejšimi kadeti do 79 kg osvojil 1. mesto. LIGHT KONTAKT Trije ptujski tekmovalci so tokrat uspešno nastopali tudi v disciplini light kontakt. Med starejšimi kadeti U-16 je Ga- šper Mlakar osvojil 2. mesto do 63 kg, potem ko je finalno borbo moral predati zaradi poškodbe. Med starejšimi kadeti U-19 je Simon Kaisersber-ger do 79 kg osvojil 2. mesto. Za ptujsko ekipo sta nastopala tudi Niko Ritlop in Nejc Popošek, ki se nista uspela uvrstiti med prve tri v svojih kategorijah. Franc Slodnjak 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 6. decembra 2013 Nogomet • ŠD Videm Nogometaši Vidma so naj-prijetnejše presenečenje jesenskega dela ptujske Superlige, zasedajo namreč tretje mesto, kjer jih ni pričakoval praktično nihče. Toda Videmčani so se dobro pripravili na tekmovanje in uspelo jim je. Sicer pa je v tem kraju ob Dravinji nogomet res šport številka ena: ob uspehih se lahko pohvalijo tudi z velikim obiskom na tekmah in z dobrim delom z mlajšimi selekcijami. O delovanju vseh selekcij nam je več povedal podpredsednik ŠD Videm Darko Jeza. »Članska ekipa je v jesenskem delu sezone dosegla enega največjih uspehov, saj je v superligi zasedla odlično tretje mesto. Vodstvo MNZ Ptuj nam je pred sezono zaupalo nastopanje v višji ligi kot četrto uvrščeni ekipi v 1. ligi MNZ in nam poslalo posebno vabilo. Temu smo se seveda odzvali in takoj začeli sestavljati ekipo za tekmovanje v višji ligi - ekipo je bilo treba dopolniti z nekaj kakovostnimi igralci. Priložnost se nam je ponudila v sosednji Hrvaški, ki je v tem času vstopila v EU in igralci iz sosednje države niso več tujci v naših ligah. Na začetku priprav smo se okrepili s štirimi igralci iz sosednje Hrvaške, s tremi igralci iz ekip MNZ Ptuj in vratarjem (dvojna registracija iz ekipe NK Zavrč). Po uvodnem porazu je ekipa z veliko trdega dela in truda na treningih iz tekme v tekmo igrala bolje in na koncu zasedla kot novinec neverjetno tretje mesto v zelo kakovostni ligi. Ekipa ima tudi najboljšega strelca lige, Dominika Božaka, ki je dosegel 19 zadetkov. Ekipo sestavlja dvajset igralcev, zelo uspešno pa jo vodi trener Primož Gorše. Pričakovanja za spomladanski del sezone so velika, želja je zadržati to mesto in pridobiti še kakšno igralsko okrepitev iz naše bližnje okolice,« je povedal Darko Jeza. Mlade selekcije »V igralskem kadru mladinske ekipe je prišlo pred sezono do velikih sprememb, saj se je ekipi priključilo kar deset novincev. Pet igralcev se je priključilo članski ekipi, zato je imel trener mladine kar veliko dela, da je sestavil ekipo. Gre za zelo perspektivne igralce, ki bodo v naslednjih letih krojili sam vrh v mladinski ligi MNZ Ptuj. Ekipa je v dolgem jesenskem delu uspešno odigrala 11 prvenstvenih tekem ter zasedla zelo dobro mesto v sredini lestvice. Ekipo sestavlja dvajset igralcev, Mladinska ekipa Vidma ki so trenirali pod vodstvo zelo uspešnega trenerja Mirana Se-laka. Selekcija U-9 je pridobila veliko novih igralcev, v ligi pa igrala odlično in zaseda vodilno mesto. Ekipo 20 igralcev zelo uspešno vodi trener Blaž Lah. V klubu smo v letu 2013 ustanovili novo selekcijo U-11 in jo v tekmovalni sezoni 2013/14 vključili v ligo. To je že naša šesta ekipa, ki tekmuje pod okriljem MNZ Ptuj. Ekipa je nastopala z igralci, ki so v povprečju leto ali dve mlajši od drugih ekip v ligi. Na tekmah in treningih v tem letu si je ekipa nabirala prepo-trebne izkušnje za nadaljevanje sezone. Ekipo zelo uspešno vodi trener Jernej Simonič. Selekcijo sestavlja 18 igralcev. Se- ÏMfl lekcija mlajših dečkov je z odličnimi igrami v jesenskem delu suvereno osvojila prvo mesto v ligi. Ekipa je svojo kakovost pokazala na vseh tekmah v jesenskem delu, kjer se je pokazal velik napredek in nadarjenost te selekcije. V ekipi igra in trenira petnajst igralcev. Selekcijo zelo uspešno vodi trener Leon Hrovat. Treningi mlajših selekcij v zimskem delu že potekajo enkrat do dvakrat tedensko v telovadnici OŠ Videm. V načrtu imamo sodelovanje vseh mlajših selekcij na več dvoranskih turnirjih in igranje trening tekem z ekipami NK Aluminij, NK Hajdina, NK Drava ter ostalimi klubi v bližini, ki imajo uspešne nižje selekcije. Posebej smo ponosni pomoči in sodelovanja staršev mladih nogometašev, ki nam veliko pomagajo, da lahko nemoteno treniramo in nastopamo skozi celotno sezono.« Veteranska ekipa »Veteranska ekipa je v prvenstvu v ligi 35+ odigrala sedem tekem in vse suvereno zmagala. Treninge in jesenske del so veterani končali s trening tekmo in druženjem s prvaki veteranske lige 40, veteransko ekipo NK Lovrenc. Veteranska ekipa pa tudi pozimi ne bo počivala, saj že trenirajo v telovadnici, sodelujejo pa tudi v zimski veteranski ligi malega nogometa občine Videm.« Načrti Športno društvo Videm čaka v letu 2013 veliko nalog in pomembnih projektov. Največji projekt je končna pridobitev prepotrebnih novih klubskih prostorov, saj delo v starih, dotrajanih prostorih več ni mogoče. »Večkrat tedensko v našem klubu deluje šest selekcij, kar znese 150 igralcev. Ti si za svoje delo zaslužijo primernejši večnamenski objekt. Drugi večji projekt je pridobitev novega pomožnega igrišča, saj imamo velike probleme z uskladitvijo in izvedbo vseh treningov in tekem z vsemi šestimi ekipami. Dnevno je igrišče v popoldanskem času zasedeno tudi do šest ur. Tretji projekt je ustano- vitev še ene nižje selekcije in s tem ustanovitev nogometne šole ŠD Videm. Ta bo s svojim delovanjem v letu 2014 v prvi fazi združila pet nižjih selekcij našega kluba (U-9, U-11, U-13, U-15 in mladina) in bo delovala izključno, da bi dvignila kakovost dela z mladimi nogometaši. Pridobili pa bomo tudi na pretoku mladih igralcev iz nižjih v višje selekcije in se s tem izogni- 1. A SRL (ž) 10. KROG: Tenzor DP Logik 1. B SRL (m) 1. SML REZULTATI 18. KROGA: Koper - Aluminij 7:0, Interblock - NOGA Triglav 2:1, Celje - NŠ R. Koren Dravograd 4:1, Krka -Šampion 5:2, Maribor Branik - Jadran Dekani 9:0, Olimpija - Bravo 1:2, Domžale - Ilirija 6:0, Rudar Velenje - HIT Gorica 0:1. 1. DOMŽALE 18 14 1 3 41:13 43 2. KOPER 18 13 3 2 67:24 42 3. MARIBOR BRANIK 18 13 1 4 67:15 40 4. HIT GORICA 18 13 0 5 47:22 39 5. ALUMINIJ 18 12 2 4 35:24 38 6. OLIMPIJA 18 10 3 5 36:21 33 7. CELJE 18 8 2 8 27:33 26 8. KRKA 18 7 3 8 26:31 24 9. ILIRIJA 17 7 2 8 28:38 23 10. RUDAR VELENJE 18 7 1 10 21:38 22 11. NOGA TRIGLAV 18 6 2 10 38:36 20 12. INTERBLOCK 17 5 3 9 19:31 18 13. BRAVO 18 5 1 12 26:46 16 14. ŠAMPION 18 3 2 13 19:45 11 15. NŠ R. KOREN 18 3 1 14 24:72 10 16. JADRAN DEKANI 18 2 3 13 17:49 9 KOPER - ALUMINIJ 7:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Krajnc (15.), 2:0 Posavac (37.), 3:0 Vekič (43.), 4:0 Talič (66.), 5:0 Matanovič (80.), 6:0, Reja (84.), 7:0 Vekič (88.) ALUMINIJ: Tetičkovič, Brence, Gerečnik (Kelc), Ahec, Cafuta (Pucko), Kozar (Novak), Poredoš (Petek), Rogina, Vrbanec, Dobaj (Stopajnik), Podbrežnik. Trener: Bojan Špehonja. li prekinitvi dela za selekcije, ki jih nismo imeli. Za izvedbo vseh nalog bodo poskrbeli vodstvo, upravni odbor in vsi člani športnega društva. S pomočjo Občine Videm, sponzorjev, navijačev in simpatizerjev bomo vse zadane in prepotrebne naloge ter projekte, ki so planirani za leto 2014, lažje dosegli,« je povedal Darko Jeza. Danilo Klajnšek 1. SKL REZULTATI 18. KROGA: Koper - Aluminij 2:0, Interblock - NOGA Triglav 1:4, Celje - NŠ R. Koren Dravograd 8 :2, Krka - Šampion 2:2, Maribor Branik - Jadran De- kani 5:0, Olimpija - Bravo 1:0, Domžale - Ilirija 4:1, Rudar Vele- nje- HIT Gorica 0:3. 1. OLIMPIJA 18 14 3 1 38:6 45 2. DOMŽALE 18 14 0 4 50:15 42 3. ALUMINIJ 18 11 4 3 29:20 37 4. CELJE 18 11 3 4 44:22 36 5. KOPER 18 8 6 4 27:14 30 6. NOGA TRIGLAV 18 8 5 5 27:17 29 7. HIT GORICA 18 9 1 8 39:33 28 8. BRAVO 18 8 2 8 19:16 26 9. KRKA 18 6 7 5 41:27 25 10. MARIBOR BR. 18 6 7 5 31:19 25 11. RUDAR VELENJE 18 6 4 8 30:45 22 12. INTERBLOCK 17 5 2 10 26:41 17 13. ILIRIJA 17 4 4 9 22:29 16 14. ŠAMPION 18 2 2 14 18:51 8 15. JADRAN DEKANI 18 1 5 12 10:43 8 16. NŠ R. KOREN 18 1 3 14 15:68 6 KOPER - ALUMINIJ 2:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Šolaja (53.), 2:0 Šolaja (72.) ALUMINIJ: Pungartnik, Lon-čarič, Zorec, Petek, Muharemi, Petrovič, Krivec, Golob (Kovač), Gale (Bohak), Ploj (Jager), Križan (Panikvar). Trener: Tomislav Grbavac. Danilo Klajnšek Člani kot novinci na visokem 3. mestu Članska ekipa Vidma je bila najprijetnejše presenečenje letošnje Superlige. Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 20. KROGA: PETEK OB 17.00: Zavrč - Celje; SOBOTA ob 13.00: Krka - Gorica; SOBOTA ob 17.00: Domžale - Triglav; SOBOTA ob 17.30: Rudar Velenje - Maribor; NEDELJA ob 17.00 Luka Koper - Olimpija. Rokomet • 1. NLB leasing moška liga 14. KROG: Slovan - Jeruzalem Ormož (v soboto ob 19.00) - Zagorje GEN I (v petek ob 19.00) 10. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Dobova (v soboto ob 19.00), Radeče MIK Celje - Drava Ptuj (v soboto ob 19.00), Dol TKI Hrastnik - Moškanjci Gorišnica (v soboto ob 19.30). Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj PARI 2. KROGA (v nedeljo, 8. 12.): KMN Draženci - Club 13 (ob 9.00), ŠD Ptujska Gora - Klub ptujskih študentov (ob 9.00), ŠD Skorba bar Boško - Poetovio plindom 080 7300 (ob 10.20), Casino Ptuj - ŠD Draženci (ob 11.00), Bagerkom Pragersko - KMN Majolka (ob 11.40), ŠD Rim - FC Ptuj (ob 12.20). ZLMN ORMOŽ Člani, razpored tekem 3. kroga (sobota, 7. 12., v Športni dvorani na Hardeku): ob 16.30: Črni ribič Frankovci (4) - Inox ograje Majcen (5) ob 17.10: Trust (9) - Vičanci (11) ob 17.50: Akord Izkoščevanje mesa (6) - Brlek Transport (7) ob 18.30: Bar Gaja Ivanjkovci (1) - Avtoprevozništvo Jerebič (2) ob 19.10: Alinea (8) - Mladost Miklavž (3) ob 19.50: Tomaž (10) - Strjanci (12) Veterani, razpored tekem 3. kroga (nedelja, 8. 12., v Športni dvorani na Hardeku): ob 11.30: Fiposor Aries IT (5) - Smoki Ormož (1) ob 12.10: Rucica Bresnica (8) - Tomaž (2) ob 12.50: Modelarstvo montaža Rakuša (9) - Mladost Miklavž (4) ob 13.30: Vičanci (7) - Pristan Frankovci (6) Bar As Ormož (3) prost DK, UK Nogomet • Mlajše kategorije petek • 6. decembra 2013 Šport, reportaže Štajerski 15 Ptuj • Predstavitev športa invalidov v OŠ Ljudski vrt Mlade zelo zanima šport invalidov DŠI Most Ptuj pod vodstvom Andreje Razlag je 18. novembra v OŠ Ljudski vrt na Ptuju s pomočjo športnikov invalidov predstavil sedem športov invalidov (šah za slepe, streljanje, namizni tenis na vozičkih, kegljanje za slepe, odbojko sede, košarko na vozičkih in golball/igro z zvenečo žogo), v katerih so se lahko preizkusili tudi učenci od šestega do devetega razreda OŠ Ljudski vrt. Želja društva pa je tudi, da bi zbrali čim več likovnih in literarnih del učencev vseh šol, na katerih bodo s tem projektom sodelovali, pravi predsednica Andreja Razlag. Načrtujejo namreč priložnostno razstavo del na temo športa invalidov. Udeležence je v imenu društva pozdravila predsednica, ki je tudi tokrat poudarila, da so vsi društveni projekti namenjeni promociji športa invalidov. Še posebej želijo mlade seznaniti z možnostmi, ki jim jih daje šport, čeprav jim je bilo življenje nekoliko manj naklonjeno. V odsotnosti ravnateljice OŠ Ljudski vrt Tatjane Vaupotič Zemljič je govorila Karmen Mlakar, Silva Razlag je predstavila vse goste - športnike invalide, med njimi so bili Franc Pinter, paraplegik, stalni S predstavitve športa invalidov v OS Ljudski vrt Ptuj član državne reprezentance v streljanju za invalide že več kot 20 let, večkratni svetovni in evropski prvak, trenutno se pripravlja že na svoje sedme olimpijske igre leta 2016 v Riu de Janeiru, Lena Gabršček, ki je pomagala pri sodniških odločitvah, ekipa košarkarjev na vozičkih, članov Društva paralegikov Severne Štajerske Maribor, ki so že nastopili za slovensko reprezentanco v košarki na vozičkih, med njimi je bil tudi Marjan Žunko iz Slovenje vasi, in varovanci ZDUV dr. Marjana Borštnarja Dornava in VDC Ormož, in člani društva, ki so pomagali na posameznih točkah. Društvo Most pa se še posebej zahvaljuje koordinato-rici projekta Mojci Gramc, ki je poskrbela, da je vse gladko teklo. Novembra letos je DŠI Most Ptuj praznoval triletnico delovanj a. V tem času so šport invalidov predstavili v OŠ Olge Meglič na Ptuju, OŠ Juršinci in dvakrat v OŠ Ljudski vrt. V začetku septembra letos so prvič sodelovali na ptujskem špor- Strelstvo • 3. turnir First lige - Ptuj Ptujčani do vodstva v skupnem seštevku Na Ptuju je minuli konec tedna potekal 3. turnir mednarodne regionalne First lige v streljanju z zračno pištolo. Med posamezniki je zmagal madžarski reprezentant Miklos Tatrai iz Zalaegerszega, ki je znova dosegel odličnih 581 krogov in se še drugič v sezoni povzpel čez magično mejo 580 krogov. Za njim sta se na 2. in 3. mesto uvrstila miklavški strelec Boštjan Simonič s 573 krogi in vodilni v skupnem seštevku, Ormožan Kevin Venta s 571 krogi. Dobro streljanje so na Rezultati 3. turnir: 1. Miklos Tatrai, ZAL, 581 2. Boštjan Simonič, JKM 573 3. Kevin Venta, KOR, 571 4. Saša Kralj, ČAK 568 5. Sašo Stojak, PTUJ, 567 6. Majda Raušl, PTUJ 566 8. Matija Potočnik, PTUJ 562 12. Ludvik Pšajd, JUR 559 16. Simon Simonič, JKM 554 18. Mirko Moleh, JUR 551 19. Mateja Levanič, KOR 551 22. Tadej Širec, PTUJ 548 23. Zlatko Kostanjevec, PTUJ 547 24. Miran Miholič, JKM 547 25. Gregor Vesenjak, JUR 547 26. Rok Veršič, PTUJ 543 27. Borut Sagadin, PTUJ 539 29. Alojz Trstenjak, JKM 536 31. Dragoljub Poledica, PTUJ 532 Ekipno 1. Zalaegerszeg A, MAD 1697 2. Ptuj A SLO 1695 3. Alzas Čakovec HRV 1687 4. Jožeta Kerenčiča Miklavž A SLO 1674 5. Štefana Kovača Turnišče SLO 1672 6. Juršinci A SLO 1657 7. Region Sud, AUT 1644 8. Ptuj B SLO 1638 9. Kovinar Ormož SLO 1605 domačem strelišču pokazali tudi ptujski strelci in osvojili 5., 6. in 8. mesto, najboljši med posamezniki pa je bil njihov najmlajši strelec Sašo Sto-jak s 567 krogi, Majda Raušl 566 in Matija Potočnik 562 krogov. Med juršinskimi strelci se je najvišje, na 12. mesto, uvrstil Ludvik Pšajd s 559 krogi. Z drugim mestom v ekipni razvrstitvi s 1695 krogi pa so se Ptujčani povzpeli na vrh v skupnem seštevku, kjer imajo sedaj s 5084 krogi 7 krogov prednosti pred Madžari iz Zalaegerszega, ki so zmagali na Ptuju s 1697 krogi. Hrvaška ekipa Alzasa iz Čakovca je skupno tretja s 5031 krogi, mi-klavška ekipa Jožeta Kerenčiča pa je z enakim dosežkom na 4. mestu. Regionalna liga Po-dravja: V Kidričevem na vrhu znova Ptujčani s pištolo Moderno in z elektronskimi tarčami opremljeno strelišče v Kidričevem je bilo v novembru prizorišče, na katerem so tekmovali strelci na 2. turnirju regionalne lige Podravja. Elektronske tarče povzročajo predvsem najmlajšim strelcem nekaj težav s privajanjem nanje, saj ti večinoma trenirajo na papirnate. Več kot očitno pa se na njih odlično znajdejo ptujski strelci, ki so znova blesteli s pištolo. Najboljši slovenski mladinec Ptujčan Sašo Stojak je po zmagi v uvodnem turnirju tokrat znova pokazal najboljše streljanje s 376 krogi in zmagal še drugič zapored ter v skupnem seštevku povečal vodstvo pred najbližjim zasledovalcem, svojim trenerjem Zlatkom Kostanjevcem, na 24 krogov. Slednji je v Kidričevem dosegel 370 krogov in osvojil 3. mesto, drugi je bil zamejski Slovenec iz Železne Ka-ple in nastopajoči za DŠR Kun-goto Andreas Auprich s 374 krogi. Ptujčani, ki so v ekipni razvrstitvi v svoji najmočnejši zasedbi s Stojakom in Kosta-njevcem znova nastopili tudi z mladim in talentiranim kadetom Tadejem Šircem (360), so dosegli znova dober rezultat in zmagali s 1102 krogoma tudi v drugo zapored. Na domačem strelišču so se izkazali tudi ki-dričevski strelci, pri katerih sta se med posamezniki na 4. in 5. mesto uvrstila njihova najboljša strelca Uroš in Matevž Mohorko s 369 oziroma 363 krogi. V ekipni razvrstitvi so Kidričani v postavi s Tadejem Toplakom (360) osvojili drugo mesto s 1092 krogi. V kategoriji veteranov s pištolo je slavil avstrijski olimpijec Horst Krasser s 180 krogi, drugi je bil Ptujčan Dragoljub Poledica s 179 krogi, med Kidričani pa je bil najboljši Jurček La-mot s 173 krogi na 4. mestu. S standardno puško je zmagal prvoligaški Rušan Benjamin Jodl s 392 krogi, domača strelca Uroš Mohorko in Aleš Pernat pa sta se s 382 in 377 krogi uvrstila na 9. in 10. mesto. Ekipno 1. SD FLV Hotinja vas 1159 krogov, 5. Kidričevo 1082 krogov. Med pionirji s serijsko puško je kidričevski državni prvak (z MK puško) Foto: Črtomir Goznik Andreja Razlag, predsednica društva Most Ptuj Foto: Črtomir Goznik tnem vikendu, v Mariboru so se konec septembra letos udeležili projekta Čevljarčkov festival Zveze prijateljev mladine Maribor, oktobra so bili tri dni aktivni udeleženci mariborskega projekta v tednu otroka, v tem mesecu pa so tudi štirikrat sodelovali v projektu Leteči avtobus Zveze prijateljev mladine Maribor, v okviru katerega so mladi pisali tudi spise na temo proti nestrpnosti 100 ljudi - sto čudi. Dosedanje predstavitve športa invalidov med mladimi so pokazale, da večina mladih ne pozna možnosti, ki jih imajo invalidi za ukvarjanje s športom, večina jih tudi ne pozna nekaterih športov, še posebej tistih, ki se dogajajo samo med invalidi, kot so igra z zvenečo žogo, schowdown, ki je različica namiznega tenisa. Gre za športa, ki ga igrajo samo slepi. »Mladi pa so na drugi strani pokazali izredno zanimanje in željo po preizkušanju vseh predstavljenih športov, žal nam čas največkrat ne dopušča, da bi jim lahko to omogočili,« pravi Andreja. Prav tako se želijo srečati z vrhunskimi športniki invalidi in spoznati njihove življenjske zgodbe. Andreja Razlag pove, da so v društvu izredno zadovoljni z odmevnostjo v javnosti, za kar vsekakor poskrbijo tako lokalni kot nekateri osrednji mediji. Do pete obletnice delovanja si želijo šport invalidov predstaviti tudi na preostalih treh ptujskih osnovnih šolah (Breg, Mladika in OŠ dr. Ljudevita Piv- ka). Želijo pa si tudi povabila drugih osnovnih šol na Ptujskem in širše. Andreja, ki sedaj živi v Nemčiji, je preko nekaterih projektov še vedno zelo povezana s Slovenijo. Brez njih si ne zna predstavljati svojega življenja. S slovenskimi slepimi in slabovidnimi športniki je zaenkrat povezana ravno toliko kot z vsemi drugimi iz drugih držav, in sicer preko Mednarodne športne organizacije IBSA, ki je krovna mednarodna organizacija za šport slepih in slabovidnih. Andreja Razlag predseduje podkomiteju za kegljanje, na svetovnih in evropskih tekmovanjih pa opravlja funkcijo direktorice tekmovanja. Na kongresu IBSE, ki je bil avgusta letos na Danskem, so ji to funkcijo predsednice komiteja za kegljanje slepih podaljšali še za štiri leta. Trenutno je edina Slovenka, ki vodi enega od podkomitejev IBSE, teh pa je skupaj petnajst, kar si šteje v veliko čast in ponos. MG Ivo Cicmanovič Zimet osvojil 3. mesto s 173 krogi, njegovi klubski tovariši Domen Širovnik, Žan Gojkošek in Jan Fridl pa so s 167, 152 in 98 krogi osvojili 5., 10. in 13. mesto. Zmagal je Rušan Patrik Jakopiček s 177 krogi. Ekipno 1. Trap Vitomarci 498, 2. Kidričevo 492 krogov. V kategoriji cicibanov in mlajših pionirjev z naslonom s serijsko puško je zmagal sin velikega olimpionika Franca Pinterja-Ančota, Jan Pinter iz Slovenske Bistrice s 177 krogi, mlade juršinske strelke Sandra Kumer, Julija Lajh in Špela Perko so s 159, 154 in 146 krogi osvojile 10., 12., in 15. mesto. Najboljši Ptujčan je bil Maj Zorec s 142 krogi na Foto: Arhiv SD Kidričevo Kidričevski pionir in aktualni državni prvak z MK puško Ivo Cicmanovič Zimet je na domačem strelišču s serijsko puško dosegel 173 krogov in osvojil dobro 3. mesto. 16. mestu, najboljši Kidričan Urh Fridl pa je s 137 krogi osvojil 18. mesto. Ekipno 1. Impol Slovenska Bistrica 511, 4. Juršinci 459, 5. Ptuj 410 krogov. V veteranski kategoriji sta slavila svečinska strelca Peter Golob in Jože Majhenič s 184 krogi, Kidričan Ludvik Pšajd pa je osvojil zelo dobro 3. mesto s 179 krogi, 6. Marjan Gajzer 170, 8. Zvonko Mlakar 162, oba Kidričevo. Najboljši ptujski veteran, Alojz Raušl, je s 157 krogi osvojil 15. mesto. Ekipno 1. Svečina 523, 2. Kidričevo 510 krogov. Simeon Gonc AHSK^ V MESMOmi cDOidm MESO IZDELKI w GS£> _ -, HMUÍT JOit • SV.PLEČEB.K. 3,88 C/KG ZAČINJENA PIŠČANČJA STEGNA 1,99 €/KG • KRVAVICE IN KAŠNICE 4,68 € - 36% = 2,99 C/KG • SV. MESNATE KOSTI _0,95 C/KG PEČENA MESNA SLANINA 4,99 €/KG V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽA TELETINA, TEL. ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ... Za 25 let - 5 izdelkov (tatarski biftnk, pragerska salama, kmečki suhi štuci, marinirana telečja krača, sv. vrat bk) 25 % popusta na blagajni. OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 16 Štajerski Nasveti petek • 6. decembra 2013 Kuharski nasveti Kaki Z enkratno barvo in lepoto sadeža vabijo na svojo pojedino v tem času kakiji. Mamljivost tega sadeža je veliko večja na Primorskem, dostopnost pa ni vprašljiva v nobenem delu Slovenije. Foto: Črtomir Goznik Če ste kdaj poskusili ne prav zrel kaki, ste se v tistem trenutku odločili, da to sadje ni za vas. Skoraj nobena druga vrsta sadja ni tako trpkega okusa kot nezreli oziroma neomedeli kakiji. Nikakor se po tem ne odločite za vedno, saj na drugi strani kaki sodi med najslajše vrste sadja. V tem času se že opazovanje nagiba k okušanju, vendar na njih ne smemo pozabiti, saj je ta oranžni sadež najboljši takrat, ko je jesen že pometla z listjem z dreves in se pojavijo prve slane. Kaki je tudi glede energijske vrednosti dobrodošel sadež. Vsebuje okrog 20 % sladkorjev, vitamin A, pomembne mineralne snovi, kot so kalij, magnezij ter fluor. Redno uživanje tega sadeža pomaga organizmu z oskrbo potrebnih vitaminov, mineralnih snovi in naravnih sladkorjev. Kaki bolj kot drugo sadje zahteva pri izbiri natančnega poznavalca tega sadja, saj se hitro uštejemo in naletimo na nezrel sadež, ki v resnici ni nezrel, vendar po trganju z dreves zahteva še čas zorenja -medenje, ki ga s shranjevanjem zraven jabolk lahko pospešimo. Za takojšno uporabo izbiramo mehke, enakomerno obarvane oranžne plodove in jih do uporabe hranimo na hladnem. V topel prostor prinesemo le Deset let star kužek, ki ne more stopiti na zadnje tačke, mora čimprej k veterinarju, da se postavi pravilna diagnoza težavi, ki ga tare, in se prične čimprejšnje zdravljenje. Vzrokov za omenjeno stanje je lahko več. Pri španjelčkih je v teh letih zelo pogosta težava s hrbtenico, s hernijo disci, kar pomeni, da medvretenčna ploščica pritisne na hrbtenjačo in tako bolj ali manj povzroči nezmožnost vstajanja ali zelo težko vstajanje in gibanje kuž-ka. Pri omenjeni težavi je po navadi prisotna bolečina in je kužek tudi žalosten, se trese ali drgeta in pospešeno diha, kakor da bi mu bilo vroče. Ker omenjate zadnjo desno tačko, gre lahko tudi za težave s kolenom, oziroma s kolenskimi vezmi. Niste napisali, ali je pes že nekaj dni pred tem šepal na to tačko. Če drži tačko v zrak med hojo, oziroma se zelo nežno dotika tal, namesto da bi stopil na tačko, gre lahko za strgane kolenske vezi. Do take poškodbe lahko pride nenadoma med igro, tekanjem ali toliko sadežev, kolikor jih bomo pojedli v treh do štirih dneh. V tem času na toplem namreč izgubijo trpkost. To velja za sveže nabrane plodove. Kaki ni trpek takrat, ko bleščeča oranžna barva kože nekoliko potemni in postane rahlo prosojna. Če smo kje na Primorskem nabrali sveže plodove, bodo v kleti na hladnem ostali sveži tudi do božiča, oziroma lahko jih hranimo tudi do tri mesece. Če imate večjo količino, pa začnejo kakiji propadati in je najprimerneje, da jih posušimo. Suhi kakiji so zelo cenjeni in tudi pogosti na Japonskem, kjer veljajo tudi za eno najbolj cenjenih vrst suhega sadja, počasi pa tudi naši suhi kakiji niso več redkost. Zrele kakije jemo presne. Zaradi svojega želirastega mesa oziroma sredice pa so primerni za pripravo krem, pen in strnjenk. S svojo oranžno barvo, roži podobnimi cvetnimi listi je kaki pogosta sestavina sadnih košar oziroma ugodna dekoracija v košari sadja. Po okusu se ujema z okusom sirov in prekajenim mesom. Nezrele sadeže, ki se sicer dajo lepše rezati kot popolnoma zreli, pogosto mariniramo z limoninim sokom in jih dodajamo sadnim in perutninskim solatam. skoki psa. Glede na to, da ste napisali, da se pes goni, prihaja tudi v stik z drugimi psi in v takih primerih prihaja lahko tudi do pretepov med njimi in mimogrede si lahko poškoduje koleno. Napisali ste, da ima pes pasjo putiko, kar mi je sicer neznan termin, vendar predpostavljam, da je že imel težave s sklepi. Treba bi bilo tudi preveriti, da vaš španjelček nima klopnih bolezni, borelie ali erlihioze ali obeh skupaj. Če je imel smolo, je lahko vzrok temu samo en okužen klop in bolezen se naseli v organi- Zraven omenjenih jedi je kaki ugoden sadež za kombinacijo sladko-slanih okusov, tako ga vse pogosteje uporabljamo pri pripravi mesnih jedi, kot je dušena svinjina s kakijevo omako ali kakijeve plodove preprosto spečemo na žaru in jih prelijemo s karamelno omako. Kaki je primerno sadje za shranjevanje v zamrzovalni skrinji, in sicer ga lahko primerno embaliranega, pokapljanega z limonin sokom shranimo v zamrzovalno skrinjo do enega leta. Pri nas kaki pogosto pripravljamo skupaj z jabolki, suhim sadjem, smetano, limoninim sokom, bananami, mletimi orehi ali mandlji in različnim vinom. Kremo iz kakija in banan pripravimo tako, da vzamemo enako količino kakijev in banan. Oba sadeža olupimo, narežemo na male koščke, na vsak sadež kakija damo žlico sladkorja v prahu in eno žlico limoninega soka. Če dobimo pregosto zmes, dodamo malo tekoče sladke smetane. V tako pripravljeno kremo damo malo namočenih rozin in fino sese- zem psa. Hujšanje in gibalne motnje lahko nakazujejo na to problematiko. Vsekakor bi svetoval pregled krvi pri vašem psu. Opraviti bi bilo treba hematološko preiskavo krvi, da se ugotovi morebitna infekcija z bakterijami in morebitna slabokrvnost, prav tako bi bilo treba opraviti biokemijo krvi, kjer se ugotavlja delovanje notranjih organov, predvsem jeter, ledvic in trebušne slinavke. Takšen preventivni pregled je pri toliko starem psu zelo priporočljiv, saj se lahko ugotovijo težave, kljane mandlje. Kremo nadevamo v visoke pecljate kozarce, okrasimo s tolčeno sladko smetano in malimi rezinami kakija ter ponudimo kot samostojno sladico. Tako pripravljeno kremo pa lahko damo v kovinski model, ki smo ga obložili s tanko folijo. Po vrhu kremo dobro pokrijemo in skozi noč postavimo v zamrzovalno skrinjo. Naslednji dan jo narežemo na tanke rezine, prelijemo z vročo čokolado in prav tako okrasimo s tolčeno sladko smetano in ka-kijem. Tako pripravljeno sladico lahko ponudite tudi najzahtevnejšim gostom. Če imate obilico kakijev in so že v zadnji stopnji uporabe, lahko pripravite tudi klasično pito, tako kot pripravljamo jabolčno pito iz krhkega testa, le da nadev zamenjamo z na pol dušenimi sadeži kakija, ki jih po okusu sladkamo, dodamo limonin sok in sladke drobtine ali tekočo sladko smetano. Pri biskvitni piti nadeva ni treba zgostiti s sladkimi drobtinami ali smetano. Vlado Pignar Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. ki so skrite in še niso privedle do kliničnih znakov bolezni. V taki fazi bolezni se lahko tudi zelo učinkovito ukrepa in bolezen pozdravi, še preden je silovito izbruhnila. Pri vsem omenjenem pa je vsekakor potrebna tudi RTG-preiskava, pri kateri vidimo prizadete sklepe in kosti ter hrbtenico živali, v prsnem košu pa stanje pljuč in srca. Verjetno ste začudeni nad mojim odgovorom in se vam zdi, da predlagam preveč preiskav. Pri 10 let starem kužku lahko le na tak način ugotovimo njegovo zdravstveno stanje, saj ga ne moremo povprašati po njem. Tudi ljudje hodimo na preventivne preglede k zdravniku, prav tako je to treba pri živalih, ki niso več najmlajše. Izkušen veterinar bo v primeru vašega kužka zelo hitro postavil pravilno diagnozo in pričel zdravljenje, zato ne odlašajte z odhodom. Emil Senčar, dr. vet. med Foto: ES Tačke in repki Koker španjel ima težave Imamo 10 let starega koker španjela, ki danes ni mogel več stopiti na zadnje tačke (predvsem da zadnjo desno). Opažamo zadnji mesec, da je shujšal, vendar smo to pripisovali temu (kuža ni steriliziran), ker je v okolici dosti samičk v "tistem" obdobju. Apetit in odzivnost je nespremenjena, smrček je mrzel in vlažen, tudi dlesni so lepo rožnate. Kuža ima pasjo putiko. Zanima me, kaj storiti oz. ali je potreben obisk pri veterinarju? Izvajanje ukrepa dobrobit živali za prašičerejce že v letu 2014 Prvič je treba stalež prašičev sporočiti do 7. januarja 2014 Pred kratkim je bil na kratko že predstavljen ukrep »Dobro počutje živali« oziroma »Dobrobit živali« (v nadaljevanju: ukrep DŽ), kot se po novem imenuje, ki se bo v okviru Programa razvoja podeželja 2014 - 2020 začel izvajati že v letu 2014. Namen tega članka pa je nosilce kmetijskih gospodarstev, ki želijo vstopiti v ta ukrep, opozoriti na obveznosti, ki izhajajo iz načrtovane vključitve v ta ukrep in jih morajo le-ti izpolnjevati že s 1. januarjem 2014. Vlaganje vloge za ukrep DŽ bo sicer potekalo hkrati z vlaganjem zbirne vloge, ki poteka od konca februarja do začetka maja 2014, vendar pa morajo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo pogoj glede najmanjšega števila prašičev in se nameravajo vključiti v ukrep DŽ, stalež prašičev po predpisanih kategorijah v Centralni register prašičev (v nadaljevanju: CRPš) prvič sporočiti že v mesecu januarju, in sicer stanje prašičev na dan 1. januar 20l4. Stanje na ta dan lahko sporočijo najkasneje do vključno 7. januarja 2014. Nosilci kmetijskih gospodarstev bodo morali v koledarskem letu trajanja obveznosti (od 1.1.2014-31.12.2014) stalež prašičev v CRPš sporočati na mesečni ravni, to pomeni za vsak prvi dan v mesecu, in sicer najpozneje do 7. dne tekočega meseca. Če ima kmetijsko gospodarstvo več lokacij, kjer redi prašiče in ima vsaka od teh lokacij svojo G-MID številko, potem morajo biti podatki o številu prašičev sporočeni za vsak G-MID. Sporočanje staleža prašičev je pomembno zaradi preverjanja minimalnega staleža, s katerim kmetijsko gospodarstvo vstopi v ukrep ter izračunavanja povprečnega števila prašičev na kmetijskem gospodarstvu, ki je kasneje osnova za izračun plačila. Podatke o staležu prašičev bodo morali nosilci kmetijskih gospodarstev v CRPš vnesti neposredno v elektronski obliki. Če nosilec želi, lahko to v njegovem imenu naredi tudi druga pooblaščena oseba. Ker je rok za sporočanje razmeroma kratek, priporočamo vsem nosilcem, da si uredijo elektronski dostop do CRPš. Dostop do CRPš preko portala Volos je za rejce brezplačen, pridobijo pa ga lahko s izpolnitvijo vloge, ki je objavljena na spletni strani Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin. Poleg tega je potrebno pri sporočanju staleža opozoriti tudi na to, da so za sporočanje staleža za namen ukrepa DŽ skladno z novim Pravilnikom o identifikaciji in registraciji prašičev, ki bo sprejet do konca leta 2013, določene nekoliko drugačne kategorije prašičev, kot so na B obrazcu zbirne vloge, in sicer: - prašiči tekači, - prašiči pitanci, - plemenske svinje in - plemenske mladice. Opisan način priglašanja staleža prašičev v CRPš velja samo za nosilce kmetijskih gospodarstev, ki se nameravajo vključiti v ukrep DŽ. Gre za dodatno zahtevo glede sporočanja staleža prašičev v CRPš, ki ne nadomešča obstoječih obveznosti glede sporočanja staleža prašičev v CRPš. Obveznosti, ki izhajajo iz zahtev drugih ukrepov skupne kmetijske politike ali zahtev že omenjenega pravilnika, ostajajo torej nespremenjene. Zato ostaja nespremenjen, tako po vsebini kot po namenu, tudi B obrazec. Za rejce, ki se nameravajo vključiti v ukrep DŽ, je torej sporočanje staleža prašičev za namen tega ukrepa, dodatna oblika sporočanja. Poleg pravočasnosti sporočanja je potrebno na tem mestu opozoriti na pravilnost sporočenih podatkov, saj bo ta predmet ustreznih kontrol s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja in drugih pristojnih organov in institucij. Kot je bilo že pojasnjeno, bodo v ukrep lahko vstopila kmetijska gospodarstva, ki redijo 20 ali več plemenskih svinj in mladic ali 100 ali več prašičev pitancev. O vseh pogojih in zahtevah ukrepa DŽ bodo rejci obveščeni tudi po običajni pošti, na kratko pa so glavni pogoji oziroma zahteve navedene v nadaljevanju: 1. vstopna pogoja: poleg zahtevanega števila prašičev, ki je natančneje opisan v začetku tega sestavka, mora rejec skupaj z izbranim zootehnikom in veterinarjem izdelati tudi program dobrobiti živali. Ta program mora biti pripravljen, zahtevani podatki iz tega programa pa elektronsko vneseni v CRPš vsaj en dan pred oddajo vloge za ukrep DŽ. Priprava tega programa je za rejca v celoti brezplačna. Natančnejša pojasnila glede priprave tega programa bodo rejcem v kratkem še posredovana. 2. splošni pogoj: v času trajanja obveznosti (od 1.1.2014 - 31.12.2014) mora nosilec ali vsaj en član kmetijskega gospodarstva, ki se vključi v ukrep DŽ, opraviti štiriurno usposabljanje iz vsebin dobrobiti živali; 3. dodatne zahteve: poleg^ vstopnih in splošnega pogoja morajo za pridobitev plačil za ukrep DŽ rejci izbrati vsaj še eno zahtevo iz spodnjega nabora zahtev: - za plemenske svinje in mladice ter tekače in pitance: o zahteva za intenzivnost osvetlitve, o zahteva za preprečevanje vročinskega stresa, - za plemenske svinje in mladice: o zahteva za skupinsko rejo z izpustom, o zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino od predpisane, o zahtevo za napajanje, o zahtevo za dodatno ponudbo voluminozne krme, - za plemenske svinje: o zahtevo za toplotno ugodje plemenskih svinj in pujskov, o zahteva za preprečevanje izčrpanosti plemenskih svinj v laktaciji, - za tekače: o zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino od predpisane, - za pitance: o zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino od predpisane, o zahteva za napajanje, o zahteva za skupinsko rejo z izpustom. Obveznost iz ukrepa Dobrobit živali se prevzema za obdobje enega leta, v letu 2014 torej od 1.1.2014 do 31.12.2014. Sredstva za izvajanje tega ukrepa se namenjajo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in proračuna RS. vir: KGZS petek • 6. decembra 2013 Zanimivosti, Naj prodajalka/prodajalec Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje Prazničen in dobrodelen december Veseli december na Ptuju bo letos bogatejši kot prejšnja leta. Praktično ne bo dneva v tem mesecu, ki ne bi vabil na takšno ali drugačno prireditev. Osrednje mestno dogajanje pa bo na Mestni tržnici, kjer so že v ponedeljek simbolično prižgali praznične luči. Veliko decembrskih prireditev bo namenjenih tudi humanitarnosti in dobrodelnosti. Že v torek, 3. decembra, in v sredo, 4. decembra, sta v kongresno-kulturnem središču dominikanskega samostana na Ptuju potekala humanitarna koncerta Otroci za otroke, na katerih so zbirali sredstva za pižamice in oblačila za otroški oddelek ptujske bolnišnice. Današnji dan na ptujski tržnici pa bo še posebej slovesen, saj bodo odprli prvo mestno drsališče, na katerega je bilo treba čakati več let. Zabave željni bodo ob prazničnem programu, ki sovpada z miklavževanjem, lahko uživali od 15. ure pa vse do polnoči. Mesto ohranja tudi tradicionalne prireditve v četrtnih skupnostih z obdarovanjem otrok, pričele se bodo 16. de- cembra in končale 19. decembra, na katerih za praznični program poskrbijo lutkovne skupine Vrtca Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Praznične prireditve z okraševanjem prazničnih dreves so se že začele. Najmlajši iz vrtca Najdihojca so jelko okrasili z lastnoročno izdelanimi okraski v gostilni PP na Novem trgu na Ptuju. V praznična dogajanja se že po tradiciji vključujejo tudi humanitarne oz. dobrodelne organizacije s Ptujskega, ki bodo svoje stojnice postavile na več različnih krajih. V ptujsko pravljico se vključuje tudi Lions klub Ptuj, stojnico za dobre namene bo odprl 21. decembra, že tradicionalno pa bo poskrbel tudi za praznično obdaritev več kot 50 otrok iz socialno ogroženih družin. S humanitarnim čekom tej dobrodelni organizaciji se bo letos izkazalo tudi podjetje Tele-ing Ptuj. Ptujske Soroptimistke so sredstva za dobrodelne namene začele zbirati že včeraj v Mercatorjevem hipermarketu v Špindlerjevi ulici, na svojo dobrodelno stojnico pa vabijo tudi 7., 14. in 21. decembra. Družba Radio-Tednik Ptuj pa bo tudi letos otrokom podarila praznično prireditev Za velike in male, ki bo tako kot vsa prejšnja leta v dvorani Center na Ptuju, 27. decembra. Dan pred tem pa bo v tej dvorani potekala Orfejčkova parada, že 23. po vrsti, ki praznuje skupaj z državo. Dobrodelno noto pa bo imelo tudi letošnje ptujsko silvestrovanje na prostem, tudi letos ne bo ognjemeta, sredstva, ki bi jih sicer namenili zanj, bodo namenili za pomoč ljudem v stiski, za nakup pre-hrambnih paketov. Nagrado za pravilen odgovor na naše predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Ivanka Strmšek, Zg. Jablane 28, Cirkovce, ki je pravilno odgovorila, da je bil ptujski Evropark odprt leta 2004. Danes sprašujemo, katerega leta je bila prva Ofejčkova parada. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za letošnjo Orfejčkovo parado. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika na sedežu družbe Radio-Tednik, Osojni-kova ulica 3, do 13. decembra. Draženci • 13. gospodinjski večer Najboljši so bili rezanci dijakov Biotehniške šole Ptuj V domu vaščanov Draženci je zadnjo novembrsko soboto potekal že tradicionalni 13. gospodinjski večer Društva gospodinj Draženci, ki jih vodi Zdenka Godec. Tudi letos so ga pripravile v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Ptuj, ki jo je predstavljala Slavica Strelec. Pod njenim vodstvom je komisija, v kateri sta bila še haj-dinski župan Stanislav Glažar in Vida Babšek, za najboljše rezance izbrala rezance dijakov Biotehniške šole Ptuj, ki so na draženskem gospodinjskem večeru sodelovali prvič. Zmagovalno ekipo so sestavljali Urška Repič, Maja Škrinjar in Tomaž Matjašič. Sicer pa se je v pripravi domačih rezancev, letos so bili v tekmi za naj rezence ozki in široki rezanci, tekmovalo 15 ekip društev žena, deklet in gospodinj s Ptujskega, 16. ekipo pa je sestavljala edina moška ekipa Valek mojstri, ki se bodo, če bodo nadaljevali s takšno tekmovalno vnemo kot doslej, že kmalu lahko enakovredno kosali z ženskimi ekipami. Izdelane rezance so po končanem tekmovanju, ki je trajalo 90 minut, zakuhali v govejo juho. Predsednica društva Zdenka Godec se je zahvalila za dobro udeležbo ekip, predstavila pa je tudi letošnji osrednji društveni projekt na temo Zelje, ki so ga končale s priložnostno razstavo o zelju in aranžmajih iz zeljnih listov ter šopki vrtnic iz suhega listja. Za surovino so uporabile domače zelje, ki so ga pridelale iz domačega draženskega semena. Pri delu na njivi so se še zlasti izkazale starejše članice Društva gospodinj Draženci, ki jih tako kot včasih več ne pritegnejo izleti in druge dejavnosti dru- štva, še vedno pa uživajo pri delu na njivi. Svoje znanje, ki so ga pridobile iz projekta Zelje, so delile tudi z obiskovalci, predstavile so njegove zdravilne lastnosti, pripravile nekaj receptov za pripravo jedi in zdravljenje z zeljem, za pripravo zeljnice in dieto s kislim zeljem. Že Sebastian Kneipp pa je kislo zelje označil kot krtačo za želodec in črevesje. V letošnjem projektu so se naučile tudi pravilnega kisanja zelja, ki temelji na pravilni negi pri čiščenju le-tega, treba pa ga je tudi pravilno nasoliti. Na dejavnost Društva gospodinj Draženci je ponosen tudi hajdinski župan Stanislav Glažar, ki je imel v soboto neke vrste ženski večer, najprej se je pomeril z udeleženkami v kartanju na tradicionalnem pover šnopsu Društva žena in deklet Gerečja vas, nato pa se je preizkusil še v ocenjevanju domačih rezancev. Kot vedno se je tudi pri tem delu dobro znašel. »Imamo pridne ženske, zato je naša občina tudi tako uspešna,« je poudaril. Za kulturne utrinke so letos poskrbele članice uči-teljsko-vzgojiteljskega pevskega zbora OŠ Hajdina, na odru pa so se jim pridružile tudi mlade kulturnice iz Dražencev. 13. gospodinjski večer so končali s prijetnim druženjem, na katerem so že kovali zamisli za štirinajsti večer v letu 2014. MG Ptuj • Desetouvrščena „Rada sem z ljudmi, nikoli ne bi mogla delati za računalnikom ..." V poletni akciji Štajerskega tednika Naj prodajalka / prodajalec 2013 se je Zvezdana Horvat iz Trnovske vasi, zaposlena v Sparu Rabelčja vas, uvrstila na 10. mesto. Kupci so ji namenili 185 glasov zvestobe. Zmagovalne rezance so izdelali dijaki 4. letnika Biotehniške šole Ptuj (od leve) Tomaž Matjašič, Maja Škrinjar in Urška Repič. Zvezdana, po poklicu je kuharica, je najprej delala v gostinstvu, ki s svojim urnikom, zlasti še ob koncu tedna, ni najbolj naklonjen materam. Kot mama štirih otrok v starosti od 19 mesecev do 22 let si je želela biti več s svojimi otroki. Pred šestimi leti se ji je ponudila priložnost za zaposlitev v Sparu. V trgovini se je dobro znašla, rada dela z ljudmi, vedno je nasmejana, nikoli ne bi mogla delati nekje med štirimi stenami, za računalnikom in podobno, kjer ne bi imela stalnega stika z ljudmi. Podpora oz. glasovi zanjo v naši akciji so ji potrdilo več, da je na pravi poti, kupec je tisti, ki najprej opazi, kakšen je odnos prodajalca do njega. Za akcijo je vedela, zanjo ji je povedala tašča. Skupaj z njo so se njene uvrstitve med prvih deset najboljših trgovcev po oceni bralcev Štajerskega tednika veselili njeni sodelavci. Zadovoljno pove, da so odličen kolektiv, da imajo super vodstvo, ki ima posluh zanje. Največ je vredno to, da se znajo o vsaki zadevi pogovoriti na človeški način, spoštljivo in strpno. Zvezdana Horvat si želi, da tako, kot je zdaj, ostane še naprej, in da bi bili vsi zdravi, tako njena družina kot sodelavci in vsi drugi. V prostem času, kolikor ga ima, je najraje z otroki, zvečer se rada sprosti ob kakšni križanki, sprostitev pa najde tudi v dolgih sprehodih. Uredništvo Štajerskega tednika čestita vsem prodajalcem in prodajalkam, ki se pri svojem delu še posebej trudijo, ki želijo kupcu najboljše, mu svetujejo in ga usmerjajo. Hvala pa tudi vsem, ki so prispevali glasove. MG Foto: Črtomir Goznik Zvezdana Horvat: „V trgovini sem se dobro znašla." Foto: MG 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 6. decembra 2013 Izza gledališkega odra . 1. Z GLOBUS*om po svetu Ljubezenskih in šaljivih zgodb O nastajanju predstave Ljubezenske in šaljive slike al fresco v Mestnem gledališču Ptuj v režiji Marka Čeha in njegove ekipe. Igrajo Anže, Jernej, Maruša in Vesna. Premiera: 23. januar 2014. O izboru šestnajstih zgodb. Tistega četrtka se z Maretom dobiva v ljubljanskem Kinodvo-ru. Jaz prinesem kartonaste kartice, na katerih so zapisani osnovni podatki vseh tridesetih zgodb v vlogi osebnih izkaznic - naslov zgodbe, osebe, kraj dogajanja, posebnosti. Potem predebatirava vsako zgodbo v vrstenem redu, kot ga je zapisal dramatik José Luis, in jih razdeliva na tri dele: užitne, pogojno užitne, neužitne. Naj se sliši še tako 'avtorkle-tno', nekatere od teh tridesetih zgodb so res brez potenciala, napisane v šali zaradi šale in pogojno duhovite ali šokantne zaradi preobrata na koncu, ki je ključ vseh zgodb. In ga je, mimogrede, nujno v več primerih spremeniti, razbiti, obiti, zakriti, preslepiti, PETKOV VEČER Bodite nocoj (/ družbi oddaje Z g t as bo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si Foto: arhiv gledališča skratka črtati ... Zato so pa nekatere zgodbe tudi res super in jih lahko izven avtorjevih okvirov didaskalij (to so tisti romantični zapisi v poševni pisavi, ki opisujejo, kako si je dramatik predstavljal prizor) postaviš v univerzalen čas in prostor ter jih prepoznaš kot širše zastavljeno problematiko spolov in medsebojnih odnosov. Že takoj v začetku pa sva se odločila tudi za vseh pet mono-loških zgodb, ki se sicer res vijejo kot jara kača, vendar lepo zaokrožijo usode posameznikov. O vrstem redu. In tako se naše predstave slika začne risati z zgodbo ŽENSKE ZAUPNOSTI - v kateri Uradni- Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. BOHEM - MOJE 9. ZABLUJENA GENERACIJA - CAS USTAVIL BI 8. EVAL Glasujem za pesem: Moj predlog za Dese+ico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj ca in Učiteljica ter njune besede niso pomembne toliko kot svet nekomunikacije, mimobežnosti in vsesplošne zamenljivosti, ki ga vpeljeta. In nadaljuje s prvo monološko zgodbo SENDVIČ Z JETRCI - v kateri Važen mlad frajer na invalidskem vozičku, obvezan in v mavcu od nog do glave, z značilno govorico in besen na ves svet (tako didaskalija) laže ali pa mogoče tudi ne. In vodi v park in zgodbo PRAVA MUČENICA - v kateri prvič ugotoviš, da ljubezni ne razumeš sploh, neuslišane ljubezni pa še posebej sploh ne. In se prvič skrije v zakonsko posteljo v zgodbi ZAKONSKE TEŽAVE - v kateri je vsaka najmanjša beseda povod za strašljiv zakonski konflikt. In se skrije v posteljo z ljubimcem v zgodbi VPRAŠANJE ČASTI - v kateri se zakomplicirata dva para (in zato eden preveč). In nadaljuje v zgodbi ISKRENOST - v kateri se zakomplicira-ta dva para (in zato eden preveč), zato se ženski po moško pogovorita o zakonskih težavah. In se spet vrne v zakonsko posteljo v zgodbo NEDELJA ZJUTRAJ - v kateri On in Ona ostaneta sama in je zgodba o ljubimcu le še ena od brezplodnih, vsakodnevnih provokacij. Na polovici poti se (zaenkrat v Filmski kotiček Konec je tu Vsebina: Kup mladih in uspešnih filmskih igralcev se zbere na vselitveni zabavi Jamesa Franca, ko se nenadoma zgodi čisto prava apokalipsa. Nekateri odletijo v nebo, drugi v pekel, tretji pa še imajo možnost, da se izkažejo. Problem je le v tem, da so vsi zadeti od trave in ne ravno najbolj prisebni ... This Is The End Igrajo: Jonah Hill, Emma Watson, James Franco, Jason Segel, Seth Rogen, Paul Rudd, Michael Cera, Rihanna, Jay Baruchel, David Krumholtz, Kevin Hart, Danny McBride, Aziz Ansari, Martin Starr, Mindy Kaling, Craig Robinson, Evan Goldberg, David Jensen Režija: Evan Goldberg, Seth Rogen Scenarij: Evan Goldberg, Seth Rogen in Jason Stone Žanr: zadetkarska komedija Dolžina: 146 minut Leto: 2013 Država: ZDA ideji) sočasno odvijata dve zgodbi: moška LJUBEZENSKO PISMO MARY in ženska DOBER DAN, GOSPOD DOKTOR - pri katerih je zanimiv kraj dogajanja in iskanje njune povezanosti. V nadaljevanju gremo pod most s klošarji v zgodbi DENAR IN LJUBEZEN - v kateri je vrednost denarja nična, finančna stiska upokojencev pa dandanes še posebej tragična. Z brezdomko nadaljujemo v monološki zgodbi LAPIS LAZULI - v kateri osamljena starka pripoveduje svojo življenjsko zgodbo. In se nadaljuje v monološko zgodbo LJUBEZENSKA OBLJUBA - v kateri iz norišnice pobegne dekle s svojo ljubezensko obljubo in odgriznjenim ušesom. In morda prav o njej sanjari zapornik v monološki zgodbi DE- Foto: arhiv gledališča KLEMODRIH OČI. Kdo ve?! In morda se za njeno podobo s koledarja prepirata dva bro-dolomca na samotnem otoku v zgodbi AVGUST". Kdo ve?! Ali pa se bo z njo poročil mladenič iz zgodbe GLOBUS - v kateri tik pred poroko z globusom še zadnjič poleti v svoje sanjarije. Kdo ve?! Zadnja poteza slike z naslovom Ljubezenske in šaljive zgodbe alfresco pa je zgodba PROFESIONALCA - v kateri se bodo vsi štirje igralci spopadli s sinhronizacijo porničev. In se mogoče vprašali tudi o smiselnosti svojega dela. O tem, kako bodo skozi te zgodbe prehajali štirje igralci, za katere je padla odločitev, da morajo držati neko rdečo nit in vsaj okvirno poenotiti pisane osebe teh zgodb, pa naslednjič. Nina Komplet Komedija Konec je tu ima podoben učinek kot razkrite depeše s spletne strani Wikile-aks. Namreč, potrdile so samo to, da smo itak vedeli, da politiki in države počnejo. Konec koncev bi bile neumne, če ne bi, kajti ljudje kljub tehničnemu napredku nova orodja uporabljamo za večno stare živalske cilje, torej izrivanju nasprotnika, ohranjanju svojega ozemlja in varovanju genov svoje rase/plemena. Ker je ameriška komedija že nekaj let v precejšnji krizi, lahko Judd Appatow in podobni veljajo za čudežne dečke komedije, z njegovo menažerijo vred pa tudi mladeniči, kot so Jonah Hill, James Franco, Jason Segel, Seth Rogen. Gre za skupino prijateljev, ki redno snemajo komedije, včasih boljše, včasih slabše, pri vseh pa ves čas sumimo, da zgodbe, scenarije in dialoge najbrž ustvarjajo zadeti kot mine in se pri tem seveda na smrt zabavajo in krohotajo. Film Konec je tu je to domnevo zgolj potrdil, saj fantje tokrat igrajo kar sami sebe in v okviru filma lepo prikažejo svoj zadet-karski ustvarjalni proces, tudi to, kako se domisliti konca filma (ki ga potem tudi vidimo). Problem je le v tem, da veliko stvari, ki so v stanju zadetosti na smrt smešne, za treznega gledalca niso. Kvečjemu vzbujajo pomilovanje, a to je najbrž tudi posledica generacijskega prepada. Film torej nagovarja svojo generacijo, ki se bo nanj zagotovo pozitivno odzvala, izven tega življenjskega sloga pa je vprašanje o smešnosti tega filma precej diskutabilno. Film je sestavljen iz rahlo povezanih dialoških drisk, ki tvorijo polovico filma in ki so bile improvizirane na licu snemanja, torej posnete brez scenarija, druga polovica pa je čista mineštra nesmešnih parodij prizorov iz drugih, boljših filmov, brez smiselnega zgod-bovnega loka, ki seveda ne vodi nikamor, le do minutaže za dol-gometražni film. Zgradba tega filma lepo pokaže tendenco človeka, da probleme ignorira, če pa jih že ne more, išče samo začasno rešitev, ne pa celostne rešitve odprave vzrokov. Torej ni čudno, da je resnično prišel konec sveta. Hkrati je zanimivo tudi to, da tako zelo svobodnjaška skupina mladcev, ki se na videz upira vsem normam (seveda z nakupom zelo drage hiše, heh), v film povsem mirno in čisto resno vpelje zastaran koncept nebes in pekla. Morda pa so se šalili, a je šala dosegla Poejev učinek, ki se zgodi, kadar je parodija tako skrajna, da je nekateri sploh ne dojamejo kot parodijo, ampak kot čisto resnico. Matej Frece d: j OVEN (21.3. - 20.4.) Sijali boste od pozitivne energije, dobre volje in priložnosti. Pomembno bo, da se boste postavili zase in za tiste reči, ki so vam blizu. Na poslovni poti se vam bo odprla ugodna priložnost. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v ljubezni. Blagodejen učinek bo imel sprehod. m BIK / (21.4. - 20.5.) * Označevala vas bo posebna čustvena skladnost. Vaše misli bodo zelo neutrudne in usmerjene v določene ugodne priložnosti. Korak za korakom boste sledili svojim sanjam. Odzovite se klicu narave! Pomembno bo, da se tudi sprostite ob dobri hrani, pijači in telovad- Wi J, Decembrski dnevi bodo prinesli paleto ugodnih presenečenj. Na delovnem mestu bo zelo prijetno. Fizično energijo boste morali bolj usmeriti in tako pridobiti nove obveznosti. S svojim znanjem radi pomagate drugim ljudem. Prisluhniti boste morali glasu svojega srca. Srečen dan: sreda. ¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.) Pred vami bo družaben teden. Mnogo bo pogovorov in izmenjave mnenj. Na delovnem mestu si boste morali vzeti čas zase in delo razporediti po svojih zmožnostih. Pogovori bodo odprli vsa zaprta vrata. Poglobiti se boste morali v tista dela in opravila, s katerimi ste odlašali. im LEV (23.7. - 22 8.) Umetnost vam bo pomagala na razpotjih življenja. Jasno bo, da vas bo sprostila glasba. Polni boste tudi navdiha in kreativnosti. Ljubezen bo prinesla mir in razreševanje starih zadev. Največ se lahko naučite od svojih otrok. Na delovnem mestu bo štela premi-šljenost in diplomacija. « DEVICA * (23.8. - 22.9.) Vaši koraki bodo majhni, a odločni. Zgodilo se bo, da se boste znali na pravilen način sprostiti. Tako bo življenje postalo prava zimska pravljica. Obremenjevali vas bodo odnosi na delovnem mestu, ampak v tem primeru pomaga pogovor. Vzemite si čas za prijatelje in se veselite življenja. petek • 6. decembra 2013 Za kratek čas Štajerski 1S SESTAVIL EDI KLASINC KLOBU-ČEVINA ZIDAK DUŠEVNI IZTIRJENEC LOJZE ROZMAN POLITIK (JULIUS) NATAKNITEV IGRALKA GARBO IGRALKA AMANDA ČLOVEKU NAJBOLJ PODOBNA OPICA MODNA UMETNOST OZKA DEŠČICA, LETVA ANTIČNO LJUDSTVO MADŽARSKI NOGOMETAŠ (GYULA) PREBIVALEC OSEKA NAŠ POKOJNI DRŽAVNIK (JANEZ) HITER UMIK, BEŽANJE URŠKA ČEPIN ZBIRKA PODATKOV LJUBITELJ VSEGA ANGLEŠKEGA EKSPRES FOTOAPARAT AMERIŠKA PEVKA FOLKA BAEZ PRIVEZEK H KNJIGI BODRILO, STIMULANS KRANJ SAMICA STRNADA, STRNADKA GODRNJAV BIVOL PREBIVALEC OSREČJA MEJNE ČRTE IVO DANEU ZEVSOV SIN IRIDIJ MORSKA RIBA TONE GOGALA ENOČLENIK SONARO-DNJAK HARMONIKAR (BOŠTJAN) DEL HEMOGLOBINA DOBA PLEISTOCENA SKLADATELJ ŽGUR VRHUNEC BOLEZNI KOROŠKI DUET DOLINA LESENO PIHALO KRAJ PRI CELJU GR. ČRKA, TAU PEVEC PESTNER GOROVJE V SAHARI SODOBNA BOLEZEN BRITANSKA ROCK SK. TRKANJE S ČAŠAMI HRVAŠKI ROKOMETAŠ ŽELJKO IVANEK PRIPRAVLJA-LEC CVRTJA IN ŽARA NAŠA PADALKA FRAS AMERIŠKI MACESEN MOBITELOV PAKET ZA MLADE KATARINA (LJUBK.) NAS NOGOMETAŠ (DEJAN) UGANKARSKI SLOVARČEK: ADLIGAT = privezek h knjigi, BOREAL = doba pleistocena, EAK = Zevsov sin, KEČAN = slovenski nogometaš (Dejan), MODRI LENG = morska riba, PONGID = človeku najbolj podobna opica, TAKACS = madžarski nogometaš (Gyula), TAMARAK = ameriški macesen, TAV = grška črka, tau. 'NV03>1 '»Vil 'WdVIAIVL 'YAm 'dVdVZ 'vrilAlONV 'IAI3ddS NVdOO '3rNV» -Nid 'oio 'avl 'yiNroA 'voao loa '003a 'iv3doa 'i/oh 'oi 'on3~i maoiAi 'W3 'hi 'nvoshso '»vr 'vovnhis 'vanaaods 'aionviod '30iAind 'vjjho '»hvn 'v>i3do 'isiod :ouabjopoa 3>nNvzia>H 31 a3hs3h liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 7. december: 05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (MURSKI VAL). NEDELJA, 8. december: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (RADIO PTUJ). PONEDELJEK, 9. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (RADIO PTUJ). TOREK, 10. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO:. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (RADIO PTUJ). SREDA, 11. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekari-je (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (UNIVOX). ČETRTEK, 12. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.00 OSEBNOST LETA 2013. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val). PETEK, 13. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Murski val) . POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si. IN OBIŠČITE NA FB TEHTNICA c^ (23.9. - 23.10.) Kovali boste načrte prihodnosti. Toda zadeve se bodo kmalu spremenile. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v pogledu službe. Po drugi strani je res, da se sreča skriva na strani pogumnih. Teden pomembnih premikov na bolje. Čas bo sam po sebi namenjen za obdarovanje. ŠKORPIJON STRELEC (24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) V osnovi vas bodo privlačile lepe in skladne stvari. Odločno boste stopili v ospredje. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Priložnosti se bodo odvijale tudi v svetu poslovnosti. Seveda boste finančno prej kot ne obremenjeni, kajti denar tako prihaja kot odhaja. Označevala vas bo drzna energija. Preizkusili se boste tudi v dejavnostih, ki jih ne poznate dobro. Mnogi predstavniki bodo blesteli pri zimskih radostih. Pomembno bo narediti prerez in ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje. V ljubezni se bodo zadeve odvijale po drugi poti, ki ni pričakovana. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Zrno modrosti tega tedna bo pogovor. Notranji nemir vam bo pomagal, da boste lahko naredili določene zaključke in se sprostili. V ljubezni bo romantično in intenzivno. Zanimivo je, da boste potrebovali tudi družbo in prijatelje. Odpirajo se vam nove možnosti za uspeh. VODNAR (21.1. -18.2.) Mavrica upanja vas bo objela na področju prijateljstva. Planetne energije vam bodo naklonjene na delovnem mestu. Dobro se boste ujeli v določene nove obveznosti. Izobraževanje bo vaša strast tudi v prostem času. Sprostili vas bodo magični trenutki v dvoje. RIBI (19.2. - 20.3.) Sprejeti boste morali diplomatsko rešitev. Jasno bo, da bo vaše življenje prineslo paleto ugodnosti in novih obveznosti. Prebiranje pravljic vam bo vlilo zaupanja. V prvi dneh tedna boste iskali na delovnem mestu lažjo pot. Vendarle se samo počasi daleč pride. Sledite glasu svojega srca! 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 6. decembra 2013 Piše: Mateja Toplak • Dobrodošli v Latviji (21.) Od tod in tam Objem. Tragedija. Sneg. „Sedenje v pisarni res ni zame," sem se tožila prijateljici. Želela sem početi nekaj zabavnega, a vseeno koristnega. Tedne in tedne sva debatirali, tuhtali in razvijali ideje, nato pa se samozavestno odpravili na mestno občino, da bi za najine predloge dobili tudi vsa potrebna dovoljenja. Napisi v treh jezikih. Uganete, v katerih? Foto: Mateja Toplak Vstop na občino je sicer enostavnejši kot na rusko ambasado, a varnostni pregled pri vhodu, iskanje pravega oddelka in številni hodniki lahko vzamejo precej časa. Predlogi, kot so: prenova zbledelih mestnih klopi in obnavljanje barve na številnih, z grafiti preobremenjenih, podhodih, so se nama zdeli preprosti in izvedljivi. A mestnim veljakom očitno ne. Rečeno nama je bilo, da je potrebnih preveč dovoljenj, truda in časa. Verjamem, da pridobitev vseh Foto: Mateja Toplak Najbolj grozno je čakanje. Čakanje, da ne bo več žrtev ... soglasij za preprosto „polepša-nje" mesta sicer ni enostavno, a vsekakor bi bilo, predvsem za staro mestno jedro, koristno. Nenazadnje, Riga bo naslednje leto Evropska prestolnica kulture ... S prijateljico, ki je, mimogrede, Mariborčanka, sva se zato odločili, da organizirava preprost dogodek, za katerega ne potrebujeva posebnih soglasij oziroma dovoljenj. Ena izmed najbolj pozitivnih, prodornih in iskrenih kampanj, Free Hugs (brezplačni objemi) kampanja, je tako z najino pomočjo za en dan obiskala prestolnico Latvije. Ideja začetnika in ustanovitelja, Juana Manna je bila izjemno preprosta: "S spontanim objemom polepšati dan naključnim ljudem, ki jih srečamo na mestnih ulicah." Vsak od nas potrebuje vsaj štiri objeme na dan, ti nas ne le osrečujejo, temveč tudi uravnavajo krvni tlak, znižujejo stres, spravljajo v pogon imunski sistem in izboljšujejo spanec, trdijo znanstveniki. Ker sva k sodelovanju povabili prostovoljce iz številnih držav, smo sestavili majhno mednarodno ekipo, ki je svoje poslanstvo začela pri spomeniku svobode v centru mesta. Seveda so bili ljudje na začetku malenkost presenečeni in začudeni, a verjamem, da smo jih, vsaj nekatere, razveselili in jim s tem polepšali dan. Kampanja je seveda zabavna, istočasno pa tudi zelo čustvena. Najbolj se me je dotaknila starejša go- Foto: Mateja Toplak Otroci upajo na čudež. Na žalost je nekaj dni po nesreči upanje, da bodo našli koga, ki je nesrečo tudi preživel, neznatno. spa, ki je bila objema tako zelo vesela, da se je zahvalila prav vsakemu izmed nas. V takšnih trenutkih smo se zavedli, da so bili v bistvu naključni ljudje tisti, ki so polepšali dan nam in ne mi njim. Kdo bi si mislil, da bo Riga čez nekaj dni resnično potrebovala objeme ... Po svetu še vedno odmeva ime enega izmed latvijskih trgovskih centrov, Maxime, kjer se je v četrtek, 21. 11. 2013, ko se je porušila streha, zgodila ena izmed največjih tragedij v Baltskih državah. Umrlo je več kot 50 nedolžnih ljudi, kar je prizadelo velik del prebivalstva. Ker živim v neposredni bližini, sem slišala sirene, videla svečke pred številnimi bloki (kar je verjetno pomenilo, da je preminil kdo od bližnjih), cvetje in sveče pred prav vsako Maximo v mestu ipd. Socialno omrežje je bilo polno pretresenih sporočil, fotografij in spodbudnih besed. „Najbolj grozno je čakanje. Čakanje, da ne bo več žrtev," je pisalo na eni izmed objav. Latvija je razglasila tridnevno žalovanje. Po vsej državi so zaplapolale žalne zastave. Odločila sem se, da se odpravim na prizorišče, kjer se je tragedija tudi zgodila, da prižgem svečko v podporo vsem žalujočim. Ruševine postajajo pravo svetišče. Ljudje polagajo cvetje in prižigajo sveče, otroci pa rišejo angelčke in jih lepijo na ograje. Nekateri so ostali brez enega izmed staršev, zato je mogoče opaziti ogromno igrač. Otroci so jih najverjetneje prinesli, da bi varovali njihove očete ali mame. Vse do zadnjega upajo na čudež, a na žalost je nekaj dni po nesreči upanje, da bodo našli koga, ki je nesrečo preživel, neznatno. Lokalni mestni prevoz je v bližini postavil avtobus, kjer lahko čakajoči prespijo ali se pogrejejo. Srce parajoč pogled na otroke, ki še vedno, sedeči na avtobusu, strmijo v ruševine in molijo za svoje starše, me je dodobra pretresel. Na obrazu sem začutila prve snežinke. Marsikomu se je narisal grenak nasmeh. Tako dolgo smo ga čakali, a zapadel je ravno takrat, ko se ga ne moremo veseliti. Nadaljevanje prihodnjič Za članice Ženskega pevskega zbora (ŽPZ) Vrtca Ptuj se je november končal s koncertom, ki so ga izpeljali v sodelovanju s citrarji iz Zasebne glasbene šole v minoritskem samostanu. Zbor, ki ga vodi Oliver Buček, je bil ustanovljen pred 18 leti in kar nekaj izmed skupno trenutno aktivnih 16 pevk v njem prepeva od ustanovitve naprej, med drugim tudi Gordana Jovič, predsednica zbora. Pripravili so odličen koncert, s katerim so napovedali tudi pestro praznično dogajanje. Kljub obilici kulturnih dogodkov v teh dneh je bila to očitno dobra odločitev, dvorana je bila namreč polna. »Vsi smo prekipevali od pozitivne energije. Tako naše pevke, ki so k sodelovanju povabile tudi mlade glasbenike, kot poslušalci, ki so uživali v sleherni skladbi,« je ob koncu koncerta dejala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Tokratni koncert so članice zbora namreč dodatno popestrile z nastopi šele 10-letne pevke Lane Rešek in Komorne skupine citer Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla. DK Vina iz doline Neretve Na drugi novembrski Primusovi vinski zgodbi so udeleženci s kozarcem in kulinariko ter ob izbranih glasbenih utrinkih potovali na jug. S pomočjo gostov iz podjetja Hercegovina vino in vinske kleti Čitluk, direktorja in solastnika Čuleta Veselija ter Željka Nakica, so spoznali vina iz doline Neretve. Gre za območje, ki se ponaša z dvatisočletno tradicijo vinogradništva, kjer so trto in vino častili že v rimskih časih. Kot je povedal Janez Vrečer, koordinator večera, ki ga je obogatila penina Vinske kleti Mastnak, so se na območju Bosne in Hercegovine ohranile domače sorte grozdja, ki danes predstavljajo izjemno ponudbo posebnosti na vinskem trgu in osvajajo sejemska priznanja doma in v tujini. Ži-lavka pa je najbolj poznano hercegovsko vino. Nocojšnji večer bo posvečen peninam sveta. MG Foto: T. Mohorko Šestnajstega novembra letos je minilo 50 let od prve poroke Marije in Alojza Črešnika iz Skorbe 1. Praznovanje je potekalo v družinskem krogu. V zakonu sta se Črešnikoma rodila hčerka Zlatka in sin Zvonko, danes ju razveseljujejo vnuki Martina, Sandi, Tadej in Matija. Alojz je bil zaposlen v nekdanji Gumarni, Marija pa v občinski upravi, svoj prosti čas sta oba rada delila z vaščani, bila aktivna v nekaterih društvih, uživala v delu na vrtu. Zlati ženin je danes najraje doma ob ženi, ji pomaga lajšati težave zaradi bolezni, s tem jo osrečuje in ji daje pogum za vsak novi dan posebej. Kot je povedal, je žena Marija ženska njegovega življenja, ima jo neizmerno rad. Skupaj sta preživela 50 čudovitih let, znala sta izkoristiti vsak skupni trenutek. Ob zlatem jubileju zakoncema Črešnik čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika. MG IURADIOPTUJ 89,8° 98,2° ICH3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. Foto: CG petek • ó. decembra 2013 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 10 let Jurovskega okteta 11:30 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka ¡rs Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Martinov koncert v Lenartu 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev SIP 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja I PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 08:00 ŠKL 09:00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino 2 10:30 TV prodaja 11:00 Leskovec - Bodi bližje glasbi 13:00 Koncert Karitas Ptuj, 2013 15:00 Gorišnica - te naših krajev 17:00 35 let KD Destrnik 18:30 Martinov koncert v Lenartu 20:00 Martinovanje v Ormožu 08:00 Kimavčevi dnevi na Ptuju 09:10 ŠKL 10:00 Martinov koncert v Lenartu 12:00 Seja sveta Destrnik - ponovitev 18:00 TV prodaja 20:00 Kimavčevi dnevi na Ptuju 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka In Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si 21:00 TV prodaja Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Ljudsko petje v Pobrežju 09:30 Polka in Majolka 10:20 Oddaja i z Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Leskovec - Bodi bližje glasbi 20:00 Letni koncert MePZ Klasiko 21:30 Kimavčevi dnevi na Ptuju 22:30 T V prodaja www.tednik.si Mali oglasi KMETIJSTVO KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 14 tednov, prodam po 4,20 €, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71 PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. PRODAM prašiče, težke od 40 do 150 kg. Tel. 041 986 390. ZELO ugodno prodam rdeče vino, ga-maj. Tel. 041 296 898. BELE kokoši in peteline, težke od 4 do 5 kg, po 4 € za žival. Naročila po tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23. PRODAM 12 m3 suhih bukovih drv. Tel. 777 31 21. PRODAM bikce simentalce, težke 150 kg. Tel. 041 913 958. KUPIM bikce simentalce, stare do 14 dni. Tel. 041 875 779. PRODAM telico za zakol. Tel. 041 756 411. PRODAM dva prašiča, težka okrog 190 kg, krmljena z domačo kuhano hrano. Tel. 051 715 710. PRODAM prašiča, težkega okrog 250 kg, domače reje. Telefon 041 462 171. PRODAMO suha bukova drva. Možna dostava. 041 610 210 ali 02 769 15 91. PRODAM telico simentalko, pašno, brejo 8 mesecev. Zelo lepa. Tel. 051 273 093. PRODAM dva prašiča domače reje, težka od 180 do 200 kg. Tel. 041 944 735. UGODNO prodam bukova in gabro-va drva, tudi v hlodih, možna dostava. Tel. 051 632 814. PRODAM 30-kg pujske, dolge mesnate pasme. Tel. 031 793 664. Kako postati udeleženec izleta? Naročniki izrežite kuponček, objavljen na naslovnici, skupaj z vašo naročniško številko (objavljali jih bomo v Štajerskem tedniku med 29. 11. in 6. 12.) ter ga na dopisnici pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, najkasneje do ponedeljka, 9. 12. Upoštevali bomo ku-pončke, ki bodo prispeli v naše tajništvo do 9.00 ure zjutraj. Med vsemi prispelimi kupončki bomo izžrebali 22 srečnih naročnikov, ki bodo lahko za 53 € na izlet popeljali še sebi ljubo osebo. Naročniki boste o izidu žrebanja obveščeni po pošti, kjer bodo tudi navodila o plačilu izleta. Obiščimo Salzburg v predprazničnem vzdušju. Ogled največjih znamenitosti mesta in možnost ugodnih nakupov. Odhod iz Ptuja 21. 12. 2013 ob 05 uri zjutraj. Pobiranje potnikov možno (po dogovoru) še na poti proti Mariboru in v Mariboru (pred TC City). Prestop meje na Šentilju in vožnja po Avstriji mimo Gradca, Liezna, Schladminga z vmesnimi postanki. Okoli 10. ure prihod v SALZBURG. Krajša vožnja do jedra mesta in ogled glavnih znamenitosti: Mozartov spomenik, Kapiteljski trg, nekdanja rezidenca Salzburških nadškofov, obisk znamenite stolnice, sprehod mimo Rotovža preko reke Salzach, mimo Mozarteuma do vrtov dvorca Mirabell. Vrnitev v staro jedro, v ulico Getreidegasse, kjer po želji obiščemo rojstno hišo skladatelja W. A. Mozarta. Prosto za kosilo in obisk božično-novoletnega sejma. Možnost vzpona s tirno gondolo na grad Hohensalzburg, od koder je lep razgled na mesto in njegovo okolico (ali pa izlet v rudnik soli Hallein). Ob dogovorjeni uri sledi odhod iz Salzburga proti Slover Prihod domov v poznih večernih urah. IZLET vključuje: • prevoz s turističnim avtobusom, • cestnine, parkirnine in dajatve, • vse oglede po programu, • slovensko vodenje in organizacijo. Možna doplačila (po osebi): • ogled Mozartove rojsf. hiše cca. 10 EUR, • vzpon s tirno železnico na grad cca. 8 EUR (z vsemi vsto-pninani 11 EUR), • rudnik soli v Halleinu (prevoz, vstopnica) cca. 20 EUR (pri min. 20 osebah). ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. PRODAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes in idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91. UGODNO prodam od 170 do 180 kg težkega prašiča, iz kuhane domače reje. Tel. 041 200 689. MENJAM trosilnik umetnega gnoja za traktorske vile za prenos bal. Tel. 031 347 708. PRODAM pujske od 25 do 30 kg. Tel. 041 316 368. PRODAM 2 svinji 130- in 160-kilo-gramski, domače reje. Tel. 040 561 699. Prireditvenik Petek, 6. december 9:45 Ptuj, Elektro in računalniška šola, na Vičavi: zaključek projektnih dnevov 30 let izobraževanja elektro programov na Ptuju, predaja elektronskega zemljevida Evrope v uporabo, obisk Milana Zvera 15:00 Ptuj, Mestna tržnica: zadrsajmo z dobrodelnostjo v veseli december, obisk Miklavža, miklavžev kotl, animacija za otroke, kulturni in glasbeni program 15:00 Slovenska Bistrica, center za starejše Metulj: Miklavževa, decembrska praznična razstava ročnih del, ročnodelske skupine za starejše Metulj, na ogled do 12. 12. 00 Ivanjkovci, OŠ: miklavžev bazar, kulturni program 00 Lenart, Center Slovenskih goric: božično-novoletni sejem, do 20.00 30 Ptuj, hotel Leonardo da Vinci: 1. mednarodna likovna kolonija Jaz, Leonardo, sprejem in predavanje o Leonardu da Vinciju ob 17.00, do nedelje 17:00 Gorišnica, večnamenska dvorana: Zlati klas, filmski festival Zlatka Šugmana, projekcija nagrajenih filmov, kulturni program in podelitev nagrad za mlade filmske ustvarjalce 17:00 Kidričevo, knjižnica DPD Svoboda: Ta veseli dan kulture, literarni večer z Marjanom Perger-jem 17:00 Lenart, Trg osvoboditve: prihod Miklavža, predstava Živali gredo po svetu, lutkovne skupine Deteljice OŠ Benedikt 00 Cirkovce, OŠ: noč branja, delavnice 00 Dornava: Miklavžev koncert GŠ Nokturno 00 Hajdina, telovadnica OŠ: dobrodelna prireditev za šolski sklad Stopimo skupaj za lepši svet 00 Poljčane, Dom športa in kulture: srečanje prostovoljk in prostovoljcev RK ob mednarodnem dnevu prostovoljstva 18:30 Lenart, Trg osvoboditve: božično-novoletne prireditve, MePZ KD sv. Frančiška Sv. Trojica, Vokalna skupina Fantje izpod Vurberka 19:00 Središče ob Dravi, Pub Akcija: literarni večer, Lev Detela - Zapleti v vijugah časa 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Zapiranje ljubezni, za izven 20:00 Lenart, Dom kulture: akustični koncert skupine Dan D, prireditev ob 10-letnici Študentskega kluba Slovenskih goric 20:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, dvorana Tacit: Primusove vinske zgodbe, peneča vina sveta, Klavdija Topolovec Špur iz Radgonskih goric in Lojze Filipič, šampanjski vitez Sobota, 7. december 8:30 Ormož, pred centrom Holermus: decembrski bazar 9:00 Dornava, za baročnim dvorcem: odprtje sprehajalne poti po poteh dornavskih plemičev in plemkinj 9:00 Ormož, center Marof: sejem rabljene smučarske opreme, PD Ormož 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Skupaj lažje rastemo, studio Anima Medvode, in ob 11.30 za abonma Kresnička in Zvezdica in za izven 10:00 Ptuj, Q Center: prodajna stojnica Dijaškega doma Ptuj in društva Paidea, božična in novoletna darila otrok in mladostnikov, za kritje stroškov oskrbnin za socialno ogrožene, tudi v soboto in nedeljo od 10. do 14. ure 10:30 Slovenska Bistrica, Dom svobode: lutkovna predstava Lunina vila 16:00 Kidričevo: Miklavžev sejem, odprtje drsališča, hokejska tekma, predstava Grad, gradič ob 16.30, prihod Miklavža ob 17.00 16:00 Lenart, Center Slovenskih goric: božično-novoletni sejem, lutkovna predstava Tobija, prihod Božička ob 17.00 16:00 Ptuj, Miheličeva galerija: svečana skupščina ob 40-letnici delovanja Brodarskega društva Ranca Ptuj, kulturni program in podelitev plaket 17:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: Spektakel srbske folklore, FS in trubači KUD Bajina bašta, odprtje razstave fotografij društva Galerija Mimogrede ob 18.00 18:00 Cirkovce, Vila Amalija: Festival idej, etno grški večer Pop art band 18:00 Središče ob Dravi, Sokolana: komedija Vinka Moderndorferja Na kmetih, KUD Paški Kozjak 18:30 Lenart, Trg osvoboditve: božično-novoletni sejem, kulturni program 19:00 Majšperk, KPC: Stand up Tadej Toš comedy 20:00 Jeruzalem, gostišče Vinski hram: koncert Zdravka Škenderja 20:00 Lenart, Dom kulture: stand up komedija Klemen na kvadrat 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncert Čas za nas - Maya Nedelja, 8. december 9:00 Grabe, vaški dom: razstava adventnih venčkov, TD Središče ob Dravi 9:00 Ptuj, most za pešce: tradicionalni zimski sprehod po nabrežju Ptujskega jezera 9:30 Kog, Košarkina hiša: razstava adventnih venčkov, društvo Antonovanje na Kogu 10:00 Markovci, po maši druženje v čebelnjaku Čebelarskega društva Markovci 11:00 Ptuj, grad: December v muzeju, lutkovna predstava Peter in volk, muzejska delavnica Iz stare knjige od 11.30 do 16.00, izdelava novoletnih okraskov 15:00 Kog, Dom kulture: srečanje ljudskih pevcev in godcev, PD Vrtnica 16:00 Markovci, večnamenska dvorana: 13. Miklavžev koncert 17:00 Podgorci, Kulturni dom: Vsak po svoje mlati, koncert folklorne skupine Podgorci 18:00 Cirkovce, Vila Amalija: Festival idej, literarni večer z gostom, pianistom Markom Ponedeljek, 9. december 16:30 Ptuj, OŠ Mladika: novoletni bazar, prostovoljni prispevki za šolski sklad 17:15 Ormož, MCO: predavanje iz sklopa Pravljično starševstvo, Borut Casar - Ste najboljši starši svojemu otroku? Mestni kino Ptuj Petek, 6., sobota, 7., in nedelja, 8. december: 16:00 Avioni; 18:00 Mojstri iluzij; 20:00 Halimina pot. [j ŠTAJERSKI TEDN1KPRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE! Nagrada za tokratne izžrebane naročnifceje VSTOPNICA ZA KOPANJE V TERMALNEM PARKU TERM PTUJ. Stajersi HOTELS & RESORTS Terme Ptuj Termalni Park Terme Ptuj 1. Natašajeza, Starošince 38,2326 Cirkovce 2. Peter Ran^, Borovci 9 a, 2281 Markovci 3. MaricaVisenjak, Moškanjci 49,2272 Gorišnica 4. CirilKrižan, Gabmik 5,2256Juršinci 5. AdoJfHertiš, Mladinska 3,2325 Kidričevo 6. Ivan Banič, Betavšek 3,2285 Zg. Leskovec 7justinaCvetko, Spoienakovai9, 2251 Ptuj 8. MarfcaFras, Sakušak 6,2256Juršinci 9.Jože Gašparič, Nova vas 122,2250 Ptuj 10. ZvonkoVeldin, Obrež 107,2277 Središče ob Dravi Nagrajenci boste prejeti nagrado po pošti. 22 Štajerski1TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 10. decembra 2013 ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si GOTOVINSKA POSOJILA Mediafin prod.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! PravniNasvet.com V^ JUSTITIA OMNIBUS - PRAVICA ZA VSE Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino? Potrebujete dobrega pravnika? Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov www.pravninasvet.com. Strošek klica znaša le 2,19 € na minuto. Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo. PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA IPTUJI PVC OKNA, VRATA Smer Grajena Roletarstvo ABA Štuki 26a Gsm 041 716 251 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cei^ Oprema Barva mitsubishi c0lt1.3 cz3 invite 2006 4.200,00 £ 74.000 prev. črna renault twing01.216v trend lev 2010 5.640,00 £ 25.000 prev. kov. črna bmw limuzina 525 d avt. mteh nic 2002 4.500,00 £ avt. klima kov. modra peugecit4071.6 hdi confort pack 2007 5.550,00 £ serv. knjiga kov. modra renault cli01.216vexpr. 2003 2.380,00 £ serv. knjiga kov. srebrna renault cli01.2 storia 2007 3.900,00 £ 51.000 prev. kov. olivna mercedes- benz cabrio 320 clk avantgarde 2003 10.900,00 £ usnje kov. srebrna seat ibiza 1.4 mpi stella 2002 2.150,00 £ klima kov. modra ford fusion 1.416v c0mf0rt 2007 4.950,00 £ 52.000 prev. kov. srebrna peugeot 3081.416v confort 2008 6.190,00 £ prvi last. kov. srebrna mercedes-benz a160 classic 1999 2.750,00 £ klima rdeča renault megane 1.616v elan 2008 5.690,00 £ 43.000 prev. kov. b0rd0 renaultmegane 1.9 dci cabrio privilege 2006 7.250,00 £ serv. knjiga kov. siva volkswagen polo 1.2 basis 2005 3.850,00 £ klima kov. srebrna fiat punt01.2 8v actual safe 2007 3.450,00 £ serv. knjiga kov. srebrna volkswagen golf iv 1.4 basis 2002 2.650,00 £ serv. knjiga kov. zelena renault espace 2.2 dci privilege 2006 6.900,00 £ serv. knjiga kov. Črna jeep grand cher0kee 5.9 v8 avt. 4x4 1998 2.990,00 £ usnje kov. Črna renault dynamique lux megane 1.9 dci gt 2006 4.350,00 £ avt. klima kov. srebrna peuge0f3071.616v xr 2004 3.450,00 £ avt. klima kov. siva PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Na podlagi 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91 - ZUDE, 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 - Odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11 in 100/11 - Odl. US) in 14. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestno gledališče Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/08 in 12/08), Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj razpisuje delovno mesto DIREKTORJA MESTNEGA GLEDALIŠČA PTUJ Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje: • najmanj prva stopnja študijskega programa v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu, • formalne oblike delovnih izkušenj, • neformalne oblike delovnih izkušenj, • predložen program dela in razvoja zavoda. Kandidat mora k prijavi z življenjepisom priložiti: • izjavo ali ustrezno potrdilo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere/ga mora biti razvidna vrsta študijskega programa in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena, • opis formalnih oblik delovnih izkušenj, iz katerega je razviden datum (dan, mesec, leto) sklenitve in datum prekinitve delovnega razmerja pri posameznem delodajalcu ter kratek opis dela, ki ga je kandidat opravljal pri tem delodajalcu, • kopije ustreznih potrdil oz. drugih dokumentov o aktivnem sodelovanju, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogoja glede neformalnih oblik delovnih izkušenj (izobraževanje na taborih, tečajih, seminarjih, pogodbeno in projektno delovanje, priprava strokovnih člankov ter druge reference in aktivnosti s področja gledališke umetnosti). Kandidat mora predložiti tudi program dela in razvoja zavoda za mandatno obdobje. Merila za izbiro, standarde strokovne usposobljenosti in metode preverjanja usposobljenosti so določene s Pravilnikom o merilih za izbiro direktorjev javnih zavodov v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št, 10/08). Direktor bo po predhodnem mnenju sveta zavoda imenovan za mandatno dobo petih let. Mandat bo nastopil po končanih postopkih za izbiro direktorja. Kandidati pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti na naslov: Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, s pripisom »Razpis za direktorja javnega zavoda Mestno gledališče Ptuj«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonskem roku. V besedilu javnega razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol. MESTNA OBČINA PTUJ Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Prireditev v spomin na žrtve prometnih nesreč; Varnostni sosvet v skrbi za varnost občanov; Poslanec DZ RS Andrej Čuš predstavil aktualno politično dogajanje; Prireditev v čast generalu Rudolfu Maistru; Viktorinov večer posvečen Svetemu pismu; Strokovna konferenca o rimskem Poetoviu; Obnovljena Oskarjeva hiša na grajskem griču; Stojan Kerbler, ptujski fotograf svetovnega slovesa; Fotografska razstava Anžeta Goloba v galeriji Magistrat; Slovenski zajtrk v Vrtcu Ptuj; Družabno srečanje krajanov četrtne skupnosti Panorama; Prikaz športnih disciplin ptujskega društva športnih invalidov Most; Dan šole Olge Meglič; V svet elektronike z revijo Monitor; Z glasbo v sobotni večer. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.».». Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 6,12. 3:00 Dnevnih TV Maribor - por. 9:25 Mnjica ■ po rt.. 0:00 Kronika - nan. 0:S5 Glasbena 8 (slo) -12. oddaja.- por. 1:30 Modro - p. 2:00 Reji TV Drmoi 5:50 Tri - avtorski projekt Božene Krivec pen. 6=30 Kuhinj ica '7:00 Povabilo na kavo - pon. (Dejan Zavec) PROGRAMSKA SHEMA PeTV Nedelja 0.12. 0:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Ku hi nji ca - pon. 3:45 Dan spomina: Ena sama sekunda je dovolj - pen. 0:00 Modro - pon. 0:40 Široko oko-10. oddaja '¡35 Dao življenja - pon. 1:00 Motoseena-25. oddaja -18:25 To bo moj poklic - Policist 18:55 Dan spomina: pon. jpon. 1:00 Glasbena 8 (slo) 12. oddaja - pon. 3J0 Pregled tedna-pen. 3:20 Zelja in mi-22. oddaja-pen. 4:00 Gostilna »Pr Francet« - 57. oddaja 0:30 Kuhinj 8:00 Ptujsl sekunda ie Štefke Couelj -pi -11, oddaja - -pon. ion. ica a kronika-pon. 8:20 Povab lo na kavo - pon. (Dejan Zavec) 19:00 Pregled tedna -pon. 19:20 Film Camous: Raj-pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja) -11. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. Ptujsn odrske deske -14. oddaja - por 20:50 Zapuiiina Štefke Oobelj - pon. 21:00 Po zdravje-pon. 21:35 Motoseena - 25. oddaja - pon. Ponedeljek 9.12. 9:00 Dnevnik TVMaribor-pon. 9:25 Kuhinjica- pon. 10:40 Pregled tedna - pon. 11:00 Glasbena 8 (tujaj -11. oddaja - pon. 11:35 Modro - pon. 16:00 Pomurski tednik 16:35 Kubinjica 17:00 Široko oko -10. oddaja - pon. -..—... ■ , 17:15 Zapuščina Štefke Cobelj-poo. P°n- (Dejan Zavec) 17=30 PregE&d tedna -pon. ta W Ormož- pon. 17:50 Glasbeni pred ah Mg Ptuisk? kronika - pon. 18:00 Povabilo na kavo - pon. (Dejan Zavec) 18:30 Kuhinjioa , ,, 18-35 To ba moj "' Ena sama i 13:10 Zapuščina S 19:25 Glasbena 8 (tu 20:00 Ptujska kronika - pon. 2D:2D Široko oko-10. oddaja 20:40 Ptujske odrske deske -14. oddaja 21:05 Cista umetnost - 28. oddaja - pon. 21:30 Motoseena -25. oddaja -pon, 21:50 RegiTVGoriiniea-pon. Sobota 7.12. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:25 Kuhmjica - pon. 9:55 Modro - pon. 10:25 To ho moj poklic-Policist-pon, 0:55 Glasbena 8 (tuja) -11. oddaja - pon. _______, . 1:30 Zemlja in mi -11. oddaja - pon. 2:00 Ptujska kronika 2:20 Široko oko -10. oddaja-pon. 3:00 Pregled tedna 3:20 Povabili 18:50 Galapagos - vrnitev v preteklost - pon. 17:30 PtujsKe odrske deske -14. oddaja - pon. i kronika -non. ' t-26, od 18:20 Cista umetnost - 26. oddaja - pon. 18:45 Shranjena učenost-pon. Pfgojgij tedna 10:25Glasuena8- (slo)-12.oddaja-pi 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Sportfno)- 21. oodaja-20:55 Kimavčevi večeri 2011 21:25 KimavCevi večeri 2013 22:00 Ptujska kronika - pon. noj poklic Farmacevt, tebnoioe in lekarnar 19:05 Reportaža usposobljenosti prve ponoči - pon 19:25 Glasbena 8 (slo) -12. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Zeleno, 4. oddaja - pon. 20:40 SportinoJ- 21. oddaja - pon. 21:05 Dan spomina: Ena sama sekunda je dovolj-pon. 21:20 Motoseena - 25, oodr:~ Idaja - pon. ns Mfti lu« M12 k 9EI TV PTUJSKA TELEVPZl J* AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO. Hajdoše 22,2288 Hajdlna (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 ■:M=lH=ljll! IV.VJ I MtTJ 9 |»ffT51 O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAe OPR. BARVA AUDI A4 AVANT 2.0TDI 2009 13.990,00 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA AUDI ALLROAD 2.5 TDI QUATTRO 2003 5.490,00 4X4, SLO, VSA OPREMA KOV SIVA BMW 318 d TOURING 2009 13.490,00 1. LAST., VSA OPREMA KOV. ČRNA BMW 318 dTOURING DIESEL 2004 5.490,00 AVT. KUMA, 17 C0L KOV. MODRA BMW 520 d Fl 0 NOV MODE 2011 31.990,00 VSA OPREMA KOV MODRA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 Hdi 2008 8.490,00 KUMA, KOT NOV «OLJČNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI 2009 8.990,00 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA CITROEN C51.6 DIESEL HDI 2011 11.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV ČRNA FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCIGHIA 2010 9.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV. SIVA FORD MONDEO 2.0 DIESEL TITAN. 2009 9.990,00 AVT.KUMA, NAVIG. KOV ČRNA OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL 2009 6.990,00 KUMA, 1.LAST. KOV SIVA OPEL ASTRA G1C1.616V 2008 6.790,00 C0SM0 KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI 2011 13.990,00 VSA OPREMA BISERNO BELA RENAULT CU01.216V 2004 2.990,00 KUMA, SLO K0V.SREBRNA RENAULT ESPACE DCI DIESEL 2004 3.490,00 KUMA, VELIKI SERVIS KOV. SIVA RENAULT MEGANE 1.5 DCI 2008 5.990,00 1.LAS, SLO KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC1.5 DCI 2008 6.490,00 KUMA, SLO KOV ZLATA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ O OMiklavž C.i ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA, BARVA AUDI A4 AVANT QUATTRO 2,0 TDI DPF 2011 17.580,00 BELA AUDI A4 AVANT 2,0 TDI DPF BUSINESS 2011 17.250,00 ČRNA AUDI A6 2,7 V6 TDI QUATTRO 2008 14.450,00 KOV. RJAVA AUDI Q7 QUATTRO 3,0 V6 TDI 2008 27.900,00 BELA CITROEN XSARA PICASSO 1,6116V ELEGANCE 2008 5.590,00 KOV. RJAVA FORD MONDEO 2.0 TDCI 2003 2.600.00 KOV. RJAVA MAZDA 51,81 TX 2009 8.990,00 BELA MERCEDES BENZ A-flAZ. A180 CDI CLASSIC 2007 6.880,00 KOV. ČRNA OPEL ASTRAKARAV. 1,7 CDTI 2005 3.880,00 BELA OPELASTRA 1,616V 2010 8.450,00 KOV. ČRNA PEUGEOT 206 XS 1,6 2000 1.280,00 KOV. MODRA PEUGEOT 307 CC DYNAMIQUE 1,6 16V 2004 4.450,00 KOV. SREBRNA PEUEOT 407 SW BUSINESS 1.6 HDI 2010 8.490,00 KOV. ČRNA RENAULT KANGOO EXPRESSION 1.5 DCI 2009 6.790.00 BELA RENAULT MEGANE 1.5 DCI 2011 7.980,00 BELI VOLKSWAGEN GOLF RABBIT 2,0 TDI 2008 8.880,00 KOV. T. MODRA VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI COMF. 2008 8.980,00 KOV. ČRNA ODKUP VOZIL V ENI URI www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 6. decembra 2013 Oglasi in objave Štajerski 23 Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. SPOMIN 2. decembra 2013 je minilo eno leto, odkar si nas zapustila, draga sestra Lizika IZ GRAJENŠČAKA 92 A V naših srcih je ostala praznina, ki polnijo jo misli in žalostna bolečina, ker te ni. Zelo te pogrešamo, draga sestra. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Brata Tone in Franc ter sestra Anika z družinami Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Ni več tvojega smehljaja, stiska rok, ostala je sled tvojih pridnih rok. SPOMIN Te dni mineva leto, odkar nas je zapustila naša draga Elizabeta Čeh IZ GRAJENŠČAKA 92 A Hvala vsem, ki se je spominjate in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Vsi, ki jo pogrešamo Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PREMOG lignit in visoko kalorični premog (črni) zelo ugodno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. IIP ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Ulica Kneza Koclja 11, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. ZASEBNI VRTEC VILINSKI GAJ (Waldorfski vrtec Ptuj) na Peršo-novi ulici 1, Ptuj, zaradi velikega povpraševanja vabi k vpisu otrok v novo skupino (1-3 leta), ki bo v svoje varno naročje sprejela malčke z januarjem 2014. V kombinirani skupini (1-6 let) sta še dve prosti mesti. Ker vrtec sofinancira občina, potrebujete odločbo za znižano plačilo vrtca iz CSD. Info: Tamara, 051 223 069. DELO NEPREMIČNINE PRODAM novo urejeno stanovanje, 2 km iz centra Ptuja. Možni dogovori. 030 396 757. BLIZU PTUJA gradimo novo naselje, vrstnih hiš, uredimo ugodno financiranje. Tel. 041 646 662. Aleksander Lončarič, s. p. Skorba 36. DOM-STANOVANJE NA Ptuju dam v najem opremljeno dvosobno stanovanje. Tel. 040 815 863. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921. Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se glas tvoj ne sliši, toda če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nihče nikdar. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. V SPOMIN Rudolf Štelcer 4. 12. 2012 POBREŽJE 118, VIDEM PRI PTUJU 4. decembra je minilo eno žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi oče, tast, dedo in pradedek. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga cenili in spoštovali. Zahvala tudi vsem, ki se ustavite pri njegovem grobu, prinašate cvetje, prižigate sveče in redno obiskujete svete maše. Neizmerno te pogrešamo tvoji najdražji. Žalujoči: sin Rudi z družino in hčerka Zdenka z družino NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetlka, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. MosKek, proteze in bela zalivka s popustom cenovno zelo ugodni. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE no tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj. PARADA 2013 ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ četrtek, 26.12.2013, ob 16. uri ^ VCLIKfl BOŽKNO-NOVOLCTNA PRIRCDITCV ' »ZA Mfll€ IN V€UK€« v petek 27. decembra, ob 16. ur! ^ I o v športni dvoran! Center o 1 SPIDI , i -DEDEK MRAZ ^B^^/l ' ! - USTVARJALNE DELAVNICI * «v^o-ud^i I /ž s Usoda je tako hotela, da prezgodaj si odšel. Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in v mislih naših vedno boš ostal. V SPOMIN 7. decembra bo minilo 13 let, odkar nas je zapustil naš dragi Vinko Hojnik IZ HLAPONCEV 10 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu poklonite lepo misel. Vsi njegovi \ Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Ko pošle tvoje so moči, zaprl trudne si oči. Zdaj mirno, tiho v grobu spiš, a v naših srcih še naprej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in brata Štefana UVohlgemuta IZ KICARJA 44 19. 11. 1937 t 26. 11. 2013 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše, posebna zahvala sestrični Angeli, ki je v težkih trenutkih stala ob strani. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, gospe Veri za molitev in poslovilne besede, društvu upokojencev, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalo-stinke ter podjetju Javne službe Ptuj. Žalujoči: žena Trezika, brat Franc, in sestra Angela z družinama Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, dedka in pradedka Janeza Širovnika IZ NJIVERC, CESTA NA HAJDINO 25 se iskreno zahvaljujemo vsem, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo osebju internega oddelka SB Ptuj, kolektivu BoxMark - Kidričevo, Folklornemu društvu Lancova vas, g. Auberlju za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter pevcem. Zahvala tudi podjetju Mir, Talumu Kidričevo, Društvu upokojencev Kidričevo in godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi Ni te več zunaj, ne v hiši, nikjer se tvoj glas več ne sliši. Srce je omagalo, dih je zastal, a v srcih naših vedno boš ostala. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, babice, tašče, prababice, sestre in tete Roze Simonič IZ LEVANJCEV 16 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, sveče in cvetje. Iskrena hvala g. župniku, kvintetu Zarja, govorniku, godbeniku, praporščakoma in pogrebnemu podjetju Almaja-Jančič. Hvala družini Vršič iz Trnovske vasi in družini Kmetec iz Levanjcev. Z bolečino v srcih: tvoji najdražji wwwradio-tednÜLs! I Opravičilo! Prejšnji konec tedna smo med obvestili žal napačno podali termin pogreba preminule Roze Simonič, rojene Požegar, iz Levanjcev. Svojcem in vsem žalujočim se za neljubo napako iskreno opravičujemo! .. . Radio Ptui Muretinci • Iniciativa v poplavah prizadetih občanov prerasla v društvo Ali zgodbe prizadetih v poplavah županov ne zanimajo?! Pred dobrim mesecem so se v občini Gorišnica uradno na srečanju zbrali v poplavah 2012 prizadeti občani. Napovedali so ustanovitev društva, svojo namero pa realizirali v nedeljo, 1. decembra. Ustanovili so društvo z nazivom Severovzhod 2012, na ustanovnem občnem zboru je bilo prisotnih 21 članov. Za predsednika društva je bil izvoljen Janko Ranfl, za podpredsednika pa Dominik Bombek, ki sta tudi uradna zastopnika društva. Člani upravnega odbora so Bojan Ivanu-ša, Silvo Sok, Miro Tomažič, Robert Marin, Miran Kolarič, Roman Škerjanec in Tatjana Fideršek. Društvo Severovzhod je prostovoljno, samostojno, nestrankarsko in nepridobitno združenje. Člani so se združili zaradi prizadetosti v poplavah novembra 2012. Prizadevali si bodo za učinkovito odpravo posledic poplav in drugih naravnih nesreč. Cilje društva so definirali v statutu. »Naš cilj je ureditev stare struge Drave in lokalnega vodovja na način, da se pred poplavami dolgoročno zavaruje življenje ljudi in da se prepreči materialna in nematerialna škoda, ki bi ju občani zaradi nesreč utrpeli. Drugi cilj je sanacija poplavnega območja reke Drave na način, ki bo občane in njihovo premoženje pred poplavami dolgoročno zaščitil. Prizadevali si bomo za povrnitev gmotne in negmotne škode oškodovancem, ki so bili v poplavah 2012 prizadeti zaradi morebitnega človeškega faktorja. Oškodovancem v poplavah in drugih naravnih nesrečah bomo nudili podporo v smislu informiranja, vzpostavljanja kontaktov, pridobivanja dokumentov in dokaznega gradiva ter seznanjanja s postopki uveljavljanja odškodnin. Kritično bomo Na ustanovni občni zbor društva Severovzhod 2012 so bili vabljeni tudi župani štirih v poplavah prizadetih občin, vendar se dogodka niso niti udeležili niti opravičili svoje odsotnosti. Je pa bilo na ustanovnem občnem zboru prisotnih šest članov sveta občine Gorišnica: Roman Škerjanec, Robert Marin, Bojan Purgaj, Davorin Kelenc, Janez Ambrož in Mirko Štumpf, ki je tudi podžupan občine Gorišnica. Društvo Severovzhod 2012 bo vodil Janko Ranfl (prvi z leve). opozarjali na izvajanje sanacijskega programa in upravljanje z vodnimi viri, od pristojnih služb zahtevali redni monitoring poplavnega območja, vključujoč analizo vzorcev v poplavah nanesenega in odlo- ženega mulja. Spremljali bomo porabo sredstev, ki se iz naslova izrabe vodnih virov stekajo v občinski proračun. Poskušali bomo doseči, da se sredstva, ki jih v obliki koncesij v vodni sklad in v občinski proračun plačujejo Dravske elektrarne Maribor, namenijo za sanacijo poplavnega območja, in sicer za dolgoročno poplavno varnost naselij,« so cilje društva Severovzhod 2012 predstavili na ustanovnem občnem zboru v nedeljo, 1. decembra. Predsednik društva Janko Ranfl je povedal, da nameravajo do konca leta z odvetniško pisarno skleniti dogovor glede pravnega zastopanja. S katero pravniško hišo bodo sodelovali, se zaenkrat še niso odločili. S ciljem medsebojnega sodelovanja in povezovanja želi društvo z lokalno skupnostjo vzpostaviti učinkovit in korekten dialog. Članarina v društvu znaša deset evrov, kot člani se lahko društvu pridružijo tudi občani iz drugih občin. Za informiranje članov in širše javnosti bo kmalu zaživela tudi spletna stran društva. Mojca Zemljarič Cirkovce • Pestro dogajanje v prazničnem decembru Pričenjajo prvi kulturni festival idej Člani kulturnega društva Idila in Prosvetnega društva Cirkovce pripravljajo v decembru Festival idej, ki ponuja pester in zanimiv program za vse, ki si želijo popestriti zadnji mesec v letu na poseben, mističen, zanimiv in igriv način. Kot je poudaril idejni oče in vodja prvega tovrstnega festivala Miran Urih, se bo na Festivalu idej zvrstila cela vrsta zanimivih dogodkov, kar bo tako za obiskovalce kot za prireditelje nekaj posebnega. Organizator festivala je kulturno društvo Idila. Obnovljena Vila Amalija, ki je nov dom kulturnega društva Idila, ponuja sveže prenovljene in moderno opremljene prostore za izvajanje kulturne dejavnosti na področju glasbenega ustvarjanja, slikarstva, umetniške fotografije, literature in filmske produkcije. Zaradi obsega, ki ga ponujajo, so se odločili vse svoje dejavnosti povezati v Festival idej. In ker je december v tem okolišu miren, celo nekoliko spokojen, so ga umestili prav v ta mesec radosti. Znano je, da je v Cirkovcah dejavnost na kulturnem in umetniškem po- dročju bogata. Na glasbenem področju deluje trio Splavar-ček in glasbeni sestav PopArt band. Področje likovne in fotografske umetnosti poteka pod vodstvom akademske slikarke Saše Urih, ki s kolegi pripravlja likovne in fotografske razstave ter kolonije. Popestrili bodo tudi knjižnično dejavnost, priredili literarni večer z gostom, dogovarjajo se tudi za glasbeno-pravljične urice za najmlajše. Producent-ka Festivala idej Tina Urih dodaja, da kulturno društvo Idila tesno sodeluje s Prosvetnim društvom Cirkovce, ki je še posebej znano po najstarejših folkloristih, odličnih tambu-raših, posrečenih igralcih iz dramske sekcije, popularnih babicah Veselih Polankah -ljudskih muzikantkah in mini šovu godbe Pepi Krulet. V kulturnem društvu Idila so svoje dejavnosti strnili pod imenom Kulturna hiša tete Malčke. Pripravljajo pester in zanimiv program za vse, ki si želijo popestriti zadnji mesec v letu. Že pred odprtjem Festivala idej so minuli konec tedna pripravili kreativne delavnice, na katerih so v petek in soboto izdelovali božično-novoletne okraske. Slavnostno odprtje je bilo v četrtek, 5. decembra, združili pa so ga z odprtjem Kulturne hiše tete Malčke. V soboto, 7. decembra, pripravljajo Etno grški večer s predstavitvijo projekta Babi-čina skrinja. Predstavili bodo grško mitologijo ob zvokih grške, v nedeljo pa bo literarni večer. Pripravljajo tudi Zimske urice s potopisnimi predavanji svetovnega popotnika Davorina Uriha, ki bo 12. decembra predstavil Maroko, 19. decembra pa Vietnam in Kambodžo. Poleg tega pripravljajo zanimivo likovno razstavo In the midle, likovne sekcije PD Cirkovce na novem cirkovškem trgu in krožišču. V organizaciji likovne sekcije PD Cirkovce bo v decembru 3. Zimski likovni in fotografski ex-tempore, na katerega vabijo vse zainteresirane, da se prijavijo. Natančna navodila v zvezi z označevanjem podlag in prijavni obrazec so na spletni strani PD Cirkovce in na www.likovnasekcija.si. Sklad za nagrade je 500 evrov, zmagovalcu in drugouvrščenemu pa bo omogočena izvedba samostojne razstave. Odprtje in zaključna prireditev pa bo 26. decembra ob 18. uri. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Prvi festival idej v Cirkovcah pripravljajo (z leve) Marko, Davorin tedna so uspešno izvedli kreativne delavnice, na katerih so mladi novoletne okraske. , Tina in Saša Urih. Minuli konec vseh starosti izdelovali božične in NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR. VRATA IS/i I • C) RS,,,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI ZELO UGOi Foto: MZ Napoved vremena za Slovenijo Danes bo sprva zmerno do pretežno oblačno in ponekod po nižinah megleno. Čez dan se bo od severozahoda jasni-lo. V severni Sloveniji bo zapihal severni do severozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od 2 do 7, na Primorskem do 11 stopinj C. Obeti V soboto bo pretežno jasno, severozahodni veter bo oslabel. V nedeljo bo delno jasno, občasno pretežno oblačno.