LETO XLVIII, ŠT. 15 PTUJ, 13. april 1995 CENA 80 tolarjev PTUJ / 50. OBLETNICA ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN KONCA 2. SVETOVNE VOJNE vMostje I — n Člani Zveze borcev in udeležencev NOB s ptujskega območja se skupaj z veterani osvobodilne vojne leta 1991 in pripadniki slovenske vojske pripravljajo na proslavljanje 50. obletnice konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom. Ob tej priložnosti bodo že v petek, 21. aprila, izvedli po- kalno tekmovanje v streljan- ju z zračnim orožjem na stre- lišču v ptujski športni dvora- ni Mladika. Tekmovanjem bodo pričeli ob 9. uri, sodelo- vali pa bodo borci partizan- skih enot med drugo svetov-^ no vojno, veterani osvobo- dilne vojne leta 1991 in pri- padniki slovenske vojske. Osrednje prireditve pa bodo na ptujskem območju v četrtek, 27. aprila, ko bodo iz- vedli tradicionalni pohod po poteh Slovenjegoriške - Lac- kove čete. Zbirališče pohod- nikov bo ob 8. uri pri Lackovi domačiji v Novi vasi pri Ptu- ju, od tam pa se bodo peš na- potili v Mostje k spomeniku zadnjega boja Lackove čete. Vmes se bodo ustavili na Ki- carju pri Lanišču, kjer je bila Lackova čela leta 1942 usta- novljena. Ob spomeniku padlim v Mostju bo ob 12. uri spomin- ska slovesnost. Pohodnikom se bodo pridružili člani ptuj- skega moškega komornega pevskega zbora, ki ga vodi Franc Lačen, in recitatorji. Po spominskem govoru in kulturnem programu bodo podelili pokale in priznanja zmagovitim ekipam strelske- ga tekmovanja in izvedli tova- riško srečanje. Poleg tega se bodo ptujski borci udeležili tudi osrednje državne proslave ob 50. oblet- nici konca druge svetovne vojne in zmage nad fašiz- mom, ki bo v soboto, 13. maja. ob 11. uri na Trgu republike v Ljubljani. Dva dni pozneje, 15. maja, pa bodo v razsta- višču v Prešernovi 35 (v bivših sodnih zaporih) odprli razstavo pod naslovom Pr«;- ski okraj med NOB, ki jo pri- pravlja Pokrajinski muzej Ptuj. -OM K blagoslovu... Fef o; M« Zupanli, PTUJ / Z NOVIMI IZDELKI PROTI POPLAVI MLEKA Prireja mleka še naprej raste Mlekarna Ptuj, v osnovi grajena za proizvodnjo kazeinaje z razpadom jugoslovanskega trga izgubila pomembno tržišče: poleg kazeina so tam prodajali kar 70 odstotkov svojega sira. Z drugimi slovenskimi mlekarnami se je ptujska po osa- mosvojitvi države znašla na malem slovenskem trgu hudi konkurenci. Slovenski trg seveda ni sposoben sprejeti izdel- kov vseh mlekarjev, poleg tega pa prireja mleka, tudi v sušnih letih, še naprej raste. Lani so v Ptuju odkupili 22 milijonov li- trov mleka, letošnji odkup pa je iz meseca v mesec večji za 8 do 9 odstotkov. Mlekarna se presežkov rešuje z izvozom surovega mleka v sosednjo Hrvaško. S tem rešujejo prirejo, akumulacije pa ne ustvarjajo. Za del izvoženega mleka prejmejo izdelke, drugi del pa ga hrvaški kupec plača z denarjem, vendar so plačila neredna. Tudi domača finančna nedisciplina je prisilila mlekarno k plačilu mleka kmetom v dveh mesečnih obrokih, pa še tu občasno prihaja do zamude. Ker je proizvodnja kazeina vse manj zanimiva, saj je uvoženi cenejši, država pa ne nudi zadostnih izvoznih sub- vencij, so se v Mlekarni Ptuj že pred leti odločili za preusmeri- tev v proizvodnjo gotovih izdel- kov v obliki sirov, namazov in napitkov. Med slednjimi je naj- bolj zanimivo fermentirano mleko AB v treh okusih, pri- merno za diabetike in vse, ki kaj dajo na zdravo prehrano. Pal ;to svojih namazov so te dni dopol- nili z novimi izdelki. To so mar- gomix - mlečni namaz z delom rastlinske maščobe ter na osno- vi jogurta iz posnetega mleka, kar znižuje njegovo kalorično vrednost. Naslednji novi izde- lek je skutin desert z višnjo, beljakovinsko bogat izdelek, primeren tudi kot krema pri iz- delavi peciv. Zelo zanimiv na- maz je maslo z medom, ki je re- zultat nekajletnega iskanja tehnologije za učinkovito pove- zavo mlečne maščobe z vodo im medom. V Mlekarni pa pripravljajo še nove proizvode: kmalu lahko pričakujemo novosti v proiz- vodnji sirov in še kakšno prese- nečenje na slovenskem trgu, ki je zaenkrat poslovna skrivnost. Iz ptujske mlekarne prihaja po- buda drugim slovenskim mle- karjem, da bi se dogovorili za specializacijo proizvodnje, medsebojno dopolnjevanje in sodelovanje v prodaji. Precej prodajnih težav bi lahko poma- gala rešiti tudi država z višjimi izvoznimi stimulacijami. Pri nekdanjih kupcih v Bosni in Makedoniji je namreč precej za- nimanja za slovenske mlečne proizvode, vendar po evropskih cenah. Da bi lahko pozitivno poslovali tudi s takimi cenami, bi se morala izvozna stimulacija s sedanjih treh povečati na deset tolarjev po litru mleka. Vse bolj očitno pa postaja tudi dejstvo, da je v Sloveniji mleko predraga surovina. Kmetje bodo to dejst- vo sicer težko vzeli v zakup, je pa res, da pri nas še vedno drago plačujemo maščobo, ki je ima- mo preveč, da pa v mnogih dru- gih državah iščejo osnovo za plačilo mleka v vsebnosti dru- gih koristnih elementov. Toda to je že zgodba nadaljnje preo- brazbe kmetijstva in prireje mleka. •> Jože Bračič MH/ CONSKI TURNIR ZA SVETOVNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO Vikler Ktrčnei v Ptuiu v Ptuju poteka do 22, aprila conski turnir za svetovno šahovsko prvenst- vo in 1L Vidmarjev memorial. Ob prisotnosti šahistov, vodstva turnirja in gostov ga je odprl slovenski zu- nanji minister Zoran Thaler, Foto: Dušan Sfer/e Več na strmi 15* 2 - DOMA IN PO SVETU 13.APRIL 1995- TEDNIK GRADIČ / SLOVENSKI RAZSTAVLJALCI NA GRAŠKEM SEJMU V Evropo prek Avstrija Graški sejem je kot najstarejši v sosednji Avstriji najuspešnejši gospodarski pospeševalec v av- strijskem in zadnja leta vse bolj v srednjeevropskem prostoru. Letos bo na njem prvič sodelo- val slovenski konzorcij uspešnih raziskovalno-razvojnih poten- cialov, ki so ga imenovali Štajer- ski tehnološki park; sedež ima v Mariboru. Ta se bo prvič pred- stavil na evropskem sejmu tehnologije, razvoja in razisko- valne dejavnosti TECHNOVA INTERNATIONAL '95, ki bo v Gradcu od 7. do 9. junija. Kot je povedal Rajko Dolinšek, direktor kulturno-poslovnega centra LG Informa Echo, je pred- stavitev slovenskih raziskovalno- razvojnih potencialov na sejmu Technova v Gradcu strateškega pomena glede na dokument Ev- ropske unije Evropa 2000, ki obravnava cilje in spremenjen koncept regionalnega razvoja, v katerem ugotavljajo, da so obmej- na območja v Evropi nov razvojni impulz, ki pospešuje pretok infor- macij, blaga in storitev ter prispe- va h kooperativnosti mest, regij in držav. Da gre za pomembne gospodar- ske interese Slovenije, je zgovoren podatek, da je na predstavitvi jav- nosti v četrtek, 30. marca, v hotelu Slavija v Mariboru poleg novinar- jev sodelovalo precej več pred- stavnikov številnih podjetij, predvsem iz severovzhodne Slo- venije. Jolanda Lešnik iz Štajerskega tehnološkega parka je med dru- gim povedala, da želijo k sodelo- vanju pritegniti tudi zainteresira- na podjetja s ptujskega in ormoškega območja, zato se bodo v kratkem o tem pogovarjali s ptujskim županom in gospodarst- veniki. Njihov cilj pa je, da bi k so- delovanju pritegnili tudi podjetja iz drugih območij Slovenije. Vodja graškega sejemskega pro- jekta Techno island Dr. Helmut Feberger je poudaril, da je sejem Technova edini mednarodni se- jem, ki se v sosednji Avstriji uba- da s tehnologijo, razvojem in razi- skovalno dejavnostjo. Pomemben je tudi zaradi tega, ker je k sodelo- vanju pritegnil tudi območje Alpe - Jadran. Moto letošnjega sejma je kakovost in konkurenca na tehno- loškem področju, težišče pa je usmerjeno predvsem v avtomati- zacijo in informacijsko tehniko. Poleg avstrijskih razstavljalcev so povabili k sodelovanju tudi dve italijanski podjetji iz Padove in Trbiža, ter kot je bilo že omenje- no, Štajerski tehnološki park iz Slovenije, mariborsko razvojno agencijo in podjetje Informa Echo. Na sejmu bo tudi letos vrsta spremljajoči prireditev, med kate- rimi izstopa predvsem četrta med- narodna denarna borza. Za slovenske obiskovalce je po- membno, da bodo v času sejmov organizirali posebne prevoze do Gradca, tudi s štajerskim sejem- skim vlakom. Sicer pa strokovnja- ki Štajerskega tehnološkega parka obljubljajo, da bodo po avstrijski Technovi pripravili v Sloveniji Technovo po Technovi v nekoli- ko zmanjšani, a kljub temu zani- mivi obliki. •> M. Ozmec MAJHEN , A POMEMBEN KORAK K SODOBNEMU POSLOVANJU Črtna koda je informacija o iz- delku - artiklu in je sestavni del blagovne znamke. Vrednotenje blagovne znamke pridobiva na pomenu, saj se vsi poslovni part- nerji zavedajo, da imajo utečene znamke svoje zveste odjemalce. Napredni tržniki namreč vedo, da je imeti trg več vredno kot imeti tovarno. Sistem označevanja in evidence s črtno kodo EAN se je začel razvi- jati v Evropi v šestdesetih letih, pri nas pa od leta 1984 s študijo o možnostih za uvedbo tega sistema za označevanje blaga široke pora- be v trgovskih organizacijah. Za dodeljevanje identifikacijske številke podjetja je pristojna Slo- venska agencija za numeracijo ar- tiklov SANA. Prvi izdelovalec črtnih kod v Sloveniji je podjetje Večer v Mariboru. Sistem EAN je mogoče upo- rabljati v vseh gospodarskih in družbenih dejavnostih, vendar je temeljno področje uporaba v proizvodnji in distribuciji blaga. Črtna koda se uporablja tudi v logistiki za skladiščne in trans- portne enote. Prodira v poštno označevanje pošiljk z lokacijskimi kodami in tudi v odčitavanje štev- cev v elektrogospodarstvu ter in- venturo osnovnih sredstev v pod- jetjih, kodiranje kuponov v malo- prodajni mreži in drugam. Danes imamo v Sloveniji nad 700 organizacij, ki so v svoje pos- lovanje uvedle sistem EAN. Pre- težno so to proizvodne in trgovske organizacije. Najprej se je za sis- tem kodiranja odločila prehram- bena industrija. Danes skoraj ni več panoge, ki ne uporablja črtne kode. Označevanje z njo ni po za- konu obvezno, vendar nam racio- nalnost poslovanja narekuje upor- abo sodobnejših načinov informi- ranja. Brez črtne kode ni možno hitro in sodobno evidentiranje gibanja izdelka in na tej podlagi tudi go- spodarno ukrepanje, kot je ugot- avljanje koeficienta obračanja za vsak posamezni proizvod in opti- miranje zalog, naročanje in načrtovanje proizvodnje, hitro obveščanje med proizvajalci in posredniki blaga in pospeševanje izvoza. Črtna koda kot oznaka, izražena s kombinacijo vzporednih temnih in svetlih črt natančno določene širine, vsebuje veliko koristnih informacij. Sklop zapisa tvori ce- lota, ki vsebuje podatek o državi, proizvajalcu, artiklu in kontrolno številko. Pri označevanju artiklov s črtno kodo smo pozorni zlasti na last- nosti artikla, kot so njegova raz- ličnost, cena, druga embalaža, davčni razred, velikost, barva, kvaliteta in podobno. Avtomat- sko identifikacijo izdelka opravl- jamo z embalaže, na kateri je črtna koda, kot so škatle, zaboji, stekle- nice, tube in druge oblike embali- ranja. Trgovine vse bolj zahtevajo, da proizvajalci opremijo svoje izdel- ke s črtno kodo. V primeru nepra- vočasne nastavitve kode na artikel pri proizvajalcu jo lahko nastavijo trgovska podjetja, ta pa za to doba- viteljem artikalov zaračunavajo kar čedne zneske. Ta vrednost se giblje tudi do 4% od prodajne cene artikla. Za nanos črtne kode na artikel oz. njegovo embalažo sta najbolj poznana medija master film in sa- molepljiva etiketa. Master film, ki je kopirna podlaga za tisk črtne kode na embalažno etiko, mora zadostovati ostrim pogojem na- tančnosti in ne sme odstopati nad 5 tisočink milimetra. V primeru večjega odstopanja ni možno pre- brati podatka oz. zapisa o artiklu v črtni kodi. S pomopčjo laserske tehnike odčitavamo EAN, zapisan v obliki črt in pretvorjen v številke, ki jih razumemo. Na trgu je precejšnje število ponudnikov tovrstnih čitalcev po zmerni in dostopni ceni. •» Bogdan Vunjak TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga ye us- tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de- javnost RAD/O-TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik. Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Dušan Sterle, Vida Topolovec in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič. PROPAGANDA: Oliver Težak. o 776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptui, p.p.95: v (062) 771-261, 779-371. 771-226: faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 4 000 tolarjev, za tujino 8.000 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk. Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informa- tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. SLOVENSKA BISTRICA / OBISKALI SMO LJUDSKO UNIVERZO Zak«! ne tudi vaša pot do znania Izobraževanje na ljudskih univerzah poteka že precej let, pa vendar se skoraj vsako leto najde kakšna novost v izobraževalnem programu. Tudi v Slovenski Bistrici imajo v letošnjem programu poleg strokovnega še splošno izobraževanje, nekaj programov pa še pripravljajo. Že drugo leto zapored izobražujejo v programu pomožni tekstilec, ki ga izvajajo po koncesiji, pridobljeni pri ministrstvu za šolstvo in šport. Kot je povedala Vida Lipo- glav, direktorica Ljudske uni- verze Slovenska Bistrica, ta pro- gram traja dve leti. V drugem letniku imajo 27, v prvem pa 30 učenk. Predavatelji so iz Sloven- ske Bistrice, na novo pa so letos zaposlili profesorja slovenskega jezika. Da je šolanje popolno, so uredili še delovne prostore za praktične ure pouka, občasno pa obiščejo tudi kakšno tesktilno tovarno. Po besedah Vide Lipo- glav je ta program zanje velika pridobitev, predvsem pa so vese- li, da jim je uspelo z lastnimi sredstvi opremiti in urediti ustrezne prostore za izvajanje šolanja. Investicija jih je stala več kot dva milijona tolarjev. In kje bodo dekleta, ki se prav v tem času šolajo, našle svojo za- poslitev? Vida Lipoglav pravi, da je potreba po poznih tekstil- kah v zadnjem času precej naras- la, tudi v Slovenski Bistrici se bodo v prihodnje odprla vrata zas'^bnih šivalnic. Seveda pa program pomožni tekstilec ni zadnji, ki bi ga želeli uresničevati, kajti v prihodnje bodo poskušali pridobiti še kakšnega. Ljudska univerza uspešno dela tudi pri izo- braževanju odraslih, saj je tem na razpolago ekonomska srednja šola, imajo dva oddelka komer- cialne in dva strojne tehnične Učenke pri uri šivanja v lepi šivalnici bistriške Ljudske univerze. šole, ob tem pa še dva oddelka prekvalifikacije za prodajalce. Po peti zahtevnostni stopnji imajo program za usposabljanje računovodij, lahko pa ga obisku- jejo le tisti, ki so že končali srednjo šolanje. Na Ljudski univerzi imajo tudi krajše programe izo- braževanja. Med temi bi lahko omenili strojepisnega in kuhar- skega, ki trajajo le 50 ur. Redno mesečno izvajajo program varst- va pri delu, največ zanimanja pa je za učenje tujih jezikov. Te tečaje pričnejo že v vrtcu. Letos se nemškega jezika uči več kot 115 malčkov, potekajo pa tečaji vse leto v Slovenski Bistrici, La- porju, na Pragerskem, v Poljčanah in na Spodnji Polska- vi. Za 230 osnovnošolcev pri- pravljajo tečaje nemškega in angleškega jezika, obeh jezikov se uči tudi 86 odraslih, ob tem pa pripravljajo še tečaje slovenske- ga jezika. Že jeseni naj bi stekel pro- gram za kmečke gospodinja, v pripravi pa sta še dva: program za poslovnega sekretarja, ki je namenjen tistim, ki bi radi ure- dili poslovanje v manjših pod- jetjih, in program za poslovne tajnice. T. Mohorko LJUBLJANA / PETER VESENJAK, DRŽAVNI SEKRETAR ZA TURIZEM; Priznanie pfuiske- mu moderu f urizmci Vlada Republike Slovenije je prejšnji četrtek še ne 29-letnega Ptujčana Petra Vesenjaka imenovala za državnega sekretarja za turizem v ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Novo dolžnost bo predvidoma prevzel po prvomajskih praznikih. Imenovanje Petra Ve- senjaka za državnega sekretarja za turizem je hkrati priznanje za ptujske dosežke na področju turizma v zadnjih letih. o imenovanju Petra Vesenja- ka za državnega sekretarja za tu- rizem v ministrstvu za gospodar- ske dejavnosti se je govorilo že nekaj mesecev. "Zame imeno- vanje za državnega sekretarja ni presenečenje, o tem so že dlje časa potekali pogovori. Nisem pa bil prepiračan, da bo imeno- vanje tudi opravljeno, ker so v političnih krogih okrog vlade potekali pogovori v različicah. Imenovanje jemljem kot veliko obveznost in hkrati preizkušanje načina dela in razmišljanja v tu- rizmu, ki sem ga pričel v Ptuju. Tisto namreč, s čimer sem se ukvarjal v turizmu in kar si domišljam, da poznam, je ravno vloga javnega sektorja (občine in države) pri pospeševanju razvoja Peter Vesenjak. Foto: OM turizma in organiziranost turiz- ma. Mislim, da bom konkretno delo lahko pričel že zelo hitro, ker sem že doslej zelo veliko sodeloval z ministrstvom za gospodarske dejavnosti, prav tako z mnogimi turističnimi delavci v Sloveniji. Razmere v slovenskem turizmu dobro poznam, dobro pa poznam tudi ljudi, ki delajo v turizmu na državni ravni in v podjetjih v Slo- veniji," je po imenovanju za držav- nega sekretarja za turizem pove- dal Peter Vesenjak. TEDNIK: Kaj razumete kot konkretno delo? P. Vesenjak: "Kot konkretno .; delo razumem, da na nacionalni ; ravni najbolj potrebujemo jasen i in kratkoročno izvedljiv načrt A razvoja slovenskega turizma s \ pričetkom na notranjem in zu- i nanjem komuniciranju. Sočasno 1 pa bo potrebno postaviti organiza- ; cijski sistem slovenskega turizma, . ki naj poveže javni sektor in turis- ; tično gospodarstvo v prizadevanj- , ih za razvoj. Začetek organizira- \ nosti pomeni že ustanovitev zavo- ' da za promocijo Slovenije, ki ga je hkrati z mojim imenovanjem z ■ uredbo ustanovila vlada. i Svoje imenovanje za državnega sekretarja za turizem štejem tudi ' kot zaupanje modelu razvoja tu- ; rizma, ki smo ga ubrali v Ptuju, i Prepričan sem, da me ne čaka j nič kaj preveč prijetno delo. V slo- '• venskem turizmu kljub velikim i dosežkom v zadnjem času obstaja j še veliko problemov in nejasnosti. \ V delo bom vložil vse svoje znanje ■ in energijo. Upam, da bom ob so- j delovanju vseh sodelavcev v mi- i nistrstvu, v državi in gospodarst- \ vu v letu in pol (na tak mandat' namreč računam ob upoštevanju volitev 1996. leta) uspel doseči po-1 zitivne spremembe v slovenskem ' turizmu. Glede na izkušnje pri; delu v Ptuju pričakujem, da mij bodo mnogi metali polena ob' no^e; glede na jasen cilj, ki ga] imam, me to ne bo preveč motilo." ^ MGi BOSNA IN HERCEGOVINA: Na bojiščih po Bosni je bilo ra- zen na bihaškem nekoliko mir- neje, čeprav se boji nadaljujejo. Na Sarajevo je konec tedna pad- lo več deset topovskih izstrel- kov, v mestu pa so razglasili splošno nevarnost. V soboto so streljali na letalo s človekoljub- no pomočjo, ki je skušalo prista- ti na sarajevskem letališču, zato so letališče ponovno zaprli. V sarajevskem Holiday Innu pa je potekala 2. skupščina državlja- nov srbske narodnosti v BiH. Na njej so se zavzeli za ustavitev vojne ter sprejeli stališče, da Ka- radžič nima pooblastila, da bi predstavljal mnenje vseh Srbov v BiH. *** EVROPSKA UNIJA: Članice EU bodo z novo enotno valuto pričele poslovati ob vzpostavitvi monetarne unije, kar bo v naju- godnejšem primeru leta 1997, so se dogovorili finančni oz. go- spodarski ministri članic na srečanju v Versaillesu. Mone- tarna unija bo vzpostavljena v dveh ali treh fazah. *** VELIKA BRITANIJA: V Ion donskem kulturem in konfe- ' renčnem centru Barbican pote- ka redna letna skupščina sveta guvernerjev Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), na- menjene finančni pomoči državam ob prehodu v tržno go- spodarstvo. Napovedali so pra- vičnejšo delitev delnic EBRD, od katerih je Slovenija, ki se je na srečanju predstavila v sobo- to, doslej dobila le simboličnih sto. *** BELGIJA: Generalni sekretar Nata ter nekdanji belgijski go- spodarski minister Willy Claes, ki so mu v petek preiskali dom/ in uradno rezidenco, nima minii v "helikopterski" aferi Agusta.^ Javni pritisk, naj odstopi, se stopnjuje. Parlamentarna komi- sija, ki se ukvarja z imunitetni- mi vprašanji, pa je tik pred raz- pustitvijo parlamenta dosegla sprejetje zakona, ki omogoča pravosodju, da tudi med razpus- titvijo parlamenta postopa proti nekdanjim belgijskim mini- strom. RUSIJA / ČEČENIJA: Potem ko so čečenski uporniki prešli v gverilski boj proti ruski vladi, je ta objavila, da bo širše območje porušenega Groznega najverjet- neje poslalo vojaško vadbišče, kjer se bo ruska vojska pripravl- jala za morebitne podobne spo- pade v drugih ruskih republi- kah. TURČIJA/IRAK: V bojih pro- ti kurdskim separatistom, čla- nom delavske stranke Kurdista- na, prodirajo turške čete vse globje v notranjost iraškega ozemlja. Čeprav Turki trdijo, da so začeli umik čet, kurdski viri navajajo, da turška pehota pro- dira vse dlje proti jugu. AVSTRIJA: Ob stečaju graške BHI banke je bilo oškodovanih tudi 30 tisoč Slovencev in 20 tisoč Hrvatov, ki so vanjo naložili svoje prihranke. Inter- esno združenje oškodovancev BHI banke jih je povabilo k pro- testu zoper slabo varovan denar v teh bankah. *** NEMČIJA: 800 preživelih ta- boriščnikov nacističnega kon- centracijskega taborišča Bu- chenwald se je spomnilo 50- obletnico njegove osvoboditve 9. aprila 1945. Zbrane je ob tej priložnosti nagovoril španski pisatelj Jorge Semprun. Pripravil: TEDNIK -13. APRIL 1995 POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3 Izvedeli smo PTUJčANr PRI PREDSEDNIKU DRŽAVE Vponedeljek je predsednik države Milan Kučan organiziral spre- jem predstavnikov turističnih krajev, ki so v letu 1 994 dosegli naj- boljše rezultate v tekmovanju slovenskih krajev no področju turizma in varstva okolja Moja deželo - lepa, urejena in čisfa. Iz Ptuja sto se sprejema udeležila župan dr. Miroslav Luci in predsednik Turis- tičnega društva Ptuj Albin Pišek. _IZŠLA ZBORNIČNA OBVESTilA Izšla so aprilska obvestila Območne obrtne zbornice Ptuj, ki pri- našajo za skoraj 1 600 članov več zanimivih poslovnih informacij. PREDAVANJA MENEDŽERSKEGA KLUBA Mtujski klub menedžerjev bo aprila, maja in junija organiziral več ■ zanimivih predavanj. Na včerajšnjem so govorili o konceptu raz- voja cestnega omrežja v Ptuju in povezavi v širši pokrajini, maja bo o približevanju Slovenije Evropi govoril profesor dr. Davorin Kračun, junija pa bo o kapitalski družbi predaval prof. dr. Franc Koletnik. _DIABETIKI VABUO NA IZLET Društvo za boj proti sladkorni bolezni Ptuj organizira 22. aprila za- nimiv izlet v Kočevje. Cena izleta s kosilom vred je 2200 tolarjev. Prijave sprejemajo v društveni pisarni 1 9. aprila od 8. do 1 0. ure, v diabetološki ambulanti pa vsak dan. ZANIMANJE MLADIH ZA RAZISKOVALNO DELO Na letošnje regijsko srečanje mladih raziskovalcev iz osnovnih in srednjih šol severovzhodne Slovenije se je prijavilo čez 460 mla- dih raziskovalcev ali za trideset odstotkov več kot prejšnje leto. Orga- nizator je regijski center uvajanja mladih v znanost, ki ima sedež v Ptuju. Mladi raziskovalci iz srednjih šol bodo imeli ustni zagovor na- log 1 9. maja v Murski Soboti, osnovnošolci pa predvidoma 2. junija v Ptuju. V svojih nalogah bodo predstavili teme iz družboslovja, na- ravoslovja in tehnike. PRVO BRANJE TOBAČNEGA ZAKONA inštitut za varovanje zdravja Slovenije je objavil rezultate poulične iakcije, v kateri so zbirali podpise v podporo sprejemu ljudem pri- jaznega tobačnega zakona. Zbrali so 28.000 podpisov. Sporočajo tudi, da bo prvo branje zakona o omejevanju uporabe tobačnih iz- delkov predvidoma od 1 7. do 20. aprila. 15. KONVENCIJA SKUPNOSTI KARNEVALSKIH MESTj Najpomembnejših aktivnosti v okviru 15. konvencije skupnosti karnevalskih mest, ki bo na Malti od 1 6. do 21. aprila, se bosta IZ Slovenije udeležila Branko Brumen, ki je član odbora direktorjev in tudi zastopa Slovenijo v tej skupnosti, ter direktor kulturnega centra Narodni dom iz Maribora Vladimir Rukavina, ki je tudi član vodstva združenja. Ob tej priložnosti bosta predstavila program 16. konven- cije, ki bo prihodnje leto v Ptuju in Mariboru. \ V SOBOTO ZADNJA ODDAJA PTUJSKE TELEVIZIJE? '^I^apletov okrog ptujske televizije noče in noče biti konca. Bo tokrat- <&s!ina oddaja tudi v resnici zadnja? V njej se bo voditeljica Nada Ko- tar pogovarjala s ptujskim županom dr. Miroslavom Lucijem, v Mest- ni hiši so bili prejšnji torek državni svetniki in se zanimali za probleme tega okolja, v palaciju poteka zanimiv šahovski conski turnir, V; Stojncih je zasedala skupščina Območne obrtne zbornice Ptuj,, osnovna šola Olge Meglic je organizirala zanimivo prireditev "Upan- je 2000", v duhu velikočnega praznovanja je posnet prispevek Križev pot v Sveti deželi, za konec pa si bomo lahko ogledali nagrajeni film' Tinčka Ivanuše pod naslovom "Moj kolaček". Pripravila: MG COVORISE... ... DA po mnenju piujsko- mestnih svetnikov, vsaj neka- terih, v Jemokraciji ohčani posaviestto naj ne hi imeli pnivice okraja t i se na ohJast. To hi lahko storili le skupin- sko, se pravi mnoiiino, skoJ- no, štrajkaško, protestno. Boij pomagaj stranki, ki je kljuh sklicevanju nanj tako kratkovidna. ... DA. naj hi kil 24. april praznik mestne ohcine. Poleg svetega Jurija je ohvezen konj. Ker hi danes večina rada jahala, ljudi zatjima, kdo ho vendar v tem mestu ko}ij. ... DA SŠC profesorji trdijo, da življenje znotraj učnega si- losa teče hrez ekscesov. Trije pretepeni učitelji in nekaj učencev, praske po avlomohi- lih, lulanje po notranjosti oh- jekla, stopala na stenah lik p Vesna liibarič /ŠesfNa/sfl timh Srečno snidenje s prijatelji no kongresu brazilskih študentov medicine. Vrhunsko doživetje pa je koncert skupin«; Olodum, ki je prt 1 nekaj leti sodelovala tudi z znanim ameriškim pevcem Paulom Simonom. Pelourin o je nabito polna medicin- skih študentov od vsepovsod in ti se stapljajo z magično glasbo. Sama stojim prav v bližini izvajalcev in ogromnega ozvočenja. Morebitne poškodbe sluha bodo sprejemljiva cena za doživetje Oloduma v živo. Rdeča, črna, rumena in zelena, zaščitne barve skupine, so tudi simbol mesta Salvador. S svojo sambo je Olodum prerasel meje glasbene skupine in postal gi- banje. Teden mine kot blisk. In tudi najina brazilska dogodivščina se približuje h koncu. Lina je ob sni- denju v Salvadorju izrazila svoje samo po sebi umevno pričakovan- je, da pred odhodom v Evropo preživiva zadnje dni z njeno družino v Niteroju. Povratek v Rio in Niteroj je tudi za naju tak, kot bi se že vrnili domov. Lini, Alenki in meni se prileze prijazna oskrba Li- nine mame. Prava postelja po ted- nu spanja na tleh predavalnice v Salvadorju, čista obleka, kopalnica in zelenjava iz domače kuhinje. Tudi Linini starši so veseli, da naju po dveh mesecih vidijo živi in zdravi. Še bolj veseli so, ko ugoto- vijo, da tokrat znava tudi že nekaj portugalščine; ob prvem obisku je moralo namreč Lina prevajati naše pogovore. Zadnji teden izrabiva za nakupe daril za bližnje in za zadnje poležavanje na peščenih plažah. Ob prihodu v Brazilijo nisva uteg- nili obiskati Sladkornega hlebca. Zdaj ob koncu z njegovega vrha, kamor nas popelje vzpenjača, z Alenko srkava zadnje vtise Ria de Janiera. Temu čutovitemu mesti, deželi in ljudem ne morem reči zbogom za vedno. Samo: "Čimprej na svidenje!" Ure in ure glasbe, ki sem jo na kaseti in CD-jih prinesla domov v duhu premagujejo raz- dalje in obujajo doživetja. In dajejo polet novim načrtom. • •• Spomini na brazilske dni ob fo- tografijah še vedno močno oživijo, vendar pa tudi načrti za prihodnje delo dobivajo vedno bolj opri- jemljive oblike. Zato se na vse bral- ce, ki imajo možnost pomagati, obračamo s prošnjo za pomoč v hu- manitarni akciji. Tokrat se štu- dentje, člani Sekcije za tropsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pripravljamo za sa- mostojno delo v deželah tretjega sveta. Namen akcije, ki jo študentje Medicinske fakultete organizira- mo že šesto leto zapored, je: - humanitarna pomoč prebival- cem tretjega sveta - prva pomoč in cepljenje - osveščanje prebivalstva na po- dročju prehrane in higiene obpo- rodnegu varstva - podpora in pomoč lokalni zdravstveni službi - pomoč misionarjem V začetku naslednjega leta - od februarja do maja 1996 - se skupi- nah štirih študentov odpravlja v Zambijo. Trimesečni program hu- manitarne akcije bo potekal na Univerzitetni kliniki v Lusaki (spoznanje in izpopolnjevanje iz tropske medicine - en mesec), v podeželski bolnišnici Nangoma Mission Hospital (en mesec) ter terensko delo v dispanzerjih, ki jih vodijo misionarji (en mesec). Izvedba akcije je povezana s pre- cejšnjimi stroški, zato se obračamo s prošnjo, da bi po svojih močeh, denarno ali z opremo, prispevali k realizaciji letošnje akcije. Pridobljena sredstva in oprema bodo porabljene izključno v hu- manitarne namene. Vsem spon- zorjem se bomo zahvalili za pomoč in sodelovanje na javnih predsta- vitvah ob koncu akcije (javna pre- davanja, predavanja v zainteresira- nih podjetjih, reportaže v dnev- nem časopisu, reportaže na lokal- nih radijskih postajah; v Zambiji lahko posnemamo propagandni material za sponzorje akcije). V pričakovanju odgovora zain- teresiranih vas pozdravljamo: Vesna Ribarič, Nataša Knez, Karja Brozina in Tomaž Križnar. Naslovi, na katere se lahko obrnejo sponzorji: Vesna Ribiarič, Bezjakova 69, 62341 Limbuš, o 062/631-344; Metoda Mikuža 10,61000 Ljubljana, -a 061 /168-51 -13. Univer- za v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, Ljubljana; s 061/321-755; žiro račun MF: 50103-603-41175/250-60, pripis: "Sekcija za tropsko medicino - tropska medicina 96" POGOVOR S PATROL(»GOM MIRANOM SPELICEM / RAZISKOVALEC DEL VIKTORINA PTUJSKEGA Victormiis losfer noš Vikiorin srcu Rima je irski frančiškanski samostan sv. Izidorja. V njem živi pater Miran Špelič iz Ljublja- ne. Obiskali smo ga in se pogovorili z njim, kajH študijsko se poglablja v stvari, ki Ptujčane in ljubitelje Ptuja gotovo zanimajo. p. Miran je patrolog, se pravi, preučuje antične krščanske pisce, ki jih imenujemo "cerkveni očetje" (pater = oče). Med slednje pa šteje- mo tudi svetega Viktorina Ptujske- ga- Prav o Viktorinu je naš sogovornik napisal diplomsko nalogo na ljubljanski Teološki fakulteti in ma- gistrsko delo na patrističnem inšti- tutu Augustinianum v Rimu. Čeprav iz ptujskega poznoantičnega škofa in teologa ne misli doktorirati, pa se p. Miran še kar naprej ukvarja z njim. Pripravlja namreč slovenski prevod in kritično izdaja Viktorinovih spi- sov ali bolje povedano tega, kar je od teh spisov ostalo. TEDNIK: Patrologija je filo- loško-teološka znanost, ki preučuje krščanske pisce iz prvih stoletij. V italijanskem pre- vodu Quastnove Patrologije je Viktorin predstavljen kot prvi, ki je razlagal Sveto pismo v la- tinščini, doma pa je iz "Petorie v Gornji Panoniji, današnjem Pet- tauu v Styriji". P. Miran: Quasten je pred nekaj desetletji napisal to svojo Patrologi- jo, v kateri predstavlja življenje in misel prvih krščanskih avtorjev; in to delo tako po obsegu kot po temelj i- tosti še ni presežno, žal pa je ostalo nedokončano. V njem je Viktorinu namenjena dobra stran, kar priča o tem, da mu ne pripisujejo velike po- membnosti. Glede netočnosti v zapi- su pa tole: za Petorio je kriv italijan- ski prevajalec, za Pettau pa predhod- ne patrologije, ki so jih pisali večino- ma Nemci in je prek njih prišlo nemško ime za Ptuj tudi v sodob- nejšo nenemško literaturo. Pogosto se namreč dogaja, da sc vsaj pri manjših avtorjih preprosto "prepisu- je" podatke iz prejšnje knjige. Včasih to niti ni tako slabo, čeprav je dobro vsaj kakšno stvar preveriti. Ko je npr. nedavno izšla najnovejša Zgo- dovina antične krščanske književ- nosti v italijanščini, so Petoviono preprosto postavili v Norik, današnjo Avstrijo. Od kod je bilo prepisano to, ne vem, vem pa, da ni točno. Škoda le, da si Moreschmi ni vzel za predlogo pisanja o Viktorinu najnovejše monografije, ki je lani, a s predlansko letnico, izšla v Parizu, napisala pa jo je Martine Dulaey. TEDNIK: Lahko ob tej priliki malo nakažeš, kakšen je danes položaj, status guaestionis, v razi- skavah o Viktorinu? P. Miran: O njem se ni nikoli veli- ko pisalo. Nekaj časa so ga imeli za svojega Francozi, dokler ni v 17. sto- letju Launoy, Francoz, dokazal, da Viktorin ne sodi v Poitiers, ampak na Ptuj. O njem se je vedelo nekaj osnovnega samo iz Hieronimovih zapisov, njegovega besedila pa ni bilo nobenega. Samo Hieronim je nave- del kar precej naslovov, vsa dela pa so bila razlage svetopisemskih knjig. Šele v začetku tega stoletja je Hauss- leiter pripravil kritično izdajo njego- ve Razlage Razodetja in O zgradbi sveta, potem pa samo sem ter tja kakšen članek ali kratka omemba v patrologijah, pa poglavje v disertaciji Rajka Bratoža in že omenjena mono- grafija, disertacija Martine Dulaey. Če odmislimo zadnja dva, se večina sodb opira na Hieronimovo mnenje, ki pa ni bilo najbolj prijazno. TEDNIK: Prav Hieronim pravi o Viktorinu, da je slogovno nedo- delan, ampak da ima dobro voljo. Kako bi ti ocenil Viktorina? P. Miran: Pravzaprav se Hieronim ni dosti zmotil. On sam je pač bil lite- rat visokega dometa in Viktorinovo besedno "krampanje" mu ni moglo biti všeč. Poleg tega da sploh ni skrbel /\ siog, se viM ni dr.>, žira! na počasi dojemajočega bralca. Enos- tavno je vrelo iz njega, kar je dognal. Nič čudnega potem, če ga je težko ra- zumeti. Je pa kljub vsemu Hieronim do njega dokaj prijazen, če upošteva- mo Hieronimov bogat besedni za- ii id zmerljivk. Vidi se, da ga je cenil k( t svojega rojaka. Zanj je bil to "naš ktorin", "Victorinus noster". Samo .nu očita, da ni znal tako dobro la- ško kot grško in pa da mu je njkalo bolj sposobnosti kot volje. N koli pa se ni spotaknil čez Viktori- ncv očitni milenarizem, ki ga je pri drugih avtorjih zelo vznemirjal. TEDNIK: Običajno razumemo milenarizem kot frenetično, čustveno pričakovanje konca sveta ob tisočletnici. O kateri tisočletnici je govor, če pa je Vik- tonn umrl leta 304? . .Miran: No. pa smo pri tej osno razširjeni zmoti. Najprej: milenarizem nima nič opraviti z let- nico 1000 ali 2000, čeprav se v zadnjih letih pojavlja v zvezi z zadnjo. Milenarizem je verovanje o tem, kako se bodo vrstili dogodki ob koncu sveta. Kot nauk je bil zelo živ v pr/ih treh stoletjih, potem pa je brez uradnih obsodb s strani Cerkve bolj al manj ugasnil. Gre pa za pre- ;an jc, da bo ob koncu sveta (o tem, K. aj bo ta, milenarizem nima enot- nega odgovora) najprej nastopilo tisočletno Kristusovo kraljestvo na zemlji, kjer bo povrnjeno vsem, ki so trpeli v tem življenj u. Šele po tisoč le- tih pa bo tisti pravi konec sveta, ki mu bosta sledila novo nebo in nova zemlja. Med milenaristi pa je bilo se- veda veliko razlik glede tega, kako naj bi pravični uživali v tem kraljest- vu. V Viktorinovem času je milenari- zem že šel v zaton in videti je, da ga je Viktorin skušal rešiti s tem, da ga je poduhovil do skrajnosti. POZABUENI VIKTORIN TEDNIK: Ali je to glavni razlog za pozabo Viktorina? P. Miran: Res je Viktorin zaradi milenarizma prišel na Gelazijev sez- nam knjig, kise jih ne sme javno bra- ti v cerkvi, vendar pa to ni bilo edino, kar je prispevalo pozabi Viktorina. Pomislimo samo, da sta se ohranili prav deli, ki se najbolj ponujata za miienaristično interpretacijo. Ver- jetno je večji vzrok pozabe kasnejša književna produkcija del, ki so razla- gala iste svetopisemske knjige, in so ga nova dela zasenčila. Še najbolj pa njegov rojak Hieronim, ki mu najbrž dolguje več, kot je bil pripravljen priznati. TEDNIK: Da se povrneva k študiju o Viktorinu - kdo je ta go- spodična Martine Dulaey? P. Miran: To je trenutno največji strokovnjak za Viktorina, verjetno največji sploh, ker se je - po mojem občutku celo bolj kot Hieronim - po- trudila razumeti Viktorinove grčaste misli. Že od leta 1990 sem vedel, da je doktorirala v Parizu na Sorbonni iz Viktorina, in sem odtlej komaj čalal, da dobim v roke ta doktorat, in ko sem ga lani končno dobil, sem z ved- no večjim užitkom šel od strani do strani. Kaj vse je odkrila: okrog Vik- torina in v njegovih delih samih. Predvsem pa je povsem ovrgla splošno sprejeto in od Hieionima dalje ponavljano prepričanje, da je drugorazredni avtor. Žal to njeno mnenje še ni doseglo dveh najno- vejših patrologij, omenjene letošnje italijanske in lanske Drobnerjeve nemške. S patrologijami pa je tako. da redko izideta dve temeljni deli v istem desetletju. Za "popravo krivic" bo treba še čakati. Naslednja prilika bo, ko bo izšla nova kritična latinska izdaja Viktorinovih de! v zbirki Cor- pus Christianorum in p.evod v fran- coščino v Sources chretiennes. Obo- je že nekaj let pripravlja Dulaeyeva. TEDNIK: Kaj la v slo- venščini? Bo kaj? P. Miran: Upajmo, da bo. V okviru znanstvenega projekta Slovenija v pozni antiki, ki ga vodi dr. Rajko Bratož s Filozofske fakultete, pri- pravljam prevod, ki naj bi izšel pri Mohorjevi družbi kot dvojezična iz- daja. Prvi osnutek prevoda je sicer že končan, potrebuje pa še nemalo pil- jenja. Poleg tega pa čakam še na omenjeno novo kritično izdajo, ki se bo v marsikateri podrobnosti, kot mi je povedala Dulaeyeva, razlikovala od stare. Sev.^da se bon f ri končni iz- daji držal njenih najnovejših dog- nanj. Upam, da bo lahko knjiga zag- ledal luč dneva v naslednjem letu. MAČEHOVSKI ODNOS DO KLASIČNIH JEZIKOV TEDNIK: Kdor vsaj malo poz- na patrologijo, je gotov vesel, da se nekdo ukvarja s prevajanjem očetov in antično kulturo. Vemo, da je bil odnos do študija kla- sičnih jezikov latinščine in grščine v zadnjih letih precej mačehovski. Kakšno je danes stanje v Sloveniji? P. Miran: Sedem (.'i. pa še nekaj več) sušnih le je, hvala Bogu, mimo. To so bila ravno leta, ko sem sam štu- diral na klasični filologiji v Ljublja- ni. V celem letniku sva bila na la- tinščini dva, v letniku pred nama ni bilo nobenega, še eno leto starejša je bila ena, dva študentki pa sta se bližali diplomi. To je bil pač družbeno neproduktiven študij, ki ga )e bilo tre!-a toleri'. da nebi iz- bruhnil škandal, če bi ga ukinili; ni pa bilo težko prepričati mladih, da tu ni prihodnosti. Latinščina je bila te- daj odpravljena skoraj iz vseh šol z iz- jemo ene ali dveh v vsej Sloveniji. P^mps ie 5taoje^r?c^j 4ruga^no. Po- leg "družbene koristnosti" šteje še kaj drugega: kultura, kultura duha. Rav- no do te pa vodi študij antičnih av- torjev. Samo kar nekaj let bo potreb- no, da klasična filologija požene globlje korenine. S tem mislim na pripravo na tak študij že v času srednje šole. TEDNIK: Ali ima danes kla- sična kultura Slovencu kaj pove- dati? P. Miran: Seveda ima. Kot vsake- mu človeku, zlasti Evropejcu. Naj- prej govori, da nismo od včeraj. Kdor si je odsekal preteklost, tudi v pri- hodnost ni mogel stopiti. S pomočjo plemenitih mož iz antike pa moremo brati v luči današnjega dne njihovo zgodbo, ki nam pomaga, ko se sami stegujemo proti prihodnosti. Kar pa je bilo malopridnežev, in tudi teh se v antiki ni manjkalo, dobro kažejo, kam je vodil njihov način življenja. TEDNIK: Ali misliš, da bi lahko Viktorin naslovil kakšno svojih misli na današnje Ptujčane? P. Miran: Pred nekaj leti bi morda ponovil iz svoje razlage Razodetja tale odlomek: »Ta skupina pred- stavlja bogate ljudi, vernike, postavl- jene na visoke položaje. Toda ti veru- jejo kot bogataši, pri katerih se v sta- novanjih razpravlja o Svetem pismu, zunaj pa nihče ne spozna, ali so verni ali ne. To je, hvalijo se, govorijo, da znajo vse, in se zanašajo na svojo književno izobrazbo, za dobra dela pa nimajo časa.« Za današn j i čas pa je morda primer- nejša tale spodbuda: »Drugo skupi- no in tako izvoljene ljudi je treba na vsak način opomniti, da ne bi bili oropani dobrin, ki jim gredo. Pravi, da ima le malo zoper njih, ko reče: Opustil si svojo prvotno ljubezen. Spom- ni se, od kod si padel. Kdor pade, pade z visokega. In zato pravi: 'Od kod?") ker je treba na vsak način opravljati dela ljubezni vse do poslednjega časa; to je poglavitna zapoved.« TEDNIK: Hvala za pogovor. •0^ Branko Cestnik TEDNIK 13. APRIL 1995 OD TOD IN TAM. 11 SPUHLJANI IN MARKOVČANI NA POPUSTNEM KARNEVALU IC«ir«jili in kopMi i navdušili Francoro V francoskem mestu Me z se je v začetku tega meseca s' upina kurentov iz Spuhlje in k: 3jašev iz Markovcev udeleži' tam- kajšnjega tako imenoval ?a po- pustnega karnevala Mi-v reme. Društvo za folklorno dej vnost iz Spuhlje, ki ga vodi Dušan Kralj, je prejelo vabilo že četrto leto zapored. Organizatorji so na karneval povabili 58 skupin iz Francije, Nemčije, Belgije, Ni- zozemske, Rusije, Švice, Italije in Slovenije. Naši kurenti in kopjaši so veljali za eno najzani- mivejših nastopajočih skupin, saj ohranjajo staro tradicijo. Nič čudnega torej, da so jih organiza- torji povabili, naj se udeležijo karnevala v Metzu tudi pri- hodnje leto; o možnostih za nji- hovo gostovanje pa se je zanimal tudi predstavnik organizatorejv podobnega karnevala v belgij- skem mestu Arlon. Tekst in lo\o: Janko Struc fdiiievaii NaroJnozahavni trio OD- MEV iz Ptuja se je v mi J z gostovanja na Švedskem, ha- mor sta ga povabila predsed- nik društva Planika iz Mal- moja g. Rudi in Štefka B2lec. V jeseni se bo ODMEV, hi ga sestavljajo Janez Kociiut, Miki Majcen in Rado d lun, ponovno odpravi! na sev2r, v Malmo. -o V.K. ZMAGOVALCI VINSKE GORE / PTUJSKIH 5 Z NOVIM HARMONIKARJEM P(i bPG-Z ZCIIII0F0 Ne samo da so vse bolj uspešni, tudi vse bolj popularni postajajo v domovini in zunaj naših meja. Ansambel Ptujskih 5 igra že do- ber mesec in pol z novim harmo- nikarjem Borisom Šegulom, bivšim Alfi;evim muzikantom, ki je zamenja' dosedanjega harmo- nikarja M. rjana Škripača (ta je zaradi prezasedenosti žal moral nehati). Dekle in fantje so ustvarjalni kot že dolgo ne: pripravljajo nove skladbe, snemajo, nastopajo ... in tudi zmagujejo. Kot je povedal vodja ansambla Martin Skripač, jim je najljubše odličje z Vinske Gore (na posnetku), kjer so dosegli 1. mesto za najboljšo slovensko polko z naslovom Pa brez zamere. Njihova priljubljenost pri občinst- vu se je tako zagotovo še povečala. -OM Ptujskih 5 - veseli in nasmejani, z odličjem z Vinske Gore. Od leve: pevec Bojan Peklar, kitarist Edi Belčič, klarinetist An- drej Ivančič, novi harmonikar Boris Šegula, pevka Natalija Kolšek, vodja ansambla In baritonist Martin Skripač ter tro- bentar Dani Kos; desno novinarka Kaja Asja Matjaž. Srebrni iubilei Šaleških funtov Letos praznuje ansambel Šaleški fantje iz Velenja, sicer star znanec ptujskega občinst- va, saj je na festivalu v Ptuju nastopil kar trinajstkrat, pe- tindvajsetletnico delovanja. Ansambel sestavljajo: vodja in harmonikar Franc Žerdoner, tro- bentar in bobnar Martin Adrinek, basist Srečko Feguš, klarinetist Edi Fidler, kitarist Ivo Gajšek ter pevca Maja Lesjak in Tomaž Kovačič. Od začetka do danes je v ansamblu samo še Franc Žerdoner kot vodja in ustanovitelj ansambla. Ansambel je v času svojega delo- vanja prepotoval domala vso Evro- po in razveseljeval prvenstveno Slovence po svetu, na ptujskem fes- tivalu pa so se prvič pojavili že 1972. leta in potem sodelovali še trinajst- krat ter so za Zemetom na drugem mestu po nastopih v Ptuju. Šestkrat so bili srebrni, dvakrat zlati, dva- krat pa je ansambel pripomogel k nagradar besedilopiscoma Ivanu Malavaši. •! in Ivanu Minattiju, en- krat pa za ,;lasbo Francu Žerdonar- ju. Želimo jim še veliko uspeha v bodoče. (L) TAf lURAŠI NA PTUJSKEM / SEKSTET IZ CIRKULAN Mm »irasbeiio tradiciia Poslednji od petih t ibu- raških zborov na nekdo jem Ptujskem, ki mu namenjr o to- kratno pozornost, je tam aški zbor kulturnega društva ička Kozela iz Cirkulan. Gre z. upi- no, o kateri zadnje desetlei e ra- zen kakšne povsem naklj ične omembe o njenem nekdanjem obstoju ni bilo kaj prida slišati. Vendar pa je svoje dni dobro or- ganizirana, domala orkestrsko številčna, polna mladostne ener- gije, z mnogimi samostojnimi nastopi, pa tudi s skupnimi nas- topi z igralsko skupino pomenila pomemben kulturni dejavnik v kraju. Pri sv. Barbari v Halozui. ^uanes Cirkulane, op. avt.) obhajala se je 8. septembra pomenljiva slovesnost. Ve- liki svobodomiselni duh pokojnega Božidarja Raiča (župnik p: i sv. Barbari od 1860 do 1886 op. avt.), kije svojedobno že jel preš.njati Halošane, a je po njegovi smrti zopet Zadremal, prebuja se sedaj vnovič. Praznovali smo ustanavljanje novega bralnega društva "Naprej", katerega naloga bo pospeševati med druš'veni- 'ni udi vscobčo omiko in izobrazbo ter buditi in krepiti narodno zavest! Tako je zapisal časopis Domovina, takrat oden najbolj razšir- tih v Haloza!i,koso8. ..^ptemb ' )99v današnjih Cirkulanah na pobudo osnovnošolskega ravnatelja Anto- na Ogorelca in ob podpori vseh učiteljev ustanovili b alno društvo, sočasno pa še knjižaico, igralsko skupino, moški komorni zbor in tamburaški zbor. Ir če v Tedniku že pišemo o naših ta nbu- faških ;-Porih, petem srp dede •la jasno dokumcntiia tum tiastanka brez vsake zadrege t rditi, da cirkulanski ni le najstareši na ^tujskem, marveč da je eder, naj- starejših celo v Sloveniji. Po aoslej Znanih podatkih je starejši le'isti v Ajdovščini, ki so ga ustanovili 1897 in je bil menda prvi. Upravni odbor, ki mu je prvi predsedoval domačin Franjo Ko- renjak (z njegovijn imenom je po- vezano nekajdesetletno kulturno- prosvetno delo v kraju), je takoj, ko je zbral članarino in prosto- voljne prispevke, nakupil knjige in časopise za knjižnico ter instru- mente. Tamburaški zbor, ki je ob ustanovitvi in še vrsto naslednjih let štel 14 članov, med njimi so bili domala vsi takratni učitelji (!!!), je imel svoje prostore v nekdanji sta- ri šoli. Tu so se dva do tri krat te- densko shajali in pod vodstvom učitelja (!) Vinka Serone ves čas zimskega obdobja pridno vadili. Naslednje leto, 25. februarja 1900, kot piše časopis Slovenski gospo- dar, pa so že imeli svoj prvi (krajši) nastop, ko je društvo priredilo kra- sno veselico z gledališko igro Kje je meja? s petjem in tamburanjem. 25. julija 1900, poroča isti časopis, pa sta tamburaški in moški komorni zbor (oba pod vodstvom V. Sero- ne) družno pripravila svoj prvi skupni koncert v prostorih osnov- ne šole. Kako je bila prireditev, uvodni govor je imel dr. Brumen s Ptuja, obiskana, kaj so igrali tam- buraši, kaj peli pevci in kakšna je bila kakovost izvedbe glede na kra- tek čas obstoja obeh skupin, pa do- pisnik ne poroča. Kulturno-prosvetno delo pri sv. Barbari se je zatem tako razmahni- lo, da so se prireditve kar vrstile druga za drugo in v kraju ni bilo pomembnejšega dogodka, kjer s svojim delom programa ne bi so- delovali tudi tamburaši. Igrali so na vseh društvenih občnih zborih, na veselicah (z narodnobudi- teljskim pomenom.^•), koncertih, gledaliških igrah, na dobrodelnih prireditvah (recimo 1904. v Mar- kovcih), nastopali v okoliških krajih, igrali na vseh društvenih tombolah (za pridobivanje sred- stev ali za šolo ali za društvo)iz česar torej sledi, da so bili v kraju eden pomembnejših kulturno- prosvetnih dejavnikov. Leta 1907. se je ob zaključku šolskega leta od tamburaškega in pevskega zbora poslovil njun vodja Vinko Šerona ter odšel na novo delovno mesto na Ptuj. Kraj in društvo sta s tem zgu- bila enega svojih najbolj delavnih in tudi enega najbolj sposobnih članov. Pri pevcih ga je zamenjal Jožef Cenčič, pri tamburaših pa Ema Trstenjak (oba seveda učitel- ja, kakopak!). Po njenem odhodu 1910 je tamburaški zbor prevzel učitelj (!) Alojz Cenčič in ga po vsej verjetnosti vodil vse do prve sve- tovne vojne, ko je večina moških članov bila mobilizirana. S tem pa je zbor skoraj zagotovo prenehal delovati. Po vojni je moralo miniti kar cela štiri leta, da so se tamburaši pod konec 1922. ponovno združili v zbor. Tokrat jih je bilo trinajst, vodil pa jih je domačin, glasbeno dokaj izobraženi Franc Korenjak. Prvič so javno nastopili že po ne- kajmesečnih vajah, in sicer na srečelovu 2. februarja 1923, o čemer je pisalo tudi takratno časo- pisje. Leto za letoin so nato nasto- pali na raznih prireditvah, veseli- cah in godovnih dneh, dokler se leta 1932 niso razšli. Poslej o tam- buraših v Cirkulanah in njihovem organiziranem delovanju ni bilo več slišati polnih 27 let. Po drugi svetovni vojni kot da ni bilo več prave volje za obnovo tam- buraši va. Šele 1959., ko je prišel v kraj učitelj tehničnega pouka in navdušen tamburaš Franc Majce- novič, je z nekaterimi učenci 4. in 5. razreda sestavil šolski tambu- raški zbor. A je deloval le tako dol- go, dokler učenci niso končali Današnji tamburaški sekstet v Cirkulanah sestavljajo, od leve proti desni: Boštjan Polajžer (vodja), Nadja Jerenec, Tone Štumberger, Daniel Polajžer, Matjaž Gole in Jernej Gole. šolanja. Tokratni premor je trajal vse do 1980., ko so se pri kultur- nem društvu odločili "delo tambu- rašev ponovno oživiti". Odziv je bil čez vsa pričakovanja, saj se je v /■or ze \ etku priglasilo kar 16 tamburašev. Prve vaje so začeli ob koncu leta, intenzivno pa nadalje- vali vse do 4. julija 1981, ko so pod vodstvom Franca Majcenoviča imeli svoj prvi javni nastop ob ot- voritvi lovskega doma v Brezovcu. Prihodnje, 1982. leto je bilo v Cir- kulanah izredno razgibano. Vse sekcije -'elo aktivno delovale, število lafi. urašev pa se je povzpe- lo celo na 33! Tistega leta so seosa- mosvojili, odprli svoj žiro račun, vadbeni prostor pa si uredili na borlskem gradu. Za l.maj so pri- pravili budnico najprej doma, za- tem še v Zavrču in Leskovcu, 9. maja pa skupni koncert s tambu- raši iz Vidma in Gorišnice. Nasto- pili so ob 200-letnici domače šole, v Trnovski vasi pa pripravili sa- mostojen koncert. Enako aktivni, če ne še bolj, so bili prihodnje leto, dokler 1984. ni prišlo do nesoglasij med vodstvoma društva in sekcije. Prva posledica je bila osip članstva s prejšnjih 33 na 20, druga pa ne- redne vaje in zaradi slabe pripravl- jenosti izogibanje javnim nasto- pom. Leta 1985 so prenehali aktiv- no delo in odložili instrumente. Ali mar za vedno? Kaže, da ne, si- cer se na pobudo sedanjega pred- sednika društva Mira Lesjaka lan- skega septembra ne bi zbralo šest predvsem mladih zanesenjakov, ki žele nadaljevati tamburaško tradi- cijo v kraju. To so: Boštjan Po- lajžer (umetniški vodja), Nadja Je- renec, Tone Štumberger, Daniel Polajžer ter brata Matjaž in Jernej Gole. Vsi razen najstarejšega Da- niola Poiai.'crja so ali dijaki a; j- dentje in zato pretežni del tedna od doma. Med počitnicami zato lahko vadijo dva krat, sicer pa le en krat tedensko. Sreča je, da so vsi nota- listi, s čimer je delo vodje v veliki meri olajšano. Trenutno, obstajajo šele dobra pol leta, posvečajo svoje vaje prepotrebnim osnovam: drži instrumenta ter tehniki obeb rek. Sami pravijo, da so se .11 predvsem zaradi ohranjanja ljud- ske glasbe in zaradi bližajoče se 100-letnice kulturnega društva v Cirkulanah 1999. Kaj pa potem? Besedilo in posnetek: IC 12 - OD TOD IN TAM 13.APRIL 1995- TEDNIR ORMOŽ / S SAUBERMACHERJEM LJUDJE ZADOVOUNI 2.9^ gospodui^f ev v organu»'anem oc^ozii oc^adfcov s problemom odpadkov se civilizacija srečuje že dolgo, ljudje pa so ob tem vedno razmišljali, kako bi se jih najhitreje znebili. V srednjem veku so bile zlasti v prenaseljenih mestih posledica številne kužne bolezni, v novejšen času pa onesnažena narava. Zavest, da je ekološke probleme, ki nastajajo, potrebno reševati, je v novejšem času pripeljala do dru. gačnega ravnanja z odpadki. Iz njihovega odlaganja se je sčasoma razvila donosna gospodarska dejavnost. v ormoški občini, kjer se z lo- kacijo občinske deponije ukvar- jajo že skoraj dve desetletji, so oktobra 1992 sprejeli odlok o rav- nanju s komunalnimi odpadki, V njem so določeni vrsta zbiranja, odvažanja in odlaganja komunal- nih odpadkov ter urejanje in vzdrževanje javnega odlagališča. Na podlagi tega je bil objavljen javni natečaj, kjer so med tremi ponudniki izbrali najugod- nejšega - podjetje Saubermacher Siid in z njim v aprilu 1993 skleni- li desetletno pogodbo o organizi- ranem in ločenem odvozu komu- nalnih odpadkov. Komunalne odpadke, ki so nas- tajali pri gospodinjstvih, v obrti, industriji in drugod, je do tedaj zbiralo Komunalno podjetje Ormož in jih vozilo na centralno odlagališče na Dobravo pri Ormožu. Po podatkih je bilo leta 1991 vključenih v organiziran od- voz od 5134 individualnih gospo- dinjstev v občini Ormož le 193. Prav tako so zbirali odpadke po zu- nanjih krajevnih skupnostih in v ta namen je bilo nameščenih 21 ve- likih smetnjakov, 31. januarja le- tos pa je bilo v organiziran odvoz vključenih že 2.976 gospodinjstev. SISTEM LOČENEGA ZBIRANJA Po podpisu pogodbe je podjetje Saubermacher - Letnik pričelo in- formirati občane, zbirati pa so pričeli junija 1993 najprej v KS Velika Nedelja, v oktobru v Pod- gorcih, januarja 1994 v krajevnih skupnostih Tomaž, Ivanjkovci in Miklavž, v marcu 1994 v Ormožu, avgAišta na območju krajevne ski^^iS^i Kog in šele decei^a v KS Središče ob Dravi. V organizi- ran odvoz je v KS Velika Nedelja, Podgorci in Ormož vključenih 90 odstotkov gospodinjstev. Povsod je uveden sistem ločenega zbiran- ja, povezan z različnimi barvami posod. Biološke odpadke odlagajo v rjave posode, papir v zelene z rdečim pokrovom, belo steklo v zelene posode z belim pokrovom, barvno steklo v zelene posode z ze- lenim pokrovom, druge odpadke pa v črne posode. Kot je povedal Franček Hergu- la, tajnik krajevne skupnosti Pod- gorci, se je pri njih po začetnem odporu stanje po dveh letih bistve- no spremenilo. Tudi tisti, ki so sprva trdili, da odpadkov nimajo, so sedaj zadovoljni s takšnim načinom odvoza, vsi, ki smo jih vprašali so povedali, da je okolica veliko bolj čista, novih divjih odla- gališč pri njih ni opaziti. "Nekoč smo imeli velike težave s črnim smetiščem, ki je bilo v Osluševcih na zemljišču želez- niškega gospodarstva. S pričetkom odvoza odpadkov smo ga lahko sa- nirali in dokončno zaprli, čeprav se še vedno dogaja, da ponoči kdo pripelje kaj tistega, česar pri hiši ne potrebuje. Trenutno imamo s smetnjaki za odvoz odpadkov po- kritih več kot 80 odstotkov krajev- ne skupnosti. Ker je naš teren do- kaj razgiban, je nekaj težav, ker av- tomobil, ki pobira smeti, ne more priti do vseh hiš. Posamezniki so znali rešiti tudi to: pri koncesio- narju so kupili vreče za smeti in jih nastavili tam, kjer pobiranje pote- ka," je povedal tajnik podgorske krajevne skupnosti Franček Her- gula. "Velikokrat se zgodi, da imamo več odpadkov, kot jih lahko spra- vimo v zabojnik, čeprav imamo večjega. Vse drugo spravimo v vreče od umetnega gnoja ali kakšne druge in smetarji jih pobe- rejo," je povedal Milan Cvetko. "Pred leti je bilo v našem jelševju ogromno divjih odlaga- lišč, nekaj nad dvesto smo jih našteli, sedaj pa novih odlagališč, za katere bi vedeli mi lovci, ni. Edini problem, o katerem bi se morali dogovoriti, je, da bi v vsako vas ali pa vsaj v vsako krajevno skupnost postavili pozimi zaboj- nik za svinjske kože, saj postajajo te velik ekološki problem: ljudje jih odmetavajo, ležijo po jarkih ali v grmovju. Sedaj, ko je vreme še hladno, ne zaudarjajo tako, poleti pa je neznosno," dodaja Milan Cvetko. ORMOŽANE SKRBI DEPONIJA Ormoška krajevna skupnost je v celoti pokrita z obveznim odvo- zom komunalnih odpadkov. Lani so bili v celoti zamenjani smetnja- ki v mestu, konec leta v Frankov- cih in Pušencih, konec febbruarja pa še v drugih vaseh ormoške kra- jevne skupnosti, smo izvedeli od tajnika Francija Trstenjaka: "Vsi krajani niso vzeli smetnjakov, ven- dar ko bodo sčasoma spoznali, da mora vsak poskrbeti za svoje sme- ti, bo krajevna skupnost v kratkem času pokrita z odvozom. Velik problem pa je odlagališče komu- nalnih odpadkov. Deponija je bila zgrajena kot začasna, brez kakršnihkoli dovoljenj, sedaj pa se polni s smetmi ne samo iz naše, temveč tudi iz drugih krajevnih skupnosti. Občinska skupščina je konec lanskega leta sicer sprejela odlok, s katerim so opredelili naj- primernejšo lokacijo, vendar je pot do nje še precej dolga." Na podeželju je čedalje več po- sebnih odpadkov, kot so ostanki raznih zaščitnih sredstev, škropiv in barv, akumulatorji in drugo, kar dela napoto. Vse to je doslej roma- lo na neprimerne kraje, tudi v kakšnem potoku. Spomnimo se, kako so učenci osnovne šole Mi- klavž opozorili, da je potok Račjak mrtev predvsem zaradi tega, ker v Ormoška deponija je urejena in uveden je red. Žal bo kmalu pol- na. Kam potem z odpadki, bo se moral odločiti občinski svet. Foto: Štefan Hozyan njegovi strugi ali v neposredni bližini mnogi vinogradniki odla- gajo strupe. Podjetje Sauberma- cher se je dogovorilo tudi za zbi- ranje teh odpadkov. O akciji so lju- di obvestili s plakati. "V Podgorcih smo imeli izredno dober odziv. Vsaj enkrat letno pa bi bilo potreb- no pobirati večje kosovne odpad- ke. Upam, da se bomo uspešno do- govorili tudi o tem," je povedal taj- nik podgorske krajevne skupnosti. SVETNIKI o ODPADKIH O odvozu odpadkov so govorili tudi na tretji seji občinskega sveta Ormož. Svetnike je motila trditev, da so bile največje težave z organi- ziranim odvozom odpadkov na podeželju. To je negiral Slavko Pere s Koga, saj je pri njih, na izra- zito kmečkem območju, več kot 80 odstotkov gospodinjstev z odobra- vanjem sprejelo organiziran odvoz odpadkov, prav tako na območju Velike Nedelje, je povedal svetnik Ivan Hržič, kjer je uspeh že viden, kljub temu da jim smetišče za veli- konedeljskim gradom ni v čast. Jože Kosec je predlagal, da bi v nestrnjenih naseljih postavili večji zabojnik, kamor bi ljudje odlagali smeti. Stanko Pignar iz Podgor- cev pa je menil, da je za nekatere ljudi strošek odvoza velik in ga predvsem starejši ljudje težko zmorejo. Župan Vili Trofenik je dodal, da na ormoškem Centru za socialno delo že pišejo seznam tis- tih, ki zaradi socialnih težav ne zmorejo plačevanje položnic za od- voz smeti. Svetniki so opozorili še na šte- vilne druge nerešene probleme, tudi na odvoz kosovnih in poseb- nih odpadkov ter na odmetavanje svinjskih kož. Predsednik sveta Alojz Sok pogreša nadzor nad iz- vajanjem koncesijske pogodbe. Po njegovem je tovornjak, s katerim odvažajo smeti, pretežak za podeželske ceste in nekatere so za- radi tega že načete. Svetniki so spraševali, zakaj z oddajo koncesi- je ni bila sprejeta še odredba o območjih v občini, kjer je odvoz smeti obvezen. To bo moral spre- jeti občinski svet na eni pri- hodnjih sej. Vili Trofenik je še poudaril, da se je pri organizira- nem odvozu dopadkov najbolj za- pletalo v središki krajevni skup- nosti, vendar je bilo odklonilno vzdušje med ljudmi ustvarjeno umetno, ker kasneje, ko so razdeli- li posode, problema ni bilo več. Nekateri so menili, da bodo mno- ge težave v zvezi z organiziranim zbiranjem in odvozom komunal- nih odpadkov v ormoški občini trajale tako dolgo, dokler ne bodo imeli svojega komunalnega inšpektorja. •» Vida Topolovec pfiptfivtt in SCI Osnovni pogoj za dober uspeh pri napravi oz. obnovi vinograda je kvalitetna cepljenka. Mnogo- krat pa se nam zgodi, da smo po- sadili kvalitetne trsne cepljenke, a naš uspeh ni takšen, kakršnega smo pričakovali. Zaradi tega vam dajemo nekaj strokovnih napot- kov. Pred sajenicm pripravimo zemljišče. Biti mora uležano in pravilno pognojeno na zalogo z ustrezno vsebnostjo makrolemen- tov, humusa (vsaj 3 %) in primerne kislosti. Zaradi tega je nujno, da prej vzamemo vzorec zemlje in ga damo v analizo ter se posvetujemo s strokovno službo. Priporočamo gnojenje s hlevskim gnojem po celi površini, tako da ga kasneje pri sa- jenju ne dajemo. PRIPRAVA TRSNE CCRUENKE - Cepljenko obrežemo na eno zdravo, lepo vidno oko, korenine pa na dolžino pesti (10-15 cm). - Cepljenko razkužimo - namočimo v vodo, ki smo ji dodali 30dagpepelinana 10 litrov vode. S tem preprečimo razvoj pršic. - Cepljenke parafiniramo (po- svetujemo se s strokovno službo ali trsničarjem). - Pred sajenjem jih 24-48 ur na- makamo v vodi. SAJENJE - Ne sadimo v premokro ali pre- suho zemljo ali v suho šoto! - Cepljenke ob pripravljanju in sajenju ne izpostavljamo predolgo soncu in vetru. - Pred sajenjem korenine namočimo v mešanico 1/3 kravja- ka, 1/3 vode in 1/3 ilovice. - Ob sajenju uporabimo le dobro preperel hlevski gnoj. - Pri uporabi koncentriranega komposta (bioposta) tega obvezno razredčimo za 2/3, da nam ne poškoduje korenin. VZROKI ZA SLABO RAST ALI PROPAD Vzroki za slabo rast ali celo pro- pad trsne cepljenke so: - slaba kakovost trsne cepljenke: nepopolno zaraščeno cepljeno mesto, nedozorel, prekratek po- ganjek, nezadostno razvite koreni- ne; - neustrezno shranjevanje trsnih cepljenk - poškodbe zaradi izsuševanja korenin in cepljenega mesta, poškodbe zaradi plesni ali botritisa na poganjku, poškodbe zaradi premokrega skladiščenja; - sajenje trsnih cepljenk: sadimo pravočasno, od botritisa napadene cepljenke parafiniramo tik pred sajenjem, v težjih vlažnih zemljah ne sadimo pregloboko; - drugi vzroki: zbita tla, nedozo- rel hlevski gnoj ali premalo vlažna šota, nepravočasno založno gno- jenje. Skice prikazujejo faze, kako posa- dimo trsno cepljenko, pri čemer potre- bujemo kompost (kupček na skici 2), prst (skice 4, 5, 7) in gnoj (skica 6). Kmetijska svetovalna služba DORNAVA, MEZGOVCi %ciinlciclansfcGlišleii|e okolju Prejšnji torek so na pobudo tu- ristično-etnografskega društva Liikari, ki ga šele ustanavljajo, v Dornavi in Mezgovcih čistili ok- olje. Akcije so se udeležili osnov- nošolci, mladinci in upokojenci, skratka vaščani vseh generacij, kar je zelo pohvalno. Čeprav so sprva menili, da po vasi ni smeti, so jih pobrali kar ne- kaj vreč in tako poskrbeli za lepše bivalno okolje. Že res, da tam- kajšnji prebivalci zelo skrbijo za urejeno okolje svojih domov, vso idilo pa največkrat skazijo smeti na "nikogaršnji zemlji", kot radi ime- nujemo obcestne jarke, nabrežinc rek in potokov, avtobusna postaja- lišča ter prostore pred javnimi Smeti je bilo veliko več, kot jih opazimo ob vsakodnevnem zgradbami. Tekst in foto: M.S. življenjskem ritmu. EKOLOŠKI DIESEL Iz kuhm jske posofle v dleselski rezervoar V južni, vzhodni in zahodni avstrijski Štajerski se svet vrti drugače. Uporabljenega jedil nega olja in maščob tod ne vlivajo v straniščne školjke ali kanale, tukaj služi za pogoi motornih vozil. Od nedavnega imajo i v okrajih Weiz, Hart-j berg, Feldbach, Rad-; kersburg, Leibnitz inj Deutschlandsberg en-] kraten sistem za reci-j klažo odpadnih jedilnih, olj in maščob. Najprej' zberejo te odpadne sno-< vi v več kot 200 krajev-; nih skupnostih. TakOj se ne izlivajo več v ka-j nale, kar je povzročalo, ogromne stroške. Preko zbiralnega sistema SEEG (Siidsteirische Energie und Eivveisge- nossenschaft) in mobil- nega zbiranja podjetja Saubermacher se skup- nosti razbremenijo teh odpadnih snovi. Vsako gospodinjstvo prejme za zbiranje praktično posodo. V njej se od- padna jedilna olja in, maščobe varno zberejo že v kuhinji. Letno se lahko z inten- zivnim zbiranjem zbere čez 450 ton snovi, ki jih lahko ponovno uporabi- mo. Zbrana jedilna olja in maščobe nato pri pod- jetju SEEG v Cmureku predelajo v visoko kvali- teten ekološki diesel. Iz 450 ton odpadnih snovi lahko proizvedejo okoli 360.000 litrov eko loškega diesla. V Cmure ku pridobljeni EKO die sel prihranja fosilna go riva, je 60 % manj sajas in je zato zelo prijazei našemu okolju. S tem, k' ga motorna vozila upo rahljajo za svoj pogon, s' EKO krog te regije zaki juči. Janez Letnil NASVETI -13 f EDNIK -13. APRIL 1995_ Kiiharski nasveti Danes bomo govorili o qobah. Najpogostejša jed iz gob je sko- raj gotovo gobova juha. Pripravl- jamo jo lahko na nekaj različnih načinov. Lahko jo pripravimo iz gne vrste gob, na primer šampin- jonov, jurčkov, lisičk in takrat posi juha ime po vrsti gobe, iz ka- tere je narejena. Najokusnejšo gobovo juho pa dobimo, če upora- bimo vsaj štiri različne vrste svežih gob. Najpogosteje gobovi juhi doda- mo na kocke narezan krompir, če pa imate več gob, pa lahko krompir tudi izpustite. Od začimb uporabi- mo sol, poper, lovorov list in šatraj, ko pa pripravljamo prežganje, mu dodamo fino sesekljano čebulo in strt česen. Prežganje naj bo bolj svetlo, v juho pa ga dodamo v sredi- ni kuhanja, tako da čebula in česen popolnoma razpadeta. Tik pred serviranjem juhi dodamo kis ali vino in kislo smetano. Po vrhu jo potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem. Če juho pripravljate iz suhih gob, damo gobe za nekaj minut v vrelo vodo ali jih z vrelo vodo poparimo in nekaj časa pustimo, potem jih odcedimo in ponovno pristavimo v vodo ter jih pripravimo enako kot iz svežih gob. V tem primeru juha ni tako temna. Gobenajlažjeshranimosuhe.Ne- kateri kuharji dajejo celo prednost suhim smrčkom, gobanom, lisičkam pred svežimi, ker so bolj okusni. Rezgove uhljavVr. ' " "■ dobimovtrgovinahleposu.^- . imajo komaj kaj svojega okusa, pravzaprav uporabljamo le zaradi njihove želejaste konsistence. Do- bimo tudi suhe kitajske gobe šiita- ki, ki so izredno okusne in jih upo- rabljamo tudi pri alternativnih oblikah prehrane. Preden suhe gobe uporabimo, je najboljše, da jih okrog trideset minut mehčamo v mlačni vodi, odvisno od velikosti koščkov. Potem gobe odcedimo in jih lahko uporabimo kot sveže. Ko suhe gobe namakamo, nekoliko nabreknjeo, vendar jih nekoliko dlje kuhamo. Trije dekagrami su- hih gob ustrezajo približno 20 - 25 dag svežih. Najmanj pogost način priprave gob v naših kuhinjah je cvrenje. Cvremo lahko skoraj vse vrste gob, s tem da so primernejše tiste, ki imajo večje klobuke. Najpogosteje cvremo šapinjone. Cvremo samo klobuke, če pa so manjši, pa lahko uporabimo tudi bet. Paniramo jih dunajsko ali pariško. Klobuke šampinjonov lahko tudi nadeva- mo. Nadev si pripravimo iz na koc- ke narezanega pršuta ali rahlo pre- kajene slanine, ki ji dodamo nari- ban sir in peteršilj. S tem napolni- mo notrajnost klobukov, pokrije- mo z drugo kapico ali klobukom in paniramo. Po dva in dva klobuka zlepljamo s pomočjo raztepenega jajca, tako da robove narahlo pre- mažemo z jajcem in jih nekaj časa pustimo počivati. Šampinjone na- rahlo solimo in popramo od zunaj in šele potem paniramo. Zraven ocvrtnih gob zmeraj ponudimo omako. Ujemajo se z majoneznimi omakami,omakami iz kislesmeta- ne.drobnJakovo in podobnimi. Ker )e naslednji teden post, si lahko na ta dan pripravite kakšno gobovo ali ribjo jed. Zelo enostavni za pripravo so lignji, ki jih lahko na različne načine cvrete, še boljši okus pa dobite, če jih napolnite. Napolnitejih lahko z koščkom sira, ki ga zavijete v slanino ali pršut ali list blanširane špinače ali blitve, na koncu rahlo pritrdite z lesenim na- bodalom, solite in jih v ponvi z malo maščobe na hitro opečete. To- plotne obdelave pri lignjih ne po- daljšujte po nepotrebnem, saj dosežete ravno nasprotno: lignji niso vedno bolj mehki, ampak ved- no bolj žilavi. POLNJENI LIGNJI Za 5 oseb potrebujemo: -10-15 srednje velikih lignjev -10 dag sira v kosu -10-15 listov špinače ali blitve - sol, poper - maščoba za pečenje Omaka: - 5 dag olja, 2 stroka česna - 25 dag olupljenega paradižnika -2 del belega vina - po potrebi malo vode ali ribji fond - sesekljan peteršilj. Lignje očistimo in jih dobro osušimo. Sir narežemo kot za pomnfrit, ga narahlo solimo in po- pramo ter ga zavijemo v blanširane špinačine liste (liste blanširamo tako, da očiščene špinačne liste ku- hamo v slani vodi 1 minuto). Sir in špinačnelistedamo v truplignjain narahlo pritrdimo z lesenim nabo- dalcem (zobotrebcem). Lignje na- rahlo posolimo še odzunaj in jih v ponvi na hitroopečemo zobeh stra- ni. Dodamo na kockenarezan para- dižnik ali paradižnikov concasse, strt česen, sesekljan peteršilj, vino in ribji fond ali vodo. Dušimo 10 - 15 minut. Zraven ponudimo ku- han krompir, narezan n? krhlje, prelit z maslom in potr^: en s se- sekljanim zelenim peteršiljem. NadaPignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE -XIV. Zasvolenost 1. Zasvojenost je z epide- miološkega vidika najpo- gostejša oblika neprilago- jenega vedenja. Med zasvojenosti štejemo zlasti odvisnost od alkoho- la (alkoholizem), narkoma- nijo, tabletomanijo ter tudi zasvojenost s hrano, nikoti- nom, potrošnimi dobrina- mi ter pretiravano iskanje spolnih in drugih užitkov. ODVISNOST OD ALKOHOLA (ALKOHOLIZEM) Tudi pri nas je ta oblika odvisnosti najbolj razširje- na in ima vsekakor lastnost epidemije. Najmanj 5-10% odraslih prebivalcev je že kroničnih alkoholikov in nujno potrebnih zdravljen- ja, nadaljnih 20 % pa je že zelo blizu temu. Posebno so alkoholni zasvojenosti podvrženi moški, saj je od- nos med moškimi in žen- skami pri alkoholikih 7:1 v škodo prvih. Število alko- holikov na svetu se že krep- ko približuje 30 milijonom in še vedno narašča. Tudi v Sloveniji študije kažejo podobno naraščanje; pri nas je po različnih ocenah med 40 in 80 tisoč alkoholikov. Po- datki za Gorenjsko npr. go- vorijo, da je tam kar 14,2 % moških kroničnih ali pri- kritih kroničnih alkoholi- kov. Podatkov za Štajersko žal nimam, bi pa bili vseka- kor zelo zani- mivi. Vzroki za nastanek od- visnosti od alkohola so tako zunanji kot v človeku sa- mem. Med zunanje vzroke šte- jemo zlasti socialno-kul- turne razmere, v katerih nekdo živi, družbeno strpnost do alkoholizma, dostopnost in ceno alko- holnih pijač ter pivske na- vade neke dežele. Med vzroki v alkoholiku pa jena prvem mestu njego- va osebnost. Seveda ne gre pozabiti tudi na dejstva, da je oče alkoholikov v 80 % tudi sam alkoholik in da najdemo v anamnezi alko- holikov pogosto podatke o neskladnosti in prepirih med starši, o nezakonskem rojstvu, razvezi staršev in slabših razmerah za izo- braževanje. Čeprav ne mo- remo govoriti o specifični osebnosti alkoholika, vidi- mo, da se ljudje z nekateri- mi značilnostmi pogosteje nagibajo k zasvojenosti od alkohola. Teznačilnostiso: nesamostojnost, težave pri vzpostavljanju zdravih od- nosov z ljudmi, čustvena in intelektualna nezrelost, razdvojenost v odnosu do avtoritet, nizka frustracij- ska tolerantnost, po- manjkljivo samospošto- vanje, občutek krivde in osamljenosti. Vendar nas to ne sme zavesti k prehi- trim zaključkom. V večini primerov jealko- holna zasvojenost splet so- cialnih dejavnikov, pre- lomljenih skozi prizmo osebnosti, saj mnoge pote- ze osebnosti alkoholikov niso nič drugega kot rezul- tat neugodnih življenskih razmer. Vloga in delež osebnosti alkoholikov pri njihovi za- svojenosti je seveda raz- lična pri primarnih in se- kundarnih alkoholikih. Medtem ko je bila oseb- nost prvih že pred zasvoje- nostjo hudo motena, sežejo drugi - in teh je med alko- holiki največ - po alkoholu zato, da ublažijo različne življenjske probleme, sti- ske, razočaranja in udarce. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da pride zaradi za- svojenosti naknadno še do novih, navadno neugod- nih potez ali pa se nekatere prejšnje še zaostrijo. Tako opazimo pri kroničnih al- koholikih poleg pešanja spomina in inteligentnosti še zlasti egoizem, prepirlji- vost, pešanje moralnosti in ljubosumnost. •» Mag. Bojan Sinko V spomfnskeiii parku nenovne tulf Delavci Elektra Arnuš so prejšnjo sredo ponovno names- tili razsvetljavo v spominskem parku, kot so poimenovali nek- danje mestno pokopališče v Ptuju. Strošek v višini okrog tristo tisoč tolarjev je plačala Direkcija za gospodarsko infra- strukturo. Plačnik skupaj s Ptujčani, ki ima- 10 v spominskem parku grobove, in drugimi upa, da se bodo obiskoval- ci tega prostora temu primerno obnašali in ne bodo več uničevali niti svetil niti grobov. In čeprav je v tem delu Ptuja veliko one- snaževanja, pričakujejo, da bodo poslej tudi papirčki, različna emba- laža ter drugo romali v lične koše za ,odpadke.^Naj spomnimo: ureje- '^ost spominskega parka je ob iz- Po petih dneh so vse luči še stale. boljšanju kakovosti pitne vode in urejenosti prometa v mestu odločila o lanskem prvem mestu Foto:Kosi Ptuja v slovenskem tekmovanju tu- rističnih krajev. ' ' ■ -»MG KRVODAJALCI 28. MAREC - Branko Laura, Tibolci 47, Gorišnica; Marjan Hasaj, Dolga lesa 10, Ormož; Dušan Ranišek, Nova vas 46, Ptuj; Dragica I,cskovar, Cirkovce 60/g, Cirkov- ce; Dušan Pišek, Lovrenc na Dr. polju 7, Lovrenc; Milan Jereliič, Moravci 148, Bučkovci; Evgen Muhič, Gorišnica 46, Gorišnica; Alojz Gajser, Stanečka vas 12, Majšperk; Jože Tomanič, Kungoia 68, Ki- dričevo; Vera Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj; Franc Kump, Scnčak 11, Juršinci; Stane Trstenjak, Ul. B. Kraigherja 18, Ki- dričevo; Vlado Bezjak, Volkmerjeva 30, Ptuj; Janez Selinšek, Stogovci 5/a, Ptujska Gora; Franc Prelog, Markovci 52, Markov- ci; Boris Gorišek, Skrblje 3/a, Majšperk, Roman Kukovec, Sp. Hajdina 112, Hajdi- na; Branko Zaje, Industrijsko naselje, Ki- dričevo; Marjan Toplak, Mladinska 4, Ki- dričevo; Daniel Roškar, Gorišnica 146, Gorišnica; Branimir Avguštin, Stopno 14/a,Makole; Franjo Vrbanec, Kajuhova 3, Ptuj; Jože Peršuh^ Lovrenc na Dr. polju 5, Lovrenc; Vesna Suligoj, Apače 59/a, Lov- renc; Andelo Maračič, tli. 5. prekomorske 2, Ptuj; Branko Ferlež, Lackova 7, Ki- dričevo; Franc Čagran, Žamenci 6, Dorna- va; Zvonko Muršec, Zechnerjeva 18, Ptuj; Janez Vogrinec, Pobrežje 140/a, Videm; Franc Kozel, Zakl 37/a, Podlehnik; Lovro Rap, Laporska c. 13, Poljčane. 30. MAREC - Franc Jurgec, Volkmerje- va 9, Ptuj; Janez Krajnc, Korenjak 6, Zavrč; Anton Zajko, Pobrežje 86/a, Videm pri Ptu- ju; Miran Župan, Antoličičeva 22,Miklavž; Andrej Golob, Dornava 136, Dornava; Zdenka Juriševič, Apače 176, Kidričevo; Stanko Frčeč, Apače 175, Lovrenc; Krnil Sagadin, Mihovcc 59/a, Cirkovce; Anita Kmet«c,«Cifkc>vče l/c_, Ci»ko*ce; Jožef Sirec, Nadolc 33, Žctale; Stanislav Zavec, Turniška 26, Ptuj; Fmil Kirbiš, Njiverce 29, Kidričevo; Miran Kozoderc, Podlože 3, Ptujska Gora; Slavko Kirbiš, Apače 45, Ki- dričevo; Alojz Janžekovič, Strelci 5, Mar- kovci; Franc Majcen, Zagorci 16, Tomaž; Miran Cafuta, Cučkova 13, Kidričevo; Maks Plohi, Kraigherjeva 25, Ptuj; Anica Horvat, Placar 25, Destrnik; Branko Dre- vcnšek, Mihovce 48, Cirkovce; Antonija Krajnc, Korenjak 6, Zavrč; Franc Zaje, Sela 34, Lovrenc na Dravskem polju; Stanko Munda, Lačaves 60, Kog; Vinko Baurnan, Pleterje 70/a, Lovrenc; Alojz Bpžičko, Zg. Pristava 42A'), Lovrenc; Franjo Škvorc,J.S. Slavenski 2, Nedelja; Danica Kuiner, Pla- car 40/a, Destrnik; Radovan Mesaric, Slape 17, Ptujska Gora; Jože Kampl, Zg. Hajdina 104/č, Hajdina; Tomaž Habjanič, Ul. 5. pre- komorske 4, Ptuj; Anton Mohorko, Trno- vcc 11, Lovrenc; Branko Spolenak,.Vlejnac. 2, Ptuj; Franc Florjanič, Moškanjci 64, Gorišnica; Avgust Topolovec, Lovrenc na l^r. polju I, Lovrenc; Cvetka Podpečan, Stogovci 45, Ptujska Gora; Martin Kovačec, Zg. Hajdina 17/a, Hajdina; Jože Majcen, Vičapci 11, Velika Nedelja; Danilo Lendero, Apače 104, Lovrenc na Dr. polju; ŽeljkoCmrcčnjak,Ul. 1. maja 6,Ptuj; Peter Nahberger, Zupečja vas 20, Lovrenc na Dr. polju; Franc Tetičkovič, Lovrenc na Dr. polju 8, Lovrenc; Anica Tarodi, Arba jterje- va 8, Ptuj; Anka Potrč, C. 14. divizije 3, Ma- ribor; Stojan Jug, Dravinjska c. 91, Poljčane; Peter Znidarič, Dupleški Vrh 16, Sp. Duplek; I>arko Drčič, Zagrebška 50, Ptuj; Vojko Potrč, C. 14. divizije 3, Mari- bor; Jožef Plaveč, Ivanjkovci 4, Podgorci; Bojan Rojko, Obradovičeva 3, Maribor; Franc Bobnarič, Nova ul. 12, Sp. Duplek; Branko Unuk, Prepolje 72, Starše; Dušan Grimšič, Krčcvina BljPmj.« V vrtu V SADNEM VRTU pohiti- mo še s poslednjimi predspom- ladanskimi opravili pri negi sadnega drevja, da bi cvetenje in oplodnja potekala nemoteno. Ostanki vejevja in drugi odpad- ki, nastali pri rezi, morajo sproti iz nasada, da tamkaj ne bi ovira- li obdelave in drugih opravil. Ker so zavržene veje običajno nepoškropljene, škropljenje namreč opravimo po rezi, je nji- hovo puščanje v nasadu žarišče za razvoj in okužbo sadnega drevja z rastlinskimi škodljivci in boleznimi. Najbolje je, da jih sežgemo. pri starejšem sadnem drevju, kjer imamo drevesne kolobarje že v negovani ledini, pravočasno, vsekakor pa še pred cvetenjem pokosimo, da s košnjo ob cvetenju ne bi morili čebel. Nekatere vrste trav in širokolistnih plodov utegnejo namreč prav ob tem času cvete- li, pa tudi sicer se ob času cve- tenja sadnega dravja čebele precej zadržujejo na trati, kjer si nabirajo vlago. Pri mladem sadnem drevju in sadnih vrstah, ki zaradi šibkih korenin zahtevajo čisto in redno obdelavo, drevesne kolobarje ne- mudoma, če to že ni bilo opravl- jeno pozimi, okopljemo. Na ob- delani površini drevesnih kolo- barjev ali obdelovalnih pasov so se pojavili najrazličnejši pleveli, nekateri med njimi, kot so mrtva kopriva, kurja črevca in podobni, v fazi začetne rasti izredno bujno rastejo, črpajo hrano na račun sadnih rastlin, ob tem že sprotno semenijo, in kar je še posebej škodljivo, z območja korenin sandega drevesa močno izčrpava- jo vlago. Pleveli zadržujejo tudi precej vlage, to pa je osnova za razvoj in širjenje glivičnih rast- linskih bolezni. Z gnojenjem in prehrano sad- nega drevja v tem času, pa naj bo to z organskimi ali rudninskimi gnojili, ne moremo več vplivati na količino sadnega pridelka v tem letu, bo pa to vsekakor dober prispevek za oblikovanje cvetne- ga nastavka za rodnost v nas- lednjem letu. Cvetni nastavek, od katerega je odvisna rodovit- nost, se je količinsko že zavezal v preteklem letu, ko je avgusta po- tekala diferenciacija, z gnojenem sedaj spomadi pa pripomoremo samo še h kakovostnejšemu pri- delku ter uspešnejši rasti in raz- voju sadnega drevja v prihodnje. Vse sadne vrste so že krepko v soku in zato lahko cepimo samo še za skorjo, ali kot pogosto pra- vimo, za lub. Za cepljenje mora- mo imeti na voljo cepiče, ki še niso odgnali in še popolnoma mi- rujejo. OKRASNI VRT že dobiva svojo cvetočo spomladansko po- dobo. Cveto zgodnje čebulnice, grmovnice in trajnice. Začetek vegetacije ter bogato in trajnejše cvetenje bo toliko bujnejše, koli- kor bolj bomo poskrbeli za sprot- no in popolnejšo nego okrasnega rastlinja v bivalnem okolju. Bolj smo skrbno opravili pred- spomladanska opravila v okra- snem vrtu z obdelavo zemlje, gnojenjem, rezjo in varstveno nego, bolj so ustvarjene ugodne razmere za bujno rast plevelov. S sprotnim uničevanjem in izločanjem pravkar kalečih ple- velov bo mogoče okrasnemu vrtu vzdrževati želeno podobo. Pleve- li lahko že v nekaj dneh preraste- jo mlade cvetoče ali pa šele kaleče okrasne rastline in tako onemo- gočijo njihovo normalno rast in razvoj. Spomladi so rastline občutlji- vejše na okužbe z raznimi rast- linskimi glivičnimi boleznimi in slajše za razne rastlinske škodljivce kot poleti in v jeseni, ko so že dorastle in dovolj utrje- ne. Če opazimo posamezne bledi- kave, rjave, mastne, plesnive ali podobne pege na listih ali ste- blih, kar je znak rastlinskih gli- vičnih bolezni, takšne dele rast- lin z ostrim rezilom odrežemo in neškodljivo odstranimo, preden posežemo po kemičnih priprav- kih. Tudi pri okužbah okrasnih rastlin z rastlinskimi škodljivci bodimo pozorni, da ne bi prišlo do uničenja rastlin. Ne pomenita še vsaka gosenica ali hrošček pre- plah za škodo, lahko pa jih s sprotnim uničevanjem omejimo. V vrtu ne odlašajmo s prvo košnjo trave. Začetna rast raz- ličnih trav je tako različna, da s prekasno prvo košnjo ne dosežemo več zlahka enotnejše rasti. Trato spomladi pogosto prehranjujemo, najbolje po vsa- kem drugem odkosu z majhnimi odmerki gnojil. V ZELENJAVNEM VRTU so glivične bolezni čebule in česna iz leta v leto večja nadloga. Do tako pogostega pojava bolez- ni na čebulnicah prihaja predvsem zaradi enostranske probremenjenosti tal, neupošte- vanja kolobarjenja s temi posev- ki, neustrezne prehrane oziroma gnojenja z organskimi in rudnin- skimi gnojili in ne nazadnje tudi zaradi neupoštevanja setve oziro- ma sajenja čebulnic z vrtninami, ki se že po naravi v združbah obnašajo kot dobri sosedje. Ko že na mladih čebulnih lis- tih opažamo pojav belkastih ali rumenkastih peg, ki pozneje por- javijo, je to znak, da je okužena z nevarno rastlinsko boleznijo čebulno plesnijo. Napadeni listi po predhodnem rjavenju nekoli- ko posivijo in se naposled povesi- jo, asimilacija in življenje v njih preneha. Bolezen se hitreje širi v deževnem in vlaženm vremenu. Kot velja za vse rastlinske bolez- ni, je zdravljenje neuspešno, zato škropimo in zavarujemo rastline le preventivno, preden bolezen nastopi. Če smo s to boleznijo imeli opravek že v prejšnjih le- tih, je toliko potrebnejše, da se proti njej zavarujemo preventiv- no ob letošnjem posevku. Čebublček, preden sadimo, na- makamo 20 minut v 0,3-odstotni raztopini previcura, med rastjo pa nasad vsakih 14 dni poškropi- mo z antrocolom ali antracolom combijem v 0,3-odstotni koncen- traciji. Škropivu obvezno dodaj- mo sredstvo za boljše oprijeman- je na čebulnih listih, da ne bi z njih spolzelo. Poleg varstva pred glivičnimi boleznimi čebulnic s pesticidi je učinkovito varstvo setev zdrave- ga semena, dosledno upoštevanje kolobarja, po katerem se čebulni- ce na isto površino lahko sadijo šele po 3 do 4 letih, kot sosede čebulnicam pa so dobri radie, glavnata solata, kumare, jagode, koper, krompir in kamilice. Po Thunovem setvenem kole- darju je priporočljivo sejati in sa- diti rastline, ki jih pridelujeino zaradi lista, 9., 10., 12., 19., 21. in 22. aprila, zaradi plodov 10. in 12. ter od 19. do 21. aprila, zaradi korenike 13., 16., in 22. aprila ter zaradi cveta in zdravilna zelišča 16. aprila. •» Miran Glušič, ing. agr. 14 . ŠPORT 13. APRIL 1995 ■ TEDNIR ROKOMET Osnovnožolke Iz ti{ycl«> skegci vrta razred zase Ptuj - dvorana Center. Tako zanimivega razpleta na cetrtffinalnem turnirju državnega prvenstva osnovnih šol v rokometu za starejše učenke nismo pričakovali. Športni za- vod je v sodelovanju z OŠ Ljudski vrt in RK "Mladika" Ptuj lepo izpeljal prireditev, na kateri je slavila ekipo OŠ Ljudski vrt Ptuj. To je bila velika zmaga ko- lektivne igre, v kateri je bila katalizator vsega srednja vez- na igralka Nina Maračič. To- krat je bila v moštvu rumeno- modrih izredno razpoložena Natalija Mlakar in bila pro- glašena za najboljšo strelko turnirja, saj je zadevala z vseh pozicij. Mlade Ptujčanke pod taktirko športnih pedagogov Silve Far- tek in Milana Simca so tako do- segle še en odmeven uspeh. Tudi na tribunah je bilo razpo- loženje enkratno in pokazalo se je, da so gostitelji pravi roko- metni navdušenci. Rezultati: OŠ Franceta Prešerna Črenšovci - OS Velika Nedelja 16:7, OŠ Bakovci - OŠ Ljudski vrt (Ptuj) 7:16; za tretje mesto OŠ Bakovci - OŠ Velika Nedelja 13:12, za prvo mesto OŠ Ljudski vrt - Oš Franceta Prešerna 14:9. Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt Ptuj, 2. OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, 3. OŠ Bak- ovci, 4. OŠ Velika Nedelja. Na sklepni slovesnoti je pokal in status mesta Ptuja podelil predsednik ženskega RK "Mla- dika" Ptuj Alojz Klaneček. Tek- me sta vzorno vodila sodnika Wutej in Glažar (Maribor). Zmagovalna ekipa: Berlič, Petek, Maračič, Potočnik, Šekuljica, Mlakar, Peklič, Sirec, Plavčak, Obran, Zelenko, Sužnik. V polfinalu državnega prvenstva v Ptuju bodo nastopi- la štiri najboljša mošta SV Slo- venije: OŠ Limbuš pri Maribo- ru, OŠ Rače, OŠ F. Prešerna Črenšovci in OŠ Ljudski vrt Ptuj. Sočasno bo tudi polfinale državnega prvenstva v malem nogometu za starejše, učence. strelske novice L DRŽAVNA LIGA • SD Kranj - SD Ptuj 1642 : 1687 Žreb je tudi letos odločil, da SD Kranj gosti Ptujčane v tekmovan- ju za prvaka 1. državne lige. Ptuj- ski strelci še pomnijo lansko gos- tovanje, ko so izgubili pomembne točke v boju za državnega prvaka. Trener Kramberger ni hotel za- menjati zmagovalne trojke iz SI. Konjic in tako je ekipa v sestavi Alojz Trstenjak (565 kr.), Janez Štuhec (577) in Sašo Porok (545) s 1687 krogi slavila zmago. Kranjski strelci so nastopili v naj- močnejši postavi z brati Peternel: Franc st. (548), Vinko (539) in Franci ml. (555), nekdanji mla- dinski prvak Evrope in večkratni državni prvak v tej disciplini. Posamično je zmagal Janez Štu- hec iz Ptuja pred klubskim tova- rišem Alojzem Trstenjakom in Francem Peternelom ml. Zanimivo je pripomniti, da so strelci iz Kranja le v prvi seriji po- vedli s štirimi krogi prednosti, v drugi pa so ptujski strelci razliko nadoknadili in povedli ter iz serije v serijo povečevali prednost do končnih 45 krogov razlike. Takšnega poraza na domačem te- renu Kranjčani ne pomnijo, ptuj- ski strelci pa se z zmagami iz kola v kolo utrjujejo pri vrhu lestvice. Naslednji nasprotnik SD "Ptuj" bo ekipa Mrož iz Velenja. SI PTUJ # Regijsko prvenstvo s ser. zr. puško OSZ Ptuj je bila organizator L Podravskega regijskega prvenstva s serijsko zračno puško. Sodelova- lo je 15 ekip iz Velke, Maribora, Ruš, SI. Bistrice in Ptuja. Med 70 tekmovALCI je zmagala ekipa iz Hotinje vasi, med posamezniki pa Polde Žigart s Polskave s 343 kro- gi. Med ptujskimi strelci je Lud- vik Pšajd mL, ki sicer strelja s pištolo, osvojil 4. mesto s 338 kro- gi in le za en krog zgrešil srebrno medaljo. Ptujska ekipa je osvojila 6. mesto. MARIBOR • Pionirsko regij- sko prvenstvo Mestne strelske organizacije Maribora so pripravile regijsko prvenstvo za pionirje s ser. zr. puško. Ptujska ekipa je osvojila 3. mesto, med posamezniki je Mar- jan Gril prav tako dobil bron. PTUJ # Občinska zlata puščica V nedeljo so ptujski strelci tek- movali za značko občinske zlate puščice. Osvojil jo je Ludvik Pšajd ml. in tako dokazal, da v Ptuju nima konkurence med strelci z zr. puško in ser. zr. puško. A.M. _JUDO_ v soboto, 8. aprila, je v Sloven- ski Bistrici potekalo državno prvenstvo kadetov, od tam pa so se judoisti Drave ponovno vrnili z velikim uspehom. V kategoriji do 65 kg je Tomaž Marhold dosegel 2. mesto. Z odličnimi borbami je gladko zma- goval, le v finalu je tesno izgubil. V isti kategoriji je Dejan Vogri- nec kljub poškodbi, ki ga pesti, dosegel 3. mesto. V borbi za vstop v finale je žal izgubil po sodniški odločbi. Starejši pionirNikola Seničič je tekmoval v višji sta- rostni kategoriji, vendar je kljub temu dosegel odličen rezultat - 5. mesto v kategoriji do 71 kg. Simon Starce Opravičilo V Tedniku št. 13, ki je izšel 30. marca 1995, je bil nk strani 15 objavljen sestavek o jptujskihka- rateistih z nasldvosli Lidija osvo}ila bron. Ime Lidija se v sestavku pojavi še nekajkrat, v resnici pa bi moralo povsod pi- sati Liljana (Vogrinec).'Obema odlj^iraa karateistkam« Lidiji J^^Iki in Liljani Vogrinec, ka- ^JMBineni smo zamenjali (opo- z.ataša Hrga, Gorišnica 74, Gorišnica - Tomaža; Milena 'Lah, Mihalovci 22, Ivanjkovci - deklico; Silva Šiško, Rado- nierje 23/a, Ljutomer - I3arba- r); Barbara Majcen, Na li\;Kii 22, Rog. Slatina - Blaža; Irena Ploj, Slamnjak 24, Ljutomer - Ines; Marjana Kovačič, Pav- lovci 32, Ormož - Manuela; Marjeta Škrjanec, Bresnica 84, Podgorci - deklico; Dani- ca Boškovič, Maistrova 11, Ptuj - deklico; Renata Vučak, Moškanjci 5, Gorišnica - Aljaža; Ivanka Fric, Sp. Vc- lovlek30, Ptuj-deklico. POROKA - PTUJ: Franc Ha- mcršak in Terezija Zavec, Brezovcc 74. UMRLI SO: Katarina Maj- hen, Rimska ploščad 8, Ptuj, :i; 1916-1 1. aprila 1995; Ana Golob, rojena Kolednik, Dornava 142/b.:l: 1940-t 30. marca 1995; Matilda Ranfl, rojena Golob, Borovci 9/a, 1943 -t 31. marca 1995; Ana Žuran, rojena Arnečič, Bcišakova ul. 69, Ptuj,:-; 1911 - t 2. aprila 1995; Štefan Bilažič, Mihalovci 48, 1932 - T 3. aprila 1995; Marija Mo- kolc, rojena Preac, Cankarje- va ui. 10, Ptuj,:-: 1906 -t 3. ajirila 1995; Marjeta Krk, ro- jena Vaupotič, Prerad 2/a, I')19-t3.aprilal995. pri 1 -novski vasi je v sredo, 5. aprila, oko. 2. ure vrglo iz mirnega spanca. Pret lil jih je udar krogle v kuhinjsko oknc Izstreljena krogla je prebila ro- leto n zunanje steklo. Policisti so začfli poizvedbe. Po prvih ugotovit- vah preiskovalcev naj bi se bila tisto noč dva neznanca peljala z osebnim avtomobilom skozi Zavrh v lenarški občini in eden od njiju naj bi bil z ma- loka';brsko puško streljal v luč javne razsvetljave ter jo razbil. Po vsej ver- jetnosti sta prav ta dva objestneža potem ustrelila proti hiši Jožeta D. v Črmljenšaku. Preiskava je še v teku. DVA POŽARA v loči s ponedeljka na torek okoli polnoči je nastal požar na stano- vanjski hiši Janeza H. v Sestržah občina Majšperk. Pogorela je stano- vanjska hiša, z njo pa tudi lesena mi- zarska delavnica. Ugotovili so, daje požar nastal zaradi napake na dotra- jani električni napeljavi, škodo pa so ocenili na 1,200.000 tolarjev. Dan kasneje, 4. aprila, ob 21.30 je začelo goreti na gospodarskem pos- lopju Jožeta N. v Spodnji Bačkovi, občina Lenart. V celoti je zgorelo ostrešje in leseni del zgradbe 18x9 metrov. Ker je bilo poslopje opuščeno, je po oceni gmotne škode le za pol milijona tolarjev. O vzrokih požara policisti še zbirajo obvestila. '-^^i^^ f.fr^5»^ TRI VLOMNE TATVJNE v petek, 31. macca, ob treh zjutraj je bilo vlomljeno v bistro in trgovino, ki je v pritličju stanovanjske hiše v Bresnici pri Podgorcih. Iz bistroja je vlomilec odnesel denar, iz trgovine pa predvsem razno blago. Po oceni je škode za 300.000 tolarjev. v loči s 1. na 2. april pa je nezna- nec vlomil v stanovanjsko hišo na Za- gret 5ki cesti v Ptuju. Z njim je izginilo 170. lOO tolarjev. V 'etek, 7. aprila, dopoldne je bilo vlon- jeno v stanovanjsko hišo Janka J. nc Zgornji Ložnici pri Slovenski Bi- stric Vlomilec je odnesel predvsem zlatr no. ^FF f EDNIK ■ 13. APRIL 1995 OD TOD IN TAM-21 _ PTUJ / 40 LET MLADINSKEGA ODDELKA KNJIŽNICE IVANA POTRČA__ Novice iz otvoške knjižnice V letu 1995 praznuje mladinski oddelek knjižnice Ivana Potrča 40-letni Mirko Kostanjevec MARIBOR / "TOP JOB" - SEJEM KARDOVSKIH POTENCIALOV "Delativ21.stoletftt'* Neposredna izmenjava informacij med študenti in podjetji Na Ekonomsko-poslovni fakulte- ti v Mariboru je od ponedeljka do srede prejšnjega tedna potekal eden izmed treh tako imenovanih 'TOP JOB" - sejmov kadrovskih potencialov, ki ga je v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, republiškim zavo- dom za zaposlovanje ter EPF Mari- bor pripravil pododbor AIESEC-a Maribor, mednarodne organizacije študentov ekonomije in manage- menta. Sejem, ki predstavlja obliko srečevanja interesov podjetij in štu- dentov glede možnosti zaposlovanja strokovnih kadrov, je bil že tretji in je letos potekal pod geslom "Delati v 21. stoletju". Na njem je sodelovalo 27 podjetij in več kot tisoč študen- tov, enaka sejma pa bosta med 10. in 13. aprilom še na ljubljanski eko- nomski fakulteti ter med 9. in 12. majem v okviru Gorenjskega sejma v Kranju. Sicer pa je bil program sejma vse tri dni dokaj pester in zanimiv. V pone- deljek so udeleženci lahko pris- luhnili predavanjem o skrivnosti ustvarjalnega tirna ter o javnem nas- topanju in prezentiranju. V torek so se četrvorke študentov pomerile v tekmovanju v managementu, in si- cer v reševanju problemov s po- dročja marketinga. Sredino sejem- sko dogajanje, ko so se predstavila podjetja, študentje pa so lahko opra- vili tudi osebne pogovore z njihovi- mi predstavniki, pa je pod vodstvom dr. Miroslava Rebernika, docenta EPF, ter njegovih gostov popestrila še okrogla miza o trendih zaposlo- vanja ter profilu kadrov v 21. stolet- ju. S pripravo sejma "TOP JOB" so člani AIESEC-a znova nakazali po- membnost ustvarjanja možnosti ne- posrednega stika med študenti in podjetji, torej med teorijo in prakso. Študentom je na tak način omo- gočeno priti do dragocenih informa- cij glede možnosti zaposlitve ter o povpraševanju podjetij. Podjetja, na drugi strani, pa imajo neposrednejši dostop do izbire svojih potencialnih strokovnih kadrov. •»DS 22 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE 13. APRIL 1995- TEDNIH PTUJ / Z NENO VUKASOVIČ PO VRNITVI IZ AVSTRALIJE "V teitbv se impferfule m centimetrih Po natanko po štiriinpol mesečnem bivanju v Avsraliji se je znana ptujska teniška igralka Nena Vukasovič, mlajša sestra Tine, vrnila domov. Tino, ki je bila prav tako v Avstraliji, je po manj kot dvomesečnem bivanju prevzelo tako domotožje, da se je vrnila predčasno. Nena se je po- tem, ko si je dodobra odpočila od poti, naporov in nove dežele, oglasila tudi v našem uredništvu. Sicer pa smo Tinine in Nenine rezultate v Avstraliji sproti spremljali. Teniško znanje sta si Nena in Tina nabirali v teniškem kampu v Frankstoneu v predmestju Melbo- urna. Zanju je strokovno skrbel trener Rod Rosenfield, ki ima bo- gate in dolgoletne izkušnje. Njun dom je bil najprej pri trenerjevih prijateljih, nato pa je Nena bivala pri trenerjevi družini. Nena pravi, da je bila največja pridobitev bi- vanja v Avstraliji igranje na Au- stralia Open do 18 let, kar ji je iz- boljšalo uvrstitev na lestvici WTA za ženske. Novembra je bila še 1056, sedaj je že pod tisoč, kar je več, kot so Vukasovičevi pričako- vali. Zagotovo pa ji je bivanje v teniškem kampu prineslo večjo za- nesljivost pri igri, več samozavesti, servisa pa, kot sama pravi, ni iz- boljšala. Sicer pa težko ocenjuje sama sebe. Oče dr. Branko Vuka- sovič, ki je v bistvu bil in še ostaja hčerama prvi trener, pravi, da je teniško gledano za neki napredek štiriinpolmesečno bivanje v kam- pu zelo kratko obdobje, da igralec doseže neki bistveni napredek. V tenisu so uspehi rezultat trdega, dolgoletnega dela, napreduje se tako rekoč po centimetrih. Za mlade igralce, ki jim je omo- gočeno bivanje v teniškem centru v Avstraliji v času, ko se dogaja Australia Open, je vendarle doda- ten izziv in motiv za dodatno ga- ranje srečanje s svetovnimi zvez- dami tenisa, s katerimi si deliš skupno garderobo. Ugotoviš, da so Avstralija ni samo dežela teni- sa, temveč tudi kengurujev. Nena februarja na treningu s trenerjem Rodom Rosenfieidom. Tina in Nena "požirata" pred teniškim kampom, kje sta potili pot, vendarle ljudje kot drugi, le da jih od drugih loči odlično igranje te- nisa. Življenje in delo v teniškem centru je bilo dobro. Če ne bi bilo domotožja, pravi Nena, bi bilo še boljše. Kje je mesto Nene v mladinski konkurenci danes, je težko reči. Že nekaj časa namreč ni igrala z vrstnicami. Zagotovo pa je zelo blizu vrha. Decembra je med bi- vanjem v Avstraliji dopolnila 17 let, letos bo še zadnje leto tekmo- vala v mladinski konkurenci. Stroške bivanja Nene in Tine v Avtsraliji so v glavnem pokrili starši, nekaj pa tudi sponzorji. V Avstraliji sta razdelili veliko pro- pagandnega materiala in spomin- kov o Ptuju, s katerim ju je oskrbel bivši predsednik ptujskega izvršnega sveta Branko Brumen. Načrti? Čeprav ji gredo v šoli zelo na roko, tretji letnik bo lahko delala do januarja 1996. leta, bo zelo težko. Težko je voziti na dveh tirih - biti uspešen v tenisu in v šoli. Kar zadeva klub, se Nena vrača v Branik Maribor. Ptujski teniški klub se je preveč usmeril v biznis. V Mariboru ji ponujajo boljše raz- mere za delo. Dodatno so angažira- li trenerja iz Avstralije, kar zagot- avlja delo na višji kvalitetni ravni. Sicer pa bo poskušala kar najbolje kombinirati šolo in tenis. Načrtuje udeležbo na mladinskih in član- skih profesionalnih turnirjih. Okvirni plan udeležbe je že pri- pravljen. Če bosta Nena in Tina dovolj igrali, imeli dovolj kvalite- ten trening in se tudi lahko ude- ležili določenega števila turnirjev, ni vrag, da ne bi napredovali. Am- pak kot že rečeno, brez trdega dela in garanja ne bo nič. Če bi jima občasno lahko zagotovili trenerja, ki bi delal samo z njima, bi po bese- da dr. Branka Vukasoviča lahko veliko naredili. "Vemo, kaj bi mo- rali, kaj je potrebno, zaradi po- manjkanja denarja pa ne moremo vleči potez, ki bi jih morali. Tre- nutno sicer ne vemo, kaj bo Branik nudil Neni, ker prestop še ni končan, vendar ji vsaj osnovnih treningov ne bo treba plačevati. V Ptuju smo morali plačevati vse tre- ninge. Od športne zveze v Ptuju je v štirih mesecih dobila le trinajst tisoč tolarjev, prvega januarja letos pa so ji še to ukinili. Vso opremo razen strun, za katere ima pogod- bo, ji kupujemo sami. Sicer pa za tenis živimo vsi v družini, zato se znamo odrekati v korist tega izred- no lepega športa." MG VITOMARCI / TURISTIČNO DRUŠTVO PRIPRAVILO KUHARSKI TEČAJ Pri Turističnem društvu Vitomarci so v letošnji pro- gram vključili tudi 35 ur trajajoč kuharski tečaj, ki ga obiskuje 26 tečajnic. Prostore jim je na svoji tu- ristični kmetiji odstopila Marta Druzovič, za strokov- no vodenje pa je poskrbela učiteljica kuharstva Nada Pignar. Da ho zanimanje za tečaje ku- kanja v Vitomarcik tako vekko, pri tamkajšnjem turističnem društvu niso pričakovak, veseli pa so, da jik okiskuje vekko mla- dik deklet. Tečajnice so razdelje- ne v dve skupini in se srečujejo ob ponedeljkik ter sredah. Nada Pignar, ki skupaj s svojim možem Vladom pomaga pri pripravi jedi in daje strokovne na- svete, je povedala, da je z organi- zacijo tečaja zelo zadovoljna. V ohek skupina je prijetno vzdušje in tečajnice so, po hesedak ^ospe Nade, že na začetku pokazale veliko zanimanja za pripravo in serviranje različnih vrst jedi. To- krat v okviru tečaja v oheh skupi- nah pripra vljajo 60 do 70 raz- ličnih jedi, vsak teden jik med temi izherejo za pripravo šest do sedem jedi, za pomoč pa imajo na voljo tudi skripta, v katerih je do- volj prostora za strokovni pripis kot pomoč za nadaljnjo pripravo jedi. Tečaj kuhanja ohiskujejo predvsem žene in dekleta iz domačega kraja, nekaj pa jih pri- haja iz sosednje občine Juršinci in Cerkvenjaka. Za pripravo jedi imajo na razpolago dve kuhinji in jedilnico, učijo se tudi priprave pogrinjkov, vedno pa pripravlje- no jed pokusijo. Gospa Nada je povedala, da je v skripta uvrstila nekaj znanik slovenskih jedi, kar precej receptov, ki jih pripravljajo tečajnice, pa je v teh krajih še neznanih. Jedilnik je vedno pester; pri- pravljajo juhe, kladne predjedi, pri mesu izbirajo veliko perutni- ne, govedine in manj svinjine, prav v tem tednu pa so urice ku- karskega tečaja obarvali z mor- skimi sadeži. Priloge so na jedil- niku nepogrešljive, med solate pa so kot dodatek vključili tudi koru- zo, ječmena kašo in črno redkev. Vsekakor pri izbiri primernega je- dilnika niso pozabili na sladice, med katerimi pripravljajo predvsem sladice iz biskvitnega testa, kreme v kozarcih in zvrnje- ne sladice. Gospa Nada je ob tem poskrbela še za izbiro tistik jedi, ki so uvrščnene v skupino zdrave prehrane. Tudi Marta Druzovič je kot čla niča vitomarškega turis- tičnega društva rada prisotna na urah kukarskega tečaja. Kot je povedala ob našem obisku, se je z mnogimi jedmi iz pripravljenega jedilnika srečala prvič, kajti v tu- ristični kmetiji so usmerjeni predvsem v ponudbo domačih jedi. Vendar je gospa Marta kljub temu poskušala pripraviti kakšno posebno jed doma, za člane družine. Sicer pa tečajev kuhanja pri Druzovičevik niso pripravili prvič. V letu dni, koli- kor je njikova turistična kmetija odprta, so sodelovali s po- speševalno službo pri ptujskem obdravskem zavodu, vendar so takrat tečaji trajali le en dan. Marta Druzovič je povedala, da se bodo za pripravo podobne- ga tečaja v Vitomarcik še odločili, Nada in vlado Pignar pa bos- ta najverjetnje tudi v prihodnje poskrbela za strokovno vodenje. Tekst in posnetki: Tatjana Mohorko Ponedeljkove obiskovalke kuharskega tečaja smo zmotili sredi kuhanja Druga skupina tečajnic je pripravila in obložila mizo z izbranimi jedmi Brez Vlada in Nade Pignar ter Marte Druzovič bi bilo kuharskih spretnosti na tečaju veliko manj ADOLF ŽIŽEK / POLICENTRIZEM ALi TRICENTRiZEM Majhiui 10 lepo Pred nekaj leti se je v svetu začelo gibanje pod geslom Small is 6eauri/w//(Majhno je lepo). Po- budniki tega gibanja so bili neka- teri ugledni svetovni znanstveni- ki, ki so ugotovili, da dosedanji trend razvoja sveta vodi le-tega v splošen polom in da je potrebno zamenjati človeške vrednote, če se želimo izogniti temu polomu. Gibanje Majhno je lepo postop- no, toda vztrajno osvja svet. V neposredni preteklosti smo preživljali obdobje gigantizma. Ljudje so pojmovali, da so pozitiv- ne vrednote predvsem v velikih sistemih: to so bile velike države, velika mesta, velika podjetja itd. Ljudje so se iz majhnih krajev pre- seljevali v velika mesta, ki so zato postajala vedno večja, velika pod- jetja so "požirala" manjša in ti pod- jetniki velikani so zaposlovali na desettisoče delavcev. Vse je bilo vodeno iz enega ali nekaj centrov, imeli smo torej centralistične sis- teme. Preživljali smo obdobje gi- gantizma; če bi primerjali to s pa- leontologijo, je bilo to obdobje di- nozavrov. Obdobje dinozavrov je za nami, prav tako tudi težnja po naraščanju obstoječih sistemov. Tašno naraščanje ima namreč svo- je objektivne meje in negativno vpliva na stabilnost svetovnega sistema. Gihanie Majhno je lepo noče raz- rušiti velikih sistemov, pač pa obrniti pozornost na majhne siste- me, ki so pogosto lepši od velikih, pa naj bodo to majne države, kot je Slovenija, majhni kraji in majhna mesta v Sloveniji, majhna podjet- ja, ki jih je v zadnjem času vedno več, itd. Gibanje Majhno je lepo se zavzema za policentrični razvoj (poli = mnogo), kar je nasprotje centralis- tičnim težnjam. To gibanje bo po predvidevanjih dodobra preobra- zilo svet. Že zdaj se pozna njegov vpliv, zlasti v razvitem svetu, kjer na primer majhna podjetja prispe- vajo znaten delež k narodnemu dohodku. O vsem tem sem že bil pisal v Ted- nik pred kakšnim letom. In kaj me je pripravilo do tega, da se ponav- ljam? O teritorialni ureditvi Slo- venije sta prisotni v naši državi dve idejni usmeritvi: prva, ki zas- topa policentrizem z regijami (po- krajinami), določenimi z mestni- mi občinami, in druga, zastopnica gigantizma, ki zagovarja tricen- trični sistem s tremi centri moči: Ljubljano, Mariborom in Ko- prom. Tricentrični sistem naj bi razdelil Slovenijo v tri dežele: ^ koprsko, ljubljansko in maribor- sko, verjetno po mejah obstoječih treh škofij. Snovalci tega gigant- skega projekta ga postopoma pri- pravljajo že iz časov prejšnjega režima, kar je poleg drugega raz- vidno tudi iz obstoja treh regio- nalnih radijskih in televizijskih programov, ustanavljanja treh univerz, treh letališč itd. V zadnjem času postajajo nosilci teh tricentričnih idej vse glasnejši. In kdo bi imel od tricentrizma v Sloveniji koristi? Predvsem Mari- bor in Koper. Vsi ostali, vključno z Ljubljano, bi pri takšni porazde- litvi moči izgubili; to velja tudi za Ptuj. Ustanovitev mariborske dežele bi imela za posledico to, da bi se v hierarhiji vladanja med občine in državo vrinil še en nivo: Maribor, ki bi verjetno zahteval tudi svojo deželno vlado, parla- ment in pripadajoče institucije. Štajerske občine bi morale doseči svoje zahteve najprej na deželni ravni v Mariboru, šele nato pa na državni ravni. Koristi od tega bi imel le Maribor, ki niti doslej ni storil ničesar za razvoj Ptuja niti drugih občin nekdanjega mari- borskega okraja, pač pa ga je zani- mal le njegov lasten razvoj. Bivši politični sistem, naklonjen gigan- tizmu, mu je pri tem pomagal, saj je podpiral (lažne) proletarske vrednote, ki jih je .Maribor imel, drugi kraji v nekdanjem maribor- skem okraju pa ne v tolikšni meri. Tricentrični sistem bi le razbil enotnost Slovenije in podražil državno upravo, saj bi bilo treba zagotoviti plače razen državnim tudi deželnim poslancem, mini- strom in uradnikom. Kot kaže, nekateri niso dojeli, da je obdobje gigantizma, v katerega spada tudi slovenski tricentrizem, prešlo in da je v svetu prisotno gi- banje Afo/TiKo je lepo, ki ima kot eno svojih osnovnih načel poli- centrizem. •>AdolfŽižek f CDNIK -13. APRIL 1995 ZA KRATEK CAS-23 Info - glasbene novice! Info - lcvix Ali ste uganili, kateri pevec/pev- ka je na sliki? Izrežite kupon (rešitve brez kupona ne veljajo!), vpišite njegovo/njeno ime, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emo- ne Merkurja Ptuj podarili CD. Pred štirinajstimi dnevi je bil na sliki John Lee Hooker. Nagraje- nec je Uroš Lesjak, Dolga vas 134, Ravne na Koroškem. Odgovore na današnje vprašanje pošljite(ali prinesite) na: Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok: četrtek, 20. aprila. Heševalec: Naslov: Ime pevke na sliki: Sonce nas prijetno greje, prijet- no pa nas lahko ogreje tudi kakšna priljubljena glasba. Britanski reggae pevec Bitty McLean je imel leta 1993 veliko uspešnico It keeps rainin' (Te- ars from my eyes). Po dežnih solzah se Bitty v letu 1995 po- novno predstavlja v prijetni reggae skladbi OVER THE RI- VER. (****) Nova raggae zvezda je postal tudi Pato Banton s priredbo Baby come back, hkrati pa je pomagal tudi Stingu v skladbi This cowboy song. Pato je na debitanski album CoUection uvrstil tudi pesem Bumbbling Hut, ki mu jo je pomagal odpe- ti RankingRoger! (****) Mica Pariš je znana kot soul pevka. Tokrat seje odločila za {unky-soul priredbo skladbe One, kije ena izmed največjih hitov irske ročk skupine U2. (***) Nemška studijska skupina Real McCoy je skupaj z reper- jem MC Sarjem osvojila ame- riško tržišče s komadoma Another night in Run Away. Real McCoy imajo nov, tokrat malo reggae plesno obarvan komad Love and Devotion. V Ameriki je zelo uspešen film Bad Boys, s katerega pri- haja udarna počasna hip-hop skladba Dear Mama (***)skupine 2Pac. Ob sku- pini 2Pac so glasbo za film Bad Boys prispevali še Inner Circle, Ini Kamoze,MN'8... Barry White je doživel nov velik uspeh s skladbo Practice what you preach, ki jo najdete na odličnem albumu The Icon in love. Barry pa je izdal še eno prijetno soul balado s simbo- ličnim naslovom I only want to bewithyou. (***) Italijansko-brazilska disko kombinacija Corona je imela super plesni komad The Rhythm of the Night. Duo Co- rona ostaja v podobnem ritmu, tokrat pa se komad imenuje BabyBaby. (****) Tanita Tikaram je znana po svoji čutno odpeti glasbi, ki jo predstavlja tudi na novem al- bumu Lovers in the City. Po lepi baladi I might be crying je sedaj Tanita odpela hitrejšo Pesem Wonderful Shadow. (***) Eden najboljših blues kita- ristov Gary Moore je na novo odpel, odigral in izdal starejšo skladbo One Day. (***) Kvartet 4 Non Blondes je požel neverjeten uspeh z bala- do What's up, kije bila udaren hit albuma Bigger! Better! Faster! More! Tri dekleta in fant iz skupine 4 Non Blondes so malo poostrili stil s skladbo MistyMountainHop. (***) Stone Temple Pilots so lani s skladbo Interstate Love Song postavili nov mejnik v glasbi, saj so bih kar petnajst tednov prvi na lestvici modernih ročk posnetkov. Pilotsiupajo na po- novitev uspeha v skladbi Pre- atty Penny. (****) Ameriški novovalovci Hoo- tie & The Blowfish so s prvo skladbo Hold my hand prispeli celo do 8. mesta v ZDA. Lepo je, če te nedko drži za roko, zato Hootie svetujejo, da te osebe ne izpustiš, ker potem lahko poslušač pesem Let Her Cry. Škotska ročk skupina Sim- ple Minds se je po triletni pavzi letos vrnila z udarno skladbo She's a River in albumom Good News from the Next World. Kot druga pesem sedaj prihaja ročk balada Hypnoti- sed. (****) REM SO zaradi bolezni bob- narja prekinih evropsko turne- jo. Z albuma Monster so po skladbi What's the frequency, Kenneth, Band and Blame, Crush with eyeliner izdali su- per balado Strange Currenci- es. (*****) •> David Breznik POPULARNIH 10 1. Love can builda bridge - Cher&Chrissie Hyncle & Me- ne h Cherry& Eric CIapton 2.Nomore"lloveyouy- Annie Lennox 3. OldPop in an Oak - Rednex 4.Juliasays-WETWETWET 5. Murderlncorporated- Bruce Springsteen 6. Love is aH around - D. J. Bobo 7. Perfect day - Duran Duran 8. Letitrain-EastU 9. The first the last Eternity - Snap 10. Hold me, thnilme, kiss me /Everlasting love - Gloria Estefan Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med 20. in 23. uro. I Mladi dopisniki M ............. .-Ji NEKOGA PAČ MORAŠ IMETI RAD... /clo rad imam starše, ker mi po- magajo, jaz pa jih spoštujem. Včasih jih ujezim. * * * Zelo rada imam bratca, če je do- bre volje. Rada imam sošolce in svojo učiteljico, ki mi pomagajo pri učenju in me vzpodbujajo. * * * Nekoga moramo imeti radi, ker tako čutimo. To so lahko starši, prijatelji, živali. Rada jih imam, ker me razumejo, veselijo in smejijo. Ob njih se počutimo var- ne in vanje verjamemo. * * ♦ Če imamo nekoga radi, mu to lahko dokažemo. Najraje imam svoje starše, babico in dedka. Tudi živali in rastline imam rada. Lepo je, kadar se ljudje med se- boj razumejo in se imajo radi. * * * Radi se imamo, ker drugdrugega potrebujemo, čeprav se tudi spo- rečemo. Največja radost je, ko se med seboj spoštujemo in si po- magamo. * * * Rad imam vsakogar, ki je vesel, mi pomaga, jc prijazen in me spoštuje. * * * Če me zna kdo potolažiti in je z menoj prijazen, ga imam rad. * * * Otroci imamo radi starše, ker nas vzgajajo in učijo. Pomagajo nam pri nalogah in tako pokažejo, da nas imajo radi. Ko bomo zrasli mi, pa bomo staršem pomagali. * * * Najrajši imam mamico in atija, ker me vzpodbujata. * * * Če imamo koga radi, lepše živi- mo, se spoštujemo in smo prija- telji. * * * Vse, kj so dobri z menoj, imam rada. Vem, da me spoštujejo, mi pomagajo in se z menoj veselijo. * * * Ljudje drug drugega spoštuje- mo, cenimo in se imamo radi. Nekoga imamo radi, ker je naš prijatelj, ker se lahko nanj zane- semo. * * * Najrajši imam starše in oni tudi mene. * * * Drug drugega imamo radi, če ga cenimo, spoštujemo in ljubimo. * * * Zbrali učenci 2. razreda OŠ Breg, Ptuj MOJA MAMA Moji mamici jc ime Dragica. Ko je bila majhna, je bila doma na Hajdini. Stara je 35 let. Po pokli- cu je vzgojiteljica in učiteljica male šole. Ima črne skodrane lase in zelene oči. IVloja mamica rada dela. Vsak dan skuha kosila in pospravlja po stanovanju. Ma- mico imam rada. Kupi mi vse tis- to, kar si želim. Večkrat, ko grem v šolo, mi da denar za sendvič. Pomaga mi pri domačih nalogah. Večkrat ji tudi nagajcm in jo je- zim. Pomagam ji pri delu. Mami- ca se z mano rada igra. Ana Jurgec, 3. r. OŠ Sela NARAVOSLOVNI DAN Dogovorili smo se, da bomo ime- li naravoslovni dan. Učenci smo prinesli nekatere stvari, kijih po- trebujemo za kuhanje. Najprej smo imeli zajtrk: žemljico z mar- garino in marmelado. Za malico smo imeli jogurt. Nato nam je učiteljica pripravila okusne žgance z ocvirki. To je bila prava kmečka jed. Bili so zelo okusni. Za poslastico smo imeli kompot. Na koncu smo pojedli še beli domači kruh, ki gaje spekla Pe- trova mama. Tako je potekal naš dan kulinarjke. Vsi smo imeli polne trebuhe. Andrej Tomaiič, 3. r. OS Trnovska vas UPIHNILI SMO PRVO SVEČKO - Praznovali smo prvi rojstni dan naše lepe šole. Bila sem srečna, čeprav bom vanjo zahajala le še nekaj mesecev. Res, lahko smo ponosni, da na obrobju Haloz domuje tako lepa šola. Gostje so bili zadovoljni. To seje videlo na njihovih obrazih. Uspelo nam je narediti vtis in dokazati, da si šolo zaslužimo. - Ob prvem rojstnem dnevu naše šole sem čutila veliko zadovoljst- vo. Bila sem vesela, daje šola, ki jc včeraj praznovala svoj prvi rojstni dan, prav naša. - Naša šola je stara eno leto, meni pa se zdi, kot da smo se vselili včeraj. V novi šoli se vsi učenci počutimo zelo lepo. Smo med redkimi, ki se imajo možnost učiti v tako lepi šoli, kot je naša. - V mojem srcu je bilo tako toplo, kot je bilo toplo pomladansko sonce. - Ko smo upihnili prvo svečko, je veselje kar žarelo iz mene. - Ko smo upJhnJIJ prvo svečko, je v mojem srcu nekaj poskočilo. Počutila sem se izjemno veselo. - Sreča in radost sta izžarevali iz mene in mislim, da prav tako iz mojih prijateljev in prijateljic. - Moji občutki so bili lepi. Tega dogodka se bom še dolgo spo- minjala. Ko je sošolec upihnil prvo svečko, sem se počutila, kot da vsi skupaj praznujemo rojstni dan. Všeč mi je bilo tudi to, da se je vse dogajalo ravno na prvi pomladni dan. - Ko smo upihnili prvo svečko, je bilo res čudovito. Kar stisnilo me je pri srcu, ko sem se spomnila, da sem upihnila prvo in zadnjo svečko. - Dolgotrajne želje so se ure- sničile. Dobili smo novo, lepo šolo. - Upihnili smo prvo svečko, kije bila nekakšen simbol, a pomeni- la je veliko več. Pomenila je izraz moči, ljubezni in veselja. Če se potrudimo, zmoremo vse. - Ta dan je bil nekaj posebnega. Zdaj moramo z uspehi le dokaza- ti, da smo bili takšne šole re- snjčnovredni. - l.pomladnidamiboostalvspo- minu, kot mi je ostal 23. septem- ber 1994. Upihnili smo prvo svečko in vesela sem, da sem vsaj eno leto preživljala dneve v prečudoviti šoli, ki jo bom re- snično pogrešala. - Čeprav se proslave zaradi bo- lezni nisem mogla udeležiti, sem se zamislila nad prvim rojstnim dnevom naše šole. Pri srcu mi jc bilo lepo, a hkrati hudo, saj sc bom od nje že čez nekaj mesecev poslovila. Vseeno pa nc bom ni- koli pozabila, kako smo bili srečni, ko smo jo dobili. - Čeprav je m inilo že eno leto, od- kar smo se vselili v lepo, novo šolo, še naše navdušenje ni splahnelo. To smo opazili na prvi pomladanski dan: ko smo v šoli upihnili prvo svečko na torti, smo bili srečni. - Po programu smo šli v svoje raz- rede, kjer nas je čakala torta. Na torti jc gorela svečka in smo jo skupaj upihnili. - Nisem bil srečen samo zaradi praznovanja dneva šole, ampak se veselim vseh uspehov, ki jih naši učenci v novi šoli dosegajo. Učenci OS Videm pri Ptuju f EDNIK -13. APRIL 1995 TRŽNI KAŽIPOT - 25