Štev. 7. V Mariboru 13. februvarija 1896. Tečaj XXX. Slovenski Gospodar. List ljudstva v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora . pošiljanjem na dom za eelo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za fetrt leta 65 kr. — Naročnina se pošilja upravnlčtvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hstv. 5. ■— Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-n na velikem trgu po 5 kr Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne •prejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstioe, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat lil kr., trikrat 18 kr. "Slov. kat. delavsko društvo v Žalcu. To vrlo društvo je imelo v nedeljo drugi občni zbor. Podpredsednik, č. g. Ulčnik, otvori zborovanje ter pozdravi navzoče v imenu bolnega predsednika. Nato poroča tajnik, č. g. Osenjak, o delovanju društva. K društvu je pristopilo 48 rednih in 40 podpornih udov. Društvo je priredilo 4 javne shode in 2 veselici. Lani so se podučevali društveniki o raznih rečeh. Društvo se je udeležilo po 3 zastopnikih shoda v Ljubljani, na katerem je bil sprejet splošni socijalni načrt. Društven pevski zbor je pri vsaki priliki kos svoji nalogi. Za zabavo je skrbela tudi društvena knjižnica in 7 časopisov. Več podučljivih knjig sta društvu darovali družbi sv. Cirila in Metoda ter sv. Mohorja. Društven odbor je imel 8 sej, pri katerih se je sklepalo o društvenih zadevah. Čeravno ima društvo komaj eno leto,-vendar sme ponosno biti na svoje delovanje. Ukrotilo je kar na prvem javnem shodu socialdemokrate, da si ne upajo več na dan. Le-ti so lani hoteli imeti le eden shod in tudi tega so odpovedali, ker so se zbali slov. katol. društvenikov. Društvo je napravilo tudi shod v Petrovčah, in že se je prikazal sad tega shoda; kajti tudi v Petrovčah že vshaja solnce boljše bodočnosti. Na to poroča denarničar gospod Antloga. Dohodkov je imelo društvo 144 gold. 68 kr.; stroškov pa 96 gld. 12 kr.; ostane torej v blagajnici 48 gld. 51 kr. — Poročilo se vzame s pohvalo na znanje, na kar se na predlog g. Antloga, stud. jur., voli soglasno stari odbor. Nato govori č. g. Ulčnik o političnem razgledu. V dobro premišljenem govoru razlaga, kako vlada sedaj na svetu krivica in denar, kako nas tlači vojaštvo. Pa države še vedno pomnožujejo vojne in ni upati, da bi bilo v tem oziru kmalu bolje. V državnem zboru našem se sicer razpravljajo zelo važne reči, kakor vprašanje o volilni reformi, potem preosnova davčne in obrtne postave in pogodba z Ogersko. Pa kdor pazno zasleduje te razprave, lahko presodi, kako malo resnobe in odločnosti kažejo ne samo ministri, ampak tudi mnogi poslanci. Prvi so odvisni od kapitalistov, drugi pa od klubovih pravil. In zaradi tega predlaga govornik sledečo resolucijo: »Z ozirom da to, da slovenski državni poslanci zastopajo večinoma le kmečki in obrtni stan, volilci, zbrani na shodu slov. kat. društva v Žalcu, izražajo svoje želje in prošnjo do njih, da naj pri obravnavah predlogov o preosnovi volilne pravice, davčne in obrtne postave, o pogodbi z Ogersko in drugih predlogov, ti-kajočih se naših pravic in koristij, z vso odločnostjo brez ozira na klubove zaveze ali druge strankarske razmere, zastopajo zahteve kmečkega in obrtnega stanu«. Ta resolucija, se z odobravanjem sprejme. . Drugi govoiuik, g. Kač, je govoril jako razumljivo o znižanju zemijionega uavka, puna^ai kmetom, nako krivično se je ravnalo pri cenitvi zemljišča, ker je polje postavljeno v previsoki red; zato pa opominja vse kmete, naj se do majnika oglasijo pri občinskem uradu, kateri bo prav rad vsako pritožbo vzel na zapisnik. H koncu se je g. podpresednik v imenu društva zahvalil vsem, kateri so pri društvu sodelovali, opominjal, naj stari udje zvesti ostanejo in izrazil željo, naj se tudi novi oglasijo. In videli smo, kako so v resnici vsi dobro misleči udeleženci letni donesek izročili g. blagajniku za slov. delavce, in tudi novi udje so pristopili. Pevci pa so delavsko pesem zapeli. Bog živi to mlado, pa vrlo delujoče društvo 1 ^ O koristi bralnih društev. (Iz govora dr. Fr. Jurtela na zboru markovskegj bralnega društva). (Konec.) Dr. Jurtela je opozarjal zbrane gospodarje še na nekatere druge postave ali zakone, za katere se med nami nihče ne briga, s katerimi pa bi se dalo marsikaj za blagor naših gospodarjev doseči. Naštel, pa je tudi nekatere načrte zakonov, s katerimi se bode imel državni zbor še le pečati, n. pr. zakon o davčni reformi, gledč odpisa dače vsled nezgod (toča, povodenj, suša, trtna uš),: o obveznih ali obligatornih zadrugah. Ni še bilo slišati, da bi bili slovenski gospodarji kjekoli dosihdob izrekli svoje mnenje o nameravanih zakonih. In vendar moreta zakona o davčni reformi in o obveznih kmečkih zadrugah naše gospodarske razmere od slemena pa do tal celo predrugačiti. Preveč ali vsega pa ne smemo pričakovati od novih zakonov. V bralnih društvih se moramo pripravljati na to, kar pride in kar dobimo. Mi moramo biti dobro pripravljeni za ono dobo, ko se upeljejo nameravane reforme. Ko so češki kmetje sprevideli, da se pridelovanje zrnja več ne izplača, so to opustili in začeli sladkorno peso. Ko pa za ta pridelek med fabri-kanti ni bilo dobiti dovolj kupcev, napravili so češki kmetje zadruge, osnovali so si svoje tovarne za izdelovanje sladkorja. Slovenski gospodarji v Savinjski dolini so se p oprijeli hmeljarstva in dobro se jim godi. V ptujskem okraju smo poskusili Slovenci svoje moči v zadrugi le enkrat, to je takrat, ko smo osnovali posojilnico, in ta poskus se je dobro obnesel. Zadruge so tisto sredstvo, s katerim še bode v bodoče dalo • še kaj doseči. Ko bodo naSi gospodarji delati začeli poskušnje z raznimi semeni, ko se bodo poprijeti enkrat novodobne živino- konje- in trto reje, ko bode treba skrbeti za razne gospodarske pripomočke. If Iv/ „ / ■ n. pr. plemensko živino, gospodarske stroje (mašine), umetna gnojila (za ameriške nasade in travnike), bodo uvideli potrebo zadrug in ppc/nali teb nioe in koristi. Ko bi imeli slovenski gospodarji že danes zadruge, lahko bi prodajali zrnje in krmo vojaškemu erarju, kateri ne more s posameznimi barantati, in bi gotovo za te pridelke več iztržili, kakor dobijo za nje na sejmu ali doma od kupcev. Poduka nam v vsakemu oziru manjka; bralna društva so nam potrebna. V bralnih društvih se moramo na bodočnost resno in vsestransko pripravljati. Zato so bralna društva zdaj koristna; za prihodnjost pa, ker nimamo gospodarskih šol, ker se ne moremo niti do zimskih gospodarskih tečajev povspeti, so kot predhodniki nove in boljše gospodarske dobe največjega pomena. Opravičena je torej želja vseh razumnikov, da si Slovenci osnujemo v vsaki župniji bralno društvo, da se vsako tako društyo uredi po označenem načrtu, -kolikor mogoče za- naše potrebe glede vsestranskega, ¿jicu loi/ii. ¿jOspodarjCiii poduke.. Ker pa je od trdnega gospodarskega stanu odvisen obstanek nas vseh in celo celega našega cesarstva, morajo se pridružiti v bralnih društvih gospodarskemu stanu tudi vsi drugi brez izjeme. Daj Bog, da pridemo na skorem iz bralneh društev do gospodarskih zadrug! Cerkvene zadeve. Družba sv. Mohorja v naši škofiji. Med 72.097 Mohorjani zavzemamo Lavantinci drugo mesto s 23.976 udi. Kako dolgo še je, ko še vsa družba ni imela več udov, a sedaj je že nas Lavantincev toliko! Od lani smo napredovali za 2149 udov. V posameznih dekanijah se kaže napredek tak6-le: Dekanija Slov. Bistrica je napredovala od lani za 6 udov, in na 100 ljudij pride ondi 5 udov; Braslovče (+ 62, 7-l), Celje (+ 86, 56), Dravsko polje (+ 89, 5"7), Gornjigrad (+ 66, 6-2) Jarenina (+ 47, 3*7), Konjice (+ 98, 4*8), Kozje (- 14, 4-6), Laško (+ 118, 5), Št. Lenart v SI. g. (+ 168, 6), Ljutomer (+ 171, 6 4), Maribor levi breg (+ 152, 3), Maribor d. br. (+ 32, 2 5), Marenberg (+ 9, 2), Nova cerkev (+ 48, 4"8), Ptuj (+ 271, 51), Rogatec (+ 153, 4 3), Šaleška dolina (- 12, 5*2), Šmarije (+ 226, 5), Šmartin (+ 21, 4 2), Vel. Nedelja (+ 71, 5 3), Videm (+ 203, 4-2). Vuzenica (+ 1, 3*9) in Zavrč (+ 62, 3 9). Kakor kaže ta pregled, so razun kozjanske in šaleške vse dekanije napredovale, najbolj ptujska s 271 udi, potem šmarijska (226) in videmska; v večini ostalih je tudi precej poskočilo število udov. Najbolj je družba razširjena tudi letos v braslovški dekaniji s 7 udi od 100 ljudij. Župnije, v katerih je družba pridobila od lani vsaj 50 novih udov, so Sv. Lovrenc v SI. g. (+ 51), Sv. Jurij na j. žel. (+ 57), Celje (+ 54), Sv. Urban pri Ptuju (+ 57), Ljutomer (+ 84) in Sv. Peter in Pavel v Ptuju (+ 107). Poslednji vrli župniji, kakor lani, tudi letos zavzemata prvo mesto glede na število udov. Število udov je sicer padlo v nekaterih župnijah, pa večinoma tam, kjer je družba že dobro zastopana, najbolj v Podsredi za 53 udov. Med župnijami, v katerih pride največ udov na 100 prebivalcev, je tudi letos prva vzgledna šmiklavška župnija v dek. laški, kjer pride na 100 ljudij že 16 udov. Za njo pride Sv. Andraž pri Polzeli (13), Šmihel nad Mozirjem (11'5), Sv. Bolfenk v SI. g. (10"6) in Solčava (10). Župnij z 6, 7, 8 in 9 udi od 100 pa je že prav lepo število. Napredujemo res lepo; hvala za to Bogu in -delavnim čč. gg. poverjenikom! Toda ali naj ostanemo za naprej pri sedanjem številu 23.976? Letos pride v naši škofiji povprečno 4'8 udov na 100 ljudij. To ie ni največje št( ilo. V vsaki župniii bi moralo vsa i ."> ulov biti od 100 udij, kar pa še mnogokje ni, zato še lahko napredujemo. Naprej torej Slovenci v naši školiji, naprej bratje v sekovški in somboteljski škofiji, ki ste od lani tudi lepo napredovali! Oklenimo se vsi družbe, najboljše zaščitnice vere in narodnosti naše! C. Gospodarske stvari. Ohranitev kmečkih posestev. Kakor smo omenili v predzadnjem političnem ogledu, izročili so knezoškof dr. J. Kahn v koroškem deželnem zboru samostojni predlog o ohranitvi kmečkih posestev Ta znameniti predlog, ki se je potem izročil nflcnlrii or> "lasi ■ „.Visoki deŽP'n' 'tior nni sklpne nn«liivO po teh-le načelih: Člen I. Sedaj obstoječa kmečka posestva se imajo ohraniti za vso bodočnost; 1. ta posestva se imajo ceniti in določiti kot cele, — pol — itd. kmetije. 2. Sedanja posestva se ne smejo šiloma spremeniti. Člen II. Radovoljno se sme v bodoče samo v sledečih slučajih spreminjati: 1. Ednota (puša) se sme kupcu samo tedaj prepustiti, ako jo kot samostojni edini posestnik obdeluje. 2. Da se menjajo ednake ednote. 3. Da se dvojnata kmetija razdeli v dve kmetiji z dvema posestnikoma in lastnikoma. 4. Da se cela kmetija razdeli v dvojnati. 5. Se prodajajo take ednote, po katerih pride ena kmetija po nakupu v višjo, druga po prodaji v nižjo vrsto. 6. Ko se posestva po nakupih zaokrožujejo in priraste cela ednota, se ima na drugi strani odcepiti nova ednota iste vrednosti. Člen III. Ce se iz katerega koli uzroka razprodajo večje skupine posestev, zlasti take, ki so nastale po nakupu manjših kmečkih posestev, potem veljaj za ravnilo 1. da se ohrani prvotno veliko posestvo zaokroženo v roci enega posestnika in lastnika; drugi deli naj preidejo po ednotah na samostojne kmečke posestnike in lastnike. 2. Ce se prostovoljno zopet uredijo od velikih posestnikov kmečka posestva; potem naj se onim, ki jih kupijo, dovoli v sledečem členu dovoljena podpora. Č1 e n IV. Vsakratni deželni odbor se po natančnejih postavnih določbah pooblaščuje, da pri predstoječih premembah posestva in lastništva s pomočjo deželne hipotečne banke: 1. dovoljuje daljša posojila, ki se sčasoma vrnejo; 2. posreduje s tem, da nakupuje posestva in jih oddaje v najem. Člen- V. Pri predstoječih izpremembah naj poslujejo v pomoč deželnemu odboru v posameznih slučajih komisije, obstoječe iz: a) dveh razumnih kmetov, b) komisarja deželnega odboraj c) komisarja c. kr. deželne vlade. 2. Za omenjene premembe naj se prosi za primerne davčne olajšave. — Zdela naj to postavo gospodarski odsek v zvezi z juridično-političnim. Postavni načrt naj se predloži še v tem zasedanju.« Sejmovi. Dne 15. lebruvarija v Arvežu, na Bregu pri Ptuju (za svinje), v Poličanah (za svinje) in v Ko-strivnici. Dne 19. febr. na Gornji Polskavi, v Imenem (za svinje) in v Pišecah. Žitne cene v Mariboru od 1. do 8. lebruvarija Po hektolitrih: pšenica 5 fl. 80 kr., rž 5 fl. 35 kr., ječmen 4 fl. 80 kr., oves 3 fl. 60 kr., turšica ali koruza 4 fl. 55 kr., proso 5 fl. 10 kr. in ajda 4 fl. 60 kr. . ....... ,..:-, .... .„■ .. . Dopisi. Iz mariborskega okraja. (Vprašanje). V »Siidst. Post« dne 9. svečana t. 1. se pritožuje neki posestnik iz ptujskega okraja, da se še za nekatere občine ni davek odpisal, akoravno je ozimina tako po-zebla, da mnogi posestniki še semena niso dobili. Gospod dopisnik meni, da je c. kr. okrajno glavarstvo ptujsko in ondotna glavna davkarija te zamude kriva. A celo resnično to mnenje ni; kajti tudi v mariborskem okraju se še davek vsled ujim v mnogih občinah ni odpisal, k tega, kakor jaz gotovo vem, c. kr. okrajno glavarstvo in davkarija nista krivi; kajti operati v tej zadevi so se že, kakor sem se sam prepričal, pred pol-letom in še prej v Gradec odposlali, ali o mnogih še do sedaj ni sluha, ne duha. Kdo je tedaj kriv? Omenjena urada gotovo ne! Samo vprašati se moramo, zakaj se število uradnikov, kojim se to delo dä, ne pomnoži. S tem bi se pomagalo mnogim davkoplačilcem, a tudi mnogim ubogim pruhliantom! v/ Iz Ptuja. (Občno bojno društvo.) V nedeljo, dne 2. svečana je priredilo »Občno bojno društvo v Ptuju« zabavni večer z jako lepo tombolo v prostorih g. Schuh »Hotel Voisk». Zbralo se je toliko občinstva, da so bili vsi širni prostori prenapolnjeni. Vse se je vršilo zelö živahno. Krasni in mnogobrojni dobitki tombole so presenetili vsakega posameznika. Po tomboli je bila prosta zabava. Prepevalo in rajalo se je skoro do ranega jutra. — Želeli bi, da bi pristopilo k temu društvu, kolikor mogoče novih društvenikov iz kmečkih občin ; kajti društvo ima jako blag in dobrodelen namen — glavni smoter mu je, podpirati svoje bolne ude. Pristopite torej mnogi k temu društvu in naj se vam ne usmili par novčičev, katere plačate vsak mesec! Kolika podpora je onemu, posebno trpinu, če je bolan in če dobiva med boleznijo vsak dan gotove pomoči! Al. Pintarič. S spodnjega Ptujskega polja. (Proč z nem-škutarijo!) Ne morejo se mi živci drugače umiriti, zato vam javim dogodek, katerega sem oni dan na Ptuju doživel. Opravivši v mestu svoje namene, napotim se na kolodvor. Ko si rešim vozni listek, pristopi po licu srednje stopinje olikani mož, Slovenec, h kasi ter zahteva v svoji izborno omikani nemščini listek: »Geben's mir Rurkarte für Gross-Samstag!« — »Kaj, kam?« vpraša denarničar. »Rurkarte für Gross-Samstag«. — »Kaj?« vspraša zopet oni. »Rurkarte für Gross-Samstag!«*) Vsi smo se smejali, pokaje se po bedrih. Nato mu bliže stoječi sopotnik reče: »Recite vozni listek za Veliko Nedeljo ter nazaj!« Seveda, da sedaj dobi. Ali smeha ni bilo brez nehanja. Celo trdi Nemci so se temu sramovaje čudili. Nauk: Ljubljeni Slovenec, ne smeši sebe in naše predrage domače zemlje 1 Bere se ti po obrazu in obleki, ua si našega pokolenja, ali jezika domačega te je sram ? Ali se hočeš šopiriti s tujščino? Večna sramota tebi in tvoji materi, ako tako v blato teptaš mili in blagi glas svoje morebiti nekdaj ljubljene matere ! Vzdrami se in misli: Mi Slovenci imamo dolžnost zahtevati in terjati svoje pravice na domačih tleh v domačen jeziku. Ne bodimo več podlaga tujčevi peti! Izpred vshodnega Pohorja. (Redek glas). V Vrhlogi se dostikrat kaj slabega nameri; vendar pa je nekaj tudi hvale vredno, kar se redkokedaj zgodi, posebno na kakej veselici. Tukaj je namreč pred kratkim časom na dveh ženitninah izvrstna kuharica Katarina Bračič napila glas za verne duše tako-le: »Dragi svatje, mi smo tukaj pri obloženi mizi srečni in zdravi, verne *) Karta za grižo za Veliko soboto I duše v vicah pa trpijo in od nas pomoči želijo. Pomagajmo jim, kolikor kdo hoče iz dobrega srca!« Kuharica je dala prva prvokrat 1 gli!. drtigokrat 1 K tako, da se je nabralo obakrat za IS sv. maš za verne duše. Kaj boš rekel, dragi bralec? .laz, pisec teh vrstic, kličem: Bog daj dosti takih kuharic in lako krščanskih svatov! v Iz Št. Jurja ob Taboru. (Poroka). Dne 6. iebr. sta bila v Kaplji, podružnici št.-jurski, poročena pl. g. baron Gustav Wittenbach, ondotni veleposestnik, in Balbina roj. Zwayer, bivša učiteljica v Št. Juriju. G. baron je obče poznat kot vrl in vesten katoličan in od vseh čislan radi svoje priljudnosti in dobrotljivosti; ni torej plemenit le po krvi, temveč tudi po srcu, kar daje njegovemu krvnemu plemstvu šele pravi sijaj. Gospa baronica je v teku treh let, kar je tukaj službovala, mnogo mnogo dobrega učinila, za kar jej morajo biti hvaležni stariši in vsi, katerim je kaj mar za blagor mladine. Njej namreč ni bil namen, otrokonrie vbijati čiku V glave, auipuk jjlaiiu jim tudi M ca. Saj, kaKO so jo pa tudi otroci ljubih! Ker se učiteljski stan in njega važnost pogosto prenizko ceni, reklo se je čestokrat, da je le ta stan za njo preneznaten, ki je izvanredno nadarjena in izobražena; pa bodisi kakor koli, ona je opravljala svojo službo z veseljem in požrtvovalnostjo, zato pa tudi z obilnim uspehom. Da bi le imela v svoji službi vrednega naslednika! Njej pa in blagemu g. baronu naj podeli pravični Plačnik mnogo sreče v zakonskem stanu! L—1. Iz Hajdinja. (Razne vesti). V cenjenem »Slov. Gosp.« smo lani v štev. 20. čitali, da nameravajo naši župljani pokojnemu g. župniku Simonu Kvaru nagrobni spomenik postaviti. V dolžnost smo si šteli to izvršiti, ker so oni vse svoje premoženje za stavbo nove naše farne cerkve žrtvovali. Ta nagrobni spomenik je bil pretečeno jesen postavljen pod vodstvom g. Janeza Graharja. Napravil ga je kamnosek g. Tomaž Horvat v Račah iz belega marmorja v gotiškem slogu v občno zadovoljnost. — Naša trirazredna šola se bode razširila v petrazredno, ali žal, da se občine zaradi prostora ne morejo sporazumeti. Večina sicer želi stavbo pri farni cerkvi, kakor se to najbolj spodobi. Najbolj oddaljena Slovenska ves pa se temu upira, ter noče šole pri cerkvi, ampak, četrt ure od cerkve na polju. Dal Bog, da bi se vsi zedinili za že poprej pri cerkvi odločeni prostor! — Imamo tudi pri nas bralno društvo, katero nas je napotilo, da smo nemški obč. pečat »v penzijon« dali ter si omislili slovenski pečat in pričeli slovensko uradovanje. M. St. Od Sv. Barbare pri Vurbergu. (Zaspanost.) Zimo imamo. Ljudem je dolgočasno; pa vedo si pomagati ; 1 gredö kupico žganja pit, 2. kvartat, 3. gredö k sodniji ali k odvetniku zavoljo kakšne malenkosti svojega soseda ali bližnika tožit, 4. tuhtajo, kakšna bo letina, 5'. starikave ženice pa s svojimi strupenimi jeziki bližnika obirajo. Ravno sedaj se nam zopet prilika ponuja, si koristnih knjig naročiti pri družbi sv. Mohorja, žali bog, da pri nas je dosti še premalo udov. In kaj pravijo ljudje nato: Nimamo denarja in časa za branje. Glejte jih no, kako se znajo izviti! Denarja? Za strupeno žganjico ga imajo, za loterijo in za druge potrate jim ga tudi ne manjka, le za to ga nimajo, kar je božjega in svetega. In s časom? In pri vsem tem tudi zapravijo dosti zlatega časa. In ženice tudi nimajo časa brati ali poslušati; seveda pri poslušanju je treba molčati. Če pa kakovo novico izvedö, bi imele čas, ie iti pravit v deveto vas. Mar bi ne bilo pri nas tudi koristno, da bi se bralno društvo osnovalo? Saj bi se našli takšni ljudje, kateri bi pristopili. Potem bi se pri nas sčasoma utegnilo ■ na bolje obrniti, in potem bi izginili tisti nemški napisi, katerih je vse preveč, in se s slovenskimi nadomestili. NomSke napi " nn si v kratkem privoščil, da se izve, kakšni so pri nas ljudje. Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Državni zbor se snide dne 15. februvarija. — Dunajske občinske volitve bodo dne 27. febr., dne 2. in 5. marcija. Večino gotovo spet dobijo združeni kristjani, čeprav se celo socijalni demokratje potegujejo za obnemogle židovske liberalce. — Nižje-Avstrijska dobi nov deželni volilni red. Mesta dobijo 4 poslance, kmetje in grajščaki pa po enega več, kakor jih imajo sedaj. Ta volilni red bode bržčas vsprejpt, in potem imajo-proti- semifip vp^ino V HpTplnprn z^™1 Češko. Vladni zastopnik se je v deželnozborskem odseku izrekel za narodnostne kiirije ali oddelke. Tega mi štajarski Slovenci ne smemo pozabiti! — V ponedeljek večer se je. v deželnem zboru začela splošna obravnava o deželnem proračunu. Začel je dr. Baxa, omla-dinist, ter udrihal po Nemcih, veleposestnikih in celo po pesarski rodovini. Govoril pač ni v imenu češkega naroda! Štajarsko. Deželni zbor je vsprejel več gospodarskih predlogov, ki vsi več ali manj dišijo po liberalnem maslu. Popolnoma liberalna pa bode postava o oskrbovanju ubožcev, katera je bila oni dan vsprejeta. — Poslanec Kaltenegger je poročal svojim volilcem v Marija-Troštu in v Frohnleitnu. K o r o š k o. Liberalci deželnega zbora so sklenili, da se v celovški bolnišnici ne vpeljejo usmiljene sestre. Juridično-politični odsek pa je sklenil, naj se o vladnem predlogu gledč veronauka na realkah v zbornici niti ne obravnava. Taki prijatelji katol. vere so liberalci! — Nemško katoliško politično društvo je nedavno priredilo dva dobro obiskana shoda. Kranjsko. Deželni zbor je dovolil za slov. in nemške gledališke predstave po 6000 gld. podpore. Za tako visoko podporo nemških predstav so glasovali tudi slovenski naprednjaki. — Katol. politično društvo v Ljubljani ima občni zbor dne 1. marcija. — Dne 16. febr. se odpre nova pošta v Tržišču v krškem okraju. Primorsko. Goriški deželni zbor lahonski poslanci takoj zapustijo, kadar se naj kaj za Slovence koristnega sklene, da je potem zbor nesklepčen. Je pa tudi to velika krivica, da tretjina Lahonov ima toliko poslancev, ko dve tretjini Slovencev. — Tržaški mestni zastop da povsod napravljati namesto dvoježičnih napisov samo italijanske napise, v Proseku celo napis z italijansko zvezdo. Tirolsko. Te dni je sklenil deželni zbor, vpeljati zemljiško knjigo, kar pa se ni doseglo v predarelskem deželnem zboru, čeprav se je splošno trdilo, da bode imela Predarelska poprej zemljiško knjigo, nego Tirolska. Ogersko je zares dežela »škandalov«. Karol Pulszky, ravnatelj budapeštanske zbirke slik, je" zapravil blizu pol milijona gold., za kateri denar bi moral na Laškem nakupiti umetniških slik. Da se goljufni lahko-živec ogne sodniji, poslali so ga sorodniki v norišnico. Da je ta goljufija bila mogoča, ima na vesti vlada, katero ta teden Apponyi in tovariši ostro prijemajo v državnem zboru. Na letošnji razstavi pa naj Madjari razstavijo tudi svoje sleparske ptiče! Vnanje države. Rim. O priliki obletnice smrti papeža Pija IX. je opravil kardinal Ilohenlohe božjo službo v sikstinski k;-j 'ii Navzoči so bili sv. oče, kardinali, prelatje, zastopniki raznih držav in mnogo plemenitašev. Italijansko. General Baratieri se je moral v Afriki pred Šoanci umakniti iz Adigrata v bližino mesta Asmare. Spet nov neuspeh za Italijane. In kaj pravi ministerstvo? V soboto je sklenilo, da se mora nadaljevati vojska tako dolgo, dokler ni premagan kralj Menelik. Francosko. Kjer imajo neverneži vladne vajeti v rokah, tam je tudi vedno dovolj goljufov. In tako je tudi na Francoskem. Neki družbi se je za neke dajatve izplačalo 12 milijonov frankov preveč. Neki Fribourg, ki je pri tem sleparstvu pomagal, je te dni izginil. Belgijsko. Blizu 2000 občin je po -vsej deželi, kjer imajo socijalisti večino; vendar pa minister notranjih zadev v nobenej tej občini noče postaviti soci-jalista za župana, češ, vlada potrebuje župane, ki bodo skrbeli za red...... - - - ^ ~ ~.......* Drža Vil. je uuvi ui /.a v ¿jaushi ¿,tx~ konik izročil posebni komisiji. — Baron Hamerstein je kot urednik »Kreuzzeitunge* lepe denarje zapravil in pobegnil. O Božiču pa so ga prijeli'v Atenah in oni dan spravili v Berolin. — Pruski naučni minister je odredil, da v Berolinu noben žid ne sme biti navaden učitelj. Rusko. Ko mladi bolgarski Boris prestopi k pravoslavni veri, bode mu za botra car Nikolaj II., katerega bode zastopal general Golemščev-Kutozov. Za poslanika pa pride v bolgarsko glavno mesto, Sredec, Čerykov. Tako je torej Rusija nakrat postala velika prijateljica Bolgarije. Bolgarsko. Torej drie 14. febr. prestopi 21etni Boris k pravoslavni veri. Mazilil ga bode bolgarski eksarh ali nadškof iz Carigrada. Vse slavnosti bodo trajale tri dni. Oni pa, ki je vladar vseh vladarjev, pa je morda že zapisal nad knezom Ferdinandom znane tri besede: Mane, tekel, fares; če tudi je Ferdinanda sultan pripoznal za kneza bolgarskega. Srbsko. Skupščina se peča že dalje časa s pre-osnovo državne ustave. Toda Ristič in radikalci nočejo sodelovati v dotičnem odseku; in vsled tega še bode mnogo vode mimo Belega grada steklo, predno Srbi dobe ustavo, s kakoršno bi večina ljudstva bila zadovoljna. Afrika. Predsednik južnoafriške republike Trans-vaal, Kriiger, pojde v London, da se dogovori z angleško vlado o razmerah Anglije s Transvaalom. — Francoska vlada si namerava otok Madagaskar popolnoma prisvojiti. Amerika. Južnoameriške republike hočejo v Ekvadorju sklicati shod, da bodo skupno postopale zoper severne Američani, ki se jim zde bolj nevarni, ko evropske države. — Novi španski zapovednik Weyler ima brž več sreče na Kubi, ko njegov prednik; kajti španski vojaki so te dni na večih krajih premagali ustaške čete. --»--& Za poduk iu kratek čas. Poročila iz Rima. (Piše Fr. Kovačič.) (Dalje.) II. Božični prazniki v Rimu. Razven v Betlehemu ni nikjer na svetu božični praznik tako pomenljiv in ganljiv, kakor v Rimu. To mesto si je v resnici božja previdnost izbrala za svoje posebne namene. Kakor si je Bog med vsemi narodi starega sveta izvolil izraelsko ljudstvo za svoje, da bi pripravljalo pot Odrešeniku, tako . je med paganskimi narodi bil rimski narod izvoljeno orodje v rokah pre-modrega Boga, ki vodi in ravna usodo narodov. Ali je mogočna rimska država bila samo za to, da bi nekaj časa straliovala svet, potem pa se zvalila v grob ? Nikakor! Judovska shodnica je bila predpodoba Kristusove cerkve, in ko se je približalo božje kraljestvo, umaknila se je shodnica. Tako je tudi rimska država bila nekaka priprava na novo kraljestvo, in ko je to prišlo, izginila je kakor luna pred solncem. Z rojstvom Zveli-čarjevim je Rim dobil nov pomen, postal je središče novega kraljestva, ki bo trajalo vekomaj. Pripoveduje se, da je cesar Avgust nekoč vprašal boga Apolona, kdo bo za njim vladal rimsko državo. Daroval je maliku veliko daritev, toda Apolon nič ni odgovoril. Daroval je drugič, pa zopet nič. Daroval je tretjič, in sedaj dobi odgovor: »Hebrejski otrok, Bog sam in gospod vseh bogov, me sili zapustiti ta kraj in se vrniti v žalostno brezno. J?ojdi tedaj odslej brez odgovora od mojih ol-taripv nrn5!« Pred tpm »hebrA¡«Virn ntrnUrvm*. c» in rodil v Betlehemu, so se podrli paganski maliki in ta novi kralj je postavil svoj sedež ravno v Rimu, ker tukaj ima svojega namestnika. Zatorej je Božič tako pomenljiv v Rimu. Pa še več! Stari Rimljani so ponosno kazali na staro slamnato bajtico, v kateri je nekdaj prebival Romul, ustanovitelj mesta Rima in rimske države. Krščanski Rim pa ima mnogo več. V veličastni cerkvi S. Maria Madžore ali Marije Snežne se hrani dragocen zaklad: ostankijaslicJezusovih. Edino na božični prazniki jih slovesno izpostavijo na oltar, da jih lahko vsak vidi. V prejšnjih časih so popoldne papež imeli tukaj večer-nice, a dandanes papež ne morejo iz Vatikana. Ljudstva je yedno vse polno, vsak bi si rad po večkrat ogledal to svetinjo. Jaslice pa niso več takšne, kakoršne so bile nekdaj, ampak so razdrte in deske s pozlačenimi obroči zvezane. Pet kratkih desek je, ki so od starine že čisto črne. Hranjene so v kristalni omarici, ki je obrobljena z zlatom in dragim kamenjem. Daroval jo je španski kralj Filip VI. Že prvi kristijani so visoko častili jaslice, v katerih je kralj nebes in zemlje ležal na trdi slamici. Cesarica sv. Helena je sama potovala v Betlehem in jih dala s srebrom okovati. Sv. Jeronim nam pripoveduje, da so ob njegovem času cele trume ljudij od vseh krajev sveta prihajale v Betlehem gledat sv. jaslic. Cim bolj se je krščanska vera širila, tem več romarjev je prihajalo v Betlehem. Ko so pa mohamedanci osvojili sv. deželo, so kristijani vzeli jaslice, da ne bi prišle nevernikom v roke, in so jih ob času papeža Zaharija, okoli 750 prinesli v Rim, kjer se še dandanes hranijo. V Rimu ni navada, da bi po hišah delali božično drevo in jaslice, saj jim tudi ni treba, ko imajo prave jaslice. Ko smo si ogledali sv. jaslice, pokleknimo in molimo prav prisrčno božjega Zveličarja, ki je nekdaj med temi deskami ležal, zahvalimo ga, da se je ponižal stopiti z nebes y betlehemski hlev, in ga prosimo, naj pride prebivat tudi v naša srca! Sedaj pa pojdimo dalje! Neštevilne množice rimskega ljudstva hité na Božič in skozi celo osmino v cerkev »S. Maria in Ara coeli«, ki je na severoizhodni strani Kapitóla. 124 marmornih stopnic vodi do cerkve. V tej cerkvi je shranjen »il santo bambino«, katerega Rimljani nenavadno častč. To je lesen kip božjega Deteta, priprost sicer, pa neka posebna miloba ga obdaja. Napravil ga je neki priprosti frančiškan iz oljkinega drevesa, ki je rastlo v vrtu Getsemani. Pozneje ga je vzel s seboj v Rim, kjer se do današnjega dne hrani. Kronika frančiškanskega samostana pripoveduje, da se je zgodilo že več čudežev po njem. Še dandanes ga nosijo k bolnikom, zlasti k bolnim otrokom. Znamenite so v te: cerkvi tudi ; o imenovane -otroc,' pridige«. Celo božično osmino namreč majhni otroci, od 4—9 let, govorijo hvalospeve novorojenemu Detetu. Prav pomenljivo in ganljivo je, kako te nedolžne stvari častijo s svojimi »govorčki« Stvarnika nebes in zemlje, ki je bil tudi otrok. Vsaki dan je cerkev polna, vsakdo želi slišati te male »pridigarje« in »pridigarice«. Nasproti jaslicam je postavljen oder tako, da govorniki gledajo na božje Dete. Kako pogumno, živahno in prisrčno govorijo! Z rokami mahajo kakor pravi pridigarji, nekateri pokleknejo ter z razprostrtimi rokami in v nebo uprtimi očmi slavijo novorojenega Zveličarja. Nekateri dajo tudi blagoslov poslušalcem. Kajpada da se včasih tudi kaj smešnega pripeti; otroci so otroci. Tako sem se tudi jaz imel priliko malo nasmejati. Na oder prikobaca štiriletni fantek; majhen, da bi ga lahko v žepu odnesel. Prav priljudno se nam nakloni, potem pa začne =!"T)0ZaV0u'no pnvopt' NnonVrnt no cn m.i ustavi in ne gre dalje. Zraven stoječa deklica mu hoče pomagati, on pa se stegne kakor kak možak in ji ponudi zaušnico, potem začne pogumno dalje govoriti, kakor bi se nič ne bilo zgodilo. Smešnica. Neki gospod je šel mimo neke hiše. Na pragu je sedel majhen deček in vprašal: »Gospod, ali se ne bojite našega psa?« Gospod ga vpraša: »Kje pa ga imate?« — »Naš oče nam ga drugo leto mislijo kupiti.« -- Razne stvari. Domače. (Imenovanje). Milostljivi knezoškof so dne 5. februvarija imenovali dekanijskim upraviteljem dekanije Nova cerkev veleč, gospoda kanonika dr. Lav. Gregoreca, državnega poslanca in župnika pri Novi cerkvi. Preč. gospod kanonik Karol Gajšek, župnik na Dobrni, so se bili namreč vsled bolezni odpovedali dekanijskim opravkom. (Deželni zbor v Gradcu in Slovenci.) Učni odsek je gledč na dovolitev nove celjske gimnazije izrekel »najglobokejšo obžalovanje« ter prosi osrednjo vlado, da ničesar Slovencem ne dovoli, kar bi Nemce izzivalo. Grda nemčurska zagrizenost! (Kaj bodeznovo lovsko postavo?) Včeraj je bil razgovor v deželnem zboru o tej postavi. Ker je § 52 večina zavrgla, izročili so ves načrt zopet odseku. Bog ve, kako dolgo ga bodo ondi kuhali! (Nova gospodarska knjižica) je izšla in se glasi »Gospodarske izkušnje, sadjerejske, zlasti vinogradniške. Spisal Simon Gaberc, župnik Framski«. Knjižica je ponatisek iz Slov. Gospodarja, ima 6 slik, 66 stranij ter stane 20 kr., po pošti 3 kr. več. Prodaje jo tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Knjižica je vse priporočbe vredna; čisti dobiček je namenjen mariborski dijaški kuhinji in šoli na Framu. (Potres). V noči od 6. na 7. februvarija po polnoči so čutili pri Sv. Petra na Medvedovem selu precej močen potres in slišali podzemsko bobnenje. Nekateri so čutili tudi okoli polnoči precej močen potres. Škode ni nikake napravil. J (Nesreča). Pri Blažu Ledeniku v Radiselu pri Slivnici so izkopali 16 metrov globok vodnjak. Prišli so dne 5. febr. do vode, vlekli so jo ven, da začnejo zidati. Voda je zmrznila in Ledenikovi ženi je izpodle-telo in je padla v vodnjak, iz katerega so jo le še malo živo izvlekli. Drugi dan je reva umrla, 27 let stara. (Postni list) milostlj. knezoškofa obravnava letos molitev >Ceščena Marija«. Gotovo bode 'a ne samo zelo učeno, ampak tudi poljudno pisani list mnogo pripomogel, da se Lavantinci vnovič utrde v češčenju ljube Matere božje. (Ptujska avtonomija). Deželni zbor je dovolil, da se na Ptuju zviša davek na meso, ki se pripelje v mesto, za 20 odstotkov. Nemški Ptujčani še jo bodo tako daleč zavozili z različnim obdačevanjem, da nič ne bodo jedli, ampak samo vohali ob avtonomiji! (Iz maščevanja). V Št. Juriju ob juž. žel. bi se dne 29. jan. bil imel poročiti cerkovnik Fr. Gerzina z udovo M. Kukovič. Med mašo pa zapazita dva fanta, da v zvoniku gori. Ogenj so hitro pogasili. Zažgal je nekdo iz družine Brglezove v Št. Juriju. S hčerjo te družine je ženin Fr. Gerzina imel znanje, katero je pa razdrl, da vzame Kukovič. Iz jeze so dekle in njeni svojci sklenili preprečiti^ poreko s tem, da eden zažge cerkev nnHpfnv hrnt ie že nnH Hindern. (Novi okrajni šolski nadzornik). Nad-učitelj na ljudski šoli v Trbovljah, gosp Gustav Vodušek, je imenovan okrajnim šolskim nadzornikom za šolski okraj Brežice-Sevnica-Kozje. (Deželni šolski svčt) je zvišal plače učiteljem na 57 šolah. Od teh šol so na Spodnjem Štajarskem samo štiri našle milost pri nemškem deželnem šolskem svčtu. Taka vam je nemško-liberalna pravičnost! J (Ogenj). V Kamnici pri Mariboru je.nastal dne 1. febr. opoldne, v viničariji Jakoba Bancalarija ogenj, ki je hitro uničil poslopje, hlev, prešo in pohištvo. Škode je okoli 1000 gld. — V občini Vitanu v ormožkem okraju je začelo dne 2. febr. opoldne goreti pri posestniku Jakobu Zadravcu. Ogenj je uničil zavarovana gospodarska poslopja, pa tudi nezavarovano krmo in slamo. Škode je nad 1000 gld. (Pohvala.) Pri zadnji izvolitvi župana in svetovalcev v Cirkovcah so se odborniki tako lepo obnašali, da jih je g. komisar pohvalil, rekoč: »Že sem videl več volitev, a takega reda in discipline še nisem našel!« (Visoke v i n s k e c e n e). Pri dražbi vina iz kletij grofa Merana v Pekrah blizu Maribora so se dosegle visoke cene 91 kr. za liter. (Umrl) je dne 6. febr.. v Wörishofnu, v znanih Kneip; >ovih toplicah, č. g. Karol Wenig, bivši kaplan laporski, v 29. letu svoje dobe. Naj v miru počiva! (Razširjanje ljudskih šol). Deželni šolski svčt je odredil, da se morajo razširiti šole, enorazrednica pri Sv. Bolfanku pri Bišu v dvorazrednico, slov. tri-razrednica v Vitanju v štirirazrednico, štirirazrednica v Makolah v petrazrednico; tudi je dovolil, da se smeta razširiti dvorazrednica v Studenicah v trirazrednico in trirazrednica v Petrovčah v štirirazrednico. (Spremembe pri sodiščih). Okrajni sodnik v Celju je postal g. Ludovik Perko. Okrajnim sodnikom pa so imenovani gg. dr. K. Gellingsheim za Kozje, J? Krištof za Šmarije in dr. J. Fraidl, sodnijski pristav v Ptuju, v Črnomlju. — Bivši okrajni sodnik kozjanski, g. Anton Fras, je dne 6. febr. umrl v Celju. (Laški veliki Nemci) priredijo danes pri Hor-jaku »pauernball«. Čudno, da so Nemce in Slovence na ta »bali« vabili v »krofasti« nemščini! (Dani se!) »Občinskj urad Zakot pri Brežicah«, tako se oglasi občinski pečat velike občine Zakot, mesto starega nemškutarskega: »Orthgemeinde Sakoth!« Čast novemu, vrlemu županu Lapuhu! Župani slovenski, posnemajte ga! .'v (Bela ž e n a).- V Kočevju je umrla dne 3. febr. čast. sestra Digna Tumpej, prednica usmiljenih sester v tamošnjem-sirotišču.. Blaga pokpjnica se je rodila 1860 v Št. Lovrencu na Dravskem polju, iz katere fare je rojenih okoli 25 usmiljenih sester. Društvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali p. n. gg. častni kanonik Jakob Meško 5 11., župnik Franc lilepač 5 K, bi. g. Janez grof Nugent v Pragi 20 fl., na gostiji Ostrc-Babičevi v Bunčanih na Murskem polju se je nabralo 6 fl. 1 kr. j (Bralno društvo pri Sv. Marku) priredi v nedeljo, dne 16. svečana ob 3. popoldne v gostilnici g. M. Čeha narodno veselico s petjem. Peli bodo domači fantje in možje. Potem govori g. podučitelj Vinko Še-rona o petju. Pri prosti zabavi se še poje več narodnih pesmij. (Bralno društvo »Mir«) pri Veliki Nedelji priredi v gostilnici g. Alta v nedeljo, dne 16. febr. šaljivo tombolo in prosto zabavo. Brez vstopnine. (»Slov., kat. bralno društvo pri Novi cerkvi«) priredi v nedeljo, dne 16. februvarija 1896 popoldne ob 4. uri veselico v šolskih prostorih. V vsporedu je petje, pozurav predseuniKov in »Kovač«, šaljivi prizor s petjem. Iz drugih krajev. (Evo kmečkeprijatelje!) V torek je v nižjeavst.rijskem deželnem zboru stavil krščanski socijalist Gregorič nujni predlog, naj se v občini Kros in Triel pošlje komisija, ki naj pregleda škodo, pouzročeno po zajcih. Liberalni grof Auersperg je rekel, da komisijo »ven vrže«, ako pride na njegovo posestvo. V istem smislu je govorilo več liberalcev, med tem ko se je zlasti dr. Lueger potegoval za kmečke koristi, kar tudi drugekrati stori. (Srebrne desetice in petič e.) Od dne 1. jan. t. 1. se več ne izda ta denar pri c. kr. blagajnicah in uradih. Nasproti temu pa se vzame ta denar^namesto^ plačila od c. kr. blagajnic in uradov do dne 31. dec. 1898 pri vseh plačilih in v potu zamenjave. Po preteku tega obroka ugasne vsaka dolžnost države zastran tega denarja. (Avstro-ogerske železnice) so imele koncem .leta 1895. daljino 30.146 km. in sicer avstrijske 16.476, ogerske 13.670 km. Prevozilo se je na vseh železnicah 145 milj. oseb in 104 milj. ton. blaga. — "Dohodki so znašali skupno 320,000.000 milj. gld. (Židov) je bilo na Dunaju leta 1830. med 313.873 prebivalci 5.814, — leta 1890. pa med 1,314.897 prebivalci že 118 495! (Meteor.) Blizu Madrida je padel neki meteor na tla med močno svetlobo in razpokom. V mestu so mislili, da je potres. Iz tobačne tovarne so bežali vsi delavci. Pri tem so se podrle stopnice in je 17 ljudij mrtvih. Pa tudi več drugih nesreč se je pripetilo. Neki mož je skočil skozi okno na cesto. Iz šol so zbežali otroci in se jih je več poškodovalo. Trgovci so zapirali prodajalnice. (S plašen i konji.) V Lvovu so se splašili dne 9. febr. štirje konji in pouzročili veliko nesrečo. Osem osob so podrli. Eno delavko so tako pohodili, da je bila takoj mrtva. Za več sto goldinarjev blaga so konji uničili. Voznika, ki sta pustila konje brez varstva, je policija po velikem uporu zaprla. (Grozen vihar) je na večer dne 6. febr. pou-zročil ogromno škodo v novem Jorku v Severni Ameriki. V tem mestu in ostalih obrežnih mestih je podrl več hiš, nekateri kraji pa so pod vodo. Ponesrečenih je tudi veliko ljudij. (Božji rop). Dne 5. febr. je na Dunaju Franc Werdau oropal oltarno podobo Matere božje v dominikanski cerkvi. Ukradel je dve sreberni kroni, zlato verižico, prstane in več drugih predmetov. Franc Wer-dau je gledališki igralec in doma iz Celja. Pred kratkim je zbežal, iz deželne norišnice v Feldhofu pri Gradcu. (Nesreča v kamnolomu). V Zagorju na kranjski meji je padel dne 1. febr. 441etnemu kamnoseku Jožefu Brezovcu štiri /.-