Udeležba na je naša
Bližnje volitve v organe oblasti in družbenega samoupravljanja, od občinskih skupščin do zborov zvezne skuščine, bodo nadvse pomemben dogodek, saj bodo ob tej priliki jugoslovanski narodi izrekli zaupanje in zaupali odgovorne dolžnosti ljudem, ki bodo v »razvejanem drevesu samoupravljanja« najbolj neposredni uresničevalci pomembnih načel in zahtev novih ustavnih dokumentov.
Občani imajo od izbire kandidatov na zborih volivcev pa preko volitev prav tako pomembno in odgovorno dolžnost, da izberejo in se odločijo za res najkvalitetnejše ljudi. Zato se moramo že zdaj, v začetku priprav na volitve, temeljito seznaniti z vsemi spremembami, ki jih prinaša nov volilni zakon in tudi vživeti v pomembno vlogo, bi jo imamo pri rasti celotnega mehanizma samouprave, katerega del shematično ponazarjamo s pričujočo skico.
Predvsem pa naj ta skica odgovori na vprašanje, kaj in kako borno volili.
Zbori volivcev, lahko tudi skupina volivcev, ter zbori delovnih ljudi, predlagajo kandidate za oba zbora očinske skupščine. Prav tako bodo iste institucije predlagale tudi kandidate za poslance republiškega in zveznega zbora ter poslance zborov delovnih skupnosti republiške in zvezne skupščine.
Odbornike občinskega zbora bodo volili v nedeljo, 26. maja, v volilnih enotah vsi, ki so vpisani v volilni imenik. 24. maja bodo vsi zaposleni v delovnih organizacijah volili odbornike občinskega zbora delovnih skupnosti.
Tretjega junija se bodo sestale občinske skupščine in izvolile odbornike v okrajno skupščino in poslance v vse zbore republiške in zvezne skupščine. Občinska skupščina bo izvolila v republiški in zvezni zbor izmed predloženih kandidatov z zborov volivcev kandidate, izmed katerih bodo volivci 16. 5. na neposrednih volitvah dokončno izvolili poslance republiškega in zveznega zbora, medtem ko so poslanci za zbore delovnih skupnosti zvezne in republiške skupščine dokončno izvoljeni v občinskih skupščinah.
volitvah dolžnost in
pravica
ZVEZNA SKUPSCINA
Kandidati za		Kandtdait za		KandidatUa i
ibor del. skup.		i ibore del sk.		zbore del skup.
oh:. skup.		siup sns		zvez siup.
Zbor del ljudi
SHEMA PRIKAZUJE STRUKTURO SKUPŠČIN IN NAČIN VOLITEV
bomo zaupali ?
Komu
8.	volilna enota (zajema EE av-topark, PE splošna uprava in EKK):
1. Ing. Mislej (Josipa) Ciril, rojen 1. 12. 1916. Končal je strojno fakulteto in je zaposlen na EKK Velenje kot direktor. Stanuje Šoštanj, Cankarjeva ulica.
9.	volilna enota (zajema EE gradbeni obrat in EFE Šoštanj)
Delovni kolektivi
Dosledno izvajanje načela delitve dohodka po delu bo okrepilo delo kot osnovno merilo človekove vrednosti kot temelj odnosov v delovnih organizacijah. S tem bomo najbolje odstranjevali ne-socialistične pojave in spodbujali vse sile k povečanju proizvodnje in delovne storilnosti.
Boj za stabilnost gospodarskih gibanj, povečanje proizvodnje in produktivnosti, uspešnejše poslovanje, obvladovanje sodobne organizacije in tehnologije, vse to omogoča hitrejše razvijanje socialističnih družbenih odnosov, povečanje življenjskega standarda in zaposlenosti, splošen materialni in kulturni napredek.
Hitrejše razvijanje sodobne proizvodnje v , kmetijstvu,
krepitev v socialističnem gospodarstvu in sodelovanje individualnih proizvajalcev z družbenim gospodarstvom, je edina pot k nadaljnjemu povečanju proizvodnje, k socialistični preobrazbi kmetijstva in k boljšemu življenju delovnih ljudi na vasi.
Uspešnejše sodelovanje potreb delovnih ljudi na torišču zdravstvenega in socialnega varstva, prosvete in kulture, bolj racionalno trošenje tem potrebam namenjenih sredstev ter odločnejše razvijanje socialističnih družbenih odnosov je velika naloga delovnih ljudi in organov samoupravljanja v vseh družbenih službah.
Iz volilnega razglasa , izvršnega odbora zveznega odbora SZDL Jugoslavije
1. Berlinder (Jožeta) Jože, rojen 11. 11. 1932. Končal je srednjo tehnično šolo in je zaposlen kot gradbeni tehnik na gradbenem obratu RLV. Stanuje Velenje, Cankarjeva 2/c.
10.	volilna enota (zajema EE jama vzhod)
1.	Ing. Kovačič (Antona) Tone, rojen 14. 4. 1931.
Končal rudarsko fakulteto in je zaposlen kot rudarski inženir na delovnem mestu vodje obračunske enote v jami vzhod. Stanuje, Velenje, Cankarjeva 1/b.
2.	Ing. Jurančič (Jožeta) Jurij, rojen 22. 10. 1930.
Končal je rudarsko fakuleto in je zaposlen kot rudarski inženir na delovnem mestu vodje obračunske enote jama vzhod.
3.	Simonišek (Franca) Ivan, rojen 28. 8. 1933.
Končal je osnovno šolo in je zaposlen kot rudar od 1957. leta dalje v RLV. Stanuje, Velenje, Zidanškova 4.
4.	Ing. Janežič (Franca) Dušan, rojen 27. 11. 1930.
Končal je elektrofakulteto in je zaposlen kat elektro inženir na RLV. Stanuje, Velenje, Cankarjeva 7/d.
5.	Sevšek (Andreja) Alojz, rojen 12. 9. 1928.
Končal je 7 razredov osnovne šole in je zaposlen kot rudar. Stanuje, Velenje, Tomšičeva 11.
V 10. volilni enoti se voli 5 kandidatov za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine.
11.	volilna enota (zajema EE jama vzhod)
1.	Novinšek (Jožeta) Marjan, rojen 11. 3. 1931.
Končal je 5 razredov osnovne šole in 3 razrede obrtne šole. Sedaj je zaposlen kot visokokvalifi-cirani obratni električar. Stanuje Velenje, Kersnikova 6.
2.	Primožič (Štefana) Vlado, rojen 21. 8. 1930.
Končal je 4 razrede osnovne šole in 3 razrede obrtne šole. Zaposlen je kot rudar — kopač od leta 1958 dalje na RLV. Stanuje, Velenje Šaleška 22/c.
12.	volilna enota (zajema ekonomsko enoto elektrostrojni obrat, klasirnico in izvoz)
1. Leban (Andreja) Vlado, ro-> jen 8. 7. 1929.
Končal je srednjo tehniško šolo in je zaposlen kot strojni tehnik na elektrostrojnem obratu RLV. Stanuje Velenje, Cankarjeva 1/c.
13. volilna enota (zajema EE zunanji obrat)
1. Delopst (Jožeta) Rudi, rojen 24. 8. 1930.
Končal je višjo gimnazijo in višjo komercialno šolo ter je zaposlen kot ekonomist na RLV. Stanuje, Velenje Stanetova 39.
Poleg navedenih kandidatov pa bomo volili kandidate za gospodarski in organizacijsko-politič-ni zbor skupščine SFRJ.
Tu sta določena:
—	Za gospodarski zbor: Opaka Viktor, rojen 2. julija 1927 v Nunski Grapi pri Ljutomeru kot kmečki sin. Zaposlen je kot obratovodja v obratu proizvodnje valjev Železarne Štore.
—	Za organizacijsko - politični zbor: Kavčič Milan, rojen 2. septembra 1933 v Celju kot sin delavca. Zaposlen je kot mojster iz-delovalnice ročajev v tovarni emajlirane posode v Celju.
Za skupščino SRS pa smo izbrali:
—	Za gospodarski zbor: Ing Te-
sovnik Franc, rojen 12.8. 1929 v Ljulbnem ob Savinji. Zaposlen je kot strojni inženir v EKK Velenje.
—	Za organizacijsko - politični zbor: Kikec Alojz, rojen 22. marca 1934 v Sredici pri Murski Soboti. Je visokvalificirani rudar v RLV.
OBVESTILO
Člane sindikalne organizacije obveščamo, da lahko dobijo članske izkaznice vsako sredo, četrtek in petek od 14. do 15. ure v vratarnici na novem jašku.
Izvršni odbor sindikata RLV
V NASl PROIZVODNJI
nova zmaga
Naša proizvodnja se približuje skoraj neverjetni številki, saj bodo rudarji v našem rudniku kmalu nakopali 11.000 ton na dan. To so bile pred nedavnim le skrite želje nas vseh, ki pa danes postajajo resničnost. Rudarji so nakopali 6. in 13. maja že po 10.980 ton. Prisrčno jim čestitamo k novi zmagi z željo, da bi v našem časopisu kmalu lahko spet zabeležili novo zmago.
Delovni ljudje -graditelji socializma!
V družbenem gospodarskem razvoju smo zadevali na težave in lastne slabosti. Težave smo odstranjevali, slabosti pa tudi premagovali. Nanje sta vedno odločno opozarjala Centralni komite ZKJ in tovariš Tito. Tudi v prihodnje bomo morali odkrito govoriti o njih in odločno odstranjevati vse slabosti in težave, ki nastajajo na poti našega razvoja. Da bi iz temeljev zatrli vse tisto, kar zavira naš socialistični razvoj in še hitreje uresničevali smotre, napisane na zastavah naše revolucije, so potrebni zavestni napori vsakega posameznika, slehernega organa
delavskega in družbenega samoupravljanja in vseh organiziranih družbenih sil.
Hitreje bomo napredovali, če bomo odločneje razvijali samoupravljanje kot največjo pridobitev delovnega človeka in se vztrajno borili zoper vse antisocialistične pojave, zlasti proti birokratiz-mu, malomeščanski brezbrižnosti, lokalizmu in drugim oblikam sebičnega pozabljanja na interese delovnega človeka in skupnosti.
V tem boju sta program
ZK in nova ustava Socialistične tederativne republike Jugoslavije močno orožja v rokah slehernega državljana, njegovih organov in organizacij.
Iz volilnega razglasa Izvršnega odbora zveznega odbora SZDL Jugoslavije
Naša volišča
8.	VOLILNA ENOTA
Volišče št. I., foo v sejni dvorani Centralnega delavskega sveta RLV v stavbi splošne uprave, na katerem bodo volili delovni ljudje EE avtoparka, PE splošne uprave in Poslovnega združenja za gradnjo EKK Velenje.
9.	VOLILNA ENOTA
Volišče št. II, bo v pisarni gradbenega obrata na Šaleški cesti 18/c, na katerem bodo volili delovni ljudje EE gradbenega obrata.
Volišče št. III, bo v sejni sobi poslovne zgradbe obrata EFE v Šoštanju, na katerem bodo volili delovni ljudje obrata za izdelavo elektrofilterskih gradbenih elementov.
10.	VOLILNA ENOTA
Volišče št. IV, bo v raportni sobi jame vzhod na jašku. Prelo-ge, na katerem bodo volili delovni ljudje EE jama vzhod in to črke A, B, C, C, D, E, I', G, H, I in J.
Volišče št. V, bo v sobi vodi] etaž jame vzhod na jašku Prelo-ge, na katerem bodo volili delovni' ljudje EE jama vzhod in to črke: K, L, M, N, O, P.
Volišče št. VI, bo v sindikalni sobi na jašku Preloge, na katerem bodo volili delovni ljudje EE jama izhod in to črke: R, S, Š, T, U, V, Z, 2.
11.	VOLILNA ENOTA
Volišče št. VII, bo v raportni sobi jame zahod na jašku Preloge, na katerem bodo volili delovni ' ljudje EE jama zahod in to črke: A, B, C, C, D, E, F, G, H, I J K
' Volišče Št. VIII, bo v sobi vodij etaž jame zahod, na jašku Preloge, na katerem bodo volili delovni ljudje EE jama zahod in to črke: L, M, N, O, P, R, S, Š, T, U, V, Z, Z.
12.	VOLILNA ENOTA
Volišče IX, bo v obratni pisarni klasirnice, na katerem bodo volili delovni ljudje EE klasirnice in jamskega izvoza.
Volišče št. X, bo v računski pisarni elektrostrojnega obrata, na katerem bodo volili delovni ljudje EE elektrostrojnega obrata.
13.	VOLILNA ENOTA
Volišče št. XI bo v prostorih Izunanjega obrata1, na katerem bodo volili delovni ljudje EE Zunanjega obrata.
Volivci, občani in občanke
Z zaupanjem lahko gledamo v našo prihodnost. To lahko storimo, ker občan proizvajalec in upravljalec, čedalje bolj neposredno odloča o pogojih svojega dela, razvoju svoje delovne organizacije, komune in vse skupnosti.
Ena izmed oblik tega odločanja so tudi bližnje volitve v skupščine.
Glasujmo za krepitev resničnih socialističnih družbenih odnosov in demokracije, za materialni in kulturni napredek dežele, za mir in socializem.
Izvolimo tiste, ki se bodo dosledno zavzemali za samoupravljanje, za zgraditev socialistične družbe svobodnih ljudi, za hitrejši ekonomski napredek, za čedalje boljše življenjske pogoje delovnega človeka, za enotnost enakopravnih bratskih jugoslovanskih narodov in narodnosti, za solidarnost delovnih ljudi, za ideale naše revolucije.
Iz volilnega razglasa izvršnega odbora zveznega odbora SZDL Jugoslavije
Gostje iz Kostolca
9. maja so prišli v Velenje na trodnevni obisk predstavniki rudnika lignita iz Kostolca pri Po-žarevcu. V gosteh so bili predsednik tamkajšnjega delavskega sveta, predsednik UO, predsednik bazenskega odbora sindikata sekretar bazenskega komiteja ZKS, podpredsednik občinskega sindikalnega sveta Požarevac in drugi. Prišli so z namenom, da se seznanijo z ekonomskimi in proizvodnimi dosežki našega rudnika ter z delom samoupravnih in političnih organizacij. Ogledali so si jamske in zunanje obrate rudnika, rudarsko šolo, kulturni dom, delavski klub, del. univer-
STROKOVNJAK ,ZA RAZPLI-
NJEVANJE PREMOGOVNIH SLOJEV IZ PARIZA
V našem rudniku se je teden dni zadrževal ing. DtJCAS iz Pariza, ki je strokovnjak za raz-plinjevanje premogovnih slojev. Z njim so naši inženirji obravnavali problem nenadnih vdorov metana in oglikovega dioksida v jamske prostore. Med razgovori je predlagal, da bi en tovariš iz našega kolektiva šel na specializacijo v francoski rudnik Gard. Ta premogovnik se nahaja v srednji Franciji in je poznan kot eden najbolj nevarnih premogovnikov, v katerih pride do nenadnih vdorov ogljikovega dioksida z istočasnim izbruhom premoga v" prahu.
Kako je z letovanjem v Fiesi ?
V aprilu smo končali s sprejemanjem prijav za letovanje v našem počitniškem domu v Fiesi. V času glavne sezone — v juliju in avgustu so vsa mesta polno zasedena. Ostalo je še precej prostih mest v septembru in nekaj v juniju. Ta prosta mesta smo ponudili nekaterim drugim podjetjem v komuni, ki so interesenti in tudi Turističnemu društvu Portorož. Tako naš, kakor tudi splošni interes je, da je kapaciteta doma čim bolj, predvsem pa čim dalj časa izkoriščena. Letos so kapacitete doma spet nekoliko povečane. Dokončana bo gradnja nove kuhinje in restavracije ter srednji trakt nove zgradbe v katerem bo 10 sob z 32 ležišči. S tem se je kapaciteta razširila tako, da imamo za goste na razpolago 141 ležišč za odrasle in 10 pomožnih ležišč za otroke. Prva izmena bo odšla v Fieso že 10. junija.
Za člane kolektiva, katerim
obmorsko letovanje ne prija, smo preskrbeli letovanje v hribih. Izvršili smo zamenjavo ene sobe s Počitniško skupnostjo PTT v »Počitniškem domu« na Pohorju in zamenjavo ene sobe s sindikalno podružnico uslužbencev OLO Maribor v njihovem počitniškem domu »Milana Zi-danška« na Pohorju. S tem smo omogočili vsem, ki so želeli letovati v hribih, da bodo preživeli svoj dopust le tam pod enakimi pogoji kot ostali člani kolektiva v Fiesi.
Ko bo dom v Fiesi dokončno zgrajen, bo danih še več pogojev za zamenjavo. Prepričani smo, da ne bo težko najti kogarkoli, ki bo rad zamenjal letovanje z našim domom v Fiesi, ker Že sedaj sprejemamo ponudbe.
Sedanja praksa medsebojnih zamenjav letovanj v počitniških domovih dokazuje, da je bilo stališče RLV, da se zgradi samo en počitniški dom, pravilno. Čim
zo, zdravstveni dom in termo- * elektrarno Šoštanj. Bili pa so tudi na občinskem ljudskem odboru, kjer jih je sprejel predsednik ing Mali in sekretar ZKS tov. Ravljen.
Gostje so izrazili željo po čim-večjem medsebojnem sodelovanju med obema rudnikoma. Konkretno so se dogovorili tudi za sodelovanje na področju športne in kulturne dejavnosti. Tako bo-da 3. julija prišli športniki iz Ko-stoleca v Velenje, kjer se bodo pomerili z našimi.
VELENJE SO OBISKALI
4. aprila so obiskali naše podjetje trije predstavniki ameriške ambasade, kateri so si poleg rudnika ogledali še mesto Velenje in Elektrarno Šoštanj. Bili so navdušeni nad lepoto in smiselno gradnjo v Velenju.
Del francoske parlamentarne delegacije je na svojem obisku v Jugoslaviji obiskal 6. aprila tudi Velenje. Gostje so si ogledali mesto in se zanimali za njegovo izgradnjo ter imeli razgovore s predstavniki rudniškega kolektiva v našem podjetju o perspektivnem planu. Delegacija je zapustila Velenje z lepimi vtisi.
lepši bo naš počitniški dom, čim več ugodja bo lahko nudil svojim gostom temveč interesentov bo za medsebojno zamenjavo. Če bi RLV gradil več domov v raznih krajih, kakor so počenjali mnogi večji kolektivi bi imeli teh možnosti manj, izdatkov in težav z upravljanjem domov pa neprimerno več.
Upoštevati moramo tudi to, da je vsako leto več interesentov za letovanje v našem počitniškem domu v našem kolektivu samem in da se bo ta interes stopnjeval iz leta v leto. Nobene bojazni ni, da bo v našem domu več tujih gostov kot domačih, če bi tudi razširili zamenjavo. Večina si bo vedno želela v svoj dom, na katerega so člani kolektiva upravičeno ponosni. Če se bo pa komu zahotelo pogledat tudi drugam, bo v naslednjem letu prav rad preživel dopust spet v domu svojega kolektiva. Da bo temu tako, nam jamči plan dokončne ureditve doma.
Ko bo dokončno urejeno še okolje novega doma in plaža, bo dom resnično nudil svojim gostom polno udobje. Takrat bo tudi čas pomisliti še na nekatere drobne stvari, ki lahko napravijo letovanje še prijetnejše in popolnejše.	-aJ,-
Storitev, gospodarjenje in varnost dela morajo biti povezane v organsko celoto
Storitev, gospodarjenje in varnost dela, so povezane v zaključno soodvisno celoto. To pa lahko dosegamo, če so odgovarjajoči ukrepi na področju izpopolnitve organizacije dela, izboljšanja tehnologije dela in če smo sistematično skrbeli za boljšo varnost zaposlenih.
Predpogoj za dobro obratno organizacijo je planiranje, premisleki, analize in izpopolnjevanje delovnih mest. Disciplina v obratu in delovni odnosi spadata tudi v to trdno povezanost območja dela.
Preventivno sistematično vzdrževanje obratnih naprav in strojev v jami in zunaj, kakor tudi ostalega orodja, je tehnični pogoj za nemoteno obratovanje.
Glavna skrb pa pomeni predvsem človek; saj okrog 80% vseh nezgod povzroči človek sam in so temu vzroki različni subjektivni ali objektivni pogoji, ki jih s skrbnim ugotavljanjem njih vzrokov postopoma odpravljajo.
Dne 22. aprila 1963 je centralni delavski svet imel svoje 13. redno zasedanje, na katerem je obravnaval in sprejel spremembe družbenega plana za leto 1963. Na tem zasedanju je delavski svet dal raz-rešnico staremu upravnemu odboru, ki mu je potekla enoletna mandatna doba in nato izvolil novi upravni odbor.
Spremembo družbenega plana je terjalo predvsem to, da je bilo v letošnjem letu ukinjeno plačevanje rudniškega prispevka. Spremembe so se predvsem nanašale na plan amortizacije in investicijskega vzdrževanja, dalje na plan upravno-prodajne režije, na plan osebnih dohodkov in splošne uprave, na plan prispevka na poslovna sredstva, dalje tudi na plan internega rezervnega sklada ter na - plan prispevka na redni dohodek. Spremenile so se tudi osnove za izračun prispevka na izredni dohodek.
Vsi člani delavskega sveta so z zadovoljstvom ugotavljali, da je bil ukinjen rudniški prispevek. S tem je bilo uspešno zaključeno dolgotrajno prizadevanje našega
Pri podrobnem planiranju in jamskim pogojem prilagojena uporabnost strojnih naprav in strojev, kakor tudi uvajanje novih načinov dela na dobivanju premoga, igrajo odločilno vlogo dosedanja izkustva v jami Velenje, upoštevajoč pri tem tudi izkustva, ki jih dosegajo v svetu.
Kot osnova za vzdrževanje zdravja in delovna storilnost človeka služijo zdravstveni in higiensko-tehnični ukrepi, ki jih uveljavlja zdravstvena preventivna in varstvena služba v podjetju.
Zelo važno je nadalje stalno ugotavljanje vzrokov zastojev pri obratovanju ter upoštevanje in strogo izvrševanje odločb ali predpisov obratovodstev in navodil nadzornih tehničnih delavcev.
Zaradi tega je potrebno, da se vsak član kolektiva, od tehničnega vodstva do neposrednega proizvajalca, vsakodnevno čuti odgovornega na svojem delovnem mestu tako glede čimvečje storilnosti dela, čim boljše gospodarjenje z
kolektiva za ukinitev tega instrumenta.
Z ukinitvijo rudniškega prispevka ismo dobili sredstva, ki so nam nujno potrebna za naš nadaljni perspektivni razvoj. S tem je bila popravljena neenakost, ki je v sedanji ureditvi Obstojala med posameznimi rudniki v državi.
Seveda pa je sedaj naša naloga, da ta uspeh tudi dejansko realiziramo, to je, da smotrno in koristno uporabimo sredstva, ki nam bodo s tem pripadala. Zato je naša osnovna naloga, vložiti napore v nadaljnji perspektivni razvoj rudnika, povečanje odkopnih kapacitet in smotrna razširjena produkcija na vseh področjih našega dela ob istočasnem vzporednem povečanju potrebnega družbenega standarda.
Na tem zasedanju je bil izvoljen tudi nov upravni odbor in sicer:
Hudomalj Emil, Romih Anton, Jurančič ing. Jure, Korenič Alojz, Kovačič ing. Ljubo, Božnik Kari, Kikec Alojz, Švent Jože, Primožič Vlado in Meh Jože.
materialom ter strojnimi napravami in zadostno varnost pri delu.
Ni boljše storilnosti dela, če nismo istočasno spoštovali higiem-sko^tehničnih varnostnih ukrepov in nismo dobri gospodarji, če nismo prav tako uporabili rudarsko tehničnih ukirepov za povečanje storilnosti in zmanjšanje delovnih nezgod.
Časi minevajo, ko se je morala vršiti proizvodnja premoga za »vsako ceno«. Z novim gospodarskim sistemom pa se vse bolj vprašujemo, kakšna je cena tone premoga. Znižanje proizvodnih stroškov pa bomo postopoma dosegli, če se bo vsak član kolektiva še bolj zavestno vključil v dvig odkopne storitve, izpopolnjevanje organizacije dela, boljše gospodarjenje z materialom in vzdrževanje jamske mehanizacije ter znižanja števila delovnih nezgod.
Naša mesečni dohodki bodo večji le, če bomo delali bolje kot doslej. Splošno znano je, da se kolektiv velenjskih rudarjev po proizvodnosti dela uvršča med evropske dosežke odkopne, jamske in rudniške storitve.
Na doslej doseženih uspehih vzročne povezanosti med postopnim dvigom storilnosti dela dobrega' gospodarjenja in skrbi za človeka se ne smemo uspavati. Rudarska tehnika se vedno izpopolnjuje in je v stalnem -gibanju k boljšemu napredku in iskanju novih poti povečanja proizvodnosti dela in rentabilnosti podjetja.
S prehodom na utrjevanje ekonomskih enot, z ozirom na nov gospodarski sistem, tako organizacijsko, kot tudi z ozirom na materialno odgovornost, bodo morali biti člani ekonomskih skupnosti vedno zavestni, da je boljša gospodarnost podjetja odvisna od znižanja materialnih normativov, boljšega preventivnega vzdrževanja jamske mehanizacije, večje storilnosti dela ter povečane varnosti pri proizvodnji premoga in izpopolnjene organizacije dela ter uvajanju cikličnega dela v rudarstvu.
Gornje naloge pa bomo še bolj uspešno reševali kot doslej, s sodelovanjem celotnega kolektiva in bomo tako izpolnjevali ter krepili delavsko samoupravljanje.
Ing. Z. S.
Je naše fl
delo/ varno *
3. aprila zjutraj se je v jami vzhod ponesrečil učni kopač KRIVEC Ivan. Pri transpor tiran ju stojike po čelnem transporterju je stojka zdrsnila iz isredine prečni-ka verige ob kraj žleba. Stojka je s prednjim [koncem zadela ob rob drugega žleba, ki je bil nekoliko zamaknjen. Prečnik verige pa je prijel stojko za zagozdo. Ker je bil transporter v obratu, je stojka sunkoma zdrsnila z roba transporterja v podkop in stisnila ponesrečencu desno nogo ob postavljeno stojko. — NESPORAZUM PRI DELU!
2. aprila popoldne se je v jami vzhod ponesrečil kopač BERLAK Ivan. Ponesrečeni je postavljal stojko V podkopu. Poleg njeca je ropal stojke tovariš Završnik Silvo. Pri ropanju se je utrgala veriga, ker je bila zelo napeta, udarila nazaj in zadela 'ponesrečenca po desni roki. — SLABA VERIGA!
5. aprila ponoči se je ponesrečil učni kopač REBERŠEK Franc, ki je zaposlen v jami zahod. Ponesrečeni je stal preiko transporterja, kateri je prinesel večje komade premoga. Te velike kose pa ponesrečenec ni opazil, zaradi tega ga je premog stisnil za koleno desne noge ob stranico čelnega transporterja. — NEPRAVILNO JE STAL PRI DELU!
9. aprila ponoči se je v jami zahod ponesrečil nekvalificirani kopač JAMNIKAR Vili. Ponesrečeni je s sodelavcem Dolarjem nesel les na dvorišče. Med nošnjo se s sodelavcem nista sporazumela, tako, da je sodelavec preje odvrgel les, ki je zaradi tega stisnil ponesrečencu zadaj desno roko ob žleb transporterja. — NESPORAZUM PRI DELU!
15. aprila popoldne se je v jami vzhod ponesrečil učni kopač GRM-ŠEK Ivan. Delal je na križišču B čela. Dogovorjeno je bilo, da dobi stojko po transporterju. Ko je stojka prispela do glave transporterja, je lentega ustavil. Prijel je stojko za prednji konec z desno irako, z levo pa je ponovno
Centralni delavski svet je zasedal
„Ing. Tesovnik Franc
Kikec Alojz
Rahten Erno
PREDSTAVLJAMO VAM NAŠEGA KANDIDATA ZA ZVEZNI ZBOR ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE
RAHTEN ERNEST, roj. 50. januarja 1929 v Škalah pri Veldnju kot sin delavca.
5. razredov osnovne šole je končal v Velenju. Po končanem 5. razredu osnovne šole se je najprej vpisal na gimnazijo v Celju, kasneje pa na meščansko šolo v Šoštanju. Leta 1944 je tako v Šoštanju dokončal 4. razrede meščanske šole* v začetku leta 1945 je odšel v partizane in sicer v I. bataljon Tomšičeve brigaddi. Ob osvoboditvi je zaradi mladoletnosti bi odpuščen z JLA in se takoj zaposlil na rudniku lignita Velenje kot zunanji delavec. Ko se je na rudniku ustanovila nižja industrijska rudarska šola se je vpisal v to šolo. Po končanem drugem leit-niku te šole se je vpisal na tehnično srednjo šolo rudarskega tehnikuma v Ljubljani, katero je z uspehom zaključil. Po končani srednji tehnični šoli je\ odšel na od-služenje rednega kadrovskega roka v JLA. Leta 1955 se je zaposlil v rudniku lignita Velenje, kjer se nahaja še dancis kot jamomerec.
Pripravljalna dela za vgraditev ruske odkopne mehanizacije
Da bo montaža ruske odkopne mehanizacije OMKT čim hitreje in boljše potekala, so trenutno sledeča pripravljalna dela:
Izvršili so dve poizkusni transportni oporji (sekcije 3200 kg) v jami na koto 2,5. Namen tega poizkusa transporta je bil, da ugotovijo vse slabe točke na transportnem tiru in progi. Bistvenih težav ni bilo. Zapažene pomanjkljivosti na progi pa odstranjujejo.
Izdelujejo podrobni načrt električne instalacije. Skupno z opremo so prispeli tudi načrti. Vendar so prispeli načrti električne instalacije z ruskimi znaki, ki našim električarjem niso dobro poznani. Zato ves načrt predelujejo in ga bodo opremili z našimi (evropskimi) znaki.
Za proučevanje predvidenega moštva za odkop z rusko mehanizacijo so izdelali večje načrte (makete) o načinu delovanja hidravlike, oporja in kombajna.
Proučevanje predvidenega moštva še nadalje redno štirikrat tedensko nadaljujejo.
V naslednjih dneh bodo na skladiščnem prostoru že montirali tri sekcije podpor ja, opremili s hidravlično opremo in črpalko. Tako bo potem možno izvesti vsa po-izkusna premikanja oporja in transporterja.
Izdelali so navodila za obratovanje kombanja in ščitnega oporja. Ta bodo razdelili med predvideno moštvo.
Izdelava smerne odvozne proge in vpadnika za OMKT v zapad-nem polju poteka po predvidenem planu. Smerno dovozno progo tesarijo, tako, da bo pravočasno pripravljena za transport prispele opreme.
Prečnik, v katerega bodo vgradili rusko menanizacijo, bo potrebno pretesariti na potrebno širino neposredno pred dostavitvijo kombajna.
V našem skladišču se že nahaja celotna odkopna mehanizacija OMKT, razen kombajna. Za kombajn smo prejeli obvestilo, da je na poti. Po točno izdelanem pla-
nu montaže je predvideno, da bo OMKT začel obratovati 20 dni po dostavitvi kombajna v Velenje.
Ing. Janežič D.
Sekcije kompleksa OMKT, ki so prispele iz Rusije pred skladiščem na novem jašku.	Foto: ing. N. Grašek
Informativna službav podjetju
V razvoju vse intenzivnejšega poglabljanja delavskega in družbenega upravljanja je pričelo postajati pravočasno, pravilno in primerno obveščanje članov kolektiva vse bolj in bolj nujno. Zar radi vse intenzivnejšega poglabljanja naše socialistične demokracije in zaradi prenašanja vedno številnejših in zahtevnejših nalog s celotnega družbeno-ekonomske-ga in političnega dogajanja na neposredne proizvajalce, postaja obveščanje ne samo logična potreba, marveč zakonita nujnost. Nova ustava je med drugim tudi jasno nakazala potrebo in pravico ob-
JE NAŠE DELO VARNO?
uklopil transporter. V tem trenutku je bila stojka že preko glave transporterja. Hitro je izklopil transporter, vendar je bil že prepozen. Stojka mu je, ker je bila z zadnjim koncem uprta v vpreč-nik verige, stisnila s sprednjim koncem zapestje desne roke ob postavljeno leseno stojko. — NEPRAVILEN NAČIN DELA!
23. aprila se je v jami vzhod ponesrečil nekvalificirani kopač PI-REČNIK Ivan. Pri prevozu lesa s tovarišem na delovišče je njegov tovariš predčasno vrgel les z rame tako, da je ponesrečenca zaneslo in se je vlovil na levo roko na žleb transporterja, da ni padel. Pri tem mu je les padel na desno roko in mu poškodoval prstanec. — NESPORAZUM PRI DELU!
Ivan. Ko se je namreč na smernem transporterju zagozdil komad premoga, je šel le-tega raz-sekovati. Stopil je čez transporter pred ta komad premoga z levo nogo na neprehodno stran. Ko je kos premoga razcepil, je v tem trenutku drugi komad na transporterju spodnesel razcepljenega naprej pri čemer je le-ta stisnil ponesrečenčevo levo nogo ob postavljeno stojko. — KRŠENJE VARNOSTNIH PREDPISOV!
26. aprila zjutraj se je v jami zahod ponesrečil učni kopač PUN-GARTNIK Marjan. Ponesrečenec se je poškodoval pri ropanju železnih stojk. Ob priliki napenjanja naprave za izvlačevanje stojk, je popustila zaskočka na napravi zaradi česar ga je ročica naprave udarila po levi strani glave. —
NEODGOVARJAJOČA VLEČNA NAPRAVA!
veščanja kot eno izmed temeljnih pravic in svoboščin — občana. Med drugim pravi, da je »pravica biti, javno obveščen o delu predstavniških teles in njihovih organov ter posebej pravica, biti v delovni organizaciji, v kateri občan dela, seznanjen z materialnim in finančnim stanjem, z izvrševanjem načrtov in drugih splošnih aktov, s poslovanjem in sploh z delom njenih organov upravljanja.«
S tem je dana temeljna možnost, ki jo moramo, kar se da uspešno razvijati in uporabljati. Ni Vseeno, Kdaj je proizvajalec obveščen, niti ni vseeno, kako je obveščen. Nemogoče je komurkoli in kjerkoli aktivno in uspešno sodelovati in odločati, če s problemom, pojavom ali dogodkom, o katerem naj odloča, ne bo v celoti in v svoji razumski ravni primemo obveščen. Lahko se sicer zaveda pravic odločanja. Toda, če mu ne omogočimo ničesar drugega, Kot da je del glasovalnega
stroja, ki sprejema določene predloge, ne da je o njih in njihovih pravilnostih prepričan, ne bomo dosegli dejanskega samoupravljanja, ker samoupravijalec ne »o
aktivno sodeloval. Omogočiti mu moramo, da bo lahko izrekel mišljenje ali predlagal ustrezno rešitev. To bomo dosegli samo s pravilnim, njemu dostopnim in pravočasnim informiranjem.
Osnovni pogoji dobre obveščenosti so:
1. Pravočasnost,
4 celovitost,
1.	Ce pride obvestilo ali informacija z zamudo, potem lanko
upravljalca samo seznani z že storjenim, lahko mu marsikaj pojasni. V nobenem primeru pa mu ne daje možnosti pravočasnega ukrepanja. Pa še nekaj! Ce delavci niso pravočasno obveščeni o določenih problemih, načrtih, nalogah itd., si po svoje tolmačijo njihov pravi smisel in rado se dogaja, da zapadejo zmotnim razlagam ljudi, ki želijo hromiti naš razvoj.
2.	Kadar govorimo o CELOVITOSTI obveščanja, mislimo predvsem na to, da mora biti upravljavec redno seznanjen z vsem proizvodnim, ekonomskim in političnim dogajanjem v svoji delovni organizaciji.
To načelo ima utemeljitev v sistemu delavskega samoupravljanja, kjer so vsi člani enakopravni v konstruktivnem odločanju o vseh najvažnejših vprašanjih. Z odpravo mezdnih odnosov prehajajo neposredni proizvajavci v nov položaj delavcev — upravljavcev. Zato ne more biti zanje nobenih »skrivnosti« in »poslovnih tajn«, niti ne »izključnih pristojnosti« KogarKoli. Ce zaftteva kdo kaj takega, zavestno greši ter krši in nasprotuje osnovnim principom delavskega upravljanja in zavira razvoj naših družbeno-eko-nomskih ter političnih odnosov.
3.	Popolnoma razumljivo je, da mora biti obveščanje v kolektivu in navzven popolnoma nepristransko ter strogo OBJEKTIVNO. Sleherni problem ali pojav je treba nakazati z vseh zornih kotov in v v seh variantah. Rezultat obvestila in njegova objektivnost morata koristiti celotnemu kolektivu in naši družbeni skupnosti.
4.	Nič manjšega pomena pa je tudi RAZUMLJIVOST obvestila
ali informacije Biti mora v taki obliki in na tak način, da sta njeno bistvo in ustrezna dokumentacija dostopna in razumljiva vsakomur. Nihče ne more trditi, da določen problem ni mogoče nakazati v ljudskem jeziku in poljudni obliki. Kdorkoli vztraja pri taki trditvi, predstavlja zahtevo ali težnjo po diferenciranju kolektiva na vsevedneže in nevedneže, daje določenim vprašanjem obeležje skrivnostnosti in nedosegljivosti, poraja v prizadetem delu kolektiva kompleks manjvrednosti in ruši osnovna načela kolektivnega upravljanja ter pravico
spoznavanja, razglabljanja, presojanja in odločanja.
(Se nadaljuje na strani 6)
ODBOR RDEČEGA KRIŽA OBVEŠČA
Mestni odbor Rdečega kriza Velenje vabi prebivalce Velenja, da se udeleže proslave krvodajalcev, ki se bo vršila 8. junija 1963 ob 16. uri v kinodvorani s pestrim kulturnim programom. Na tej proslavi bo prejelo okoli sto krvodajalcev zlato ali srebrno značko za svoje humano dejanje.
Istočasno praznujemo tudi 100-letnico obstoja Mednarodnega rdečega križa.
Vabljeni!
Vstopnine ni!
Izbira poklica in nedokončana osemletka
JUva siuaCeM ftclavonie
Minili so meseci, končan je študij in vse se je zavrtelo v vrtincu službenih prelesti in nevšečnosti. Sicer me je do sedaj še vedno spremljala sreča linije najmanjšega odpora in to me še sedaj, če odštejem »udobno« vstajanje ob roparski kukavici in skok z avtobusom na delovno mesto. No, hotel bi samo povedati, da sem po treh tednih službe že nastopil »službeno« potovanje v našo prestolnico.
Kot strasten potepuh mi je to potovanje, vsaj v pripravah, zadovoljevalo moje slasti po avanturah. (Kdor bi pričakoval v na-daljnih vrsticah vsaj konec kakšne kriminalne zgodbe, se bo hudo zmotil in bo besen nad svojo lastno šibkostjo zaspal in se pogreznil v trans).
Vodil sem priprave in načrte za afirmacijo rudnika lignita na prvomajski paradi. Bili so razburljivi trenutki borbe s časom, z idejami, s prevoznimi sredstvi. Imel sem čudovite fante, ki niso poznali počitka. Noč in dan sta jim bila prekratka. Neki slikar me je celo zabaval z dovtipi vse splošno razširjene teme.
Tovornjak je cvetel na dvorišču mizarske delavnice v rjavem premogovem cvetu, kot da bi pravkar zapustil 300-metrsko globino velenjskih rovov. Odkop-ni stroj je »žarel« v aprilskem soncu in bal sem se, da se bo zdaj zdaj zajedel v premogovo plast in zvišal produkcijo za še in še. Vendar se ni nič takega zgodilo. Samo malo sveže barve se je razlilo po njem in mu dalo še popolnejši videz.
Končno smo ga postavili pred Na-Mo. Nisem imel te sreče, da bi ga videl v novem okolju in poslušal »kaj umetni o njem pravi«, kajti moja »avantura« se je pričela.
Pričelo se je skoraj s karam-bolom z Sonder klasse DKW do Celja. Na vlaku sem imel tudi srečo: spalni voz je bil že popol-
noma zaseden in užival sem na mehkem sedežu vso noč. O sopotnikih nimam besede. Raje bi prihodnjič govoril o mojih so-uslužbencih, posebno o onih iz moje sobe.
Beograd je pač mesto kot druga mesta, le s svojo značilno mentaliteto juga. Majsko sonce mi je neprijetno raztopilo umazanijo vlaka po obrazu in zaradi maščevanja sem prislonil nožico k čistilcu čevljev, da sem vsaj s čevlji konkuriral soncu.
Oddahnil sem si v »Moskvi« buffetu in samopostrežni restavraciji, zvečer pa na sprehodu na Kalemegdanu. Povsod živahnost, ki jo malce pogrešam na severu. Na predvečer praznika je mesto žarelo v množici luči neštetih barov.
Arhitekture se ne bi dotaknil, da ne bi kdaj bilo nesmiselnih debat. Omenil bi le, da so z neko stopničarsko vojaško stavbo hoteli prikazati Sutjesko. Morda bi se zgledovali v Beogradu?
Kaj pa služba? To sem opravljal tako mimogrede za »razono-do«. Bilo je pač vse v redu, ker sem imel odlične fante, odličen avto, le postelje so imeli slabe. »Nekaj pač mora biti narobe«, mi je nekoč > rekel profesor.
V paradi smo imeli za sosede rudnik iz Banovičev. Spominjam se obupanih obrazov Ba-novičanov, ko smo se pripravljali za parado in je njihov avto kazal samo rebra, čez 12 ur pa bi morali na parado. Vendar se je vse dobro končalo, morda zanje bolje, ker jih je posnela televizijska mreža, medtem ko so nas samo zaslutili. Mislim pa, da je naš eksponat pritegnil pozornost tovariša Tita in tovariša Kardelja. Sklonila sta se, da bi bolje videla fotografije ob strani (desna stran avtomobila je bila obrnjena proti tribuni s častnimi gosti).
(Nadalj. na naslednji strani)
INFORMATIVNA SLUŽBA V PODJETJU
Še dober mesec in šolsko leto bo končano. Letos bo končalo šolsko obveznost na področju ObLO Šoštanj 449 mladih ljudi. Ti petnajstletni fantje in dekleta bodo zadostili osemletni šolski obveznosti, ki jo predpisuje zakon. Vendar bo od skupnega števila 449 mladincev in mladink končalo šolsko obveznost v 8. razredu le 234. Preostalih 215 bo zaključilo šolsko obveznost v nižjih razredih (od IV. do VII. razreda). Število tistih, ki bodo končali šolsko obveznost v nižjih razredih (215), je presenetljivo visoko, čeprav je odstotek nekako v skladu z republiškim povprečjem. Z drugimi besedami povedano: skoraj 48 odstotkov otrok ne zmore z uspehom opraviti osmih razredov osnovne šole. To pa le ni čisto prav. Osemletna šola je obvezna za slehernega državljana in daje tisti sistematični vzgojno izobrazbeni minimum, ki je slehernemu po-edincu potreben za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje. Človeku se nehote vsiljuje vprašanje, kje so vzroki, da osemletnega šolanja z uspehom ne konča skoraj polovica učencev. Mar je smiselna tako ostra selekcija že v osnovni šoli?
Vzroki za tako ostro diferenci-acijo uspehov mladih ljudi so verjetno precej heterogeni, zato na tem mestu ne bomo razglabljali o njih.
Veliko bolj pereče je vprašanje izbire poklica tistih, ki osnovne šole ne končajo z opravljenim osmim razredom. Obstoječa zakonska določila jim zapirajo pot k nadaljnjemu izobraževanju. Tako se ne morejo izobraževati niti v gimnaziji, niti v strokovnih šolata druge stopnje (tehnične srednje šole, srednje ekonomske šole, učiteljišča, srednje medicinske šole itd). V praksi opažamo, da bi bili nekateri, ki končujejo šolsko obveznost v VII. razredu, intelektualno in po nekaterih drugih specifičnih sposobnostih kos nadaljnjemu izobraževanju. Podobna situacija nastane tudi pri učenju v obrteh. Pogoj za sklenitev učnega razmerja je dokončana osemletka.
Iz skopih pojasnil smo videli, da regularnih možnosti za nadaljnje izobraževanje brez končane osemletke skorajda ni.
Edina možnost regularnega izobraževanja za tiste fante, ki niso uspešno dokončali osemletke, je rudarski oddelek industrijske rudarske šole Velenje.
Možnosti, ki preostanejo, so majhne. Direktna zaposlitev v podjetju bi bila za tiste, ki nimajo popolne osemletke v številnih primerih kar zadovoljiva rešitev. Vendar ti mladi fantje in dekleta s petnajstimi leti težko pridejo v gospodarsko organizacijo. Podjetja pa jih nerada sprejemajo, bodisi zaradi specifičnih, a objektivnih težav (težko in preveč naporno delo za mladega človeka). Druga podjetja pa jih nočejo sprejeti zaradi posebnih zakonskih določil, ki mladega človeka ščitijo (daljši dopust, prepoved nočnega dela itd.). Drugje pa se zopet oblikuje stališče, da mlad človek ni produktiven v tolikšni meri kot
odrasli. Pripomnimo naj, da je sodobna in polpretekla družbena praksa stališče o manjši produktivnosti mladih ljudi temeljito de-man tirala.
Zaradi takega, lahko bi rekli, težkega položaja, se bodo nekateri učenci odločili nadaljevati, oz. hoditi v osnovno šolo deveto leto. Tako bodo morda dokončali osemletko in odprle se jim bodo številnejše poti za izbiro poklica. To velja zlasti za tiste (in teh je večina), ki dopolnijo petnajsto leto v VII. razredu.
Drugi učenci se bodo udeleževali raznih sezonskih del, ali pa se jim bo posrečilo stopiti v stalno delovno razmerje. Računamo pa (na podlagi izkušenj preteklih let), da bo velika večina ostala bodisi doma ali pri sorodnikih kot potencialni in še neizkoriščeni vir delovne modi. Pripomniti moramo, da je mladina v doraščajočih letih tembolj potrebna urejenega življenja, redne zaposlitve in uresničevanja lastnih življenjskih ciljev. Če teh pogojev mlad človek nima, že lahko govorimo o latent-ni nevarnosti za njegov družbeno pozitiven razvoj.
Posebno velike težave pri vključevanju v poklicno življenje bodo imela dekleta z nedokončano osemletno šolo. Edina možnost (v večjem obsegu) poklicne vključitve je gospodinjska pomočnica. Iz različnih (subjektivnih in objektivnih) razlogov se dekleta za gospodinjske pomočnice malokrat in nerade odločajo.
V čem hi si obetali perspektivnejšo rešitev poklicnega vključevanja tistih otrok, ki osemletke uspešno ne dokončajo? Odgovor na to vprašanje je obsežen. KJjuč za rešitev tega problema verjetno leži prav v razvijanju sistema priučevanja. Priučevanje v različnih gospodarskih vejah bi bilo morda še najprimernejša rešitev tega perečega vprašanja. Mislimo predvsem na organizirana, sistematična in učinkovita priučevanja delovnim mestom z omejenim številom delovnih operacij. Sistem priučevanja bi seveda morali proučiti v posameznih gospodarskih organizacijah in ga prilagoditi svojim kadrovskim in gospodarskim potrebam.
Sistem priučevanja ima v naši občini primerno razvit edinole RLV (n. pr. tečaj za pomočnike učnih kopačev). Trenutno pa ga razvija tudi tovarna usnja v Šoštanju.
Seveda ne mislimo pod sistemom priučevanja klasičen tip tri ali pet letnega priučevanja širše poklicne dejavnosti, temveč večmesečni intenzivni tečaj, ki zajema poznavanje in znanje ožjega števila delovnih operacij v sodobni industriji in obrti.
UGODNO PRODAM
Skuter — Tomos — Puch 125 ccm, 11.000 km prevožen, brezhiben, dobro ohranjen, ugodno prodam. Interesenti naj se javijo v računovodstvu RLV — direkcija.
(Nadaljevanje s strani 5)
Kolektiv je treba redno obveščati o vsem, kar se v njem in izven njega dogaja, zlasti, če je to tesno povezano z njegovim nadaljnjim delom in razvojem. Stalno mora biti seznanjen z delovnimi uspehi, neuspehi in potrebami.
Iskati moramo različne izvore informacij. Gre za medsebojno obveščanje o najrazličnejših stvareh, ki so ali bodo v podjetju, ekonomskih ali obračunskih enotah, strokovnih službah, v organih upravljanja ali v delu političnih in družbenih organizacij.
Vsaka informacija, ne glede na to, kje je nastala in kaj vsebuje, je interesantna za ves kolektiv.
Informacija je interesantna tudi zato, ker se po njej izoblikuje javno mnenje. Iz lastnih izkušenj vemo, da si o vsakem dogodku, predmetu problemu itd., ki smo ga zaznali, ustvarjamo določeno mnenje. Vprašanje pa je, ali je naše mnenje pravilno in realno. Če smo zmotno in pomanjkljivo obveščeni o njem, bo tudi naša predstava o njem zmotna, nepravilna. Če pa bomo o njem sezna-
njeni v zadostni meri in objektivno, potem bo tudi naša predstava o njem pravilna, realna.
Ker predstavlja kolektiv skupnost med seboj razlikujočih se posameznikov, si po posameznih primerih ustvarjajo različna mnenja. Zaradi skupnih ciljev in interesov, moramo budno paziti na enotno oblikovanje objektivnega javnega mnenja. Le tako lahko pričakujemo skupno enotno usmerjeno akcijo vseh članov kolektiva.
Informativna služba mora tako vzpostaviti svojo organizacijo, da bo dobivala informacije od celotnega kolektiva. Zapisnike vseh sej in sestankov, ki so v podjetju, moramo hraniti v informativni službi. Iz teh dobiva razne informacije.
Če je informativna služba dobro organizirana in če aktivno dela, zelo veliko pripomore pri izobraževanju kolektiva, ker vsaka dobra informacija ima vzgojni pomen. Ona usmerja javno mnenje in oblikuje zavest za uspešne akcije.

Rokomet
Velenjski rokometaši tekmujejo to sezono v razdeljeni slovenski ligi in sicer v vzhodni skupini. V jesenskem delu so dosegli dve zmagi in tako pristali na predzadnjem mestu. Med zimskim odmorom so se siabo pripravljali in s strahom smo pričakovali začetek prvenstva. Vendar pa so nas, predvsem v prvih kolih, prijetno presenetili, saj so nastopili proti zelo močnim nasprotnikom precej oslabljeni in dosegli prav dobre rezultate. Posebno naj omenim 'skorajšen poraz Branika v Mariboru in Slovenj Gradca v Velenju, saj sta nasprotnika zmagala z minimalnim rezultatom, kot posledico živčne igre v zadnjih minutah. Drugače je bilo proti Rudarju iz Trbovelj, saj so gostje prikazali pravi ekshibicijski rokomet in povsem zasluženo zmagali. Najtežje pa je ibilo prav gotovo srečanje v Murski Soboti proti Beltincem. Po štiriurni vožnji z avtomobilom, so nastopili v izredni vročini proti spočitim domačinom in podlegli šele v drugem polčasu.
V drugem delu prvenstva imajo Velenjčani za nasprotnike slabša moštva. Zamudili so izredno priložnost za zmago v Krškem proti tamkajšnjemu Celulozarju. Zaradi obolelosti treh igralcev so odšli na pot samo štirje standardni igralci, medtem ko so ostala mesta izpopolnili mladinci in tako doživeli po nepotrebnem visok poraz.
Do konca prvenstva so ostala še tri kola, v katerih igrajo Velenjčani doma proti Radečam in Celju, medtem ko gostujejo na vročih tleh v Brežicah.
Po končanem prvenstvu bodo osnovali enotno slovensko rokometno ligo, v kateri bo tekmovalo deset moštev in 'bo iz vsake skupine prvih pet. Druge ekipe se
MLADINCI »PARTIZAN — RUDAR« VELENJE — OKRAJNI PRVAKI
Mladinci »Partizan — Rudarja« so na okrajnem prvenstvu v vajah na orodju za II. razred zmagali ekipno in posamezno. Med posamezniki je zmagal Velemjčan Kovačič Stanko. 19 maja pa bo ista vrata nastopila na prvenstvu Slovenije. Rezultate bomo objavili v naslednji številki
PRVO SLUŽBENO POTOVANJE
(Nadaljevanje)
Po končani slavnosti je nastala neopisna gneča, ki sem se ji deloma izognil s tem, da sem tekel za našim kamionom maratonski tek, da bi ga ujel na parkirnem prostoru, za katerega nisem vedel. Vendar sem čez čas izgubil vsako sled za njim in ga končno videl zopet v Velenju.
Poslednja noč je bila pravo črnsko doživetje. Ne zaradi črncev, temveč zaradi glasbil. Skozi zaprto okno sem namreč slišal le enakomerne nepretrgane udarce bobna do ranega jutra in še naslednji dan do odhoda.
bodo razdelile po conah, ki jih bo naknadno določil RZS.
Posebno .pohvalo zaslužijo mladinci, v glavnem učenci IRS, ki redno trenirajo. Skoda je le, da še niso igrali nobene tekme. Zato je nujno, da pričnejo s prijateljskimi tekmami med vrstniki iz drugih klubov.
In načrti? Najprej nameravajo za dan mladosti 25. maja organizirati nočno tekmo, s čimer bi uradno odprli novo igrišče na kotalkališču. Med tekmami bodo nastopili velenjski kotalkarji. Poleg tega se potegujejo za organizacijo mednarodnega ženskega srečanja med CSR in Jugoslavijo, kar bo prav gotovo še povečalo zanimanje za ta šport, posebno med žensko mladino. Pripravljajo tudi turnir v rokometu za rudarski praznik in v počastitev Dneva borca.
Največji problem pa je še vedno vaditeljski kader, saj trenirajo mladinci in člani skupaj pod
vodstvom tov. 2evarta. Zato je nujno, da se udeleži trenerskega tečaja v Ljubljani vsaj še en starejši igralec, ki bi imel .pozneje voljo in veselje delati z mladimi rokometaši. Poleg tega pa je treba misliti tudi na ustanovitev ženske vrste, saj le-ta mladina praktično ne deluje nikjer drugje kot v šoli, medtem ko je zanimanje med mladimi izredno veliko.
Rezultati: Branik — Partizan — Rud. 16:14 Partizan Rud. — Slov. Gr. 15:16 Beltinci — Part. Rudar 25:15 Part. Rudar — Kovinar 17:20 Celulozar — Part. Rudar 16:8
Lestvica:
Slov. Gr. Rud. Trto. Kovinar Branik Celulozar Celje Brežice Beltinci Radeče Part. Rud.
-mor
-KINO
Od 18. do 20. »IZNENADENJE LANSKEGA LETA-, ameriški film.
Od 22. do 23. »DRUŽINSKI DNEVNIK«, domači film.
Od 25. do 27. »SINJI ANGEL«, ameriški barvni film.
Od 29. do 30. »PUSTOLOVEC PRED VRATI«, domači film.
Od 1. do 3. »DAVID IN GOLI-JAT«, italijanski (barvni film.
Od 5. do '6. »NA SVOJI ZEMLJI«, domači film.
Od 8. do 10. »FREDI POD TUJIMI ZVEZDAMI«, nemški barvni film
Od 12. do 13. »IGRE LJUBEZNI«, francoski film.
kanja pravice je vsekakor ob-sojnja vreden in meče slabo luč na našo športno občinstvo. Zaradi nepravilnega sojenja sodnika se lahko športna organizacija pritoži na višji forum. Iz prakse pa je znano, da športna organizacija s pritožbo le redko kdaj kaj doseže. Kajti v večini primerov upoštevajo sodnikovo mnenje. Zato so take pritožbe le nepotrebno delo. Za odpravo pritožb in izgredov pa je najboljše sredstvo kvalitetna tekma.
Nerazumljivo je, da prav v Velenju, ki se vsestransko tako hitro razvija, šport ni zaživel. Mnogi drugi manjši kraji dajo iz svojih vrst tudi priznane športnike. Potrudili smo se, da smo zgradili lepe športne objekte. Vanje smo vložili mnogo sredstev in truda. Mar jih imamo res samo zato, da jih bomo gledali in da jih bodo občudovali mimoidoči turisti. Toda športni objekti so vendar namenjeni za rekreacijo delovnega človeka, predvsem pa za zdrav razvoj mladine, za njihovo množično športno udej-stvovanje, ostalim pa za prijetno razvedrilo. Drugega - razen kina - pa v Velenju itak nimamo, potem pa naj še šport opustimo? In kam zahaja naša mladina? Vidimo jih na cesti, ko se gredo gizdaline in »frajerje«, ali v gostilni pri biljardu z dva deci, s cigareto. In kaj rečejo naše družbeno-politične organizacije. Nikoli in nikjer se nekdo ne zavzame za ta tako pereč problem. Znali smo ustvariti sredstva in tudi dali smo od sebe vse, da smo zgradili športne objekte. Sedaj pa nismo zmožni, z delčkom truda in sredstvi postaviti športno dejavnost na trdnejše temelje.
Ne bi bilo zgrešeno, ako bi se tudi kadrovska politika našega kraja vsaj malenkostno usmerila v to linijo. Prav bi bilo, če bi tudi občina nekoliko bolj zavzeto posegla v to smer. Šport je koristna življenska potreba, ki človeka plemeniti in zato bi moral tudi v Velenju šport postati del vsakdanjega življenja mladega človeka. Ni dovolj, da se s to stvarjo ukvarja le peščica odbornikov pri športnih klubih. Na tem področju bi moralo sodelovati čim več organizacij.
P.
VABLJENI!
Sekcija za splošno vadbo in gimnastiko društva »Partizan — Rudar« obvešča, da se vrši redna vadba pod strokovnim vodstvom v novi telovadnici I. osnovne šole po sledečem urniku.
Ženski oddelek v ponedeljek in četrtek
16.—17.	ure cicibani do 7 let;
17.—18.	ure mlajše pionirke do 10 let;
18.—19.	ure starejše pionirke do 15 let;
19.—21.	ure mladinke — članice 15 in naprej. Moški oddelek v torek in »petek
16.—17.	ure cicibani do 7 let;
17.—18.	ure mlajši pionirji do 11 let;
18.—19.	ure starejši pionirji do 15 let;
19.—21.	ure mladinci in dani od 15 let naprej.
Še nekaj o velenjskem nogometu
Mislim, da ni potrebno iskati vzrokov za izpad naših nogometašev iz slovenske lige. Ti so že vsakomur dobro znani. Najbolj pravični bomo, če povemo, da so za katastrofo v našem nogometu v precejšnji meri krivi igralci sami. Delno je morda krivda tudi pri drugih odgovornih, tako pri odboru kot trenerju. Igralci, predvsem napad, daje videz, kot da namerno ležira tekme, pa čeprav večina nasprotnikov ni kaj posebnega. Upali smo na sveže igralce, vendar so nas prav ti najbolj razočarali. Pri posameznih igralcih se vidi komodnost in lahkomiselnost. Odlika velenjskega nogometa je bila vedno v požrtvovalni in borbeni igri. Tega pa danes ni več. Vedno je nekdo, ki s svojo lenostjo paralizira celotno moštvo. Neodgovorno je tudi to, da skozi vso tekmovalno sezono nismo uspeli sestaviti standardnega moštva. Igralci se v moštvu vedno menjavajo, zato tudi ne igrajo vsak na svojem
določenem mestu. Zaradi tega moštvo ni vigrano in monolitno. S tem v zvezi pa je tudi razumljivo, da tehnično vodstvo in trener standardnega moštva sploh ne moreta sestaviti, kajti treningov se igralci zelo neredno udeležujejo. Včasih jih ne pride na trening niti polovica, Na ta način je seveda težko sestaviti dobro moštvo. Take neresne in nedisciplinirane igralce bi bilo treba kaznovati. Igralec, ki redno ne trenira, tudi ne more igrati. Tega pa pri nas sploh ne upoštevajo.
Spomnimo se neljubega dogodka na tekmi proti Izoli, ko so fizično napadli sodnika. Sodnik Janežič iz Ljubljane je zares zelo slabo sodil to tekmo. Spregledal je mnogo grobih prekrškov. Tako se je tekma v grobosti vedno bolj stopnjevala. Situacije na igrišču sploh ni imel v svojih rokah. Bil pa je tudi pristranski. Razburjeni gledalci so si poiskali zadoščenje v napadu na sodnika. Tak način is-
15	13	0	2	380:259	26
15	12	1	2	318:196	25
15	10	1	4	272:208	21
15	9	1	5	362:220	19
15	7	1	7	247:266	15
15	' 5	2	8	245:252	12
15	4	3	8	233:292	11
15	5	0	10	255:326	10
15	3	1	11	211:281	7
15	2	0	13	238:370	4
Pavliha rad po vseh udriha
Seirn slišal, da tisti Pavliha, ki se je oglasil v prejšnji številki »Rudarja«, ne ho več pisal. Dejal mi je, da" so bili nekateri celo užaljeni in, da so se strašno razburjali. Zato vam danes jaz konkretno povem, da je kritika res potrebna in da jo je treba borbeno tudi prenesti, kakor kakšno pohvalo. Sicer pa je zelo pogosto pomagala, predvsem, kar zadeva Tomšičevo in Zidanškovo ulico, kjer je sedaj vse vzorno urejeno in tudi gredice niso več poteptane. Le tako naprej, povsod bi morali tako lepo urediti, da bi res lahko bili ponosni na naše lepo mesto.
No, če se strinjate tudi vi, bomo pa sedaj pričeli resno tekmovati, pa ne mislite, da v slovenski liga, kot Velenjski »Rudar« in tudi ne v pridelovanju zelenjave, kot nova vrtnarija, pač pa še nadalje v urejanju balkonov in okolja naših hiš. Petdeset jurjev pa ni kar tako — to je namreč nagrada, ki jo je razpisalo Turistično društvo Velenje. Sicer pa se bojim, da bo zmanjkalo v vrtnariji rož in sadik, kot je zmanjkalo v mesariji mesa za Prvi maj. Edina sreča pri vsem tem je, da se v konkurenčno tekmovanje ne bodo vsi konkretno vključevali, ker namreč kompletna ureditev okolja hiš ter ar anžirani a balkonov ob zelo ugodnih cenah okrasnih sadik konkretno predvideva deficit. Pa tudi ob prvi nagradi Turističnega društva. Deficit se pokaže tudi pri tastih stalnih gostih v bifeju »Tržnice«, ki tudi konkretno kritizirajo, da premalo zaslužijo, ker baje vse »ta« večji požerejo, kritizirajo, da njihovi otroci doma stradajo in da so bosi in to vse na račun podražitve vina in ostalih alkoholnih dobrot. Ampak, to ni šala, to je res, kakor je tudi resnično res, da se pri pregledu obratnih sredstev v samskem domu večkrat ugotovi višek in to na račun manjka kje drugje in kakor je tudi resnično res, da pri novih stavbah Brači-čeve ulice ne more rasti tirava, ker je nihče ne po,seje, kar pa ima seveda svojo dobro stran, ker se tako ni treba bati kritike zaradi teptanja zelenic in da je prav tako tudi ras, da se je tisti »Špik« v prejšnji številki »Rudarja« resnično zmotil, ko je pisal o vzgoji mladine, ker je bil po mojem mnenju pomotoma poklican, da problematično obravnava dosežene rezultate naše mladine, kar zadeva kulturo.
Sedaj pa malo resnosti, predvsem, glede mladine. Jaz tudi nisem poklican za to, da bi obravnaval probleme in vzgojo mladine, še manj pa da bi jo vzgajal, ker mene samega kaj prida ni. Ampak tole bi pa vseeno rad povedal. Naša mladina se vnaprej ne zaveda, kako dobro ji je. Naša mladina pozablja, kaj se je godilo pri nas od leta 1941 do 1945. Današnja .mladina bi se morala
zavedati, koliko je bilo mladih žrtev za časa vojne, na katerih račun sedaj mirno 'živimo in uživa sedanja doraiščajoča mladina. Ali ni žalostno-, da so spomeniki, kolikor jih je v Velenju, tudi sedaj, ko je zadosti zelenja in rož, prazni in zapuščeni. Vidite, o tem bi morali več pisati, oziroma, vse to bi morali prikazati naši mladini, da bi znala ceniti sadove, ki jih uživa. Toda, kot sem že reikel, o tem naj piše res tisti, ki mu je to poverjeno. Da pa je to, kar sem navedel res, bodo potrdili tudi drugi, če ne vsi, pa prav gotovo tisti, ki so se aktivno borili za lepšo bodočnost. Rad bi navedel še nekaj pomanjkljivosti, ki tako očitno zbodejo v oči. To je predvsem elektronski, ali kako se že temu reče, napis na našem hotelu, kjer ponoči lahko krasno pre-
bereš »HOTEL«, potem pa dolgo nič, pa zopet »HO«, pa to še ni tako hudo, verjetno v ta hotel »HO« ne bo dosti gostov, ker, če se prav spominjam, je tisti »HO« pozdrav ljudožrcev.
Stanovanjska skupnost že od lani čaka na tistih 20.000 kosov opeke, da bi zamenjali predlanskim pokrite strehe. Čaka tudi na cement. To je pa verjetno ekspe-ditivnost trgovine.
Da ne bo zopet zamere, bi samo vprašal, zakaj cest, oziroma od zime narušanih cest, ne popravljajo. Zakaj starši Čufarjeve in Šlanidrove ulice dopuščajo, da njihova mladež po mili volji tepta travo, lomi okrasno drevje?
Ker honorarja več zdaj ni, se ne splača dosti pisati, za slovo pa še zaipojmo na glas, našemu »fus-balu« na čast:
vi boste potegnili prej k, jaz bom pa bas!
NK »Rudarju« trda prede, mu dela morda se krivica, gre žoga vedno mimo grede, da volje ni, je tud' resnica. Ce iboljš' ne gre, je prava
figa —
obstoja še Šaleška liga. So kibici tak' hudi b'li — sodnika so nabutali, govori povsod se in vse prek, velenjski fusbal je za en....
Pik
V MESECU APRILU SO
MANJKALI PRI DELU:
Jamska mehanizacija:
Dolar Vlado, mat. štev. 38, 1 dan;
91. etaža: Vogrin Franc, mat. štev. 191, 1 dan; Kotnik Ivan, mat. štev. 195; Pečečnik Jože, 1 dan; Ilič Dušan, mat. štev. 11, 1 dan; Albreht Jože, mat. štev. 80, 1 dan; Pinoza Martin, mat. štev. 512, 1 dan;
90 etaža: Slatinšek Egidij, mat. štev. 70, 1 dan; Golob Anton, mat. štev. 140, 2 dni; Kunej Ivan, mat. štev. 576, 1 dan; Kovač Avgust, mat. štev. 657, 1 dan;
100 etaža: Volavc Ivan, 1 dan; Dobovičnik Stane, 1 dan; Oven Miha, 1 dan; Sedovnik Martin, 1 dan.
Glavni prevoz: Anžej Franc, 1 dan;
101 etaža: Vodovnik Anton, 1 dan; Klančnik Vlado, 1 dan, Her-cog Franc, 1 dan; Legnar Viktor,
1	dan; Cernič Rudi, 1 dan; Šaba-novič Smajo, 1 dan; Starič Pavel,
2	dni; Koštomaj Franc, 1 dan; Ko-bar Franc, 1 dan; Harnik Jože, 1 dan; Štehamik Niko, 1 dan; Kotnik Jože, mat. štev. 655, 1 dan; Debelak Ciril, mat. štev. 4, 1 dan; Borovnik Franc, 1 dan; Zeleznik Ivan, 1 dan; Žižek Stane, mat. štev. 24, 1 dan;
Jama zapad: Borovnik Jože, 1 dan; Razdevšek Stanko, 1 dan; Kotnik Ciril, 1 dan; Hriberšek Alojz, 2 dni; Črnodilski Albert, 1 dan; Kos Leopold, 1 dan; Peček Milan, 1 dan; Jambrovič Pavel, 1
dan; Dobelšek Ignac, 1 dan; Koren Leopold, 1 dan; Bračič Alojz, 1 dan.
V APRILU 1963 SO BILI SPREJETI V RLV:
Jama:
Avberšek Ivan, nekv. kopač; Andreje Ivan, nekv. kopač; Bogatin Adolf, nekv. kopač; Bučar Brna, uslužbenka v obrač. pisarni; Dušic Martin, polkv. kopač; Her-cqg Franc, kvalifi. kopač; Finžgar Rudi, nekv. kopač; Jamnikar Vili, nekv. kopač; Kotnik Zdravko, nekvalificiran kopač; Kočevar Kari, nekv. kopač; Krivec Stanko, nekv. kopač; Lesjak Jože, kval. elektri-čar; Movh Franc, kval. klepar; Miletič Anton, nekv. delavec; Mat-ko Filip, kval. kopač; Oštir Franc, nekv. kopač; Ograjenšek Franc, nekv. kopač; Plavčak Franc, fcval. mehanik; Pivk Mirko, polkv. ključavničar; Stmišnik Franc, kv. kovač; Švener Vladimir, kval. kjlu-čavničar; Štaher Anton, nekv. kopač; Tajnik Ferdinand, kval. el. varilec; Vratanar Herman, nekv. kopač; Verdev Pavla, uslužbenka, obrač. pisarna; Vasle Fran, nekv, kopač; Vogrin,c Stanislav, polkv. kopač; Zbičajnik Maksimiljan, nekvalificiran kopač; Zorn Vinko, kval. strojni ključavničar; Zdovc Franc, nekv. kopač.
ZAHVALA
Kolektivu RLV se najlepše zahvaljujem za vso skrb in pozornost v času moje bolezni, saj sem bil prijetno presenečen nad lepim darilom, ki sem ga prejel za prvomajske praznike.
Guček Anton Griže 68
TO IN ONO
Družabni večer
električarjev jame vzhod
Idejo o družabnem večeru, ki je prišla iz vrst električarjev samih, so vsi toplo .sprejeli. Vsi so čutili potrebo po mali zabavi, kjer bi se poveselili, medsebojno spoznali in zbližali, saj jim to njihovo tretjinsko delo onemogoča. Kmalu so ustanovili pripravljalni odbor, 'ki je vse lepo pripravil do sobote 20. aprila zvečer. Zabava je bila v Zadružnem domu v Pesju. Vsak udeleženec je privedel seboj seveda tudi ženo ali deklico. V nasprotnem primeru prireditev res ne bi mogla biti popolna.
Po krajšem otvoritvenem govoru, tovariša Medveda Marcela ter po krajšem začetnem medsebojnem pomenku je razpoloženje kmalu bilo na višku. Za ples je dobro igral ansambel, sestavljen iz članov rudniškega kolektiva. Veselo vzdušje se ni poleglo prav do jutra, ko so vsi zadovoljni ob prijetnem doživetju odhajali domov, trdno odločeni, da kmalu spet pripravijo nekaj podobnega. Še dolgo bo ta večer pri vseh v prijetnem spominu.
Kolektiv, pred katerim so določene naloge, mora imeti za uspešno izvrševanje le-teh določene kvalitete. Potrebno je, da je kompleten, brez notranjih trenj, da se vsi člani med sabo dodobra spoznajo v vseh karakternih in psiholoških lastnostih. V njem mora biti razumevanje, medsebojno spoštovanje ter pristno tovarištvo. Skupnost ljudi s takšnimi lastnostmi je potem sposefona opravljati še tako težke naloge. Beseda »delovni kolektiv« pa na ta način dobi pravo vsebino.
Zato bi bilo prav in potrebno, še večkrat prirediti večere, kot je bil ta. Ob takšnih prilikah se človek notranje sprosti. Neposredni kontakti in izmenjava mišljenj omogočata pravo medsebojno spoznavanje, kar je nujen pogoj za razvijanje že prej omenjenih kolektivnih vrlin. Negovanje teh lastnosti in duševna sprostitev pripomoreta potem k novim delovnim zmagam in večji storilnosti. To pa so zahteve, ki jih od vsakega poedinca terja naša družba. Lepo pravi naš pesnik, ki ga vsi poznate, v neki svoji1 pesmi: »Ne, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti
dolžan!«
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem kolektivu RLV za lepo darilo, ki sem ga prejel za prvomajske praznike. Tovariši, zelo sem bil vesel, ker me za časa mojega bolovanja niste pozabili!	Pintarič Ivan
»RUDAR«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniška odbor — Glavni urednik Jože Tekavec — Tehnični urednik Pavla Zar-gaj — Ostali člani: Franc Rristovšek, Alojz ing. Diaci, Marjan Šušteršič, Ivan Drev in Vinko šmajs — Izhaja dvakrat mesečno — Tisk Časopisnega podjetja »Celjski tisk« Celje — Cena 20 din