s. juŽniČ: kranjec hallerstein je ponesel luč znanja med kitajce360
stanislav južnič
kranjec hallerstein je ponesel luč znanja 
med kitajce
udk 52(091):929 Hallerstein F. A.
JUŽNIČ Stanislav, dr., si-1336 vas, Fara 2, 
stanislav.juznic-1@ou.edu,
stanislav.juznic@kostel.si .
Kranjec Hallerstein je ponesel luč znanja 
med kitajce
Zgodovinski časopis, Ljubljana 64/2010 (142), 
št. 3-4, str. 360–381, cit. 56
1.01 izvirni znanstveni članek: jezik sn. (en., 
sn., en.)
hallerstein je mimo astronomije sodeloval še 
pri raziskovanju elektrike, ki je utemeljilo vol-
tovo odkritje elektroforja in baterije. ti izumi 
so omogočili razvoj dolgotrajnega opazovanja 
električnih pojavov namesto dotedanje hitre 
razelektritve leydenskih steklenic. Znanstveniki 
so potrebovali takšne novosti, da bi razumeli 
potek priljubljenih razelektritev. Manj uporabne 
jezuitske električne in vakuumske naprave 
v Pekingu niso požele toliko zanimanja kot 
astronomija. raziskovanje vakuuma in še po-
sebej elektrike je lažje našlo svoj prostor med 
japonskimi uporabniki nizozemske znanosti, saj 
je bila leydenska steklenica nizozemski izum.
Ključne besede: hallerstein, Peking, jezuiti, 
elektrofor, vakuumske črpalke
udc 52(091):929 Hallerstein F. A.
JUŽNIČ Stanislav, Phd., si-1336 vas, Fara 
2, stanislav.juznic-1@ou.edu,
stanislav.juznic@kostel.si .
Hallerstein of carniola Brought the Light 
of knowledge to the chinese
Zgodovinski časopis (Historical Review), 
Ljubljana 64/2010 (142), no. 3-4, pp. 360–381, 
56 notes
Language: sn. (en., sn., en.)
Besides astronomy hallerstein also participated 
in the electricity research which paved the way 
for volta’s discovery of the electrophorus and 
the pile. those inventions enabled the long-du-
ration observations instead of up-to-date quick 
discharges of the Leyden bottles. the scientists 
needed the novelties of that kind to understand 
the fashionable discharges of those days. Less 
useful electrical and vacuum equipment did 
not get so much attention in Beijing as the 
astronomy. the japanese users of the dutch 
science accepted better the vacuum research 
and especially electrical equipment because at 
least the Leyden bottle was essentially dutch 
discovery.
keywords: hallerstein, Beijing, jesuits, electro-
phorus, ari Pumps
Uvod: tudi knjige rade potujejo, mar ne?
Povej mi, kaj bereš, in povedal ti bom, kdo si ... starodavni rek gotovo ni od 
muh in se dobro prilega hallersteinu, ki je sloves kranjskega znanja pripeljal do 
neslutenih, nikoli preseženih višav kitajskega nebesnega imperija. vrli Mengšan 
je z domače grude s seboj prinesel čez morja v Peking pesmarico gornjegrajskega 
župnika stržinarja, ki je bil jezuitski dijak v Ljubljani in na dunaju, predvsem pa 
velik častilec jezuita sv. Frančiška ksaverja (* 1506; † 1552). Predgovor pesmarici je 
napisal Franc Mihael Paglovec (* 1679 kamnik; † 1759 spodnji tuhinj). hallerstein 
žal ne v to ne v druge knjige ni vpisoval svojega lastniškega zaznamka, čeravno so 
njegovi predhodniki jezuiti na vodilnih položajih v Pekingu to redno počeli. 
hallerstein je gospodaril v knjižnici Tongt'ang znotraj druge pekinške po-
stojanke ustanovljene pod portugalsko zastavo leta 1655, pol leta po prvi knjižnici 
Nant’ang jezuitov pod portugalsko zastavo; slednjo je ustanovil že ricci, tako da 
je bila med vsemi pekinškimi zbirkami misijonarjev daleč najboljša.1 knjige z 
lastniškim vpisom Nant'ang, pogosto pisanim kot Nan­tâm, imamo prav tako za 
hallersteinove. Med njimi je bilo veliko darov pariških znanstvenikov, pa tudi le-
gendarna Boerhaavejeva zbirka medicinskih spisov v beneški izdaji. veliko knjig je 
imelo pečat vsakokratnega pekinškega škofa, med katerimi sta zgolj jezuit souza in 
gouvea stanovala na škofovskem sedežu ob postojanki Nant’ang.2 Zato ima največ 
knjig prav njuna lastniška zapisa, v souzovem primeru pogosto zgolj njegovo ime 
Polycarpe, v prvi izdaji londonske smithove optike še z letom 1749, ko je škof 
dal knjigo hallersteinu. gabrijel gruber je smithovo optiko kupil v Pazenasovem 
francoskem prevodu iz leta 1767 z dodanim Boškovićevim opisom akromatskih 
leč in vanjo leta 1772 v Ljubljani vpisal značilni lastniški vpis svoje katedre »Zur 
Mechanic«;3 pozneje so si bogati sumitomoji na japonskem raje omislili nemški 
prevod smitha izpod peresa gruberjevega učitelja abrahama gotthelfa kästnerja 
(* 1719; † 1800), ki je izšel leta 1755.4 veliko hallersteinovih knjig je imelo zgolj 
oznako njegovega kolegija »collegii s.j. Pekini« in tudi med temi so prevladovala 
moderna francoska dela. 
1 verhaeren, Catalogue, str. vi.
2 verhaeren, Catalogue, str. XXii.
3 nuk-8456.
4 sumitomo, A classified catalogue of old books, str. 4; sumitomo, A classified catalogue 
of the books on science and technology, str. 9, 75. 
Zgodovinski časopis | 64 | 2010 | 3-4 | (142) | 360–381 361
s. juŽniČ: kranjec hallerstein je ponesel luč znanja med kitajce362
Slika 1: Naslovna stran Slovarja matematike in fizike Alexandra Saveriena iz leta 1753, ki ga je 
Hallerstein uporabljal v Pekingu, Sumitomo pa ga je kupil za svojo japonsko knjižnico*1(Alexandre 
Saverien, Dictionaire universel de mathematique et de physique, Pariz, Jombert, 1753 (Dalje 
Saverien, Dictionaire universel de mathematique et de physique)).
* sumitomo, A classified catalogue of old books, str. 173.
Zgodovinski časopis | 64 | 2010 | 3-4 | (142) 363
vse kitajske misijonarske knjižnice so po hallersteinovi smrti združili v 
knjižnici nekdanjih francoskih jezuitov, imenovani Pe­t’ang.5 veliko tamkajšnjih 
matematičnih del v latinskem jeziku ima pečat škofa gouvea, ki pa ga je morda 
pritisnil šele naknadno, saj je mitro prevzel osem let po hallersteinovi smrti. 
hallersteinovi predhodniki so med lastniškim zaznamkom omenjali še kitajsko 
viceprovinco, vendar hallerstein tega ni počel, čeravno je leta 1745 postal vice-
provincial in vizitator japonske; slednjo so navajali le pekinški jezuitski lastniški 
vpisi pred letom 1665, saj že od leta 1640 jezuiti nikakor niso več smeli obiskovati 
dežele vzhajajočega sonca. 
hallerstein je svoja izjemno natančna opazovanja6 objavil v pomembnih 
evrop skih velemestih. nikoli ni stopil na japonska tla, kamor razen kitajcev in 
ladij nizozemske Verenigde Oostindische Compagnie (voc) na umetnem otoku 
deshima v zalivu nagasaki ni smel noben tujec po letu 1640.7 hallerstein se je na-
vadil svoje znanosti kot pomočnik ignatiusa köglerja in andré Pereire.8 nadaljeval 
je z razvojem matematike francoskih pekinških jezuitov gerbillona, Bouveta in 
thomasa,9 tako da je na novo zastavil sodelovanje med obema skupinama jezuitskih 
misijonarjev pod zastavama Portugalske in Francije. Posebno blizu je bil francoskim 
jezuitom gaubilu, d’incarvillu in amiotu. Če je bila kdaj huda tekmovalnost med 
obema skupinama, jo je hallerstein vsekakor prekinil v dobi, ko je skupna uporaba 
znanstvenih naprav in izmenjava znanja postajala vedno bolj nujna za pekinške 
jezuite, medtem ko se je njihova temeljna dejavnost nezadržno pomikala od vere 
k znanosti v zadnjih desetletjih pred prepovedjo jezuitskega reda. 
hallerstein je vedno znova skušal prepričati svoje evropske dopisovalce o 
svoji nezadostni preskrbljenosti z astronomskimi in fizikalnimi pripomočki. Po 
svoje je bila to predvsem pametna politika pridobivanja boljše opreme, ki si jo je 
kot vesten opazovalec naravnih pojavov tudi zaslužil. hallersteinovi evropski do-
pisniki v Londonu in drugod so sprejeli njegove razlage, mu pomagali in pošiljali 
nove naprave in knjige za astronomska in druga opazovanja. 
Hallersteinovo ljubljansko znanstveno ozadje 
Magdeburški župan otto guericke je eno od svojih prvih črpalk prodal schön-
bornu, ki je imel kot knez in škof seveda kar nekaj pod palcem; v regensburgu 
ga je guericke navdušil s konji, ki so zaman ločevali izpraznjeni polkrogli. sam 
cesar Ferdinand iii. je bil vzhičen nad posrečenim poskusom neuspešnih konj.10 
johann Philipp von schönborn (* 1605; † 1673) je po Ferdinandovi smrti odigral 
poglavitno vlogo pri izvolitvi njegovega sina cesarja Leopolda pod vplivom ljub-
5 verhaeren, Catalogue, str. XXvii–XXXiii.
6 Lu, shi, Accuracy of Solar Eclipse Predictions, str. 290.
7 rinaldi, The »Chinese Garden in Good Taste«, str. 56.
8 Lu, Gui Mao Yuan Li (1742–1911) and Isaac Newton’s Theory, str. 336.
9 han, jami, The Circulation of Western Mathematics, str. 156.
10 slaby, Otto von Guericke, str. 9.
s. juŽniČ: kranjec hallerstein je ponesel luč znanja med kitajce364
ljanskega kneza janeza vajkarda turjaškega (johann weikhard auersperg, * 11. 
3. 1615 grad Žužemberk; † 13. 11. 1677 Ljubljana), prvega ministra na dunajskem 
dvoru. vrli turjačan je pomagal guericku pri njegovih vakuumskih poskusih,11 kot 
je pozneje avguštin hallerstein prebiral v guerickovem amsterdamskem poročilu 
iz leta 1672 pod svojim pekinškim lastniškim vpisom »collegii societatis jesu 
Pekini«.12 Mati avguština hallersteina, susana elizabeta baronica erberg (* 1681 
Ljubljana; † 1725), je bila vnukinja turjačanovega carinika Lenarta von erberga 
(Leonard verderber, * 1606; † 1691 kočevje) iz knežje Lipe na kočevskem, zato 
je še s toliko večjim ponosom bral o turjačanovih dosežkih; morda so ga še bolj 
prevzeli, kot nas dandanes. hallerstein se je seznanil z vakuumskimi in električnimi 
poskusi že v domači Ljubljani, kjer je prvi knez turjaški (auersperg) preživel 
zadnja leta. turjačanov sodelavec guericke je tesno povezal vakuumske poskuse 
z električnimi ob izumu električnega vretena z vrtljivo kroglo iz žvepla. Prvi knez 
turjaški pa ni bil le guerickov »pomočnik«, temveč predvsem velik podpornik 
znanosti; bogato je obdaril rimskega jezuita a. kircherja, ki je našemu knezu 
posvetil poglavje iz svojega ojdipa, še bolj pa se je izkazal na rovaš protestanta 
johanna wilhelma grofa stubenberga (* 1619 neustadt ob reki Mettau na vzhodu 
Češke; † 24. 4. 1663 kitsel na ogrskem ali 15. 3. 1663 dunaj). stubenberg je 
našemu knezu posvetil prvi nemški prevod Francisa Bacona, znanilca novodobnega 
naraščajočega pomena uporabnih ved in poskusov. janez je zato Fruchtbringende 
Gesellschaft podaril imenitno kupo leta 1657;13 stubenberg je bil član družbe pod 
domiselnim imenom »nesrečni«.
hallerstein je ob tako odlični podstati seveda imel kaj pokazati tudi kitajskemu 
cesarju, za katerega je delal v drugi polovici življenja. še preden je septembra 1738 
vrgel sidro v kantonu, je spoznal najnovejše električne poskuse stephena graya 
(1729), charlesa Françoisa de cisternay du Faya (1732) in du Fayovega študenta 
duhovnika jeana antoina nolleta, ki se je pozneje prelevil v poglavitnega tekmeca 
prostozidarja Benjamina Franklina. hallerstein je posebno pozorno spremljal delo 
cistercijana du Faya, saj sta bila kar dva njegova mlajša brata uspešna kranjska 
cistercijana: abundius hallerstein († 1768) se je izkazal med stiškimi cistercijani, 
aleksander hallerstein († 1804 Ljubljana) pa je postal zadnji opat kostanjeviškega 
samostana in žalostna priča njegove ukinitve leta 1786.
kitajci so nekako topleje sprejeli hallersteinovo astronomijo od električnih 
naprav in vakuumske črpalke, čeravno so hallerstein in sodelavci v svojih pekinških 
knjižnicah imeli kar tri izvode opisa vakuumskega balona jezuita Lana terzija,14 
11 guericke, Neue »Magdeburgische« Versuche, str. 76–78.
12 verhaeren, Catalogue, str. 516.
13 Bircher, The »splendid library«, str. 289, 297.
14 Lanove knjige so okrasili z lastniškim vpisom francoskih pekinških jezuitov »PP 
Gallor SJ Pekin, Collegij Societatis Jesv Pekini, Veyo da Residenca de Cinanfu« (Lana terzi, 
Magisteriu m; verhaeren, Catalogue, str. 572–573) in s hallersteinovim »Da Vice Provinciae da 
China da Compania de Jesus, Collegij Societatis Jesv Pekini, Vice Provinciae Sinesis« (Francesco 
Lana terzi, Prodromo, Brescia, 1670; verhaeren, Catalogue, str. 971). Francoski pekinški jezuiti 
so s svojim zapisom PP Gallor SJ Pekin okrasili tudi poročila o raziskavah vakuuma v živosre-
brnem barometru torricellijevih dedičev pri akademiji v Firencah, ki jih je uredil grof Lorenzo 
Zgodovinski časopis | 64 | 2010 | 3-4 | (142) 365
Slika 2: Prva naslovnica Stubenbergovega prevoda Francisa Bacona (Francis Bacon de Veru-
lam, De sapientia veterum liber. Londini, Robert Barker, 1609. Stubenbergov prevod treh esejev: 
Francisci Baconis Grafens von Verulamio, wieland Englischen Reichcantzlers … Fürtrefflicher 
Staats­ Vernunfft und Sitten­Lehr­Schriften. I. Von sed Alten Weissheit. II. Etliche Einrathungen, 
aus den Sprüchen Solomonis. III. Die Farben (oder Kennzeichen) des Guten und Bösen. Uber-
zetzt durch Ein Mitglied der Hochlöblichen Fruchtbringenden Gesellschafft den Unglücklichen. 
Nürnberg, Michael Endter, 1654. 186 strani; 12o; s posvetilom Janezu Vajkardu Turjačanu (Dalje 
Bacon, Fürtrefflicher Staats­ Vernunfft).
brali pa so tudi o Montgolfierjevem balonu. jezuit hallerstein je prelistaval celo 
Provinciale vodilnega raziskovalca vakuuma Pascala,15 čeravno je bil možakar 
jezuitom močno gorak in se je na vse mile viže prepiral z jezuitom Étiennom 
noëlom.16
hallerstein je bral fizikalne spise schotta,17 newtona in Musschenbroeka18 
že v knjižnici svojega strica Franca Mihaela barona erberga (* 1679; † 1760); tam 
si je rad ogledoval tudi barometrske poskuse Laurentia gobarta (* 1656 Liége; † 
1750 Liége) iz let 1716 in 1746, več ali manj enako čtivo pa si je priskrbel tudi v 
Magalotti (* 1637; † 1712) pod naslovom Saggi di naturali esperienze (verhaeren, Catalogue, 
str. 921 (št. 3136)). enak lastniški vpis imajo schottove knjige: Magia universalis, Mechanica 
hydraulica in Physica Curiosa (verhaeren, Catalogue, str. 804–805 (št. 2717–2719)).
15 verhaeren, Catalogue, str. 150.
16 saito, O Vácuo de Pascal, str. 51.
17 verhaeren, Catalogue, str. 803–805.
18 verhaeren, Catalogue, str. 669–670.
s. juŽniČ: kranjec hallerstein je ponesel luč znanja med kitajce366
Slika 3: Stran s posvetilnim zapisom in začetek posvetila ljubljanskemu knezu Turjaškemu 
(Auer spergu) v Stubenbergovem prevodu Bacona (Bacon, Fürtrefflicher Staats­ Vernunfft, str. 1 
(nepaginirano)).
Slika 4: Druga in tretja stran posvetila Turjaškemu knezu v Stubenbergovem prevodu Bacona 
(Bacon, Fürtrefflicher Staats­ Vernunfft, str. 2–3 (nepaginirano)).
Zgodovinski časopis | 64 | 2010 | 3-4 | (142) 367
Slika 5: Zadnja stran pesmi z odebeljeno tiskanim Auerspergovim priimkom in začetek teksta 
Stubenbergovega prevoda Bacona (Bacon, Fürtrefflicher Staats­ Vernunfft, str. 1).
Pekingu. hallerstein se je naučil elektrostatike in vakuumskih tehnik že v Ljubljani, 
kjer je njegov vzornik turjačan preživel zadnja leta. Bratranec hallersteinove ma-
tere, ljubljanski jezuitski fizik Bernard Ferdinand erberg (* 1718 Ljubljana; † 1773 
krems), je nabavil vakuumske in električne naprave najpozneje leta 1755, v istem 
obdobju pa so jih pripeljali tudi Benjaminu Franklinu v Filadelfijo,19 hallersteinu 
v Peking in šogunu v edo (tokio). Med prvimi odkrivamo, kako so hallerstein in 
njegovi pekinški sodelavci preizkušali vakuum in elektriko in predvsem pri slednji 
dosegli zavidljive uspehe. 
Pekinški poskus z elektriko
Magneti so bili prva ljubezen našega hallersteina, saj je že med plovbo na 
daljni vzhod meril deklinacije kompasa, pozneje pa je svoja dognanja dopolnil v 
Pekingu,20 kjer so jezuitske teorije magneta izpod gosjih peres nicola cabea (* 1586; 
† 1650), objavljene v Philosophia magnetica,21 in domislice kitajskega jezuita 
19 Beaudreau, Finger, Medical Electricity, str. 98.
20 amiot in drugi, Mémoires, concernant l’histoire (2. oktober 1784), str. 563; Pfister, 
Notices biographiques, str. 760.
21 Pekinški izvod nima lastniškega zaznamka, zato pa ima knjiga cabeo, In quator libros 
meteorologicorum lastniški zapis kitajskih jezuitov Francisca Pereira (* 1607 Lizbona; sj 1622; 
† kitajska) in Martina Martinija (* 1614; † 1661 kitajska) v obliki Applicado a Missao da China 
ou ao Collegio de Macao Fr. Francisco Pereira. Coimbra 1656 and Ad usum p. Martini. – apli-
s. juŽniČ: kranjec hallerstein je ponesel luč znanja med kitajce368
Slika 6: Poskusi z elektriko ob uporabi vretena in izoliranega akumulatorja v Slovarju Alexan-
dra Saveriena, ki ga je bral Hallerstein (Saverien, Dictionaire universel de mathematique et de 
physique, tabla 44 na koncu teksta).
Zgodovinski časopis | 64 | 2010 | 3-4 | (142) 369
Flamca Ferdinanda verbiesta še vedno prevladovale nad danes sprejemljivejšimi 
domnevami zdravnika angleške kraljice williama gilberta,22 čeravno je že nadrejeni 
sopotnik johanna schrecka (terence, terrentius * 1576 constance; † 1630 Peking), 
nicolas trigaut (* 1577; † 1628), prinesel gilbertovo De magnete (1600) v Peking.23 
Po lastniških zaznamkih zlahka opredelimo še knjige drugih jezuitov v Pekingu, 
žal pa hallerstein ni svojega imena vpisal niti v stržinarjevo pesmarico,24 čeravno 
bi lahko s svečo pri belem dnevu iskali kogarkoli razen njega, ki bi jo znal brati 
na kitajskem. seveda so nekatere knjige iz nekoč jezuitskih pekinških knjižnic v 
vihri stoletij dobile noge oziroma prišle v roke manj posvečenih lastnikov.25 
Leta 1750 so hallerstein in njegovi sodelavci s portugalskega kolegija sv. 
jožefa v Pekingu dobili električno napravo, ob njej pa še pripomočke za opazovanje 
mrkov. Židovski zdravnik antonio-nunes ribeyra sanchez (ribeiro sanches, * 
1699 Penna-Macor; † 1783 Pariz)26 jim je nabavil oba instumeta s pomočjo svojih 
prijateljev v Londonu in na nizozemskem. Leta 1740 imenovani pekinški škof de 
souza27 je pomagal pri prevozu.28 Zaenkrat še ne poznamo vrste hallersteinove-
ga električnega stroja, verjetno pa je šlo za vreteno za naelektritev s trenjem po 
guerickovem izumu, kot ga je erberg pet let pozneje kupil za ljubljanske jezuite, 
in ne za leydensko steklenico, ki jo je pomočnik Pietra Musschenbroeka izumil 
novembra 1745, novost pa so objavili januarja naslednje leto. nekdanji leydenski 
študent sanchez je seveda urno zvedel za Musschenbroekovo novost, saj je Mus-
schenbroek predaval na Leydenski univerzi, njegov oče in stric pa sta ustanovila 
delavnico s trgovino za vakuumske in električne naprave takoj čez cesto. sanchez 
si je redno dopisoval z gerardom van swietenom; swietenove komentarje njunega 
skupnega učitelja Boerhaava so japonci prevedli,29 nič manj navdušeno pa jih niso 
brali pekinški jezuiti.30 Žal je bila ljubezen močno enostranska, saj sta tako swieten 
kot njegov prijatelj sanchez kmalu močno črtila jezuite.31
še preden je sanchez razveselil hallersteina z električno napravo, je bogati 
kveker Peter collinson (* 1694 hugal hall; † 1768 London) iz londonske kraljeve 
cados a Igreja de Hâm Cheu (verhaeren, Catalogue, str. 336; Pfister, Notices biographiques, 
str. 220, 256).
22 guan, The Historical Evolution, str. 143.
23 Lastniški zapis Bibl. Trig. (verhaeren, Catalogue, str. 494–495).
24 Bernard-kilian stumpf (* 1655 wurzburg; † 1720 Peking) je vpisal svoj lastniški za-
znamek Anno Kam Hi 56 luna 1a, die 4a Impr hunc librorum cum 10 aliis dono dedit P. Kiliano 
v knjigo Bonvicini, Matematiche discipline (verhaeren, Catalogue, str. 938 (no. 3206)) in v 
obliki P. Kiliano Stumf. – Ex dono Pris Amiani ijn itinere Maccaensi. – Vice prov. Sinensis 
S. J. – Ad usum P.K.S. v tri izvode knjige jezuita casatija (* 1617; † 1707): casati, Fabrica et 
uso del Compasso (verhaeren, Catalogue, str. 944 (št. 3228)). stumf je pogosto prihranil črnilo 
in zapisal krajši lastniški zaznamek P.K.S.
25 walravens, The Qiqi Tushuo revisted, str. 188.
26 gaubil, Correspondance de Pékin, str. 617.
27 Polycarpe de souza (sou tche-neng joei-kong, * 1697 coimbra; sj 1712 Portugalska; 
† 1757 Peking (Pfister, Notices biographiques, str. 701)).
28 gaubil, Correspondance de Pékin, str. 703.
29 goodman, Japan and the Dutch, str. 177, 179.
30 verhaeren, Catalogue, str. 850, 851.
31 korst, Een doktet van formaat, str. 148, 224, 232, 234–235.
s. juŽniČ: kranjec hallerstein je ponesel luč znanja med kitajce370
družbe poslal leydensko steklenico Benjaminu Franklinu čez atlantik. collinson 
je leta 1751 poskrbel za objavo njunega dopisovanja, ki je v veliki meri opredelilo 
sodobna razmišljanja o elektriki in strelovodih.32 sanchez si je prav tako dopisoval 
s collinsonom; posredoval mu je sadiko rabarbare, ki jo je dobil od hallerstei-
novih jezuitov.33 25. 10. 1753 je collinson poslal cvet mimoze hallersteinovemu 
dobremu pekinškemu prijatelju, francoskemu urarju in cesarskemu vrtnarju Pierru 
noëlu chéronu d’incarvillu (* 1706; † 1757).34 2. 11. 1747 je d’incarville poročal 
Parižanu Bernardu jussieu (* 1699 Lyon; † 1777 Pariz), kako mu je hallerstein 
dal herbarij johanna schrecka imenovan Plinius Indicus z rastlinami, minerali in 
živalmi pobranimi v naravi v srečnejši dobi, ko so se jezuiti pod oblastjo Mingov 
še smeli prosto gibati po kitajski in sosednjih deželah. sorodnik gabrijela gru-
berja jezuit johann gruber (* 1623; † 1680) je schreckovo knjigo opisal kircheru, 
ta pa je jo je povzel v svoji knjigi o kitajski,35 ki so jo brali vsi od valvasorja na 
Bogenšperku do hallersteina v Pekingu. schreck je zbirko zasnoval po hernan-
dezovem meksikanskem vzoru, saj je kot galilejev sodelavec pri rimski akademiji 
dei Lincei pomagal njenemu ustanovitelju Federicu cesiju (* 1585; † 1630) pri 
rimski objavi hernandezovih zapiskov Thesaurus Mexicanus, ki so izšli leta 1651. 
Žal schreckova zbirka, ki jo je naš hallerstein čuval po köglerjevi smrti marca 
1746, ni bila deležna podobne usode in danes velja za izgubljeno. hallerstein je 
schreckovo dejavnost dobro poznal, saj je kepler objavil schreckovo pismo v 
svoji optiki Ad Vitellionem leta 1604, ki jo je hallerstein podedoval od misijonarja 
alexandra de rhodesa (* 1591; † 1660 ispahan v Perziji).36 Žal je kovačeva kobila 
vedno bosa, tako da se je prvovrstni poznavalec rastlin z vseh celin, schreck, za-
strupil po zaužitju rastlinskega zvarka v napačni veri, da gre za jasmin. hallerstein 
je prijatelju d'incarvillu dovolil kopirati schreckov herbarij za d'incarvillovo in 
jussieujevo uporabo, tako da so obstajali vsaj trije izvodi schreckovega rokopisa. 
d’incarville je prepis poslal jussieuju v treh pismih, datiranih leta 1747, 1748, 1751. 
jussieu je zbirko predal claudu-josephu geffroyu (* 1685 Pariz; † 1752 Pariz), ki 
pa je umrl, preden je uspel končati primerjave z dotlej znanimi evropskimi rastli-
32 Beaudreau, Finger, Medical Electricity, str. 98, 101.
33 chalmers, The General Biographical Dictionary, 27: 88; gaubil, Correspondance de 
Pékin, str. 37.
34 rinaldi, The »Chinese Garden in Good Taste«, str. 153, 159.
35 kircher, China monumentis.
36 Pekinški jezuiti so imeli dva močno popisana izvoda; enega je rhodes označil kot svojo 
lastnino v Macau: Alexri Rhauds J.C. D.M.Ch. (verhaeren, Catalogue, str. 557; Pfister, Notices 
biographiques, str. 184–185), podobno kot je storil v beneški izdaji antičnega herona (heron, 
De gli avtomati; verhaeren, Catalogue, str. 968). konec leta 1646 je bil Poljak Michel Boym (* 
1612; † 1659), imenovan »Miguel Polaco«, v Macau ovekovečen v keplerjevih tabelah (kepler, 
Tabulae Rudolphinae) polnih rokopisnih opomb s poučnim lastniškim zapisom Da Livreria de 
Nant’am. – Memoriale ao pe Procurador do Japon. Pede muyto o P Miguel Polaco que ste liuro 
Tabulas Rudolphinas V R detenia en Procuradoria e si o mesmo Pe Miguel Polaco ditto liuro 
pedira a Pe Joan Nicolao de China que o mande lae si ambos merveran que a appliqué pera 
Pekin porque he unico a optimo pera calcular as Ecclipses Sol et Luna e movimentos dolle 1646. 
Decemb 2. Maccaj (verhaeren, Catalogue, str. 559).
Zgodovinski časopis | 64 | 2010 | 3-4 | (142) 371
nami.37 Februarja 1746 je tajnik londonske kraljeve družbe cromwell Mortimer 
prosil kitajske jezuite, naj mu pošljejo metulje in njihove ličinke. hallerstein je 
v ta namen zadolžil prijatelja d'incarvilla kot najboljšega jezuitskega poznavalca 
rastlin v prestolnici, kot je poročal Mortimerju v pismu, datiranem 18. septembra 
1750.38 tako si je hallerstein skupaj s svojimi raziskavami pižmarja, objavljenimi 
v Londonu, pridobil neminljivih zaslug tudi med biologi.
kot vodilni kitajski znanstvenik evropskega rodu je hallerstein držal svojo 
roko tudi nad znamenitim pekinškim poskusom z elektriko, ki je v veliki meri 
osnova sodobne elektronsko naravnane družbe. njegov sodelavec iz francoskega 
jezuitskega kolegija, amiot, je bil prav tako navdušen za preizkušanje elektrike, 
vendar je imel hallerstein veliko boljšo opremo, kot je nekoliko ljubosumno poročal 
hallersteinov francoski jezuitski tovariš gaubil.39 tisti čas so amiot, hallerstein 
in hallersteinov pomočnik gogeisl merili navidezne višine zvezde gamma v 
ozvezdju andromeda za primerjavo s podobnimi meritvami jezuita Pezenasa40 in 
obeh njegovih pomočnikov v Marseillu.41
Pekinški elektrofor, opisan v pismu peterburški akademiji v povezavi z razpisano 
akademsko nagrado, je bil družno delo hallersteinove skupine, ki so ga peterburški 
akademiki visoko čislali v pričakovanju novih pekinških jezuitskih raziskav 
elektrik e.42 Leta 1755 so pekinški jezuiti s trenjem naelektrili tenko stekleno ploščo 
in jo postavili na stekleni pokrov kompasa, tako da so lahko naelektritev večkrat 
ponovili. Magnetna igla se je vsakokrat znova sunkovito dvignila in čez nekaj ur 
povrnila v prvotni položaj. ko so jezuiti umaknili predhodno naelektreno stekleno 
ploščo, se je magnetna igla kompasa znova dvignila in ostala v stiku s steklenim 
pokrovom. ko so stekleno ploščo vrnili v njen prejšnji položaj, je igla znova padla. 
tako so nadebudni pekinški jezuiti lahko poskus velikokrat ponavljali.43 gotovo se 
niti niso povsem zavedali, da prvič v zgodovini v kontroliranem laboratorijskem 
okolju opazujejo ponovljivi eksperiment s stalnim virom elektrike, kot smo ga 
danes vajeni v baterijah ali električnih vtičnicah. Bili pa so dovolj samozavestni, 
da so o svojem uspehu takoj poročali peterburški akademiji, ki je kmalu sprejela 
hallersteina med svoje dopisne (zunanje) člane.
25. novembra 1753 je peterburška akademija znanosti razpisala nagradno 
vprašanje o resničnih vzrokih elektrike in njeni teoriji, zadnji dan za sprejem odgo-
37 Bernard-Maitre, Le Père Le Chéron d’Incarville, str. 25, 27, 28; Pfister, Notices bio-
graphiques, str. 154, 157; iannaccone, Johann Schreck Terrentius. str. 84–85; kircher, China 
monumentis, str. 110–111.
38 hallerstein, A Letter, str. 319–323; Bernard-Maitre, Le Père Le Chéron d'Incarville, 
str. 29; Pray, Imposturae CCXVIII.
39 hsia, Sojourneus in a strange land, str. 4, 172.
40 espirit Pezenas (* 1692 avigon; sj; † 1776 avignon).
41 gaubil, Correspondance de Pékin, str. 840, 843, 850.
42 Pray, Imposturae CCXVIII, str. 270; Pfister, Notices biographiques, str. 891; Bernard-
Maitre, Catalogue des objects envoyés de Chine, str. 175; Nova acta academ. Scient. Petropoli 
1779, 7: 22. 
43 aepinus, Aepinus’s Essay on the Theory of Electricity, str. 130.
s. juŽniČ: kranjec hallerstein je ponesel luč znanja med kitajce372
vorov pa je bil 1. junij 1755.44 rusi so se zanimali tako za fizikalno kot za kemijsko 
ozadje električnih pojavov.45 ne vemo, ali je tekmovalni prispevek hallersteinovih 
jezuitov še prispel pravočasno v Peterburg, vsekakor pa kljub pohvalam ni bil 
nagrajen. glede na prispevke drugih tekmovalcev bi morda lahko rekli, da je bilo 
raziskovanje pekinških jezuitov predvsem natančno opazovanje, kot je bilo tudi 
sicer značilno za vse hallersteinove objave, medtem ko so se zmagovalci razpisa 
lotili tudi bolj filozofskega pojasnjevanja ozadja električnih pojavov. 6. septembra 
1755 je carica elizabeta razglasila dobitnike. Prvo nagrado (praemio coronato) je 
akademija dodelila sinu slovitega akademika Leonharda eulerja, rosno mlademu 
johanu albertu eulerju (* 1734; † 1800), za njegovo Disquisitio de causa physica 
electricitatis. dela Leonharda eulerja so seveda tičala na najvidnejšem mestu 
hallersteinove knjižnice. drugi dve izbrani raziskavi sta nastali pod gosjim pere-
som Paula Frisija (* 1727; † 1784) z univerze v Pisi46 in Lalandovega jezuitskega 
profesorja, od leta 1740 direktorja astronomske opazovalnice, Laurenta Bérauda 
(* 1703 Lyon; † 1777). dela zmagovite trojice so objavili pri akademiji leta 1757, 
lastni izvod njihove knjige pa si je omislil tudi leta 1782 imenovani pekinški škof, 
frančiškanski tretjerednik alexander de gouvea (* 1731 evora na Portugalskem; 
† 1808 Peking). Po svoji prijetni navadi je na naslovnico pritisnil svoj pečat.47 
Pekinški misijonarji so nabavili tudi poznejšo Frisijevo raziskavo elektrike iz leta 
1781.48 Frisi je sodeloval tudi pri razpravah o magiji v krogih koprčana giana 
rinalda carlija, ki je vodil komisijo za namestitev Boškovića v Pavijsko uni-
verzo. uvodno pismo ponatisa Lettere Americane je carli napisal prostozidarju 
Benjaminu Franklinu, zbirko pa je leta 1781 natisnil drugi prostozidar Lorenzo 
Manini v cremoni.49 Preizkušanje elektrike se je tako iz hallersteinovih pekinških 
jezuitskih krogov razširilo v poglavitno zabavo evropskih prostozidarskih krogov, 
v naše kraje pa jih je zanesel predvsem Franklinov prijatelj, pariški prostozidar50 in 
swietenov naslednik na donosnem položaju osebnega zdravnika Marije terezije, 
jan ingenhousz (ingen housz, * 1730 Breda na jugu nizozemske republike; † 
1799 wiltshire). ingenhousz je na poti v Firence maja 1769 obiskal deželne sta-
nove v Ljubljani in jih opozoril na prednosti cepljenja proti kozam.51 istega leta 
je Boškovićev in Franklinov prijatelj piarist giacomo Battista Beccaria (Becche-
ria, * 1716 Mondovi; † 1781 torino) ponatisnil poročilo o električnih poskusih 
hallersteina in tovarišev.52 Ponudil je posrečeno razlago; ta je dodobra razjezila 
44 in veram electricitatis caussam, veramque ejus condatur theoria (euler, Frisi, Béraud, 
Dissertationes selectae, 1: 3–4, 10).
45 euler, Frisi, Béraud, Dissertationes selectae, 1: 8.
46 Frisi, De existentia et motv aetheris.
47 verhaeren, Catalogue, str. XXii, XXiii, 199; Pfister, Notices biographiques, str. 942, 
1034.
48 Frisi, Dei conduttori elettrici; verhaeren, Catalogue, str. 958).
49 trampus, »Dottrina magica«, str. 149.
50 hans, UNESCO of the eighteenth century, str. 519.
51 wiesner, Jan Ingen­Housz, str. 208.
52 Beccaria, Experimenta, atque observationes, str. 44–47; heilbron, Electricity, str. 
405–410.
Zgodovinski časopis | 64 | 2010 | 3-4 | (142) 373
Slika 7: Naelektritev izoliranih oseb po Slovarju Alexandra Saveriena, ki ga je uporabljal Hal-
lerstein (Saverien, Dictionaire universel de mathematique et de physique, tabla 43).
s. juŽniČ: kranjec hallerstein je ponesel luč znanja med kitajce374
mladega alexandra volto in ga zapeljala proti novim odkritjem, ki so razsvetlila 
svet. dobesedno, pač z električno razsvetljavo.
Zaključek
hallersteinova vloga pri pekinškem raziskovanju elektrike nikakor ni tako 
jasna kot njegova vodilna vloga v kitajski astronomiji, kartografiji ali demografiji. 
njegova številna raziskovalna snovanja so bila pogosto družni projekt pod okriljem 
dvora kitajskih cesarjev iz dinastije Qing.53 v tej raziskavi smo prvič poglobljeno 
predstavili njegov delež pri izumu elektroforja, ki je bil temelj voltovih poznejših 
uspehov. 
vsekakor je bil hallerstein naše gore list in vreden svojega denarja. gotovo 
bi se kitajska nesreča v 19. stoletju utegnila drugače zasukati, če bi kdo znal na-
daljevati hallersteinov prenos znanja iz evrope na kitajski dvor (in nazaj). Pa ga 
ni bilo junaka in sramoten poraz v opijskih vojnah (1839–1841)54 je odraz vojno-
tehniškega zaostanka kitajcev v desetletjih po hallersteinovi smrti. Po drugi strani 
pa so zagnanci hallersteinovega kova naredili iz sveta enoto in preprečili daljnem 
vzhodu morebiten razvoj drugačnih neevropskih vrst znanosti in tehnike.55
dodatek: Hallersteinove knjige
Preglednica 1 (na str. 375–376): Knjige o točnih znanostih iz nekdanje misijonarske pekinške 
knjižnice Pe­t’ang, ki jih je nekoč bral Hallerstein. Upoštevali smo dela, objavljena za časa 
njegovega življenja, in jih razporedili po času natisa; le objave istega avtorja smo zavoljo 
preglednosti obdržali skupaj.
53 hostetler, Global or Local, str. 117–135.
54 tse-hei Lee, Xoioxin Wu, ed. Encounters and Dialogues, str. 270–275. 
55 nakayama, Collected Papers.
Zgodovinski časopis | 64 | 2010 | 3-4 | (142) 375
Pi
se
c
N
as
lo
v
k
ra
j:
 iz
da
ja
te
lj
L
et
o
L
as
tn
iš
ki
 v
pi
s
V
ir
: V
er
ha
er
en
, 
C
at
al
og
ue
, s
tr
. _
w
ils
on
, j
oh
n 
(*
 š
ko
ts
ka
)
Pr
in
ci
pi
a 
tri
go
no
m
et
ria
 
Le
yd
en
: P
et
er
 v
an
 
de
 a
a
17
18
Pe
ča
t M
gr
. a
le
x.
 d
e 
g
ou
ve
a
90
6
Fl
am
st
ee
d,
 jo
hn
 (*
 1
64
6;
 †
 1
71
9)
h
is
to
ria
 c
oe
le
st
is
 B
rit
an
ni
ca
Lo
nd
on
: h
. M
ee
re
17
25
c
ol
le
gi
um
 P
ek
. (
zv
ez
ek
 2
)
46
8–
46
9
g
re
go
ry
, d
av
id
 (*
 1
66
1;
 †
 1
70
8)
a
st
ro
no
m
ae
 p
hy
si
ca
e 
&
 g
eo
m
et
ric
ae
 
el
em
en
ta
Že
ne
va
: M
ar
co
-
M
ic
ha
el
 B
os
qu
et
 e
t 
so
ci
os
17
26
Po
ly
ca
rp
us
 e
pi
sc
op
us
 P
ek
in
en
si
s
51
1
r
ab
ue
l, 
c
la
ud
e 
(*
 1
66
9;
 s
j;
 †
 1
72
8)
c
om
m
en
ta
ire
s s
ur
 la
 g
eo
m
et
rie
 d
e 
M
. 
d
es
ca
rte
s
Ly
on
: M
ar
ce
lli
n 
d
up
la
in
17
30
c
ol
le
gi
j s
oc
ie
ta
tis
 P
ek
in
i a
. c
. 1
73
9
16
0
M
ai
ra
n,
 je
an
 ja
cq
ue
s d
’o
rto
us
 d
e
tr
ai
té
 p
hy
si
qu
e 
et
 h
is
to
riq
ue
 d
e 
l’a
ur
or
e 
bo
ré
al
e
Pa
riz
: i
m
pr
im
er
ie
 
ro
ya
le
17
33
c
ol
le
gi
i s
.j.
 P
ek
in
i a
. c
. 1
73
9
12
7
d
el
is
le
, j
os
ep
h 
n
ic
ol
as
 (d
’i
sl
e,
 L
is
le
, 
* 
16
88
 P
ar
iz
; †
 1
76
8)
M
ém
oi
re
s p
ou
r s
er
ve
r…
 l’
as
tro
no
m
ie
Pe
te
rb
ur
g:
 a
ca
de
m
ie
 
de
s s
ci
en
ce
s
17
38
 
n
an
-tâ
m
 c
ol
le
gi
j s
. j
. P
ek
in
j d
on
o 
ip
su
s a
ca
de
m
ia
e 
17
45
11
9–
12
0 
(n
ap
ač
na
 
le
tn
ic
a 
16
38
)
sm
ith
, r
ob
er
t (
* 
16
89
; †
 1
76
8)
 
a
 c
om
pl
ea
t s
ys
te
m
 o
f o
pt
ic
ks
Lo
nd
on
: a
us
te
n 
&
 
d
od
sl
ey
17
38
Po
ly
ca
rp
us
 e
pi
sc
op
us
 P
ek
in
en
si
s 
d
on
av
it 
c
ol
lo  
so
c.
 je
s. 
Pe
ki
n,
 a
nn
o 
17
49
12
01
eu
le
r, 
Le
on
ha
rd
M
ec
an
ic
a 
si
ve
 M
at
us
 sc
ie
nt
ia
Pe
te
rb
ur
g:
 a
ca
de
m
ia
 
sc
ie
nt
ia
ru
m
17
36
n
ân
-t’
âm
 c
ol
le
gi
j s
.j.
 P
ek
in
j d
on
ô 
ip
si
us
 a
ca
de
m
ia
e 
17
45
45
5 
(d
ru
gi
 iz
vo
d 
z 
ek
sl
ib
ris
om
 P
P.
 
g
al
lo
r…
)
eu
le
r, 
Le
on
ha
rd
te
nt
am
en
 n
ov
a 
th
eo
ria
e 
m
us
ic
ae
Pe
te
rb
ur
g:
 a
ca
de
m
ia
 
sc
ie
nt
ia
ru
m
17
39
n
ân
-t’
âm
 c
ol
le
gi
j s
.j.
 P
ek
in
j d
on
ô 
ip
si
us
 a
ca
de
m
ia
e 
17
45
45
6
eu
le
r, 
Le
on
ha
rd
th
eo
ria
 m
ot
uu
m
 p
la
ne
ar
um
 e
t 
co
m
et
ar
um
B
er
lin
: a
m
br
os
i h
au
de
17
44
Pe
ča
t M
gr
 a
le
x 
de
 g
ou
ve
a
45
6
eu
le
r, 
Le
on
ha
rd
in
tro
du
ct
io
 in
 a
na
ly
si
n 
in
fin
ito
ru
m
La
us
an
ne
: M
ar
co
-
M
ic
ha
el
 B
ou
sq
ue
t &
 
so
ci
os
17
48
Pa
ra
 o
vz
o 
de
 F
r. 
a
le
xa
nd
re
 g
ue
ve
a
45
4
h
ei
lb
ro
nn
er
, j
oh
an
n 
c
hr
is
to
ph
 (*
 
17
06
?;
 †
 1
74
7)
h
is
to
ria
e 
m
at
he
se
os
 u
ni
ve
rs
a 
e 
m
un
do
 
co
nd
ito
 a
d 
se
cu
la
m
 P
.c
.n
. X
v
i..
.
Le
ip
zi
g:
 jo
h.
 F
rid
er
ic
 
g
le
di
c
17
42
Pe
ča
t M
gr
. a
le
x.
 d
e 
g
ou
ve
a
52
4
w
ill
em
 ja
co
b 
‘s
g
ra
ve
sa
nd
e 
(*
 1
68
8;
 
† 
17
42
)
Ph
ys
ic
a 
el
em
en
ta
 m
at
he
m
at
ic
a
Le
yd
en
: v
er
be
ek
17
42
Pe
ča
t M
gr
. a
le
x.
 d
e 
g
ou
ve
a
50
7–
50
8
s. juŽniČ: kranjec hallerstein je ponesel luč znanja med kitajce376
Pi
se
c
N
as
lo
v
k
ra
j:
 iz
da
ja
te
lj
L
et
o
L
as
tn
iš
ki
 v
pi
s
V
ir
: V
er
ha
er
en
, 
C
at
al
og
ue
, s
tr
. _
d
ia
n-
Pr
ia
m
o,
 n
ic
ol
a 
(*
 1
68
6;
 s
j;
 †
 
17
59
)
sp
ec
ul
a 
Pa
rth
en
op
ae
a 
ur
an
op
hi
lis
 
ju
ve
ni
bu
s e
xc
ita
ta
. 
n
ea
pe
lj:
 s
er
ap
hi
n 
Po
rs
ile
17
48
Pr
o 
bi
bl
io
th
ec
a 
c
ol
le
gi
i P
ek
in
en
si
s 
so
ci
et
at
is
 ie
su
, e
x 
do
no
 a
ut
ho
ris
49
2
B
io
n,
 n
ic
ol
as
 (*
 1
65
2;
 †
 1
73
3)
L’
us
ag
e 
de
s g
lo
be
s
Pa
riz
: g
ue
rin
17
51
Pe
ča
t M
gr
. a
le
x.
 d
e 
g
ou
ve
a
31
sa
ve
rie
n,
 a
le
xa
nd
re
 (*
 1
72
0;
 †
 1
80
5)
d
ic
tio
na
ire
 u
ni
ve
rs
el
 d
e 
m
at
he
m
at
iq
ue
 
et
 d
e 
ph
ys
iq
ue
. 1
–2
. 
Pa
riz
: j
om
be
rt
17
53
Pe
ča
t M
gr
. a
le
x.
 d
e 
g
ou
ve
a
17
3
se
lig
ny
, g
ui
lla
um
e 
de
n
ou
ve
au
 z
od
ia
qu
e,
 r
éd
ui
t à
 l’
an
né
e 
17
55
Pa
riz
: i
m
pr
im
er
ie
 
r
oy
al
e
17
55
Pe
ča
t M
gr
. a
le
x.
 d
e 
g
ou
ve
a 
– 
Pe
rte
nc
e 
à 
Li
vr
ar
ia
 d
e 
n
an
t’a
m
 e
m
 
Pe
ki
m
17
4
La
 c
ai
lle
, n
ic
ol
as
 L
ou
is
 d
e
ep
hé
m
ér
id
es
 
Pa
riz
: h
ér
is
sa
nt
17
45
–
17
55
, 
17
55
–
17
65
Pe
ča
t M
gr
. a
le
x.
 d
e 
g
ou
ve
a
74
La
 c
ai
lle
, n
ic
ol
as
 L
ou
is
 d
e
Le
ço
ns
 é
lé
m
en
ta
ire
s d
e 
m
éc
an
iq
ue
Pa
riz
: d
es
ai
nt
17
64
Pe
ča
t M
gr
. a
le
x.
 d
e 
g
ou
ve
a
10
2
La
 c
ai
lle
, n
ic
ol
as
 L
ou
is
 d
e
Le
ço
ns
 é
lé
m
en
ta
ire
s d
’o
pt
iq
ue
Pa
riz
: d
es
ai
nt
17
64
Pe
ča
t M
gr
. a
le
x.
 d
e 
g
ou
ve
a
10
2
d
’i
nc
ar
iv
ill
e,
 M
ar
io
tte
, h
uy
ge
ns
, 
Pi
ca
rd
, B
es
sy
...
M
ém
oi
re
s d
e 
l’a
ca
dé
m
ie
 
Pa
riz
: i
m
pr
im
er
ie
 
r
oy
al
e
16
66
–
17
55
n
an
-ta
m
 c
ol
le
g 
s.
j. 
Pe
ki
ni
 1
75
5 
– 
g
rb
 k
ra
lja
 L
ou
is
a 
X
iv
2–
6
M
us
sc
he
nb
ro
ek
el
em
en
ta
 P
hy
si
ca
e
Le
yd
en
: s
am
ue
l 
Lu
ch
tm
an
17
34
Pe
ča
ta
 s
ou
sa
-s
an
ch
ez
a 
in
 g
ou
ve
a
66
9–
67
0
M
us
sc
he
nb
ro
ek
el
em
en
ta
 P
hy
si
ca
e
B
en
et
ke
: r
em
on
di
 
17
61
Pe
ča
t g
ou
ve
a
66
9–
67
0
Pa
ul
ia
n,
 a
im
é 
h
en
ri 
(*
 1
72
2;
 s
j;
 †
 
18
01
)
d
ic
tio
na
ire
 d
e 
ph
ys
iq
ue
 p
or
ta
tif
Pa
riz
: g
ira
rd
17
60
/
15
0
Pa
ul
ia
n,
 a
im
é 
h
en
ri;
 L
a 
c
ai
lle
, 
n
ic
ol
as
 L
ou
is
 d
e 
La
 g
ui
de
 d
es
 je
un
es
 m
at
hé
m
at
ic
ie
ns
 
Pa
riz
: L
ib
ra
ire
s 
as
so
ci
és
17
65
Pe
ča
t M
gr
. a
le
x.
 d
e 
g
ou
ve
a
15
3
Pé
ze
na
s, 
es
pi
rit
 (*
 1
69
2;
 s
j;
 †
 1
77
6)
a
st
ro
no
m
ie
 d
es
 m
ar
in
s 
av
ig
no
n:
 g
ira
rd
/ 
M
ar
se
ill
e:
 M
os
si
17
66
Pe
ča
t M
gr
. a
le
x.
 d
e 
g
ou
ve
a
15
3
La
m
y,
 B
er
na
rd
 (*
 1
64
0;
 o
r
; †
 1
71
5)
en
te
rte
in
es
 su
r l
es
 sc
ie
nc
es
Ly
on
: P
on
th
us
17
68
Pe
ča
t M
gr
. a
le
x.
 d
e 
g
ou
ve
a
10
8
L’
h
os
pi
ta
l
a
na
ly
se
 d
es
 in
fin
im
en
t p
et
ite
s
av
ig
no
n:
 g
ira
rd
 &
 
se
gu
in
17
68
Pe
ča
t M
gr
. a
le
x.
 d
e 
g
ou
ve
a
11
8
La
la
nd
e 
a
st
ro
no
m
ie
Pa
riz
: d
es
ai
nt
17
71
/
10
7
Zgodovinski časopis | 64 | 2010 | 3-4 | (142) 377
Pr
eg
le
dn
ic
a 
2:
 K
nj
ig
e 
zu
na
j m
at
em
at
ič
ni
h 
zn
an
os
ti,
 p
om
em
bn
e 
za
 n
aš
e 
kr
aj
e 
iz
 n
ek
da
nj
e 
m
is
ijo
na
rs
ke
 p
ek
in
šk
e 
kn
již
ni
ce
 P
e­
t’a
ng
, k
i j
ih
 je
 H
al
le
rs
te
in
 n
ek
oč
 
up
or
ab
lja
l. 
K
 o
bj
av
am
 iz
 č
as
a 
nj
eg
ov
eg
a 
ži
vl
je
nj
a 
sm
o 
za
 n
am
eč
ek
 d
od
al
i š
e 
St
rž
in
ar
je
vo
 p
es
m
ar
ic
o.
Pi
se
c
N
as
lo
v
k
ra
j:
 iz
da
ja
te
lj
L
et
o
L
as
tn
iš
ki
 v
pi
s
V
ir
: V
er
ha
er
en
, 
C
at
al
og
ue
, s
tr
._
st
rž
in
ar
, a
ha
ci
j (
* 
16
76
; †
 1
74
1)
k
er
sh
an
sk
eg
a 
v
uk
a 
pe
is
sm
e
g
ra
de
c:
 w
id
m
an
st
an
d 
17
29
/
12
03
 (š
t. 
40
96
)
sw
ie
te
n,
 b
ar
on
 g
er
ar
d 
(*
 1
70
0;
 
† 
17
72
)
c
om
m
en
ta
ria
 in
 h
er
m
an
i 
B
oe
rh
av
e
B
en
et
ke
: j
o.
 B
ap
tis
ta
e 
Pa
sq
ua
li
17
46
/
85
0
sw
ie
te
n,
 b
ar
on
 g
er
ar
d 
c
om
m
en
ta
ria
 in
 h
er
m
an
i 
B
oe
rh
av
e
Le
yd
en
: j
oh
an
n 
&
 h
er
m
an
n 
ve
rb
ee
k
17
49
–1
75
5
is
te
 L
ib
er
 p
er
tn
et
 a
d 
bi
bl
io
th
ec
am
 s
te
ph
an
i j
oh
an
ni
di
s 
n
ob
ili
ss
im
i d
om
in
i d
e 
Pa
ce
 
d
uc
is
 t
er
vi
a-
sc
ho
w
. a
nn
o 
17
80
 
ju
ni
i 2
0 
di
e
85
1
B
oe
rh
aa
ve
, h
er
m
an
 (*
 1
66
8)
o
pe
ra
 o
m
ni
a 
m
ed
ic
a
B
en
et
ke
: L
au
re
nt
 B
as
ili
17
57
d
a 
Li
vr
a 
de
 n
an
tà
m
 a
 P
ek
im
30
4
Li
nn
é
sy
st
em
a 
n
at
ur
ae
d
un
aj
: j
oa
ni
s t
ho
m
ae
 d
e 
tr
at
tn
er
17
67
–1
77
0
Pe
ča
t M
gr
. a
le
x 
de
 g
ou
ve
a
60
0
s. juŽniČ: kranjec hallerstein je ponesel luč znanja med kitajce378
Zahvale
Profesorji rienk vermij, stephen weldon in tomoko weldon so pomagali 
razrešiti več zagat pričujoče raziskave na univerzi oklahoma, katere Mellonov 
sklad je pomagal plačati stroške.
Viri
nuk – signature narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Literatura
aepinus, Franz Maria ulrich theodosius, Aepinus’s Essay on the Theory of Electricity and 
Magnetism. Princeton; university Press, 1979.
amiot, jean-joseph-Maria, in drugi, Mémoires, concernant l'histoire, les sciences, les arts, 
les moeurs, les usages etc. des Chinois, par les missionnaires de Pe­kin. Paris: nyon, 
1776–1791.
Beaudreau, sherry ann; Finger, stanley, Medical electricity and Madness in the eighteenth cen-
tury. the Legacies of Benjamin Franklin and jan ingenhousz. Critical Insights Benjamin 
Franklin (ur. jack Lynch). Pasadena/hackensack: salem Press, 2009, 95–114.
Beccaria, giacomo Battista, Experimenta, atque observationes, quibus electricitas vindex late 
constituitur, atque explicatur. torino: ex typographia regia, 1769.
Bernard-Maitre, henri, catalogue des objects envoyés de chine par les missionnaires de 1765 
a 1786 henri Bernard s.j. département de recherches de l'université l'aurore. Bulletin 
de l'Université Aurore (série iii) 9, 1948, str. 119–206. 
Bernard-Maitre, henri, Le Père Le Chéron d'Incarville Missionnaire français de Pékin d'après de 
nombreux documents inédits (Un correspondent de Bernard de Jussieu en Chine). Archives 
internationales d'histoire des Sciences 2, 1949, str. 333–362, 692–717. 
Bircher, Martin, the »splendid library« of the counts of auersperg in Ljubljana. The German 
Book 1450–1750. (ur. john L. Flood, william a. kelly). London: British Library, 1995. 
Bonvicini, valeriano, Matematiche discipline Per uso della illustrisima Accademia Dellia di 
Padoua. Padova: eredi di Paolo Framboto, 1666. 
cabeo, nicolo, In quator libros meteorologicorum. roma, 1646 
casati, Paolo, Fabrica et uso del Compasso di Proportione. Bologna: gioseffo Longhi, 1685.
chalmers, alexander (ur.), The General Biographical Dictionary. London: nichols and son 
27, 1816.
delisle, joseph nicolas, Mémoires pour server a l’histoire & au progrès de l’astronomie, de la 
géographie, & de la physique, Peterburg: academie des sciences, 1738. 
dian-Priamo, nicola, Specula Parthenopaea uranophilis juvenibus excitata. Duplici Construc-
tione Ordineque disposita. Seu Astronomicae Pro Motibus Primi ac Secundorum Mobilium 
computandis, observandis..., neapelj: seraphin Porsile, 1748. 
euler, johan albert; Frisi, Paolo; Béraud, Laurent, Dissertationes selectae Jo. Alberti Euleri, 
Paulli Frisii, et Laurentii Beraud, qua ad Imperialium Scientiarum Petropolitanam 
Academiam an. 1755 missae sunt…De causa electricitatis, De causa electricitatis dis-
sertation. Theoria electricitatis. academia imperialis Petropolitana. Petropoli/Lucae: 
vincent junctin, 1755.
Zgodovinski časopis | 64 | 2010 | 3-4 | (142) 379
Frisi, Paolo, De existentia et motv aetheris sev de theoria electricitatis ignis et lvcis dissertation, 
1755.
Frisi, Paulo, dei conduttori elettrici (druga med razpravami). Opuscoli filosofici. Milano; giu-
seppe galeazzi, 1781.
gaubil, antoine, Correspondance de Pékin 1722–1759, publiée par Renée Simon. Études de 
Philologie et histoire. geneve: Librarie droz, 1970.
goodman, grant k., Japan and the Dutch 1600–1853. richmond: curzon, 2000.
guan, Zengjian, the historical evolution of the theory of compass in china. Studies in the 
History of Natural Sciences (Zi ran ke xue shi yan jiu) 24, 2005, št. 2, str. 128–143. 
von guericke, otto, Neue »Magdeburgische« Versuche uber den leeren Raum. Leipzig: akade-
mische verlagsgesellschaft M.B.h., 1986.
hallerstein, avguštin, a Letter from reverend Father augustin hallerstein, of the society of 
jesus, President of the astronomical college at Pekin in china, to dr. Mortimer, sec. r. s. 
dated Pekin, sept. 18, n. s. 1750. translated from the Latin by tho. stack, M. d. and F. 
r. s. Phil.Trans. 1751–1752 47, 1753, str. 319–323.
han, Qi, jami, catherine, the circulation of western Mathematics at the court during the kangxi 
Period – a case study of the compilation of the suanfa Zuanyao Zonggang by antoine 
thomas. Studies in the History of Natural Sciences (Zi ran ke xue shi yan jiu) 22, 2003, 
št. 2, str. 145–156.
hans, nicholas, unesco of the eighteenth century la loge des neuf sœurs and its venerable 
master, Benjamin Franklin. Proceedings of the American Philosophical Society 95, 1953, 
št. 5, 513–524.
heilbron, john L., Electricity in the 17th and 18th Centuries. Berkeley: university of california 
Press, 1979.
heron aleksandijski, De gli avtomati, venetia, 1601.
hostetler, Laura, global or Local? exploring connections between chinese and european geo-
graphical knowledge during the early Modern Period. EASTM 26, 2007, str. 117–135. 
hsia, Florence c., Sojourneus in a strange land: Jesuits and their scientific missions in late 
imperial China. chicago: university Press, 2009.
iannaccone, isaia, Johann Schreck Terrentius. napoli: instituto universario orientale, 1998.
kircher, athanasius, China monumentis, qua Sacris qua profanis, nec non (variis) naturae et 
artis spectaculis, aliarumque rerum memorabilium argumentis illustrata. rome, varesi/
amsterdam: jansson, 1667.
kepler, johannes, Tabulae Rudolphinae, ulm, 1627.
kircher, athanasius, China monumentis, qua Sacris qua profanis, nec non (variis) naturae et 
artis spectaculis, aliarumque rerum memorabilium argumentis illustrata. rome, varesi/
amsterdam: jansson, 1667.
van der korst, j. k., Een doktet van formaat, Gerard van Swieten, lijfarts van keizerin Maria 
Theresia. amsterdam: uitgeverij Bert Bakker, 2003.
Lana terzi, Francesco, Prodromo arte maestra. Brescia, 1670.
Lana terzi, Francesco, Magisterium naturae et artis … Brescia: riccardi, 1684–1686.
Lu, dalong, gui Mao Yuan Li (1742–1911) and isaac newton’s theory of the Moon’s Motion. 
Studies in the History of Natural Sciences (Zi ran ke xue shi yan jiu) 16, 1997, št. 4, str. 
329–336.
Lu, Ling-Feng, shi, Yun-Li, accuracy of solar eclipse Predictions Made in the Quing dynasty. 
China Historical Materials of Science and Technology, 24, 2003, št. 4, str. 283–290.
Magalotti, Lorenzo, Saggi di naturali esperienze fatte nell’ Accademia del Cimento. Firence: 
Filippo cecchi, 1691.
s. juŽniČ: kranjec hallerstein je ponesel luč znanja med kitajce380
nakayama, shingeru, Collected Papers of Shingeru Nakayama. The Orientation of Science and 
Technology A Japanese View. kent: global oriental, 2009.
Paulian, aimé henri; La caille, nicolas Louis de, La guide des jeunes mathématiciens Dans 
l’étude des Eléments des Mathématiques de M. l’abbé De la Caille. Par un Ami de l’Auteur 
de ces Leçons, Pariz: Libraires associés, 1765.
Pézenas, espirit, Astronomie des marins ou Nouveaux éléments d’astronomie à la porte des 
marins, avignon: girard / Marseille: j. Mossi, 1766. 
Pfister, Louis, Notices biographiques et bibliographiques sur les Jésuites de l'ancienne mission 
de Chine. 1–2. chang-hai: imprimerie de la Mission catholique, 1932, 1934. 
Pray, georgius, Imposturae CCXVIII in dissertatione r. p. Benedicti Cetto, Clerici Regularis e 
Scholis Piis de Sinensium imposturis detectae et convulsae. Accedunt Epistolae anecdotae 
r. p. Augustini e comitibus Hallerstein ex China scriptae. Budae: typis regiae univer-
sitatis, 1781. 
rinaldi, Bianca Maria, The »Chinese Garden in Good Taste« Jesuits and Europe’s Flora and Art 
of the Garden in the 17th and 18th Centuries. München: Martin Meidenbauer, 2006.
saito, Fumikazu, o vácuo de Pascal versus o ether de noël: uma controvérsia experimetal? 
Circumscribere 1, 2006, str. 50–57. 
schott, gaspar, Mechanica hydraulica. Frankfurt, 1657.
schott, gaspar, Physica Curiosa. herbipoli, 1667.
schott, gaspar, Magia universalis. Frankfurt, 1677, slaby, adolf, otto von guericke. Deutsches 
Museum Vorträge und Berichte Otto von Guericke (München: deutschen Museums) 3, 
(13. 11.) 1906.
sumitomo, A classified catalogue of old books on science and technology published during the 
period from the end of 16th century to the middle of 19th century. Sellections from the Sumi-
tomo Collection of the Osaka Prefectural Library, (Donated by Late Baron Kichizaemon 
Sumitomo). osaka: Prefectural Library, 1957.
sumitomo, A classified catalogue of the books on science and technology; Sumitomo collection 
of the Osaka Prefectural Library, donated by Kichizaemon (Ōsaka Furitsu tioshokan 
(sumitomo)). 1. del. osaka: Prefecture Library, 1963. 
trampus, antonio, »dottrina magica« e »scienza cabalistica« nei rapporti fra tartarotti, gian-
rinaldo carli e scipione Maffei. Atti della accademia roveretana degli Agiati (serie 7) 
6a, 1997, 137–151. 
tse-hei Lee, joseph (recenzent), Xoioxin wu, ed. encounters and dialogues: changing Per-
spectives on chinese-western exchanges from the sixteenth to eighteenth centuries. 
sankt augustin, germany: institut Monumenta serica; san Francisco: ricci institute for 
chinese-western cultural history, 2005. Chinese Review International 14, 2008, št. 1, 
str. 270–275.
verhaeren, hubert, Catalogue de la Bibliothèque du Pe­t’ang. Paris: societé d’Édition Les 
Belles Lettres, 1969.
walravens, hartmut, the Qiqi tushuo revisted. Missionary approaches and linguistic in mainland 
China and Taiwan (ur. ku wei-ying). Leuven: university Press, 2001.
wiesner, juliusm jan ingen-housz in wien. Osterreischische Rundschau (Wien: Carl Konegen) 3, 
1905, str. 197–214.
Zgodovinski časopis | 64 | 2010 | 3-4 | (142) 381
s u M M a r Y
hallerstein of carniola Brought the Light of knowledge 
to the chinese
stanislav južnič
hallerstein was probably the very best scientist carniola ever had, judged with the modern 
statistics of his publication and his eminent presidential post in the Beijing astronomical Bureau. 
without the strong enough political state to support his eminence, the scientific world recognized 
comparatively late hallerstein’s achievements compared with his Beijing predecessors or even 
assistants. hallerstein’s astronomical excellence had been widely put into the limelight in past six 
years of historical research. as the prominent first rate scientist attached to the Beijing court he 
was involved in other types of physic research besides astronomy, even if his authorship was not 
always clear inside the jesuit collective work. he certainly got an eminent scientific background 
in Ljubljana jesuit college, in the circles of his mother’s relatives Barons erbergs, and in his 
connections with the descendants of their former masters Prince auersperg. 
hallerstein was astronomer with the strong interests in several related fields of applied 
mathematics and experimental science. the most important non-astronomical accomplishment 
of his Beijing jesuits’ group was their early electricity experiment, which eventually became the 
basis of volta’s invention of the electrophorus and battery. the invention of such devices paved the 
way for the longer-duration electrical observations instead of the instant ones whish were widely 
observed in Leyden jar and electrical friction experiments. the scientists urgently needed that 
novelty because they wanted to see the process hidden behind an interesting electrical sparking. 
the electricity became the european fashion, as were air pumps a century earlier. Both entered 
chinese court in hallerstein’s time, but eventually never received the same amount of interest as 
western astronomy did. one of the reasons for the Far eastern hesitation was the nonexistence 
of the broader scale technical use of vacuum or electricity during the hallerstein’s lifespan with 
the possible exception of medicine. the vacuum and especially Leyden jar research entered even 
easier the japan of rangaku times because at least the jar was essentially dutch invention. as it 
often happens, the breakthrough experiments in early electricity research did not took place in 
good old europe, but in Benjamin Franklin’s Philadelphia and hallerstein’s Beijing.