LETO XLVIII, ŠT. 15 PTUJ, 13. april 1995
CENA 80 tolarjev
PTUJ / 50. OBLETNICA ZMAGE NAD FAŠIZMOM
IN KONCA 2. SVETOVNE VOJNE
vMostje
I — n
Člani Zveze borcev in udeležencev NOB s ptujskega
območja se skupaj z veterani osvobodilne vojne leta
1991 in pripadniki slovenske vojske pripravljajo na
proslavljanje 50. obletnice konca druge svetovne vojne
in zmage nad fašizmom.
Ob tej priložnosti bodo že
v petek, 21. aprila, izvedli po-
kalno tekmovanje v streljan-
ju z zračnim orožjem na stre-
lišču v ptujski športni dvora-
ni Mladika. Tekmovanjem
bodo pričeli ob 9. uri, sodelo-
vali pa bodo borci partizan-
skih enot med drugo svetov-^
no vojno, veterani osvobo-
dilne vojne leta 1991 in pri-
padniki slovenske vojske.
Osrednje prireditve pa
bodo na ptujskem območju v
četrtek, 27. aprila, ko bodo iz-
vedli tradicionalni pohod po
poteh Slovenjegoriške - Lac-
kove čete. Zbirališče pohod-
nikov bo ob 8. uri pri Lackovi
domačiji v Novi vasi pri Ptu-
ju, od tam pa se bodo peš na-
potili v Mostje k spomeniku
zadnjega boja Lackove čete.
Vmes se bodo ustavili na Ki-
carju pri Lanišču, kjer je bila
Lackova čela leta 1942 usta-
novljena.
Ob spomeniku padlim v
Mostju bo ob 12. uri spomin-
ska slovesnost. Pohodnikom
se bodo pridružili člani ptuj-
skega moškega komornega
pevskega zbora, ki ga vodi
Franc Lačen, in recitatorji.
Po spominskem govoru in
kulturnem programu bodo
podelili pokale in priznanja
zmagovitim ekipam strelske-
ga tekmovanja in izvedli tova-
riško srečanje.
Poleg tega se bodo ptujski
borci udeležili tudi osrednje
državne proslave ob 50. oblet-
nici konca druge svetovne
vojne in zmage nad fašiz-
mom, ki bo v soboto, 13. maja.
ob 11. uri na Trgu republike v
Ljubljani. Dva dni pozneje,
15. maja, pa bodo v razsta-
višču v Prešernovi 35 (v
bivših sodnih zaporih) odprli
razstavo pod naslovom Pr«;-
ski okraj med NOB, ki jo pri-
pravlja Pokrajinski muzej
Ptuj.
-OM
K blagoslovu...
Fef o; M« Zupanli,
PTUJ / Z NOVIMI IZDELKI PROTI POPLAVI MLEKA
Prireja mleka
še naprej raste
Mlekarna Ptuj, v osnovi grajena za proizvodnjo kazeinaje z razpadom jugoslovanskega trga izgubila pomembno tržišče:
poleg kazeina so tam prodajali kar 70 odstotkov svojega sira. Z drugimi slovenskimi mlekarnami se je ptujska po osa-
mosvojitvi države znašla na malem slovenskem trgu hudi konkurenci. Slovenski trg seveda ni sposoben sprejeti izdel-
kov vseh mlekarjev, poleg tega pa prireja mleka, tudi v sušnih letih, še naprej raste. Lani so v Ptuju odkupili 22 milijonov li-
trov mleka, letošnji odkup pa je iz meseca v mesec večji za 8 do 9 odstotkov. Mlekarna se presežkov rešuje z izvozom surovega
mleka v sosednjo Hrvaško. S tem rešujejo prirejo, akumulacije pa ne ustvarjajo. Za del izvoženega mleka prejmejo izdelke,
drugi del pa ga hrvaški kupec plača z denarjem, vendar so plačila neredna. Tudi domača finančna nedisciplina je prisilila
mlekarno k plačilu mleka kmetom v dveh mesečnih obrokih, pa še tu občasno prihaja do zamude.
Ker je proizvodnja kazeina
vse manj zanimiva, saj je
uvoženi cenejši, država pa ne
nudi zadostnih izvoznih sub-
vencij, so se v Mlekarni Ptuj že
pred leti odločili za preusmeri-
tev v proizvodnjo gotovih izdel-
kov v obliki sirov, namazov in
napitkov. Med slednjimi je naj-
bolj zanimivo fermentirano
mleko AB v treh okusih, pri-
merno za diabetike in vse, ki kaj
dajo na zdravo prehrano. Pal ;to
svojih namazov so te dni dopol-
nili z novimi izdelki. To so mar-
gomix - mlečni namaz z delom
rastlinske maščobe ter na osno-
vi jogurta iz posnetega mleka,
kar znižuje njegovo kalorično
vrednost. Naslednji novi izde-
lek je skutin desert z višnjo,
beljakovinsko bogat izdelek,
primeren tudi kot krema pri iz-
delavi peciv. Zelo zanimiv na-
maz je maslo z medom, ki je re-
zultat nekajletnega iskanja
tehnologije za učinkovito pove-
zavo mlečne maščobe z vodo im
medom.
V Mlekarni pa pripravljajo še
nove proizvode: kmalu lahko
pričakujemo novosti v proiz-
vodnji sirov in še kakšno prese-
nečenje na slovenskem trgu, ki
je zaenkrat poslovna skrivnost.
Iz ptujske mlekarne prihaja po-
buda drugim slovenskim mle-
karjem, da bi se dogovorili za
specializacijo proizvodnje,
medsebojno dopolnjevanje in
sodelovanje v prodaji. Precej
prodajnih težav bi lahko poma-
gala rešiti tudi država z višjimi
izvoznimi stimulacijami. Pri
nekdanjih kupcih v Bosni in
Makedoniji je namreč precej za-
nimanja za slovenske mlečne
proizvode, vendar po evropskih
cenah. Da bi lahko pozitivno
poslovali tudi s takimi cenami,
bi se morala izvozna stimulacija
s sedanjih treh povečati na deset
tolarjev po litru mleka. Vse bolj
očitno pa postaja tudi dejstvo,
da je v Sloveniji mleko predraga
surovina. Kmetje bodo to dejst-
vo sicer težko vzeli v zakup, je
pa res, da pri nas še vedno drago
plačujemo maščobo, ki je ima-
mo preveč, da pa v mnogih dru-
gih državah iščejo osnovo za
plačilo mleka v vsebnosti dru-
gih koristnih elementov. Toda
to je že zgodba nadaljnje preo-
brazbe kmetijstva in prireje
mleka.
•> Jože Bračič
MH/ CONSKI TURNIR ZA SVETOVNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO
Vikler Ktrčnei v Ptuiu
v Ptuju poteka do 22, aprila conski
turnir za svetovno šahovsko prvenst-
vo in 1L Vidmarjev memorial. Ob
prisotnosti šahistov, vodstva turnirja
in gostov ga je odprl slovenski zu-
nanji minister Zoran Thaler,
Foto: Dušan Sfer/e
Več na strmi 15*
2 - DOMA IN PO SVETU
13.APRIL 1995- TEDNIK
GRADIČ / SLOVENSKI RAZSTAVLJALCI NA GRAŠKEM SEJMU
V Evropo prek Avstrija
Graški sejem je kot najstarejši
v sosednji Avstriji najuspešnejši
gospodarski pospeševalec v av-
strijskem in zadnja leta vse bolj
v srednjeevropskem prostoru.
Letos bo na njem prvič sodelo-
val slovenski konzorcij uspešnih
raziskovalno-razvojnih poten-
cialov, ki so ga imenovali Štajer-
ski tehnološki park; sedež ima v
Mariboru. Ta se bo prvič pred-
stavil na evropskem sejmu
tehnologije, razvoja in razisko-
valne dejavnosti TECHNOVA
INTERNATIONAL '95, ki bo v
Gradcu od 7. do 9. junija.
Kot je povedal Rajko Dolinšek,
direktor kulturno-poslovnega
centra LG Informa Echo, je pred-
stavitev slovenskih raziskovalno-
razvojnih potencialov na sejmu
Technova v Gradcu strateškega
pomena glede na dokument Ev-
ropske unije Evropa 2000, ki
obravnava cilje in spremenjen
koncept regionalnega razvoja, v
katerem ugotavljajo, da so obmej-
na območja v Evropi nov razvojni
impulz, ki pospešuje pretok infor-
macij, blaga in storitev ter prispe-
va h kooperativnosti mest, regij in
držav.
Da gre za pomembne gospodar-
ske interese Slovenije, je zgovoren
podatek, da je na predstavitvi jav-
nosti v četrtek, 30. marca, v hotelu
Slavija v Mariboru poleg novinar-
jev sodelovalo precej več pred-
stavnikov številnih podjetij,
predvsem iz severovzhodne Slo-
venije.
Jolanda Lešnik iz Štajerskega
tehnološkega parka je med dru-
gim povedala, da želijo k sodelo-
vanju pritegniti tudi zainteresira-
na podjetja s ptujskega in
ormoškega območja, zato se bodo
v kratkem o tem pogovarjali s
ptujskim županom in gospodarst-
veniki. Njihov cilj pa je, da bi k so-
delovanju pritegnili tudi podjetja
iz drugih območij Slovenije.
Vodja graškega sejemskega pro-
jekta Techno island Dr. Helmut
Feberger je poudaril, da je sejem
Technova edini mednarodni se-
jem, ki se v sosednji Avstriji uba-
da s tehnologijo, razvojem in razi-
skovalno dejavnostjo. Pomemben
je tudi zaradi tega, ker je k sodelo-
vanju pritegnil tudi območje Alpe
- Jadran. Moto letošnjega sejma je
kakovost in konkurenca na tehno-
loškem področju, težišče pa je
usmerjeno predvsem v avtomati-
zacijo in informacijsko tehniko.
Poleg avstrijskih razstavljalcev
so povabili k sodelovanju tudi dve
italijanski podjetji iz Padove in
Trbiža, ter kot je bilo že omenje-
no, Štajerski tehnološki park iz
Slovenije, mariborsko razvojno
agencijo in podjetje Informa
Echo.
Na sejmu bo tudi letos vrsta
spremljajoči prireditev, med kate-
rimi izstopa predvsem četrta med-
narodna denarna borza.
Za slovenske obiskovalce je po-
membno, da bodo v času sejmov
organizirali posebne prevoze do
Gradca, tudi s štajerskim sejem-
skim vlakom. Sicer pa strokovnja-
ki Štajerskega tehnološkega parka
obljubljajo, da bodo po avstrijski
Technovi pripravili v Sloveniji
Technovo po Technovi v nekoli-
ko zmanjšani, a kljub temu zani-
mivi obliki.
•> M. Ozmec
MAJHEN , A POMEMBEN KORAK K SODOBNEMU POSLOVANJU
Črtna koda je informacija o iz-
delku - artiklu in je sestavni del
blagovne znamke. Vrednotenje
blagovne znamke pridobiva na
pomenu, saj se vsi poslovni part-
nerji zavedajo, da imajo utečene
znamke svoje zveste odjemalce.
Napredni tržniki namreč vedo,
da je imeti trg več vredno kot
imeti tovarno.
Sistem označevanja in evidence
s črtno kodo EAN se je začel razvi-
jati v Evropi v šestdesetih letih,
pri nas pa od leta 1984 s študijo o
možnostih za uvedbo tega sistema
za označevanje blaga široke pora-
be v trgovskih organizacijah.
Za dodeljevanje identifikacijske
številke podjetja je pristojna Slo-
venska agencija za numeracijo ar-
tiklov SANA. Prvi izdelovalec
črtnih kod v Sloveniji je podjetje
Večer v Mariboru.
Sistem EAN je mogoče upo-
rabljati v vseh gospodarskih in
družbenih dejavnostih, vendar je
temeljno področje uporaba v
proizvodnji in distribuciji blaga.
Črtna koda se uporablja tudi v
logistiki za skladiščne in trans-
portne enote. Prodira v poštno
označevanje pošiljk z lokacijskimi
kodami in tudi v odčitavanje štev-
cev v elektrogospodarstvu ter in-
venturo osnovnih sredstev v pod-
jetjih, kodiranje kuponov v malo-
prodajni mreži in drugam.
Danes imamo v Sloveniji nad
700 organizacij, ki so v svoje pos-
lovanje uvedle sistem EAN. Pre-
težno so to proizvodne in trgovske
organizacije. Najprej se je za sis-
tem kodiranja odločila prehram-
bena industrija. Danes skoraj ni
več panoge, ki ne uporablja črtne
kode. Označevanje z njo ni po za-
konu obvezno, vendar nam racio-
nalnost poslovanja narekuje upor-
abo sodobnejših načinov informi-
ranja.
Brez črtne kode ni možno hitro
in sodobno evidentiranje gibanja
izdelka in na tej podlagi tudi go-
spodarno ukrepanje, kot je ugot-
avljanje koeficienta obračanja za
vsak posamezni proizvod in opti-
miranje zalog, naročanje in
načrtovanje proizvodnje, hitro
obveščanje med proizvajalci in
posredniki blaga in pospeševanje
izvoza.
Črtna koda kot oznaka, izražena
s kombinacijo vzporednih temnih
in svetlih črt natančno določene
širine, vsebuje veliko koristnih
informacij. Sklop zapisa tvori ce-
lota, ki vsebuje podatek o državi,
proizvajalcu, artiklu in kontrolno
številko.
Pri označevanju artiklov s črtno
kodo smo pozorni zlasti na last-
nosti artikla, kot so njegova raz-
ličnost, cena, druga embalaža,
davčni razred, velikost, barva,
kvaliteta in podobno. Avtomat-
sko identifikacijo izdelka opravl-
jamo z embalaže, na kateri je črtna
koda, kot so škatle, zaboji, stekle-
nice, tube in druge oblike embali-
ranja.
Trgovine vse bolj zahtevajo, da
proizvajalci opremijo svoje izdel-
ke s črtno kodo. V primeru nepra-
vočasne nastavitve kode na artikel
pri proizvajalcu jo lahko nastavijo
trgovska podjetja, ta pa za to doba-
viteljem artikalov zaračunavajo
kar čedne zneske. Ta vrednost se
giblje tudi do 4% od prodajne cene
artikla.
Za nanos črtne kode na artikel
oz. njegovo embalažo sta najbolj
poznana medija master film in sa-
molepljiva etiketa. Master film, ki
je kopirna podlaga za tisk črtne
kode na embalažno etiko, mora
zadostovati ostrim pogojem na-
tančnosti in ne sme odstopati nad
5 tisočink milimetra. V primeru
večjega odstopanja ni možno pre-
brati podatka oz. zapisa o artiklu v
črtni kodi.
S pomopčjo laserske tehnike
odčitavamo EAN, zapisan v obliki
črt in pretvorjen v številke, ki jih
razumemo. Na trgu je precejšnje
število ponudnikov tovrstnih
čitalcev po zmerni in dostopni
ceni.
•» Bogdan Vunjak
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga ye us-
tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de-
javnost
RAD/O-TEDNIK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in
glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo-
vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo
Ciani, Majda Goznik. Martin Ozmec, Marija
Slodnjak, Dušan Sterle, Vida Topolovec in
Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič.
PROPAGANDA: Oliver Težak.
o 776-207
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250
Ptui, p.p.95: v (062) 771-261, 779-371.
771-226: faks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 4 000 tolarjev, za tujino
8.000 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk. Maribor.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Re-
publike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2.
1992 se šteje Tednik za izdelek informa-
tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke
3, za katerega se plačuje davek od prometa
proizvodov po stopnji 5 odstotkov.
SLOVENSKA BISTRICA / OBISKALI SMO LJUDSKO UNIVERZO
Zak«! ne tudi vaša
pot do znania
Izobraževanje na ljudskih univerzah poteka že precej let, pa vendar se skoraj vsako
leto najde kakšna novost v izobraževalnem programu. Tudi v Slovenski Bistrici imajo
v letošnjem programu poleg strokovnega še splošno izobraževanje, nekaj programov
pa še pripravljajo. Že drugo leto zapored izobražujejo v programu pomožni tekstilec,
ki ga izvajajo po koncesiji, pridobljeni pri ministrstvu za šolstvo in šport.
Kot je povedala Vida Lipo-
glav, direktorica Ljudske uni-
verze Slovenska Bistrica, ta pro-
gram traja dve leti. V drugem
letniku imajo 27, v prvem pa 30
učenk. Predavatelji so iz Sloven-
ske Bistrice, na novo pa so letos
zaposlili profesorja slovenskega
jezika. Da je šolanje popolno, so
uredili še delovne prostore za
praktične ure pouka, občasno pa
obiščejo tudi kakšno tesktilno
tovarno. Po besedah Vide Lipo-
glav je ta program zanje velika
pridobitev, predvsem pa so vese-
li, da jim je uspelo z lastnimi
sredstvi opremiti in urediti
ustrezne prostore za izvajanje
šolanja. Investicija jih je stala
več kot dva milijona tolarjev.
In kje bodo dekleta, ki se prav
v tem času šolajo, našle svojo za-
poslitev? Vida Lipoglav pravi,
da je potreba po poznih tekstil-
kah v zadnjem času precej naras-
la, tudi v Slovenski Bistrici se
bodo v prihodnje odprla vrata
zas'^bnih šivalnic.
Seveda pa program pomožni
tekstilec ni zadnji, ki bi ga želeli
uresničevati, kajti v prihodnje
bodo poskušali pridobiti še
kakšnega. Ljudska univerza
uspešno dela tudi pri izo-
braževanju odraslih, saj je tem
na razpolago ekonomska srednja
šola, imajo dva oddelka komer-
cialne in dva strojne tehnične
Učenke pri uri šivanja v lepi šivalnici bistriške Ljudske univerze.
šole, ob tem pa še dva oddelka
prekvalifikacije za prodajalce.
Po peti zahtevnostni stopnji
imajo program za usposabljanje
računovodij, lahko pa ga obisku-
jejo le tisti, ki so že končali
srednjo šolanje.
Na Ljudski univerzi imajo
tudi krajše programe izo-
braževanja. Med temi bi lahko
omenili strojepisnega in kuhar-
skega, ki trajajo le 50 ur. Redno
mesečno izvajajo program varst-
va pri delu, največ zanimanja pa
je za učenje tujih jezikov. Te
tečaje pričnejo že v vrtcu. Letos
se nemškega jezika uči več kot
115 malčkov, potekajo pa tečaji
vse leto v Slovenski Bistrici, La-
porju, na Pragerskem, v
Poljčanah in na Spodnji Polska-
vi. Za 230 osnovnošolcev pri-
pravljajo tečaje nemškega in
angleškega jezika, obeh jezikov
se uči tudi 86 odraslih, ob tem pa
pripravljajo še tečaje slovenske-
ga jezika.
Že jeseni naj bi stekel pro-
gram za kmečke gospodinja, v
pripravi pa sta še dva: program
za poslovnega sekretarja, ki je
namenjen tistim, ki bi radi ure-
dili poslovanje v manjših pod-
jetjih, in program za poslovne
tajnice.
T. Mohorko
LJUBLJANA / PETER VESENJAK, DRŽAVNI SEKRETAR ZA TURIZEM;
Priznanie pfuiske-
mu moderu f urizmci
Vlada Republike Slovenije je prejšnji četrtek še ne 29-letnega Ptujčana Petra Vesenjaka
imenovala za državnega sekretarja za turizem v ministrstvu za gospodarske dejavnosti.
Novo dolžnost bo predvidoma prevzel po prvomajskih praznikih. Imenovanje Petra Ve-
senjaka za državnega sekretarja za turizem je hkrati priznanje za ptujske dosežke na
področju turizma v zadnjih letih.
o imenovanju Petra Vesenja-
ka za državnega sekretarja za tu-
rizem v ministrstvu za gospodar-
ske dejavnosti se je govorilo že
nekaj mesecev. "Zame imeno-
vanje za državnega sekretarja ni
presenečenje, o tem so že dlje
časa potekali pogovori. Nisem
pa bil prepiračan, da bo imeno-
vanje tudi opravljeno, ker so v
političnih krogih okrog vlade
potekali pogovori v različicah.
Imenovanje jemljem kot veliko
obveznost in hkrati preizkušanje
načina dela in razmišljanja v tu-
rizmu, ki sem ga pričel v Ptuju.
Tisto namreč, s čimer sem se
ukvarjal v turizmu in kar si
domišljam, da poznam, je ravno
vloga javnega sektorja (občine in
države) pri pospeševanju razvoja
Peter Vesenjak. Foto: OM
turizma in organiziranost turiz-
ma. Mislim, da bom konkretno
delo lahko pričel že zelo hitro, ker
sem že doslej zelo veliko sodeloval
z ministrstvom za gospodarske
dejavnosti, prav tako z mnogimi
turističnimi delavci v Sloveniji.
Razmere v slovenskem turizmu
dobro poznam, dobro pa poznam
tudi ljudi, ki delajo v turizmu na
državni ravni in v podjetjih v Slo-
veniji," je po imenovanju za držav-
nega sekretarja za turizem pove-
dal Peter Vesenjak.
TEDNIK: Kaj razumete kot
konkretno delo?
P. Vesenjak: "Kot konkretno .;
delo razumem, da na nacionalni ;
ravni najbolj potrebujemo jasen i
in kratkoročno izvedljiv načrt A
razvoja slovenskega turizma s \
pričetkom na notranjem in zu- i
nanjem komuniciranju. Sočasno 1
pa bo potrebno postaviti organiza- ;
cijski sistem slovenskega turizma, .
ki naj poveže javni sektor in turis- ;
tično gospodarstvo v prizadevanj- ,
ih za razvoj. Začetek organizira- \
nosti pomeni že ustanovitev zavo- '
da za promocijo Slovenije, ki ga je
hkrati z mojim imenovanjem z ■
uredbo ustanovila vlada. i
Svoje imenovanje za državnega
sekretarja za turizem štejem tudi '
kot zaupanje modelu razvoja tu- ;
rizma, ki smo ga ubrali v Ptuju, i
Prepričan sem, da me ne čaka j
nič kaj preveč prijetno delo. V slo- '•
venskem turizmu kljub velikim i
dosežkom v zadnjem času obstaja j
še veliko problemov in nejasnosti. \
V delo bom vložil vse svoje znanje ■
in energijo. Upam, da bom ob so- j
delovanju vseh sodelavcev v mi- i
nistrstvu, v državi in gospodarst- \
vu v letu in pol (na tak mandat'
namreč računam ob upoštevanju
volitev 1996. leta) uspel doseči po-1
zitivne spremembe v slovenskem '
turizmu. Glede na izkušnje pri;
delu v Ptuju pričakujem, da mij
bodo mnogi metali polena ob'
no^e; glede na jasen cilj, ki ga]
imam, me to ne bo preveč motilo."
^ MGi
BOSNA IN HERCEGOVINA:
Na bojiščih po Bosni je bilo ra-
zen na bihaškem nekoliko mir-
neje, čeprav se boji nadaljujejo.
Na Sarajevo je konec tedna pad-
lo več deset topovskih izstrel-
kov, v mestu pa so razglasili
splošno nevarnost. V soboto so
streljali na letalo s človekoljub-
no pomočjo, ki je skušalo prista-
ti na sarajevskem letališču, zato
so letališče ponovno zaprli. V
sarajevskem Holiday Innu pa je
potekala 2. skupščina državlja-
nov srbske narodnosti v BiH.
Na njej so se zavzeli za ustavitev
vojne ter sprejeli stališče, da Ka-
radžič nima pooblastila, da bi
predstavljal mnenje vseh Srbov
v BiH.
***
EVROPSKA UNIJA: Članice
EU bodo z novo enotno valuto
pričele poslovati ob vzpostavitvi
monetarne unije, kar bo v naju-
godnejšem primeru leta 1997, so
se dogovorili finančni oz. go-
spodarski ministri članic na
srečanju v Versaillesu. Mone-
tarna unija bo vzpostavljena v
dveh ali treh fazah.
***
VELIKA BRITANIJA: V Ion
donskem kulturem in konfe- '
renčnem centru Barbican pote-
ka redna letna skupščina sveta
guvernerjev Evropske banke za
obnovo in razvoj (EBRD), na-
menjene finančni pomoči
državam ob prehodu v tržno go-
spodarstvo. Napovedali so pra-
vičnejšo delitev delnic EBRD,
od katerih je Slovenija, ki se je
na srečanju predstavila v sobo-
to, doslej dobila le simboličnih
sto.
***
BELGIJA: Generalni sekretar
Nata ter nekdanji belgijski go-
spodarski minister Willy Claes,
ki so mu v petek preiskali dom/
in uradno rezidenco, nima minii
v "helikopterski" aferi Agusta.^
Javni pritisk, naj odstopi, se
stopnjuje. Parlamentarna komi-
sija, ki se ukvarja z imunitetni-
mi vprašanji, pa je tik pred raz-
pustitvijo parlamenta dosegla
sprejetje zakona, ki omogoča
pravosodju, da tudi med razpus-
titvijo parlamenta postopa proti
nekdanjim belgijskim mini-
strom.
RUSIJA / ČEČENIJA: Potem
ko so čečenski uporniki prešli v
gverilski boj proti ruski vladi, je
ta objavila, da bo širše območje
porušenega Groznega najverjet-
neje poslalo vojaško vadbišče,
kjer se bo ruska vojska pripravl-
jala za morebitne podobne spo-
pade v drugih ruskih republi-
kah.
TURČIJA/IRAK: V bojih pro-
ti kurdskim separatistom, čla-
nom delavske stranke Kurdista-
na, prodirajo turške čete vse
globje v notranjost iraškega
ozemlja. Čeprav Turki trdijo, da
so začeli umik čet, kurdski viri
navajajo, da turška pehota pro-
dira vse dlje proti jugu.
AVSTRIJA: Ob stečaju graške
BHI banke je bilo oškodovanih
tudi 30 tisoč Slovencev in 20
tisoč Hrvatov, ki so vanjo
naložili svoje prihranke. Inter-
esno združenje oškodovancev
BHI banke jih je povabilo k pro-
testu zoper slabo varovan denar
v teh bankah.
***
NEMČIJA: 800 preživelih ta-
boriščnikov nacističnega kon-
centracijskega taborišča Bu-
chenwald se je spomnilo 50-
obletnico njegove osvoboditve
9. aprila 1945. Zbrane je ob tej
priložnosti nagovoril španski
pisatelj Jorge Semprun.
Pripravil:
TEDNIK -13. APRIL 1995
POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
Izvedeli smo
PTUJčANr PRI PREDSEDNIKU DRŽAVE
Vponedeljek je predsednik države Milan Kučan organiziral spre-
jem predstavnikov turističnih krajev, ki so v letu 1 994 dosegli naj-
boljše rezultate v tekmovanju slovenskih krajev no področju turizma
in varstva okolja Moja deželo - lepa, urejena in čisfa. Iz Ptuja sto se
sprejema udeležila župan dr. Miroslav Luci in predsednik Turis-
tičnega društva Ptuj Albin Pišek.
_IZŠLA ZBORNIČNA OBVESTilA
Izšla so aprilska obvestila Območne obrtne zbornice Ptuj, ki pri-
našajo za skoraj 1 600 članov več zanimivih poslovnih informacij.
PREDAVANJA MENEDŽERSKEGA KLUBA
Mtujski klub menedžerjev bo aprila, maja in junija organiziral več
■ zanimivih predavanj. Na včerajšnjem so govorili o konceptu raz-
voja cestnega omrežja v Ptuju in povezavi v širši pokrajini, maja bo o
približevanju Slovenije Evropi govoril profesor dr. Davorin Kračun,
junija pa bo o kapitalski družbi predaval prof. dr. Franc Koletnik.
_DIABETIKI VABUO NA IZLET
Društvo za boj proti sladkorni bolezni Ptuj organizira 22. aprila za-
nimiv izlet v Kočevje. Cena izleta s kosilom vred je 2200 tolarjev.
Prijave sprejemajo v društveni pisarni 1 9. aprila od 8. do 1 0. ure, v
diabetološki ambulanti pa vsak dan.
ZANIMANJE MLADIH ZA RAZISKOVALNO DELO
Na letošnje regijsko srečanje mladih raziskovalcev iz osnovnih in
srednjih šol severovzhodne Slovenije se je prijavilo čez 460 mla-
dih raziskovalcev ali za trideset odstotkov več kot prejšnje leto. Orga-
nizator je regijski center uvajanja mladih v znanost, ki ima sedež v
Ptuju. Mladi raziskovalci iz srednjih šol bodo imeli ustni zagovor na-
log 1 9. maja v Murski Soboti, osnovnošolci pa predvidoma 2. junija
v Ptuju. V svojih nalogah bodo predstavili teme iz družboslovja, na-
ravoslovja in tehnike.
PRVO BRANJE TOBAČNEGA ZAKONA
inštitut za varovanje zdravja Slovenije je objavil rezultate poulične
iakcije, v kateri so zbirali podpise v podporo sprejemu ljudem pri-
jaznega tobačnega zakona. Zbrali so 28.000 podpisov. Sporočajo
tudi, da bo prvo branje zakona o omejevanju uporabe tobačnih iz-
delkov predvidoma od 1 7. do 20. aprila.
15. KONVENCIJA SKUPNOSTI KARNEVALSKIH MESTj
Najpomembnejših aktivnosti v okviru 15. konvencije skupnosti
karnevalskih mest, ki bo na Malti od 1 6. do 21. aprila, se bosta
IZ Slovenije udeležila Branko Brumen, ki je član odbora direktorjev in
tudi zastopa Slovenijo v tej skupnosti, ter direktor kulturnega centra
Narodni dom iz Maribora Vladimir Rukavina, ki je tudi član vodstva
združenja. Ob tej priložnosti bosta predstavila program 16. konven-
cije, ki bo prihodnje leto v Ptuju in Mariboru. \
V SOBOTO ZADNJA ODDAJA PTUJSKE TELEVIZIJE?
'^I^apletov okrog ptujske televizije noče in noče biti konca. Bo tokrat-
<&s!ina oddaja tudi v resnici zadnja? V njej se bo voditeljica Nada Ko-
tar pogovarjala s ptujskim županom dr. Miroslavom Lucijem, v Mest-
ni hiši so bili prejšnji torek državni svetniki in se zanimali za probleme
tega okolja, v palaciju poteka zanimiv šahovski conski turnir, V;
Stojncih je zasedala skupščina Območne obrtne zbornice Ptuj,,
osnovna šola Olge Meglic je organizirala zanimivo prireditev "Upan-
je 2000", v duhu velikočnega praznovanja je posnet prispevek Križev
pot v Sveti deželi, za konec pa si bomo lahko ogledali nagrajeni film'
Tinčka Ivanuše pod naslovom "Moj kolaček".
Pripravila: MG
COVORISE...
... DA po mnenju piujsko-
mestnih svetnikov, vsaj neka-
terih, v Jemokraciji ohčani
posaviestto naj ne hi imeli
pnivice okraja t i se na ohJast.
To hi lahko storili le skupin-
sko, se pravi mnoiiino, skoJ-
no, štrajkaško, protestno.
Boij pomagaj stranki, ki je
kljuh sklicevanju nanj tako
kratkovidna.
... DA. naj hi kil 24. april
praznik mestne ohcine. Poleg
svetega Jurija je ohvezen
konj. Ker hi danes večina
rada jahala, ljudi zatjima,
kdo ho vendar v tem mestu
ko}ij.
... DA SŠC profesorji trdijo,
da življenje znotraj učnega si-
losa teče hrez ekscesov. Trije
pretepeni učitelji in nekaj
učencev, praske po avlomohi-
lih, lulanje po notranjosti oh-
jekla, stopala na stenah lik
p
Vesna liibarič /ŠesfNa/sfl timh Srečno snidenje s prijatelji no kongresu brazilskih študentov medicine.
Vrhunsko doživetje pa je koncert skupin«; Olodum, ki je prt 1 nekaj leti sodelovala tudi
z znanim ameriškim pevcem Paulom Simonom. Pelourin o je nabito polna medicin-
skih študentov od vsepovsod in ti se stapljajo z magično glasbo. Sama stojim prav v
bližini izvajalcev in ogromnega ozvočenja. Morebitne poškodbe sluha bodo sprejemljiva
cena za doživetje Oloduma v živo.
Rdeča, črna, rumena in zelena,
zaščitne barve skupine, so tudi
simbol mesta Salvador. S svojo
sambo je Olodum prerasel meje
glasbene skupine in postal gi-
banje.
Teden mine kot blisk. In tudi
najina brazilska dogodivščina se
približuje h koncu. Lina je ob sni-
denju v Salvadorju izrazila svoje
samo po sebi umevno pričakovan-
je, da pred odhodom v Evropo
preživiva zadnje dni z njeno
družino v Niteroju. Povratek v Rio
in Niteroj je tudi za naju tak, kot bi
se že vrnili domov. Lini, Alenki in
meni se prileze prijazna oskrba Li-
nine mame. Prava postelja po ted-
nu spanja na tleh predavalnice v
Salvadorju, čista obleka, kopalnica
in zelenjava iz domače kuhinje.
Tudi Linini starši so veseli, da
naju po dveh mesecih vidijo živi in
zdravi. Še bolj veseli so, ko ugoto-
vijo, da tokrat znava tudi že nekaj
portugalščine; ob prvem obisku je
moralo namreč Lina prevajati naše
pogovore.
Zadnji teden izrabiva za nakupe
daril za bližnje in za zadnje
poležavanje na peščenih plažah.
Ob prihodu v Brazilijo nisva uteg-
nili obiskati Sladkornega hlebca.
Zdaj ob koncu z njegovega vrha,
kamor nas popelje vzpenjača, z
Alenko srkava zadnje vtise Ria de
Janiera. Temu čutovitemu mesti,
deželi in ljudem ne morem reči
zbogom za vedno. Samo: "Čimprej
na svidenje!" Ure in ure glasbe, ki
sem jo na kaseti in CD-jih prinesla
domov v duhu premagujejo raz-
dalje in obujajo doživetja. In dajejo
polet novim načrtom.
• ••
Spomini na brazilske dni ob fo-
tografijah še vedno močno oživijo,
vendar pa tudi načrti za prihodnje
delo dobivajo vedno bolj opri-
jemljive oblike. Zato se na vse bral-
ce, ki imajo možnost pomagati,
obračamo s prošnjo za pomoč v hu-
manitarni akciji. Tokrat se štu-
dentje, člani Sekcije za tropsko
medicino na Medicinski fakulteti
v Ljubljani, pripravljamo za sa-
mostojno delo v deželah tretjega
sveta.
Namen akcije, ki jo študentje
Medicinske fakultete organizira-
mo že šesto leto zapored, je:
- humanitarna pomoč prebival-
cem tretjega sveta
- prva pomoč in cepljenje
- osveščanje prebivalstva na po-
dročju prehrane in higiene obpo-
rodnegu varstva
- podpora in pomoč lokalni
zdravstveni službi
- pomoč misionarjem
V začetku naslednjega leta - od
februarja do maja 1996 - se skupi-
nah štirih študentov odpravlja v
Zambijo. Trimesečni program hu-
manitarne akcije bo potekal na
Univerzitetni kliniki v Lusaki
(spoznanje in izpopolnjevanje iz
tropske medicine - en mesec), v
podeželski bolnišnici Nangoma
Mission Hospital (en mesec) ter
terensko delo v dispanzerjih, ki jih
vodijo misionarji (en mesec).
Izvedba akcije je povezana s pre-
cejšnjimi stroški, zato se obračamo
s prošnjo, da bi po svojih močeh,
denarno ali z opremo, prispevali k
realizaciji letošnje akcije.
Pridobljena sredstva in oprema
bodo porabljene izključno v hu-
manitarne namene. Vsem spon-
zorjem se bomo zahvalili za pomoč
in sodelovanje na javnih predsta-
vitvah ob koncu akcije (javna pre-
davanja, predavanja v zainteresira-
nih podjetjih, reportaže v dnev-
nem časopisu, reportaže na lokal-
nih radijskih postajah; v Zambiji
lahko posnemamo propagandni
material za sponzorje akcije).
V pričakovanju odgovora zain-
teresiranih vas pozdravljamo:
Vesna Ribarič, Nataša Knez,
Karja Brozina in Tomaž Križnar.
Naslovi, na katere se lahko obrnejo sponzorji:
Vesna Ribiarič, Bezjakova 69, 62341 Limbuš, o 062/631-344;
Metoda Mikuža 10,61000 Ljubljana, -a 061 /168-51 -13. Univer-
za v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, Ljubljana; s
061/321-755; žiro račun MF: 50103-603-41175/250-60, pripis:
"Sekcija za tropsko medicino - tropska medicina 96"
POGOVOR S PATROL(»GOM MIRANOM SPELICEM / RAZISKOVALEC DEL VIKTORINA PTUJSKEGA
Victormiis losfer noš Vikiorin
srcu Rima je irski frančiškanski samostan sv. Izidorja. V njem živi pater Miran Špelič iz Ljublja-
ne. Obiskali smo ga in se pogovorili z njim, kajH študijsko se poglablja v stvari, ki Ptujčane in
ljubitelje Ptuja gotovo zanimajo.
p. Miran je patrolog, se pravi,
preučuje antične krščanske pisce,
ki jih imenujemo "cerkveni očetje"
(pater = oče). Med slednje pa šteje-
mo tudi svetega Viktorina Ptujske-
ga-
Prav o Viktorinu je naš sogovornik
napisal diplomsko nalogo na
ljubljanski Teološki fakulteti in ma-
gistrsko delo na patrističnem inšti-
tutu Augustinianum v Rimu. Čeprav
iz ptujskega poznoantičnega škofa in
teologa ne misli doktorirati, pa se p.
Miran še kar naprej ukvarja z njim.
Pripravlja namreč slovenski prevod
in kritično izdaja Viktorinovih spi-
sov ali bolje povedano tega, kar je od
teh spisov ostalo.
TEDNIK: Patrologija je filo-
loško-teološka znanost, ki
preučuje krščanske pisce iz
prvih stoletij. V italijanskem pre-
vodu Quastnove Patrologije je
Viktorin predstavljen kot prvi, ki
je razlagal Sveto pismo v la-
tinščini, doma pa je iz "Petorie v
Gornji Panoniji, današnjem Pet-
tauu v Styriji".
P. Miran: Quasten je pred nekaj
desetletji napisal to svojo Patrologi-
jo, v kateri predstavlja življenje in
misel prvih krščanskih avtorjev; in
to delo tako po obsegu kot po temelj i-
tosti še ni presežno, žal pa je ostalo
nedokončano. V njem je Viktorinu
namenjena dobra stran, kar priča o
tem, da mu ne pripisujejo velike po-
membnosti. Glede netočnosti v zapi-
su pa tole: za Petorio je kriv italijan-
ski prevajalec, za Pettau pa predhod-
ne patrologije, ki so jih pisali večino-
ma Nemci in je prek njih prišlo
nemško ime za Ptuj tudi v sodob-
nejšo nenemško literaturo. Pogosto
se namreč dogaja, da sc vsaj pri
manjših avtorjih preprosto "prepisu-
je" podatke iz prejšnje knjige. Včasih
to niti ni tako slabo, čeprav je dobro
vsaj kakšno stvar preveriti. Ko je
npr. nedavno izšla najnovejša Zgo-
dovina antične krščanske književ-
nosti v italijanščini, so Petoviono
preprosto postavili v Norik,
današnjo Avstrijo. Od kod je bilo
prepisano to, ne vem, vem pa, da ni
točno. Škoda le, da si Moreschmi ni
vzel za predlogo pisanja o Viktorinu
najnovejše monografije, ki je lani, a s
predlansko letnico, izšla v Parizu,
napisala pa jo je Martine Dulaey.
TEDNIK: Lahko ob tej priliki
malo nakažeš, kakšen je danes
položaj, status guaestionis, v razi-
skavah o Viktorinu?
P. Miran: O njem se ni nikoli veli-
ko pisalo. Nekaj časa so ga imeli za
svojega Francozi, dokler ni v 17. sto-
letju Launoy, Francoz, dokazal, da
Viktorin ne sodi v Poitiers, ampak na
Ptuj. O njem se je vedelo nekaj
osnovnega samo iz Hieronimovih
zapisov, njegovega besedila pa ni bilo
nobenega. Samo Hieronim je nave-
del kar precej naslovov, vsa dela pa so
bila razlage svetopisemskih knjig.
Šele v začetku tega stoletja je Hauss-
leiter pripravil kritično izdajo njego-
ve Razlage Razodetja in O zgradbi
sveta, potem pa samo sem ter tja
kakšen članek ali kratka omemba v
patrologijah, pa poglavje v disertaciji
Rajka Bratoža in že omenjena mono-
grafija, disertacija Martine Dulaey.
Če odmislimo zadnja dva, se večina
sodb opira na Hieronimovo mnenje,
ki pa ni bilo najbolj prijazno.
TEDNIK: Prav Hieronim pravi
o Viktorinu, da je slogovno nedo-
delan, ampak da ima dobro voljo.
Kako bi ti ocenil Viktorina?
P. Miran: Pravzaprav se Hieronim
ni dosti zmotil. On sam je pač bil lite-
rat visokega dometa in Viktorinovo
besedno "krampanje" mu ni moglo
biti všeč. Poleg tega da sploh ni
skrbel /\ siog, se viM ni dr.>, žira!
na počasi dojemajočega bralca. Enos-
tavno je vrelo iz njega, kar je dognal.
Nič čudnega potem, če ga je težko ra-
zumeti. Je pa kljub vsemu Hieronim
do njega dokaj prijazen, če upošteva-
mo Hieronimov bogat besedni za-
ii id zmerljivk. Vidi se, da ga je cenil
k( t svojega rojaka. Zanj je bil to "naš
ktorin", "Victorinus noster". Samo
.nu očita, da ni znal tako dobro la-
ško kot grško in pa da mu je
njkalo bolj sposobnosti kot volje.
N koli pa se ni spotaknil čez Viktori-
ncv očitni milenarizem, ki ga je pri
drugih avtorjih zelo vznemirjal.
TEDNIK: Običajno razumemo
milenarizem kot frenetično,
čustveno pričakovanje konca
sveta ob tisočletnici. O kateri
tisočletnici je govor, če pa je Vik-
tonn umrl leta 304?
. .Miran: No. pa smo pri tej
osno razširjeni zmoti. Najprej:
milenarizem nima nič opraviti z let-
nico 1000 ali 2000, čeprav se v
zadnjih letih pojavlja v zvezi z
zadnjo. Milenarizem je verovanje o
tem, kako se bodo vrstili dogodki ob
koncu sveta. Kot nauk je bil zelo živ v
pr/ih treh stoletjih, potem pa je brez
uradnih obsodb s strani Cerkve bolj
al manj ugasnil. Gre pa za pre-
;an jc, da bo ob koncu sveta (o tem,
K. aj bo ta, milenarizem nima enot-
nega odgovora) najprej nastopilo
tisočletno Kristusovo kraljestvo na
zemlji, kjer bo povrnjeno vsem, ki so
trpeli v tem življenj u. Šele po tisoč le-
tih pa bo tisti pravi konec sveta, ki
mu bosta sledila novo nebo in nova
zemlja. Med milenaristi pa je bilo se-
veda veliko razlik glede tega, kako
naj bi pravični uživali v tem kraljest-
vu. V Viktorinovem času je milenari-
zem že šel v zaton in videti je, da ga je
Viktorin skušal rešiti s tem, da ga je
poduhovil do skrajnosti.
POZABUENI VIKTORIN
TEDNIK: Ali je to glavni razlog
za pozabo Viktorina?
P. Miran: Res je Viktorin zaradi
milenarizma prišel na Gelazijev sez-
nam knjig, kise jih ne sme javno bra-
ti v cerkvi, vendar pa to ni bilo edino,
kar je prispevalo pozabi Viktorina.
Pomislimo samo, da sta se ohranili
prav deli, ki se najbolj ponujata za
miienaristično interpretacijo. Ver-
jetno je večji vzrok pozabe kasnejša
književna produkcija del, ki so razla-
gala iste svetopisemske knjige, in so
ga nova dela zasenčila. Še najbolj pa
njegov rojak Hieronim, ki mu najbrž
dolguje več, kot je bil pripravljen
priznati.
TEDNIK: Da se povrneva k
študiju o Viktorinu - kdo je ta go-
spodična Martine Dulaey?
P. Miran: To je trenutno največji
strokovnjak za Viktorina, verjetno
največji sploh, ker se je - po mojem
občutku celo bolj kot Hieronim - po-
trudila razumeti Viktorinove grčaste
misli. Že od leta 1990 sem vedel, da je
doktorirala v Parizu na Sorbonni iz
Viktorina, in sem odtlej komaj čalal,
da dobim v roke ta doktorat, in ko
sem ga lani končno dobil, sem z ved-
no večjim užitkom šel od strani do
strani. Kaj vse je odkrila: okrog Vik-
torina in v njegovih delih samih.
Predvsem pa je povsem ovrgla
splošno sprejeto in od Hieionima
dalje ponavljano prepričanje, da je
drugorazredni avtor. Žal to njeno
mnenje še ni doseglo dveh najno-
vejših patrologij, omenjene letošnje
italijanske in lanske Drobnerjeve
nemške. S patrologijami pa je tako.
da redko izideta dve temeljni deli v
istem desetletju. Za "popravo krivic"
bo treba še čakati. Naslednja prilika
bo, ko bo izšla nova kritična latinska
izdaja Viktorinovih de! v zbirki Cor-
pus Christianorum in p.evod v fran-
coščino v Sources chretiennes. Obo-
je že nekaj let pripravlja Dulaeyeva.
TEDNIK: Kaj la v slo-
venščini? Bo kaj?
P. Miran: Upajmo, da bo. V okviru
znanstvenega projekta Slovenija v
pozni antiki, ki ga vodi dr. Rajko
Bratož s Filozofske fakultete, pri-
pravljam prevod, ki naj bi izšel pri
Mohorjevi družbi kot dvojezična iz-
daja. Prvi osnutek prevoda je sicer že
končan, potrebuje pa še nemalo pil-
jenja. Poleg tega pa čakam še na
omenjeno novo kritično izdajo, ki se
bo v marsikateri podrobnosti, kot mi
je povedala Dulaeyeva, razlikovala
od stare. Sev.^da se bon f ri končni iz-
daji držal njenih najnovejših dog-
nanj. Upam, da bo lahko knjiga zag-
ledal luč dneva v naslednjem letu.
MAČEHOVSKI ODNOS DO
KLASIČNIH JEZIKOV
TEDNIK: Kdor vsaj malo poz-
na patrologijo, je gotov vesel, da
se nekdo ukvarja s prevajanjem
očetov in antično kulturo. Vemo,
da je bil odnos do študija kla-
sičnih jezikov latinščine in
grščine v zadnjih letih precej
mačehovski. Kakšno je danes
stanje v Sloveniji?
P. Miran: Sedem (.'i. pa še nekaj
več) sušnih le je, hvala Bogu, mimo.
To so bila ravno leta, ko sem sam štu-
diral na klasični filologiji v Ljublja-
ni. V celem letniku sva bila na la-
tinščini dva, v letniku pred nama ni
bilo nobenega, še eno leto starejša je
bila ena, dva študentki pa sta se
bližali diplomi. To je bil pač
družbeno neproduktiven študij, ki
ga )e bilo tre!-a toleri'. da nebi iz-
bruhnil škandal, če bi ga ukinili; ni
pa bilo težko prepričati mladih, da tu
ni prihodnosti. Latinščina je bila te-
daj odpravljena skoraj iz vseh šol z iz-
jemo ene ali dveh v vsej Sloveniji.
P^mps ie 5taoje^r?c^j 4ruga^no. Po-
leg "družbene koristnosti" šteje še kaj
drugega: kultura, kultura duha. Rav-
no do te pa vodi študij antičnih av-
torjev. Samo kar nekaj let bo potreb-
no, da klasična filologija požene
globlje korenine. S tem mislim na
pripravo na tak študij že v času
srednje šole.
TEDNIK: Ali ima danes kla-
sična kultura Slovencu kaj pove-
dati?
P. Miran: Seveda ima. Kot vsake-
mu človeku, zlasti Evropejcu. Naj-
prej govori, da nismo od včeraj. Kdor
si je odsekal preteklost, tudi v pri-
hodnost ni mogel stopiti. S pomočjo
plemenitih mož iz antike pa moremo
brati v luči današnjega dne njihovo
zgodbo, ki nam pomaga, ko se sami
stegujemo proti prihodnosti. Kar pa
je bilo malopridnežev, in tudi teh se v
antiki ni manjkalo, dobro kažejo,
kam je vodil njihov način življenja.
TEDNIK: Ali misliš, da bi
lahko Viktorin naslovil kakšno
svojih misli na današnje
Ptujčane?
P. Miran: Pred nekaj leti bi morda
ponovil iz svoje razlage Razodetja
tale odlomek: »Ta skupina pred-
stavlja bogate ljudi, vernike, postavl-
jene na visoke položaje. Toda ti veru-
jejo kot bogataši, pri katerih se v sta-
novanjih razpravlja o Svetem pismu,
zunaj pa nihče ne spozna, ali so verni
ali ne. To je, hvalijo se, govorijo, da
znajo vse, in se zanašajo na svojo
književno izobrazbo, za dobra dela
pa nimajo časa.«
Za današn j i čas pa je morda primer-
nejša tale spodbuda: »Drugo skupi-
no in tako izvoljene ljudi je treba na
vsak način opomniti, da ne bi bili
oropani dobrin, ki jim gredo. Pravi,
da ima le malo zoper njih, ko reče:
Opustil si svojo prvotno ljubezen. Spom-
ni se, od kod si padel. Kdor pade, pade
z visokega. In zato pravi: 'Od kod?")
ker je treba na vsak način opravljati
dela ljubezni vse do poslednjega
časa; to je poglavitna zapoved.«
TEDNIK: Hvala za pogovor.
•0^ Branko Cestnik
TEDNIK 13. APRIL 1995
OD TOD IN TAM. 11
SPUHLJANI IN MARKOVČANI NA POPUSTNEM KARNEVALU
IC«ir«jili in kopMi i
navdušili Francoro
V francoskem mestu Me z se je
v začetku tega meseca s' upina
kurentov iz Spuhlje in k: 3jašev
iz Markovcev udeleži' tam-
kajšnjega tako imenoval ?a po-
pustnega karnevala Mi-v reme.
Društvo za folklorno dej vnost
iz Spuhlje, ki ga vodi Dušan
Kralj, je prejelo vabilo že četrto
leto zapored. Organizatorji so na
karneval povabili 58 skupin iz
Francije, Nemčije, Belgije, Ni-
zozemske, Rusije, Švice, Italije
in Slovenije. Naši kurenti in
kopjaši so veljali za eno najzani-
mivejših nastopajočih skupin,
saj ohranjajo staro tradicijo. Nič
čudnega torej, da so jih organiza-
torji povabili, naj se udeležijo
karnevala v Metzu tudi pri-
hodnje leto; o možnostih za nji-
hovo gostovanje pa se je zanimal
tudi predstavnik organizatorejv
podobnega karnevala v belgij-
skem mestu Arlon.
Tekst in lo\o: Janko Struc
fdiiievaii
NaroJnozahavni trio OD-
MEV iz Ptuja se je v mi J z
gostovanja na Švedskem, ha-
mor sta ga povabila predsed-
nik društva Planika iz Mal-
moja g. Rudi in Štefka B2lec.
V jeseni se bo ODMEV, hi ga
sestavljajo Janez Kociiut,
Miki Majcen in Rado d lun,
ponovno odpravi! na sev2r, v
Malmo.
-o V.K.
ZMAGOVALCI VINSKE GORE / PTUJSKIH 5 Z NOVIM HARMONIKARJEM
P(i bPG-Z ZCIIII0F0
Ne samo da so vse bolj uspešni,
tudi vse bolj popularni postajajo
v domovini in zunaj naših meja.
Ansambel Ptujskih 5 igra že do-
ber mesec in pol z novim harmo-
nikarjem Borisom Šegulom,
bivšim Alfi;evim muzikantom, ki
je zamenja' dosedanjega harmo-
nikarja M. rjana Škripača (ta je
zaradi prezasedenosti žal moral
nehati).
Dekle in fantje so ustvarjalni kot
že dolgo ne: pripravljajo nove
skladbe, snemajo, nastopajo ... in
tudi zmagujejo. Kot je povedal
vodja ansambla Martin Skripač,
jim je najljubše odličje z Vinske
Gore (na posnetku), kjer so dosegli
1. mesto za najboljšo slovensko
polko z naslovom Pa brez zamere.
Njihova priljubljenost pri občinst-
vu se je tako zagotovo še povečala.
-OM
Ptujskih 5 - veseli in nasmejani, z odličjem z Vinske Gore. Od
leve: pevec Bojan Peklar, kitarist Edi Belčič, klarinetist An-
drej Ivančič, novi harmonikar Boris Šegula, pevka Natalija
Kolšek, vodja ansambla In baritonist Martin Skripač ter tro-
bentar Dani Kos; desno novinarka Kaja Asja Matjaž.
Srebrni iubilei Šaleških funtov
Letos praznuje ansambel
Šaleški fantje iz Velenja, sicer
star znanec ptujskega občinst-
va, saj je na festivalu v Ptuju
nastopil kar trinajstkrat, pe-
tindvajsetletnico delovanja.
Ansambel sestavljajo: vodja in
harmonikar Franc Žerdoner, tro-
bentar in bobnar Martin Adrinek,
basist Srečko Feguš, klarinetist
Edi Fidler, kitarist Ivo Gajšek ter
pevca Maja Lesjak in Tomaž
Kovačič. Od začetka do danes je v
ansamblu samo še Franc Žerdoner
kot vodja in ustanovitelj ansambla.
Ansambel je v času svojega delo-
vanja prepotoval domala vso Evro-
po in razveseljeval prvenstveno
Slovence po svetu, na ptujskem fes-
tivalu pa so se prvič pojavili že 1972.
leta in potem sodelovali še trinajst-
krat ter so za Zemetom na drugem
mestu po nastopih v Ptuju. Šestkrat
so bili srebrni, dvakrat zlati, dva-
krat pa je ansambel pripomogel k
nagradar besedilopiscoma Ivanu
Malavaši. •! in Ivanu Minattiju, en-
krat pa za ,;lasbo Francu Žerdonar-
ju.
Želimo jim še veliko uspeha v
bodoče. (L)
TAf lURAŠI NA PTUJSKEM / SEKSTET IZ CIRKULAN
Mm »irasbeiio tradiciia
Poslednji od petih t ibu-
raških zborov na nekdo jem
Ptujskem, ki mu namenjr o to-
kratno pozornost, je tam aški
zbor kulturnega društva ička
Kozela iz Cirkulan. Gre z. upi-
no, o kateri zadnje desetlei e ra-
zen kakšne povsem naklj ične
omembe o njenem nekdanjem
obstoju ni bilo kaj prida slišati.
Vendar pa je svoje dni dobro or-
ganizirana, domala orkestrsko
številčna, polna mladostne ener-
gije, z mnogimi samostojnimi
nastopi, pa tudi s skupnimi nas-
topi z igralsko skupino pomenila
pomemben kulturni dejavnik v
kraju.
Pri sv. Barbari v Halozui. ^uanes
Cirkulane, op. avt.) obhajala se je 8.
septembra pomenljiva slovesnost. Ve-
liki svobodomiselni duh pokojnega
Božidarja Raiča (župnik p: i sv.
Barbari od 1860 do 1886 op. avt.),
kije svojedobno že jel preš.njati
Halošane, a je po njegovi smrti zopet
Zadremal, prebuja se sedaj vnovič.
Praznovali smo ustanavljanje novega
bralnega društva "Naprej", katerega
naloga bo pospeševati med druš'veni-
'ni udi vscobčo omiko in izobrazbo ter
buditi in krepiti narodno zavest!
Tako je zapisal časopis Domovina,
takrat oden najbolj razšir- tih v
Haloza!i,koso8. ..^ptemb ' )99v
današnjih Cirkulanah na pobudo
osnovnošolskega ravnatelja Anto-
na Ogorelca in ob podpori vseh
učiteljev ustanovili b alno
društvo, sočasno pa še knjižaico,
igralsko skupino, moški komorni
zbor in tamburaški zbor. Ir če v
Tedniku že pišemo o naših ta nbu-
faških ;-Porih, petem srp dede
•la jasno dokumcntiia tum
tiastanka brez vsake zadrege t rditi,
da cirkulanski ni le najstareši na
^tujskem, marveč da je eder, naj-
starejših celo v Sloveniji. Po aoslej
Znanih podatkih je starejši le'isti v
Ajdovščini, ki so ga ustanovili
1897 in je bil menda prvi.
Upravni odbor, ki mu je prvi
predsedoval domačin Franjo Ko-
renjak (z njegovijn imenom je po-
vezano nekajdesetletno kulturno-
prosvetno delo v kraju), je takoj,
ko je zbral članarino in prosto-
voljne prispevke, nakupil knjige
in časopise za knjižnico ter instru-
mente. Tamburaški zbor, ki je ob
ustanovitvi in še vrsto naslednjih
let štel 14 članov, med njimi so bili
domala vsi takratni učitelji (!!!), je
imel svoje prostore v nekdanji sta-
ri šoli. Tu so se dva do tri krat te-
densko shajali in pod vodstvom
učitelja (!) Vinka Serone ves čas
zimskega obdobja pridno vadili.
Naslednje leto, 25. februarja 1900,
kot piše časopis Slovenski gospo-
dar, pa so že imeli svoj prvi (krajši)
nastop, ko je društvo priredilo kra-
sno veselico z gledališko igro Kje je
meja? s petjem in tamburanjem. 25.
julija 1900, poroča isti časopis, pa
sta tamburaški in moški komorni
zbor (oba pod vodstvom V. Sero-
ne) družno pripravila svoj prvi
skupni koncert v prostorih osnov-
ne šole. Kako je bila prireditev,
uvodni govor je imel dr. Brumen s
Ptuja, obiskana, kaj so igrali tam-
buraši, kaj peli pevci in kakšna je
bila kakovost izvedbe glede na kra-
tek čas obstoja obeh skupin, pa do-
pisnik ne poroča.
Kulturno-prosvetno delo pri sv.
Barbari se je zatem tako razmahni-
lo, da so se prireditve kar vrstile
druga za drugo in v kraju ni bilo
pomembnejšega dogodka, kjer s
svojim delom programa ne bi so-
delovali tudi tamburaši. Igrali so
na vseh društvenih občnih zborih,
na veselicah (z narodnobudi-
teljskim pomenom.^•), koncertih,
gledaliških igrah, na dobrodelnih
prireditvah (recimo 1904. v Mar-
kovcih), nastopali v okoliških
krajih, igrali na vseh društvenih
tombolah (za pridobivanje sred-
stev ali za šolo ali za društvo)iz
česar torej sledi, da so bili v kraju
eden pomembnejših kulturno-
prosvetnih dejavnikov. Leta 1907.
se je ob zaključku šolskega leta od
tamburaškega in pevskega zbora
poslovil njun vodja Vinko Šerona
ter odšel na novo delovno mesto na
Ptuj. Kraj in društvo sta s tem zgu-
bila enega svojih najbolj delavnih
in tudi enega najbolj sposobnih
članov. Pri pevcih ga je zamenjal
Jožef Cenčič, pri tamburaših pa
Ema Trstenjak (oba seveda učitel-
ja, kakopak!). Po njenem odhodu
1910 je tamburaški zbor prevzel
učitelj (!) Alojz Cenčič in ga po vsej
verjetnosti vodil vse do prve sve-
tovne vojne, ko je večina moških
članov bila mobilizirana. S tem pa
je zbor skoraj zagotovo prenehal
delovati.
Po vojni je moralo miniti kar
cela štiri leta, da so se tamburaši
pod konec 1922. ponovno združili
v zbor. Tokrat jih je bilo trinajst,
vodil pa jih je domačin, glasbeno
dokaj izobraženi Franc Korenjak.
Prvič so javno nastopili že po ne-
kajmesečnih vajah, in sicer na
srečelovu 2. februarja 1923, o
čemer je pisalo tudi takratno časo-
pisje. Leto za letoin so nato nasto-
pali na raznih prireditvah, veseli-
cah in godovnih dneh, dokler se
leta 1932 niso razšli. Poslej o tam-
buraših v Cirkulanah in njihovem
organiziranem delovanju ni bilo
več slišati polnih 27 let.
Po drugi svetovni vojni kot da ni
bilo več prave volje za obnovo tam-
buraši va. Šele 1959., ko je prišel v
kraj učitelj tehničnega pouka in
navdušen tamburaš Franc Majce-
novič, je z nekaterimi učenci 4. in
5. razreda sestavil šolski tambu-
raški zbor. A je deloval le tako dol-
go, dokler učenci niso končali
Današnji tamburaški sekstet v Cirkulanah sestavljajo, od leve proti desni: Boštjan Polajžer
(vodja), Nadja Jerenec, Tone Štumberger, Daniel Polajžer, Matjaž Gole in Jernej Gole.
šolanja. Tokratni premor je trajal
vse do 1980., ko so se pri kultur-
nem društvu odločili "delo tambu-
rašev ponovno oživiti". Odziv je
bil čez vsa pričakovanja, saj se je v
/■or ze \ etku priglasilo kar 16
tamburašev. Prve vaje so začeli ob
koncu leta, intenzivno pa nadalje-
vali vse do 4. julija 1981, ko so pod
vodstvom Franca Majcenoviča
imeli svoj prvi javni nastop ob ot-
voritvi lovskega doma v Brezovcu.
Prihodnje, 1982. leto je bilo v Cir-
kulanah izredno razgibano. Vse
sekcije -'elo aktivno delovale,
število lafi. urašev pa se je povzpe-
lo celo na 33! Tistega leta so seosa-
mosvojili, odprli svoj žiro račun,
vadbeni prostor pa si uredili na
borlskem gradu. Za l.maj so pri-
pravili budnico najprej doma, za-
tem še v Zavrču in Leskovcu, 9.
maja pa skupni koncert s tambu-
raši iz Vidma in Gorišnice. Nasto-
pili so ob 200-letnici domače šole,
v Trnovski vasi pa pripravili sa-
mostojen koncert. Enako aktivni,
če ne še bolj, so bili prihodnje leto,
dokler 1984. ni prišlo do nesoglasij
med vodstvoma društva in sekcije.
Prva posledica je bila osip članstva
s prejšnjih 33 na 20, druga pa ne-
redne vaje in zaradi slabe pripravl-
jenosti izogibanje javnim nasto-
pom. Leta 1985 so prenehali aktiv-
no delo in odložili instrumente.
Ali mar za vedno? Kaže, da ne, si-
cer se na pobudo sedanjega pred-
sednika društva Mira Lesjaka lan-
skega septembra ne bi zbralo šest
predvsem mladih zanesenjakov, ki
žele nadaljevati tamburaško tradi-
cijo v kraju. To so: Boštjan Po-
lajžer (umetniški vodja), Nadja Je-
renec, Tone Štumberger, Daniel
Polajžer ter brata Matjaž in Jernej
Gole. Vsi razen najstarejšega Da-
niola Poiai.'crja so ali dijaki a; j-
dentje in zato pretežni del tedna od
doma. Med počitnicami zato lahko
vadijo dva krat, sicer pa le en krat
tedensko. Sreča je, da so vsi nota-
listi, s čimer je delo vodje v veliki
meri olajšano. Trenutno, obstajajo
šele dobra pol leta, posvečajo svoje
vaje prepotrebnim osnovam: drži
instrumenta ter tehniki obeb rek.
Sami pravijo, da so se .11
predvsem zaradi ohranjanja ljud-
ske glasbe in zaradi bližajoče se
100-letnice kulturnega društva v
Cirkulanah 1999. Kaj pa potem?
Besedilo in posnetek: IC
12 - OD TOD IN TAM
13.APRIL 1995- TEDNIR
ORMOŽ / S SAUBERMACHERJEM LJUDJE ZADOVOUNI
2.9^ gospodui^f ev v organu»'anem oc^ozii oc^adfcov
s problemom odpadkov se civilizacija srečuje že dolgo, ljudje pa so ob tem vedno razmišljali, kako bi se jih najhitreje znebili. V srednjem veku so bile zlasti v prenaseljenih mestih
posledica številne kužne bolezni, v novejšen času pa onesnažena narava. Zavest, da je ekološke probleme, ki nastajajo, potrebno reševati, je v novejšem času pripeljala do dru.
gačnega ravnanja z odpadki. Iz njihovega odlaganja se je sčasoma razvila donosna gospodarska dejavnost.
v ormoški občini, kjer se z lo-
kacijo občinske deponije ukvar-
jajo že skoraj dve desetletji, so
oktobra 1992 sprejeli odlok o rav-
nanju s komunalnimi odpadki, V
njem so določeni vrsta zbiranja,
odvažanja in odlaganja komunal-
nih odpadkov ter urejanje in
vzdrževanje javnega odlagališča.
Na podlagi tega je bil objavljen
javni natečaj, kjer so med tremi
ponudniki izbrali najugod-
nejšega - podjetje Saubermacher
Siid in z njim v aprilu 1993 skleni-
li desetletno pogodbo o organizi-
ranem in ločenem odvozu komu-
nalnih odpadkov.
Komunalne odpadke, ki so nas-
tajali pri gospodinjstvih, v obrti,
industriji in drugod, je do tedaj
zbiralo Komunalno podjetje
Ormož in jih vozilo na centralno
odlagališče na Dobravo pri
Ormožu. Po podatkih je bilo leta
1991 vključenih v organiziran od-
voz od 5134 individualnih gospo-
dinjstev v občini Ormož le 193.
Prav tako so zbirali odpadke po zu-
nanjih krajevnih skupnostih in v
ta namen je bilo nameščenih 21 ve-
likih smetnjakov, 31. januarja le-
tos pa je bilo v organiziran odvoz
vključenih že 2.976 gospodinjstev.
SISTEM LOČENEGA
ZBIRANJA
Po podpisu pogodbe je podjetje
Saubermacher - Letnik pričelo in-
formirati občane, zbirati pa so
pričeli junija 1993 najprej v KS
Velika Nedelja, v oktobru v Pod-
gorcih, januarja 1994 v krajevnih
skupnostih Tomaž, Ivanjkovci in
Miklavž, v marcu 1994 v Ormožu,
avgAišta na območju krajevne
ski^^iS^i Kog in šele decei^a v
KS Središče ob Dravi. V organizi-
ran odvoz je v KS Velika Nedelja,
Podgorci in Ormož vključenih 90
odstotkov gospodinjstev. Povsod
je uveden sistem ločenega zbiran-
ja, povezan z različnimi barvami
posod. Biološke odpadke odlagajo
v rjave posode, papir v zelene z
rdečim pokrovom, belo steklo v
zelene posode z belim pokrovom,
barvno steklo v zelene posode z ze-
lenim pokrovom, druge odpadke
pa v črne posode.
Kot je povedal Franček Hergu-
la, tajnik krajevne skupnosti Pod-
gorci, se je pri njih po začetnem
odporu stanje po dveh letih bistve-
no spremenilo. Tudi tisti, ki so
sprva trdili, da odpadkov nimajo,
so sedaj zadovoljni s takšnim
načinom odvoza, vsi, ki smo jih
vprašali so povedali, da je okolica
veliko bolj čista, novih divjih odla-
gališč pri njih ni opaziti.
"Nekoč smo imeli velike težave s
črnim smetiščem, ki je bilo v
Osluševcih na zemljišču želez-
niškega gospodarstva. S pričetkom
odvoza odpadkov smo ga lahko sa-
nirali in dokončno zaprli, čeprav
se še vedno dogaja, da ponoči kdo
pripelje kaj tistega, česar pri hiši
ne potrebuje. Trenutno imamo s
smetnjaki za odvoz odpadkov po-
kritih več kot 80 odstotkov krajev-
ne skupnosti. Ker je naš teren do-
kaj razgiban, je nekaj težav, ker av-
tomobil, ki pobira smeti, ne more
priti do vseh hiš. Posamezniki so
znali rešiti tudi to: pri koncesio-
narju so kupili vreče za smeti in jih
nastavili tam, kjer pobiranje pote-
ka," je povedal tajnik podgorske
krajevne skupnosti Franček Her-
gula.
"Velikokrat se zgodi, da imamo
več odpadkov, kot jih lahko spra-
vimo v zabojnik, čeprav imamo
večjega. Vse drugo spravimo v
vreče od umetnega gnoja ali
kakšne druge in smetarji jih pobe-
rejo," je povedal Milan Cvetko.
"Pred leti je bilo v našem
jelševju ogromno divjih odlaga-
lišč, nekaj nad dvesto smo jih
našteli, sedaj pa novih odlagališč,
za katere bi vedeli mi lovci, ni.
Edini problem, o katerem bi se
morali dogovoriti, je, da bi v vsako
vas ali pa vsaj v vsako krajevno
skupnost postavili pozimi zaboj-
nik za svinjske kože, saj postajajo
te velik ekološki problem: ljudje
jih odmetavajo, ležijo po jarkih ali
v grmovju. Sedaj, ko je vreme še
hladno, ne zaudarjajo tako, poleti
pa je neznosno," dodaja Milan
Cvetko.
ORMOŽANE SKRBI
DEPONIJA
Ormoška krajevna skupnost je v
celoti pokrita z obveznim odvo-
zom komunalnih odpadkov. Lani
so bili v celoti zamenjani smetnja-
ki v mestu, konec leta v Frankov-
cih in Pušencih, konec febbruarja
pa še v drugih vaseh ormoške kra-
jevne skupnosti, smo izvedeli od
tajnika Francija Trstenjaka: "Vsi
krajani niso vzeli smetnjakov, ven-
dar ko bodo sčasoma spoznali, da
mora vsak poskrbeti za svoje sme-
ti, bo krajevna skupnost v kratkem
času pokrita z odvozom. Velik
problem pa je odlagališče komu-
nalnih odpadkov. Deponija je bila
zgrajena kot začasna, brez
kakršnihkoli dovoljenj, sedaj pa se
polni s smetmi ne samo iz naše,
temveč tudi iz drugih krajevnih
skupnosti. Občinska skupščina je
konec lanskega leta sicer sprejela
odlok, s katerim so opredelili naj-
primernejšo lokacijo, vendar je pot
do nje še precej dolga."
Na podeželju je čedalje več po-
sebnih odpadkov, kot so ostanki
raznih zaščitnih sredstev, škropiv
in barv, akumulatorji in drugo, kar
dela napoto. Vse to je doslej roma-
lo na neprimerne kraje, tudi v
kakšnem potoku. Spomnimo se,
kako so učenci osnovne šole Mi-
klavž opozorili, da je potok Račjak
mrtev predvsem zaradi tega, ker v
Ormoška deponija je urejena in uveden je red. Žal bo kmalu pol-
na. Kam potem z odpadki, bo se moral odločiti občinski svet.
Foto: Štefan Hozyan
njegovi strugi ali v neposredni
bližini mnogi vinogradniki odla-
gajo strupe. Podjetje Sauberma-
cher se je dogovorilo tudi za zbi-
ranje teh odpadkov. O akciji so lju-
di obvestili s plakati. "V Podgorcih
smo imeli izredno dober odziv.
Vsaj enkrat letno pa bi bilo potreb-
no pobirati večje kosovne odpad-
ke. Upam, da se bomo uspešno do-
govorili tudi o tem," je povedal taj-
nik podgorske krajevne skupnosti.
SVETNIKI o
ODPADKIH
O odvozu odpadkov so govorili
tudi na tretji seji občinskega sveta
Ormož. Svetnike je motila trditev,
da so bile največje težave z organi-
ziranim odvozom odpadkov na
podeželju. To je negiral Slavko
Pere s Koga, saj je pri njih, na izra-
zito kmečkem območju, več kot 80
odstotkov gospodinjstev z odobra-
vanjem sprejelo organiziran odvoz
odpadkov, prav tako na območju
Velike Nedelje, je povedal svetnik
Ivan Hržič, kjer je uspeh že viden,
kljub temu da jim smetišče za veli-
konedeljskim gradom ni v čast.
Jože Kosec je predlagal, da bi v
nestrnjenih naseljih postavili večji
zabojnik, kamor bi ljudje odlagali
smeti. Stanko Pignar iz Podgor-
cev pa je menil, da je za nekatere
ljudi strošek odvoza velik in ga
predvsem starejši ljudje težko
zmorejo. Župan Vili Trofenik je
dodal, da na ormoškem Centru za
socialno delo že pišejo seznam tis-
tih, ki zaradi socialnih težav ne
zmorejo plačevanje položnic za od-
voz smeti.
Svetniki so opozorili še na šte-
vilne druge nerešene probleme,
tudi na odvoz kosovnih in poseb-
nih odpadkov ter na odmetavanje
svinjskih kož. Predsednik sveta
Alojz Sok pogreša nadzor nad iz-
vajanjem koncesijske pogodbe. Po
njegovem je tovornjak, s katerim
odvažajo smeti, pretežak za
podeželske ceste in nekatere so za-
radi tega že načete. Svetniki so
spraševali, zakaj z oddajo koncesi-
je ni bila sprejeta še odredba o
območjih v občini, kjer je odvoz
smeti obvezen. To bo moral spre-
jeti občinski svet na eni pri-
hodnjih sej. Vili Trofenik je še
poudaril, da se je pri organizira-
nem odvozu dopadkov najbolj za-
pletalo v središki krajevni skup-
nosti, vendar je bilo odklonilno
vzdušje med ljudmi ustvarjeno
umetno, ker kasneje, ko so razdeli-
li posode, problema ni bilo več.
Nekateri so menili, da bodo mno-
ge težave v zvezi z organiziranim
zbiranjem in odvozom komunal-
nih odpadkov v ormoški občini
trajale tako dolgo, dokler ne bodo
imeli svojega komunalnega
inšpektorja.
•» Vida Topolovec
pfiptfivtt in SCI
Osnovni pogoj za dober uspeh
pri napravi oz. obnovi vinograda
je kvalitetna cepljenka. Mnogo-
krat pa se nam zgodi, da smo po-
sadili kvalitetne trsne cepljenke,
a naš uspeh ni takšen, kakršnega
smo pričakovali. Zaradi tega vam
dajemo nekaj strokovnih napot-
kov.
Pred sajenicm pripravimo
zemljišče. Biti mora uležano in
pravilno pognojeno na zalogo z
ustrezno vsebnostjo makrolemen-
tov, humusa (vsaj 3 %) in primerne
kislosti. Zaradi tega je nujno, da
prej vzamemo vzorec zemlje in ga
damo v analizo ter se posvetujemo
s strokovno službo. Priporočamo
gnojenje s hlevskim gnojem po celi
površini, tako da ga kasneje pri sa-
jenju ne dajemo.
PRIPRAVA TRSNE
CCRUENKE
- Cepljenko obrežemo na eno
zdravo, lepo vidno oko, korenine
pa na dolžino pesti (10-15 cm).
- Cepljenko razkužimo -
namočimo v vodo, ki smo ji dodali
30dagpepelinana 10 litrov vode. S
tem preprečimo razvoj pršic.
- Cepljenke parafiniramo (po-
svetujemo se s strokovno službo ali
trsničarjem).
- Pred sajenjem jih 24-48 ur na-
makamo v vodi.
SAJENJE
- Ne sadimo v premokro ali pre-
suho zemljo ali v suho šoto!
- Cepljenke ob pripravljanju in
sajenju ne izpostavljamo predolgo
soncu in vetru.
- Pred sajenjem korenine
namočimo v mešanico 1/3 kravja-
ka, 1/3 vode in 1/3 ilovice.
- Ob sajenju uporabimo le dobro
preperel hlevski gnoj.
- Pri uporabi koncentriranega
komposta (bioposta) tega obvezno
razredčimo za 2/3, da nam ne
poškoduje korenin.
VZROKI ZA SLABO
RAST ALI PROPAD
Vzroki za slabo rast ali celo pro-
pad trsne cepljenke so:
- slaba kakovost trsne cepljenke:
nepopolno zaraščeno cepljeno
mesto, nedozorel, prekratek po-
ganjek, nezadostno razvite koreni-
ne;
- neustrezno shranjevanje
trsnih cepljenk - poškodbe zaradi
izsuševanja korenin in cepljenega
mesta, poškodbe zaradi plesni ali
botritisa na poganjku, poškodbe
zaradi premokrega skladiščenja;
- sajenje trsnih cepljenk: sadimo
pravočasno, od botritisa napadene
cepljenke parafiniramo tik pred
sajenjem, v težjih vlažnih zemljah
ne sadimo pregloboko;
- drugi vzroki: zbita tla, nedozo-
rel hlevski gnoj ali premalo vlažna
šota, nepravočasno založno gno-
jenje.
Skice prikazujejo faze, kako posa-
dimo trsno cepljenko, pri čemer potre-
bujemo kompost (kupček na skici 2),
prst (skice 4, 5, 7) in gnoj (skica 6).
Kmetijska svetovalna služba
DORNAVA, MEZGOVCi
%ciinlciclansfcGlišleii|e okolju
Prejšnji torek so na pobudo tu-
ristično-etnografskega društva
Liikari, ki ga šele ustanavljajo, v
Dornavi in Mezgovcih čistili ok-
olje. Akcije so se udeležili osnov-
nošolci, mladinci in upokojenci,
skratka vaščani vseh generacij,
kar je zelo pohvalno.
Čeprav so sprva menili, da po
vasi ni smeti, so jih pobrali kar ne-
kaj vreč in tako poskrbeli za lepše
bivalno okolje. Že res, da tam-
kajšnji prebivalci zelo skrbijo za
urejeno okolje svojih domov, vso
idilo pa največkrat skazijo smeti na
"nikogaršnji zemlji", kot radi ime-
nujemo obcestne jarke, nabrežinc
rek in potokov, avtobusna postaja-
lišča ter prostore pred javnimi Smeti je bilo veliko več, kot jih opazimo ob vsakodnevnem
zgradbami. Tekst in foto: M.S. življenjskem ritmu.
EKOLOŠKI DIESEL
Iz kuhm jske posofle
v dleselski rezervoar
V južni, vzhodni in zahodni avstrijski Štajerski se svet vrti drugače. Uporabljenega jedil
nega olja in maščob tod ne vlivajo v straniščne školjke ali kanale, tukaj služi za pogoi
motornih vozil.
Od nedavnega imajo i
v okrajih Weiz, Hart-j
berg, Feldbach, Rad-;
kersburg, Leibnitz inj
Deutschlandsberg en-]
kraten sistem za reci-j
klažo odpadnih jedilnih,
olj in maščob. Najprej'
zberejo te odpadne sno-<
vi v več kot 200 krajev-;
nih skupnostih. TakOj
se ne izlivajo več v ka-j
nale, kar je povzročalo,
ogromne stroške. Preko
zbiralnega sistema
SEEG (Siidsteirische
Energie und Eivveisge-
nossenschaft) in mobil-
nega zbiranja podjetja
Saubermacher se skup-
nosti razbremenijo teh
odpadnih snovi. Vsako
gospodinjstvo prejme
za zbiranje praktično
posodo. V njej se od-
padna jedilna olja in,
maščobe varno zberejo
že v kuhinji.
Letno se lahko z inten-
zivnim zbiranjem zbere
čez 450 ton snovi, ki jih
lahko ponovno uporabi-
mo. Zbrana jedilna olja
in maščobe nato pri pod-
jetju SEEG v Cmureku
predelajo v visoko kvali-
teten ekološki diesel. Iz
450 ton odpadnih snovi
lahko proizvedejo okoli
360.000 litrov eko
loškega diesla. V Cmure
ku pridobljeni EKO die
sel prihranja fosilna go
riva, je 60 % manj sajas
in je zato zelo prijazei
našemu okolju. S tem, k'
ga motorna vozila upo
rahljajo za svoj pogon, s'
EKO krog te regije zaki
juči.
Janez Letnil
NASVETI -13
f EDNIK -13. APRIL 1995_
Kiiharski nasveti
Danes bomo govorili o qobah.
Najpogostejša jed iz gob je sko-
raj gotovo gobova juha. Pripravl-
jamo jo lahko na nekaj različnih
načinov. Lahko jo pripravimo iz
gne vrste gob, na primer šampin-
jonov, jurčkov, lisičk in takrat
posi juha ime po vrsti gobe, iz ka-
tere je narejena. Najokusnejšo
gobovo juho pa dobimo, če upora-
bimo vsaj štiri različne vrste
svežih gob.
Najpogosteje gobovi juhi doda-
mo na kocke narezan krompir, če
pa imate več gob, pa lahko krompir
tudi izpustite. Od začimb uporabi-
mo sol, poper, lovorov list in šatraj,
ko pa pripravljamo prežganje, mu
dodamo fino sesekljano čebulo in
strt česen. Prežganje naj bo bolj
svetlo, v juho pa ga dodamo v sredi-
ni kuhanja, tako da čebula in česen
popolnoma razpadeta. Tik pred
serviranjem juhi dodamo kis ali
vino in kislo smetano. Po vrhu jo
potresemo s sesekljanim zelenim
peteršiljem.
Če juho pripravljate iz suhih gob,
damo gobe za nekaj minut v vrelo
vodo ali jih z vrelo vodo poparimo
in nekaj časa pustimo, potem jih
odcedimo in ponovno pristavimo v
vodo ter jih pripravimo enako kot
iz svežih gob. V tem primeru juha
ni tako temna.
Gobenajlažjeshranimosuhe.Ne-
kateri kuharji dajejo celo prednost
suhim smrčkom, gobanom,
lisičkam pred svežimi, ker so bolj
okusni. Rezgove uhljavVr. ' " "■
dobimovtrgovinahleposu.^- .
imajo komaj kaj svojega okusa,
pravzaprav uporabljamo le zaradi
njihove želejaste konsistence. Do-
bimo tudi suhe kitajske gobe šiita-
ki, ki so izredno okusne in jih upo-
rabljamo tudi pri alternativnih
oblikah prehrane. Preden suhe
gobe uporabimo, je najboljše, da jih
okrog trideset minut mehčamo v
mlačni vodi, odvisno od velikosti
koščkov. Potem gobe odcedimo in
jih lahko uporabimo kot sveže. Ko
suhe gobe namakamo, nekoliko
nabreknjeo, vendar jih nekoliko
dlje kuhamo. Trije dekagrami su-
hih gob ustrezajo približno 20 - 25
dag svežih.
Najmanj pogost način priprave
gob v naših kuhinjah je cvrenje.
Cvremo lahko skoraj vse vrste gob,
s tem da so primernejše tiste, ki
imajo večje klobuke. Najpogosteje
cvremo šapinjone. Cvremo samo
klobuke, če pa so manjši, pa lahko
uporabimo tudi bet. Paniramo jih
dunajsko ali pariško. Klobuke
šampinjonov lahko tudi nadeva-
mo. Nadev si pripravimo iz na koc-
ke narezanega pršuta ali rahlo pre-
kajene slanine, ki ji dodamo nari-
ban sir in peteršilj. S tem napolni-
mo notrajnost klobukov, pokrije-
mo z drugo kapico ali klobukom in
paniramo. Po dva in dva klobuka
zlepljamo s pomočjo raztepenega
jajca, tako da robove narahlo pre-
mažemo z jajcem in jih nekaj časa
pustimo počivati. Šampinjone na-
rahlo solimo in popramo od zunaj
in šele potem paniramo. Zraven
ocvrtnih gob zmeraj ponudimo
omako. Ujemajo se z majoneznimi
omakami,omakami iz kislesmeta-
ne.drobnJakovo in podobnimi.
Ker )e naslednji teden post, si
lahko na ta dan pripravite kakšno
gobovo ali ribjo jed. Zelo enostavni
za pripravo so lignji, ki jih lahko na
različne načine cvrete, še boljši
okus pa dobite, če jih napolnite.
Napolnitejih lahko z koščkom sira,
ki ga zavijete v slanino ali pršut ali
list blanširane špinače ali blitve, na
koncu rahlo pritrdite z lesenim na-
bodalom, solite in jih v ponvi z
malo maščobe na hitro opečete. To-
plotne obdelave pri lignjih ne po-
daljšujte po nepotrebnem, saj
dosežete ravno nasprotno: lignji
niso vedno bolj mehki, ampak ved-
no bolj žilavi.
POLNJENI LIGNJI
Za 5 oseb potrebujemo:
-10-15 srednje velikih lignjev
-10 dag sira v kosu
-10-15 listov špinače ali blitve
- sol, poper
- maščoba za pečenje
Omaka:
- 5 dag olja, 2 stroka česna
- 25 dag olupljenega paradižnika
-2 del belega vina
- po potrebi malo vode ali ribji fond
- sesekljan peteršilj.
Lignje očistimo in jih dobro
osušimo. Sir narežemo kot za
pomnfrit, ga narahlo solimo in po-
pramo ter ga zavijemo v blanširane
špinačine liste (liste blanširamo
tako, da očiščene špinačne liste ku-
hamo v slani vodi 1 minuto). Sir in
špinačnelistedamo v truplignjain
narahlo pritrdimo z lesenim nabo-
dalcem (zobotrebcem). Lignje na-
rahlo posolimo še odzunaj in jih v
ponvi na hitroopečemo zobeh stra-
ni. Dodamo na kockenarezan para-
dižnik ali paradižnikov concasse,
strt česen, sesekljan peteršilj, vino
in ribji fond ali vodo. Dušimo 10 -
15 minut. Zraven ponudimo ku-
han krompir, narezan n? krhlje,
prelit z maslom in potr^: en s se-
sekljanim zelenim peteršiljem.
NadaPignar,
učiteljica kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE -XIV.
Zasvolenost
1.
Zasvojenost je z epide-
miološkega vidika najpo-
gostejša oblika neprilago-
jenega vedenja.
Med zasvojenosti štejemo
zlasti odvisnost od alkoho-
la (alkoholizem), narkoma-
nijo, tabletomanijo ter tudi
zasvojenost s hrano, nikoti-
nom, potrošnimi dobrina-
mi ter pretiravano iskanje
spolnih in drugih užitkov.
ODVISNOST OD
ALKOHOLA
(ALKOHOLIZEM)
Tudi pri nas je ta oblika
odvisnosti najbolj razširje-
na in ima vsekakor lastnost
epidemije. Najmanj 5-10%
odraslih prebivalcev je že
kroničnih alkoholikov in
nujno potrebnih zdravljen-
ja, nadaljnih 20 % pa je že
zelo blizu temu. Posebno so
alkoholni zasvojenosti
podvrženi moški, saj je od-
nos med moškimi in žen-
skami pri alkoholikih 7:1 v
škodo prvih. Število alko-
holikov na svetu se že krep-
ko približuje 30 milijonom
in še vedno narašča.
Tudi v Sloveniji študije
kažejo podobno
naraščanje; pri nas je po
različnih ocenah med 40 in
80 tisoč alkoholikov. Po-
datki za Gorenjsko npr. go-
vorijo, da je tam kar 14,2 %
moških kroničnih ali pri-
kritih kroničnih alkoholi-
kov. Podatkov za Štajersko
žal nimam, bi pa bili vseka-
kor zelo zani-
mivi.
Vzroki za
nastanek od-
visnosti od alkohola so tako
zunanji kot v človeku sa-
mem.
Med zunanje vzroke šte-
jemo zlasti socialno-kul-
turne razmere, v katerih
nekdo živi, družbeno
strpnost do alkoholizma,
dostopnost in ceno alko-
holnih pijač ter pivske na-
vade neke dežele.
Med vzroki v alkoholiku
pa jena prvem mestu njego-
va osebnost. Seveda ne gre
pozabiti tudi na dejstva, da
je oče alkoholikov v 80 %
tudi sam alkoholik in da
najdemo v anamnezi alko-
holikov pogosto podatke o
neskladnosti in prepirih
med starši, o nezakonskem
rojstvu, razvezi staršev in
slabših razmerah za izo-
braževanje. Čeprav ne mo-
remo govoriti o specifični
osebnosti alkoholika, vidi-
mo, da se ljudje z nekateri-
mi značilnostmi pogosteje
nagibajo k zasvojenosti od
alkohola. Teznačilnostiso:
nesamostojnost, težave pri
vzpostavljanju zdravih od-
nosov z ljudmi, čustvena in
intelektualna nezrelost,
razdvojenost v odnosu do
avtoritet, nizka frustracij-
ska tolerantnost, po-
manjkljivo samospošto-
vanje, občutek krivde in
osamljenosti. Vendar nas
to ne sme zavesti k prehi-
trim zaključkom.
V večini primerov jealko-
holna zasvojenost splet so-
cialnih dejavnikov, pre-
lomljenih skozi prizmo
osebnosti, saj mnoge pote-
ze osebnosti alkoholikov
niso nič drugega kot rezul-
tat neugodnih življenskih
razmer.
Vloga in delež osebnosti
alkoholikov pri njihovi za-
svojenosti je seveda raz-
lična pri primarnih in se-
kundarnih alkoholikih.
Medtem ko je bila oseb-
nost prvih že pred zasvoje-
nostjo hudo motena, sežejo
drugi - in teh je med alko-
holiki največ - po alkoholu
zato, da ublažijo različne
življenjske probleme, sti-
ske, razočaranja in udarce.
Upoštevati moramo tudi
dejstvo, da pride zaradi za-
svojenosti naknadno še do
novih, navadno neugod-
nih potez ali pa se nekatere
prejšnje še zaostrijo. Tako
opazimo pri kroničnih al-
koholikih poleg pešanja
spomina in inteligentnosti
še zlasti egoizem, prepirlji-
vost, pešanje moralnosti in
ljubosumnost.
•» Mag. Bojan Sinko
V spomfnskeiii
parku nenovne tulf
Delavci Elektra Arnuš so
prejšnjo sredo ponovno names-
tili razsvetljavo v spominskem
parku, kot so poimenovali nek-
danje mestno pokopališče v
Ptuju. Strošek v višini okrog
tristo tisoč tolarjev je plačala
Direkcija za gospodarsko infra-
strukturo.
Plačnik skupaj s Ptujčani, ki ima-
10 v spominskem parku grobove, in
drugimi upa, da se bodo obiskoval-
ci tega prostora temu primerno
obnašali in ne bodo več uničevali
niti svetil niti grobov. In čeprav je v
tem delu Ptuja veliko one-
snaževanja, pričakujejo, da bodo
poslej tudi papirčki, različna emba-
laža ter drugo romali v lične koše za
,odpadke.^Naj spomnimo: ureje-
'^ost spominskega parka je ob iz-
Po petih dneh so vse luči še stale.
boljšanju kakovosti pitne vode in
urejenosti prometa v mestu
odločila o lanskem prvem mestu
Foto:Kosi
Ptuja v slovenskem tekmovanju tu-
rističnih krajev.
' ' ■ -»MG
KRVODAJALCI
28. MAREC - Branko Laura, Tibolci 47,
Gorišnica; Marjan Hasaj, Dolga lesa 10,
Ormož; Dušan Ranišek, Nova vas 46, Ptuj;
Dragica I,cskovar, Cirkovce 60/g, Cirkov-
ce; Dušan Pišek, Lovrenc na Dr. polju 7,
Lovrenc; Milan Jereliič, Moravci 148,
Bučkovci; Evgen Muhič, Gorišnica 46,
Gorišnica; Alojz Gajser, Stanečka vas 12,
Majšperk; Jože Tomanič, Kungoia 68, Ki-
dričevo; Vera Inkret, Kraigherjeva 21,
Ptuj; Franc Kump, Scnčak 11, Juršinci;
Stane Trstenjak, Ul. B. Kraigherja 18, Ki-
dričevo; Vlado Bezjak, Volkmerjeva 30,
Ptuj; Janez Selinšek, Stogovci 5/a, Ptujska
Gora; Franc Prelog, Markovci 52, Markov-
ci; Boris Gorišek, Skrblje 3/a, Majšperk,
Roman Kukovec, Sp. Hajdina 112, Hajdi-
na; Branko Zaje, Industrijsko naselje, Ki-
dričevo; Marjan Toplak, Mladinska 4, Ki-
dričevo; Daniel Roškar, Gorišnica 146,
Gorišnica; Branimir Avguštin, Stopno
14/a,Makole; Franjo Vrbanec, Kajuhova 3,
Ptuj; Jože Peršuh^ Lovrenc na Dr. polju 5,
Lovrenc; Vesna Suligoj, Apače 59/a, Lov-
renc; Andelo Maračič, tli. 5. prekomorske
2, Ptuj; Branko Ferlež, Lackova 7, Ki-
dričevo; Franc Čagran, Žamenci 6, Dorna-
va; Zvonko Muršec, Zechnerjeva 18, Ptuj;
Janez Vogrinec, Pobrežje 140/a, Videm;
Franc Kozel, Zakl 37/a, Podlehnik; Lovro
Rap, Laporska c. 13, Poljčane.
30. MAREC - Franc Jurgec, Volkmerje-
va 9, Ptuj; Janez Krajnc, Korenjak 6, Zavrč;
Anton Zajko, Pobrežje 86/a, Videm pri Ptu-
ju; Miran Župan, Antoličičeva 22,Miklavž;
Andrej Golob, Dornava 136, Dornava;
Zdenka Juriševič, Apače 176, Kidričevo;
Stanko Frčeč, Apače 175, Lovrenc; Krnil
Sagadin, Mihovcc 59/a, Cirkovce; Anita
Kmet«c,«Cifkc>vče l/c_, Ci»ko*ce; Jožef
Sirec, Nadolc 33, Žctale; Stanislav Zavec,
Turniška 26, Ptuj; Fmil Kirbiš, Njiverce
29, Kidričevo; Miran Kozoderc, Podlože 3,
Ptujska Gora; Slavko Kirbiš, Apače 45, Ki-
dričevo; Alojz Janžekovič, Strelci 5, Mar-
kovci; Franc Majcen, Zagorci 16, Tomaž;
Miran Cafuta, Cučkova 13, Kidričevo;
Maks Plohi, Kraigherjeva 25, Ptuj; Anica
Horvat, Placar 25, Destrnik; Branko Dre-
vcnšek, Mihovce 48, Cirkovce; Antonija
Krajnc, Korenjak 6, Zavrč; Franc Zaje, Sela
34, Lovrenc na Dravskem polju; Stanko
Munda, Lačaves 60, Kog; Vinko Baurnan,
Pleterje 70/a, Lovrenc; Alojz Bpžičko, Zg.
Pristava 42A'), Lovrenc; Franjo Škvorc,J.S.
Slavenski 2, Nedelja; Danica Kuiner, Pla-
car 40/a, Destrnik; Radovan Mesaric, Slape
17, Ptujska Gora; Jože Kampl, Zg. Hajdina
104/č, Hajdina; Tomaž Habjanič, Ul. 5. pre-
komorske 4, Ptuj; Anton Mohorko, Trno-
vcc 11, Lovrenc; Branko Spolenak,.Vlejnac.
2, Ptuj; Franc Florjanič, Moškanjci 64,
Gorišnica; Avgust Topolovec, Lovrenc na
l^r. polju I, Lovrenc; Cvetka Podpečan,
Stogovci 45, Ptujska Gora; Martin
Kovačec, Zg. Hajdina 17/a, Hajdina; Jože
Majcen, Vičapci 11, Velika Nedelja; Danilo
Lendero, Apače 104, Lovrenc na Dr. polju;
ŽeljkoCmrcčnjak,Ul. 1. maja 6,Ptuj; Peter
Nahberger, Zupečja vas 20, Lovrenc na Dr.
polju; Franc Tetičkovič, Lovrenc na Dr.
polju 8, Lovrenc; Anica Tarodi, Arba jterje-
va 8, Ptuj; Anka Potrč, C. 14. divizije 3, Ma-
ribor; Stojan Jug, Dravinjska c. 91,
Poljčane; Peter Znidarič, Dupleški Vrh 16,
Sp. Duplek; I>arko Drčič, Zagrebška 50,
Ptuj; Vojko Potrč, C. 14. divizije 3, Mari-
bor; Jožef Plaveč, Ivanjkovci 4, Podgorci;
Bojan Rojko, Obradovičeva 3, Maribor;
Franc Bobnarič, Nova ul. 12, Sp. Duplek;
Branko Unuk, Prepolje 72, Starše; Dušan
Grimšič, Krčcvina BljPmj.«
V vrtu
V SADNEM VRTU pohiti-
mo še s poslednjimi predspom-
ladanskimi opravili pri negi
sadnega drevja, da bi cvetenje
in oplodnja potekala nemoteno.
Ostanki vejevja in drugi odpad-
ki, nastali pri rezi, morajo sproti
iz nasada, da tamkaj ne bi ovira-
li obdelave in drugih opravil.
Ker so zavržene veje običajno
nepoškropljene, škropljenje
namreč opravimo po rezi, je nji-
hovo puščanje v nasadu žarišče
za razvoj in okužbo sadnega
drevja z rastlinskimi škodljivci
in boleznimi. Najbolje je, da jih
sežgemo. pri starejšem sadnem
drevju, kjer imamo drevesne
kolobarje že v negovani ledini,
pravočasno, vsekakor pa še
pred cvetenjem pokosimo, da s
košnjo ob cvetenju ne bi morili
čebel. Nekatere vrste trav in
širokolistnih plodov utegnejo
namreč prav ob tem času cvete-
li, pa tudi sicer se ob času cve-
tenja sadnega dravja čebele
precej zadržujejo na trati, kjer si
nabirajo vlago.
Pri mladem sadnem drevju in
sadnih vrstah, ki zaradi šibkih
korenin zahtevajo čisto in redno
obdelavo, drevesne kolobarje ne-
mudoma, če to že ni bilo opravl-
jeno pozimi, okopljemo. Na ob-
delani površini drevesnih kolo-
barjev ali obdelovalnih pasov so
se pojavili najrazličnejši pleveli,
nekateri med njimi, kot so mrtva
kopriva, kurja črevca in podobni,
v fazi začetne rasti izredno bujno
rastejo, črpajo hrano na račun
sadnih rastlin, ob tem že sprotno
semenijo, in kar je še posebej
škodljivo, z območja korenin
sandega drevesa močno izčrpava-
jo vlago. Pleveli zadržujejo tudi
precej vlage, to pa je osnova za
razvoj in širjenje glivičnih rast-
linskih bolezni.
Z gnojenjem in prehrano sad-
nega drevja v tem času, pa naj bo
to z organskimi ali rudninskimi
gnojili, ne moremo več vplivati
na količino sadnega pridelka v
tem letu, bo pa to vsekakor dober
prispevek za oblikovanje cvetne-
ga nastavka za rodnost v nas-
lednjem letu. Cvetni nastavek,
od katerega je odvisna rodovit-
nost, se je količinsko že zavezal v
preteklem letu, ko je avgusta po-
tekala diferenciacija, z gnojenem
sedaj spomadi pa pripomoremo
samo še h kakovostnejšemu pri-
delku ter uspešnejši rasti in raz-
voju sadnega drevja v prihodnje.
Vse sadne vrste so že krepko v
soku in zato lahko cepimo samo
še za skorjo, ali kot pogosto pra-
vimo, za lub. Za cepljenje mora-
mo imeti na voljo cepiče, ki še
niso odgnali in še popolnoma mi-
rujejo.
OKRASNI VRT že dobiva
svojo cvetočo spomladansko po-
dobo. Cveto zgodnje čebulnice,
grmovnice in trajnice. Začetek
vegetacije ter bogato in trajnejše
cvetenje bo toliko bujnejše, koli-
kor bolj bomo poskrbeli za sprot-
no in popolnejšo nego okrasnega
rastlinja v bivalnem okolju.
Bolj smo skrbno opravili pred-
spomladanska opravila v okra-
snem vrtu z obdelavo zemlje,
gnojenjem, rezjo in varstveno
nego, bolj so ustvarjene ugodne
razmere za bujno rast plevelov. S
sprotnim uničevanjem in
izločanjem pravkar kalečih ple-
velov bo mogoče okrasnemu vrtu
vzdrževati želeno podobo. Pleve-
li lahko že v nekaj dneh preraste-
jo mlade cvetoče ali pa šele kaleče
okrasne rastline in tako onemo-
gočijo njihovo normalno rast in
razvoj.
Spomladi so rastline občutlji-
vejše na okužbe z raznimi rast-
linskimi glivičnimi boleznimi in
slajše za razne rastlinske
škodljivce kot poleti in v jeseni,
ko so že dorastle in dovolj utrje-
ne. Če opazimo posamezne bledi-
kave, rjave, mastne, plesnive ali
podobne pege na listih ali ste-
blih, kar je znak rastlinskih gli-
vičnih bolezni, takšne dele rast-
lin z ostrim rezilom odrežemo in
neškodljivo odstranimo, preden
posežemo po kemičnih priprav-
kih. Tudi pri okužbah okrasnih
rastlin z rastlinskimi škodljivci
bodimo pozorni, da ne bi prišlo
do uničenja rastlin. Ne pomenita
še vsaka gosenica ali hrošček pre-
plah za škodo, lahko pa jih s
sprotnim uničevanjem omejimo.
V vrtu ne odlašajmo s prvo
košnjo trave. Začetna rast raz-
ličnih trav je tako različna, da s
prekasno prvo košnjo ne
dosežemo več zlahka enotnejše
rasti. Trato spomladi pogosto
prehranjujemo, najbolje po vsa-
kem drugem odkosu z majhnimi
odmerki gnojil.
V ZELENJAVNEM VRTU
so glivične bolezni čebule in
česna iz leta v leto večja nadloga.
Do tako pogostega pojava bolez-
ni na čebulnicah prihaja
predvsem zaradi enostranske
probremenjenosti tal, neupošte-
vanja kolobarjenja s temi posev-
ki, neustrezne prehrane oziroma
gnojenja z organskimi in rudnin-
skimi gnojili in ne nazadnje tudi
zaradi neupoštevanja setve oziro-
ma sajenja čebulnic z vrtninami,
ki se že po naravi v združbah
obnašajo kot dobri sosedje.
Ko že na mladih čebulnih lis-
tih opažamo pojav belkastih ali
rumenkastih peg, ki pozneje por-
javijo, je to znak, da je okužena z
nevarno rastlinsko boleznijo
čebulno plesnijo. Napadeni listi
po predhodnem rjavenju nekoli-
ko posivijo in se naposled povesi-
jo, asimilacija in življenje v njih
preneha. Bolezen se hitreje širi v
deževnem in vlaženm vremenu.
Kot velja za vse rastlinske bolez-
ni, je zdravljenje neuspešno, zato
škropimo in zavarujemo rastline
le preventivno, preden bolezen
nastopi. Če smo s to boleznijo
imeli opravek že v prejšnjih le-
tih, je toliko potrebnejše, da se
proti njej zavarujemo preventiv-
no ob letošnjem posevku.
Čebublček, preden sadimo, na-
makamo 20 minut v 0,3-odstotni
raztopini previcura, med rastjo
pa nasad vsakih 14 dni poškropi-
mo z antrocolom ali antracolom
combijem v 0,3-odstotni koncen-
traciji. Škropivu obvezno dodaj-
mo sredstvo za boljše oprijeman-
je na čebulnih listih, da ne bi z
njih spolzelo.
Poleg varstva pred glivičnimi
boleznimi čebulnic s pesticidi je
učinkovito varstvo setev zdrave-
ga semena, dosledno upoštevanje
kolobarja, po katerem se čebulni-
ce na isto površino lahko sadijo
šele po 3 do 4 letih, kot sosede
čebulnicam pa so dobri radie,
glavnata solata, kumare, jagode,
koper, krompir in kamilice.
Po Thunovem setvenem kole-
darju je priporočljivo sejati in sa-
diti rastline, ki jih pridelujeino
zaradi lista, 9., 10., 12., 19., 21. in
22. aprila, zaradi plodov 10. in
12. ter od 19. do 21. aprila, zaradi
korenike 13., 16., in 22. aprila ter
zaradi cveta in zdravilna zelišča
16. aprila.
•» Miran Glušič, ing. agr.
14 . ŠPORT
13. APRIL 1995 ■ TEDNIR
ROKOMET
Osnovnožolke Iz ti{ycl«>
skegci vrta razred zase
Ptuj - dvorana Center. Tako zanimivega razpleta na cetrtffinalnem turnirju državnega
prvenstva osnovnih šol v rokometu za starejše učenke nismo pričakovali. Športni za-
vod je v sodelovanju z OŠ Ljudski vrt in RK "Mladika" Ptuj lepo izpeljal prireditev, na
kateri je slavila ekipo OŠ Ljudski vrt Ptuj.
To je bila velika zmaga ko-
lektivne igre, v kateri je bila
katalizator vsega srednja vez-
na igralka Nina Maračič. To-
krat je bila v moštvu rumeno-
modrih izredno razpoložena
Natalija Mlakar in bila pro-
glašena za najboljšo strelko
turnirja, saj je zadevala z vseh
pozicij.
Mlade Ptujčanke pod taktirko
športnih pedagogov Silve Far-
tek in Milana Simca so tako do-
segle še en odmeven uspeh.
Tudi na tribunah je bilo razpo-
loženje enkratno in pokazalo se
je, da so gostitelji pravi roko-
metni navdušenci.
Rezultati: OŠ Franceta
Prešerna Črenšovci - OS Velika
Nedelja 16:7, OŠ Bakovci - OŠ
Ljudski vrt (Ptuj) 7:16; za tretje
mesto OŠ Bakovci - OŠ Velika
Nedelja 13:12, za prvo mesto OŠ
Ljudski vrt - Oš Franceta
Prešerna 14:9. Vrstni red: 1. OŠ
Ljudski vrt Ptuj, 2. OŠ Franceta
Prešerna Črenšovci, 3. OŠ Bak-
ovci, 4. OŠ Velika Nedelja.
Na sklepni slovesnoti je pokal
in status mesta Ptuja podelil
predsednik ženskega RK "Mla-
dika" Ptuj Alojz Klaneček. Tek-
me sta vzorno vodila sodnika
Wutej in Glažar (Maribor).
Zmagovalna ekipa: Berlič,
Petek, Maračič, Potočnik,
Šekuljica, Mlakar, Peklič, Sirec,
Plavčak, Obran, Zelenko,
Sužnik.
V polfinalu državnega
prvenstva v Ptuju bodo nastopi-
la štiri najboljša mošta SV Slo-
venije: OŠ Limbuš pri Maribo-
ru, OŠ Rače, OŠ F. Prešerna
Črenšovci in OŠ Ljudski vrt
Ptuj. Sočasno bo tudi polfinale
državnega prvenstva v malem
nogometu za starejše, učence.
strelske novice
L DRŽAVNA LIGA • SD
Kranj - SD Ptuj 1642 : 1687
Žreb je tudi letos odločil, da SD
Kranj gosti Ptujčane v tekmovan-
ju za prvaka 1. državne lige. Ptuj-
ski strelci še pomnijo lansko gos-
tovanje, ko so izgubili pomembne
točke v boju za državnega prvaka.
Trener Kramberger ni hotel za-
menjati zmagovalne trojke iz SI.
Konjic in tako je ekipa v sestavi
Alojz Trstenjak (565 kr.), Janez
Štuhec (577) in Sašo Porok (545)
s 1687 krogi slavila zmago.
Kranjski strelci so nastopili v naj-
močnejši postavi z brati Peternel:
Franc st. (548), Vinko (539) in
Franci ml. (555), nekdanji mla-
dinski prvak Evrope in večkratni
državni prvak v tej disciplini.
Posamično je zmagal Janez Štu-
hec iz Ptuja pred klubskim tova-
rišem Alojzem Trstenjakom in
Francem Peternelom ml.
Zanimivo je pripomniti, da so
strelci iz Kranja le v prvi seriji po-
vedli s štirimi krogi prednosti, v
drugi pa so ptujski strelci razliko
nadoknadili in povedli ter iz serije
v serijo povečevali prednost do
končnih 45 krogov razlike.
Takšnega poraza na domačem te-
renu Kranjčani ne pomnijo, ptuj-
ski strelci pa se z zmagami iz kola
v kolo utrjujejo pri vrhu lestvice.
Naslednji nasprotnik SD "Ptuj"
bo ekipa Mrož iz Velenja.
SI
PTUJ # Regijsko prvenstvo s
ser. zr. puško
OSZ Ptuj je bila organizator L
Podravskega regijskega prvenstva
s serijsko zračno puško. Sodelova-
lo je 15 ekip iz Velke, Maribora,
Ruš, SI. Bistrice in Ptuja. Med 70
tekmovALCI je zmagala ekipa iz
Hotinje vasi, med posamezniki pa
Polde Žigart s Polskave s 343 kro-
gi. Med ptujskimi strelci je Lud-
vik Pšajd mL, ki sicer strelja s
pištolo, osvojil 4. mesto s 338 kro-
gi in le za en krog zgrešil srebrno
medaljo. Ptujska ekipa je osvojila
6. mesto.
MARIBOR • Pionirsko regij-
sko prvenstvo
Mestne strelske organizacije
Maribora so pripravile regijsko
prvenstvo za pionirje s ser. zr.
puško. Ptujska ekipa je osvojila 3.
mesto, med posamezniki je Mar-
jan Gril prav tako dobil bron.
PTUJ # Občinska zlata
puščica
V nedeljo so ptujski strelci tek-
movali za značko občinske zlate
puščice. Osvojil jo je Ludvik
Pšajd ml. in tako dokazal, da v
Ptuju nima konkurence med
strelci z zr. puško in ser. zr. puško.
A.M.
_JUDO_
v soboto, 8. aprila, je v Sloven-
ski Bistrici potekalo državno
prvenstvo kadetov, od tam pa so
se judoisti Drave ponovno vrnili
z velikim uspehom.
V kategoriji do 65 kg je Tomaž
Marhold dosegel 2. mesto. Z
odličnimi borbami je gladko zma-
goval, le v finalu je tesno izgubil.
V isti kategoriji je Dejan Vogri-
nec kljub poškodbi, ki ga pesti,
dosegel 3. mesto. V borbi za vstop
v finale je žal izgubil po sodniški
odločbi. Starejši pionirNikola
Seničič je tekmoval v višji sta-
rostni kategoriji, vendar je kljub
temu dosegel odličen rezultat - 5.
mesto v kategoriji do 71 kg.
Simon Starce
Opravičilo
V Tedniku št. 13, ki je izšel 30.
marca 1995, je bil nk strani 15
objavljen sestavek o jptujskihka-
rateistih z nasldvosli Lidija
osvo}ila bron. Ime Lidija se v
sestavku pojavi še nekajkrat, v
resnici pa bi moralo povsod pi-
sati Liljana (Vogrinec).'Obema
odlj^iraa karateistkam« Lidiji
J^^Iki in Liljani Vogrinec, ka-
^JMBineni smo zamenjali (opo-
z.ataša Hrga, Gorišnica 74,
Gorišnica - Tomaža; Milena
'Lah, Mihalovci 22, Ivanjkovci
- deklico; Silva Šiško, Rado-
nierje 23/a, Ljutomer - I3arba-
r); Barbara Majcen, Na li\;Kii
22, Rog. Slatina - Blaža; Irena
Ploj, Slamnjak 24, Ljutomer -
Ines; Marjana Kovačič, Pav-
lovci 32, Ormož - Manuela;
Marjeta Škrjanec, Bresnica
84, Podgorci - deklico; Dani-
ca Boškovič, Maistrova 11,
Ptuj - deklico; Renata Vučak,
Moškanjci 5, Gorišnica -
Aljaža; Ivanka Fric, Sp. Vc-
lovlek30, Ptuj-deklico.
POROKA - PTUJ: Franc Ha-
mcršak in Terezija Zavec,
Brezovcc 74.
UMRLI SO: Katarina Maj-
hen, Rimska ploščad 8, Ptuj,
:i; 1916-1 1. aprila 1995; Ana
Golob, rojena Kolednik,
Dornava 142/b.:l: 1940-t 30.
marca 1995; Matilda Ranfl,
rojena Golob, Borovci 9/a,
1943 -t 31. marca 1995; Ana
Žuran, rojena Arnečič,
Bcišakova ul. 69, Ptuj,:-; 1911
- t 2. aprila 1995; Štefan
Bilažič, Mihalovci 48, 1932
- T 3. aprila 1995; Marija Mo-
kolc, rojena Preac, Cankarje-
va ui. 10, Ptuj,:-: 1906 -t 3.
ajirila 1995; Marjeta Krk, ro-
jena Vaupotič, Prerad 2/a,
I')19-t3.aprilal995.
pri 1 -novski vasi je v sredo, 5. aprila,
oko. 2. ure vrglo iz mirnega spanca.
Pret lil jih je udar krogle v kuhinjsko
oknc Izstreljena krogla je prebila ro-
leto n zunanje steklo. Policisti so
začfli poizvedbe. Po prvih ugotovit-
vah preiskovalcev naj bi se bila tisto
noč dva neznanca peljala z osebnim
avtomobilom skozi Zavrh v lenarški
občini in eden od njiju naj bi bil z ma-
loka';brsko puško streljal v luč javne
razsvetljave ter jo razbil. Po vsej ver-
jetnosti sta prav ta dva objestneža
potem ustrelila proti hiši Jožeta D. v
Črmljenšaku. Preiskava je še v teku.
DVA POŽARA
v loči s ponedeljka na torek okoli
polnoči je nastal požar na stano-
vanjski hiši Janeza H. v Sestržah
občina Majšperk. Pogorela je stano-
vanjska hiša, z njo pa tudi lesena mi-
zarska delavnica. Ugotovili so, daje
požar nastal zaradi napake na dotra-
jani električni napeljavi, škodo pa so
ocenili na 1,200.000 tolarjev.
Dan kasneje, 4. aprila, ob 21.30 je
začelo goreti na gospodarskem pos-
lopju Jožeta N. v Spodnji Bačkovi,
občina Lenart. V celoti je zgorelo
ostrešje in leseni del zgradbe 18x9
metrov. Ker je bilo poslopje
opuščeno, je po oceni gmotne škode
le za pol milijona tolarjev. O vzrokih
požara policisti še zbirajo obvestila.
'-^^i^^ f.fr^5»^
TRI VLOMNE TATVJNE
v petek, 31. macca, ob treh zjutraj
je bilo vlomljeno v bistro in trgovino,
ki je v pritličju stanovanjske hiše v
Bresnici pri Podgorcih. Iz bistroja je
vlomilec odnesel denar, iz trgovine
pa predvsem razno blago. Po oceni
je škode za 300.000 tolarjev.
v loči s 1. na 2. april pa je nezna-
nec vlomil v stanovanjsko hišo na Za-
gret 5ki cesti v Ptuju. Z njim je izginilo
170. lOO tolarjev.
V 'etek, 7. aprila, dopoldne je bilo
vlon- jeno v stanovanjsko hišo Janka
J. nc Zgornji Ložnici pri Slovenski Bi-
stric Vlomilec je odnesel predvsem
zlatr no.
^FF
f EDNIK ■ 13. APRIL 1995
OD TOD IN TAM-21
_ PTUJ / 40 LET MLADINSKEGA ODDELKA KNJIŽNICE IVANA POTRČA__
Novice iz otvoške knjižnice
V letu 1995 praznuje mladinski oddelek knjižnice Ivana Potrča 40-letni Mirko Kostanjevec
MARIBOR / "TOP JOB" - SEJEM KARDOVSKIH POTENCIALOV
"Delativ21.stoletftt'*
Neposredna izmenjava informacij med študenti in podjetji
Na Ekonomsko-poslovni fakulte-
ti v Mariboru je od ponedeljka do
srede prejšnjega tedna potekal
eden izmed treh tako imenovanih
'TOP JOB" - sejmov kadrovskih
potencialov, ki ga je v sodelovanju
z ministrstvom za delo, družino in
socialne zadeve, republiškim zavo-
dom za zaposlovanje ter EPF Mari-
bor pripravil pododbor AIESEC-a
Maribor, mednarodne organizacije
študentov ekonomije in manage-
menta.
Sejem, ki predstavlja obliko
srečevanja interesov podjetij in štu-
dentov glede možnosti zaposlovanja
strokovnih kadrov, je bil že tretji in
je letos potekal pod geslom "Delati v
21. stoletju". Na njem je sodelovalo
27 podjetij in več kot tisoč študen-
tov, enaka sejma pa bosta med 10. in
13. aprilom še na ljubljanski eko-
nomski fakulteti ter med 9. in 12.
majem v okviru Gorenjskega sejma v
Kranju.
Sicer pa je bil program sejma vse tri
dni dokaj pester in zanimiv. V pone-
deljek so udeleženci lahko pris-
luhnili predavanjem o skrivnosti
ustvarjalnega tirna ter o javnem nas-
topanju in prezentiranju. V torek so
se četrvorke študentov pomerile v
tekmovanju v managementu, in si-
cer v reševanju problemov s po-
dročja marketinga. Sredino sejem-
sko dogajanje, ko so se predstavila
podjetja, študentje pa so lahko opra-
vili tudi osebne pogovore z njihovi-
mi predstavniki, pa je pod vodstvom
dr. Miroslava Rebernika, docenta
EPF, ter njegovih gostov popestrila
še okrogla miza o trendih zaposlo-
vanja ter profilu kadrov v 21. stolet-
ju.
S pripravo sejma "TOP JOB" so
člani AIESEC-a znova nakazali po-
membnost ustvarjanja možnosti ne-
posrednega stika med študenti in
podjetji, torej med teorijo in prakso.
Študentom je na tak način omo-
gočeno priti do dragocenih informa-
cij glede možnosti zaposlitve ter o
povpraševanju podjetij. Podjetja, na
drugi strani, pa imajo neposrednejši
dostop do izbire svojih potencialnih
strokovnih kadrov.
•»DS
22 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
13. APRIL 1995- TEDNIH
PTUJ / Z NENO VUKASOVIČ PO VRNITVI IZ AVSTRALIJE
"V teitbv se impferfule m centimetrih
Po natanko po štiriinpol
mesečnem bivanju v Avsraliji se
je znana ptujska teniška igralka
Nena Vukasovič, mlajša sestra
Tine, vrnila domov. Tino, ki je
bila prav tako v Avstraliji, je po
manj kot dvomesečnem bivanju
prevzelo tako domotožje, da se je
vrnila predčasno. Nena se je po-
tem, ko si je dodobra odpočila od
poti, naporov in nove dežele,
oglasila tudi v našem uredništvu.
Sicer pa smo Tinine in Nenine
rezultate v Avstraliji sproti
spremljali.
Teniško znanje sta si Nena in
Tina nabirali v teniškem kampu v
Frankstoneu v predmestju Melbo-
urna. Zanju je strokovno skrbel
trener Rod Rosenfield, ki ima bo-
gate in dolgoletne izkušnje. Njun
dom je bil najprej pri trenerjevih
prijateljih, nato pa je Nena bivala
pri trenerjevi družini. Nena pravi,
da je bila največja pridobitev bi-
vanja v Avstraliji igranje na Au-
stralia Open do 18 let, kar ji je iz-
boljšalo uvrstitev na lestvici WTA
za ženske. Novembra je bila še
1056, sedaj je že pod tisoč, kar je
več, kot so Vukasovičevi pričako-
vali. Zagotovo pa ji je bivanje v
teniškem kampu prineslo večjo za-
nesljivost pri igri, več samozavesti,
servisa pa, kot sama pravi, ni iz-
boljšala. Sicer pa težko ocenjuje
sama sebe. Oče dr. Branko Vuka-
sovič, ki je v bistvu bil in še ostaja
hčerama prvi trener, pravi, da je
teniško gledano za neki napredek
štiriinpolmesečno bivanje v kam-
pu zelo kratko obdobje, da igralec
doseže neki bistveni napredek. V
tenisu so uspehi rezultat trdega,
dolgoletnega dela, napreduje se
tako rekoč po centimetrih.
Za mlade igralce, ki jim je omo-
gočeno bivanje v teniškem centru
v Avstraliji v času, ko se dogaja
Australia Open, je vendarle doda-
ten izziv in motiv za dodatno ga-
ranje srečanje s svetovnimi zvez-
dami tenisa, s katerimi si deliš
skupno garderobo. Ugotoviš, da so
Avstralija ni samo dežela teni-
sa, temveč tudi kengurujev.
Nena februarja na treningu s trenerjem Rodom Rosenfieidom.
Tina in Nena "požirata" pred teniškim kampom, kje sta potili pot,
vendarle ljudje kot drugi, le da jih
od drugih loči odlično igranje te-
nisa.
Življenje in delo v teniškem
centru je bilo dobro. Če ne bi bilo
domotožja, pravi Nena, bi bilo še
boljše.
Kje je mesto Nene v mladinski
konkurenci danes, je težko reči. Že
nekaj časa namreč ni igrala z
vrstnicami. Zagotovo pa je zelo
blizu vrha. Decembra je med bi-
vanjem v Avstraliji dopolnila 17
let, letos bo še zadnje leto tekmo-
vala v mladinski konkurenci.
Stroške bivanja Nene in Tine v
Avtsraliji so v glavnem pokrili
starši, nekaj pa tudi sponzorji. V
Avstraliji sta razdelili veliko pro-
pagandnega materiala in spomin-
kov o Ptuju, s katerim ju je oskrbel
bivši predsednik ptujskega
izvršnega sveta Branko Brumen.
Načrti? Čeprav ji gredo v šoli
zelo na roko, tretji letnik bo lahko
delala do januarja 1996. leta, bo
zelo težko. Težko je voziti na dveh
tirih - biti uspešen v tenisu in v
šoli.
Kar zadeva klub, se Nena vrača v
Branik Maribor. Ptujski teniški
klub se je preveč usmeril v biznis.
V Mariboru ji ponujajo boljše raz-
mere za delo. Dodatno so angažira-
li trenerja iz Avstralije, kar zagot-
avlja delo na višji kvalitetni ravni.
Sicer pa bo poskušala kar najbolje
kombinirati šolo in tenis. Načrtuje
udeležbo na mladinskih in član-
skih profesionalnih turnirjih.
Okvirni plan udeležbe je že pri-
pravljen. Če bosta Nena in Tina
dovolj igrali, imeli dovolj kvalite-
ten trening in se tudi lahko ude-
ležili določenega števila turnirjev,
ni vrag, da ne bi napredovali. Am-
pak kot že rečeno, brez trdega dela
in garanja ne bo nič. Če bi jima
občasno lahko zagotovili trenerja,
ki bi delal samo z njima, bi po bese-
da dr. Branka Vukasoviča lahko
veliko naredili. "Vemo, kaj bi mo-
rali, kaj je potrebno, zaradi po-
manjkanja denarja pa ne moremo
vleči potez, ki bi jih morali. Tre-
nutno sicer ne vemo, kaj bo Branik
nudil Neni, ker prestop še ni
končan, vendar ji vsaj osnovnih
treningov ne bo treba plačevati. V
Ptuju smo morali plačevati vse tre-
ninge. Od športne zveze v Ptuju je
v štirih mesecih dobila le trinajst
tisoč tolarjev, prvega januarja letos
pa so ji še to ukinili. Vso opremo
razen strun, za katere ima pogod-
bo, ji kupujemo sami. Sicer pa za
tenis živimo vsi v družini, zato se
znamo odrekati v korist tega izred-
no lepega športa."
MG
VITOMARCI / TURISTIČNO DRUŠTVO PRIPRAVILO KUHARSKI TEČAJ
Pri Turističnem društvu Vitomarci so v letošnji pro-
gram vključili tudi 35 ur trajajoč kuharski tečaj, ki
ga obiskuje 26 tečajnic. Prostore jim je na svoji tu-
ristični kmetiji odstopila Marta Druzovič, za strokov-
no vodenje pa je poskrbela učiteljica kuharstva
Nada Pignar.
Da ho zanimanje za tečaje ku-
kanja v Vitomarcik tako vekko,
pri tamkajšnjem turističnem
društvu niso pričakovak, veseli
pa so, da jik okiskuje vekko mla-
dik deklet. Tečajnice so razdelje-
ne v dve skupini in se srečujejo ob
ponedeljkik ter sredah. Nada
Pignar, ki skupaj s svojim
možem Vladom pomaga pri
pripravi jedi in daje strokovne na-
svete, je povedala, da je z organi-
zacijo tečaja zelo zadovoljna. V
ohek skupina je prijetno vzdušje
in tečajnice so, po hesedak ^ospe
Nade, že na začetku pokazale
veliko zanimanja za pripravo in
serviranje različnih vrst jedi. To-
krat v okviru tečaja v oheh skupi-
nah pripra vljajo 60 do 70 raz-
ličnih jedi, vsak teden jik med
temi izherejo za pripravo šest do
sedem jedi, za pomoč pa imajo na
voljo tudi skripta, v katerih je do-
volj prostora za strokovni pripis
kot pomoč za nadaljnjo pripravo
jedi.
Tečaj kuhanja ohiskujejo
predvsem žene in dekleta iz
domačega kraja, nekaj pa jih pri-
haja iz sosednje občine Juršinci
in Cerkvenjaka. Za pripravo jedi
imajo na razpolago dve kuhinji in
jedilnico, učijo se tudi priprave
pogrinjkov, vedno pa pripravlje-
no jed pokusijo. Gospa Nada je
povedala, da je v skripta uvrstila
nekaj znanik slovenskih jedi, kar
precej receptov, ki jih pripravljajo
tečajnice, pa je v teh krajih še
neznanih.
Jedilnik je vedno pester; pri-
pravljajo juhe, kladne predjedi,
pri mesu izbirajo veliko perutni-
ne, govedine in manj svinjine,
prav v tem tednu pa so urice ku-
karskega tečaja obarvali z mor-
skimi sadeži. Priloge so na jedil-
niku nepogrešljive, med solate pa
so kot dodatek vključili tudi koru-
zo, ječmena kašo in črno redkev.
Vsekakor pri izbiri primernega je-
dilnika niso pozabili na sladice,
med katerimi pripravljajo
predvsem sladice iz biskvitnega
testa, kreme v kozarcih in zvrnje-
ne sladice. Gospa Nada je ob
tem poskrbela še za izbiro tistik
jedi, ki so uvrščnene v skupino
zdrave prehrane.
Tudi Marta Druzovič je kot
čla niča vitomarškega turis-
tičnega društva rada prisotna na
urah kukarskega tečaja. Kot je
povedala ob našem obisku, se je z
mnogimi jedmi iz pripravljenega
jedilnika srečala prvič, kajti v tu-
ristični kmetiji so usmerjeni
predvsem v ponudbo domačih
jedi. Vendar je gospa Marta
kljub temu poskušala pripraviti
kakšno posebno jed doma, za
člane družine. Sicer pa tečajev
kuhanja pri Druzovičevik niso
pripravili prvič. V letu dni, koli-
kor je njikova turistična kmetija
odprta, so sodelovali s po-
speševalno službo pri ptujskem
obdravskem zavodu, vendar so
takrat tečaji trajali le en dan.
Marta Druzovič je povedala,
da se bodo za pripravo podobne-
ga tečaja v Vitomarcik še odločili,
Nada in vlado Pignar pa bos-
ta najverjetnje tudi v prihodnje
poskrbela za strokovno vodenje.
Tekst in posnetki:
Tatjana Mohorko
Ponedeljkove obiskovalke kuharskega tečaja smo zmotili sredi
kuhanja
Druga skupina tečajnic je pripravila in obložila mizo z izbranimi
jedmi
Brez Vlada in Nade Pignar ter Marte Druzovič bi bilo kuharskih
spretnosti na tečaju veliko manj
ADOLF ŽIŽEK / POLICENTRIZEM ALi TRICENTRiZEM
Majhiui 10 lepo
Pred nekaj leti se je v svetu
začelo gibanje pod geslom Small
is 6eauri/w//(Majhno je lepo). Po-
budniki tega gibanja so bili neka-
teri ugledni svetovni znanstveni-
ki, ki so ugotovili, da dosedanji
trend razvoja sveta vodi le-tega v
splošen polom in da je potrebno
zamenjati človeške vrednote, če
se želimo izogniti temu polomu.
Gibanje Majhno je lepo postop-
no, toda vztrajno osvja svet.
V neposredni preteklosti smo
preživljali obdobje gigantizma.
Ljudje so pojmovali, da so pozitiv-
ne vrednote predvsem v velikih
sistemih: to so bile velike države,
velika mesta, velika podjetja itd.
Ljudje so se iz majhnih krajev pre-
seljevali v velika mesta, ki so zato
postajala vedno večja, velika pod-
jetja so "požirala" manjša in ti pod-
jetniki velikani so zaposlovali na
desettisoče delavcev. Vse je bilo
vodeno iz enega ali nekaj centrov,
imeli smo torej centralistične sis-
teme. Preživljali smo obdobje gi-
gantizma; če bi primerjali to s pa-
leontologijo, je bilo to obdobje di-
nozavrov.
Obdobje dinozavrov je za nami,
prav tako tudi težnja po
naraščanju obstoječih sistemov.
Tašno naraščanje ima namreč svo-
je objektivne meje in negativno
vpliva na stabilnost svetovnega
sistema.
Gihanie Majhno je lepo noče raz-
rušiti velikih sistemov, pač pa
obrniti pozornost na majhne siste-
me, ki so pogosto lepši od velikih,
pa naj bodo to majne države, kot je
Slovenija, majhni kraji in majhna
mesta v Sloveniji, majhna podjet-
ja, ki jih je v zadnjem času vedno
več, itd.
Gibanje Majhno je lepo se zavzema
za policentrični razvoj (poli =
mnogo), kar je nasprotje centralis-
tičnim težnjam. To gibanje bo po
predvidevanjih dodobra preobra-
zilo svet. Že zdaj se pozna njegov
vpliv, zlasti v razvitem svetu, kjer
na primer majhna podjetja prispe-
vajo znaten delež k narodnemu
dohodku.
O vsem tem sem že bil pisal v Ted-
nik pred kakšnim letom. In kaj me
je pripravilo do tega, da se ponav-
ljam? O teritorialni ureditvi Slo-
venije sta prisotni v naši državi
dve idejni usmeritvi: prva, ki zas-
topa policentrizem z regijami (po-
krajinami), določenimi z mestni-
mi občinami, in druga, zastopnica
gigantizma, ki zagovarja tricen-
trični sistem s tremi centri moči:
Ljubljano, Mariborom in Ko-
prom. Tricentrični sistem naj bi
razdelil Slovenijo v tri dežele: ^
koprsko, ljubljansko in maribor-
sko, verjetno po mejah obstoječih
treh škofij. Snovalci tega gigant-
skega projekta ga postopoma pri-
pravljajo že iz časov prejšnjega
režima, kar je poleg drugega raz-
vidno tudi iz obstoja treh regio-
nalnih radijskih in televizijskih
programov, ustanavljanja treh
univerz, treh letališč itd. V
zadnjem času postajajo nosilci teh
tricentričnih idej vse glasnejši.
In kdo bi imel od tricentrizma v
Sloveniji koristi? Predvsem Mari-
bor in Koper. Vsi ostali, vključno
z Ljubljano, bi pri takšni porazde-
litvi moči izgubili; to velja tudi za
Ptuj. Ustanovitev mariborske
dežele bi imela za posledico to, da
bi se v hierarhiji vladanja med
občine in državo vrinil še en nivo:
Maribor, ki bi verjetno zahteval
tudi svojo deželno vlado, parla-
ment in pripadajoče institucije.
Štajerske občine bi morale doseči
svoje zahteve najprej na deželni
ravni v Mariboru, šele nato pa na
državni ravni. Koristi od tega bi
imel le Maribor, ki niti doslej ni
storil ničesar za razvoj Ptuja niti
drugih občin nekdanjega mari-
borskega okraja, pač pa ga je zani-
mal le njegov lasten razvoj. Bivši
politični sistem, naklonjen gigan-
tizmu, mu je pri tem pomagal, saj
je podpiral (lažne) proletarske
vrednote, ki jih je .Maribor imel,
drugi kraji v nekdanjem maribor-
skem okraju pa ne v tolikšni meri.
Tricentrični sistem bi le razbil
enotnost Slovenije in podražil
državno upravo, saj bi bilo treba
zagotoviti plače razen državnim
tudi deželnim poslancem, mini-
strom in uradnikom.
Kot kaže, nekateri niso dojeli, da
je obdobje gigantizma, v katerega
spada tudi slovenski tricentrizem,
prešlo in da je v svetu prisotno gi-
banje Afo/TiKo je lepo, ki ima kot
eno svojih osnovnih načel poli-
centrizem.
•>AdolfŽižek
f CDNIK -13. APRIL 1995
ZA KRATEK CAS-23
Info - glasbene novice!
Info - lcvix
Ali ste uganili, kateri pevec/pev-
ka je na sliki? Izrežite kupon
(rešitve brez kupona ne veljajo!),
vpišite njegovo/njeno ime, in če
vam bo sreča naklonjena, vam
bodo v prodajalni Tehnika Emo-
ne Merkurja Ptuj podarili CD.
Pred štirinajstimi dnevi je bil na
sliki John Lee Hooker. Nagraje-
nec je Uroš Lesjak, Dolga vas
134, Ravne na Koroškem.
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite(ali prinesite) na: Tednik
Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok:
četrtek, 20. aprila.
Heševalec:
Naslov:
Ime pevke na sliki:
Sonce nas prijetno greje, prijet-
no pa nas lahko ogreje tudi
kakšna priljubljena glasba.
Britanski reggae pevec Bitty
McLean je imel leta 1993 veliko
uspešnico It keeps rainin' (Te-
ars from my eyes). Po dežnih
solzah se Bitty v letu 1995 po-
novno predstavlja v prijetni
reggae skladbi OVER THE RI-
VER. (****)
Nova raggae zvezda je postal
tudi Pato Banton s priredbo
Baby come back, hkrati pa je
pomagal tudi Stingu v skladbi
This cowboy song. Pato je na
debitanski album CoUection
uvrstil tudi pesem Bumbbling
Hut, ki mu jo je pomagal odpe-
ti RankingRoger! (****)
Mica Pariš je znana kot soul
pevka. Tokrat seje odločila za
{unky-soul priredbo skladbe
One, kije ena izmed največjih
hitov irske ročk skupine U2.
(***)
Nemška studijska skupina
Real McCoy je skupaj z reper-
jem MC Sarjem osvojila ame-
riško tržišče s komadoma
Another night in Run Away.
Real McCoy imajo nov, tokrat
malo reggae plesno obarvan
komad Love and Devotion.
V Ameriki je zelo uspešen
film Bad Boys, s katerega pri-
haja udarna počasna hip-hop
skladba Dear Mama
(***)skupine 2Pac. Ob sku-
pini 2Pac so glasbo za film Bad
Boys prispevali še Inner Circle,
Ini Kamoze,MN'8...
Barry White je doživel nov
velik uspeh s skladbo Practice
what you preach, ki jo najdete
na odličnem albumu The Icon
in love. Barry pa je izdal še eno
prijetno soul balado s simbo-
ličnim naslovom I only want to
bewithyou. (***)
Italijansko-brazilska disko
kombinacija Corona je imela
super plesni komad The
Rhythm of the Night. Duo Co-
rona ostaja v podobnem ritmu,
tokrat pa se komad imenuje
BabyBaby. (****)
Tanita Tikaram je znana po
svoji čutno odpeti glasbi, ki jo
predstavlja tudi na novem al-
bumu Lovers in the City. Po
lepi baladi I might be crying je
sedaj Tanita odpela hitrejšo
Pesem Wonderful Shadow.
(***)
Eden najboljših blues kita-
ristov Gary Moore je na novo
odpel, odigral in izdal starejšo
skladbo One Day. (***)
Kvartet 4 Non Blondes je
požel neverjeten uspeh z bala-
do What's up, kije bila udaren
hit albuma Bigger! Better!
Faster! More! Tri dekleta in
fant iz skupine 4 Non Blondes
so malo poostrili stil s skladbo
MistyMountainHop. (***)
Stone Temple Pilots so lani s
skladbo Interstate Love Song
postavili nov mejnik v glasbi,
saj so bih kar petnajst tednov
prvi na lestvici modernih ročk
posnetkov. Pilotsiupajo na po-
novitev uspeha v skladbi Pre-
atty Penny. (****)
Ameriški novovalovci Hoo-
tie & The Blowfish so s prvo
skladbo Hold my hand prispeli
celo do 8. mesta v ZDA. Lepo
je, če te nedko drži za roko,
zato Hootie svetujejo, da te
osebe ne izpustiš, ker potem
lahko poslušač pesem Let Her
Cry.
Škotska ročk skupina Sim-
ple Minds se je po triletni pavzi
letos vrnila z udarno skladbo
She's a River in albumom
Good News from the Next
World. Kot druga pesem sedaj
prihaja ročk balada Hypnoti-
sed. (****)
REM SO zaradi bolezni bob-
narja prekinih evropsko turne-
jo. Z albuma Monster so po
skladbi What's the frequency,
Kenneth, Band and Blame,
Crush with eyeliner izdali su-
per balado Strange Currenci-
es. (*****)
•> David Breznik
POPULARNIH 10
1. Love can builda bridge -
Cher&Chrissie Hyncle & Me-
ne h Cherry& Eric CIapton
2.Nomore"lloveyouy-
Annie Lennox
3. OldPop in an Oak - Rednex
4.Juliasays-WETWETWET
5. Murderlncorporated-
Bruce Springsteen
6. Love is aH around - D. J.
Bobo
7. Perfect day - Duran Duran
8. Letitrain-EastU
9. The first the last Eternity -
Snap
10. Hold me, thnilme, kiss
me /Everlasting love - Gloria
Estefan
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj
(med 20. in 23. uro. I
Mladi dopisniki
M ............. .-Ji
NEKOGA PAČ MORAŠ
IMETI RAD...
/clo rad imam starše, ker mi po-
magajo, jaz pa jih spoštujem.
Včasih jih ujezim.
* * *
Zelo rada imam bratca, če je do-
bre volje. Rada imam sošolce in
svojo učiteljico, ki mi pomagajo
pri učenju in me vzpodbujajo.
* * *
Nekoga moramo imeti radi, ker
tako čutimo. To so lahko starši,
prijatelji, živali. Rada jih imam,
ker me razumejo, veselijo in
smejijo. Ob njih se počutimo var-
ne in vanje verjamemo.
* * ♦
Če imamo nekoga radi, mu to
lahko dokažemo. Najraje imam
svoje starše, babico in dedka.
Tudi živali in rastline imam rada.
Lepo je, kadar se ljudje med se-
boj razumejo in se imajo radi.
* * *
Radi se imamo, ker drugdrugega
potrebujemo, čeprav se tudi spo-
rečemo. Največja radost je, ko se
med seboj spoštujemo in si po-
magamo.
* * *
Rad imam vsakogar, ki je vesel,
mi pomaga, jc prijazen in me
spoštuje.
* * *
Če me zna kdo potolažiti in je z
menoj prijazen, ga imam rad.
* * *
Otroci imamo radi starše, ker nas
vzgajajo in učijo. Pomagajo nam
pri nalogah in tako pokažejo, da
nas imajo radi. Ko bomo zrasli
mi, pa bomo staršem pomagali.
* * *
Najrajši imam mamico in atija,
ker me vzpodbujata.
* * *
Če imamo koga radi, lepše živi-
mo, se spoštujemo in smo prija-
telji.
* * *
Vse, kj so dobri z menoj, imam
rada. Vem, da me spoštujejo, mi
pomagajo in se z menoj veselijo.
* * *
Ljudje drug drugega spoštuje-
mo, cenimo in se imamo radi.
Nekoga imamo radi, ker je naš
prijatelj, ker se lahko nanj zane-
semo.
* * *
Najrajši imam starše in oni tudi
mene.
* * *
Drug drugega imamo radi, če ga
cenimo, spoštujemo in ljubimo.
* * *
Zbrali učenci 2. razreda
OŠ Breg, Ptuj
MOJA MAMA
Moji mamici jc ime Dragica. Ko
je bila majhna, je bila doma na
Hajdini. Stara je 35 let. Po pokli-
cu je vzgojiteljica in učiteljica
male šole. Ima črne skodrane
lase in zelene oči. IVloja mamica
rada dela. Vsak dan skuha kosila
in pospravlja po stanovanju. Ma-
mico imam rada. Kupi mi vse tis-
to, kar si želim. Večkrat, ko grem
v šolo, mi da denar za sendvič.
Pomaga mi pri domačih nalogah.
Večkrat ji tudi nagajcm in jo je-
zim. Pomagam ji pri delu. Mami-
ca se z mano rada igra.
Ana Jurgec, 3. r.
OŠ Sela
NARAVOSLOVNI DAN
Dogovorili smo se, da bomo ime-
li naravoslovni dan. Učenci smo
prinesli nekatere stvari, kijih po-
trebujemo za kuhanje. Najprej
smo imeli zajtrk: žemljico z mar-
garino in marmelado. Za malico
smo imeli jogurt. Nato nam je
učiteljica pripravila okusne
žgance z ocvirki. To je bila prava
kmečka jed. Bili so zelo okusni.
Za poslastico smo imeli kompot.
Na koncu smo pojedli še beli
domači kruh, ki gaje spekla Pe-
trova mama. Tako je potekal naš
dan kulinarjke. Vsi smo imeli
polne trebuhe.
Andrej Tomaiič, 3. r.
OS Trnovska vas
UPIHNILI SMO PRVO
SVEČKO
- Praznovali smo prvi rojstni dan
naše lepe šole. Bila sem srečna,
čeprav bom vanjo zahajala le še
nekaj mesecev. Res, lahko smo
ponosni, da na obrobju Haloz
domuje tako lepa šola. Gostje so
bili zadovoljni. To seje videlo na
njihovih obrazih. Uspelo nam je
narediti vtis in dokazati, da si
šolo zaslužimo.
- Ob prvem rojstnem dnevu naše
šole sem čutila veliko zadovoljst-
vo. Bila sem vesela, daje šola, ki
jc včeraj praznovala svoj prvi
rojstni dan, prav naša.
- Naša šola je stara eno leto, meni
pa se zdi, kot da smo se vselili
včeraj. V novi šoli se vsi učenci
počutimo zelo lepo. Smo med
redkimi, ki se imajo možnost
učiti v tako lepi šoli, kot je naša.
- V mojem srcu je bilo tako toplo,
kot je bilo toplo pomladansko
sonce.
- Ko smo upihnili prvo svečko, je
veselje kar žarelo iz mene.
- Ko smo upJhnJIJ prvo svečko, je
v mojem srcu nekaj poskočilo.
Počutila sem se izjemno veselo.
- Sreča in radost sta izžarevali iz
mene in mislim, da prav tako iz
mojih prijateljev in prijateljic.
- Moji občutki so bili lepi. Tega
dogodka se bom še dolgo spo-
minjala. Ko je sošolec upihnil
prvo svečko, sem se počutila, kot
da vsi skupaj praznujemo rojstni
dan. Všeč mi je bilo tudi to, da se
je vse dogajalo ravno na prvi
pomladni dan.
- Ko smo upihnili prvo svečko, je
bilo res čudovito. Kar stisnilo me
je pri srcu, ko sem se spomnila, da
sem upihnila prvo in zadnjo
svečko.
- Dolgotrajne želje so se ure-
sničile. Dobili smo novo, lepo
šolo.
- Upihnili smo prvo svečko, kije
bila nekakšen simbol, a pomeni-
la je veliko več. Pomenila je izraz
moči, ljubezni in veselja. Če se
potrudimo, zmoremo vse.
- Ta dan je bil nekaj posebnega.
Zdaj moramo z uspehi le dokaza-
ti, da smo bili takšne šole re-
snjčnovredni.
- l.pomladnidamiboostalvspo-
minu, kot mi je ostal 23. septem-
ber 1994. Upihnili smo prvo
svečko in vesela sem, da sem vsaj
eno leto preživljala dneve v
prečudoviti šoli, ki jo bom re-
snično pogrešala.
- Čeprav se proslave zaradi bo-
lezni nisem mogla udeležiti, sem
se zamislila nad prvim rojstnim
dnevom naše šole. Pri srcu mi jc
bilo lepo, a hkrati hudo, saj sc
bom od nje že čez nekaj mesecev
poslovila. Vseeno pa nc bom ni-
koli pozabila, kako smo bili
srečni, ko smo jo dobili.
- Čeprav je m inilo že eno leto, od-
kar smo se vselili v lepo, novo
šolo, še naše navdušenje ni
splahnelo. To smo opazili na prvi
pomladanski dan: ko smo v šoli
upihnili prvo svečko na torti, smo
bili srečni.
- Po programu smo šli v svoje raz-
rede, kjer nas je čakala torta. Na
torti jc gorela svečka in smo jo
skupaj upihnili.
- Nisem bil srečen samo zaradi
praznovanja dneva šole, ampak
se veselim vseh uspehov, ki jih
naši učenci v novi šoli dosegajo.
Učenci
OS Videm pri Ptuju
f EDNIK -13. APRIL 1995
TRŽNI KAŽIPOT - 25
|