GLAS SVOBODJL
I BLOVKNiBKI TKDNIK
Za Komiarn I)iuvhh4 LmMTi.
Glas Svobode.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
"OD BOM DO ZMAGE"!		"KDOR NE MISLI SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Štev. 35.	•	Chicago, III. 31. augusta 1906. Leto V,
Primorani smo obračati se na vse one naše naročnike, katerim je potekla naročnina, z uljudno prošnjo, da blagovolijo to čim preje obnoviti. Vsakdo ve, da so z izdajo lista rdruieni ogromni stroški, katere je treba sproti poravnati. Brez denarja se pa to pod današnjim sistemom ne dat Uverjeni, da bodo naši cenjeni naročniki uvideli nujnost in opravičenost tega opomina, upamo, da store isti svojo dolžnost.
Zajedno prosimo vse svoje somišljenike, da razširjajo "Glas Svobode" in agitirajo zanj stem, da ga v krogu svotih prijateljev in znancev priporočajo. To naj bo vsakega somišljenika sveta dolžnost! So-drugi, vzemite si za vzgled poedin-ce nasprotnih strank, koliko store ti za razš rjenje svojih listov! Zatorej na noge, vsak naj stori svojo dolžnost! Čim bolje bo list gmotno podprt, tem boljšega čtiva bo nudil svojim čitateljem.
Opozarjamo opetovano svoje cenjene naročnike, ki se preselijo, da nam poleg novega naslova naznanijo tudi stari naslov, kar jih ne stane mnogo truda, nam se pa dolgotrajno zamudno iskanje prihrani.
U praimištvo,
ltazgled po svetu.
GLAS ZMAGUJOCEGA.
Piše Viljem D. Hayzvood, socialni kandidat za guvernerja države Colorado.
Ada County Jail, Boise, Ida., 15 avg. 1906.
Vesoljno delavstvo v Rusiji se jc danes izreklo za splošno industri-jalno stavko z namenom, iztrgati iz rok avtokratičnih tiranov neprecenljivi del polit čne svobode. — V Coloradi pripravlja se samostojno, svobodomiselno delavstvo na splošno politično stavko, ki se vrši dne 6. novembra t. 1. — Neustrašene, poštene, zveste in junaške žene so ni svoja pisa pripele krvavo-rudečt znake srčnosti. Tako" oborožene z volivnico v roki bodo zahtevale in* dustrijelno svobodo; svobodno, nt teptano drž«vo.
Krepki udarci zvestih delavcev občutijo se povsod, in zobje korpo-racijatn šklebetajo vedno glasneje
Ta borba za svobodo interesira 700,000 Coloradskega ljudstva, kf z dihu je po svobodi in rešitvi iz krempljev grabežljivega kapitalizma.
Ali zmagamo? — Zgubiti ne moremo! Vsi pridobljeni glasovi štejejo.	_
Republikanski časnik za Haywood a.
"Clarion", izhajajoč v Avon, S. D., je republikanski časnjk in zaščitnik Rooseveltove d >lit"ike, a jc pravičen tudi nasproti delavskim težnjam. On sodi, da bi bila izvolitev Viljema D. Haywooda guvernerjem države Colorado za vse ljudstvo Združen h držav velika dobrota. Njegova izvolitev bi pokazala vesoljnemu svetu, da je pravica na strani delavstva; pokazala bi, da se v organiziranem delavstvu dobijo možje z velikimi dejami, in da je nemogoče — tukaj v svobodni deželi — take može s silo zatreti. Dokazano je, da je država Colorado najboij zanikerna, skoz in skoz gni-, la v upravi, in mož, kakor je Haywood, bi kmalu pometel vso nesnago in ozračje sčistil.
Roman "The Jungle", katerega je spisal nas slavni sodrug Upton Sinclair, stane $1.20, po posti $1.-35. Naročuje se v našem uredništvu. Vsaki Angleščine vešč rojak bi moral to knjigo brati, v katerem je razkrinkano hudodelstvo čikaš-kih mesarskih baronov. .Kdor jo želi, naj se oglasi pri na«.
RUSIJA.
—	Petrograd, 26. avg. — Po najnovejšem poročilu imel je včeraj-šni napad na ministerskega predsednika Stolypina 23 mrtvih in 80 ranjenih za posledico. Med zadnjimi je 50 teško ranjenih, kateri naj-brže ne ostanejo pri življenju. Tudi hči in triletni sinček ministrov sta med teško ranjenimi. Deklici sta obe nogi zdrobljeni. Eksplozija bombe provzročila je tudi požar v celi lilij. Ministerski predsednik ušel je smrti le stem, ker napadalec ni mogel priti v njegovo neposredno bližino in bombo pred njim vreči. Napad je bil eden najdrznejših činov, kar <?e jih je v zadnjem času v Rusiji zvršilo. Štirje v orožnike preoblečeni revolucijonarji znali so si pridobiti vstop v stanovanje Sto-lypinovo in tam izvršli svojo nakano, dasi se jim ni popolnoma' posrečila. Napad je povzročil največjo paniko med prebivalstvom. Tudi Stolypin sam je vsled prestanega strahu zbolel.
—	Petrograd, 29. avg. — V carski palači se še vedno niso odločili, kako stališče jim je zavzeti in na kak način se naj bojujejo proti rastoči revoluciji, Ministerski predsednik Stolvpm in njegov kabinet je proti vsakim nasilnejšini sredstvom, ker to bi po njegovem mnenju odpor le še povečalo in revo lucija bi se še hitreje širila ; reforme se ne smejo pokopati.
"Svet" (vojaški list) priporoča skupno delovanje sil v boju proti anarhiji in anarhizmu.
Rcakcijonarna stranka na dvoru sili na ustnovitev diktature, t. j. na strahovlado, s katero upajo zatreti tudi v armadi duh upornosti. Tudi o parlamentu nc marajo nič slišati in ga popolnoma odpraviti,, spraviti na zopet v prejšno veljavo neomejeno samodrštvo.
—	Pričakovati je, da se začne v bližnjem času z vso silo jude preganjati in klati.
AVSTRO-OGRSKA.
—	Cesar Franc Jožef snide se v Dalmaciji po dokončanih manevrih s Črnogorskim knezom.
—	V Budapest dospelo je odpo-'slanstvo čeških tovarnarjev z namenom, ustanoviti z Ogri obrambno zvezo nroti nemškim avstrijskim oodjetnikom. Ta zveza bo bojkotirala vse izdelke nemških tovarn na korist čeških.
—	Rockefeller jeva "Standard Oil Company" steguje svoje dolge roke tudi v Galicijo. Trudi se pridobiti kontrolo čez avstrijsko produkcijo petroleja, da ložje ukroti konkurenco na nemškem trgu.
NEMČIJA.
—	V škandal, o katerem smo v predzadnji številki poročali, je zapleten tudi poljedelski minister Podbielski. Navzlk temu pa ostane se vedno na svojem mestu kot minister. Vršijo se velike preiskave, a konečni uspeh bo brezdvomno stara resnica, da ostanejo oni, ki so največ zakrivili, nekaznovani, mej tem ko bodo mali lopovi, ki so bili le orodje drugih, občutili najstrožjo kazen.
—	Viljem ima vendar-le tehtne pomisleke, obiskati Ameriko. Boj. se — anarhistov.!
PERZIJA.
Perzija je na robu financijelnega bankerota. Državne blagajne so prazne in vladni stroj noče več pra-v ino delovati. Iz raznih provinc sr slišijo glasovi o ustajah in tudi v armadi vre ona s no, ker vojaštvo ne dobiva že več mesecev nobene plače
Sedaj je nam tudi razumljivo, zakaj je dal kralj narodu ustavo ah
parlament! Zato da bi mu ljudski zastopniki polirrgali rešiti državno ladijo, katero je zavozil na skalovje!
Kakor se pordča, je kralj na smrtni postelji.
ŠPANIJA.
Kralj Alfonso odobrava stališče katero je zavzel kabinet v oerkve-nem uprašanju in ki je sovražno Vatikanu in papeževi politiki. Od pravijo se tudi prisege pred sodiščem. Svobodomiselni časopisi pro-rokujejo Španiji novo dobo raz voja.
ITALIJA.
Ker je gnal močan vihar čez mesto Neapclj, ki leži v obližju ognjeniki Vesuva, velike oblake dima in pepela, prevzel je prebivalstvo zo petni strah ored izbruhom t>gnje-nika. Strah pa se je kmalu polegel ko jih je profesor Matteucci na observatoriju r.u. Vezuvu pomiril, zatrjujoč, da se ni treba bati nobene katastrofe.
Ameriške vesti.
Ustaja na Kubi.
Zadnji čas so revolucije na dnev* nem redu. Ves svet je začel revo-lucijonirati, kar znači, da se bliža* mo velikemu preobratu v človeški družbi.
Tudi na Kubi niso več zadovolj ni s svojo republiko. Velik del prebivalstva se jc uprl. Zakai se jt uprl, se ne ve natančno. Nekateri pravijo, da uporniki, /liso zgrabili za orožje zgolj iz sovraštva proti sedajni vladi, marveč bolj iz nekega nepremagljivega nagnenja do revolucije, katero je prirojeno roman-sko-amerikanskemu plemenu, ki smatra revolucijo kot nekako zabavo ali šport.
Uporniki, kojih čete se množijo, zavzeli so že več krajev na otoku, ter nameravajo naskočiti tudi glavno mesto Havana.
Predsednik republike Palma upa z vojaško silo zatreti ves upor in zopet vpeljati red in mir. — Vršijo se tudi že pogajanja med insurgen-ti in vlado. Insurgent i so voljni odložiti orožje ako se jih ne Ikj kaznovalo. Vendar pa se vlada ne mara spuščati v jjogajanja.
Po drugih poročilih pa je vlada sama ponudila popolno amnestijo za vse one, ki prostoyoljno odlože orožje. V to svrlio je državni tajnik sestavil proklamacijo in predsednik jo jc podpisal ter jo še sam popolnil z izjavo, da je sedajna u-staja docela neutemeljena in le posledica hujskanja nekaterih posameznih nezadovoljnežev.
Vojna med belimi in črnimi'
Ker se v zadnjem easu vedno če-šče dogajajo napadi zamorcev na bole deklice in žene v svrho zadostitve pohotnosti, vre med državljani južnih pokrajin jako opasno. Prav lahko je mogoče, da se razburjeno ljudstvo združi in plane po zamorcih. Linčali so že mnogo zamorcev. Državne oblasti uporabiti morajo vso strogost, da zabranijo HnČanje zaprtih Črncev; kajti dru-hal napada stloma jetnišnice, kjer so zaprti zamorci, hoteč se polastiti svojih žrtev.
Panamerikanska konferenca, ki je zborovala y Južni Ameriki v Rio de Janeiro, se je v ponedeljek dne 27. t. m. zaključila. V sobote večer je bil sijajen banket na čast delegatoni.
Potres v Chile.
Prvi strah se je polegel in po potresu poškodovana mesta so se začela polagoma odpomoči. Trgovine so pričele zopet poslovati. Vsi sloji orebivalstva udeležujejo se poprav V samem Valparaisu je pqttps in
požar povzročil škode nad $200,-000,000; v drugih pd potresa pri zadetih krajih pa je škoda tudi velika. Mnogo mostov in drugih naprav je porušenih. Ves spodnji del mesta Valparaiso jc v razvalinah A ker je vse, kar je dela zmožno, na nogah, sc bo iz razvalin kmalu vzdign lo lepše mesto. Na delu jt nad 10,000 delavcev.
Posamezni potnesnj sunki čutili so se tudi še v naslednjih dneh, a znatno škode niso povzročili.
Ker je zadnji čas začelo deževati, trpijo bolniki in ranjenci še hujše bolečine. Bati Se jc tudi kake epidemije, ako bo deževje trajalo več dni.
Pri odstranjevanju podrtij našli so delavci med razvalinami še živega otroka v nekej kadi.
Nekateri so nasvetovali, naj se Valparaiso sezida na kakem drugem kraju. Toda prihodnji prezi-dent republike je odločno proti temu načrtu.
Stavka v San Francisco.
Uslužbenci vseh pouličnih železnic v San Francisco so stopili v stavko, ki bo najbrže trajala dalj časa. Družba je stavila na uslužbence vedno večje zahteve, ne da bi jim plačo temu primerno zvišala. Pa tudi dravinjske razmere postale so po potresu take, da bi se morale plače spraviti v soplasje z draginjo. To se pa ni zgodilo. Družbeni predsednik nc mara o kaki mirni poravnavi nič slišati.
Promet na železnicah sedaj počiva.
Dobro znani zaveznik kap;tali-stov in profesiionelni stavkomotec James Parley se je baje predzadnjo noč odoeljal proti San Fran-c sco z dvema vlakoma, napolnjenima z garjevci (neorganiziranimi delavci). Vlaki so z živili dobro založeni. — Brezdvomno bo njih sprejem v San Francisco od strani stavkujočih zelo prisrčen!
Iz delavHkih krogov.
Izdelbvatelji smodk v Manili služijo od 25 do 37c na dan. V Manili je 79 tobačnih tovarn; 2 so last Amerikancev, 37 Evropejcev in 40 pa Kitajcev, v katerih delajo kitajski kaznjenci.
Govori se, da so agent je zloglasne "Citizens Alliance" v Avstriji in drugih evropskih državah inse-rirali po časopisju, da se iščejo delavci za zopetno zgradbo razdejanega mesta San Francisco v Cali-forniji. Ljudem sc obeta prosta vožnja in tudi drugače se obljubuje delavcem vse mogoče udobnosti, — in to vse z namenom, privabiti kolikor največ cenega delavstva v deželo za stavkokaze.
Delavcem v stari domovini absolutno odsvetujemo, hoditi prefri-ganim ameriškim kapitalistom na I man ice.
Premqgokopna unija štv. 10 F. of M. v Burke, Idaho, nam je poslala lepak, v katerem svari unij-ske in tem prijazne delavce, naj nikar ne hodijo v Coeur D'Allenes.
V omenjenem lepaku razpravlja unija o takih grozodejstvih od strani kapitala proti delavstvu, da sc človeku kar lasje ježijo, ko to prečita. Ker pa lepaka radi pomanjkanja prostora v celoti ne moremo priobčiti^ ponavljamo samo gori omenjeno svarilo unije.
'Nepregledna množica organiziranega delavstva zborovala je dni 8. avgusta t. 1. v Butte City, Mont., Columbia Gardens v prilog že dolgo časa zaprtim a še nezaslišanim tovarišem, ki zd huiejo po odrešenju v državni jetnišnici "Ada" v mestu Boise. Idaho. Demonstranti sklenili so resolucijo, da naj se za-
prte delavce atli takoj zasliši ali pa izpusti na prosto. — To je b la do-sedaj največja taka demonstracija
Lokalne novice.
Organizacija poštnih nastavljen* cev.
Po večletnem prizdevanju, zdru-žiiti tudi poštne uslužbence v državi v jedno celoto, napravi! se j& predvčerajšnim večer prvi korak k uresničenju te ideje. Led je sedaj prebit in brezdvomno bo v pa-r mese cih vsako mesto v deželi imelo lokalne organizacije.
Rooseveltovo postopanje napram poštnim uslužbencem imelo je za Dosledico, da so se ti združili v obrambo svojih interesov.
Slavnostna otvoritev.
Slišali smo, da se vrši slavnostna otvoritev tukajšne slovenske "Čitalnice" dne 8. septembra t. 1. s sodelovanjem sloven ikega pevskega društva "Orel" in hrvatskega pevskega zbora "Zora"'. — Podrobnejše prihodnjič.
Pokvarjena živila.
Tekom zadnjega tedna pokončali in uničili so uradniki tukajšne zdravstvene oblasti nad 350.-
000	funtov raznih živil. Zaprli so tudi mnogo prodajalcev, ki so prodajali pokvarjena živila. — Iz tega se vidi, kako brezvestni so bogati trgovci, ki bi tudi mrhovino prodajali, samo da bi denar dobili.
Stensland bi rad na Madagascar.
Paul O. Stensland, ki je zakrivil propad Chicaške državne banke na Milwaukee, Ave., je baje na potu na otok Madagascar na jugo-vzhod. nem obrežju Afrike, kjer bo varen ored.vsemi -policijskimi agenti in detektivi.
Skupni izlet društev "Stavije" in "Slovenije" v Ablas Park dne 26, t. m. izvršil se je končno vendar-le ob lepem vremenu, dasi je v začetku nekoliko deževalo. Udležba je bila precejšna. Najživalinejšc je bilo na. plesišču, kjer so se neštevilni pari vrteli ob zvokih hrvatske godbe. Slišalo se je tudi lepo domače petje, le žal, da nas je pevski zbor s premalo pesmi-*cami razveselil. — Pričakujemo, da se še večkrat prirede taki izleti, ki naj imajo namen, gojiti čut skupnosti in rojake medsebojno seznanjati.
T udi frizerjem ne prizanaša zdravstveni komisar.
1	z J a I je strog ukaz, da se gleda na večjo sitažnost, 'kakor se je do-»'e;. — Tak ukaz je bil v rtsnici tudi potreben, — samo če se bo izj 2.-noval I
Blagodejni hlad.
Po moreči vročini, ki je vlada'a prejšni teden v Chicagi, nastai jc od nedelje sem, ko je n.'^ul ko deževalo, zlasti ob jutrih in večerih prav prijeten hlaJ. S;:e- je tuli čez dan še precej toplo, < ic. se ne da primerjati s pre''no mznosno vročino.
VABILOI
Pevsko društvo "Slovan" v So. Chicagi priredi svoj prvi javni izlet dne 30. septembra t. 1. in sicer ob lepem ali slabem vremenu na vrtu oziroma v dvoran Lake Side Grow Parke 96. in Ewing ulice. Kraj veselice — zraven F. Klobučarja v So. Chicagi — je vsakemu Slovencu in Hrvatu že itak dobro poznat. Noben rojak, ki ljubi petje in pozna njega izobraževalni in bla-žilni pomen, naj bi ne manjka! pri tej pevski veselici. Kjer se petje sliši, je znamenje, da so zbran! tam sami dobrodušni ljudje.
Računajoč na to, vabo k obilni u-delezbi.	Odbor.



, .... . , - - - .
r ■	•	' ■ .....1 - '
SLAB BVOBODB
i
I Pod novim orlom. 1
Zgodovinska povest.
»
#
Ponatis ii "Slov. Naroda" ♦
t»
Tretji del.
XXV.
Mala družba v Damjanovi hiši je ostala zbrana do pozne noč; in ti i ničesar vedela o razburljivih vesteh, ki so se širile ta večer po Ljub! jam. Razvedelo se je bilo, tla je pri Mengšu nastal kmet ski upor in da je bil neki orožnik ustreljen, da so kiiK-tje pri L tiji naskočili s kosami, sekirami in kamni francoske financarje in dva tiv.ko ranili in da se jc zgodil nad Kranjem atantat tia grofa Dertranda. Neki mladi mož, meščanski oblečen, jc prijezd 1 od Radovljice. Pri neki gostilni na potu je zapazil grofa lJer-tranda in njegova spremljevalca. Nagloma je zablisni) v njegQvih rokah samokres, počilo je in lier tratidov adjutant je bil, a povsem lahko, obstreljen na rami. Napadalec je zdirjal proti Ljubljani. Sicer sta b h takoj poslana za njim dva orožnika na konjih, a dohiteti ga nista mo^la. Pač pa sta od ljudi izvedela, da jc jezdil proti Ljubljani, kajti še v< St. Vidu sta orožnika dobn!a Člgveka, ki je videl tujca
Naravno je, da je ta vest vzbudila v Ljubljani veliko ogorčenje in veliko vznemirjenje, zlasti ker je policija zopet uprizorila natančno preiskavo vseh gostiln in vseh hiš. Charles Nodier se je iz radovednosti pridruž 1 policijskemu komisar ju Toirssaintu in ga opremljal po raznih gostilnah. A Ves trud je bil brez uspeha in jezno so se patrulje vrnile v stražnico.
—	Nekaj pos.ebnega sem pa ven dar zapazil, je reke) Nodier poli cijskemu komisarju, ko sta šla iz gostilne, ki' je bila tam, kjer je zdaj Medjatova hiša.
—	Kaj ste zapazili? je osorno vprašal Toussaint.
—	V sdbicii poleg hleva je dišalo jk) .parfumu, po finem parfumu, kakor ga rabijo samo fine dame — in take vendar ne hodijo v to furmansko gostilno in tudi ne prenočujejo v sob ci poleg hleva
Toivssaint je obstal sredi pota, taiko ga je to presenetMo.
—	Da, da, moj ljubi komisar, se je smehljal Nodier, jaz se na svoj nos lahko zanašam. Sicer pa se hitro prepričate. če sem govoril resnico. Kar -nazaj pojdite.
Toussaint ni ničesar odgovoril. Zatop l se jc v svoje misli in šele pez nekaj časa poklical detektiva Roštana ter mu tihoma nekaj naročil. Detektiv je šel nazaj proti sumljivi gostilni, Toussaint pa je z Nodierjem nadaljeval svojo |xjt v mesto. Sla sta molče do sedanjega Turjaškega trga, kjer sta se v i ,14'ic I čila. \'<> lier, ki jc stanoval v Redierjevi hiši, jc še! domov. Tiho je smejal 'ill) odpirajc vrati šepetal sam sebi:
—	Ta parfum — ta parfum. — Jaz ga poznam — samo ne spom ■ njam se —
V tem hipu se jc čul iz bližine strel :n kmalu, na to jc pritekel v drv j cm d ru mimo knežjega drvor-ca čovek in hitel čez Turjaški trg* Za njim je teklo nekaj vojakov, katerim so se pridružili iz stražnice došii redarji. Tudi Nod'cr jc šel za niimi in jih je dose) na Rregu. Tam je izvedel, da je pri hiši, kjer je bilo nastanjeno vojaško zapovod-ništvo — na vogalu Hitlerjevih ulic Gradišča, kjer je bila pozneje kadetna šola oziroma topničar-sko zapovednšštvo — videla straža neznanega človeka, ko je skočil z okna in zbežal v mesto. Straiža je za njim ustrelila, a ga ni zadela.
—	V tisti sobi je bil, kjer so spravlipni mobil zacijski načrti, je pr novcdov.al straievodja. Morda je te načrte ukradel.
—	In kie ;e tat zdaj?
—	V Ljubljanico je skočil.
Odvezali <0 več čolnov, katerih
je bi M tedaj vse po'.no ob Rregu. in preiskali obe oforež;i Ljubljanice. a tatu niso mogli najti. V tem je šel Tou ssaint na vojaško zfcpo-
ve.ln'btvo in tam se je dognalo, da so bili res ukradeni mobilizacijsk načrti.
— Vihar se bliža, ekscelenca, j< rekel namestniku generalnega gu venierja, ki je bil tudi pr.rel na 1 ce mesta, ve'ik vihar se bliža — kdo ve, če ^a prestanemo.
(Daljo prihod.;
Slovensko liberalslvo.
I'.še Dr. S.
h stqfe domovine.
I'vide vsi, da stem ne gre, začeli so naš. duhovnik; jokati in kroko-tlilske solze lile so po zabuhlih, ru-dečih obrazil. Rog in sveta nebesa, ti slovenski liberalci so zvezani z Nemci - veleposestniki, narodnost slovensko prodajajo, izdajajo- — Velik trusč so ti ljudje, ki nimajo domovine, ki le imajo svojega oče ta v Rimu, stem delali. Na Sloven skein se najde nekaj šolanih ljudi, ki si mislijo rešitev slovenskega na roda v tem, da so kmet, duhovnik in domoljubno čuteč meščan vsi pod jedilo streho, vsi složni, da le vse lepo slovenski govori, nemščino, laščiuo sovraži, se za druzv£\ ne briga, kakor za to, kako bi se vrglo nemca, ali laha čez mejo, brez katerih do sedaj jc težko in slabo napredovalo naše gospodarstvo. Ti možje ne premislijo, da je narod, ki se ne razvija, kakor drugi narodi, zgubljen, da je treba vsakemu narodu napredovanja v načinih de la, v delavskih spretnostih, da je treba raza rjenja duševnega obzorja, da je treba vsakemu narodu o-mike in gospodarstva, kakor ga imajo sosedni narodi, drugače se reče: močnejša žival prežene slabe j šo. Ti naši domoljubi še te prikazni ne poznajo, da mora Horvat -Slovenec, ker sta nešolana, v Ameriki najtežja dela opravljati, kakot zamorci, K.tajci, in da delavci omika ne j šrh narodov dobijo lažje in boljše plačano delo. Iti ti možje nt vedo, da je postanek kulture, da so napredki v gospodarstvu le rezultati bojev mej stanovi, da je ve-> k rižev pot človeštva boj mžse za boljše pogoje življenja mase prot" manjšini, ki na hrbtu te mase sedi in jo izkorišča. Vsak napredek slednjih iy stolet se jc priboril proti odporu stanov, ki so vladali maso in mej temi proti katoliškemu du-hovenstvu. 'Pa duhovnik je ime: gTozovitosti inkvizicije v rabi prot i napredkom, gorele so grmade in na niih ljudje — dobrotniki človeštva, ki so delali na to, da Vstane lepše življenje tudi v masi. Na tri* križe-vi poti najdemo tudi \se iznajdbe, ki •-o delo človeka pospešile, imjde-mo vse one znanosti, ki so to storile.
In ti naši slogo pridigajoči domoljubi hočejo z narodom, ki je do polovice analfabeten in ki se iz-eljuje t ritmoma v Ameriko,, ki že toletja po tujem svetu krajcarje išCe, ker ji- .doma \>e /abito, — slovensko narodnost rešiti in s katoliškim duhovnik« m, ki bi dane* rad vdel, da' bi zgorele vse šole. ki danes vso znanost (bogoslovje to ravno ni) kot zlodjevo znn kuje, ki mora biti sovražnik vsem napredku. vsej omiki, boljšemu življenju mase, ker drugače njemu odklenka.
Ali taki. domoljubi najdejo včasih posltažna ušesa in takih glasnikov se duhovniki radi poslužujejo. C*e druzega ne, dajo ti Jeremiji tu in tam mrzel curek v navdušnost liberalnih nekaterih Ixnjevnikov in stem ne hasnejo domovini, ampak le fanštvu. Od vsega začetka liberalnega gibanja spremljajo ti Jeremiji naše boje in zavra jo kolikor toliko napredne ljudi. T: jokavi ljudie ne veio, kaj je sylab, kaj je panežtvo in kaj njegov vojak katoliški duhovnik, Na slovensko Štajerskem je dosti takih domoljubov. Tam pa tud: vse sni. Pol mi!i'ona< kakor na Kranjskem je, tam Slovencev, a ne jedne^a trga. ^esta še niso r>ridob:li od Nemcev, ali oonemcencev in kar ie naižalost-ne;,se. malo. tako »mlo tatnoš«ia inteligenca duševno oroizvaia. Se dobrega časopisa nimaiO, ko se scer
strogo ločijo od liberalcev, kranjskih Slovencev. "Slovenec", organ kranjskih kler.kaleev, je njih dušna hrana, tega "Slovenca" pišejo pa le kranjski duhovniki. Mrtvilo, staignacija !—A koliko boljša, plod-nejša je štajerska zemlja in Nemci so stvorili dosti industrije'v sloven-sko-jštajerskih pokrajinah- Ali kmet se tudi iz Štajerske grozno izselju-je in kna'pje v Voitsbergu, Leobmi so večina štajerski Slovenci. Tani na slovensko Štajerskem vlada« po-nolna slega, to je katoliški duhovnik in nemčenje žre vendar naprej, naprej .,.
Slovenec na Koroškem umira in katoliški duhovnih ga ni v stanu rešiti narodne smrti. Joj, ali je škoda tega nadarjenega, slovenskega človeka m njega plodne zemlje!
Na Kranjskem je od letošnje spomladi liberalizem malo utihnil. Imel je mala smolo. V deželnem zl>oru so vlant klorikalci hoteli pridobiti občno volilno pravico. Kakor smo razložili v spisu o sylabtt v tem časopisu, katoliški duhovnik mrzt stremljenje mase veljati. Naši du-hovn ki goljuf^-o Ijujdstvo, ako težijo |k> občinski volilni pravici, ker to le-izrabljati liočejo, da žnjo po-polnoma zadušijo meščanstvo in delavstvo. Naši klerikalci so dobro vedli, da Nemci, kranjski veleposestniki ne bodo glasovali za to pravico in tudi ne nekateri slovenski lil>eralci, ali skusili so liberalce speljati na led, da- se isti izrečejo v principu za trpel j a va občne volilne pravice tudi za kranjski deželni zbor ter tako Nemce veleposestnike, kii se l>ojijo, da zgubijo po občinskem volilnem pravu vse zastopstvo. ml liberalcev odtegnejo. Kle-r kalci so te Nemce že dolgo vabili, da se žnjimi združijo. Ker jih niso privabiti mogli, so zabavljali čez
bankerotno naše veleposestvo ter liberalce sumničili, da so Nemcem dovolili dobra vele posestva v škodo slovenske narodnosti. '"Nemci na Kranjskem, dasi jih ie le 10% prebivalstva, imajoiV kranjskem deželnem zboru neko me č, dokler so dve slovenski stranki, ker jedna mora zvezo žnjimi poiskati, ako hoče mojstrovati nasprotnico. Ti Nemci -<» jeziček na tebviici. Dolga leta so bli zavezniki slovenskih liberalcev. Ko je oriišlo v kranj^em de-žeii.^m zt>onn do debate o navedeni olieii' volilni pravici, so se slovenski liberalci izjavili, tla'so v principu za njo. Nemški veleposestniki so si to zapomnili in svojo ljubezen do I beralccv odpovedali. prej niso bili zadovoljni z liberalci. Ti jim iiiso druzega koncedirali, kakor nemško gledišče v Ljubljani za nekaj večerov v tednu. VelepO-sestvo je zgodovinsko, gospodarsko ista rasa. kakor katoliški/ duhovnik. Enkrat sta b la ta dva največja prijatelja. Veleposestnik vidi v katoliškem duhovniku človeka, ki pomaga kmeta poneumnjevati in on računa, da 1k> le enkrat Amerika zaprta slovenskim analfabetom — in tedaj lx> zopet dobil cenega delavca. Veleposestnik se drži rad starih na-č nov dela, rad gospoduje, vlada. V tem je konservativen. Rad bi videl, da bi njegovi sinovi bili visoki u-radniki, da bi še vse ostalo tako pri starem, da bi prišlo .20 uradnikov na 10,000 ljudi. Masa stremi |K> zadrugi v vsem, |>o samoupravi, po izloČenju trotov, snedežev iz gospodarstva. Anarhična je zadruga, a-narhičnai je samoupravi. Kam gremo, kam rujemp, vprašuje in tarna stari plemcnrtaš v starem gradu, — ves drug Ijud hodi po svetu, nič nokornosti, nrč ponižnosti, nič reš-pekta pred duhovnikom, grofom.
m.nisbrom! — In ti slovenski liberalci so za to, da se vzame veleposestnikom 10 poslancev 1 — O klerikalcih, so bili prepričani naši kranjski veleposestniki, da jim ni resna volja z občno volilno pravico in če, potem le tako, da nadvladajo nad kmetom s/ hujše iu tedaj so pa varne kor h t i veleposestnika, zaveznika duhoveristva, ako že ima kaj' poslancev ali ne. bo pa kmet stara grofovska imena na Volilne listke zapisati (Jtd. — Naši veleposestniki so na mizni prt prevezah' mei njim in slovenskimi liberalci, iti sklenili spravo z duhovniki in pogodbo, da' grejo odslej naprej z njimi..
(Nadalje sledi.)
Vedno pri roki.
Zdravnik more bivati daleč, ako pit imate dobro zanesljivo nemško domače zdravilo.
DR, RICHT5R-JE7 ANCHOR FAIN EXPELLEE
v svoji hiši. ga morete vedno celo v težkih slučajih revmn-tizinn, n o v racije, protimi, lumbago, bolečin v hrbtu in nahodu vporabljati, (4)
leteti vspeh. 2"> in 50e. «9» F. Ad. Richter & Co JUA 215 Pearl Str. V|r New Yrok City.
V 0 D A K - o 7 a GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pi.
Ima lepo lirojeno za zabave r. 4 in dvorano za zborovanju.
TELEFON CANAr, 7(141
VESELJE ŽIVLJENJA.
Tvoji prijatelji, napredek tvojega delovanja in vso druge take reči (i ne prinsejo veseljo du iivlienjn, ako te nadleguje nepre-Imvnost. Poskusite si zopet nazaj dobiti svoje veselje do življenja! Najlažje si isto izposlujete če rabite
SEVEROV
Zivljenski Balzam.
To slavnoznano zdravilo je narejeno iz čistih Ivnrin, katere delujejo jk) vsem človeSkem sestmu. Nend pr« 1 i.vt I oigtniov. >»• basanost, neprebavnost in drugo tako bolezni *o prav hitro ozdravljene; glavobol in hiblrnieo pjei <bu; olo/iKhl hehjrunni v veselje; kri seočiRti okrepča; krt pout se povrne starini in bolnikom, in vse sestav telppa pt stane kot prenovljen in prerojen, ako'rabite to izvrstno zdravilo.	Cena 75<\

"Ore leti sem trpela na neprehavnORti. liHem pa rabila Severov Žlvijen-ski balzam nem popolnoma uzdraveln. P« čutil« m m ce u liko U Ije m po pred vee leti. In veliko fcvrutejl in veNelejši sem peHtala lngo sem bila pred rabi jen jem Vašega zdravila. Ozdravilo meje popolnoma moje ilulgo-tranje bolezni."	liath. Težik, Troy, South Daketu.
ŠTEVILKE GOVORE!
I^IVT H doza Severovega Zdravila zoper koh ro in di itko je že veerkat zadostovala pri zdrav-rj-W A 1 jen ju krčev, driske, kolere in drugih bolezni.
SEVEKOVO ZDRAVILO ZOPElt KOLEItO IN »HIŠKO. Cena 25o iu 50o.
^ VCT i® trPe'ft na Blabem želodcu Sofija Poj < k iz L< gai »i (rt. Pa. Piše da sedaj se H EjO 1 ji je vrnil okusjbolecineso odstranjene in postala je popolnoma zdrava ker je rabila
SEVEROV ŽELODČNI 0RENČEČ.	Cena 50c in $1.00
j. ^r ^ steklenici Severovega Zdravila za obisti iu jetrn ste zadostovali k ozdravljenju Mory 1/ V Hi PoiUiškuizLi<tgewood.N.D.,ki je hudo ti pela lin bolečii tdi v lil tu inobistib. Vsi m ljudem, ki trpijo na bolečinah v hibtn, gof-pa P< dbsla najtopleji jrijoura
SEVER0V0 ZDRAVILO ZA 0KISTI IN JETRA.
Cena 75c in $1.25
V vseli prodajalnah. Zdraviliški svet prost.
_:__ji_
______________
_

■ p ■ 'T* r s 5 •• *
OLAS SVOBODE
J
Socijalna razmotrivanja.
XI.
Delavske počitnice.
Pri tej nezilosni vročini, ko ljudje in živali prozovito trpi ju pod pekočimi solnčnim. žarki in se že mnogo smrtnih slučajev pripetilo, pridemo nehote in nevede do razmotrivanja uprašauja o delavskih počitnicah v poletnem vročem času.
Zato smo se nameniti danes o tem razpravljati, zlasti tudi zato, ker se je doslej le malo še o tem govorilo.
K nam znano, da bi združeno delavstvo kdaj že stopilo pred podjetnike in tovarnarje z praviČeno zahtevo, da se jim ol> vročih poletnih dneh dovoli nekaj dni počitnic.
Kar je možno in se priznava u-radn kom in ostalemu pisarniškemu osobju, to gre in še v veliko več j! meri tudi delavcu, ki se s teškim delom od jutra do večera muči, pri tem pa primeroma le malo zasluži. Mi smo mnenja, da spada v delavski program |x>leg uprašanja o zvišanji mezde in o skrajšanju delavnega časa tudi pravica do počitnic.
Po kulturnih državah evropskih, v Nemčiji, Franciji, Švici etc.. jc to uprasanje že zdavnaj na dnevnem redu. Pri tem pa moramo upoštevati, da počitnice tam zbog milejših klimat čnih razmer niso tako neobhodna potrebne, kakor pri nas v Amer.ki s svojo morečo vročino. S t.em večjo vnemo se moramo torej mi z;« zemati^a uresničenje te ideje. SanK^pl/sebPjc umevno, da boj pri znani trdovratnosti in neusmiljenosti amerišk h mogotcev ne bo lahak, a z združenimi močmi sc da vse doseči. Treba bo še mnogo hudih bojev; poguma nc smemo izgubiti, Četudi se marsikomu zdi ta zahteva še neizpeljiva; a naj nas tolaži zavest, da se velike stvari dajo le z velikim naporom izvesti.
Ker bo tia>e čitatelje gotovo zanimal boj naših evropskih sodru-gov za to važno, najnovejšo delavsko zahtevo, hočemo v naslednjem objaviti pomisleke in ugovore od strani delodajalcev.
Vcbče so vs: imovitejši krogi proti vsakim počitnicam, dasi st za uprasanje zanimajo; te tU p« tam se najde kdo, ki je naklonjen de-.avskhn težnjam; a te so bele vrane.
Tako je na pr. ored nekaj meseci vDOislala trgovska zbornica v Bremenu na vse interesirance uprašal-ne pole, da zve. kakšne posledice b: imelo za zasebna podjetja, ako sc vpeljajo za vse stalne delavce splošne poletne počitnice brez odhoda zaslužka med tem časom. Trgovci v Berolinu so precej točno iti dišimo odgovorili na stavljena uprašanja. a v odgovorih se zrcalijo v ,em pogledu jako značilne razmere in naizori, s kakorsnimi obravnavajo tat d taki zvani dobrohotni < !) de-lodajatc' take zadeve. Pravijo, da velika večina industrijskih podjetij v berolinskem okrožju ne daja in tudi vb idoče ne misli dajati svojim delavcem ni kak i h poletu h po-čitn c; nekateri pa da se s tem u-prašanjtm "sploh še niso bavili". Le ori primeroma zelo majhnem številu tvrdk so vpeljane nekaj časa sem'take počitnice; dolgost počitnic se ravna po dobi službenega razmerja in po kakovosti dela ter je zelo različna; delavci s triletno službeno dobo imajo 8-dnevni, oni s vletno služibeno dobo na iO-dnev-ni dppust; večinoma so pa pogoji za dopust še slabe j ši.
Veliko važnost polagajo zgoraj imenovani podjetniki v svojih od-govoi1 h na to, kako upliva dovoljeni '.dopust na medsebojno razmerje med delavcem in delodajalcem
Nekateri so mnenja, da dobrotno dovoljeni dopust v delavcu ne vzbuja hvaležnosti napram delodajalcu in da ga tudi nri njegovi brezobzirni zahtevi po večji plači ne omehča Drugi pa so zopet nasprotnega mnenja^ Ti ne dvomijo in so pre-pr čani, da bodo delavstvu dovoljeni poletni dopusti obrod li dobre sadove navzlic navidezni škodi de»
lodajal^evi.
• • • •
Taki glasovi so se torej slišali o
zapoccti akciji v Evropi. Nekateri delodajalci res kažejo, kakor da b bili delavstvu naklonjeni in pospeševali rijili oprav cene zahteve; toda vrag zna, če jc ta navidezna naklonjenost oristna, in če ni samo vaba, da si delavstvo na svojo stran dob jo in ga po svoii volji omehčajo! Zato sc tudi ne bo zanašati ju naklonjenost ih dobro voljo naših tlačitcljev, »marveč zanašati sc morama le na svojo lastno združeno moč.
Le to, kar bomo sami in s trdim bojem dosegli, bodeino obdržali ter z veseljem in nemoteno uživali.
XII.
Kaj no države?
Na to uprasanje odgovarja v raznih svojih spisih največji sedaj ž veči ruski in 'sploh svetovni mislec in dalckovidni prerok, grof Lev Tolstoj.
Na običajne ugovore in pomisleke, kaj da bo, ako ne l»o nobene vlade več, — odgovarja omenjeni prerok: \'ič drugega, kakor da bo vse nekor.stno in zato nepotrebno in slabo s sveta izginilo. Ona naprava (namreč država, vlada), k! je postala vsled tega, da nikomur ne koristi, škodljiva, l>o prenehala.
"Če pa ne bo nobene vlade več. potem si bodo pa ljudje drug drugemu delali silo in se medsebojno pobijali" — se navadna pravi.
Zakaj pač? Zakaj bi uničenje one nanrave, ki jc nastala vsled nasilnosti in se z nasilnostjo vzdrži in ■rahaja od roda do roda, — povzro-č ln medsebojno klanje med ljudmi. Odprava take nasilne uredbe bi temveč človeštvo privedla do tega, da se ne bo medsebojno pobijalo in si silo delalo.
Sedaj se dobe ljudje, ki so nalašč za to vzgojeni in naučeni, druge ljudi pobijati iti jim silo delati, — ljudje, ki imajo prirvico do nasilnih dejanj in ki v to svrho ustanovljeno napravo za svoje namene uporabijo. Nasilna dejanja smatrajo za dobro in koristno delo.. •
Ljudje v prihodnosti na ne bodo več tako vzgojeni, ne m>do imeli oblasti nad drugimi, nasilne naprave ne bo več" sila in umor se bo smatrala za slabo dejanje, ("c pa se bodo tudi po odpravi vlad godile nasilnosti, dogajale se bodo brezdvomno redkejše, kakor v se-dajni dobi, ko se nahajajo nalašč za to ustanovljene uredbe in dobe slučaji, da se sila in umor poveličuje kot dobro delo.
Z odstranitvijo vlade odpravi se samo starodavna, od roda do roda prehajajoča, nekoristna uredba sile in nje dozdevna oprav čenost.
"Potem ne bomo imeli niti postav. niti lastnine, niti sodišč, niti policije, niti ljudske izobrazbe" — ugovarja se nadalje in sc pri tem nalašč zamenjajo in zmeša jd vladna nasilna dejanja z raznim delo van jem človeške družbe.
Odprava vlade kot človeške tired be ne odstrani zajedno tudi tega, kar jt- pametnega in dobrega v postavah. >< dišču, lastnini, [lolicij-skili omejitvah, finančnih napravili n v ljudski izobrazbi, ker to m nasilno, Neobstoj surove sile. ki jo izvršujejo vlade dan na dan v svrho lastnega obstanka, pa bo marveč pripomogel do preustrpjitve na-metnejših in pravičnejših družab-nli od noša je v, ki za svoj obstanek ne bodo potrebovali sile. Sod šča, javne naprave, ljudska izobrazba obstojale bedo le vtoliko, vkolikor bodo te reči |>otrebovali narodi, in v taki obliki, ki ne Ik> imela na sebi iz sedaj noga vladnega ustroja izvirajoč h slabostij ;samo to ho izginilo, kar jc bilo slabo in kar je svobodno •zražanje ljudske volje oviralo.
Pa če vzamemo, da se bodo tudi po odpravi vlad dogajali upori iti notranji nemiri, bo položaj narodov vsekako še bol;«', kakor jr zdaj. Položaj človeštva je sedaj tak, da nn kako poslabšanje niti misliti ne moremo. Vse ljudstvo je un ceno in prišlo bo čedalje huie. Vse tv>žc si» napravili za vojne sužnje,1 ki vsak tre.notek pričakujejo-povelja. moriti in moriti se dati. Kaj naj še prčaku-emo? Dn morda iz-mrčeno in uničeno č^veštvo zače-n ;a t: lad ti »umirati ? — To.se ie pri-čenia v Rustit, Ttal'jf fn Indijr. — Ali pa da naj morda poleg mož tu-
di žene vstopijo v armado? — V Transvaalu se tudi že to pričenja.
Ako bi to, da ni nikakoršnih vlad, res pomenjalo anarhijo (t. j. nered), bi potem tudi zmešnjava a-narhijc nc bila nič slabša, kakor je oni položaj, v kakoršnega so vlade svoja ljudstva že prit i rale.
Osvoboja od patriotizma in,odprava na tem temelječega vladnega patriotizma 1k> človeštvu le v korist. ___
Društvene vesti.
Pri seji društva "Večernica" štv 42, v Aldridge, vršeči sr.v nedeljo dne 11. avgusta t. 1. v prostorih gosp. Ivana Lesarja, bili so v odlior izvoljeni sledeči in sicer: predsednikom: John Lesar, podpredsednikom: Andrej Pis, I. tajn kom: Franc IIc, zapisnikarjem: F. Aleš, blagajnikom: Jakob Blatnik, zastopnikom : Jakob Gornik, rediteljem: Ivo Kočcvnr, nadzornikom: Anton Rentic, Anton l.onisek, Alojz Baloh,
v bolniški odfcpr: Andrej S ar ko, Franc Naglic, Franc Hemic.
Društvene seje so vsako prvo nedeljo v mesecu.
V društvo se sprejemajo udje med 18. in 45. letom proti zdravniškemu spričevalu in proti plačilu pristopnine $2.25.
Za ponesrečenega s obrat a1 Andre-4 ja Roschitz, ki leži v bolnici Mt. Carmel v Pittsburgu, Kansas, darovala so doslej sledeča društva:
Orel štv. 19 $7.00. Bratje svo-lxjK.lt" štv. 26 $20,50, Kdinost štv. 23 $13.00. Sava .štv. 32 $11.00, Zarja štv. 15 $9.50, Bratstvo štv. 4 $8.55, Zora štv, 25 $6.00, Trdnjava štv. 10 $6.60, Sokol štv. 11 $5.50, ()rel štv. 21 $5.25, Sloga Štv. 16 $9.00. Zveza štv. 36 $3.50, Edinost štv. 13 $3.25, Bratoljuh štv. 7 $4.00, Naš Dom štv. 33 $2.70, Proletarec štv. 37 $2.00 in Stavija št. 1 $10.00 — skupaj $122.35.
Pri tej priliki apeliramo na so-čutnost vseh rojakov, zlasti pa tudi na naša društva, da sc še v izdatnejši meri spominjajo tega reVeža i vbodoče, ker v resnici zasluži ittiše usmiljenje. \' priprostili, v srce se gajočih besedah nam piše:
"Lepo se zahvalim vsem, ki ste 1111 darovali, in vam vsem želim veliko sreče in zdravja, da bi nobenega ne zadela taka nesreča, kakor jc mene, da ne morem ne živeti in ne umreti.	naj stotera poplača
vsem dobrotnikom in rečem vsem skupaj: Bog povrni! Z drugim vam ne morem povrniti. Tudi se zahvaljujem pevskemu društvu v Chicagi, kar ste mi darovali iz dobrote in ljubezni do svojega sobra-ta. And. Resehitz.
Društvo "Triglav" štv. 2 v I^i Salle, Ml., izvolilo je pri svoji redni mesečni seji dne 5. avg. t. 1. 110 vega predsednika v osebi brata Karla Stroheu, ker je prejštii predsednik Silvester Kramaršič odložil to častno mesto prostovol jno, in sicer z motivacijo, da se vsled oddaljenosti ne more udeleževati rednih mesečnih sej.
Zadnja pomoč.
Namenili smo bo objaviti svojim c. oitntoljem naslednje pismo, ki dokazuje, kako lahko so je ozdraviti, ako bo v to poišče pravo sredstvo. — G, Anton Skala ."»17 —11 tb Avo. iz So. Lorain, Ohio., pravi: "Zahvaljujem se \ am iz dna srca zu zadnjo pomoč, ki mi jo rešila
življenje. Bil »eni hudo bolan, in končno kupi! som Trinerjuvozdravilno grenko vino, katoro mi jo g. Virant priporočal, in sedaj som zopet popolnoma zdrav. Kadar Vas žo vsa druga zdravila pustijo na cedilu, potom rabite to zdravilo, katoro Vas bodo gotovo ozdravilo, Priporočani ga vboui trpečim." — Vedno pomaga želodčnim boleznim in prebavnim organom; ojači ves sistem telesa in ga usposobi za vsakojaka dela. Nabiru novo, čisto kri, ki jo temelj moč. noga, zdravega telesa. Rabi gu vsakdo v druiini, ker je popolno-mu zanesljivo.
Dobiva se v vseh lekarnah, in pr izdelovalcu Josip Trineru 799 S« Ashland Ave., Chiea«o. III.
Največja slovanska tvrdka
Emil Baclunaii,
580 So. Centre Ave. Chicago.
Se priporoča vsim slovanskim druatvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsnktorih potrebščin. Izdelek jo najfinji in najskusnojši, pri tem pa zelo /memo cene.
Pišite v svojem jeziku po vzorce ali vzorčno knjižico.
Neštovilno zalival in pripoznanj jamči za pristnost 11 i okusni izdelek naročenili potrebščin.

Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvam priporočam tudi moju dvorane za društvene sejo, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodno in ljudske veselice.
Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
fttaT 1'otujoH rojaki yedno dobro došli! i&tfi
Priporočam se vsem v obilen poset.
Frank Mladič,
387 S. Centre Ave.	Chicago, III.
O"
Dr. M, A, Weisskopf
Ave, Telefon Canal 476
"O
Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujto torej Slovana v svojo korist.
e>.
G
£	F. 1. SKALA & CO. W.lN.St.,prodaja prevoznih listkov	A
a -"i * ;- S, >s ~ C h C rt s® i rt i: ^ >« a ^ K ^ i rt m	ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Menjuje tuj denar, iztirju glavnice in preskr-buje vrednostne listino po celem svetu sosebno pa v Avstro Ogrski in Ždr. državah. Sestavlja plačilne iti druge pravno liBtine, Izlerju-je dedščiue. Zfttopstvo prokmorskih družb: Bremen Hamburg Hotterdom in frnncofke čite.	Zatopniki sprejmejo potnike na postajah.
	F. J. SKALA ■& CO. 320—332 W. lHIh Str. Chicago, 111.	
M 0 ( N 0 B li A (i 0 .		
Nrtjbrže, da sto videli že kako oznanilo in si predstavljali, kako po coni so blago dobi, Ali a > spominjale, kako bIhIio blagoBte dobili in si sumi sobi rekli: "Nikoli več tam ničesar ne kupim". Večina nas ima tnko skušnjo, in če je vi niste imeli, štejte so srečnim. Mnogokrat vidite take predme-te cznamovane in tako lepo popisano, da sevam priljubijo in si jih hočete nabaviti. (irete in si jilt ogledate in najdete, da niso niti polovic« one vrednosti ali kakovosti kakor opien-no, To je glavni vzrok, da ti i i ne navajamo naših cenpoo-glusih. Nekatero prodajalne trde. da c ona tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne atorinjo, kajti vBakdo vtf, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vie 1"» do 21» let in todo-kazujo, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slani-nikov, klobukov, letne spodnje obleke itd.
Pridite in oglejte si naše vzorce za moike obleke.
______

. ••.J^fT.-V,	-



OLA8 SV080DH
"Glas Svobode"
IThk voice op Liuertv) WEEKLY
Published by The Ulas Svobode Ct) 669 Loomis St. Ohicugo, 111.
Coureu »t hip e »v urrio »t uhlwmo, lit, .wuxil Ola»l MiittMf.
Subscription 11.50 par ye»r.
Advertinemmith ou agreement.
"Glas Svobixie" txtdo »sati peteU i velja za AMERIKO:
ta celo leto ....... ........H-60
trn pol leta .................
♦ ZA EVROPO:
celo leto pol teta
..kron tO , ..kron 6
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik*.
Naslov zit dopise in pošilja t ve je ^OIiin Svobode' Loouiis St. Chicago, III.
Dopisi.
Kenosha, Wise., 21. avg. 1906.
Odkar razšii-ja. "Glas Svobode" v resnici svobodne misli sirom nase nove domovine, ni se se čulo, da se nahajajo v Kenoshi, Wise., rojaki, ki tudi ljubijo pravo svobodo, — ne samo navidezno, — in ki se kot trpini tesno oklepajo one zastave, na kateri je zapisano: Dra-miti zaspance, odpirati zaslepljen-cem oči, učit; in izobraževati jih, ter združene sotrpine dovesti do končne zmage I
Kakor grom topov se razlega in širi glas o svobodi po celem svetu. In tako je prišel ta glas tudi v našo skrito Kenosho. Začeli smo sc dramiti in spregledovati!
Ustanovili smo s: podporno kakor tudi svobodomiselno in izobraževalno društvo "Ilirija" štv. 38, katero smo priklopih "Slovenski Narodni Podporni Jednoti'. Več let je že minulo, odkar se štejejo naši rojaki med prebivalce mesta Kenosha. In danes je njjh število že nad 100. Toda pregovor pravi: "Vel ko je poklicanih, a malo izvoljenih.' Tako je tudi ori nas; kajti -naše društvo šteje komaj četrtino tukaj bivajočili rojakov. Se je lepo število onih, kateri zd hujejo pod jar-mom in v verigah morečega kapita-1'zma, kateri -a ne dvignejo roke za osvobojo samega sebe, temveč tavaio še v srednjeveški temi, rieza-vedajoč se, katero pot jim je ubrati, da pridejo iz nje.
Toda upanje imamo, da bo našt društvo napredovalo in delovalo za probujo in izobrazbo slovenskih rojakov. Saj imajo ljudje zdrav razum, samo omike je treba.
Torej, dragi rojaki in sotrpini, osob to pa Vam v Kenoshi, nravim : Cas je napočil, da se predramite tudi Vi iz dolgega spanja, da osvo-bolite sameva sebe in zatirance vesoljnega človeštva. Tok časa in družabne razmere zahtevajo od nas, da uresničimo nauk, ki pa je že pred 19 stoletji razširjal Sin človekov, namreč: bratoljubje, jedna-kost in svoboda! Ni se bal preganjanja od strani 4cdajn h duhovnikov in farizejev, ki so predpodoba naših duhovnikov, — ni se bal trpljenja od strani državnih oblasti j: marveč zdihnil je svojo blago dušo na križu za človeški rod 1 Tudi današnji duhovniki, ki se sami imenujejo a popolnoma po krivic: Kristusovi nasledniki, in ki si prisvajajo oblast, druge učiti božjih resnic, dasi bi sami najbolj potrebovali tega nauka, — ti duhovniki v besnem sovraštvu proti vsem, ki se ne uklonijo njih volji, sejejo med svoje ovčice nezadovoljnost in razpor, posegajo s svojo nečisto roko celo v družinsko življenje in povzročajo neizrečeno veliko zla, ter končno hočejo s svojim njih namenom služeč m časopisjem obdržati ljudstvo v nevednosti, da ga lažje molzejo.
Toda dani se, zarja prihodnjih lepših dnij se že svetli na nebu. Milijone in milijone Ijudij se že zaveda svojih človeških pravic, potem ko so pometal: med staro šaro vse ono, kar se ne strinja s pravo Kristusovo vero, * vero ljubezni v bratoljubja, — odvrgli od sebe vse ono, kar duhovniki dandanes raz-irrjajo po svojih čarsopiiih kot je-dino pravo sredstvo U naitjffidk tanje. O"
ga praznoverstva in vsega tega, kar je v diametralnem nasprotstvu s Kristusov, m i nauki. Praviio tudi, da moramo na tem svetu trpeti, ponižni biti, Češ s tem si nebesa služimo! Zakaj sc pa sami tega ne drže in zakaj nam zglede dajejo ravno o nasprotnem?
Seveda, «»» moramo gladovati, mi moramo mučiti in delati ko ž v na, mi moramo pokorni in poveljem naših duhovnih gospodov poslu'(n biti, — vse to da sc oni ložje redijo in lenobo pasejo 1
Gospod Dag nam ne bo zameril, ako se takih krivih prerokov otre-semo in si upamo tudi trdit , da bo-demo tudi brez posredovanja duhovnikov, teh trgovcev in prekup-cev božje milosti, prišli v nebesa, ako smo le drugače i>ošteni in pravični.
Zemlja je dovolj velika in dovolj bogata, da nas lahko redi vse, ni ustvarjena samo za nekatere. Do tega spoznanja prišli so naši očetje že davno; zahtevali so svo-j h pravic, a dosegli jih niso, ker so se oglašali posamez.no, ker niso delali z združenimi močmi. Mi ;>e moramo združiti, in le na ta način pridemo do zaželjenega smotra. Kei razni krvosesi dobro vedo, da je v slogi moč, snujejo si razne truste in na ta način j.m je mogoče, četudi so v irvtnjšini, izkoriščati delavstvo. Delavec pa tava sam, ali pa se zateka pod zaščito društev vseh svetnikov pod patronanco duhovnikov, ne vedoc, da so ti ravno taki krvosesi kakor brezsrčni kapitalisti.
Slovenski proletariat, zdrami se! Odpri oči in zavedaj se svoje moči! Stopi v društvo, katero je res delavsko, ne farško, namreč v S'loven-sko Narodno Podporna Jednoto, v katerej so združeni vsi zavedni slovenski delavci. Rojaki, pridružite se nam, da gremo skupaj v boj proti požrešnemu kapitalu in temu sorodnemu črnemu klerikalizmu!
Naše geslo bodi: Svoboda, omika, no pre d ck t in zmaga bo naša!
Cleveland, O., 20. avg. 1906. Dvoletni cerkveni boj se je vendar enkrat dokončal, seveda s po-polnim porazom bojujočih sc fara-uov. Kedo je to zakrivil, je dobro znana; prvič farani sami, drugič pa dejstvo, da se je boj vršil v znamenju sebičnosti; črni general Tone jc namreč gledal le na to, da dobi zadoščenje za brco, katero mu je dal župnik pri cerkvenem odborni-štvu. Najjasnejši dokaz za sebični boj črnega generala je njegovo spričevalo, ki si ga je dal natisniti v "Novi Domovini" v obliki "Izjave". Tam doslovno pravi: "Konč» no še poudarjam, da hočem ostati tudi zinaprej zvest svojim načelom; podpirati hočem tudi nadalje našo cerkev, — a odborništva ne sprejmem nikdar več.'1
Da se spozna vsa hinavščina tega boja, pripomnimo v pojasnilo istega sledeče:
Bilo je pred dvenii let:, ko je Hribar pokazal vrata Tonetu, ki je vsled tega pričel boj na življenje in smrt. V svoji ošabnosti je mislil, da se njemu mora dati zadoščenje. In tako se je začelo. Vedoč, da pri Hribarju ne pride več v mi--lost, spletkaril je na razne načine, da Hr.barja stran spravi in druge mu naredi prostor.	^
Upal je, da bosta tudi s Hribarjevim naslednikom skupno delovala. v tej smeri za občno blaginjo ( ?), kakor sta doslej s Hribarjem, — namreč za svoj žep! Res jc žrtvoval marsikaj za ljudstvo, toda to mu je bilo le sredstvo v dos^jo svojih namenov. Držal se je dolgo, dokler slednjič niso dobili kot pomočnika Hribarju meniha iz Kranjskega. To je zadnji č n črnega generala. Uvidevši, da ie tudi ta misel ponesrečila in da so šli vsi njegovi zlati trp: po vodi, padel je na kolena in se trkal na prsi rekoč:
"Pater, peccavi (Oče, grešil sem) ! Delovjl^sem za cerkev prej in hočem tod i zaniprej, a odborništva ne maram 1"
To nas močno spominja na basen o lisici, ki tudi ni marala grozdja, češ da je prek slo; v resnici ga pa zato ni marala, ker ga ni mogla — doseči! I
; Tone, kje je Tvoje nekdai-«£<a resnico frt pravi-
co ?«Je-l; bilo vse to le pesek v oči? — Spoznali so Te sedaj tudi Tvoji somišljeniki, in izog bali se Te bodo odslej tudi Tvoji dosedajni prijatelji. In to je prav. Boljše jeden, volk v fari kakor dva.
Tako se ie končalo iskreno prijateljstvo Toneta-oetoliznika z duhovnikom Hribarjem.
Sicer pa bodemo o tej stvari še podrobneje »'ovorili. da pojasnimo svojim rojakom hinavsko postopanje vseh farških kmovcev.
x. y.
Sygan, Pa., 6, avgusta 1906.
2e dolgo ni bilo videti v slov. časopisih kakega poroč la :z naše naselbine. Pa žalibog tudi jaz nimam nič veselega poročati.
Neizprosna smrt je namreč pobrala iz naše srede rojaka Franka Zajca, mladeniča njtih let, torej v cvetu njegove mladosti.
Ranjici rojak se je še! kopat dne 4. avgusta v družbi svojega brata in nekaterih rojakov. Pa pri tem ga je prijel krč in kmalu je zginil izpred oči tovarišev. Vsi napori, rešiti mlado življenje, so bili zastonj. Ko so ga po preteku 15 minut .izvlekli iz vode, je bil že mrtev.
Omenjeni rojak je bil član tu-kajšnega društva "Bratstva" štv. 6 S. N. P. J., ktero mu je v družbi z brati in sorodniki priredilo krasen pogreb.
Torej, rojaki, pristopajte k društvom, kajti nikdo ne ve, kdaj ga doleti nesreča.
Pozdrav vsem rojakom po Ameriki.
Naročnik.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaŠko
Francoska proga
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.

New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi,
La Provence.........:10.000 ton.
La Savole...........,.22.000 ton.
r
Ln Lorraine..........22.000"ton.
La Touraine.........15.000 ton.
'otniki tretjega razreda dobivnjo brezplačno hrano na painikih družbe, bnninu posteljo, vino, dobro hrano iti razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na H2 Broadway St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, mi 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank Meriosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, III. A. C. Jankovlch, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Sarle, agent na 210 17. cest«, St. Louis, MiBSonr.
V Aurori, Minn., ustanovili so si tamkajšni rojaki društvo pod imenom "Aurora" štv. 43 j ripadajoče S, N. P. J. Izvoljeni so bili: predsednikom: Ignac Rctar, tajnikom: Franc Muštar, blagajnikom: Franc Kastclic, zastopnikom: Ignac S dan, v zdravniški svet.: Ivo Kralj in Anton Gregorčič, in
vratarjem: Anton Sci-er. Dan rednih mesečnih sej se svo-jedobno določi in naznani.
Naj bi novoustanovljeno društvo "Aurora ', ki znači po slovensko "zarja" ali "svit", — res po-menjalo zarjo novega, lepšega življenja! _
I šee se.
Karol Podboj. Za njegov naslov bi rad zvedel Frank Hrvatin, B6x 36, Crested Butte, Colo.

POZOR!
POZOR!
SLOVENCI!
Kadar Be mudite v mestu, no pozabite obiskati rojaku Frank Bernik, ki jo otvoril hotel na
44 Sherman Ave. pri La Salle postaji.
Zapuminite k! : a "EDINI SLOVEN SLI HOTEL V CHICAGO."""!^
... Gostoljubna postrežba!____
FRANK BERNIK, lastnik.
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči In pohištvo prf
NAS
Jas. Vašimi pa ur,
na voglu IS in Paulina al. Chicago, 111.

BRATJE DELAYCl! Cene delnicam so vedno višje.
Našega novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", je v evropejskib vodah pokazal kraan0 prosperi teto. Z redno plovitbo jo družba pričela v začetku meseca oktobra p. 1, Radi tega so tudi ceno delnicam poskočile. Se je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako j»ostaiie sot rud nik tega ogromnega podjetja. No odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler eo se po $0.00
FRANK ZOTTI & CO.
Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila.
Ta kupon izrežite, napišite in ga pošljite z denarjem na Bpodaj omenjeni naslov.
Vsaka delnica je vplaiana popolnoma, in se nemore več vplačati.
(Incorporated under the laws of the State of Maine)
Frank Zotti Steamship Company.
FRANK ZOTTI, President.
[InkorporIrana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je ie
$1.600.000 nplačanih.
.	108 Greenwich Street, New York.
Cenjeni gospod:—
8 tem pred plačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $f>.00
komad, in Vam prigibno pošljem »voto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj
povedano svrho, in delnioe mi prej ko mogoče dopošljito,
8 tem se razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo »voto vrnete v oelem znesku.
Ime.........................
Ulica in št......
Mesto in država.
Dne. •..........«••••.190....
Ceki, meaice (trat«) in poštne nakaznic« naj m pošiljajo direktno na:
Frank Zotti S. 8. Co. 108 Greenwich St. New York, N. T.
' 111 MMMirfi^M^MA-fraafakdlb^ifcjai^	i/o^j-g i-If. lj


m* .	... ' ItiMfr

Sprejetje novih društev. Novo društvo "Aurora" št. 43 v Aurora, Minn,, sprejeto v S. N. P. J. 4. avg. 1906. Imena društvenikov so: Ignac Retar, 2084; Frank Mostar, 2085; Prank Kastelic, 2086; Ignac Selan, 2087; Anton Sever, 2088; Josip Kral, 2089; Josip Trebeč, 2090; Anton Gregorič, 2091; Anton Kastelic, 2092; Anton Vovk, 2093; Ivan Kral, 2094; Frank Kocjančii\ 2095; Frank Terdan, 2096; Alojz Gradišar, 2097; Frank InkelaT^>8; Ivan Sep c, 2099; Matija SepLc, 2100; Ivan Robič, 2101; Ivan Po?ka\ 2102. Društvo šteje 19 udov.
Novo <!ru,štvo "Danica" št. 44 v Conemaugh, Pa., sprejeto v S. N. P. J. 4. avg. 1906. Imena društvenikov so: Frank Pavlove č, 2103; Andrej Podboj, 2104; Mihael Podlx>j, 2105; Ivan Ueželan, 2106; Frank Kovica, 2107; Josip Pavlovčič, 2108; Josip Matičič, 2109; Frank Kraje, jiio; Martin Ceruetič, 2111; Jakob Kos, 2112; Alojz Lovko, 2113: Andrej Drobnič, 2it4; Ivan Glavič, 21-15; Josip Zgotic, 2116; Frank Mikše, 2117; Ivan Vičič, _mi8; Anton Gabrenja, 2119; Peter Petric, 2120; Matevž Oven, 2121; Josip Tome, 2122; Anton Krpan, 2123; Ignac Travnik, 2124; Anton Z dar, 2125; Peter Bukovec, 2126; Frank Podboj, 2127; Josip Bevc,2128; Anton Stritov, 2129. Društvo šteje 27 udov.
Pristopli udje.
K društvu "Slavija" št. 1 v Chicago, 111.: Alojz Krkovec, 2130; Mlaž Kaučič, 2131; Karel Rozman, 2132; Anton Weiss, 2133; Peter Gešelj, 2134; Ivan Podlipcc, 2135; Frank Podlipec, 2136. Društvo šteje 105 udov.
K društvu "Triglav" št. 2 v La Šalile, III,: Mihael Čeme, 2137; Mihael Horvat, 2138; Josip l/star, 2139; Jakob Merčan, 2140. Društvo šteje 130 udov.
K društvu "Bratstvo" št. 4 v Steel. O.: Josip Ujčč, 2141; Jakob Ujčič, 2142. Društvo šteje 37 udov.
K društvu "Bratstvo" št. 0 v Morgan, Pa.: Josip Kcfkalj, 2143; Ivan Blekač, 2144. Društvo šteje 71 udov.
K društvu "Bratoljub"' št. 7 v Claridge, Pa.: Luka Mlakar, 2145; Anton Mažgon, 2146. Društvo šteje 29 udov.
K društvu "Bratstva Naprej" št. 9 v Yale, Kan«.: Frank Jakš, 2147. Društvo šteje f>i udov.
K društvu "Trdnjava" št. 10 v Rock Spring's, Wyo.: Milan To-mečič, 2148; Rok Ivečič, 2149. Društvo šteje 71 udov.
K društvu "Sokol"' št. 11 v Roslyu, Wash.: Jakob Frkovič, 2150; Vasilij Divič, 2151 ; Frank Sobj'aik, 2152. Društvo šteje 46 udov.
K društvu "Edinost" št. 13 v Wheeling Creek, O.: Martin Hribar, 2153; Anton Resnik, 2154; Marko Mače^, 2155; Josip Mihevc, 2156; Josip Strojin, 2157 Josip Saje, 2158; Josip C.livar, 2159; Rudolf Hora, 2160; Juraj Barič, 2161; Andrej Hočevar, 2162. Društvo šteje 53 udov.
K društvu "Sloga" št. 14 v Waukegan, 111.: Ivan Janša, 2163; Josip Škofic, 2164; Andrej Keržmavcc, 2165. Društvo šteje 26 udov.
K društvu "Zarja" št. 15 v Kavensdale, Wash.: Martin Vraničar, 2166; Frank Arko, 2167; Ivan Zakrajšek, 2168; Alojz Breznik, 2169; Anton Gore, 2170. Društvo šteje 48 udov.
K društvu "Sloga" št. lO v Milwaukee, Wis.: Ivan Leskovic, 2171; Josip Kolenc, 2172; Martin Jelene, 2173; Rafael Caplak, 2174; Anton Slatinšek, 2175; Frank Štiglic, 217O; Rafael Podlinšek, 2177: Ivan Sempriurožn 'k, 2178;-Anton Sem, 2179; Josip Koman, 2180; Josip Pečor, 2181; Anton Komar, 2182; Jurij llliš, 2183; Ferdinand Bizjak, 2184; Anton Tominšek, 2185; Ferdinand Glojck, 2186; Matija Fludernik, 2187. Društvo šteje 54 udov.
K društvu "Orel" št. m> v W. Mineral, Kans.: Ivan Petrovič, 2188. Društvo šteje 37 udov.
K društvu "Sokol"' št. 20 v Fly, Minn.: Rudolf Majerle, 2189.
Društvo šteje O3 udov.
K društvu "Orel" št. ji v Pueblo, Colo: Ivan Pavlovič, 2190.
Društvo šteje 42 udov.	. .„
K društvu "Danica" št. 22 v Trimountam, Mich.: Ivan Stefanic, 2191; Matija Pover, 2192; Anton Klobučar, 2193; Jurij KlobučaT, .1194; Josip Kajfeš. 2195; Matija Antonič, 2196. Društvo šteje 67
UU°'K društvu "Edinost" št. 23 v Darragh, Pa.: Mihael Vcncelj, 2197; Josip Kastelic. 2i«>8; Matevž Močnik, 2199; Ivan Tavčar, 2200; Martin Beber. 2201; Frank Jemic. 2202; Valentin Navadnig. 2203; Josip Osterman, 2204. Društvo šteje 54 udov.
K društvu "Zora" št. 25 v Tercio, Colo.: Leopold Puoclj, 2205; Ivan Skerl, 2206; Ivan Butz, 2207. Društvo šteje 44 "dov.
K društvu "Bratje Svobode" št. 20 v Cumberland, Wyo.: Anton Po'ko 2208; Mihael Mastnak, 2209; Mihael Novosel, 2210; Matevž Dolinar, 2211; LeOpolod Su»i»ar, 2212; Anton Likar, 2213. Društvo šteje 47 udov.
K društvu "Celje" št. 27 v hrontenac, Kans.: Mihael Papic, 2214; Josip Vodnik, 2215; Frank Cckada, 2216; Josip Limlic, 2217; Ivan Kopounik, 2218; Rudolf Kopounik, 2219; Gregor Vrhovec, 2220; Frank Uršič, 2221. Društvo šteje 56 udov.
K društvu "Novi Dom" št. 28 v Greenland, Mich.: Jurij Butala,
22123. Društvo šteje 15 udov.
K društvu "Domovina" št. 29 v Thomas, W. V a.: Karel Papes,
2224. Društvo šteje 23 udov.
K društvu "Sava" št. 32 v Winter Quarters, Utah: Ivan Jenko, 2225; Frank Jenko, 21226. Društvo šteje 20 udov
K društvu "Zvestoba" št. 35 v Chicopee, Kans.: Valentin Jenko, 2227; Frank Jug, 2228; Martin Marčen, 2229; Ivan Korbar, 2230.
Društvo šteje 24 udov.	. „ .	T
V K društvu "Zveza" št. 36 v Willock, Pa.: Jernej Zavrl, 2231; Jakob Ju rman, 21232! Frank Sede j, 2233; Frank Seme 2234; Ivan Osebek 223s; Josip Zaje, 2*36; Ivan Dolinar, 2237; Lovrenc Taucar, 22^8; Alojz Sturm, 2239; Frank Primožič, 2240; Ivan Obrez, 2241; -Martin Bukovec, 2242; Ivan Hladni*, 2243; Matevž Fortuna, 2244; F ranic Zakelj, 2245; Frank Potočmk, 2^6; Lovrenc Trobec, 2247; Anton Trobec 2248; Ivan Subic, 2249. Društvo šteje 52 udov
KdrušTvu "Ilirija1' št. 38 v Kenosha, Wis.: Frank Kršič, 2250; Frank Maier 2251; Hladnik, 2252. Društvo šteje 19 vidov.
K društvu "Narodni Vitezi" št. 39 v Chicago, III.: Martin Skvorc, 2253; Klemen Lotrič, 2254; Filip Nanoš, 2255. Društvo šteje 33 «dov.
K društvu "Edinost" št. 12 v* Murray, Utah: Sava Polovma, 2264- Josip Strubclj, 2265; Jurij Sila,^66; Ferdmand Judmc, 2267; J^ Nemanič, 2268; Matija Rebič. 2269; Junj Žalec, 2270; Stefan
Suspcndovafii udje zopet sprejeti.
K društvu "Triglav"' št. 2 v La Salle, 111.: Frank Veber, 1565. Društvo šteje 131 udov.
K društvu "Adrijav št. 3 v Johnstown, Pa.: Ivan Jene, 114. Društvo šteje 61 udov.
K društvu "Bratstvo" št. 4. v Steel, O.: Aleksander Gorny, 794; Mihael Jane, 1153. Društvo.šteje 39 udov.
K društvu "Bratstvo Naprej' št. 9 v Yale, Kans.: Lovrenc Ma-zek, 2O4; Matevž Dcrmota, 724. Društvo šteje 63 udov.
K društvu "Trdnjava" št. 10 v Rock Spring's, Wyo.: Rade Kra-gojevič, 1121. Društvo šteje 72 udov.
K društvu "Sloga" št. 14 v Waukegan, III.: Ivan Mahnič, 467. Društvo šteje 27 udov.
K društvu "Bled" št. 17 v Lorain, O.: Frank Kode, 791; Ivan Kode, 1676. Društvo šteje 46 udov.
K društvu "Danica'" št. 22 v Trimountain, Mich.: Frank Brecel-nik, 780; Josip Lisac, 1012. Društvo šteje 69 udov. .
K društvu "Novi Dom" št. 28 v Greenland, Mich.: Franl^Supan, 1188. Društvo šteje 16 ndov.
K društvu "Naš Dom' št. 33 v Ambridgc, Pa.: Rudolf Stember-ger, 1377. Društvo šteje 23 udov.
K društvu "France Prešern" št. 34 v Indianapolis, Ind.: Mihael ZnidaršiČ, 1396. Društvo šteje 46 udov.
Prcstopli udje.
Od društva "Triglav" št. 2 v La Salle, 111., k društvu "Sokol" št, 20 v Ely,Minn.: Karol Tisovec, 399. Prvo društvo šteje 130 in drugo 64 udov.
Od društva "Triglav" št. 2 v La Salle, 111., k društvu "Večernica" št. 42 v Aldridge, Mont.: Matija RepenŠek, 74. Pno društvo Šteje 129 in drugo 22 udov.
Od društva "Sloga" .št. 14 v Waukegan, III., k društvu "Naprej" št. 5 v Cleveland, O.: Ignac Kušar, 479. Prvo društvo šteje 26 in drugo
28 udov.	iiiiiii[ftitt;t»iiLft imv m
Od društva "Orel št. 19 v W. Mineral, Kans., k društvu "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yade,Kans.: Frank Straus,. 671. Prvo društvo šteje 35 in drugt> (>4 trdbv.
OB društva "Orel" št. 21 v Pueblo, Cblo., k društvu "Slavija" št, 1 v Chicago, 111.: Ivan Anžič, 649. Prvo društvo šteje 41 in drugo 106 udov.
Od društva "'Celje" št. 27 v.Frontcnac, Kans., k društvu "Popotnik"' št. 30 v Weir City. Kans.: Frank Matelko, 1066. Prvo društvo šteje 55 in drugo 85 udov.
Od društva "Popotnik" št. 30 v Weir City, Kans., k društvu "Orel" št. 19 v W. Mineral, Kans.: Ivan Marolt, 1242. Prvo društvo šteje 84 in drugo 36 udov.
Posamezni ud Jurij Košak, 332 k društvu "Zvon" št. 40 v Du-rango, Colo. Društvo šteje 32 udov.
Suspendovani udje.
Od društva "Triglav" št, 2 v La Salle, III.: Luka Pungarčič, 1720. Društvo šteje 128 udov.
Od društva "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa.: Ivan Jakopin, 436; Mihael Demšar, 1107. Društvo šteje 59 udov.
Od društva "Naprej" št. 5 v Cleveland, O.: Anton Umek, 1477. Društvo šteje 27 udov.
Od Icfotnštva "Bratstvo" št. <> v Morgan, Pa.: Frank Tomec, 1275. Društvo šteje 70 udov.
Od društva "Trdnjava" št. 10 v Rock Springs, Wyo.: Matevž Primožič, 584; Frank Nagrašek, 738; Vid Kneževič, 1119. Društvo šteje C9 udov.	. ,
Od društva "Sokol" št. it v Rotlyu, Wash.: Ignac Mrvar, 329 Društvo šteje 45 udov.
Od društva "Zarja" št. 15 v Ravensdale, Wash.: Jakob Lazar, 516, Društvo šteje 47 udov.
Od društva "Bled" št. 17 v Lorain, O.: Josip Brence, 1162. Društvo šteje 45 udov.
Od društva "Danica" št. 22 v Trimountain, Mich.: Matija Liko-vič, 7X1 ; Bartol Krulc. 1743; Mati ja Puhek, 1794. Društvo šteje 66 udov.
(M društva "Zora" št. 25 v Tercio, Colo.: Josip Koprivnikar, <>77; Josip Maj ko, 1545. Društvo šteje 42 udov.
Od društva "Celje " št. 27 v Fiontenac, Katis.: Josip Umek, n*/). Društvo šteje 54 udov.
Od društva "Sava" št. 32 v Winter Quarters, Utah: Frank Klun, 1360. Društvo šteje 19 udov.
(><1 društva "France Prešern" št. 34 v Indianapolis, Ind.: Josip Križnic, 1388. Društvo šteje 45 udov.
Od društva "Ilirija" št. 38 v Kenosha, Wis.: Martin Skendro-vič, 1896. Društvo šteje 18 udov.
Odstopil udje.
Od društva "Bratoljub" št. 7 v Claridge, Pa.: Frank Maček, 239; Ivan Brodnik, 589. Društvo šteje 27 udov.
Zastonj dobite.
Veliko sliko, ako naročite dvanajst kabinetnih slik, pri fotografu
Dobro delo, zmerne cene,
awnffffiffflfiifWffiiifmiiK
: MODERNI FOTOGItA- ^ F10NI ATELIJE
\ L. Hagendorff. ^
= Vogal Reed in Oregan nI. ^ : V MILWAUKEE, WIS. ^
■ Znižane cene za poroč-I	ne slike.
IlMiMiUitUMJUiUlUK
STARA IN IZKUfeENA
tUNAED LINE
imUrorljena leta 1840.
prevaža ljudi in blago čez ocean
KIBEULTAR. GENOVA. HAEPEL ITD.
lepi, vemki in novi
PARNIKI NA DVA VIJAKA ••CARPATH1A"	13,600 ton.
•♦SLAVON1A"	10,600 ton.
••PANNONIA"	10,000 ton.
•♦ULTONIA"	. 10,400 tont
Iz New Yorka od plujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite so do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna nav< di-la o cenah in oaBu kedaj parniki od plujejo.
•a lUaJo agantjat
F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str.	CHICAGO.
P. Nrlioenhofen Brg. Co'a.
Najboljše pivo je
|Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III.
Izobčen
Od društva "Bratstvo Naprej" 202, Društvo šteje 63 udov.
Umrli
Od društva "Triglav" št. 2 v Društvo šteje 127 udov.
Od društva "Bratstvo" št. 6 v Društvo štteje 69. udov.
Izplačan
Glasom pravil oddelek IV., čana in prenehata vsled tega biti note": Frank Straus, 344, od dru Creek, O., in Andrej Roschitz, 687, Mineral, Kans. Prvo društvo šteje
1 udje.
št. 9 v Vale, Kans.: Jakob Setina, udje.
La Salle, 111.: Ivan Dragman, 75 Morgan, Pa.: Frank Zaje, 1727. i udje.
stran 35, točka 5, postala sta izpla-Člana svojih društev oziroma "Jed stvar "Edinost" štv. 13 v Wheeling od društva "Orel" štv. 19 v W. 52 in drugo 36 članov.
Pristopile članice.
K društvu "Bratstva Naprej" št. 9 v Yale, Kans.: Antonija Skra-ber, 21258. Društvo šteje 2 članici.
K društvu "Edinost" št. 13 v Wheeling Creek, O.: Alojzija Stalcer, 2259; Marija Markus, 2260; Rozalija Glivar, 2261; Fran čiška Golkonda, 2262. Društvo šteje 4 članice.
K društvu "Sloga" št. 16 v Milwaukee, Wis.: Julijana Bačun, 2063. Društvo šteje i članico.	M. V. Konda, tajnik.
Proda se
eno stavbiice (:lota:) na Center Park Ave, drngo zapadno od hrvatske cerkve. Jako pripravni
stavbisci. Ceno in druge pogaje pove .. v Martin Stanka.. Bq& 205
Na prodaj.
Radi odhoda v staro domovino prodam še dobro ohranjene, štiri-glasne harmonike, nemškega izdelka, po nizki ceni.
Louis 2lajpoh,
,........... Box
. »* A hiilM? ttilCriWtirton, Ind.
Edward Pauch
-gostilničar-
663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL.
MATIJA K1RAR
(jOSTILMCAR
v Kenosha, Wis.. 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Tooi dobro in sveže pivo, 11 o-ravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV. 777
husposka bratje.
mej Slovenci dobro znan. Izdeluje najlepše slike različnih velikosti po najnižjih cenah.
1941 Enelfrf Ave.
CLEVELAND, 0*
Kasparjeva držav-na banka>
B H Blue Island Ave. Chicago, III,
plaoaje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jnl. pa do 30,dec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele ■veta in prodaja se tndi vozne listke (Sifkarte). Denar «e posojajo na posestva
QLA8 8VOBODB
VESTI II STARE iz jugoslovanskih pokrajin.
Ni za in njo! V Ihanu jc treščilo v županov kozoiec, ki je pogorel z raznimi stroji do tal. Škot k je 1500 K. Ker je bala nevarnost velika, so pros 1 I hand pomoči pri domžalskem gasilnem diuštvu'. Ker prvikrat ni bila prošnja uslišana, so šli prosit drugič. Odgovor je bil: "Ni za mu jo." Ali domžalski ognjegas-ci ne vedo, qcmtt je ustanovljeno njihovo društvo? Ali tako razumevajo klic ognjegascev "Na pomoč!"?
Gad je ugriznit v šmheljski far i pri Novem mestu kmetica Urša Bele v nogo. Seveda žensl-a ni šla takoj k zdravniku, tenVveč šele potem, ko ji je noga hudo otekla: vendar i»p» dr. De-franceschi, da ji ohrani življenje.
Nemtvadna vročina na Dolenjskem.
Pocenši z avgustom je v okolici Novega mesta nenavadna vročina. Opoludne imajo v senci po 35 st. Cels.
Nova železnica je taliOrekoČ odpr.a pot v Bohinjsko dolino. Sicer so ta idilični kraj tudi poprej radi obiskovali turisti in izletniki, al tega še primerjati ni z velikanskim navalom ljudstva, ki ga je prinesla nova železnica. V Bohinju — lahko se reče — je zavladalo novo življenje, za Bohinj sc jc začela nova doha.
Ameriški konzulat v K ar lom h varih.
Amer ška vlada je imenovala konzula in podkonzula za Karlove varo na Češkem. Tam so mnogoobisko-vane toplice, in tudi Amerikanci zahajajo tja radi.
Črnogorska v denarnih stiskah. Ta mala kneževina, ki je živela le ob milosti Rusije, je v zadnjem času v takih denarnih st skah, da je morala odpustiti nekaj stalne vojske. Rusija ti jc namreč ustavila dosedajno letno podporo v znesku 100.000 ruhljev.
Koliko Židov je na Ruskem ' Glasom najnovejše uradne stat: st ke živi v celi Rusiji $x/i miljona Židov. V zadnjih 25 letih se Ž'di: močno izseljujejo v Ameriko, ter se jih je v tem času izselilo 1,250,000.
Katoliški shod v Ljubljani. Za ta shod, ki bi naj bil verski, agit rajo duhovniki na vse pretege križem slovenske domovine. Čim več ljudi zbobnajo skupaj, tem bolj bodo potem upili: "G'ejte, vse ljudstvo je na naši strani!" Pravijo, da sc gre za vero. A to jim je le pretveza za nevedno ljudstvo. V varstvo vere ni potreba na Slovenskem nikakega shoda; ljudstvo je se itak preveč verno. Vero spravljajo duhovniki samt v nevarnost, ker jo pačijo na vse stran: in jičijo ljudstvo nameumnejšega praznover-stva. — Na tem shodu hočejo duhovniki uganjati Ic politiko, da ljudstvo še tesneje nase priklenejo in ga vsem svoiim ukazom napravijo še bolj poslušnega in pokornega. Ljudstvo na tem shodu ne bo smelo nič govorit1, samo pokimati in od drugih sk'enjene resolucije bo moralo odobravati in navdušeno sprejemati. — Za to je gre tem božjim namestnikom in za druzega nič. Vera jim je deceta briga, ta jim služi samo za sredstvo. Ravno takšni so tudi amerikamski duhovniki.
Duh urarstva se Širi! Ne samo na Ruskem in po drugih državah, tudi srbska vlada okuša to v zadnjem času. Tam sta namreč dve stranki, kar se tiče kraljeve rodbine; eni so pr'staš: umorjenega Obrenoviča. kralja Aleksandra. drugi pa pristaši sedainega kralja Petra- iz rodu Karadgordge-viČev. One, ki ?o snravili na drug! svet zadnjesra Obrenoviča, imenujejo "zarotnike"'. To nasprotstvo se kaže najbolj med vo:aštvom Proti "zarotnikom" r^čeli so zadnje Čase -ruvati podča«tmki. ki so odpovedali pokorščino, a vo'ni nrnistei jih je 60 odpustil. Odpuščeni pod-
častniki sklicujejo vel.k protestu-shod. Ker se vlada boji resnih posledic in splošne zarote med vojaštvom, deluje s protisredstvi.
Šolski gdrazmiki v Avstriji.
V	naučnem mhiistcrstvu se izdelujejo navodila za nastavljenje špl-sk h zdravnikov 11a ljudskih šolah, da bodo nadzorovali telesni razvoj in zdravje otrok. Načrt se še predloži v odobrenje ministerstvu notranjih zadev in vrhovnemu zdravstvenemu svetu.
Redka izjenuK
Župnik Volafka v Debrecinu na Ogerskem zapustil je ob svoji smrti 200,000 K dolga. Aktiva znašajo le 15,000 kron. Pokojni župnik je bil baje tako dobrotljv, da je deli! denar na vse strani revežem.
Takih župnikov jc jako malo, do--ti pa takih, ki ne poznajo drugega ko svoj žep in ki ob svoji sin rt i zapustijo lepe tisočake, ne dolga, pač pa od revežev izpresanega premoženja.
Parlament dobi tudi Črnagora. Knez je hote! posnemati ruskega carja, ki je da' svojemu n.'vrodu dumo, in kakor si je car premislil in razpustil dumo. tako se tudi knez že sedaj kesa, da se je prenagli!, ker je dal narodu, kar mu gre.
Kranjsko uiiteljsfvo mnogo trpi pod terorizmom duhovščine. Kogar ne morejo dobiti na svojo stran, pa ga z največjo hudobnostjo preganjajo in zasledujejo. V zadnjem Času se vedno bolj množijo slučaji, ko duhovnik, ta srednjeveški mračnjak, |>o nedolžnem ovadi neljubega mu učitelja, da pride v mučno preiskavo. Vsi boljši učitelji v sled tega zapuščajo Kranjsko in odhajajo ponajvec na. Štajersko. — To pač jasno kaže, kako duhovniki sovražijo šolo in izobrazbo, ljubijo pa temo in nevednost ljudstva, ker se v kalnem ložje r bari.
Smrtna kosa.
V	Ribnici je umrl ondotni župan g. Jos. Klun v najlepši moški dobi, star šele 46 let. Pokojnik je bil jako spoštovan in užival pri vseh velik ugled, kar je pokazal krasen pogreb.
Bližajoči se konec.
S tako kričečo reklamo v Ljubljani ustanovljeno klerikalno poci-ietje, hotel '"Union", bliža se svojemu koncu. Dosedajni hotelir in ravnatelj tega hotela. ir. Kampo>ch, dal je Ljubljani slovo, in .sedaj bo katdliška gospoda sama v lastni režiji vodila podjetje. Ako Kam-|xisch, ki je strokovnjak, ni inogel izhajati, bodo brezdvomno ti se manj. — Tako so jo zavozili kler; 1 kale: z vsemi svojimi gospodarski-n,; organizacijami, ki so imele tia-nvn, ljudstvo v svojo odvisnost j spraviti, sebi pa malhe polniti.
V Savo jc skočila ■ Sevnici neka 45-letna žena zaradi domačih prepirov. /. vel ko težavo jo je res la iz votle v bližini se kopajoč* 17"!etna Zofka Oberster.
Avstrijski častniki — vohuni f
Kakor poročajo italijanski časniki v Benetkah in v Milanu, prijeli so italijanski finančni stražniki blizu Aziaga dva avstro-ogerska častnika. ker sta proučevala in fotografirala utrdbe. Oblasti o zadevi trdovratno molče.
I'sled gladu bi Ivi skoraj umrl v Trstu 72-letni mizar Faust Pa-jatti. Ko so ga našli v njegovi samotni čumnat . bil je že tako slab, da se ni mogel več gibati, kajti žc več dni ni ničesar užil.
Prepovedano je v$em avstro-agerskim častnikom vmešavati sc aktivno v (>ol' t i -ko. Ta prepoved je izšla pred par dnevi od skupnega vojnega ministra Pitreicha. — Prišlo je tudi poročilo, da je prejšni vojni minister Krieghammer umrl vsled poškodb, ki jih je dob l pri padcu s konja.
PAULINA ŽAGAR,
1516 Hecla Street,
— CALUMET, MICH.
Velespoštovani gospod Collins M. I. . Najprvo Vam naznanjam*, da sem se po 3 tedenskem rabljenju Vaših zdravil več ko polovico bolje počutila, a sedaj moram reči, da sem zdrava hvala Bogu vsi znaki moje bolezni so popolnoma izginili in celo telo se mi je ojačalo, tako, da se moji znanci čudijo ko im pripovedujem ovaših čudovitih zdravilih Nikdar nisem mislila, da bi Vi mene od tako težko bolezni ozdravili, pa ste me hvala Bogu, in Vam se lepo zahvaljujemf ker sedaj vem, daste Vi en učeni in hvale vredni zdravnik, ker je in bolezni, katero bi Vi ne ozdravili, pa ste tudi mene ozdravili od tako težke bolezni, katero sem trpela 7 let in pol in od katere me ni jeden tukajšujih zdravnikov ni mo-gefozdraviti, ker vsaki mi je rekel, da mi ni nič in da ne ve kakšna bi mogla biti moja bolezen, ker ničesar ne razumijo kakot* denar pobirati. Ako Človek he bi bil bolan bi mu tudi ne bilo teba zdravnika in ne bi denarja zastonj proč metal, jaz sem sedaj zdrava hvala Bogu, mene sedaj nič ne boli, zato priporočam vsakemu, kateri je bolan, da se obrne le na slavnega, in učenega zdravnika Collinsa, ker verujte mi, da je on najbolji zdravnik na tem svetu in jaz mu ostajam hvaležna do zadnjega časa mojega življenja. Ozdravljena sem od nečiste, otrovane krvi, od belega toka, bolečin v trebuhu in maternici, od glavobola, bolečin v rokah in nogah, prebadanja v križu, prističev in slabosti telesa. Prosim,
da Vi to pismo prepišete in priobčite Rojakom ter ostajam hvaležna	Paulina Žagar,
1516 llecla Str., Calumet, Mich.
. ,, ... r-. r' u- «* , XT	,	" 1 '	Udravllen od rcvmstlzm*
Pragi Dr. r. C. Collins M. t. New York.	vr°kah <n nogah in iciod-
Jaz Jožef Pavlič Vam naznanjam in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako nucala, kakor ste Vi men! spročili. Zda je čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni	Jožef Pav lir,
Box 334 Aspen, Colo.
črte boleinl.
V. S Jovatiovich, New Albany, Ind.
Poleg teh imamo še mnogo zahvalnih pisem, ketere so nam v zadnjem Času pisati rojaki zahvaljujoč se za nazaj zadobljeno zdravje, katerih pa radi pomankanja prostora ne moreno tukaj priobčiti.
ROJAKI 8 LOV UNCI iz tega sami lahko razvidite kje je resnica, zato pazite kamn poverile zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. Collins N. Y. Medical Institute,
140 West Ut\i Street,	NEW YORK, N. Y.
ker 011 je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in temeljito znana ter edini zamore v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, Želodcu, Črevali, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi nervoznost, Živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krv, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavi-janje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali preliv, n&isto in pokvarjeno kri, opekle noge in telo, vodenico, liož-jst, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samo izrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srlienje, lišaje, mazulje, ture, kraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobol j, neredno mesečno čiščenje, beli tok bolezni na maternici i.t.d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bole, <ii. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis, kakor tudi vse TAJNE SPOLNE BOLEZNI MOŠKE in ŽENSKE. (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.)
Da pa vsaki bolezen natančneje spozna, naj piše po obširno knjigo „Z(lravje" katero je napisal slavni lir, K. C. Collins M. I., katera je potrebno, da se nahaja v vsaki Slovenski družini in katero vsaki dobi zsstonj, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
ZA TONA J .110 J A Iv I l Zakaj da bolujete in trpite? VSE VASE BOLEZNI, TRPLJENJA IN SLABOSTI točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS,
>1 ismcAi. iNSTrrtrri ;.
New York, N. Y.
140 West 34th St.,
Potem »met« bili prrpridani v najkrajšem f asi, popnlnega ozdravljenja. 7a tintn. kateri lelijo umi o,rimo priti v la »avod, je ittl odprl cul O-nre »juliaj do J popoludtie. Ot» nedeljili in piaiuikili ml lo-ur« dopoludne do t popoliidn«.
Iniportlran tobak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, 8. 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-»ke cigarete. J. VOKOIN, 544 Blue Islnd Ave.
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došlil
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
62—84 Fisk St, Tel. Cimnl 1405
Vsem rojakom priporočani svojo fino mejeno
—G08T1LN 0-
na 257 - 1st Ave,Milwaukee, Wis.
Postrežba točim in solidna Vsak potujoči Slovenec tlobro (lost 1.	C. HOFBAUER.
Rojaki, naročujte si "(JI. Svobodo."
N a z d a r maki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
Saloon3
Točiva vedno BVeže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolugo. Za obilen poset se priporoo«VN
brata Košiček
590 S. Centre Ive. Chicago, III.
__
_
_____
_________
_
GLAS SVOBODE
7
■ PR t
I II 1H
j71
i/1« ■
PRAVA POT DO DENARJA,
Hranite p«, ter vložite ga iiuzanesljivo banko, kjer bode varen.
Popolnoma zimesllvo vložen je v
INDUSTRIAL SAVINGS BANK '
652 Blue Island Ave.
Svote, vloženo do 12 julija, obrestujem s 1. july naprej. Ustanovljena 1890.
JKX

Jakob Dudenhoefer
VINOTRZEC
333 Grove Street,
Milwaukee, Wisconsin,
Prlporočc Tsini ulovenskim salonom svoja izvrstna vina in likerje. Iimi v zalogi tudi ini-portirana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelku.
P.»I.Dedku h je pooblaščen sprejemati naročila in denar.
vsako soboto odpeto 8 ulie zvečer.
J
Mirko Vadjina
priporoča bratom Slovencem svojo Bil IVN I€0. 390 >V. 18. St. Chicago.
t—A ^TK-CMpvr1^--^ >—s
K-SI
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "aaloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas l>eer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. VBaceni u v zabavo Bluži dobro urejeno kegljišče in igralna miza (potd table). Solidna poatref-ba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 8. Centre Ave. blizo 19 nlioe Chicago, III.
1 ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrom glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| L AO 13 R | MAONET | GRANAT |
Itazva/.u pivo r steklenicah na vse kraje.
Kadar otvorii gostilno, ne zabj so oberniti do nas, kajti
Poštnini potom lahko vlagate denar.
Da za moremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom, VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombe naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS BANK
278—92nd Street
Chicago, III.
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in Žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetiab, so vedno črn-™, nezadovoljne in sitne Nnobratno so pa osebe, kojih želodec redno preba Ija zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak Človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospešuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši Mtatelji vedo. da je edino pr.slno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek.	Močni živci.
Izborno prebavljanje.	Močne mišice.
Trdno zdravje.	Dolgo življenje.
To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako ]e rabite, odvzamete mnogo bobzni od s*be. Rabit« je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepealo m čist.lca krvi, branite bolezni.	» » • •
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo idravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijao.
Eh
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
| |
I

Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,	CHICAGO. ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih speeielitet:
Trinerjev brinovec, slivovka, troplnjevec, konjak,
RAZNO.
Drag spas.
Zamorec \Vm. Cookc, obtožen, da ' je svoji boljši polovici grozil z odprtim nožem in jo ponoči pregnal iz stanovanja v nočni obleki na ulico, — je pri zaslišanju dne 16. t, nt. izjav 1 pred sodnikom ,"s silno nedolžnim obrdzom:
"Saj je bilo vse le šala, Vaša milost ! Hotd sem svojo staro malo podražiti."
"Ta sala Vas stane $20 kazni in stroške," — pripomni na kratko sodnik.
ČtUii se spreminjajo.
Dokler je rusko'ljudstvo trdo delalo in bilo vladarju pokorno, bili so njegovi ljubljenci in patriotični državljani, A sedaj, ko so se mu naveličali tlačaniti, pa so sovražniki človeške družbe, tolovaji in teroristi ! — Ali v Ameriki tega nimamo? — Lč poglejte v Chicaško slovensko župnijo! Tonček jih kar pana, in njegovi ljubljenci so tisti, ki se mu dado okrog prsta oviti. Kakor hitro pa se bodo njegove nadvlade otresli, pa bodo neverneži in ničvredni ljudje, s katerimi spodobni človek ne sme občevati.
Dusi'vho sorodstvo.
Predsednik Roosevelt je odposlal papežu v Rim svoje najprisrč-nejše priznanje. Kar pa je največ vredno, je to, da se jc ta zahvala oddala takoj, ko je P'us izdal ono encikliko naperjeno proti socijaliz-tnu.
Podpora.
Angleški državni zbor je dovolil revežem en iniljon podpore za prihodnjo zimo.
Preprečeni namen.
Delavski voditelji v angleškem parlamentu nameravali so popravit; konstitucijo v toliko, da bi za-branili importirati ob častil štrajka garjevce (neorganizirane delavce) v deželo, ki so cenejši, kakor organizirani. Zbornica lordov pa je ta predlog zavrgla. — Angleški kapitalisti kakor vs: drugi gledajo le na to, da imajo vedno v izobilju brez-p. selnih delavcev na razpolago.
Prostovoljne prognatiftvo.
Iz poročil iz Rusije posnemamo, da se ljudstvo trumoma seli v Sibirijo/ Nad 86,ooo ljudi j si je že poiskalo novo domovje v zadnjih 6 mesecih. Sibirija je služila doslej za pregnanstvo, kamor jc tirala carjeva vlada njej neljube osebe. — To izgleda prav amerikansko, da gredo ljudje prostovoljno v prognanstvo, kjer dobijo vsaj jesti.
Sredstvo za dobro spanje.
Kdor ima slabo spanje, naj rabi katero sledečih sredstev: Pije naj pred spanjem toplo mleko, ki nt' preveč zavrelo. Ravnotako priporočljivo je pojesti glavico surove ali prekuhane Čebule. Da se odpravi nepr jetni duh in okus iz ust, naj se za čebulo poje košček sladkorja ali prežveči nekoliko suhega čaja Dobro je tudi kopanje v topli vodi.
Pisanje na daljoiv.
Xa polju elektrotehn ke je Žopet zaznamovati zelo važno iznajdbo. Lev Kam v Londonu jc iznašel pripravo, s katero je mogoče pisati v daljavo ravno tako. kakor se s pomočjo eltkriČne žice prenašajo v daljavo posamezne besede. Ta novi aparat je zelo si čen stroju za pisanje. Ravnotako sc tudi z njim piše v daljavo, in sicer more pisati vsak. k: sploh zna pisati na stroj. Vrhu-tega je mogoče z enim strojem pisati na več krajev obenem, seveda isto besedilo. Stroj je treba le spojiti z clektr eno žico v dotična mc-<ta. Crke so točne in jasne. Pri vsem tem pa tak stroj ni dražji kot navadni pisalni stroj. V angleško državno službo so že sprejeli tak stroj.
Pomba.
V New Yorku se jc našla v stanovati jif nekega, precej premožnega Ttaiiiana, katercea ie strah pred raznimi ?rrozi!n'mi pismi ootrrnl domov v Ita'iio, — z dinamitom na-no'nieni' bomba, ki ie povzročila oblo strahu med prebivalstvom.
Romarji na ekspresni vfak.
Iz Bukarešta na Rumunskcm se
poroča, da so 20. avg. t. 1. roparji napadli rumunski ekspresni vlak. V vlaku je bilo $200,000 v zlatu, katere so roparji pobral in pobegnili ; samo enega so dobili.
P resident Roosevelt in nove volitve.
Predsednik Roosevelt odposlal jc senatorju James E.Watson v Rush-villr, Ind,, obširno pismo v obliki poziva na vse republikance v deželi povodom novih volitev v kongres, kjer pravi, da s t 1>odo republikanci tudi vbodače zavzemali za obrambni eolninski tarif. vendar pa ' so pripravljeni, odpraviti iz njega vse strogosti in krivice, aH pa jih vsaj omiliti.
, Ncz'cfjctno a resnično;
Ktlor se ni sam prepr čal na lastne cSji v "deželi neomejenih možnosti]", ta ne verjame. Pa vendar je popolnoma resnično. — Ko so v zadnjih dnevih vsled nenavadno hude vročine konji kar cepali po Ch i cask i h ulicah, ležalo je te mrho-v ne kar jki dvajset iti še več komadov v bližnjih ulicah, nc da bi jih konjederec proč spravil. Pustilo se je ležati te poginole konje po pet, šest in še več dnij na javnih, zelo obljudenih ulicah I Lahko si mislimo, kak smrad se jc razširjal, od mrhovine v onej neznosnej vročini |m> ozračju, ki je sicer itak že prenapolnjen s tovarniškim dimom in smradom! Človeku sc je žclo-dec preobračati, če je šel mimo!
V nekem drugem delu mesta pa se strogo gleda na največjo snaž-nost. Predrzni se. pljuniti nevedes ma na trotoar, 'takoj prideš v roke vestne |>olicijc in denarni kazni se ne izmuzneš 1
Kot komentar teh nečuvenih razmer povemo zlasti svoj m evropskim čitateljem, da prebivajo v prvo imenovanem delu mesta večinoma bolj priprosti, z delom svojih rok živeči ljudje, četudi je med njimi dosti premožnih, — v drugem delit pa amerikanska "elita", to jc ljudje, ki nič ne delajo, pa vendar v razkošju žive.
Taka jc v resnici amerikanska ravnop ravnost.
l\fo~ s dvema srcema.
Cirkus Barn ti m & Bailev je vodil |>o Amerki kot največje čudo nekega Jurija Lipperta, ki je ime! dve popolnoma ločeni srci in tri no. ge. Sedaj je ta abnormalni človek umrl. Njegovo desno srce je nehalo že pred 14 dnevi biti. toda levo srce je še delovalo naprej, dokler sc dne 24. tiil'ia tudi to ni ustavilo, nakar je bil mož mrtev.
Mlad parček.
Skrivaj sta se poročila v Elginu 14-letna Vivian Kuehmsted in 19-lctni mesarski učenec Albert Woeh-lert in potem neznano kam popihala. Nevesta jc hči predsednika družbe Gregory Electric Company, 752 Lincoln Str. v Giicagi. Ženin pa je nosil meso k njenim starišem in tako spoznal mladostno črnolaso Vivian, s katero je z-sčel ljubavno razmerje, ki sc je končalo z ženit-vijo.
Ustavljene podpore.
Podporni odbor v San Francisco ne podpira od 25. avg. več onih oseb z denarjem in živili, ki so zmožne za dela Pač pa bo še i vnaprej delil živila med stare, bolne in hrome.
"The Chicago Socialist", glasilo socijalne stranke v državi Illinois, izhajal bode tekom 2 tednov vsak dan, pričenši z dnevom pred jesensko volit vi jo.
Naročninai za dobo teh dveh tednov znaša 25c, ki se naj pošlje na 163 Randolph Str., Giicago, III.
— 024 So. Centre Ave. —
Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrBtm'ga blaga v izdelovanje no\ih
oblek
kakor tudi v popravo štirih vse po zmerno nizkih cenah
Chicago. III.


QLA8 SVOBODE
MED NEBEŠKIMI SVETOVI.
NARAVOSLOVNE ČRTICE Urejuje črnomaljska presta.
. IV. .
Iz take ogromne telesne moči sc pa tudi sklepa, da je duh Marijanov mnogo bolj razv.t kot naš. Marsjani so se začeli razvijati veli ko prej predno je narava Zemlje dosegla divje živalsko bitje, ki se je polagoma razvila v barbarične-ga, kateri je po preteku tisoč leti j dobil razum iz naravn.h vplivov, katerega je razvil s spoznavanjem samega sebe, narave in njen.h u-činkov, ter dospel na današnjo kulturno stopinjo, ki je pa najbrže šc jako pomankljiva in za več miljo-nov let za človeškimi bitji, ki ž.ve na Marsu in še katerem drugem planetu.
To so vzroki, tra katere sc vpira-jo učenjaki o prorokovanju o Marsovih vodovodih, katere jim je bilo mogoče izkopati le z izvrstnimi mehaničnimi stroji, proti katerim so naše moderne parne lopate najbrže jako smešne, neokretne tn nepri-pravne.
Ker je zrak tanjši na Marsu kot na Zemlji, ker je zračni tlak manjši in ker je organizem Marsjanov gotovo drugačen kot naš, smemo sklepati, da se tamkajšnji prebivalci jako razlikujejo od nas; vendar kake vrste bitja so ti Marsjani
teh dokazov manjka do cela. • • •
Brunsehmid-Kratochifillovo knjigo sem odložil, kajti radovednost, kaki ljudje bivajo na Marsu, se me je lotila in zagrabil sem po daljnogledu, da si ogledam Mars in kon-statiram, če se to kar bom videl vjema s Brunschmid-Kratochwil-lom. Prijel sem se za drog, ki jc visel pod vrečo in — pok in blisk to vse kar se spominjam videti in sl šati; držal sem se kola in letel sem proti površju Marsa. V.
Kaj se je z menoj zgodilo, ko sem butnil na Marsovo površje, ne vem, kajti t>rcdno sem do tja prišel, sem se onesvestil. Kakor so mi kasneje pripovedovali, zvedel sem, da so Marsjani ustrelili v vrečo, kar je bilo lahko mogoče, kajti še dobro se spominjam groznega poka in iz-vanredneea bliska. Ko sem padel na Marsovo površje, odvedli so me na stanovanje nekega Simona Jenko, kater, je vzel vse moje časopise in knjigo, katere mi je dal profesor Copernicus. Kasneje pa sem tudi zvedel, da ta Simon Jenko prihaja iz sosednega sveta Zemlje. Sicer pa o tem kasneje. Popisati namreč hočem, kako sem se spre-budil iz omcdlevicc in kje sem se znašel in kaj sem videl.
Na enkrat se sprebudim in gledam na okolu kakor tele v nova vrata. Zapazil sem, da je soba o-krogla in stene napravljene iz stekla, vso pohištvo bilo je zlito iz nekake rumenkasto rudeče tvarinc. Za trenotek obrni-I sem oči pO podobah na stenah in raznih kipih. Ko sem tako gledal po sobi in slikah, zapaz m v velikem okviru, okinčanem z lipovim cvetjem in perjem, neko tiskano listino, na kateri sc je čitalo "Glas Svobode". Sam svojim očem nisem verjel in radi tega izvlekel sem se iz naši postelji podobne postelje in priplazil pod okvir. Pred okvirjem stal je fonografn podoben stroj, katerega sem pustil seveda pri miru poleg tega pa jc bila Čevljarskemu kopitu podobna žaba, na katero sem vstal hoteč jo vdušiti in ko to storil, okvir počel sc je spuščati po steni proti podu in obstoji, ko je prišel kacih štiri čevlje do tal.
"Aha," mislil sem ti, "to imajo pa vse lepo in umetno napravljeno."
Glas Svobode se je čitalo na tej listini, diplomi, ali mogoče dnevniku, tako sem si vsaj mislil, dokler n sem dobro pogledal in Še prepričal, da to je chicaikt tilt "Glas Svobode" št. 32. Od kod je sem prišel, bom tudi kasneje poročal. Za sedaj naj samo omenim, kaj se mi je v tej lobi pripetila
Ko prečitam prvo kolono, v ka-
teri je bilo orav dobro pobijano nezrelost neke humbukarije, dotaknil sem se okvirja in kakor bi mignit, mi nekaj vrže zmečkan papir, katerega razvijem in vidim, da ime istega je "Proletarcc , na katerem pa je bilo napisano z modrim svinčnikom: "Egoizem in osobni napad ni soc jalizem, ampak anarhizm. Kopitar."
Zajgrabil setn se opet okvirja in nekaj novesra se mi pripeti. Imel sem, namreč kapo na glavi in ko sem se dotaknil okvira, nekaj pograbi po moji čepici, jo pridvigne in od nekod zaslišim glas: "Spoštuj in odkrij se socijal zimi in njega principom I" Zajedno pa se pokaže nova stran, ki je bila tiskana s rudečimi črkami razven vsake prve črke' v začetku vrste, katera je bila zlata.
(/'ori v Puebli rodil sc Glas Svobode.
/,epo raste bilka, ki poganja cvet, A iz cvetu zrastel lep. rudeč je plod Sanv> ugladiti je treba plodu težko
pot.
.Sedaj pa v Giicagi doni glasno med
svet 1
V obliki in čtivu narastel je organ, O socijalizmu piše še vsaki sedmi
dan.
/fodri srca, bodri nam um, Okrepčuje v slovenščini se glas pogum
Do delavske in socijal ne zmage £na. dve in krepko pograbi farške zgage I
Kopitarjev Original.
Mislil sem si, da te zlate črke nekaj pomenijo in po dolgotrajnem št 11 dira njiv prišel sem do zmage. Začel sem čitati zlate črke gor in doli in o tem se vsak lahko prepriča, kaj je bil resultat.
Primem se zopet za okvir. Veli ka, močna roka se prikaže izza okvira , s prisukanim rokavom, in mi da tak močan, pravi amerikanski "punch' v nos, da sem kar zemljo in sotnee videl in nekaj mi v uho zatrobi: "Ce nisi z nami, si proti nam."
Namesto onega verza pa Čitam z zeleno tinto pisane vrstice :
"Prolctarec je slovenski list, ki se
A'ad zanima za
Osobnosti in napade JMfe
Proti individujalistom,
A še kadar se je oglasil, potipalo
se ga je za Libel in laž se mu je dokazala. Eno je res, da Celega Petriča ni vmes t"
čital sem zopet prve začetne črke in prepričal sem se, da Marsjani vedo, da list Proletarec je propa-lec. —
Ona velika roka me je docela po-plaš la in vkljub temu, da sem bi! radoveden, kaj je mnenje Marsjanov o drugih slovenskih listih, kakor naprimer o Novi Domovini, Glas Naroda, Slovencu itd., vendar 4 nisem upal okvirja dotakniti temveč vsel sem sc na poleg mize :(p-ječ stol, v katerega sem se vdrl in glej kaj se mi je pripet lo.
Miza sc je odprla, v istem trenutku nekaj se mi je ovilo okoli vratu, odprlo mi usta in me nežno (k) zobeh ščegetalo, potem me je nekaj obrisalo po obrazu in se hitro skrilo, na to se prikaže veliko okroglo zrcalo in nekaj mi počeše razkuštrane lase in navije brčičke. Tudi to se skrije. Začujcm glas, ki me vpraša po številkah, katere mi podmoli pod nos, nisem imel časa, da bi odgovoril ampak samo dotaknem sc vsih Številk in o groza I —miza se je kar šibila pod težkim bremenom različnih, finih in okusno razpostavljenih jedil, katere pa se niso popolnoma nič zemeljskim strinjala. Da našel sem veli-ko jajce in s prva sem mislil, da to je najbrž co-coanut, kajti bilo je toliko kot največje nojevo jajce, vendar, kakoi sem se kasneje prepričal, je bilo to jajce neke vrste kollbra najmanjšega ptiča na Marsu. Najel in napil sem se pošteno. (Dalje pride.)
Katoliški duhovnik.
Listnici urtdnlitva.
Ch. Sch., Murray, Utah: Vašega dopisa ne moremo priobčiti, ker je splošno premalo važen, da bi tudi širšo javnost zanimal. Pa drugič kaj. Pozdraviieni I
/. B., Indutnopolis, Ind.: Vam isto.
II.
Krščanska ljubezen.
Sicer smo se na kratko pečali žc v zadnji številki našega lista pod drugim naslovom z govorom mornarskega tajnika Bonaparte o anarhizmu in njegovih nasvetovanih sredstvih zoper istega, ter pribili, kako zelo se dopadejo' katoliški "Novi Domovini'' imenovana nečloveška obrambna sredstva. Da pa dokažemo, da je krščanska ljubezen pri vseh katoliških duhovnikih jed-nako razvita, hočemo danes navesti en drug slučaj, ki tudi dovolj jasno osvetljuje toli hvalisano duhovnikovo krščansko ljubezen do bližnjega. Tudi sledeči slučaj nam dovolj glasno govori, česa se nam je nadejati, ako dobi cerkev neomejeno oblast nad človeštvom.
"Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona."
Ali pa še več, če treba.
Njujorški Ljudski List ("New Yorker Volkszeitung") piše o duhovniku Phclanu, v St. Louis, Mo., ki jc po svoji lastni izpovedi tudi zelo zavzet za javno bičanje in trp nčenje , v svrho poboljšanja grešnega sveta. Naravno, da se ta kutar docela strinja s tajnikom Bo-napartc-jem, ki je rekel, da se zlo-č.nstvo te z okrutnostjo da'zatreti in spraviti s sveta. Temu učitelju ljubezni pa zlasti ležijo v želodcu anarhisti in socijalisti. Najraje bi jih v žlici vode utopil ali pa na meh udri.
On pravi: "Jaz smatram biča nje kot najbolj človekoljubni, naj» uspešnejšo in najnaprednejšo kazen za one, ki 3 silo zločine izvršujejo." (Taka kazen pa b bila najprimernejša za tiste maziljettce, ki so obljubili sveto čistost, a vendai uganjajo najgnusnejša hudodelstva, ko posilijo mlade deklice in oskrunjajo fantičke, o čemur vedno beremo po časopisih.) — Nadalje pravi: "Mi smo Rusiji, ki je iznašla knuto (bič), veliko hvalo dolžni. Dajte nam bič, ki stane samo 75c in odpustite lahko polovico policistov in zaprete kaznilnice."
Take nazore ima več na vseh naših katoliških duhovnikov! To je j)odivjanost in barbar zem, ki si večjega misliti ne moremo. Kako drugačnega mišljenja je globoki mislec grof Tolstoi, oni blagi sivi starček v Jasni Poljani, ki je iad-njo dobo svojega življenja posvetil problemu, kako človeštvo poboljšati in ga dovesti do sreče. Njegovi nazori se po|K>lnoma skladajo z našimi nazori, t. j. z nauki soc jaliz-111a. Najprej je treba spraviti s sveta vse krivice, — ki jih dan na dan izvršujejo kap t al isti in drugi privilege ranči, — vse zatiranje, izko-riščevanje in vsako nadvlado, — in sami od sebe 1xx!o ponehali potem vsi dosedajni zločini, ki so le nekak odpor zatirancev proti vsem neza-sl šanim krivicam od strani mogotcev. Nc bo nam trebi več n ti policistov niti kaznilnic in mir in sreča se bosta naselila na zemljo. Le .'. odpravo dosedajnih krivic zatremo v človeštvu vsa huda nagnenja in pridemo do zažljencpa cilja. Surova s la pa odpor le sc poveča in hudodelstva pomnožuje. Duhovri ki pa so, kakor smo videli, le za surovo silo. Nekateri to povedo očitno, drugi pa so toliko previdnejši, da za sedaj še ne izdajo, kar čutijo v svojem srcu.
Zato opravičeno pravi nemški pesnik Heine, da človeštvo ne bo prei srečno, da bo zadnji far visel na lastnem Črevesu.
JAVNA ZAHVALA. Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York.
N'unanjam Vara, da so Vaša zdravila dobro uplivala na mojo Ixdezen, ker sedaj sem popolnortia adrav in se dobro počntim, zatose Vami iskreno zahvaljujem. —
Uzrok, da Vam nisem mogel odpisati, jo bil, ker sem šel delat v samoten kraj in sem bil preveč od-daljen od poste. —
Vas pozdravljam in se Vam še enkrat zahvaljujem za Vaša dobro zdravila. — Frank Zaverl Box 24 Rhone, Pa.
ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS!
Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem nat .enom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največje li-urjtfnostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj grcdo, da bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. li nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo ž.vlje-nje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edi ne bolezni, katere mi zdravimo.
Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, ne po-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jezikti svoje boleč ne in nadloge. Mi vam liodemo pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni! Oglasite sc pri nas, predno se obrnete do kakega druzega zdravnika.
Zastrupi jen je krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih,?—9 szrČer vsak dan. Ob nedeljah
od JO—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
DR. DRILL,' Hlovensbf zdravnik, n katerim se lahko pogovorite.
703 Penil Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov:
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
703 Peiin Ave. Pittsbnrg, Pa.
$14.00
Slika pnwloeuje zlato damsko turo (Gold filled.)- JAMČI SE ZA 20 LET.
V naravni velikosti* slike.
Kolesovje jo najboljši ameriški izdelek
-Elgin ali Waltham. Te vrste ura Btane Io
V obilo naročijo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani
Jacob Stonidi,
72 E. Madison St.
Chicago, m.
■■■■■■■»7.....- --

Slovenci pozor! §
6
i
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za mož ko — za delavnik ali praznik, tedaj ne «»g. laaite pri svojem rojaku, ker la-hko govorit« v materinščini.
&
i s
«
Čistim stare obleke in izdelujem nove
iPST	pp=	~ "teti
j* najnovejši modi in nizki cesi.
JI KIJ MAMEK, 381 S. Centre Ave.
bllao 18. ulice Chicago, III.
/jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svc;e, mogoče se popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti 8 zlatom ali srebrom. kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. H. K. Simonck
Zobozdravnik,
&44 BLUE INLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 48H.
Pozor t
Slovenci.
Poiorl
"Salon" i MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejšo unijske stnodke. Potniki dobe čedno prenočiMe za nizko ceno. Postrežba točna In Izberna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potok ar, 5S4 S. Centre Ive.