Ptuj, torek, 21. oktobra 2008
letnik LXI • št. 83 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
Po naših občinah Ormož • Gimnazija praznuje prvi okrogli jubilej
O Stran 4
Po naših občinah Gomila pri Kogu •
Cesta jih je vrnila v življenje
O Stran 5
Spodnje Podravje
• Prava sanacija se bo šele pričela
O Stran 24
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
v
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
(•J DARIL
▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
Športno plezanje •
Mina iz Pariza z bronasto medaljo O Stran 12
Štajerski TED
Hajdina • Gradnja avtoceste Slivnica-Draženci
Ta teden že po novem nadvozu na Selski
Letošnje leto je za občino Hajdina jubilejno leto, praznujejo namreč deseti občinski praznik in trinajsto prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino.
Letošnje leto pa se bo v občini Hajdina zapisalo tudi kot leto, v katerem je potekalo največ investicij na področju infrastrukture doslej, od državnih do občinskih. V ospredju so trije državni projekti, izgradnja avtoceste na odseku Slivnica-Draženci, širitev odvodnega kanala elektrarne Zlatoličje in izgradnja primarne kanalizacije z zamenjavo salonitnih vodovodnih cevi v sklopu projekta celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - prva faza. Gre za projekt, ki bo tudi prispeval k zmanjšanju ekonomskih in socialnih razlik med državami EU. Gradnja avtoceste v občini Hajdina poteka bolj ali manj po terminskem planu, za nemoten potek gradnje so potrebni številni obvozi, kar seveda ni najbolj ugodno tako za prebivalce kot tudi za vse druge uporabnike cest na območju občine Hajdina. Ta teden bo predvidoma stekel promet tudi po novem nadvozu na Selski cesti (na fotografiji).
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet • Ptujčani tudi tokrat s »slepimi naboji«
O Stran 11
Kidričevo • Posledice krize J Hajdina • Zakaj se projekt Megalaxie še ni pričel
V Boxmarku Zavrnjene vse vloge
odpuščanje
Prve posledice svetovne finančne krize se že odražajo tudi pri nas, med prvimi, ki so ugriznili v to grenko jabolko, pa je predvsem slovenska avtomobilska industrija.
V kidričevskem podjetju Boxmark Leather, kjer okoli 1250 delavcev v glavnem izdeluje avtomobilske sedežne prevleke za znane nemške proizvajalce avtomobilov, bodo zaradi zmanjšanja naročil prisiljeni pričeti odpuščati prve delavke.
Kot je povedal Bojan Vau-da, generalni direktor kidri-čevskega podjetja Boxmark Leather, ki deluje v okviru švicarskega koncerna Unicut, jih je v omenjene ukrepe racionalizacije proizvodnje prisililo predvsem zmanjšanje naročil nekaterih nemških proizvajalcev avtomobilov.
Foto: M. Ozmec
V več kot 90 odstotkih proizvodnje izdelujejo prevleke za znano avtomobilsko firmo Audi, delno pa tudi za firmi Porsche in Opel. Omenjeni kupci pa so svoja naročila v drugem polletju v primerjavi s prvim zmanjšali skoraj za četrtino, zato so v vodstvu prisiljeni ukrepati.
O Stran 3
Septembra so z Upravne enote Ptuj poslali več odločb, s katerimi so zavrnili vloge za izdajo gradbenih dovoljenj za začetek gradnje nekaterih objektov v okviru projekta Megalaxia. Vodja projekta Iztok Smaka je zavrnitev komentiral drugače: oni naj bi bili tisti, ki so jih umaknili, ker morajo ponovno postati »lastniki« zemljišča, na katerem so imeli stavbno pravico do 5. februarja letos.Nove vloge za gradbena dovoljenja bodo podali še letos.
Sicer pa je v bivši gramoznici na Hajdini slika te dni nadvse klavrna, v danih razmerah tudi nikogar ne zanima, kako se varujejo vodni viri in okolje nasploh.
Še na silvestrovo lansko leto je direktor projekta Me-galaxia Iztok Smaka za Štajerski tednik povedal, da so pripravljeni tako daleč, da bi že na prvi topel dan lahko pričeli graditi. Čakali naj bi le še na državo, da bo v začetku leta 2008 objavila razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za velike projekte;
od vrednosti projekta 1°2,3 razvili tako daleč, da so lah-milijona evrov so pričakova-
ko vložili dokumentacijo za
li okrog 20 milijonov evrov.
Smaka je konec decembra pridobitev gradbenega do-lani povedal, da so projekt voljenja, ki je razdeljeno na
... ...
. v. \ • - • -
Foto: Črtomir Goznik
nekaj gradbenih dovoljenj po sklopih. Veliko večino naj bi pridobili že januarja 2008.
O Stran 3
Slovenija • Prva velika koalicijska bitka ali le drobna praska?
Kako se bosta dogovorila SD in DeSUS?
Kot je znano, so se pogajanja med morebitno koalicijsko stranko DeSUS in zmagovalko letošnjih volitev, stranko SD, v četrtek zvečer ustavila na mrtvi točki. Razlog naj bi bil v vztrajanju prvaka DeSUS-a, Karla Erjavca, da v novi vladi zadrži mesto ministra za obrambo.
Pahor: Možno, da DeSUS v novi vladi ne bo
Predsednik DeSUS Karl Erjavec je pogajanja o koalicijski pogodbi začasno prekinil, ker predsednik SD Borut Pahor ni pristal na njegov pogoj, da bi v prihodnji vladi še naprej vodil obrambno ministrstvo, je v četrtek zvečer pojasnil Pahor. Verjetni mandatar Pahor pričakuje, da bodo zaplet rešili, čeprav dopušča možnost, da v novi koaliciji stranke DeSUS ne bo. Pahorje pojasnil, da sta z Erjavcem nadaljevala neformalni krog pogovorov, ki seje v četrtek začel tudi s kadrovskimi vprašanji. Erjavec je ob tem nadaljevanje vsebinskih in kadrovskih pogovorov o koalicijski pogodbi pogojeval z zahtevo, da tudi v prihodnjem mandatu ostane obrambni minister, kar pa je Pahor zavrnil. Erjavec je zato pogajanja začasno prekinil. Kot je v izjavi za medije pojasnil Pahor, ni razlogov, da bi Erjavec ravnal drugače, kot ravnata predsednik Zaresa Gregor Golobič in predsednica LDS Katarina Kresal, ki pogojev za začetek kadrovskih pogovorov ne postavljata. »Tako da se mi s tega vidika njegovo pogojevanje ni zdelo ustrezno,« je razlog za zavrnitev Erjavčeve zahteve pojasnil Pahor.
Pogovori so se nadaljevali včeraj; še pred zaključkom naše redakcije pa je bilo povedano, da naj bi na sestanku ocenili zastoj v pogajanjih in se dogovorili za nadaljnje korake pri usklajevanju vsebine koalicijske pogodbe, kot sta povedala poslanca Milan Potrč (SD) in Vili Rezman (DeSUS).
»Po četrtkovi začasni odložitvi pogajanj o vsebini koalicijske pogodbe prihaja na poslanski skupini DeSUS in SD vse več vprašanj o razlogih za tako stanje z zahtevami, da se koalicijska pogajanja nadaljujejo,« je v skupni izjavi za medije povedal Potrč.
»Čeprav poslanci ne moremo nadomestiti koalicijskih pogajanj v vrhu strank, lahko pri tem pomagamo - mehčamo nekoliko toge razmere, ki so se sedaj vzpostavile, na ta način, da se tudi z našimi medsebojnimi pogovori skušamo dogovoriti o nadaljevanju teh pogajanj in da si prizadevamo sprejeti takšen kompromisen predlog, ki bo sprejemljiv za vse poten-
cialne partnerje v koaliciji,« je dejal Rezman. Kot je pojasnil, je v petek sicer poskušal govoriti s predsednikom stranke Karlom Erjavcem, vendar mu ni uspelo.
Najverjetnejši mandatar in predsednik SD Borut Pahor je obveščen o teh pogajanjih, je dejal Potrč in dodal: »Njegov interes je, da se pogajanja nadaljujejo, zato sprejema vsako pobudo, tudi poslanskih skupin DeSUS in naše poslanske skupine, da poskušamo preko razgovorov in dogovorov poslank in poslancev zagotoviti, da začnejo vsebinska pogajanja.«
V DeSUS-u ne pogojujejo vstopa v koalicijo
Poslanec DeSUS je pojasnil, da v stranki nikoli niso pogojevali vstopa v koalicijo s tem, da bi Erjavec ohranil položaj obrambnega ministrstva. Če bi Erjavcu uspelo izposlovati
takšen sklep izvršnega odbora stranke, potem bi verjetno res prišlo do tega, da bi pričeli razmišljati v poslanski skupini in stranki različno, je dejal. Kot je pojasnil, je »za nas v poslanski skupini primarni interes uskladitve vsebinskih dilem znotraj koalicijske pogodbe. In ko bo ta koalicijska pogodba usklajena bo najbrž korektno, primerno in tudi legitimno, da postavimo svoje kandidate za posamične ministre«. Tudi, če bo predlagan Karl Erjavec, mora
Verjetni mandatar Pahor in predsednika Zaresa in LDS, Gregor Golobič in Katarina Kresal, so se namreč v nedeljo sestali na delovnem kosilu, na katerem so po Pahorjevih besedah ugotovili, da so v minulem tednu s pospešitvijo neformalnih pogovorov prišli »tako rekoč skoraj do konca« pri uskladitvi glede vsebinskega dela pogodbe, uspešno pa so se začeli tudi pogovori o kadrovskih vprašanjih.
Ker pa je ena izmed morebitnih koalicijskih partneric, DeSUS, v četrtek prekinila pogovore, so sklenili, da pustijo osnutek pogodbe tako v vsebinskem kot kadrovskem delu nedokončan. Tako bi se DeSUS, če se bo odločila za nadaljevanje pogajanj, po Pahorjevih besedah vrnila v pogajanja kot enakopraven in enakovreden partner ter skupaj z njimi končala delo na koalicijski pogodbi.
Pahor zagotavlja, da bodo
biti to legitimno za vse sogovornike, meni Rezman in dodaja, da bodo času prepustili, ali bo to izpogajano ali ne. O možnosti, da bi sedem poslancev DeSUS dalo glas verjetnemu mandatarju, tudi če se pogajanja o koaliciji ne bi nadaljevala, je Potrč dejal: »Prepričan sem in upam, da stvari še niso tako daleč, da je še dovolj časa za vsebinske in kadrovske rešitve in za zavestno opredelitev, da se skupaj dogovorijo za vladno koalicijo. Vse drugo so možne,
storili vse, da se bodo v DeSUS počutili enakovredni in enakopravni tudi v nadaljevanju pogajanj. »Hrabri nas nekaj znakov, ki so prišli iz stranke in poslanske skupine,« pravi verjetni mandatar. Kot je dejal, bi želel doseči predvsem, da DeSUS pride za pogajalsko mizo in z njimi doreče eno pomembnih vprašanj, in sicer modernizacijo pokojninskega sistema.
Glede na zahteve DeSUS, da bi imeli v novi vladi ministrsko mesto več kot LDS, pa so predsedniki treh strank danes našli rešitve, ki so po Pahorje-vih besedah »rezultat politične prožnosti«, zato ne pričakuje težav. »Videli boste, da bomo ta problem rešili,« je napovedal. Predsednik DeSUS Karl Erjavec mora sicer za nadaljevanje pogajanj le priti na pogovor in se »pogovarjati o ustreznosti rešitev brez pogojevanj«.
V tem primeru Pahor pričakuje, da bi do srede prihodnji teden z DeSUS poskušali uskla-
ampak ne idealne rešitve.« Po Rezmanovih besedah pa bodo poslanci DeSUS dali svojo podporo programu. »Takšen, kot ga sedaj v osnutku predstavlja Pahor, je lahko deležen naše podpore, ob tem da smo imeli tudi nekaj pomislekov, za katere imamo zagotovilo, da bodo tehtno premišljeni in da obstaja tudi velika verjetnost, da bodo sprejeti,« je dodal. O morebitni zamenjavi strankinega pogajalca bi se moral po Rezmanovih besedah odločiti izvršni odbor stranke, ki je takšen sklep sprejel. Če bi Erjavec ocenil, da ni dobro, da on vodi pogajalsko skupino, bi moral predlog za drugega vodjo dati on sam, je kot edino pametno potezo navedel Rezman.
Na vprašanje, kdo je dal pobudo za sestanek, je Rezman odgovoril, da so se že doslej pogovarjali o možnem sodelovanju, ko pa je prišlo do zamika začetka pogajanj, so skupaj z nekaterimi drugimi poslanci ugotovili, da so pogovori med poslankami in poslanci potrebni. »Za to ne potrebujemo mandatov predsednikov naših strank, mi smo kot izvoljeni poslanci dolžni funkcionirati kot poslanci, torej v interesu volivk in volivcev. Odzivi na včerajšnje dogajanje, ki jih brez pretiravanja lahko štejemo v
diti vsebinski del, nato pa bi se uskladile vse štiri stranke, ki bi lahko do konca tedna parafirale ta del koalicijske pogodbe. Intenzivno se bodo nadaljevala tudi pogajanja o kadrovskih vprašanjih, je napovedal Pahor in dodal, da jih bo sprva vodil dvostransko, nato pa z vsemi predsedniki strank skupaj.
Tudi kadrovska vprašanja se bodo po Pahorjevih napovedih kmalu uredila, predsedniki treh strank pa so se zavezali, da bodo zasledovali načelo kompetentnosti in sposobnosti pred matematično formulo sorazmernosti moči vladnih strank. Glede zastopanja strank v vladi so se danes sicer načeloma dogovorili, »ker pa zraven ni še četrte, te formule nismo dokončno dorekli«. Pahor o konkretnih dogovorih še ni želel govoriti, saj mora, če želi uspešno zaključiti kadrovski del usklajevanj, te pogovore »do neke mere voditi diskretno«.
stotinah, terjajo od nas aktivno delovanje,« je pojasnil poslanec DeSUS.
Po Potrčevih besedah resno pričakujejo, da se bodo pogojevanja počasi zmehčala. »Jaz sem prepričan, da državljanke in državljani, ki so nas izvolil na volitvah, ne pričakujejo pogojevanj, ampak korektne medsebojne razgovore,« je dejal Potrč. Kot je dodal, verjame, da so stališča kolegov iz poslanske skupine DeSUS zelo dobrodošla za to, da pride do koalicije.
V DeSUS so zapisali celo vrsto rešitev, ki so jih pripravili v okviru pogajalske skupine. S temi pripombami in željami so želeli sesti za mizo v četrtek, vendar do tega po Rezmano-vih besedah žal ni prišlo. Te pripombe gredo predvsem v smer zagotavljanja kvalitetnega gospodarskega razvoja, ki bo omogočal socialno varnost, ne le za upokojene, ampak v DeSUS terjajo tudi, da se omogoči kvalitetno preživljanje mladosti in spodobno plačevanje aktivne populacije. Po Rezma-novih informacijah je bila pozitivno sprejeta pobuda za Urad za starostnike. Omenil pa je tudi vrsto pripomb na energetsko strategijo in poudaril, da to niso teme, ki bi izključevale.
STA (pripravlja: SM)
Po besedah verjetnega mandatarja so bili zaenkrat izraženi interesi predsednikov strank glede delitve kadrovskih vprašanj komplementarni, zato ne vidi razlogov, da bi prihajalo do težav. Pahor je tudi zadovoljen s kadrovsko ponudbo Zaresa in LDS, ob tem pa napoveduje, da bo v vladi morebiti sodelovala tudi osebnost, ki ne bo spadala v kvoto nobene od teh strank.
Predsedniki levega trojčka so se v nedeljo dogovorili tudi, da bo znotraj koalicijske pogodbe posebno načelo, po katerem bodo vse zahtevnejše politične odločitve dali v presojo strokovni javnosti in zlasti parlamentu. Nekateri projekti, denimo vojni zakoni ali vprašanje meje s Hrvaško, pa bodo tudi predmet usklajevanj predsednikov strank. Pahor je še napovedal, da bodo takoj po primopredaji začeli socialni dialog, pa tudi stvari, ki niso vezane na socialni dialog, bodo veliko bolj kot doslej predmet razprav v državnem zboru.
Morebitni koalicijski partnerji so se danes intenzivno ukvarjali tudi z obveznostjo nove vlade, ki mora zaradi spremenjene zakonodaje ustanoviti ministrstvo za Slovence po svetu. Čeprav bi obseg ministrstev raje krčili kot širili, so ugotovili, da morajo zakon spoštovati, bodo pa razmislili o možnosti združitve nekaterih ministrstev, je še pojasnil Pahor. (sta)
Uvodnik
Vsak je svoje (ne)sreče kovač!
Kljub drugačnim, bolj optimistično naravnanim napovedim nekaterih domačih poslovnežev svetovna finančna kriza že vpliva tudi na dogodke na slovenskem finančnem trgu. A po mnenju poznavalcev to še ne pomeni, da bi se oddaljili od naložb, kajti tudi kriza lahko za vlagatelje pomeni (poceni) nakupno priložnost in s tem tudi možnost za nove naložbe. Treba je le ujeti pravi trenutek ob pravem času in se pri tem zavedati, da je lastnemu vložku pač treba dodati določeno stopnjo tveganja. V finančno cvetočem Du-baju, denimo, so to že zaslutili, zato kljub svetovni finančni krizi prav te dni načrtujejo nove mega projekte, vredne mi-
Verjamem, da si večina povprečnih Slovencev, ki z nizkimi prejemki životari iz meseca v mesec, s tem zagotovo ne beli glave, zagotovo pa nam ni čisto vseeno, kaj se dogaja, in predvsem, ali so naši v glavnem skromni dohodki in še bolj redki prihranki na varnem. Za sedaj nas večina sicer še verjame bankam, ki trdijo, da je naš denar na varnem, da zanje jamči tudi država; a kaj ko nihče na svetu ne ve, kje in kako globoko bo svetovna kriza zarezala v naše življenje, zato je v zraku še vedno veliko negotovosti.
Da bi obdržali zaupanje in morda pritegnili še nove varčevalce, so v nekaterih bankah, ki so krizni val že zaslutile, za nekatere vezane vloge ponudili obrestne mere, ki so celo višje od letne inflacijske stopnje, do konca leta pa obljubljajo za depozite še višjo obrestno mero in še kakšno ugodnost.
Če sem odkrit, sam nikoli nisem namensko varčeval, saj verjamem, da je za denar bolje, če nenehno kroži, a prepričevanja finančnih svetovalcev, da se varčevanje na dolgi rok vendarle izplača, mi dajejo misliti, da je treba nekaj storiti, da bi si na stara leta zagotovil človeka dostojno življenje. Tudi naše babice in dedki so nam govorili, da je dobro prihraniti kaj za hude čase, zato verjamem, da bi vsaj v kriznem času temu veljalo prisluhniti.
Če se, denimo, vsak dan odrečemo kavi in zavojčku cigaret, lahko prihranimo dnevno okoli 3 evre; mesečno je to okoli 90, letno pa že okoli 1000 evrov. In če ta znesek dajemo na stran (na banko ali v nogavico), bomo na daljši rok privarčevali lepo vsoto. Še bolj zanesljivo in predvsem donosnejše pa bo, če ta znesek vložimo v katerega od zanesljivih skladov. Kajti če je v teh kriznih časih sploh kaj gotovega, potem je zagotovo to, da nikakor ne smemo dopustiti finančnemu trgu, da ostane edini upravitelj in krojač naše usode, zato bolj kot kdaj koli poprej velja stari in nekoliko popravljen rek:»Vsak je svoje (ne)sreče kovač!«
Martin Ozmec
Slovenija • Levi trojček vsebinsko usklajen
Čakajo DeSUS
Predsedniki strank t.i. levega trojčka so ugotovili, da so pri uskladitvi vsebinskega dela koalicijske pogodbe »prišli skoraj do konca« ter uspešno začeli tudi pogovore o kadrovskem delu pogodbe, je v nedeljo popoldne pojasnil predsednik SD Borut Pahor. Ker pa pričakujejo, da se bo v pogajanja vrnila tudi DeSUS, so osnutek pogodbe zaenkrat pustili odprt.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kidričevo • Posledice svetovne finančne krize tudi pri nas
V Boxmarku bodo pričeli odpuščati
Prve posledice svetovne finančne krize se že odražajo tudi pri nas, med prvimi, ki so ugriznili v to grenko jabolko, pa je predvsem slovenska avtomobilska industrija. V kidričevskem podjetju Boxmark Leather, kjer okoli 1250 delavcev v glavnem izdeluje avtomobilske sedežne prevleke za znane nemške proizvajalce avtomobilov, bodo zaradi zmanjšanja naročil prisiljeni pričeti odpuščati prve delavke.
V Y
Kot je povedal Bojan Vau-da, generalni direktor kidri-čevskega podjetja Boxmark Leather, ki deluje v okviru švicarskega koncerna Unicut, jih je v omenjene ukrepe racionalizacije proizvodnje prisililo predvsem zmanjšanje naročil nekaterih nemških proizvajalcev avtomobilov. V glavnem, v več kot 90 odstotkih proizvodnje, izdelujejo prevleke za znano avtomobilsko firmo Audi, delno pa tudi za firmi Porsche in Opel. Omenjeni kupci pa so svoja letošnja naročila v primerjavi s prvo polovico letošnjega leta zmanjšali skoraj za četrtino, zato so v vodstvu prisiljeni ukrepati. Zadeve sicer
še podrobneje preučujejo, po vsej verjetnosti pa bodo ukinili eno nočno izmeno v enem od proizvodnih oddelkov tega podjetja, posledično naj bi opravili tudi več prerazporeditev, delovna razmerja pa naj bi začasno prekinili s približno 50 zaposlenimi.
Generalni direktor Bojan Vauda je za Štajerski tednik o tem povedal: »Če želimo ostati konkurenčni drugim proizvajalcem avtomobilskih sedežnih prevlek, smo zaradi občutnega zmanjšanja naročil žal prisiljeni ukrepati tudi pri nas. Zato bomo vsa trenutno neproduktivna mesta in nekatera tista delovna mesta, za katera tudi dolgoročno ne
Foto: M. Ozmec
Direktor Boxmarka Bojan Vauda: »Do maja prihodnje leto naj bi postopoma pogodbe prekinili s približno 50 zaposlenimi, a poudarjam, da gre le za začasne prekinitve.«
vidimo perspektive, začasno ukinili. Gre predvsem za tiste delavke, ki so bile sprejete za določen čas, v prvi fazi pa naj bi postopoma, predvidoma do maja prihodnje leto, pogodbe prekinili s približno 50 zaposlenimi. Poudarjam, da gre le za začasne prekinitve, kajti če nam bo uspelo v prihodnje pridobiti nova naročila ali spet povečati obseg vseh do sedaj zmanjšanih naročil, bomo namreč vse te delavke prve poklicali nazaj na delo.«
Neuradno smo izvedeli tudi, da naj bi v kidričevskem Boxmarku nastalo največ težav predvsem zaradi tega, ker je naročila zmanjšal eden nji-
hovih pomembnih poslovnih partnerjev - slovenjegraški Prevent. Bojan Vauda pa je včeraj potrdil tudi informacijo o tem, da prav v teh dneh v Boxmarku potekajo intenzivni pogovori z novim kupcem iz Nemčije. Imena firme zaenkrat zaradi poslovne tajnosti ne želijo odkriti, trdno pa so prepričani, da bi ta kupec s svojim morebitnim naročilom lahko zapolnil trenutno vrzel, ki je nastala zaradi posledic svetovne finančne krize. In v tem primeru prej omenjena odpuščanja zagotovo ne bodo potrebna v takem obsegu.
M. Ozmec
Zetale • 9. občinski praznik in 18. kostanjev piknik
Ponosni na uspehe
V soboto pozno popoldne je v prireditvenem šotoru za žetalsko osnovno šolo potekala osrednja slovesnost ob letošnjem devetem občinskem prazniku občine Žetale. »Ob ustanovitvi samostojne občine sem si kot župan zadal tri dolgoročne cilje: izboljšati življenje občanov, izboljšati podobo občine in izboljšati družbeno ter družabno življenje,« je v uvodu svojega nagovora povedal župan Anton Butolen.
V nadaljevanju je župan, ki se je izognil ponovnemu naštevanju posameznih uspešno izvedenih naložb v tekočem letu, še poudaril, da so kljub uspehom v zadnjih desetih letih samostojne poti še vedno v razvojnem zaostanku glede na ostale občine v Sloveniji, za kar je po njegovih besedah kriv uveljavljen sistem sofinanciranja občin, ki še vedno preferira razvitejša območja. Sicer pa je Butolen pohvalil delo društev, tako tistih, ki so
že obstajala pred nastankom občine kot številnih novih, ki so se organizirala v zadnjem desetletju, ter se vsem, posameznikom in društvom, podjetnikom, občinski upravi in občinskemu svetu, zahvalil za sodelovanje pri doseženih razvojnih ciljih, obenem pa tudi napovedal, da jih v prihodnje čaka še veliko dela.
Po nagovoru Butolena so se na odru zvrstili še štirje govorci, med njimi so bili vsi trije letos izvoljeni poslanci,
Branko Marinič, Franc Pukšič in Milan Gumzar, ki so vsi po vrsti zagotovili, da se bodo še kako zavzemali za nadaljnji razvoj in ugodnejše pogoje življenja na podeželju, v imenu županov pa je zbrane nagovoril in čestital ob prazniku podlehniški župan Marko Maučič.
Drugi del dobri dve uri trajajoče proslave je bil namenjen podelitvi priznanj. Posebna županova priznanja so letos prejeli: Danica Žerak
Letošnji prejemniki posebnih županovih priznanj (od leve): Boris Jazbec (v imenu hčerke Saše Jazbec), Danica Žerak in Mitja Zakelšek.
Prejemniki občinskih priznanj in dveh plaket z županom Antonom Butolenom: Stanko Pulko, Monika Jazbec, Angela in Jože Kopše, Bernarda in Anton Kolar ter Franc Fideršek.
za delo v društvu upokojencev, Mitja Zakelšek za izjemne uspehe pri študiju prava in prejeto študentsko nagrado za diplomo ter Saša Jazbec za opravljen doktorat iz germanistike. Občinska priznanja pa so bila podeljena: Stanku Pulku za požrtvovalno delo na področju gasilstva in športa, Moniki Jazbec za dolgoletno delo na družbenopolitičnem, društvenem in kmetijskem področju in Angeli ter Jožetu Kopšetu za 15 let dela na področju podjetništva. Najvišje priznanje, občinski plaketi, pa so letos prejeli zakonca Bernarda in Anton Kolar za dolgoletno uspešno delo na družbenopolitičnem, društvenem in kmetijskem področju ter Franc Fideršek za dolgoletno delo na področju novinarstva, publicistike in nesebično delo v društvu mobilizirancev v nemško vojsko.
Prireditev, ki so jo s kulturnimi vložki obogatili pevci že-talskega MPZ pod vodstvom Marjana Feguša, ŽPZ pod tak-
tirko Valentine Vidovič, Ljudske pevke DPD Svoboda iz Ptuja ter domači osnovnošolci s pesmijo in recitali, se je nadaljevala s tradicionalnim,
že 18. kostanjevim piknikom in družabnim srečanjem ob zvokih Ansambla bratov Ga-šperič.
SM
. PRAZNIK OBČINE ŽETALE 18. KOSTANJEV PIKNIK Ä
ŽETALE, 17., 18. in 19. 10. 2008 "
Župan Anton Butolen je kot slavnostni govornik poudaril, da so sicer dosegli lepe uspehe, da pa se razvojni zaostanek občine v primerjavi z ostalimi ne znižuje, kar je posledica neprimernega (državnega) sistema financiranja.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Gimnazija praznuje prvi okrogli jubilej
Razstava 10 let Gimnazije Ormož
Dogovor o ustanovitvi Gimnazije Ormož je bil podpisan 24. 6. 1998 s strani Ministrstva za šolstvo in Občine Ormož. Občina se je zavezala, da bo zagotovila ustrezen profesorski zbor in bo dve leti zagotavljala zagonska sredstva za delovanje šole. Prvo leto se je v gimnazijo vpisalo 64 učencev, pouk pa je potekal v prostorih OŠ Ormož.
Foto: vki
V kulturnem programu je navdušil Orkester Gimnazije Ormož, ki ga vodi v. d. ravnateljice Klavdija Zorjan Škorjanec.
Gimnazija si je za svoj znak zbrala štiri stebre, ki imajo svoj pomen. Temeljni steber je znanje, ki posamezniku daje moč, da razume svet in svoj položaj v njem. Drugi steber pomeni sposobnosti in spretnosti, ki so dijaku dane v večji ali manjši meri in ga spodbujajo k razvoju. Tretji steber je sožitje, ki zraste ob razumevanju drugih in sebe in ki uči, kako živeti in ustvarjati skupaj. Četrti steber pomeni učenje za prihodnost, za življenje. Vsi stebri se zrcalijo preko svoje osi, kakor se kasneje vse pridobljeno odrazi v morju življenja, kjer se znanje, izkušnje in osebnostna zrelost uporabijo kot kredit za naprej in v dobro kasnejšim generacijam, je bilo povedano ob otvoritvi razstave.
Razstavo je pripravila Ne-venka Korpič, kustodinja etnologinja Muzeja Ormož: »Gimnazija je imela od začetka veliko dobrih profesorjev, ki so znali ob znanju ponuditi tudi vrednote, to še danes počnejo s svojim vzorom.
Po izredno dobro obiskani postavitvi v Ljubljani je omenjena razstava pripotovala tudi na Ptuj. Nastala je kot temeljit pregled alternativnega glasbenega dogajanja pred 30 leti. Avtorja sta zbrala mnoge zanimive materiale in pričevanja 19 informatorjev, ki so bili sami del dogajanja, med drugim na primer Igorja Vidmarja, Petra Mlakarja, Tomaža Lavriča, Petra Lovšina in Maria Šeliha. Vsebinsko je razstava Punk in novi val v Sloveniji razdeljena na tri
Gimnazija s svojimi vrednotami teži k strpnosti, modrosti, preudarnosti in spoštovanju različnosti. Iz nje so prišli za življenje usposobljeni maturanti in prav iz prve generacije dijakov so prišli že prvi diplomanti. Gimnazija je sodobno opremljena, s strokovno podkovanim kadrom, ki premišljeno in dolgoročno uvaja novosti, za katerimi stojijo strokovne presoje, odločitve in odgovornosti.
dele. V prvem je predstavljeno dogajanje v enem takrat najbolj popularnih punk klubov v Ljubljani, drugi del obsega koncerte in festivale, zadnji pa je vezan na članke Mladine, ki je po mnenju Zorka naredila v tistih letih veliko za promocijo omenjene glasbene zvrsti. Veliko razstavljenega materiala je iz arhiva avtorjev, posebej pa so zanimivi originalni plakati, ki so jih takratni punkerji trgali in zbirali do današnjega dne. »Generacija iz časa študent-
Zato je v naši gimnaziji ves čas prisoten ustvarjalni nemir in svobodno iskanje smisla življenja mladih ljudi, kar omogoča njihov osebnostni razvoj. To je videti tudi v razstavi, kjer smo prikazali njihove dosežke na športnem, likovnem, debatnem področju in tekmovalne dosežke, ki so jih dijaki pod vodstvom svojih mentorjev dosegali v preteklih 10 letih.«
Prisotne je pozdravila v. d.
skih nemirov oziroma t. i. hipijev že dalj časa žanje slavo za ves kulturni, sociološki, znanstveni in politični razvoj moderne evropske družbe. Iz te generacije so nekateri že odslužili celo več predsedniških mandatov in so celo priznali, da so takrat vlekli marihuano, a je niso inhali-rali. Iz taiste generacije so se uveljavili priznani pesniki, pisatelji, filmski in gledališki režiserji, novinarji, uredniki in politiki in nenazadnje, če vzamemo še enega Billa, milijarderji. Zato se mi je lani utrnila ideja, ki sem jo kasneje predstavil Igorju Vidmarju kot enemu naših prvih inter-vjuvancev, da s to razstavo rušim stereotip, da je bila le generacija iz 60. oziroma začetka 70. let družbeno aktivna in je zaradi tega kasneje postala tudi tako uspešna na vseh možnih področjih,« je povedal Zorko, eden izmed avtorjev omenjene razstave, ki bo v CID Ptuj na ogled mesec dni.
Dženana Bečirovič
ravnateljice Klavdija Zorjan Škorjanec z nagovorom, da so gimnazije z veliko daljšo tradicijo, vendar se v Ormožu veselijo 10-letnice svoje gimnazije. Obiskovalce je ob tej priložnosti povabila tudi na slavnostno akademijo, ki bo 14. novembra v Športni dvorani Ormož. Podžupan
Jože Dežman je bil rojen leta 1955 v Lescah na Gorenjskem. Je muzealec, antropolog, zgodovinar in filozof, zraven tega pa tudi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije in predsednik Komisije Vlade RS za urejanje vprašanj prikritih grobišč. Svoja raziskovanja o medvojnih in povojnih pobojih objavlja v vrsti člankov in prispevkov v medijih. Je zelo ustvarjalen pisec knjig. Njegova dela so: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo, 2002; Moč preživetja, 2004; S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe, 2005; Rojstvo Slovenije, 2007; Hitlerjeva dolga senca, 2007. Uredil je tudi vrsto zbornikov in najnovejše poročilo o delu vladne komisije, ki je bilo predstavljeno v oktobru 2008.
Dobrih 20 let je bil politično aktiven na občinskem in republiškem nivoju, vendar
Branko Šumenjak je pogledal malo v prihodnost gimnazije in povedal, da je bilo podpisano pismo o nameri, s katerim bo gimnazija dobila nove vsebine in s tem tudi večji vpis in ugled v širšem prostoru.
Muzej Ormož je namesto običajne publikacije, ki jih sicer izdaja ob razstavah, v
pravi, da je od leta 1998 politično (samo)upokojen. Pravi, da je Poročilo Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih vojnih grobišč prispevek k nadaljevanju dialoga za preseganje totalitarnih režimov.
V Sloveniji si je komunistična oblast po drugi svetovni vojni vzela pravico pobijanja neoboroženih ljudi brez sojenja, pomorjenim je kratila pravico do groba in spomina, njihove svojce pa rasistično diskriminirala. V luči tega je to bilo obdobje, ko so bili pravzaprav pozabljeni temelji človeške civilizacije - to je posvečenost mrtvih, religija. Po Dežmanovi oceni gre pri fenomenu prikritih morišč in grobišč za pojav, ki ga lahko po kratkem času trajanja, številu žrtev, načinu izvedbe in masovnosti primerjamo z največjimi zločini tako komunizma kot nacionalsocia-lizma.
spomin na razstavo vse obiskovalce obdaril z unikatnimi darili, knjižnimi kazali, ki jih je izdelala Maja Botolin Vaupotič. Za zelo prijeten kulturni program je poskrbel Orkester Gimnazije Ormož, ki ga vodi Klavdija Zorjan Škorjanec. Viki Klemenčič Ivanuša
O tem, kaj je v Sloveniji že narejenega in kar bo še potrebno narediti, nam bo torej na Viktorinovem večeru spregovoril Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih vojnih grobišč. Razmišljanje o mrtvih je razmišljanje o prihodnjih dneh, oziroma z drugimi besedami, spoštovanje pokojnih je temelj za naše medsebojno spoštovanje, ki je v naši družbi še kako potrebno in pomembno.
Ker se pravzaprav bliža čas, ko se v mislih bolj povezujemo z našimi pokojnimi, prav tako pa tudi sam državni praznik dneva spomina na mrtve, vas še posebej lepo vabimo, da petkov večer, 24. oktobra, skupaj preživimo v družbi Jožeta Dežmana ob temi Tranzicijska pravičnost.
Lepo vabljeni.
Peter Pribožič
Foto: DB
Avtorja razstave Matjaž Zorko in Martin Rozman
Ptuj • Odprtje razstave o punku
Punk in novi val v Sloveniji
Razstava o pojavu punka in novega vala v 80. letih, katere avtorja sta Matjaž Zorko in Martin Rozman, je od prejšnjega tedna naprej na ogled v prostorih Centra interesnih dejavnosti Ptuj.
Ptuj • Viktorinov večer z Jožetom Dežmanom
Tranzicijska pravičnost
V petek, 24. oktobra, ob 19.30 bo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju Viktorinov večer. Tranzicijsko pravičnost bo predstavil gost večera zgodovinar Jože Dežman, v glasbenem utrinku bo nastopila s kljunasto flavto Lavra Simonič, ob klavirski spremljavi prof. Danijela Šegula iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju.
Gomila pri Kogu • Cesta nacionalnega interesa
Cesta jih je vrnila v življenje
V čudovitem sončnem nedeljskem dopoldnevu so svečano predali namenu cesto do Magdičeve domačije z Gomile 14, ki je postala znana našim bralcem po žalostni zgodbi njenih prebivalcev, saj so bili odrezani od Slovenije in sveta.
Njihova tragedija se je začela z osamosvojitvijo Slovenije. Naenkrat so se znašli v čudnem položaju. Slovenci, na slovenski zemlji, a vendar brez poti do doma. Njihova običajna pot je namreč vodila čez hrvaško ozemlje in z vzpostavitvijo schengenske meje so se stvari še bistveno bolj zaostrile. Tudi sama sem jih dvakrat obiskala in moram priznati, da občutek, da z vsakim korakom kršiš zakon, da si nekje ilegalno, ni bil prijeten. Ves čas je bil prisoten strah, da me lahko eni ali drugi policisti kot ilegalko odpeljejo na njihovo policijsko postajo. Tako so se najbrž počutili vsi obiskovalci Mag-dičevih, kot prebivalce Gomile 14 po domače še vedno imenujejo po dedku Magdi-ču, saj jih je bilo potrebno najavljati na policijski postaji. O kakšnem družabnem življenju torej ni bilo govora, še sami so imeli dovolj težav pri prehajanju imaginarne meje. Njihovo življenje je bilo pod nenehnim stresom, s schen-genom pa so mejo tudi označili in jim v gozdičku v grabi,
Sreča na obrazih stanovalcev Magdičeve domačije. Na Gomili pri Darko, David in Sandra Bajuk ter Dragica in Drago Novak.
Foto: vki
Kogu 14 skupaj živita dve družini
pod hišo, postavili še zapornice. Le razumevanju župana Razkrižja Ivanušiča in Jožetu Grahu z ministrstva za notranje zadeve se imajo zahvaliti, da jim zapornic ni bilo treba
Povsem uradno pa so cesto odprli Alojz Sok, župan občine Ormož, Sandra Bajuk, stanovalka na Gomili 14, in Zdravko Hlebec, predsednik KS Kog.
zaklepati, je v svojem zahvalnem nagovoru povedala Sandra Bajuk.
Zato je razumeti veselje ob odprtju 550 metrov dolge ceste z mostom, ki poteka po novi trasi v vsej dolžini po slovenski zemlji. Izvajalec del je bilo Cestno podjetje Ptuj, vrednost projekta pa je bila čez 200.000 evrov. Okrog 180.000 jih je zagotovila država, ostanek pa občina. Župan Alojz Sok se je spomnil časov izpred let, ko so kmetijo skupaj obiskali Bogomir Luci, Branko Šumenjak in on ter stanovalcem obljubili, da če jim bodo dali možnost, bodo zadevo rešili. »In danes to obljubo izpolnjujemo. Na otvoritev sem želel povabiti tudi ministra Ivana Žagarja, ki pa žal nima več polnih pooblastil in se zato otvoritve ne more udeležiti. Kajti ta ce-
Ker cesta poteka po republiki Prlekiji, jo je svečano odprla delegacija najvišjih funkcionarjev omenjene republike, prisotnih je bilo kar nekaj ministrov.
sta ni pomembna le za prebivalce Gomile 14, pomembna je za kraj in je posebnega pomena tudi za državo. Država, ki želi pokazati svoj državni interes, ga mora znati rešiti, tako kot se je to zgodilo tu.«
Župan je povedal še, da so imeli velike težave pri gradnji. Ko so želeli notarsko overiti podpise za služnostno pravico pri lastnikih zemljišč, po katerih naj bi cesta potekala, se je izkazalo, da je eden od lastnikov umrl in sin ni mogel podpisati služnosti, ker dedovanje še ni bilo urejeno. To je zadevo tako zapletlo, da so morali spremeniti traso, da so se izognili omenjeni parceli. Alojz Sok je Magdiče-vim zaželel lepše življenje in da bi se ob cesti nastanila še kakšna družina, kajti najlepše ceste ne služijo nič, če ob njih ni življenja.
Na otvoritvi je bila tudi delegacija republike Prlekije, ki ima sedež na Železnih Dve-rih 11 in je bila ustanovljena avgusta. Minister za promet Nandek je povedal, da so sicer prvotno namesto ceste načrtovali tunel, da Hrvati tega niti ne bi vedeli, vanj pa bi shranili sode kogovskih vinogradnikov. Načrtujejo pa tudi izgradnjo viadukta, s katerega v teh vinorodnih območjih načrtujejo izvajati škropljenje trte. Župan Sok se je pridružil sproščenemu vzdušju in predstavnike vlade republike Prlekije povprašal, ali imajo še kakšno ministrsko mesto zanj, ker ima sedaj, ko ni več poslanec, več časa in tudi nekaj znanja s področja kmetijstva, pa bi ob dobri plači takšno mesto prevzel.
Ob pogostitvi in glasbi so se gostje skupaj poveselili nove pridobitve.
Viki Klemenčič Ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • Piktofiguralije v Miheličevi galeriji
Mariborčan Rudi Uran je v prostorih Miheličeve galerije na Ptuju razstavil svoja dela, ki jih je združil pod ime Piktofiguralije. Akademski slikar in oblikovalec Rudi Uran se zadnja tri leta preizkuša tudi v vlogi režiserja. Njegov filmski dokumentarni prvenec na temo srebreni-ških otrok je na letošnjem Sarajevskem filmskem festivalu prejel eno najprestižnejših nagrad in si z njo zagotovil neposredno predstavitev v Švici. Na Ptuju pa se Uran predstavlja z razstavo Piktofigularije, kije razdeljena na dva dela. Gre za slikarska cikla s simbolnima naslovoma Sporočilo in Povezave, sodita pa v obdobje njegove najnovejše likovno ustvarjalne faze.
Dženana Becirovic
Ptuj • Najbolj športni vrtec v državi
Foto: Črtomir Goznik
Že drugo leto zapored je Vrtec Ptuj osvojil državni naslov za najbolj športni vrtec v Sloveniji. »Na ta naziv smo upravičeno ponosni,« je na sprejemu v poročni dvorani ptujske Mestne hiše povedala ravnateljica Božena Bra-tuž. Ponosni pa so tudi, da jih je ob tem uspehu ponovno gostilptujski župan dr. Štefan Čelan in skupaj z njimi raz-rezal torto. Ptujski župan je tudi tisti, ki mora poskrbeti za to, da imajo najmlajši v MO Ptuj lepe vrtce in da se imajo lepo v njih. K vnovičnemu uspehu jim je čestital z željo, da vztrajajo na tej poti, da se bodo lahko v letu 2009ponovno dobili ob osvojitvi še tretjega tovrstnega naslova. Otroci in zaposleni Vrtca Ptuj so se županu zahvalili za sprejem in ves dosednji trud na področju predšolske vzgoje v MO Ptuj. Podarili so mu sliko, ki so jo sami ustvarili.
MG
Hajdina • Velika škoda na javnih objektih
Foto: Črtomir Goznik
V občini Hajdina so veliko škodo ob avgustovski toči utrpeli tudi objekti javnega interesa. Zato so se odločili, da bodo sredstva ukrepov namenili predvsem za njihovo sanacijo. Občinska komisija se je odločila, da bodo sofinancirali krovska in kleparska dela na Domu krajanov Skorba, gasilskem domu v Hajdošah, gasilskem domu v Ge-rečji vasi (na fotografiji), domu vaščanov v Dražencih, gasilskem domu na Hajdini, Lovskem domu Borisa Kidriča Hajdina, domu ŠD Slovenja vas in pri nekaterih drugih sanacijah. Hajdinski župan Radoslav Simonič je povedal, da gre pri drugih sanacijah v bistvu za skupno sanacijo s Ka-ritasom, Rdečim križem in Centrom za socialno delo Ptuj pri odpravi najnujnejših posledic pri osmih gospodinjstvih v občini, ki si sami ne morejo pomagati. Gre za družine, za katere je to oceno podala mešana komisija. V tem trenutku pa še ne vedo, kako in ali sploh bodo sredstva ukrepov razdelili tudi občanom. Za uravnilovko se niso odločili, ker je to po njihovem najbolj nepoštena delitev sredstev ukrepov. V občini Hajdina je doslej s strani Karitasa, Rdečega križa in Centra za socialno delo Ptuj pomoč prejelo okrog 150 družin.
Foto: vki
Foto: vki
Hajdina • Zakaj se projekt Megalaxie še ni pričel
Zavrnjene vse vloge za izdajo gradbenih dovoljenj
Septembra so z Upravne enote Ptuj poslali več odločb, s katerimi so zavrnili vloge za izdajo gradbenih dovoljenj za začetek gradnje nekaterih objektov v okviru projekta Megalaxia. Vodja projekta Iztok Smaka je zavrnitev komentiral drugače: oni naj bi bili tisti, ki so jih umaknili, ker morajo ponovno postati »lastniki« zemljišča, na katerem so imeli stavbno pravico do 5. februarja letos. Imeli naj bi vse potrebne dokumente za izdajo gradbenega dovoljenja, zanj bodo nove vloge podali še letos. Sicer pa je v bivši gramoznici na Hajdini slika te dni nadvse klavrna, v danih razmerah tudi nikogar ne zanima, kako se varujejo vodni viri in okolje nasploh.
Še na silvestrovo lansko leto je direktor projekta Me-galaxia Iztok Smaka za Štajerski tednik povedal, da so pripravljeni tako daleč, da bi že na prvi topel dan lahko pričeli graditi. Čakali naj bi le še na državo, da bo v začetku leta 2008 objavila razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za velike projekte; od vrednosti projekta 102,3 milijona evrov so pričakovali okrog 20 milijonov evrov. Največji nedržavni projekt naj bi se razprostiral na območju 15 ha bivše gramoznice v Hajdini. Smaka je konec decembra lani povedal, da so projekt razvili tako daleč, da so lahko vložili dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je razdeljeno na nekaj gradbenih dovoljenj po sklopih. Veliko večino naj bi pridobili že januarja 2008. Zbrana so tudi vsa soglasja, vključno z okoljevarstvenim, tudi varovanost podtalnice je večja, kot zahteva zakon.
V gramoznici na Hajdini pa je bila v aprilu letos, ko smo ponovno iskali nove informacije o začetku gradnje, v pogonu še vedno betonarna
Gradbenega podjetja Ptuj, čeprav naj bi bila takrat, glede na dokumente Inšpektorata za okolje in prostor, že odstranjena. Do tega je prišlo letos poleti, od takrat dalje pa območje stoji, čeprav naj bi projekt investitorji po večkratnih obljubah že pričeli. Betonarna je namreč stala na eni od dveh parcel v k. o. Hajdina, ki sta po zemljiškoknjižnih podatkih navedeni kot parceli v izključni lasti podjetja Raiffeisen Leasing, trgovina in leasing, Ljubljana, sta pa obremenjeni s stavbno pravico podjetja Cross, d. o. o., Zgornja Hajdina 103 a. Na drugi parceli so zgrajeni nekateri elektroenergetski vodi in objekti, ki niso zavedeni v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi.
Dovoljenja ni, vloge bo treba dopolniti
Gradbeno dovoljenje za gradnjo Maglaxie še ni izdano, čeprav so ga investitorji pričakovali že v januarju 2008, je aprila letos povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah. Podjetje Cross je
vložilo šest različnih vlog za izdajo gradbenega dovoljenja: za gostinski lokal, glavno stavbo, dvorano, stolp, sanitarije, zunanjo ureditev brez atrakcij, parkirni objekt in upravno stavbo. Že takoj ob oddaji vlog je bil investitor seznanjen, da jih bo potrebno dopolniti v zvezi s komunalnimi priključki, potekom vodovoda, kanalizacije in priključkov na javno cesto. Če bi bili priloženi vsi dokumenti, bi postopek lahko že takoj nadaljevali. Pred kratkim smo v Štajerskem tedniku ponovno pisali o projektu Megalaxia, direktor projekta Iztok Sma-ka je takrat še vedno napovedoval, da so korak bliže gradbenemu dovoljenju. V začetku septembra smo se o tem, ali je gradbeno dovoljenje že izdano, ponovno zanimali na Upravni enoti Ptuj. Čeprav je bilo podjetje večkrat pozvano, da dopolni vloge s potrebnimi dokumenti, predvsem pa z načrtom komunalnih priključkov s prikazom njihovega priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in prikazom dovoza na javno cesto, 5. fe-
bruarja pa je tudi za parcelo, kjer naj bi stala upravna stavba, potekla stavbna pravica, tega niso storili. Izvedeli smo, da je UE Ptuj 10. septembra zavrnila vseh šest vlog za izdajo gradbenega dovoljenja, saj kljub večkratnim pozivom le-te niso bile dopolnjene. Pri zadnjem pozivu za dopolnitev vlog so jim dali na voljo mesec dni, da jih dopolnijo, sledil je še en dopis. Ker odziva ni bilo oziroma vloge niso bile dopolnjene, so jih zavrnili, ker rokov več niso mogli podaljševati.
Iztok Smaka je v zvezi z zavrnitvijo vlog za izdajo gradbenega dovoljenja povedal,
da so bili oni tisti, ki so vloge umaknili, da pa jih bodo ponovno vložili, saj imajo vsa soglasja, morajo pa biti tudi »zopet lastniki zemljišča«, na katerem so imeli stavbno pravico. Še letos naj bi ponovno oddali vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja.
Oglasilo pa se je tudi Ministrstvo za gospodarstvo, njegova služba za odnose z javnostmi, ki je pojasnilo, da Megalaxia ni vladni, temveč zasebni projekt, ki pa ima kot resolucijski projekt to prednost, da je po sklepu republiške vlade možno njegovo sofinanciranje z denarjem EU. Na to pa se mora investi-
tor prijaviti, prijava pa mora poleg podatkov o opisu in finančnem obsegu investicije vključevati tudi študijo izvedljivosti, časovni načrt, analizo stroškov in koristi, vključno z oceno tveganja po metodi CBA, analizo vplivov na okolje ter navedbo stroškov operacije. Vlada ga lahko obravnava šele po potrditvi prijave na Ministrstvu za gospodarstvo in vladni službi za razvoj ter ga nato pošlje na evropsko komisijo. Z nosilci projekta so se večkrat sestali, a doslej od njih niso prejeli prijave projekta, ki bi ga lahko obravnavali.
MG
DOBER DAN
ZA VESELJE
Foto: Črtomir G ozn i k
» Bi se radi uro ali dve od srca nasmejali? «
Nova KBM vse svoje zveste komitente vabi na ogled komedije POPRAVNI IZPIT v izvedbi BOOM teatra.
Predstava bo v ponedeljek, 27.10.2008 ob 19.30 uri v MG Ptuj, Slovenski trg 13, 2250 Ptuj.
Brezplačna vstopnica za ogled predstave vas čaka v najbližji poslovalnici Nove KBM. Rezervirajte si svoj sedež čimprej, število vstopnic je omejeno.
www.nkbm.si

Preverite tudi našo posebno ponudbo
depozitov in drugih ugodnosti. Izkoristite priložnost in uresničite svoje finančne želje -ponudba velja do 15. novembra.
Je
^.Nova KBM
V bivši gramoznici se še nič ne dogaja, in kot vse kaže, se še tudi ne bo tako kmalu, čeprav snovalci projekta Megalaxia še vedno zatrjujejo, da bodo družinski zabaviščni park v resnici zgradili.
Hajdina • Živahno investicijsko leto
Eno samo gradbišče
Na področju infrastrukture v občini Hajdina trenutno potekajo trije projekti državnega pomena: gradnja avtoceste na odcepu Slivnica-Draženci, širitev odvodnega kanala elektrarne Zlatoličje in izgradnja primarne kanalizacije z zamenjavo salonitnih vodovodnih cevi v sklopu prve faze projekta, ki ga vodi Konzorcij za zaščito podtalnice Dravskega in Ptujskega polja.
Foto: Črtomir Goznik
Hajdina je kot prva občina v okviru konzorcija zaščite podtalnice pričela delati na tem projektu-naj-prej na odcepu Skorba-Gerečja vas-Kungota pri Ptuju.
Na območju hajdinske občine je v pripravi tudi državni prostorski načrt za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko-Hodoš (v zvezi s tem imajo Hajdinčani nekatere zahteve: križišče ceste in železnice na Zgornji Hajdini naj se izvede kot podhod, kot podhod pa naj se izvede tudi prehod v Dražencih) ter program priprave državnega lokacijskega načrta za avtocestni odsek Draženci-Gruškovje.
»Ob tako močnem investicijskem ciklusu, ki se odvija na tako majhnem geografskem prostoru, kot ga zavzema občina Hajdina, nismo mogli poročati vse od rimskih časov, ko so gradili tako imenovano jantarsko cesto in vodovod s Pohorja. Medtem ko smo do sedaj merili izgradnjo kanalizacijskega omrežja v metrih, bomo nedvoumno v naslednjih dveh letih to merili v kilometrih. Ob teh velikanskih infrastruktur-nih projektih pa potekajo na občinski ravni še številni manjši, a za naše občane izredno pomembni projekti,« je uvodoma povedal hajdinski župan Rado-slav Simonič in nato v nadaljevanju pogovora nekatere letošnje infrastrukturne projekte podrobneje predstavil.
Kaj se je letos dogajalo in se še dogaja na področju cestne infrastrukture v vaši občini?
»V letošnjem letu so bila zaključena dela pri obnovi javne poti Hajdoše-Slovenja vas v dolžini 1840 metrov; vrednost del znaša nekaj več kot 314 tisoč evrov. Kolesarska steza, ki poteka vzporedno z javno potjo, je bila komisijsko pregledana 25. septembra in prevzeta v uporabo. Ob pregledu je bilo
Juhi je otrokom popestril lep sončen dopoldan s svojimi norčijami, z otroki se je razgibal, jih zabaval in tekel z njimi. Pri tem
ugotovljeno, da so bila dela izvedena v skladu s projektno dokumentacijo, dodatno pa se bo na odcepu od Slovenje vasi do odcepa za Sabino postavila varovalna ograja med kolesarsko potjo in nabrežino v dolžini 700 metrov. Financer ograje bo Direkcija za avtoceste.
Če bodo vremenske razmere dopuščale, se bo novembra pričela gradnja krožišča pred mostom čez kanal hidroelektrarne Zlatoličje v Hajdoše. V tem trenutku potekajo tudi dela pri izgradnji pločnika ob bivši regionalni cesti skozi Zgornjo Hajdino. V sklopu izgradnje tega hodnika za pešce bo zgrajena tudi javna razsvetljava in rekonstruirano bo križišče pri Školibru.
Zaradi kaotičnih prometnih razmer v centru Gerečje vasi in stanja tamkajšnje lokalne ceste naj bi le-to razširili s pločnikom za pešce. Opravljene so bile geotehnične preiskave in preiskave tal, kar bo osnova za projektantsko odločitev o izvedbi podporne konstrukcije in določitvi posega na zasebna zemljišča. Na osnovi pridobljenih podatkov se bo občina dogovarjala o predvidenem posegu. Če dogovora ne bo, bo morala biti cesta zaradi prome-tnovarnostnih razmer prekategorizirana v nižjo kategorijo in na njej bo tudi omejen težji tovorni promet.«
Kateri pa so projekti sekundarne kanalizacije do leta 2010?
»V sklopu prijave na razpis za regionalne razvojne vzpodbude 2007/9 je občina Hajdina prijavila več projektov izgradnje sekundarne kanalizacije na Zgornji Hajdini v dolžinah dobrih 395 metrov in 143 me-
so sodelovali vsi oddelki otrok - od najmlajših do najstarejših. In vsi so dobili medalje.
Daniela Hotko
trov, v Dražencih pa v dolžinah 519 metrov, 127 metrov in 672 metrov. Skupna vrednost investicije znaša dobrih 510 tisoč evrov, delež sofinanciranja EU pa znaša 85 odstotkov upravičenih stroškov. Že zaključeni pa so projekti na Zgornji Hajdi-ni v dolžini 395 in 143 metrov ter v Dražencih v dolžini nekaj manj kot 520 metrov.
Na tretji razpis za regionalne razvojne vzpodbude 2008/10 pa smo prijavili projekte za odcepe sekundarne kanalizacije na Zgornji Hajdini v dolžini 342 metrov, v Slovenji vasi v dolžini 428 metrov in na Zgornji Hajdini v dolžini 1248 metrov. Skupna vrednost ocenjene investicije presega 600 tisoč evrov. Trenutno potekajo dela na Zgornji Hajdini v dolžini 342 metrov.«
Kako pa potekajo dela pri projektu izgradnje primarne kanalizacije, ki potekajo v okviru konzorcija za zaščito podtalnice Dravskega in Ptujskega polja?
»Ne glede na problematiko izbire izvajalca in tudi kasnejše zaplete z izvajalcem smo v občini Hajdina med prvimi začeli fizično gradnjo kanalizacijskega omrežja, saj je občina že v preteklosti pridobila upravna dovoljenja za nekatere trase kanalizacije. Najprej se je pričela gradnja kanala na odcepu Skor-ba-Gerečja vas-Kungota pri Ptuju v skupni dolžini 4100 m. Po začetnih problemih in sklicanem urgentnem sestanku na mojo pobudo v zvezi z nastalo problematiko so se stvari premaknile na bolje, saj je občina tedensko obveščena o izvedenih in predvidenih delih. Prav tako je izvajalec pospešil hitrost gradnje. V letošnjem letu bodo na območju naše občine izvedena dela po terminskem in finančnem planu za leto 2008. Gre za dela v okvirni vrednosti 920 tisoč evrov.
Konec oktobra pa se bodo pričela dela pri kanalu na odcepu občinska stavba-križišče pri Maji v naselju Zgornja Haj-dina. Do zamenjave salonitnih vodovodnih cevi bo prišlo na odcepu črpališče Skorba-Krul-čeva kapela. V teku pa so arheološka izkopavanja na trasi tlačnega voda na odcepu Osnovna šola Hajdina-kapela Spodnja Hajdina.«
Ze ves čas od začetka gradnje avtoceste Slivnica-Draženci na območju občine Hajdina poročamo o tem, da načrtovana dela v glavnem potekajo po ter-minskem planu. Nekaj zapletov je bilo pri sklepanju dogovora z izvajalci del o vzdrževanju in sanaciji občinskih cest v času izgradnje. Kakšno je stanje v tem trenutku?
»Pri projektu izgradnje avtoceste Slivnica-Draženci potekajo s strani občine vse naloge, ki so v pristojnosti občine
Hajdina in pri njej ustanovljene komisije za stike z Darsom. Te pa so prisotnost na terenu, stik s prizadetimi občani in redni koordinacijski sestanki z izvajalci del. Občina Hajdina je sklenila dogovor z izvajalci o vzdrževanju in sanaciji občinskih cest za čas gradnje avtoceste, tega pa so skupaj z Darsom podpisali tudi vsi izvajalci del. V zadnjih treh mesecih se je povečal obseg polovičnih in popolnih zapor občinskih cest in tudi obvozov. Razlog za to ni samo v izgradnji avtoceste, temveč tudi v izvajanju ostalih investicijskih del. Stanje pa je poslabšal še prevoz pridelkov v Tovarno močnih krmil
v Dražencih. Obvozi se bodo ukinjali sproti, kot se bodo zaključevala dela na nadvozih na avtocesto.«
Med državne projekte, ki potekajo na območju občine Hajdina, spada tudi širitev kanala SD-1 hidroelektrarne Zlatoličje.
»Lahko rečem, da dela potekajo po zastavljenem planu. Nesporno dejstvo pa je, da pri takšnih vrstah in tako obsežnih gradbenih delih prihaja do neljubih stranskih učinkov (hrup, prah), ki so neprijetni za bližnje stanovalce. Občina Hajdina je z investitorjem, izvajalcem del in prizadetimi občani Slovenje vasi sklicala že dva
sestanka, ki so se ga udeležili tudi člani vaškega odbora Slovenja vas in Hajdoše, predsednik odbora za varstvo okolja pri svetu občine Hajdina, podžupana in svetniki občinskega sveta iz omenjenih naselij ter člani civilne iniciative iz Slovenje vasi. Skupaj smo sklenili, da lahko izvajalec dela le v času od 6. do 21. ure, v soboto od 6. do 13. ure, v nedeljo pa ne. Po zadnjih zagotovilih naj bi izvajalec del zamenjal tudi sita na separaciji s plastičnimi, obložiti pa mora tudi vsipni lijak z glino. Po končanih posegih pa mora izvesti meritve hrupa in jih javno predstaviti.«
MG
Foto: arhiv Vrtca Ptuj
Juhi v vrtcu
Foto: Črtomir Goznik
Dela na širitvi kanala SD-1 hidroelektrarne Zlatoličje potekajo po načrtih. Ker gre za obsežna in tudi moteča dela, so se dogovorili, da bodo ob sobotah delali samo do 13. ure, ob nedeljah pa ne.
Foto: Črtomir Goznik
Gradnja avtoceste na območju občine Hajdina poteka po predvidenem načrtu. Občina je podpisala z izvajalci del tudi sporazum o vzdrževanju in sanaciji občinskih cest po dokončanju avtoceste.
Ptuj • Ob tednu otrok
Vsi so dobili medalje
V tednu otroka so v Vrtcu Ptuj izvedli jesenski kros in ob tej priliki povabili Juhija iz Športnega kluba.
Gospodarstvo po svetu
Italija • Največ revnih na jugu države
Pod pragom revščine 7,5 mio Italijanov
Foto: internet
Po podatkih italijanske Karitas 15 milijonov Italijanov živi v težkih socialnih razmerah, od tega 7,5 milijona pod pragom revščine. Raziskava Karitas je še pokazala, da so ukrepi proti revščini v Italiji manj učinkoviti kot v drugih evropskih državah, poroča italijanski dnevnik La Repubblica.
Okoli 13 odstotkov Italijanov je revnih in živijo z manj kot 500 do 600 evri na mesec. Med temi je največ družin z upokojenci in družin s tremi ali več otroki. Skoraj 49 odstotkov revnih živi na jugu države. Kot je po poročanju La Repubblice na predstavitvi rezultatov raziskave v sredo povedal direktor italijanske Karitas Vittorio Nozza, »Italija ni kraj ena-
kosti in še manj ugodnosti«. Pojasnil je še, da so za Italijo bolj kot za druge evropske države značilne »velike razlike med tistimi, ki živijo v blaginji, in tistimi, ki se cele dneve borijo za to, da bi šli čez prag revščine«. Kot je še pokazala raziskava, ki se opira na podatke statističnega urada iz leta 2007, je Italija v boju zoper revščino manj učinkovita kot druge evropske države. Države, kot so Švica, Danska, Nizozemska, Nemčija in Irska, uspejo s socialno pomočjo nevarnost revščine zmanjšati za 50 odstotkov, Italija pa - podobno kot Grčija - zgolj za 4 odstotke. Med prvimi politiki, ki so se odzvali na Karitasovo poročilo, je bil vodja levosredinske Demokratske stranke Walter Veltroni, ki je od vlade zahteval, naj se nemudoma spoprime z nevarnostmi revščine, še poroča La Repubblica. (sta)
Srebrenica • Odkritih že 11 grobišč
Našli novo množično grobišče
Na vzhodu BiH so odkrili novo množično grobišče, v katerem se po vsej verjetnosti nahaja več deset žrtev pokola v Srebrenici leta 1995, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Grobišče v bližini vasi Ka-
menica je že enajsto množično grobišče na tem območju.
Kot je pojasnil predstavnik Komisije za pogrešane osebe BiH Murat Hurtic, so doslej iz najdenega grobišča že izkopali posmrtne ostanke ene osebe in 38 ločenih delov človeških okostij. Dodal je, da so poleg kosti v grobišču našli tudi krogle strelnega orožja. Dokončno število pokopanih v množičnem grobišču bo po besedah Hutica mogoče določiti šele potem, ko bodo na izkopanih posmrtnih ostankih opravili analize DNK. »Skoraj popolnoma smo prepričani, da posmrtni ostanki pripadajo žrtvam srebreniškega pokola,« je ob tem še dejal Hurtic. Izkopavanje posmrtnih ostankov naj bi se po pričakovanjih nadaljevalo do konca prihodnjega tedna. Sicer pa so analize tal, ki so jih izvedli, pokazale, da se na tem območju nahajata še vsaj dve množični grobišči. Pokol v Srebrenici velja za najhujši pokol po drugi
svetovni vojni v Evropi. 11. julija 1995 je vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generalov Ratka Mladica in Radislava Krstica po zavzetju te muslimanske enklave, ki jo je sicer varovalo kakih 400 nizozemskih pripadnikov mirovnih sil ZN, ubila okoli 8000 Muslimanov. Žrtve so nato pokopali v več deset množičnih grobišč, nato pa so jih v želji po prikritju zločina prekopali in premestili v druga grobišča po državi. Deli človeških teles so bili med izkopavanjem z buldožerji v veliko primerih ločeni, tako da so forenziki dele enega trupla večkrat našli v več ločenih grobiščih.
Doslej so iz 70 množičnih grobišč izkopali posmrtne ostanke več tisoč žrtev srebreniškega pokola, poleg tega pa so jih nekaj več kot 5600 na podlagi analize DNK tudi identificirali. Glavni obtoženec za genocid, Mladic, je medtem še vedno na begu pred roko pravice. (sta)
Kairo • Teroristična mreža funkcionira
Svetovna finančna kriza ni prizadela Al Kaide
Kriza svetovnega finančnega sistem, kot kaže, ne bo prizadela mednarodne teroristične mreže Al Kaida. Zaradi visokih prihodkov od prodaje nafte v zalivskih državah in preprodaje drog v Afganistanu naj bi imela Al Kaida in druge islamske teroristične Foto: internet skupine dostop do velikih finančnih virov, s čimer bi se lahko izognila krizi, ki je prizadela vse.
Kljub temu vse še ni izgubljeno v prizadevanjih za zaustavitev denarja, namenjenega terorističnim skupinam. Eden od glavnih razlogov za to, da so se teroristi lahko izognili krizi, je, da so se bili prisiljeni umakniti iz bank in se zanesti na manj zanesljive načine za prenos denarja. Te metode, najbolj pogosta sta prenašanje denarja v gotovini in uporaba neformalnih mrež za prenos denarja, imenovanih havala, bodo verjetno zaščitile skrajneže pred trenutno krizo bančnega sistema, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Po drugi strani so te metode počasnejše in manj učinkovite, zato bi lahko zavrle načrte za financiranje napadov, pravijo analitiki. »Nepredstavljivo bi bilo, da bi se ob vsem nadzoru velike vsote denarja prenašale skozi formalni finančni sistem,« meni Ibrahim Warde, strokovnjak za financiranje terorističnih organizacij z univerze Tufts.
Vprašanje, od kod denar Al Kaidi in njenim privržencem, je že dolgo časa ključno v prizadevanjih za preprečevanje terorističnih napadov. Ameriška preiskava iz leta 2004 je razkrila, da so banke v Združenih arabskih emi-ratih nevede opravile večino prenosov od 400.000 dolarjev, porabljenih za teroristične napade v ZDA 11. septembra 2001. Po napadih so zDa agresivno nastopile proti terorističnim finančnim mrežam, od svojih zaveznic pa so zahtevale, da okrepijo svoje finančne in regulatorne ustanove. Kljub prizadevanjem bogati donatorji in islamske dobrodelne organizacije v z nafto bogatih zalivskih državah, zlasti v Savdski Arabiji, ostajajo glavni vir nezakonitega financiranja terorizma, pravi Matthew Levitt z inštituta za Bližnji vzhod v Washingtonu.
Savdska Arabija in druge države na območju so imele v zadnjih dveh letih ogromne dobičke zaradi visokih cen nafte. Levitt sicer meni, da je zaradi prikrite narave financiranja terorističnih dejavnosti težko ugotoviti neposredno povezavo med naraščajočimi naftnimi prihodki in vsoto denarja, ki ga ima na razpolago Al Kaida. Vendar po njegovem lahko sklepamo, da »če je več denarja od nafte, je več denarja tudi za vse druge stvari, zakonite in nezakonite«.
Al Kaida in talibani so si opomogli tudi s trgovino z drogami, ki od začetka ameriške invazije leta 2001 cveti, tudi te dejavnosti pa svetovna kriza ne bo prizadela. Po podatkih ZN je pridelava opija letos sicer nekoliko padla, a je vseeno okoli 20-krat večja kot leta 2001.
Nekdanji ameriški mamilarski baron Barry McCaffrey, ki zdaj dela za zvezo Nato, v svojem julijskem poročilu ugotavlja, da se Al Kaida in talibani »v glavnem financirajo z 800 milijoni dolarjev, ki izvirajo iz štiri milijarde dolarjev vredne proizvodnje in izvoza opija in marihuane«.
Kljub očitnemu obilju sredstev, ki naj bi bila na voljo terorističnim skupinam, Levitt meni, da so protiteroristični ukrepi zavrli možnosti prenosa denarja. Pri tem omenja več sporočil visokih predstavnikov Al Kaide v Pakistanu in Afganistanu, ki so jih prestregli ameriški obveščevalci ali pa so jih skrajneži objavili kar sami, v katerih so svoje podpornike v Zalivu pozvali, naj jim pomagajo zaradi pomanjkanja sredstev, še poroča AP. (sta)
Foto: internet
EU • Enotno v finančni krizi
Slovenija dobila položaj generalnega sekretarja skupine za premislek
Voditelji članic EU, med njimi premier Janez Janša, so v Bruslju potrdili, da se bodo z vzroki finančne krize soočili usklajeno in celostno, hkrati so se zavzeli za svetovni vrh o krizi, ki naj bi odgovoril na konkretna vprašanja glede mednarodnega finančnega sistema. Slovenija pa je dobila mesto generalnega sekretarja skupine za premislek.
Evropski vrh se je resno spopadel ne samo s posledicami, ampak tudi z vzroki za finančno krizo, ter opredelil ukrepe, kiji mora Evropa sprejeti za to, da se ne bi ustavila gospodarska rast in da ne bi bila ogrožena delovna mesta - tako so sprejete usmeritve, ki omogočajo resen spopad z vzroki krize, je po vrhu povedal premier Janez Janša. Med temi usmeritvami je premier Janša izpostavil »klice po boljši regulaciji in po večji odgovornosti v finančnem sektorju, ki je eden pomembnejših vzrokov za nastanek te finančne krize, ter vprašanje bonitetnih agencij, kar je še posebej za Evropo, gledano v globalnem smislu, ključno vprašanje, ki ga je treba rešiti, preden bomo lahko govorili, da so vzroki odpravljeni«.
Med evropskimi voditelji je prevladala tudi visoka stopnja strinjanja, da je potreben nov svetovni finančni sistem, saj sistem, vzpostavljen leta 1944 ne odgovarja več novim razmeram, je pojasnil Janša. Tudi ta sprememba na globalnih finančnih trgih je po njegovem mnenju eden od razlogov, da se je ta kriza zgodila. »Svet financ se je globaliziral, nov svetovni dogovor je nujen,« je menil in dodal, da bo EU prvi korak naredila s skorajšnjim obiskom v ZDA in Kanadi. Ta poziv k spremembi svetovnega finančnega sistema temelji na predlogu predsednika britanske vlade Gordona Browna, ki je k reviziji globalnih finančnih institucij, vzpostavljenih na konferenci v Bretton Woodsu leta 1944, ker ne zmorejo več nadzorovati tesno povezanih finančnih centrov, pozval pred vrhom.
Evropski svet je tako potrdil odločenost, da bo v finančni krizi ukrepal usklajeno in celostno, da bi finančni sistem znova nemoteno deloval, da bi zagotovili ustaljeno in učinkovito financiranje gospodarstva ter ponovno vzpostavil rast in omogočili ustvarjanje novih delovnih mest. Da bi se iz krize kaj naučili, vrh poziva k večji odgovornosti vseh, predvsem bank, ob tem pa navaja področja, kjer mora priti do reforme mednarodnega finančnega sistema.
Evropski voditelji so tudi odločeni, da bodo v vsakem primeru sprejeti ukrepi, potrebni za ohranitev stabilnosti finančnega sistema, podporo pomembnih finančnih institucij, preprečevanje stečajev in zavarovanje hranilnih vlog varčevalcev. Z njimi bi zagotovili zadostno likvidnost finančnih institucij, olajšali njihovo financiranje in jim zagotovili zadostna kapitalska sredstva, da bi lahko še naprej normalno financirale gospodarstvo. Ukrepi bi morali omogočati zaščito davkoplačevalcev, večjo odgovornost direktorjev in delničarjev ter zaščito interesov drugih akterjev na trgu.
V sedanjih izrednih razmerah pa vrh izpostavlja potrebo po hitrem in prožnem ukrepanju, pri čemer je poleg poudarka na spoštovanju pravil konkurence, sploh glede državnih pomoči, na novo izpostavljeno spoštovanje načel notranjega trga. Da pa bi lahko hitro in učinkovito ukrepali, bo vzpostavljen neformalni sistem hitrega obveščanja, izmenjave informacij in ocenjevanja, t. i. služba za odzivanje na finančno krizo.
Predsedujoči, francoski predsednik Nicolas Sarkozy je po koncu dvodnevnega vrha poudaril, da bi morala EU usklajeno ravnati ne le zdaj v primeru finančne krize, ampak tudi na področju gospodarstva, sicer pa je za svetovni vrh - tega želi že novembra - navedel celo vrsto vprašanj glede bodoče strukture mednarodnega finančnega sistema.
Na vrhu mora biti govora o davčnih oazah in o problemu delovanja bank v teh oazah, če se jim zagotavljajo jamstva, nadalje o razlikah med hedge skladi in državnimi premoženjskimi skladi, o vlogi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ter tudi o bonitetnih agencijah. Po besedah Sarkozyja se bo moral vrh dotakniti tudi o nagrajevanja vodilnih v finančnih institucijah, govoriti o tem, koliko velikih valut mora biti na svetu v prihodnje in kakšno razmerje naj bo med njimi. (sta)
NEW YORK/LONDON/DUNAJ - Cene nafte so se po objavi najnovejših podatkov o zalogah v ZDA krepko znižale. Tako ameriška referenčna zahodnoteksaška lahka nafta kot tudi severnomorska nafta vrste brent sta se pocenili za dobrih pet dolarjev po 159-litrskem sodu, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. S tem se je cena nafte spustila na najnižjo raven v zadnjih 14 mesecih. Po besedah borznih posrednikov je vzrok za znižanje cen nafte v novih podatkih o zalogah nafte in bencina v ZDA. Te so se prejšnji teden zvišale veliko bolj, kot pa so pričakovali. DUBLIN/RIM - Le desetina od 22 milijonov evrov, ki so jih donatorji obljubili za letošnje leto, je Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) dejansko prejela, je ob obeležitvi dneva hrane v Rimu povedal njen prvi mož Jacques Diouf. Obenem je opozoril, da finančna kriza odvrača pozornost od svetovne lakote, pri čemer se mu je pridružilo več govornikov.
WASHINGTON - Cene potrošniških dobrin v ZDA se septembra v primerjavi z avgustom niso spremenile. Nižje cene energije, obleke in novih avtomobilov so izničile rast cen, ki jo je bilo opaziti predvsem pri hrani in zdravstveni oskrbi. Inflacija na letni ravni se je septembra znižala na 4,9 odstotka, potem ko je avgusta dosegla 5,4 odstotka. Po podatkih ministrstva za delo se je septembra pocenil bencin, prav tako tudi obleke, podražila pa se je hrana, prav tako zdravila in zdravstvena oskrba. NEW YORK - Ameriški banki Merrill Lynch in Citigroup sta v letošnjem tretjem četrtletju ustvarili izgubo. Za Merrill Lynch je to peto trimesečje zapored, ko so poslovni rezultati negativni, za Citigroup pa četrto, so poročale tuje tiskovne agencije. Merrill Lynch, ki se je pretekli mesec strinjal s prevzemom s strani Bank of America, je v tem obdobju ustvaril 5,2 milijarde dolarjev izgube, potem ko je ta v enakem obdobju lani znašala 2,2 milijarde dolarjev. V banki slabe poslovne rezultate pripisujejo izgubam, ki nastajajo zaradi nenehnega odpisovanja slabih kreditov. Izguba Citigroupa v tretjem trimesečju pa znaša 2,8 milijarde dolarjev. FRANKFURT/BUDIMPEŠTA - Evropska centralna banka (ECB) bo madžarski centralni banki pomagala pri refinanciranju denarnih trgov z evri. V skladu z dogovorom, ki ga je osrednja madžarska monetarna institucija podpisala z ECB, bi ji v Frankfurtu v ta namen posodili do pet milijard evrov, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Madžarsko je trenutna svetovna finančna kriza močno prizadela. Nacionalna valuta forint je v zadnjem času v primerjavi z evrom močno izgubila na vrednosti. Tudi delnice na budimpeštanski borzi so v zadnjih dneh izgubile veliko vrednosti.
HELSINKI - Največji svetovni proizvajalec mobilnih telefonov, finska Nokia, je v letošnjem tretjem četrtletju ustvaril 1,09 milijarde evrov čistega dobička, kar je 30,5 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Prihodki so se v tem obdobju znižali za pet odstotkov na 12,2 milijarde evrov. Kot je poročala nemška tiskovna agencija dpa, je Nokia v tretjem četrtletju zabeležila 1,46 milijarde evrov dobička iz poslovanja, kar je 21 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Analitiki so pričakovali 1,12 milijarde evrov čistega dobička in 12,7 milijarde evrov prihodkov. BERLIN - Nemška vlada je zaradi finančne krize in ohlajanja svetovnega gospodarstva znižala napoved gospodarske rasti za leto 2009 z 1,2 na 0,2 odstotka. Letos naj bi največje evropsko gospodarstvo doseglo 1,7-odstotno rast. Nikakor pa nima smisla postavljati črnih scenarijev, je dejal nemški gospodarski minister Michael Glos. S popravki napovedi konjunkture v prihodnjem letu se je vlada v Berlinu, kot je poročala nemška tiskovna agencija dpa, približala pesimističnim napovedim, ki so jih vodilni nemški gospodarski inštituti objavili v začetku tedna. »Opažamo prva znamenja upočasnjevanja konjunkture. Ničesar ne bomo olepševali ali skrivali,« je dejal Glos.
BASEL - Največja švicarska banka UBS bo od države dobila 59,2 milijarde dolarjev pomoči, od tega 5,2 milijarde dolarjev neposredne kapitalske injekcije, 54 milijard dolarjev pa bo jamstev za odkup slabih terjatev, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Svetovna finančna kriza, ki se je začela na ameriškem trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil, je med evropskimi bankami najbolj prizadela prav UBS, ki je zaradi odpisov in izgube ob skoraj 40 milijard dolarjev. Zato je banka že sprejela nekatere reševalne ukrepe, med drugim bo odpustila skoraj 8000 zaposlenih, predvsem v ZDA.
WASHINGTON - Ameriško finančno ministrstvo je sporočilo, da proračunski primanjkljaj v proračunskem letu 2008, ki se je končalo 30. septembra, znaša rekordnih 454,8 milijarde dolarjev. Ameriški finančni minister Henry Paulson je tudi potrdil, da se bo v naslednjih dneh začel izvajati program odkupa delnic v ameriških bankah. Doslej najvišji proračunski primanjkljaj so ZDA dosegle leta 2004, ko je znašal 413 milijard dolarjev. Analitiki so soglasni, da bo primanjkljaj leta 2009 še veliko višji, morda celo do 700 milijard dolarjev. V številke za leto 2008 namreč ni vštet paket 700 milijard dolarjev za reševanje finančne krize, v primeru pričakovane recesije pa bo denarja še manj. Leta 2007 je primanjkljaj znašal 161,5 milijarde dolarjev. SAN FRANCISCO - ZDA so v tretjem četrtletju zabeležile šibkejšo gospodarsko rast od pričakovane, v nadaljevanju pa rasti verjetno ne bo več, je v Palo Altu v ameriški zvezni državi Kalifornija dejala predsednica regionalne ameriške centralne banke (Fed) iz San Francisca Janet Yel-len. »Zdi se, da so ZDA v recesiji,« je dodala. Yellenova je ocenila, da je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju po trenutnih podatkih šibkejša od pričakovane, rast v letošnjem zadnjem četrtletju pa bo verjetno še nižja. Zelo verjetno je, da bo prišlo celo do znižanja obsega bruto domačega proizvoda, je dejala.
BRUSELJ - Belgijska bančno-zavarovalna skupina KBC je zaradi finančne krize izgubila 1,6 milijarde evrov, zato bo v letošnjem tretjem četrtletju najverjetneje ustvarila izgubo v višini med 880 in 930 milijoni evrov. KBC je edina belgijska banka, ki ni sprejela državne pomoči pri reševanju zaostrenih razmer.
FRANKFURT - Proizvajalec tovornjakov Daimler Trucks North America, ki sodi pod okrilje nemškega avtomobilskega koncerna Daimler, bo v Severni Ameriki ukinil 3500 delovnih mest. Tej odločitvi botruje nepričakovano visok upad prodaje, ki ga je povzročilo vse večje gospodarsko upočasnjevanje. Potem ko so odpuščanja ali zmanjšanja proizvodnje zaradi upada prodaje, povezanega s svetovno finančno krizo, v preteklih tednih že napovedovali največji proizvajalci osebnih avtomobilov na svetu, se zdaj podobni ukrepi selijo tudi med proizvajalce tovornih vozil. (sta)
Ptuj • Podjetje Gratel, dravsko-pomurska gazela 2008
Podjetje, ki ga bolj poznajo v tujini kot doma
9. oktobra je časopisna družba Dnevnik razglasila dravsko-pomursko gazelo 2008. Na tem območju je najhitreje rastoče podjetje Gratel, d. o. o., ki se ukvarja z gradnjo telekomunikacijskih sistemov in optičnih omrežij, s katerimi ustvari večino svojih prihodkov. Še vedno pa se ukvarja tudi z gradnjo kanalizacijskih omrežij in nizkimi gradnjami.
Posle pridobivajo preko javnih razpisov in z neposrednimi pogodbami. Letos je podjetje zabeležilo 10-letnico poslovanja. Pričeli so v eni pisarni. V prvih petih letih so gradili telekomunikacijsko omrežje za Telekom Slovenije, še danes pa so občine največji poslovni partnerji podjetja, saj še vedno veliko poslov pridobijo na javnih razpisih lokalnih skupnosti. Podjetje je v zadnjem letu izredno razvilo ponudbo mobilnih telekomunikacij, po kakovosti se lahko enakovredno kosajo s tovrstnimi svetovnimi tehnologijami. S sistemom dela in s svojim telekomunikacijskim paketom so vzbudili tudi pozornost tujih medijev, tako so gostili BBC in CNN.
»Za podjetje pomeni dra-vsko-pomurska gazela predvsem reklamo. Doslej so bili mediji do nas pristranski, v glavnem so o nas pisali negativno, kot o podjetju, ki ruši, povzroča težave, prah, blato. Navajeni smo na lepo urejeno ulico, pa pride nekdo in jo razkoplje, zatem na novo asfaltira ... Vse to je bilo v glavnem deležno negativne kritike, le redke pozitivne besede pa so bile namenjene našemu produktu, izgradnji lastnega telekomunikacijskega omrežja. V optičnih telekomunikacijskih sistemih je velika prihodnost, brez katerih ni poslovanja nobene družbe,« je po prejemu dra-vsko-pomurske gazele povedal direktor Gratela, d. o. o., ki ima sedež v Skorbi 40 (občina Hajdina), kjer so tudi začeli poslovanje; poslovno enoto imajo še v Kranju.
Letos je poteklo deset let od ustanovitve Gratela. Drago Štrafela je bil med ustanovitelji, v tem času je prišlo do nekaterih sprememb, kmalu pa naj bi podjetje dobilo večinskega lastnika. Vseh zaposlenih je v krovni organizaciji 43. Skupina, ki je v začetku delala na področju telekomunikacij, je štela 30 ljudi, danes jih je že 300, s podizvajalci pa jih pri tem produktu dela že več kot 800. Podjetje se danes v pretežni meri ukvarja z investicijami v gradnjo telekomunikacijskega omrežja. V tem trenutku so po vsej verjetnosti največje slovensko podjetje, ki gradi to mrežo. So izključni specialisti za optična omrežja in tudi za t. i. naslednjo generacijo mobilnih mrež. Vse te projekte izvajajo za operaterja T-2. Gradijo pa tudi eno najsodobnejših telekomunikacijskih brezžič-
nih omrežij UMTS. Ob tem še vedno izvajajo druge in-frastrukturne objekte na področju industrijske gradnje, industrijske cone, zlasti pa so specialisti na področju nizkih gradenj.
Mediji so pisali o podjetju zlasti takrat, ko je prišlo do spora z novim ljubljanskim županom Jankovičem. Štra-fela je še danes prepričan, da je bil spor nepotreben. Podjetje je pogodbo za delo podpisalo že s prejšnjo županjo, tik pred iztekom njenega mandata so podpisali aneks, ker so izmere pokazale, da je bilo opravljenega več dela oziroma so presegli osnovno pogodbo. Jankovič je dela ustavil, začela so se nova pogajanja in rodila sadove. Podpisali so novo pogodbo, danes projekt izvajajo brez težav. Podpis pa jih je tudi nekaj stal. Štrafela pravi, da so z donacijami pomagali številnim okoljem, povsod, kjer so delali. Ker je v MO Ljubljana šlo za večji projekt, je bila temu ustrezna tudi donacija, ki so jo namenili za adaptacijo ljubljanskega gradu.
Uspeli v Ljubljani, v Ptuju težko
Lepo je slišati, da ptujska podjetja delajo v Ljubljani, vsem vrata niso odprta. »Mogoče res ne, saj tudi nam
najprej niso bila odprta. Kar precej hudih težav je bilo, preden smo se prebili. Gratel je bil eno prvih podjetij, ki je razveljavil ljubljanski odlok; dokler nismo prišli mi, so nekatera asfalterska dela lahko izvajala samo podjetja, ki so bila skladna z njihovim odlokom. Po zaslugi naše borbenosti smo uspeli. Takšno držo priporočam tudi drugim. Mi danes ne delamo samo v Ljubljani, temveč v vseh mestih Slovenije,« je povedal Drago Štrafela. Bela ali črna lisa, kakorkoli že, je v tem trenutku samo Ptuj, kjer bi morali biti najprej prisotni. Pa ni tako, skorajda neverjetno se sliši, da lokalna oblast dolgo ni bila zainteresirana za vložek podjetja v višini dvajsetih milijonov evrov v prihodnost, kar optični telekomunikacijski sistemi so. Preteči sta morali dve leti, da so se končno uspeli dogovoriti in aprila letos so podpisali služnostno pogodbo, ki je osnova, da lahko v nekem mestu delajo. Začetek se je nekoliko zavlekel, zdaj bo potrebno počakati, da se bodo našla sredstva in proste zmogljivosti; medtem ko so čakali na podpis v Ptuju, so pač projekte pričeli v drugih slovenskih mestih.
Gradbeniki so že pred drugimi občutili finančno krizo, pravi Štafela, začela se je že pred letošnjim poletjem,
investicijskega kapitala je vedno manj. Investicijo si je težko zamisliti brez financiranja bank. Denar postaja vse dražji, banke pa porabijo več časa, da ga posodijo.
Uspeh si Gratel kot izvajalec gradnje deli z operaterjem T-2. »Povedati velja, da smo na tem področju zelo inovativni, z omrežjem T-2 in našo tehnologijo izgradnje mreže smo vzbudili zanimanje tujih medijev, BBC in CNN. Ogledali so si našo mrežo, naša gradnja mobilne postaje UMTS je referenčna za NOKIO, eno največjih proizvajalk na področju telekomunikacij. Ta produkt se v tem trenutku zelo dobro predstavlja tudi v tujini. V letu ali dveh bomo to mrežo, ki temelji izključno na optični mreži in mobilni telefoniji, v Sloveniji zaključili.«
Na Ptuju naj bi začeli optično mrežo graditi predvidoma marca 2009. Veliko bo odvisno od samih možnosti pridobivanja sredstev za širitev investicije, saj je finančna kriza v tem trenutku v resnici večja, kot se jo predstavlja v javnosti. V Sloveniji imajo še najmanj za pet let dela, potem pa bodo šli v tujino. Na prodor v tujino, kjer podjetje sicer poznajo bolj kot doma, pa se kljub temu pripravljajo že danes.
MG
Pa brez zamere
Ljudje preko pulta
Dihotomija uradnikov
Imeti posel z državo ponavadi ni najbolj prijetno opravilo. Pač, preprosta človeška izkušnja kaže, da imamo z državnimi institucijami ponavadi opravka takrat, ko moramo državi preko le-teh dati kaj denarja, zaprositi za denar (brezposelni na borzi) ali pa nas država za kaj kaznuje ali nadzoruje. Kolikor se da sklepati iz ljudske izkušnje, skoraj vsakega med nami malce spreleti srh, ko vidimo, da imamo v nabiralniku kako uradno pošto. Pa ko je treba iti urejati ra-znorazne uradne papirje iz katerega koli razloga, menda tudi noben ni prav dobre volje.
Seveda pri tem ne gre za to, da bi hoteli zdajpo-reči, da so tisti, ki so zaposleni v službah, s katerimi nas država molze, nas nadzoruje ali se kako drugače vtika v naše življenje, slabi ljudje. Nikakor. To so ljudje kot vi in jaz (morda ste celo sami med tistimi, ki sedijo na drugi strani uradniškega pulta - tam, kjer se začne formalna država), osebe iz mesa in krvi, med katerimi se seveda najdejo tudi težaki, površneži in ostali ljudje, ki nam grenijo življenje - a taki se najdejo povsod, ne samo na drugi strani pulta. Tako da nekoga vnaprej obsoditi, daje težak, in uradna zloba samo zato, ker je to pač njegova služba, je ne samo krivično, ampak tudi znamenje razumske lenobe in splošnega slabega okusa.
Po drugi strani pa je država neka specifična entiteta, katere ena izmedpoglavitnih značilnosti je, da je njen sistem razvejano zapleten do nerazpoznav-nosti in da pravzaprav noben človek natančno ne ve in nima pregleda nad vsemi področji in mehanizmi, preko katerih deluje država. Lahko bi rekli, daje država protislovna, ali v najboljšem primeru vsaj večplastna, večplastna osebnost, Kajti ko se znajdemo na naši strani uradnega pulta, na drugi strani stoji hkrati fizična oseba, državljan(k.a) z enakimi pravicami in dolžnostmi kot mi, pač -oseba v svoji službi, tako kot vi (če seveda službo imate); po drugi strani pa pred nami ne stoji oseba iz mesa in krvi, ampak država sama, utelešena v osebi na drugi strani pulta. Morda se bo ob tem kdo spomnil na krščanstvo in povlekel sistemsko vzporednico med navzočnostjo Jezusa v hostiji in navzočnostjo države v uradni osebi na drugi strani pulta - in imel bo popolnoma prav. Kot kristjan po eni strani pred seboj vidi zgolj nekvašeno krušno testo, a hkrati veruje, da je v njem na nek višji način prisoten tudi Jezus (o transsubstanciaciji sedaj bolj podrobno ne bomo govorili), se pravi, da je nekako razdvojen, saj je soočen z dvojnostjo, ki jo ima pred seboj (hostija kot izdelek človeških rok in (po njegovem verovanju) tudi sam Jezus), smo vsi državljani soočeni z na sistemski ravni enako dvojnostjo - na drugi strani uradniškega pulta imamo osebo iz mesa in krvi, državljana, morda celo našega znanca ali prijatelja, a hkrati nas preko pulta gleda tudi država, ta izmuzljiva in v svoji razvejanosti nikoli do potankosti določljiva entiteta. Seveda - med državo in Jezusom obstajajo pomembne razlike - od tega, da je država fakt za vse tukaj in ne predmet verovanja oziroma vere, kot je Jezus, pa do tega, da če bi Jezus de facto bil predsednik ali premier naše ali katerekoli države, najbrž ne bi bilo ljudi, ki bi bili revni, imeli pomanjkljivo zdravstveno oskrbo in tako dalje. A kot rečeno, ta primerjava že skoraj meji na nespodobno - država je namreč (še enkrat) fakt, predmetfaktične realnosti, Jezus in vsi ostali objekti in subjekti religij pa predmet verovanja, vere. Tukaj gre seveda za dve različni ravni in načina dojemanja, ki se med seboj sicer ne izključujeta (veliko državljanov je tudi vernih), a vseeno nista isto.
Za konec se vrnimo k državnim uradnikom: vsekakor niso kakšni Jezusi, tudi apostoli države ne. So pač ljudje, ki opravljajo svojo službo, ki prav gotovo zna biti zaradi opravka z ljudmi dostikrat tudi zelo stresna. A hkrati so tudi predstavniki države, ki nam znajo precej pokvariti dan. Ta dihotomija je, zdi se, nerešljiva in verjetno marsikomu na tej ali drugi strani pulta zna povzročiti kakšno preglavico. A tako to je in pri tem verjetno niti zdaj niti v bližnji prihodnosti ne bomo mogli kaj dosti spremeniti.
Gregor Alič
Lenart • Obisk avstrijske delegacije
Na knjižni polici
Največ možnosti sodelo-
vanja pri čiščenju voda
Občino Lenart je v torek, 14. oktobra, obiskal avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Valentin Inzko skupaj s 47 župani in podžupani iz okraja Amstetten v Spodnji Avstriji, ki so bili v Slovenskih goricah in v Mariboru na strokovni ekskurziji.
Goste je v Lenartu v novem Centru Slovenskih goric sprejel župan občine Lenart mag. Janez Kramberger skupaj z ostalimi župani iz Osrednjih Slovenskih goric. Župani so se z avstrijskimi kolegi pogovarjali o problematiki lokalne samouprave. Delegacija iz Avstrije si je ogledala tudi kulturne znamenitosti Slovenskih goric.
Strokovna ekskurzija županov in podžupanov iz okraja Amstetten je plod dobrega sodelovanja občine Lenart z občino Neuhofen an der Ybbs v Spodnji Avstriji. Občina Lenart je v Neuhofnu pripravila razstavo o Slovenskih goricah, ki je na ogled od aprila do konca letošnjega oktobra. V mesecu aprilu so na Slovenskem kulturnem večeru nastopili Završki fantje in Folklorna skupina Jurov-čan, v mesecu juliju je v Ne-uhofnu potekal koncert Slo-venskogoriškega pihalnega orkestra MOL, septembra so v Neuhofnu nastopili učenci Glasbene šole Lenart in glasbena skupina Sonce.
Slovenske gorice s poudarkom na občini Lenart je gostom predstavil lenarški župan mag. Janez Kramber-ger in poudaril, da gre za pomembno čezmejno sodelovanje.
Zbrane je pozdravil tudi veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji dr. Valentin Inzko, ki je poudaril, da je takšno sodelovanje zelo dragoceno, in dodal: "Ravno na občinski ravni lahko najbolj občutimo, kaj je Evropa in kaj je evropsko sodelovanje. Na tej ravni lahko spoznamo občine, društva in človeka. Ravno ta kontakt človeka s človekom je najdragocenejši, zato sem vam tudi hvaležen." Veleposlanik je tudi povedal, da pripravlja srečanje županov obmejnih občin iz Avstrije in Slovenije, ki bo v kratkem organizirano, in dodal, da so ti kraji vedno dobro sodelovali, zato se mu zdi to srečanje še kako pomembno.
Zraven županov se je srečanja udeležil tudi okrajni glavar okraja Amstetten ali "Mostviertel" (kar bi lahko prevedli kot pokrajina mošta), kot ga imenuje dr. Heinz Letze, ki je poudaril, da gre za pomembno srečanje. "S seboj smo prinesli bogate izkušnje na področju čiščenja voda, ki kot vidimo, v Sloveniji še vedno predstavlja velik problem in so ga pripravljeni Sloveniji
Obisk delegacije iz sosednje Avstrije v Centru Slovenskih goric v Lenartu
pomagati reševati. Glede na to, da imamo že 16-letne bogate izkušnje na področju evropskih projektov, smo te izkušnje pripravljeni prenesti v vaše okolje. Denar v Evropi je, vendar si ga je treba znati izboriti iz Evrope. V občini in tudi širše morate stakniti glave, da boste lahko izkoristili razvojne možnosti, ki jih ponujajo evropski razvojni skladi in fondi. Našo regijo, ki je regija hrušk, smo razvili v zelo atraktivno lokacijo turističnega tipa in ne masovnega turizma, ampak turizma, ki je blizu posamezniku in na tem področju vam lahko veliko pomagamo," je svoj nastop zaključil okrajni glavar dr. Heinz Letze.
Zmago Šalamun
Župan občine Lenart mag. Janez Kramberger se je posebej zahvalil okrajnemu glavarju okraja Amstetten ali "Mostviertel" dr. Heinzu Letztu.
Cezanjevci • Vesela jesen na OŠ Janka Ribiča
Jesenski razstavni kotički
Učenci na Osnovni šoli Janka Ribiča v Cezanjevcih (od 6. do 9. razreda) so v minulih dneh tekmovali v pripravi razstave na temo Vesela jesen.
Posamezni razred je na določenem prostoru ob šoli pripravil razstavo iz različnih jesenskih plodov (kostanji, gobe, mah, grozdje, žita, koruza ...). Izvedbo so ocenjevale komisije, sestavljene iz izbranih učencev nastopajočih razredov, učiteljev in drugih strokovnih delavcev šole. Ker so se učenci vseh razredov pri tovrstnem opravilu zelo potrudili, so bile razlike v zbranih točkah minimalne. Zmagovalec je postal 7. razred z 48 točkami pred devetim (46), osmim (40) in šestim razredom (39).
NŠ Učenci so se zelo potrudili pri urejanju svojih razstavnih kotičkov.
Dai Sijie
Neke noči, ko luna ni vzšla
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2008 (Zbirka Roman)
Dai Sijie, najbolj znani kitajski pisatelj, ki piše v francoščini in živi v Parizu, je leta 2000 izdal prozni prvenec Balzac in kitajska šiviljica in z njim mednarodno zaslovel. Leto za izvirnikom smo v prevodu Slovenci dobili njegov roman Neke noči, ko luna ni vzšla, v katerem se prepletata kitajska zgodovina in sedanjost skozi oči francoske študentke v Pekingu. Francoske študentke ne preveva potrtost v njenem duševnem stanju med bivanjem v Pekingu, pač pa občutek, da plava v zeljni juhi iz študentske menze. Kot študentko kitajščine v Parizu jo je že prej očaral Paul d'Ampere z opombami k Potovanju Marca Pola, genij, ki je oživil pali, sanskrt, toharščino in druge jezike s svojimi prodori v daljne kraje, karavane, otovorjene z začimbami, dragim kamenjem in svilenimi tkaninami. Roman je potovanje po blodnjaku cesarskih rodbin in dinastij. Predstavi tudi besedilo Marca Pola in Tumšukove opombe, pripoved v pripovedi, nas seli iz ene v drugo, ki pa so med seboj povezana z imeni, dogodki ali predmeti.
Nikoli ne bomo zvedeli, kako tesna je bila vez med mladim odstavljenim poslednjim cesarjem Pujijom in njegovim japonskim sumo. Cesar Puji je bil zadnji otroški kitajski cesar. Mladi cesar je imel občutek, da se je prestavil v kožo nekega drugega vladarja v ujetništvu. Po epileptičnem napadu in padcu cesarstva so ga iz globoke duševne otopelosti spustili iz zlate kletke. Umetnine skozi stoletja povezujejo vse, ki pridejo z izvirniki v stik, to je posebna vznesenost, ki ne razkriva samo umetnikov značaj in temperament, temveč tudi njegov srčni utrip, dihanje. Puji se je odlikoval po krhkem umskem ravnovesju, ki ga je zmotil svileni zvitek z rokopisom v tedaj še neznanem jeziku. Skrivnostna umetnina naj bi bila iz drugega ali tretjega stoletja po našem štetju. Dolgo romanje k izvorom kitajskega jezika je bil poslednji trzljaj domoljubja zadnjega cesarja, Puji se je vnel za sanskrt, njegovo pozornost so pritegnili glagoli v bogatem jeziku, ki poznajo samo trpno obliko. Pred njim je zrasel svet, v katerem se vse grožnje razblinijo v nič. Pujiju se je zaradi ugrabitve in potovanja v zanikrnem japonskem tovornem letalu ponovno pomračil um. Tumšuk pripoveduje zgodovino cesarice Ciši. Kadar so generali prejeli njeno šifrirano puščico z zvončkom, so morali nemudoma izpolniti navodila, ki so jih na skrivnem razbrali z nje. Nekateri so sumili, da je Ciši, ki se ni hotela odreči oblasti, ugonobila sina, snaho in vnuka, Na prestol je posta vila nečaka, še enega otroškega cesarja v starosti štirih let. Da bi utišala nasprotnike, jih je dala obglaviti, le dva ministra sta se lahko iz milosti obesila. Niso znani resnični vzroki, zakaj je prišlo do zloma cesarstva. Po njeni smrti je dinastijo zrušila republika in napočila je nova doba. Potem je mnoge intelektualce čakala prevzgoja v rovtah pri revolucionarnih kmetih. Zaj Lan je številko prerokbe prevzel v svoj vzdevek - Enainsedemdeseti, da bi s tem vzel usodo v svoje roke. Najznamenitejši učenjak dvajsetega stoletja Čjen Džungšu pripoveduje z ironijo v svojem romanu o kitajskih ljubezenskih zgodbah, da se je zaljubljenec vedno približal ljubljeni z izgovorom, da bi si rad izposodil knjigo. Začudujoče je bilo znanje tujih diplomatskih otrok iz vzhodnoevropskih držav, ki so hodili v šolo, njihovo znanje pekinščine je bilo brezhibno, brez kančka naglasa. Zgodovina je bila obarvana tudi s kozmološkim videnjem kazni glede na pet temeljnih elementov: voda je pomenila utopitev, les tepež, kovina noževe konice, zemlja pokop pri živem telesu in ogenj grmado. Francoska študentka postaja vse bolj Kitajka, za polni čas poučuje kitajščino na zasebni gimnaziji v Nici, vezi s Kitajsko ni mogoče pretrgati. Da bi pozabila na ljubljenega Tumšuka, se je podala v Afriko. Oče Ca-stiglione, jezuit, je prevzel kitajsko ime Lang Šining, edini je imel kot dvorni slikar dostop v cesarski harem, da je realistično vzorno slikal konkubine, na podlagi slik pa si je cesar zbiral večerno posteljno družico. Taborišče Reke Lu poznajo milijoni občudovalcev pisatelja Hu Fenga, saj ga je obsodil sam Mao. Taboriščna poslopja so spominjala na zoglenele vžigalice, v kaznjenskih barakah sta kraljevala mraz in neskončna brezdušnost. Hu Feng se je primerjal z mornarji, ki so pluli po osrčju neznane celine in naleteli na še neraziskane predele.
Zvitek s pečati vladarjev, ki ga je nekdo raztrgal, je padel z neba med preletom nekega letala. Sveto besedilo je spregovorilo: Neke noči, ko luna ni vzšla, je samotni popotnik stopal skozi temo in se vzpenjal po dolgi ste-
zt...
Vladimir Kajzovar
Foto: ZS
Foto: ZS
Športno plezanje
Mina v Parizu do bronaste medalje
Stran 12
Rokomet
Sosedski derbi Dravi
Stran 12
Odbojka
Tekma preobratov Kamničankam
Stran 13
Nogomet
Zmaga izražena s premalo številko
Stran 13
Ples
Prva zmaga med profesionalci
Strani 15
Nogomet
Z igralcem manj z 0:3 na 3:3!
Strani 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Čakajoč na zadetek ...
V tednu, ko je Milenko Ačimovič enega od svojih treh zadetkov za dunajsko Avstrijo dosegel neposredno iz kota, Val-ter Birsa pa za svoj Sochaux po tem, ko je že ležal na tleh in je Novakovič z edinim zadetkom na tekmi nemške Bundeslige prinesel zmago Kolnu proti Prašnikarjevemu Cottbusu, je v slovenski 1. ligi Interblock slavil četrto zaporedno zmago in za vodilnim Mariborom še naprej zaostaja za 10 točk.
Ljubljančani so vse zadnje uspehe dosegli pod vodstvom Igorja Benedejčiča, ki je prišel v Interblock kot pomočnik italijanskega trenerja Bigona. Spet je dva zadetka dosegel Dario Zahora, s čimer je prevzel vodstvo na lestvici strelcev. V derbiju kroga so Mariborčani pred več kot 5000 gledalci premagali državne prvake iz Domžal in imajo pred najbližjimi zasledovalci (Nafto) že 5 točk prednosti. Prav ta dva tekmeca se bosta v naslednjem krogu pomerila v Lendavi, kar bo v Prekmurju zagotovo pravi nogometni praznik.
Žal so se brez točke z gostovanja v Novi Gorici vrnili Ptujčani, ki že štiri tekme zapored (Celje, Maribor, Primorje, Gorica) niso dosegli zadetka, vmes pa so osvojili le točko v Ajdovščini! Čeprav so si v teh tekmah priigrali kar precej priložnosti, velikokrat celo več od tekmecev, pa jim gola nikakor ne uspe doseči. Res so sistem trenerja Druloviča v zadnjih tekmah precej krojili kartoni in izključitve, čemur so se Ptujčani v uvodnih krogih uspešno izogibali, vendar bi igralci na igrišču vendarle mogli prikazati več zbranosti pri zaključnih strelih. Po uspešni seriji od 3. do 10. kroga (brez prestavljene tekme 8. kroga s Primorjem), ko so osvojili kar 16 točk, se od poraza z Mariborom krivulja strmo obrača v negativno smer. K temu so VELIK deleč prispevali tudi možje v črnem, ki so s svojmi odločitvami velikokrat spravili v obup vse ptujske navijače, igralce in strokovni štab, ostale prisotne pa v smeh. Res bi ekipa v takšnih trenutkih morala ostati mirna in bi morala odmisliti sojenje, a je to velikokrat lažje reči kot pa storiti. Še posebej to velja za ptujsko ekipo, ki je v povprečju med mlajšimi v ligi in jo sodniške krivice zato "ranijo" še veliko prej. A to je v teh dneh pred tekmo z Interblockom ena od ključnih nalog strokovnega štaba Laboda Drave, poleg tega seveda, kako nadomestiti Ziliča, Andelkoviča, Filipoviča in Murka. Lahko delo?
JM
PrvaLiga Telekom Slovenije, 13. krog:
Maribor - Domžale 3:0 (1:0); strelci: Volaš 22., Popovic 64., Jelič 88.
Koper - Primorje 1:1 (0:0); strelca: Brulc 48.; Selimi 66. Interblock - Rudar Velenje 2:1 (1:0); strelca: Zahora 32., 48.; Ju-nuzovic 72.
MIK CM Celje - Nafta 2:1 (1:0); strelci: Lovrečič 16., Biščan 62.; Adilovic 90. R. K.: Caban 81., Adilovic 90./oba Nafta
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 13. KROGA: HIT Gorica - Labod Drava 1:0 (1:0),
Maribor
- Domžale 3:0 (1:0), Luka Koper		Primorje 1:1 (0:0),			Interblock -	Rudar
Velenje 2:1 (1:0), MIK CM Celje - Nafta 2:1 (1:0).						
1. MARIBOR	13	8	4	1	32:18	28
2. NAFTA	13	7	2	4	15:13	23
3. MIK CM CELJE	13	5	5	3	17:13	20
4. DOMŽALE	13	5	4	4	18:16	19
5. INTERBLOCK	13	5	3	5	19:18	18
6. LABOD DRAVA	13	5	2	6	14:17	17
7. HIT GORICA	13	5	1	7	17:23	16
8. RUDAR VELENJE	13	4	3	6	17:17	15
9. PRIMORJE	13	2	6	5	17:20	12
10. LUKA KOPER	13	2	4	7	12:23	10
Pari 14. kroga: sobota, 25. 10., ob 15.00: Nafta Lendava - Maribor; ob 17.00: Rudar Velenje - Luka Koper; v nedeljo, 26. 10., ob 14.00: Labod Drava Ptuj - Interblock, Primorje - MIK CM Celje; ob 17.00: Domžale - Hit Gorica.
Najboljši strelci: 10 zadetkov: Dario Zahora (Interblock); 9 zadetkov: Edin Junuzovič (Rudar Velenje); 6 zadetkov: Nedzbedin Selimi (Primorje), Dalibor Volaš, Marcos Morales Tavares (oba Maribor), Etien Velikonja (HIT Gorica); 5 zadetkov: Jože Benko (Domžale); 4 zadetki: Marko Drevenšek (Labod Drava), Mitja Zatkovič (Domžale), Dragan jelič, Zoran Pavlovič (oba Maribor);
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 13. krog
Tudi tokrat s »slepimi naboji
«
Hit Gorica - Labod Drava 1:0 (1:0)
Strelec: 1:0 Kršič (24. z 11-m)
HIT Gorica: Simčič, Djukic, Drahno, Kršic (od 71. Komel), Balažic, Škarabot, Gorinšek (od 62. Cvijanovic), N. Kova-čevic, Ferreira, M. Kovačevic, Rakušček (od 62. Galešic). Trener: Primož Gliha.
Labod Drava: Murko, Fi-lipovic, Andjelkovic, Semler, Kelenc, Bošnjak, Fernandes, Drevenšek (od 77. Bakovic), Halilovic, Horvat (od 69. Gr-bec), Ogu. Trener: Ljubinko Drulovič.
Rumeni kartoni: Rakušček (56), Bukic (64), Komel (84); Filipovic (19), Bošnjak (69), Halilovic (85), Murko (86)
Rdeči karton: Andjelkovic (24)
Nogometaši ptujske Drave so tudi v drugi letošnji tekmi v Novi Gorici doživeli minimalni poraz, čeprav so si pred
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Filipovič in Mario Lucas Horvat (oba Labod Drava, beli dres) sta takole ustavljala goriške igralce (na sliki Drahno Michal), ki si kljub številčni premoči niso priigrali izrazitih priložnosti.
srečanjem od tega gostovanja obetali več. Trener Drulovič je na klopi ponovno pustil Kronavetra in Grižoniča, v ekipo pa se je po prestani kazni izključitve na srečanju proti Mariboru vrnil Halilovič. Za obe ekipi je bilo v prvi fazi pomembno, da ne bi prejeli zadetka; temu primerno se je odvijala tudi igra. Prvi so poizkušali Ptujčani, vendar strela Haliloviča in Drevenška nista zadela želenega cilja. Domačini so povedli v 24. minuti, ko je z bele točke v polno zadel Kršič. Nebojša Kovačevič je lepo izigral Filipoviča in Andelkovi-ča ter nekoliko postrani krenil proti vratarju Murku. V želji, da onemogoči domačega nogometaša, je posredoval branilec Drave Andelkovič, sodnik pa je to ocenil kot prekršek za enajstmetrovko, obenem pa je Dravinemu nogometašu pokazal rdeči karton in pot v slačilnico. Seveda je bil to šok za gostujoče nogometaše, ki so preostanek srečanja odigrali z igralcem manj. Domači igralec Nebojša Kovačevič je bil sedem minut kasneje še enkrat v veliki priložnosti, njegov rahel strel s šestih metrov pa je vratar Ptujčanov ubranil. V 35. minuti je s strelom poizkušal
Bošnjak, vendar je vratar Gori-čanov Simčič žogo izbil v kot.
Razveljavljen zadetek Semlerja
Gostje iz Ptuja so kljub igralcu manj v polju tudi v drugem polčasu poizkušali priti do ize-načujočega zadetka. Najprej je poizkus Haliloviča zletel mimo vratnika, nato pa je obetavno akcijo Kelenca in Semlerja slednji preslabo zaključil. Nekoliko pozneje je s strani močno poskusil Fernandes, a je žoga zadela le zunanji del gola. V 68. minuti je Semler dosegel povsem regularen zadetek, ki pa ga je sodnik razveljavil zaradi domnevno nedovoljenega položaja ptujskega nogometaša, čeprav je ta stekel v prazen prostor iz ozadja. Tako je na koncu ostalo pri minimalni zmagi domačinov, čeprav so si po prikazanem gostje zaslužili vsaj točko. Drava je tako doživela letošnji šesti poraz, ki pa je še toliko bolj boleč, ker na naslednjem srečanju proti In-terblocku zaradi kartonov ne bodo mogli nastopiti Murko, Filipovič, Halilovič in Andelko-vič, kazni rdečega kartona pa še ni odslužil niti Zilič.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Ogu John Ugonhukwu (Labod Drava, beli dres) je sicer prevladoval nad Sebastjanom Komelom, slednji pa se je na koncu vendarle veselil treh točk.
Marko Drevenšek, igralec Laboda Drave: »Izgubili smo dokaj nesrečno, ob tem pa veliko časa igrali z igralcem manj. Nismo se predali in smo bili v nadaljevanju podjetnejši, žal pa nismo zadeli, pa tudi Sem-lerju so razveljavili zadetek, ki je bil regularen.«
Športno plezanje • Evropsko prvenstvo
Mina iz Pariza z bronasto medaljo!
Ptujčanka Mina Markovič
je na evropskem prvenstvu v Parizu osvojila bronasto odlič-je; zaostala je le za zmagovalko Johanno Ernst iz Avstrije in reprezentančno kolegico Majo Vidmar. S četrtim mestom je fantastičen ekipni uspeh Slovenk dopolnila Natalija Gros.
Na tekmo EP je bilo prijavljenih 43 tekmovalk, ki so se najprej pomerile v dveh kvalifikacijskih skupinah. Do vrha jih je splezalo 6, Mina pa se je zanesljivo uvrstila v polfinale. Tam je bil vložek že zelo velik, saj se je 24 plezalk borilo za osem najvišjih mest, ki so vodila v veliki finale. Tudi s to smerjo so Slovenke odlično opravile, saj je Maja splezala do vrha, Mina in Natalija pa sta obstali tik pod njim. To je napovedovalo veliko borbo za odličja, saj so si naše z odličnim ekipnim dosežkom vlivale dodatnih moči. V finalu so imele tri predstav-
nice tudi domačinke - Francozinje, poleg naštetih pa sta se v boj za stopničke na zmagovalnem odru podali še Avstrijka Ernstova in Rusinja Čerešneva.
Finalna smer je bila zelo težko postavljena, kot se za evropsko prvenstvo tudi spodobi. Mina se je v steno podala kot peta in je s preplezano višino 39- prevzela vodstvo. Za njo je nastopila domačinka Ciavaldijeva, ki pa se ni uspela približati višini Mine. Takrat je Mina že vedela, da je vsaj bronasto odličje njeno, saj sta pod steno čakali le še Maja Vidmar in Johanna Ernst. Na koncu sta bili obe uspešnejši, le 15-letni Avstrijki pa je uspelo splezati do vrha, s čimer si je zaslužila najžlahtnejše odličje. Vidmar-jeva se je po poškodbi prsta in daljši odsotnosti s tekem svetovnega pokala in treningov tako z drugim mestom znova vrnila med najboljše v vrhunski for-
Ženske, finalna tekma v težavnosti:
1.	Johanna Ernst (Avt) vrh
2.	Maja Vidmar (Slo) 41+
3.	Mina Markovič (Slo) 394. Natalija Gros (Slo) 34+
5.	Caroline Ciavaldini (Fra) 34
6.	Charlotte Durif (Fra) 337. Jana Čerešneva (Rus) 318. Florence Pinet (Fra) 28
Rokomet • 1.A SRL (m), 6. krog
Lahka zmaga Ormožanov
Foto: Stanko Kozel
Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož) je v uvodu prvenstva prvi strelec in najboljši igralec svoje ekipe.
Jeruzalem - Krka 29:20 (17:9)
Jeruzalem: G. Čudič (9 obramb - 1 x 7m), Cvetko, Belec (5 obramb); Kor-par, Krabonja, Melnjak 3 (1), Bogadi
2,	Bezjak 5, Radujkovic, B. Čudič 11 (5), Ivanuša 1, Sok 4, Hebar, Žuran
3,	Korez, Jovanovič.
Krka: Kostevc, Kisovec (6 obramb), Markeljc (1 obramba); Flajs 2, Brečko 2, Samaržija, Brkič 1, Kosaber, Teraš 2, Pekolj, Marušič 3, Mirnik 1, Rojc 6 (2), Leban 1, Cvikl, Hotko 2 (1).
Sedemmetrovke: Jeruzalem 8/7; Krka 4/3.
Izključitve: Jeruzalem 20; Krka 16 minut. Rdeči karton: Brkič (39 - 3 x 2). Igralec tekme: Bojan Čudič (Jeruzalem).
Jeruzalem je brez večjih težav proti Krki prispel do druge prvenstvene zmage. Gostje so se Vinarjem dostojno upirali le do desete minut, ko so še vodili z 5:3. V nadaljevanju so Ormo-žani zaigrali odlično v obrambi
in Dolenjce prisilili v številne napake, ki so jih s pridom izkoriščali in si do odmora ustvarili prednost kar osmih golov, 17:9. Rokometaši Krke nikakor niso našli odgovora na vprašanje, kako zaustaviti razpoloženega
1. A SRL - moški				
REZULTATI 6. KROGA: Jeruzalem				
Ormož - Krka 29:20 (17:9), Merkur				
- Trimo Trebnje 25:31 (13:16), Pre-				
vent - Gorenje 19:30 (10:13), Ru-				
dar EVJ - Ribnica	Riko hiše 26:27			
(12:14). Srečanje	Celje	Pivovarna		
Laško - Cimos Koper bo odigrano 3.				
decembra.				
1. GORENJE 6	5	0	1	10
2 CIMOS KOPER 5	4	1	0	9
3. CELJE PIVO. LAŠKO 5	4	0	1	8
4. PREVENT 6	3	2	1	8
5. RIBNICA RIKO HIŠE 6	4	0	2	8
6. TRIMO TREBNJE 6	3	0	3	6
7. SLOVAN 5	2	1	2	5
8. JERUZALEM ORMOŽ 6	2	1	2	5
9. KRKA 6	2	0	4	4
10. MERKUR 6	1	1	4	3
11. RUDAR EVJ 6	1	0	5	2
Bojana Čudiča, ki je do odmora zadel kar 8 krat. Na koncu se je popularni »Hugo« zaustavil pri enajstih doseženih golih in pri 92% metu iz igre - 11/12. V 35. minuti je Jeruzalem vodil s prednostjo enajstih golov, 22:11. Krki se je v 48. minuti uspelo približati na -6, 24:18, a so igralci Jeruzalema hitro spet prijeli niti igre v svoje roke in se veselili pomembne zmage, ki jih zadržuje v boju za uvrstitev v Ligo za prvaka.
Uroš Krstič
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Zmaga proti Krki je za nas zelo pomembna. Tokrat smo zaigrali veliko bolje v obrambi. Še imamo rezerve in upam, da jih bomo kmalu izkoristili.«
Peter Marušič, igralec Krke: »Zaslužena zmaga Ormožanov, ki so si že v prvem delu priigrali visoko prednost. Storili smo preveč napak in bili daleč od presenečenja na Hardeku.«
Mina Markovič je po tekmovanju povedala: »Tega uspeha sem seveda zelo vesela, saj je evropsko prvenstvo zares veliko tekmovanje, ki je na sporedu le vsaki dve leti. Prav zaradi tega sem se dolgo pripravljala na ta nastop, ko je potrebno točno v določenem delu sezone pokazati maksimum. Glede na konkurenco, ki je vsako leto večja, je to zame skoraj sanjski nastop, saj sem prvo leto v članski kategoriji.
Prve tri tekmovalke smo imele v tem finalu kar precejšnjo prednost, približno dva metra v višino, sama pa bi lahko morda iz sebe iztisnila še nekaj več. Sicer sem plezala zelo sproščeno in odločno, zato si
mi. Selektor slovenske članske reprezentance v športnem plezanju Aleš Jensterle je bil nad uspehi svojih varovank in varovancev navdušen.
Slovenske tekmovalke so tako znova dokazale, da spadajo v sam vrh svetovnega športnega plezanja, kamor jih uvršča tudi svetovna lestvica IFSC, kjer prvi dve mesti zasedata Maja Vidmar in Mina Markovič.
Najboljše tri plezalke v težavnostnem plezanju na EP v Parizu (od leve): Maja Vidmar, Johanna Ernst in Mina Markovič.
ne morem očitati ničesar. Po prvi zmagi na tekmi za svetovni pokal je bil to zame drugi vrhunec letošnjih nastopov, ki pa ima vendarle večjo težo.«
Balvansko plezanje
Natalija Gros je zmagovalka EP v Parizu v balvanskem plezanju, Katja Vidmar pa je zasedla odlično peto mesto. V finalu je uspešno preplezala vse tri "bolderje", kar je bilo dovolj za zmago pred Avstrijko Stohrovo, ki vodi v skupnem seštevku svetovnega pokala. Natalija je tako postala najuspešnejša tekmovalka celotnega evropskega prvenstva, saj je s 4. mestom v težavnostnem plezanju in zmago na balvanih osvojila tudi kombinacijo. Pri moških je 3. mesto v kombinaciji osvojil Klemen Bečan.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič je v pariški dvorani Bercy osvojila bronasto medaljo na evropskem prvenstvu v težavnostnem plezanju.
Ženske, finalna tekma v balvanskem plezanju:
1.	Natalija Gros (Slo)
2.	Anna Stohr (Avt)
3.	Hannah Midtboe (Nor)
4.	Chloe Graftiaux (Bel)
5.	Katja Vidmar (Slo)
6.	Sandrine Levet (Fra)
Rokomet • 2. SRL vzhod - moški
Sosedski derbi Dravi
Velika Nedelja - Drava Ptuj 26:31 (13:12)
Velika Nedelja: Kovačec, Preac; Meško, Cimerman 3, Kvar, Hanželič
3,	Horvat 3, A. Bezjak, Veselko, Kne-ževič, Škripec 4 (1), Venta, Krabonja 2 (1), Tušak 3, Kumer 8, Orešnik. Trener: Samo Trofenik.
Drava: Dogša, Valenko, D. Bezjak; Belšak 5, Mesarec 5, Halilovič 4 (1), Luskovič, Bračič, Predikaka 3, Oder
4,	Lukaček, Ferk, Ivančič, Pisar, Puč-ko. Trener: Ivan Hrupič.
Sedemmetrovke: V. Nedelja 2/7; Drava 1/2.
Izključitve: V. Nedelja 10; Drava 22 minut.
Rdeči karton: Pisar (36 - 3 x 2).
Gledalci pri Veliki Nedelji so lahko bili s prikazanim rokometom na sosedskem derbiju zelo zadovoljni. Solidno polna dvorana, ki je ustvarila pravo navijaško vzdušje, bi zagotovo pokala po šivih, če se tekma ne bi pričela isti čas kot tekma med Jeruzalemom in Krko v le štiri kilometre oddaljenem Ormožu. Upravam (že stotič!) v razmislek: uskladite termine, saj največ izgubijo ljubitelji rokometa, ki jih je na tem koncu
res veliko.
Po začetnem vodstvu Drave z 2:0 so se prebudili gostitelji, ki jim je uspela serija 5:1. Do 21. minute je za gostitelje Han-želič zapravil dve najstrožji kazni, kjer sta sodnika Arh in Pajič obakrat dosodila prestop. Rokometašem Velike Nedelje tako ni uspelo uiti na večjo prednost od dveh zadetkov (8:6). V 2. polčasu so izkušnje odločile zmagovalca. Ivančič, Belšak in Mesarec so v drugem delu zadeli vsak po petkrat in Drava je ušla na prednost petih golov, 26:21. Pri domačinih sta bila razpoložena le Kumer in vratar Preac, kar je bilo ob treh zapravljenih sedemmetrovkah v zadnjih desetih minutah premalo za zmago nad Dravo, ki je v 36. minuti ostala brez porde-
2. SRL - moški
REZULTATI 3. KROGA: Velika Nedelja - Drava 26:31, Arcont Radgona - Pomurje 31:21. V tem krogu je bila prosta ekipa Zlatorog Celje.
1.	ZLATOROG CELJE 2 2 0 0 4
2.	VELIKA NEDELJA 3 2 0 1 4
3.	ARCONT RADGONA 2 1 0 1 2
4.	DRAVA	2 1 0 1 2
5.	POMURJE 3 0 0 3 0
čelega Pisarja. Točke na tej tekmi so štele dvojno, saj sta ekipi neposredna tekmeca za prvo in drugo mesto v 2. ligi vzhod, ki vodita v boj za 1. B-ligaško vstopnico. Glede na moč roko-metašev Zlatoroga bo najverjetneje že v predtekmovanju iz boja za napredovanje ligo višje izpadla ena ekipa iz našega območja.
UK
Ivan Hrupič, trener Drave: »Tekma je bila zagotovo na nivoju 1. B-lige, s čimer moramo biti zadovoljni na eni in drugi strani. V drugem delu smo bolje zaigrali v obrambi in s tem posledično tudi bolje v napadu. V zadnjo četrtino tekme smo odšli z lepo prednostjo petih golov in to znali obdržati ter slaviti pomembno zmago.«
Matjaž Hanželič, igralec Velike Nedelje: »V 1. polčasu smo zamudili priložnost, da si ustvarimo višjo prednost od le enega gola. V našo škodo je šlo tudi nekaj sodniških odločitev. V nadaljevanju smo popustili, gostje so bili enostavno boljši in so zasluženo zmagali. Pohvalil bi vzdušje na sosedskem derbiju.«
Atletika • Balkanske vet. igre
Miki Prstec osvojil štiri naslove
Prvi oktobrski konec tedna so v črnogorskem letovišču Bar potekale balkanske veteranske igre. Tekmovanja v lepem in sončnem vremenu se je udeležilo nekaj več kot sedemsto tekmovalcev iz dvanajstih držav. Med njimi je bilo tudi 40 Slovencev, tudi trije člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. Slovensko zastopstvo se je v domovino vrnilo s kar petin-petdesetimi kolajnami, uspešnost in množičnost pa gre pripisati letošnjemu veteranskemu evropskemu prvenstvu, ki je bilo avgusta v Ljubljani.
Zelo uspešno so nastopili tudi ptujski veterani, skupaj so osvojili sedem naslovov balkanskega prvaka, zraven pa še po eno drugo in tretje mesto. S štirimi naslovi je bil najboljši Miki Prstec. V starostni kategoriji M50 (od 50 do 55 let) je postavil slovenski rekord v troskoku (10,40 metra), v višino pa je preskočil 155 centimetrov. Prstec je bil tudi član dveh slovenskih štafet, ki sta zmagali na 4 x 100 metrov in 4 x 400 metrov. Dva naslova si je na srednjih progah pritekel Bra-nimir Komel (M45). Na 3000
metrov z zaprekami je postavil državni rekord (10 minut in 29,88 sekunde), na pol krajši razdalji brez zaprek pa je tekel 4 minute in 31,48 sekunde. V svoji paradni disciplini, metu kopja, pa je bil najboljši Dušan Koren. 700 gramov težko orodje je vrgel 44,73 metra, kar je njegov najboljši rezultat v zadnjih letih. V skoku v višino je bil Koren tretji s preskočenimi 140 centimetri.
S tekmovanjem v Baru, ki je bilo obenem tudi lep izlet po najmanjši izmed nekdanjih jugoslovanskih republik, so ptujski veterani zaključili letošnjo tekmovalno sezono. Počasi se začenja pripravljalno obdobje za novo sezono, ko bodo na koledarju novi tekmovalni izzivi. Marca bo v italijanski Anconi evropsko dvoransko prvenstvo, vrhunec pa bodo prav gotovo oktobrske svetovne veteranske igre v Sydneyu, ki potekajo na vsaka štiri leta, udeleži pa se jih več kot 30.000 tekmovalcev v različnih športih. Naslednje, dvajsete balkanske igre bodo v turškem Izmirju.
Uroš Esih
Miki Prstec (v sredini) je v Baru postal štirikratni balkanski prvak.
Namizni tenis
Dve zmagi ptujskih deklet
Pričel se je ligaški del tekmovanja v slovenskih namiznoteniških ligah. V uvodnem krogu 1. moške SNTL ni bilo presenečenj, saj so favoriti slavili visoke zmage. Ptujčani so gostovali v Mariboru, kjer so bili gostje državnih prvakov. Po pričakovanjih so visoko izgubili, vendar je bil Danilo Piljak blizu točke v dvobojih proti Gregorju Zafošniku in Gregorju Komcu.
Dekleta nastopajo v 2. ligi in so v soboto imela dve srečanji na Ptuju, kjer so po pričakovanjih vknjižila štiri točke in napovedale kandidaturo za prvo mesto in ponovno vrnitev v prvo ligo.
1. SNTL (m)
REZULTATI 1. KROGA: Maribor Finea - Ptuj 5:0, Radlje - Kema Puconci 0:5, Tempo - Melamin 3:5, Sobota - Edigs 5:0, Petrol Olimpija - Krka 1:5.
Maribor Finea - Ptuj 5:0
Komac - Pavič 3:0, Jaslovsky
-	Ovčar 3:0, Zafošnik - Piljak 2:3, Jaslovsky - Pavič 3:0, Komac - Pi-ljak 2:3.
2. SNTL (ž)
REZULTATI 1. KROGA: Ptuj - Rakek 5:1, Ptuj - Preserje 5:1, Vesna
-	Rakek 3:5, Vesna - Preserje 1:5, Ljutomer - Sobota 3:5.
Ptuj - Preserje 5:1
Matjašič - Peršin 3:0, Rojko - Pal 3:0, Zera - Gregonka 3:0, Rojko
-	Ogrizek 3:0, Matjašič - Gregonka 2:3, Zera - Pal 3:0
Ptuj - Rakek 5:1
Matjašič - Zalar 3:0, Rojko - Far-kaš 3:0, Zera - Stroschak 3:0, Rojko
-	Zalar 3:0, Matjašič - Stroschak 0:3, Zera - Farkaš 3:0
Danilo Klajnšek
Vesna Rojko na Pro Touru v Beogradu
V Beogradu bo od 22. do 26 oktobra potekalo mednarodno prvenstvo Srbije - Pro Tour. Slovenijo bo na tem velikem tekmovanju zastopala šestčlanska ekipa, v kateri bodo v moški konkurenci Bojan Tokič, Jan Žibrat, Uroš Slatinšek in Mitja Horvat, med dekleti pa bosta nastopili Mojca Fajmut in Vesna Rojko iz NTK Ptuj, kar je veliko priznanje za odlično mlado ptujsko igralko.
Odbojka • 1. DOL (ž), 3. DOL (ž)
Tekma preobratov Kamničankam
Calcit Kamnik - AC Prstec Ptuj 3:2 (15, 15, -22, -19, 9)
AC Prstec Ptuj: Cvirn 4, Sitar, Šušlek 11, Draškovič 9, Zidarič 13, Vodopivec, Zupančič, Pintarič 10, Vi-dovič, Golob, Shepp 9
1. DOL (ž)
REZULTATI 2. KROGA: Calcit Kamnik - AC Prstec Ptuj 3:2, MZG Grosuplje - Luka Koper 3:2, Aliansa -Benedikt 3:0. Srečanje TPV Novo mesto - Sloving Vital bo odigrano v sredo, 22. 10.
1.	CALCIT KAMNIK
2.	LUKA KOPER
3.	AC PRSTEC PTUJ
4.	ALIANSA
5.	SLOVING VITAL
6.	MZG GROSUPLJE
7.	BENEDIKT
8.	TPV NOVO MESTO
3. DOL (ž)
REZULTATI 2. KROGA: Galeja - Kurent SK Company 3:0, Suha gradnja - DŠR Murska Sobota I. 3:0, Nova KBM Branik - DŠR Murska Sobota 0:3, Kema Puconci - Ruše 3:0.
1.	KEMA PUCONCI	2	2 0 6
2.	DŠR MURSKA SOBOTA	2	2 0 6
3.	ECOM TABOR	1 1 0 3
4.	GALEJA	2	1 1 3
5.	NOVA KBM BRANIK II.	2	113
6.	SUHA GRADNJA	2	113
7.	DŠR MURSKA SOBOTA I.	2	0 2 0
8.	RUŠE	1 0 1 0
9.	KURENT SK COMPANY	2	0 2 0
2 2 0 5 1 4
1	4
1	3
0	3
1	2 0 2	0 0 0	0
Foto: Uroš Gramc
Ekipa AC Prstec Ptuj je uspešno začela nastope v 1. DOL, saj je v prvih dveh krogih zbrala 4 točke.
V drugem krogu prvenstva so Ptujčanke gostovale pri novih članicah prve lige v Kamniku. V izenačeni tekmi in petih odigranih nizih so bile boljše novinke, ki nekoliko presenetljivo zasedajo vrh lestvice. Ptujske odboj-karice so uspele iztržiti točko, kar se je po prvih dveh odigranih nizih zdelo nemogoče. Oba so namreč visoko izgubile.
Domačinke so tekmo pričele odlično, saj so že v uvodnih minutah visoko povedle, česar Ptujčanke do konca niza niso uspele znižati. Za gostje so bili najbolj neugodni začetni udar-
ci Koširjeve, proti katerim niso imele ustreznega recepta. Zelo trd oreh je bila tudi Dordeviče-va, katere žoge so prevečkrat obšle ptujski blok; s 23 točkami je bila daleč najboljša igralka na parketu. Na drugi strani mreže je največ točk (13) dosegla Nika Zidarič.
Po podobnem scenariju je potekalo nadaljevanje. Kamni-čanke so hitro povedle (12:5), nato pa prednost obdržale in zanesljivo zmagale. V tretjem nizu so se Ptujčanke le uspele zbrati in prevzeti vajeti igre v svoje roke. Zmaga s tremi toč-
kami prednosti je nižja, kot je bila med nizom (8:16, 16:23). Največ težav so imele z zaključnimi žogami, ki so ena za drugo padale izven polja. Zelo blizu končne zmage so bile Kamni-čanke že v četrtem nizu, vendar so gostje zaostanek (13:6) uspele nadoknaditi in vzpostaviti ravnovesje (2:2). Ko pa je v Kamniku pred 150 gledalci že dišalo po popolnem preobratu, pa so Ptujčanke s serijo lastnih napak (kar sedem v skrajšanem petem nizu) prepustile dve točki domačinkam.
UG
Nogomet • 2. SNL
Zmaga izražena s premalo številko
Aluminij - MU Šentjur 4:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Tiganj (10), 2:0 Tiganj (38), 3:0 Ihbeisheh (41), 4:0 Medved (82)
ALUMINIJ: Lipovac, Gašparič, To-polovec, Bingo, Krajcer, Pavlin, Medved, Tiganj (od 65. Šimenko), Djokič (od 61. Salkunič), Ihbesheih (od 80. Morsi), Rotman. Trener: Bojan Špe-honja.
MU ŠENTJUR: Kastelic, Centrih (od 72. Jevšenak), Kuljanac (od 46. Mandič), Lenart, Gorenak, Popovič, Drobne, Plošnik (od 46. Firšt), Baka-rič, Močič. Pomočnik trenerja: Damijan Romih.
RUMENI KARTONI: Mandioč (48), Firšt (68), Rotman (83)
Kidričani so po pričakovanjih opravili z gosti in Šentjurja, in to lažje, kot so sami pričakovali. V tednu pred tekmo so imeli kar nekaj težav s poškodbami, zaradi kazni rumenih kartonov pa ni nastopil Andrej Dugolin. Domači so vedeli, da jih samo zmaga ohranja na
Foto Črtomir Goznik
Senad Tiganj (Aluminij, rdeči dres) je dodobra razburkal drugoligaško sceno, saj je v štirih tekmah dosegel 6 zadetkov.
2. SNL					
REZULTATI	11.		KROGA: Alumi-		
nij - MU Šentjur 4:0 (3:0), Bonifika					
- Mura 05 0:0, Zagorje					Livar 0:2
(0:1), Triglav Gorenjska				-	Bela kra-
¡ina 3:1 (2:1), Olimpija				-	Krško 5:0
(1:0).					
1. ALUMINIJ	11	7	2	2	30:14 23
2. OLIMPIJA	11	6	3	2	16:8 21
3. TRIGLAV GOR.	11	5	5	1	21:13 20
4. BONIFIKA	11	4	3	4	24:15 15
5. BELA KRAJINA	11	3	4	4	11:14 13
6. MURA 05	11	3	4	4	16:22 13
7. KRŠKO	11	3	3	5	16:21 12
8. LIVAR	11	2	5	4	8:11 11
9. MU ŠENTJUR	11	3	2	6	13:26 11
10. ZAGORJE	11	1	5	5	8:18 8
prvem mestu, vsekakor pa so želeli popraviti bledi vtis s srečanja v Murski Soboti, zato so takoj močno pritisnili.
Že v deseti minuti je Tiganj poskrbel za vodstvo domačih: po podaji Pavlina iz leve strani je zadel v polno. Gostje iz Šentjurja so igrali podrejeno vlogo in niso mogli kaj dosti razmišljati o napadu, saj se nikakor niso mogli otresti pritiska nogometašev Aluminija. V 35. minuti pa je stari nogometni lisjak Oskar Drobne skorajda poskrbel za izenačenje, saj je v enem redkih napadov z glavo zadel desni vratnik. Od 38. do 41. minute so Kidričani kronali svojo premoč in dosegli dva
zadetka. Najprej je še drugi zadetek na tekmi dosegel Tiganj, nato pa je po podaji Gašpariča Ihbesheih zadel glavo. S tem je bilo praktično vse odločeno o končnem zmagovalcu, k temu mnenju je veliko prispevala igra gostov, ki so delovali precej nemočno.
Drugi polčas ni prinesel želene igre, Šentjurčani pa so vendarle postali bolj hrabri in so poizkušali predvsem s streli od daleč. Njihovi poskusi so le redko zadeli okvir vrat domačega vratarja Lipovca, ki je bil na tem srečanju bolj statist. V zadnji tretjini tega srečanja so gostje imeli veliko sreče, da niso doživeli prave katastro-
fe, saj so domačini zapravili številne obetavne priložnosti. Zmago domačih je osem minut pred koncem srečanja s četrtim zadetkom v mreži Kasteli-ca potrdil Aljaž Medved.
Danilo Klajnšek
Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Dosegli smo pomembno zmago proti Šentjurju, ki pa resnici na ljubo ni igral najbolje. Imeli smo priložnosti za še višjo zmago, veseli pa me, da je obramba ponovno igrala dobro. V zadnja tri srečanja jesenskega dela gremo optimistično in z željo, da pre-zimimo na prvem mestu.«
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Z igralcem manj z 0:3 na 3:3!
3. SNL - vzhod: s težavo do točke proti Odrancem
V	enajstem krogu 3. SNL - vzhod so bili strelci ponovno razpoloženi, saj so dosegli 34 zadetkov. Kar deset jih je bilo doseženih v Dravogradu na tekmi med Koroško Dravogradom in celjskim Simer šampionom. Gostje so doživeli pravo katastrofo, čeprav so ob polčasu celo vodili! Vse do 70. minute ni bilo niti duha o visoki zmagi domačinov, nato pa so Korošci v slabih dvajsetih minutah dosegli šest zadetkov, od tega štiri v zadnjih desetih minutah, ko so gostje ostali brez dveh izključenih igralcev. Vodeče Šmartno je slavilo pri Palomi v zanimivem in razburljivem srečanju, Dravinja iz Slovenskih Konjic pa je doma po pričakovanjih premagala Čardo. V tem krogu se ni izšlo Kovinarju iz Štor, ki je na vročem gostovanju v Črenšovcih, pri specialistih za neodločen rezultat, iztržil »samo« točko in sedaj za vodečo ekipo zaostaja za pet točk.
Pomembno točko so osvojili tudi nogometaši iz Stojncev, ki so gostili neugodno ekipo Odrancev. Gostje so vodili do devet minut pred koncem, nato pa je izkušenemu Mitju Emer-šiču le uspelo rezultat izenačiti. Domačinom se je bilo težko pobrati po visokem porazu v prejšnjem krogu v Šmartnem (0:5), zato tudi točka ni neuspeh.
REZULTATI 11. KROGA: Stojn-ci - Odranci 1:1, Tehnostroj Veržej
-	Mons Claudius 2:1, Trgovine Jager
-	Malečnik 2:4, Paloma - Šmartno 3:4, Dravinja Kostroj - Čarda 4:0, Črenšovci - Kovinar Štore 1:1, Koroška Dravograd - Simer šampion 8:2.
1.	ŠMARTNO 11	9	0	2	36:27	27
2.	DRAVINJA KOST. 11	8 1	2	22:6	25
3.	KOROŠKA D. 11	8 0	3	28:10	24
4.	KOVINAR ŠTORE 11	7	2	2	24:14	23
5.	ODRANCI 10	6 2	2	21:9	20
6.	MALEČNIK 10	5	1	4	20:22	16
7.	TEHNO. VERŽEJ 11	4	3	4	19:14	15
8.	STOJNCI 11	4	2	5	21:22	14
9.	SIMER ŠAMP. 11	4	0	7	17:29	12
10.	PALOMA 11	3	1 7	18:23	10
11.	ČARDA 11	3	0 8	17:27	9
12.	MONS CLAUD. 10	3	0 7	12:23	9
13.	ČRENŠOVCI 10	1	5	4	9:18	8
14.	TRGOV. JAGER 11	1	1 9	15:35	4
STOJNCI - ODRANCI 1:1
(0:0)
STRELCA: 0:1 Tkalec (54), 1:1 Emeršič (81)
STOJNCI: Starčič, Emeršič, Kokot, Zagoršek (od 71. Pernek), Žnidarič, Milošič (od 77. Turkuš), Čeh, Klinger (od 85. Topolovec), Rižnar, Marinič, Mlinarič. Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: v Podvincih pravi lokalni derbi
Tekmovanje v Štajerski nogometni ligi postaja vedno bolj zanimivo. Minuli vikend je bil usoden za dva trenerja, in sicer Igorja Voriha pri LKW Jack iz Gerečje vasi, ki sta ga nadomestila izkušena nogometaša Svetozar Kaisesberger in Aleš Ge-rečnik, licenco pa je dodal Zvonko Pignar, sicer nekdanji uspešen nogometaš Aluminija in Maribora. Prav tako se je od Pohorja poslovil Silvo Berko, znan kot trener, ki je ptujsko Dravo pripeljal v 1. slovensko nogometno ligo.
V	Podvincih so nogometaši iz Bukovcev presenetili domačine in si priigrali pomembno zmago, domačinom pa preprečili, da bi se prebili pod sam vrh prvenstvene razpredelnice. Tekma je bila pravi lokalni derbi, saj so gledalci videli tri zadetke, deset rumenih in dva rdeča kartona. Junak derbija je bil z dvema doseženima zadetkoma Damjan Habrun Vroče je bilo tudi v Gerečji vasi, kjer so gostje povedli z 0:3 in imeli ob tem še ig-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Stojncev so si proti ekipi Odrancev točko priigrali v zadnjih minutah tekme. Na sliki Sandi Čeh (Stojnci, rumeni dres) v akciji.
10	7	2	1	28:7	23
10	7	1	2	32:11	22
10	6	2	2	20:17	20
10	5	2	3	27:18	17
10	5	2	3	28:20	17
10	5	2	3	22:14	17
10	5	2	3	23:21	17
10	4	2	4	11:13	14
10	4	2	4	20:23	14
10	4	1	5	21:20	13
10	3	3	4	19:23	12
10	2	1	7	12:28	7
10	0	3	7	11:37	3
10	0	1	9	11:32	1
ralca več, saj je bil že v 39. minuti izključen Horvat! Preobrat so začeli kar sami gostje, ki so v 71. minuti dosegli avtogol. To je dalo domačinom novih moči in so šest minut kasneje znižali, dve minuti pred koncem tekme pa celo izenačili rezultat!
Borbo za vrh so še bolj »vročo« naredili nogometaši iz Rogaške Slatine, ki so uspeli premagati vodeče Zreče.
REZULTATI 10. KROGA: LKW Jack Gerečja vas - Tehnotim Pesnica 3:3, Podvinci - Bukovci 1:2, Holermuos Ormož - Jarenina Šentilj 3:2, AHA EMMI Bistrica - Brežice 2:0, Peca - Partizan Fram 0:3, Pohorje Šoštanj 2:1, GIC Gradnje Rogaška - Zreče 2:1.
1.	ZREČE
2.	TEH. PESNICA
3.	POHORJE
4.	PARTIZAN FRAM
5.	GIC ROGAŠKA
6.	GEREČJA VAS
7.	PODVINCI
8.	A. E. BISTRICA
9.	ŠOŠTANJ
10.	BUKOVCI
11.	HOL. ORMOŽ
12.	PECA
13.	BREŽICE
14.	JAERENINA
LKW JACK GEREČJA VAS -TEHNOTIM PESNICA 3:3
(0:2)
STRELCI: 0:1 Muršič (3), 0:2 Dreo (31), 0:3 Paradiž (58), 1:3 Tadina (71. avtogol), 2:3 M. Hertiš (77), 3:3 Vtič (88)
LKW JACK GEREČJA VAS: Kle-menčič, Kokot, Slaček, Horvat, Kaisesberger (od 46. Miha Lešnik), Emeršič, Rozman, Marinič (od 56. D. Hertiš), M. Hertiš, Gerečnik, Vtič. Trener: Zvonko Pignar.
PODVINCI - BUKOVCI 1:2
(1:2)
STRELCA: 1:0 D. Petek (3), 1:1 Habrun (17), 1:2 Habrun (25)
PODVINCI: Šeruga, Šebela (od 59. Benko), S. Kupčič, G. Petek, Lah, Kralj, Belšak (od 68. B. Kupčič), Čeh (od 80. Brumen), D. Petek, Bratec, Toplak. Trener: Slavko Petrovič.
BUKOVCI: Grabrovec, Meznarič, Zorko, Majer, Herga, Strelec, Kokot, Antolič (od 90. Vajda), Habrun (od 89. Bezjak), Kodrič, Modrič (od 80. Šmigoc). Trener: Milivoj Jamnik.
Danilo Klajnšek
HOLERMUOS - JARENINA ŠENTILJ 3:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Mihalič (12), 2:0 Mihalič (27), 2:1 Putrih (45), 3:1 Mi-halič (60), 3:2 Broz (86). HOLERMUOS: Plohl, Kolarič, Go-
ričan, Jerebič, Druzovič, Mihalič (od 86. Požegar), Zidarič, Prapotnik, Šti-berc, L. Mlinarič (od 75. Zorman), R. Mlinarič. Trener: Aleš Jurčec.
Nogometaši Holermuosa so osvojili točke tudi na četrti tekmi zapored. Doma zmaga, v gosteh remi je recept ormoških gradbenikov v zadnjem mesecu. Slednji so v 1. polčasu povsem nadigrali goste in po dveh lepih golih Mihaliča vodili z 2:0. V sodnikovem podaljšku pa je prvi strelec Jarenine Šentilj Putrih z velike razdalje presenetil domačo vrsto, ki je le nemo spremljala strel gostujočega napadalca s skoraj 30 metrov. Ta zadetek je dal gostom krila in v 52. ter 53. minuti sta Orož in Putrih zamudila izjemni priložnosti za izenačenje (ob strelu Putriha je odlično posredoval domači vratar Plohl). V obdobju, ko so bili na terenu boljši nogometaši Jarenine iz Šentilja, pa so preko razpoloženega Mihaliča spet zadeli Ormožani. Sledili sta dve lepi priložnosti domačinov, vendar je bil Filipčič na golu gostov odličen. V 86. minuti je slabo posredovanje domače obrambne vrste z golom kaznoval Broz. V 90. minuti se je Jerebič po podaji Prapotnika sam znašel pred praznim golom, vendar je zapravil priložnost, ki jo je težje zgrešiti kot zadeti. V samem zaključku so gostje preko Ledineka zamudili priložnost za točko, saj njegov strel ni zadel gola.
UK
1. liga MNZ Ptuj: prvih šest ekip zmagalo
REZULTATI 9. KROGA: Apače -Hajdina 1:0, Videm - Gorišnica 7:1, Skorba - Rogoznica 1:6, Dornava - Boč 0:5, Cirkulane - Oplotnica 2:4, Pauman Pragersko - Središče 2:0.
1.	BOČ	9	7	2	0	33:7	23
2.	OPLOTNICA	9	6	3	0	18:7	21
3.	VIDEM	9	6	2	1	33:8	20
4.	APAČE	9	6	0	3	16:11	18
5.	P. PRAGERSKO	9	5	1	3	20:12	16
6.	ROGOZNICA	9	4	1	4	21:16	13
7.	SKORBA	9	4	0	5	19:24	12
8.	GORIŠNICA	9	3	1	5	13:25	10
9.	HAJDINA	9	2	2	5	13:25	8
10.	SREDIŠČE 9 2 0 7 11:22 6
11.	DORNAVA 9 2 0 7 8:27 6
12.	CIRKULANE 9 1 0 8 12:33 3 DORNAVA - BOČ 0:5 (0:3) STRELCI: 0:1 Jelovšek (3), 0:2
Jelovšek (20), 0:3 Šket (22. z 11 m), 0:4 Drosk (47), 0:5 Hajšek (50)
PAUMAN PRAGERSKO - SREDIŠČE 2:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Žolek (38), 2:0 Žo-lek (63. z 11 m) SKORBA - ROGOZNICA 1:6 (1:2) STRELCI: 0:1 Petek (19), 0:2 Puč-ko (40), 1:2 Vogrinec (41), 1:3 Pučko
(60), 1:4 Pučko (61), 1:5 Žgeč (70), 1:6 Nežmah (90) APAČE - HAJDINA 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Brunčič (24) CIRKULANE - OPLOTNICA 2:4 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kristovič (24), 1:1 Hren (61), 1:2 Obrovnik (74), 1:3 Ozimič (87), 2:3 Zavec (89), 2:4 Hren (90)
VIDEM - GORIŠNICA 7:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Šegula (19), 1:1 Bezjak (36), 2:1 Bezjak (49), 3:1 Bedrač (58), 4:1 Topolovec (62), 5:1 Bedrač (67), 6:1 Bedrač (81), 7:1 Kokol (83)
2. liga MNZ Ptuj: Slovenjevaščani ugnali sosede
REZULTATI 9. KROGA: Slovenja vas - Hajdoše 1:0, Tržec - Zgornja Polskava 2:4, Makole - Lovrenc 3:0, Podlehnik - Markovci 3:0, Leskovec
-	Spodnja Polskava 2:9, Grajena
-	Zavrč 1:6.
1. ZAVRČ	9	9	0	0	55:7	27
2. PODLEHNIK	9	5	2	2	19:11	17
3. SLOVENJA VAS	9	5	1	3	15:12	16
4. MARKOVCI	9	5	1	3	20:22	16
5. MAKOLE	9	4	1	4	11:11	13
6. ZG. POLSKAVA	9	3	2	4	18:17	11
7. HAJDOŠE	9	3	2	4	10:12	11
8. GRAJENA	9	3	2	4	16:18	11
9. SP. POLSKAVA	9	3	2	4	18:23	11
10. TRŽEC	9	3	1	5	22:23	10
11. LOVRENC	9	1	3	5	8:18	6
12. LESKOVEC	9	1	1	7	7:44	4
MAKOLE - LOVRENC 3:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Lončarič (18), 2:0 Robar (33), 3:0 Ilek (57) GRAJENA - ZAVRČ 1:6 (0:3) STRELCI: 0:1 Murat (15), 0:2 M. Golob (43), 0:3 Šterbal (45. z 11 m), 1:3 Petrovič (60), 1:4 Juričinec (79), 1:5 M. Golob (82), 1:6 M. Golob (89) PODLEHNIK - MARKOVCI 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Arnuš (32), 2:0 Škrabl (75), 3:0 Bezjak (82)
TRŽEC - ZGORNJA POLSKAVA 2:4 (1:4)
STRELCI: 0:1 Klajderič (14), 1:1 Emeršič (16), 1:2 Klajderič (34), 1:3 Klajderič (39), 1:4 Klajderič (45), 2:4 Krajnc (61)
SLOVENJA VAS - HAJDOŠE 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Sakelšek (51) LESKOVEC - SPODNJA POLSKAVA 2:9 (1:4)
STRELCI: 0:1 Polanec (11), 0:2 Polanec (23), 0:3 Polanec (29), 0:4 Leva (38), 1:4 Bračko (45), 1:5 Pola nec (53), 1:6 Jevšenak (56), 1:7 Leva (65), 1:8 Leva (69), 2:8 Bračko (80), 2:9 Polanec (85)
Rokomet • Pokal Slovenije
Celje Pivovarna Laško na Ptuju, Ormožani v Krškem
V sredo bodo odigrana srečanja osmine finala za pokal RZ Slovenije. Ptujska Drava bo gostila ekipo državnih prvakov Celje Pivovarna Laško, in sicer ob 19.30 v športni dvorani Center na Ptuju. Rokometaši Jeruzalem Ormoža bodo gostovali v Krškem.
Ivan Hrupič, trener RK Drava Ptuj: »Vsekakor bodo ob gostovanju državnih prvakov Celja Pivovarne Laško prišli ljubitelji rokometa na Ptuju na svoj račun in bodo dodobra napolnili športno dvorano Center. Mi bomo vsekakor igrali motivirano in bomo poizkušali renomiranim gostom nuditi dostojni odpor. Nastop Celjanov na Ptuju bo prava promocija moškega rokometa na Ptuju.«
Preostali pari: Prevent - Gorenje, Krka - Cimos Koper, Šmartno 99 - Slovan, Ribnica Riko hiše - Rudar EVJ Trbovlje, Sevnica - Klima Petek Maribor, Arcont Radgona - Grosuplje.
Športni napovednik
Nogomet
POKAL MNZ PTUJ
V torek in sredo bodo odigrane polfinalne tekme za pokal MNZ Ptuj v mladinski in članski konkurenci. Vse tekme bodo zanimive, še največ pozornosti pa bo pritegnilo gostovanje članov Aluminija na Vidmu. V torek se bosta ob 15.30 v Kidričevem pomerili mladinski ekipi Aluminija in AHA EMMI Bistrica. V sredo, ob 15.30 pa bosta v članski konkurenci naslednja para: Videm - Aluminij in Stojnci - Gerečja vas.
Danilo Klajnšek
Nogomet • NK Aluminij
Mladi člani NK Aluminij na tekmi Slovenija - S. Irska
Mladi nogometaši NK Aluminij so kot spremljevalci igralcev in nosilci zastav, sodelovali pri velikem nogometnem spektaklu v Ljudskem vrtu.
»NZS je s tem povabilom našemu klubu dodelila izjemno priznanje in čast, saj se le redki lahko pohvalijo, da so kadar koli sodelovali na tako odmevni športni prireditvi. Ta dogodek pa si bodo prav gotovo najbolj
zapomnili mladi fantje, ki so svoje naloge na tej prireditvi odlično opravili, tako kot opravijo vse naloge na treningih in tekmah. Naj bo ta dogodek lep spomin sodelujočim in hkrati spodbuda za vse prihajajoče generacije,« je o tem povedal Simon Vidovič, vodja nogometne šole pri NK Aluminij.
JM
Veteranski ligi MNZ Ptuj: Ormož prvi ugnal Videm
VZHODNA SKUPINA
REZULTATI 9. KROGA: Tržec - Gorišnica 0:0, Leskovec - Podvinci 6:1, Dornava - Grajena 4:2, Ormož - Videm 3:1, Stojnci Korant - Markovci 6:1.
1. STOJNCI	8	8	0	0	34:7	24
2. VIDEM	8	7	0	1	34:7	21
3. ORMOŽ	8	5	2	1	21:8	17
4. GRAJENA	8	5	1	2	20:15	16
5. DORNAVA	8	3	3	2	13:14	12
6. GORIŠNICA	8	2	3	3	13:16	9
7. TRŽEC	9	2	3	4	15:26	9
8. MARKOVCI	9	2	2	5	14:26	8
9.	PODVINCI 8 2 1 5 15:25 7
10.	LESKOVEC 8 116 13:21 4
11.	BUKOVCI 8 0 0 8 5:32 0 ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 8. KROGA: Prepolje -
Zgornja Polskava 1:3, Lovrenc - Pol-skava 2:2, Skorba - Apače 3:1, Boč
-	Pragersko 2:1. Srečanje Podlehnik
-	Hajdina bo odigrano danes.
1.	SKORBA 8 6 1 1 27:15 19
2.	HAJDINA 7 5 2 0 31:12 17
3.	ZG. POLSKAVA 8 4 2 2 20:11 14
4.	POLSKAVA 8 4 2 2 14:13 14
5.	BOČ	8 4 1 3 13:10 13
6.	LOVRENC 8 3 3 2 14:12 12
7.	PRAGERSKO 8 2 3 3 17:22 9
8.	PODLEHNIK 7 2 1 4 10:17 7
9.	PREPOLJE 8 1 0 7 9:27 3
10.	APAČE 8 0 1 7 7:23 1
Danilo Klajnšek
Športni ples • Plesni par Brenholc-Pekič
Hura, prosti čas!
Zavod za šport Ptuj tudi med letošnjimi jesenskimi počitnicami, od 27. oktobra do 31. oktobra, ponuja učencem ptujskih šol možnost športnega preživljanja prostega časa. V času od ponedeljka do petka bo v športni dvorani Mladika, pokriti atletski stezi, ritmični dvorani na Mestnem stadionu in na strelišču v dvorani Mladika na voljo strokovno vodena vadba za različne panoge.
»Vadba bo potekala vsak dan od 9. do 13. ure in je brezplačna. Po vseh ptujskih šolah smo predhodno zbirali prijave, tako da se lahko pripravimo na različno število udeležencev v različnih panogah. Mladim ponujamo vadbo atletske abecede, nogometa, rokometa, košarke, odbojke, zanimivih iger z žogo, hokeja ter plesa. Za strokovno vadbo bodo poskrbeli študentje Fakultete za šport in profesorji telesne vzgoje. Pri aktivnostih sodelujeta tudi Vrtec Ptuj in OŠ Ljudevita Pivka, ki so se prav tako vključili s svojimi programi,« je povedal Boštjan Zemljarič, strokovni sodelavec Zavoda za šport Ptuj.
Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 787 76 30 (Zavod za šport) ali 051 310 009 (Boštjan Zemljarič).
Šahovski kotiček
Viktor Napast dvakratni zmagovalec
Ptujski šahisti so se v začetku letošnje jesenske tekmovalne sezone udeležili številnih ligaških moštvenih tekmovanj v različnih kategorijah in nadaljevali s tradicionalnimi društvenimi turnirji v hitropotez-nem in pospešenem šahu.
Na rednem mesečnem turnirju v sklopu ciklusa turnirjev za društveno prvenstvo v hitropoteznem šahu je med desetimi udeleženci, ki so odigrali turnir po Bergerjevem sistemu, zasluženo zmagal Viktor Napast pred Dušanom Majcenovičem, Jankom Bohakom in Borisom Žlendrom.
Končni rezultati: Viktor Napast 7,5 točke, Dušan Majcenovič 7 točk, Janko Bohak in Boris Žlender 6,5 točke, Martin Majcenovič in Tomaž Bajec 5,5 točke, Klemen Janžekovič 3,5 točke itd.
Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 16 igralcev, ki so odigrali tradicionalnih sedem krogov po švicarskem sistemu. Na tekmovanju je Viktor Napast igral v veliki formi, dosegel stoodstoten rezultat in dokazal, da je eden izmed najboljših v tej zvrsti šahovskih tekmovanj v domačem okolju.
Rezultati oktobrskega turnirja: Viktor Napast 7 točk, Boris Žlender in Janko Bohak 5 točk, Damir Žerjavič 4,5 točke, Igor Iljaž, Aleksander Podkrižnik, Leon Selišek in Ciril Kužner 4 točke, Branko Orešek in Jožef Kopše 3,5 točke, Martin Majcenovič in Branko Sedlašek 3 točke itd. V skupnem seštevku po osmih mesečnih turnirjih vodi Igor Iljaž.
Druga in tretja liga vzhodna skupina
V	mesecu oktobru so se pričela tudi ligaška tekmovanja v tretji ligi - vzhod in v drugi ligi - vzhod. V obeh ligah nastopata tudi ustrezni ekipi domačega šahovskega društva. Kot zanimivost je potrebno omeniti, da v tretji ligi - vzhod nastopata kar dve ekipi občine Des-trnik, kar je edinstven primer v slovenskem prostoru. Za tretjo ekipo ŠD Ptuj igrajo: Silvo Zajc, Aleksander Podkrižnik, Klemen Janžekovič, Tomaž Ličina, Filip Janžekovič in Tomo Vrabič, za ŠK Urban: Franci Crikvenčič, Branko Cvetko, Niko Merc, Franc Maurič, dr. Ervin Mau-rič, dr. Milan Zver in Aleš Križe, za ŠD Destrnik pa Mitja Kramberger, Vladko Kramberger, Stanislav Toplak, Miha Maurič, Roman Vaupotič in Ivan Simonič. Sodeluje 22 moštev. Po treh krogih je ptujska ekipa na sedmem mestu, ekipa Urbana na osmem in ekipa Destrnika na osemnajstem mestu.
V	drugi ligi - vzhod sodeluje deset moštev, ki igrajo turnir po Bergerjevem sistemu. Odigranih je bilo že osem krogov. Pred zadnjim krogom je stanje na tabeli naslednje: ŠD Hoče 31,5 točke, ŠD Poskava 27,5 točke, ŠD Ptuj II. 26,5 točke, ŠK Brežice 26 točk, ŠK Paloma 25 točk, ŠS Termotrans 23,5 točke, ŠD Muta 23 točke, ŠD Fram 22 točke, ŠK Triglav II. 20 točk in ŠD Slovenske Konjice 15 točk.
V	ptujskem moštvu je odlično igral Viktor Napast, ki je na prvi deski dosegel 5,5 točke iz osmih partij in s tem izpolnil pogoje za naslov mojstrskega kandidata, in mladinec Žan Belšak, ki je na šesti deski v petih partijah dosegel pet zmag. Solidna sta bila tudi veterana Janko Bohak: 3,5 točke iz šestih in Martin Majcenovič 4 točke iz osmih partij.
Janko Bohak
Prva zmaga med profesionalci
Mariborsko-ptujski plesni par Daniela Pekič-Jernej Bren-holc smo v Štajerskem tedniku že predstavili, nekajkrat pa smo že poročali tudi o njunih uspehih na tekmovanjih po Evropi. Gre za enega redkih (v Sloveniji so le štirje) profesionalnih plesnih parov, na štajerskem koncu sta celo edina.
Pred kratkim sta se vrnila iz Španije, kjer sta med 10. in 12.
oktobrom nastopala na 9. plesnem festivalu Spain open v kraju Platja DAro na Costa bravi blizu Barcelone. V konkurenci profesionalnih plesalcev sta se odlično odrezala, saj sta zmagala v latinsko-ameriških plesih, v konkurenci standardnih pa sta zasedla 2. mesto (zmagala sta aktualna svetovna prvaka, Rusa Aleksej Galchun in Tatjana Demina). To je njuna prva zmaga
adaro.coip
	
	
	
VHHMI	Br }{ ■ fj'■B' H^ÄBÄKN i»är., I^H^^Hr* ^..i v.*
Daniela Pekič in Jernej Brenholc na plesišču
Prvič na najvišji stipnički zmagovalnega odra med profesionalci
med profesionalci in je odlična popotnica za svetovno prvenstvo v standardnih plesih, ki bo čez dober mesec (22. 11.) v Nemčiji, in za evropsko prvenstvo v Parizu (7. 12.).
Glavni cilj tega odličnega plesnega para pa še naprej ostaja naslov svetovnega prva-
ka v kombinaciji 10 plesov v obdobju do leta 2011. Kmalu bo začela delovati tudi njuna nova spletna stran (www.jer-nej-daniela.com), kjer bodo na voljo vse informacije o nastopih, tekmovanjih, plesnih tečajih ...
JM
Mali nogomet • Revialni turnir ob 30-letnici MNZ Ptuj
Zmagovalci so bili vsi
V počastitev 30-letnice Medobčinske nogometne zveze Ptuj je bil odigran revialni turnir v malem nogometu. Pred maloštevilnimi gledalci smo v športni dvorani gimnazije videli zanimiva srečanja ekip, ki so s svojo udeležbo dale priznanje aktivnemu in marljivemu delu športnim delavcem MNZ Ptuj.
Rezultati, predtekmovanje: IO MNZ Ptuj - Slovenski župani 1:0 (1:0); IO NZS - Ženska reprezentanca Štajerske 2:2 (1:1); IO MNZ
Ptuj - Estradne zvezde Pop Desing 4:3 (3:1); IO NZS - Duhovniki Pax 1:3 (0:1) Slovenski župani - Estradne zvezde 2:4 (1:2), Duhovniki Pax - Ženska reprezentanca 3:0 (2:0).
Finale: IO MNZ Ptuj - Pax duhovniki 1:1 (zadetke sta dosegla Boris Grabar in Marjan Maučec).
V zanimivi in razburljivi tekmi sta se po neodločenem izidu v regularnem delu ekipi sporazumeli, da ne bodo izvajali šestmetrovk, s čimer so oboji postali zmagovalci.
IO NZS: Branko Gros - Lendava, Marjan Lenartič, Boris Perger, Janko Turk, Danko Kacjan, Fredi Kmetec
-	Ptuj, Damir Ban - Koper; Slovenski župani: Igor Stropnik
-	Kungota, Roman Rihter - Pesnica, Alojz Podgoršek - Šmartno, Stanko Glažar - MO Ptuj, Miha Mohor - SO Slovenije;
IO MNZ Ptuj: Stanko Simonič, Danko Levačič, Mirko Abraham, Boris Grabar, Zvonko Bezjak;
Ženska reprezentanca Štajerske: Romana Behram, Laura Maksimovič, Sanja Lah, Monika Živkovič, Mateja Vojsk, Nina Cafuta, Anisa Rola, Nina Pihler, Daša Gerdina;
Estradne zvezde Pop desing:
Tone Košmrl, Raf, Jože Potrebuješ, Franc Matjašič, Primož Brodnjak, Uroš Veselič:
Ekipa duhovnikov Pax: Stanko Gerjoli - Teološka fakulteta, Ivan Parzenšek - Petroviče, Marjan Plohl - Kotlje, Marjan Maučec - Podlehnik, Matej Senteš - Minoriti Ptuj, Drago Koser - Rog. Slatina, Ivo Maurek, Darjan Mlinarič, Andrej Šegula.
Po končanem tekmovanju je predsednik MNZ Ptuj mag. Stanko Glažar podelil ekipam spominske plakete MNZ Ptuj.
anc
Ženska reprezentanca Štajerske in ekipa IO NZS
Strelstvo • Pokal obmejnih dežel
Prehodni pokal osvojili Madžari
V nedeljo je v madžarskem Za-laegerszegu potekalo zanimivo mednarodno tekmovanje regijskih reprezentanc, poimenovano Pokal obmejnih dežel 2008, kjer so se med seboj pomerile tri regije: Zala-egerszeg, avstrijska južna Štajerska in slovensko Podravje. Tekmovanje predstavlja novost v strelskih koledarjih omenjenih regij in obenem nadgradnjo že vsem zelo dobro poznane First lige, kjer se ravno tako srečujejo strelci iz teh regij. Tekmovalni sistem pokala obmejnih dežel je zamišljen tako, da regije prijavijo svoje ekipe, znotraj katerih so strelci postavljeni na mesta od 1 do 5. Nato se med regijami pomerijo vsi trije strelci, ki so postavljeni na iste položaje in strelec z najvišjim rezultatom na koncu prejme 3 točke, drugi 2 in tretji 1 točko, kar potem v seštevku vseh strelcev iz ene regije da skupno število točk, ki jih doseže regija.
Prvi regijski prvaki pokala obmejnih dežel so tako postali domači
madžarski strelci, ki so osvojili 12 točk, pred Podravjem z 10 točkami in avstrijsko Štajersko z 8 točkami. Domačini so zmagali v treh od petih trobojev, Slovenci in Avstrijci pa so dosegli po eno zmago. Razlika med obema ekipama pa je nastala na račun treh drugih mest, ki so jih dosegli strelci iz Podravja. Kljub temu da regijska reprezentanca Podravja ni nastopila s svojo prvo ekipo, ki je bila tisti dan na Ržkovem memoria-lu v Gorenji vasi (poročilo sledi v pet-
kovi številki), so se Ludvik Pšajd, Franc Bedrač, Simeon Gonc, Uroš Pešakovič in Mateja Pešakovič odlično odrezali ter dosegli tudi nekaj svojih letošnjih najvišjih rezultatov. Pokal obmejnih dežel bo potekal enkrat letno z možnostjo priključitve še treh regij, ki gravitirajo na to obmejno območje. Naslednje leto bo Pokal gostila regija avstrijske Štajerske v mestu Fehring.
Simeon Gonc
Posamični troboji isto postavljenih strelcev:	
Miklos Tatrai : Ludvik Pšajd : Ernst Pompe	574:552:570
Tamas Bognar : Franc Bedrač : Heribert Klöckl	559:551:550
Balazs Gora : Simeon Gönc : Daniel Kleinschuster	554:558:551
Attila Balint : Uroš Pešakovič : Hannes Mayer	553:536:527
Ferenc Kiss : Mateja Pešakovič : Horst Krasser	516:530:555
Končni seštevek regij:	
Zalaegerszeg 12 točk, Podravje 10 točk, Steiermark Süd 8 točk	
Kegljanje • Ligaška tekmovanja
2. SKL - vzhod (m) 2. SKL - vzhod (ž)
Novi tekmovalni teden za kegljače ptujske Drave ni prinesel nič dobrega, saj so izgubili proti vodeči ekipi na prvenstveni razpredelnici. Dosegli so sicer dve posamični zmagi, a so imeli preslabo ekipno povprečje, da bi lahko iztržili točko.
REZULTATI 5. KROGA: Drava
-	Konjice II. 2:6, Fužinar Rudnik 2:6, Litija - Lent 6:2, Pivovarna Laško
-	Miklavž 3:5, Šoštanj - Impol 5:3.
1.	KONJICE II
2.	ŠOŠTANJ
3.	PIVOVARNA LAŠKO 5
4.	LENT
5.	LITIJA
6.	MIKLAVŽ
7.	IMPOL
8.	DRAVA
9.	FUŽINAR
10.	RUDNIK
5 4	10
5 4	0 1
3	1 1
2	1 2
2	1 2
2	0 2
5 5
4
5	2 0 3 5 2 0 3
1 0 4 1 0 4
DRAVA - KONJICE 2:6 (3173 - 3222)
DRAVA: Arnuš 518, Sušanj 550, Podgoršek 572, Premzl 485, Ilič 513, Čuš 535.
Uspeša so bila tokrat ptujska dekleta, ki so praktično pometla s svojimi nasprotnicami.
REZULTATI 3. KROGA: Drava
-	Komcel 7:1, Miroteks III.- Impol 3:5. Dvoboj Nafta - Litija bo odigran kasneje.
1.	IMPOL	3 3 0 0 6
2.	DRAVA	3 1113
3.	KOMCEL	2 10 12
4.	NAFTA	2 10 12
5.	FUŽINAR	2 10 12
6.	LITIJA	2 0 111
7.	MIROTEKS III. 2 0 0 2 0
DRAVA - KOMCEL 7:1 (2924
-	2794)
DRAVA: Krušič 518, Bombek 503, Plajnšek 451, Planinc 457, Fridl 481, Kramberger 514.
1. A SKL (m)
Odigran je bil 5. krog v slovenskih kegljaških ligah. V 1. A-ligi so igralci Radenske presenetljivo ugnali kranjski Triglav v gosteh. Minimalno raz-
liko sedmih kegljev je v zadnjem dvoboju priigral Milan Kovačič, ki se je znova izkazal z izvrstnim nastopom.
Rezultati: Triglav - Radenska 1,5: 6,5 Konstruktor - Konjice 7:1, Sinet - Novolit 4:4, Proteus - Interokno 6,5:1,5, Ljubljana Slovan - Siliko 7:1.
Vodi mariborski Konstruktor (10 točk), Radenska je druga (8 točk).
TRIGLAV - RADENSKA 1,5 : 6,5
(3323:3330)
Radenska: Marinič 555, Borovič 530, Emeršič 550, Šebjanič 539, Harc 558, Kovačič 596.
1. B SKL (ž)
Rezultati: Triglav - Radenska 7:1, Ljubelj - Rudar 6:2, ETA - Miroteks II 3:5, Proteus - Trebnje 5:3, Šoštanj - Slovenj Gradec 4:4.
TRIGLAV - RADENSKA 7:1 (3132:2997)
Radenska: Hojnik 497, Muršič 519, Divjak Benko 496, Štiberc 516, Rojnik 494, Tibaut 493.
Vrstni red: 1. Miroteks II 10 točk, ... 5. Radenska 6 točk.
DK, NŠ
Urad za delo Ptuj
AVTOKLEPAR, AVTOMEHA-NIK, AVTOKLEPAR - M/Ž; RAZGRADNJA RABLJENIH VOZIL, IZVAJANJE POPRAVIL NA KARO SERIJSKIH DELIH,SESTAVA IN MONTAŽA DELOV NA VOZILA, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O, LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA, ŠTUMBERGER VESNA, 02 234 82 60,040 412 261, v.stumberger@trenkwalder.com. DELAVEC BREZ POKLICA, KROVEC, POMOČNIK V KRO-VSTVU - M/Ž; RAZKRIVANJE, LA-TANJE, POSTAVITEV OSTREŠIJ ..., določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. PURG MARJAN S.P.- KROVSTVO IN KLEPARSTVO, PREŠA 27 B, 2322 MAJŠPERK, PURG MARJAN, 041 488-805, mar-janpurg@hotmail.com. EKONOMSKI TEHNIK, TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK, SKLADIŠČNIK - M/Ž; ORGANIZACIJA DELA V SKLADIŠČU, KOLIČINSKI IN KAKOVOSTNI PREVZEM TRGOVSKEGA BLAGA, REPROMATERIALA, PREVZEM IZDELKOV IZ PROIZVODNJE, MALOPRODAJA, ODPREMA BLAGA, PRIPRAVA DOKUMENTOV ZA LIKVIDATURO, DRUGA DELA PO NALOGU PRISTOJNEGA VODJE, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami -osnovno. ZAŠČITA PTUJ KONFEK-CIONIRANJE IN TRŽENJE D.O.O, ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ, GRAJŽL SAMARKANDA, 02/779-7111, info@zascita-ptuj.si. EKONOMSKI TEHNIK, TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK, VODJA SKLADIŠČA - M/Ž; ORGANIZACIJA DELA V SKLADIŠČU, KOLIČINSKI IN KAKOVOSTNI PREVZEM TRGOVSKEGA BLAGA, REPROMATERIALA, PREVZEM IZDELKOV IZ PROIZVODNJE, MALOPRODAJA, ODPREMA BLAGA, PRIPRAVA DOKUMENTOV ZA LIKVIDATURO, DRUGA DELA PO NALOGU PRISTOJNEGA VOD, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. ZAŠČITA PTUJ KONFEKCIONIRANJE IN TRŽENJE D.O.O, ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ, GRAJŽL SA-MARKANDA, 02/779-7111, info@ zascita-ptuj.si.
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, GIMNAZIJSKI MATURANT, ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE PTUJA
-	M/Ž; TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV, nedoločen čas, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O, PARTIZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA, MATAJIČ MIROSLAV, 01/540 10 06, primaz@siol.net. ELEKTROTEHNIK, ELEKTRO-MONTER - M/Ž; ELEKTROMON-TAŽA V TUJINI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zadovoljivo. E-TECH ELE-KTROMONTAŽE, DENIS RAKUŠ s.p, PREŠERNOVA ULICA 8, 2250 PTUJ, RAKUŠ DENIS, 040 613-343, e-tech@amis.net.
KLJUČAVNIČAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONTERSKA DELA NA TERENU, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. BAUKOM
MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.O.O, ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 26, baukom.doo@ siol.net.
KUHAR, KUHAR - M/Ž; KUHAR, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. OKREPČEVALNICA BALKAN ŽAR, TRAJKOVIC DEJAN S.P, ŠARHOVA ULICA 15, 2331 PRAGERSKO, TRAJKOVIČ DEJAN, 040/318310. KUHAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KUHAR-PIZZO-PEK - M/Ž; KUHAR-PIZZOPEK, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. PIZZERIJA AROMA SAŠO TAVČAR S.P, ULICA 5. PREKOMORSKE 10 C, 2250 PTUJ, TAVČAR SAŠO, 041 944-680. METALURŠKI MODELAR, OBDELOVALEC KOVIN, PROIZVODNA DELA III. - M/Ž; DELAVEC ZAČETNIK - III. ST. STR. - USPOSOBITEV ZA SAMOSTOJNO DELO OBDELOVALEC ULITKOV II, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.mad-jar@talum.si.
METALURŠKI MODELAR, OBDELOVALEC KOVIN, PROIZVODNA DELA III. - M/Ž; DELAVEC ZAČETNIK - III. ST. STR. - USPOSOBITEV ZA SAMOSTOJNO DELO LIVAR II. ALI OPERATER 2 - IZDELAVE RONDELIC, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo-ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.madjar@talum.si. NATAKAR, KV NATAKARICA -M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje zadovoljivo, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, 850 EUR bruto / mesečno. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s.p, ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040 367-781. NATAKAR, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-katego-rije. OKREPČEVALNICA BALKAN ŽAR, TRAJKOVIC DEJAN S.P, ŠAR-HOVA ULICA 15, 2331 PRAGER-SKO.
NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo-ali večizmensko delo, poskusna doba 2 meseca. TEMENT IRENA S.P. - LINA - TRGOVINA, TURNI-ŠKA ULICA 32, 2250 PTUJ, TE-MENT IRENA, 031 366-958, irena. tement@volja.net.
NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKARICA -M/Ž; STREŽBA PIJAČ, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali ve-čizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategori-je, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, 900 EUR bruto / mesečno. KSENIJA POŽAR S.P.; PE - BAR DOLENCE IN PREMIČNI OBJEKT, PODLEH-NIK 7, 2286 PODLEHNIK, POŽAR KSENIJA, 031 377-736.
OBDELOVALEC KOVIN, METALURŠKI MODELAR, PROIZVODNA DELA II. - M/Ž; DELAVEC ZAČETNIK - IV. ST. STR. - USPOSOBITEV ZA SAMOSTOJNO DELO LIVAR I, določen čas 6 mesecev,
polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, vozniški izpit B-kate-gorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.madjar@talum.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, AVTOKLEPAR, AVTOKLE-PAR, AVTOLIČAR - M/Ž; POPRAVILA AVTOMOBILOV, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas. HVALEC MARJAN S.P. - AVTOHI-ŠA HVALEC -TRGOVINA SERVIS, LOVRENŠKA CESTA 3, 2325 KIDRIČEVO, HVALEC MARJAN, 041 668-626.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNI DELAVEC - M/Ž;
POMOŽNI DELAVEC V GRADBENIŠTVU (VISOKE IN NIZKE GRADNJE), določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. HAMERŠAK MILAN S.P. - ZIDARSTVO HAMI, JIRŠOVCI 7 A, 2253 DESTRNIK, HAMERŠAK MILAN, 051 415-490.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, PREPROSTA DELA V NIZKIH GRADNJAH - M/Ž; PREPROSTA DELA V NIZKIH GRADNJAH, določen čas 9 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategori-je. FINIŠ-STOR, TRGOVINA, STORITVE IN PROIZVODNJA D.O.O, ZGORNJA HAJDINA 157, 2288 HAJDINA.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, PROIZVODNA DELA IV -
M/Ž; DELAVEC ZAČETNIK - II. ST. STR. - USPOSOBITEV ZA SAMOSTOJNO DELO LIVAR III, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.madjar@talum.si. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, PROIZVODNA DELA IV. -M/Ž; DELAVEC ZAČETNIK - II. ST. STR. - USPOSOBITEV ZA SAMOSTOJNO DELO OBDELOVALEC ULITKOV III, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.madjar@talum.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; KLJUČAVNIČARSKA DELA, SESTAVA IN MONTAŽA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O, MEZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, PETEK DARKO, 040/504-918, info@maksimus.biz. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; NATAKAR, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. KRAMBERGER BORIS S.P. - POSREDNIŠTVO BOGER, ULICA 25. MAJA 14, 2250 PTUJ, KRAMBER-GER BORIS, 041 789-918. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VOZNIK- ŠOFER -M/Ž; VOZNIK-ŠOFER TOVORNJAKA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit C,E-kategorije. CLASSIC GAŠLJEVIČ A&B PODJETJE ZA TRGOVINO, STORITVE IN POSREDOVANJE D.N.O, SLOVENJA VAS 35, 2288 HAJDINA, JURENEC STANE, 031 660-461. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, POMOŽNI DELAVEC, PLASTIFICIRANJE KOVINSKIH PREDMETOV, DELOVNO MESTO JE V BRUNŠVIKU 88 - RAČE - M/Ž; PLASTIFICIRANJE KOVINSKIH PREDMETOV IN PRIPRAVLJALNA DELA, določen čas 6
mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-katego-rije, 1100 EUR bruto / mesečno. TAŠNER FRANC S.P. - POSREDNIŠTVO, GRAJENA 57, 2250 PTUJ, LETONJA ERIKA, 031 288-489. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, REZKALEC - M/Ž; REZKANJE, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-ka-tegorije. VUČKOVIC ALEKSANDER S.P. - SPLOŠNA MEHANIČNA DELA, OB ŽELEZNICI 11 B, 2250 PTUJ, KOLENKO DANIELA, 031 262 740.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, STRUGAR - M/Ž; STRUŽENJE, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-ka-tegorije. VUČKOVIC ALEKSANDER S.P. - SPLOŠNA MEHANIČNA DELA, OB ŽELEZNICI 11 B, 2250 PTUJ, KOLENKO DANIELA, 031 262 740.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, POMOŽNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - DELO NA PTUJU - M/Ž; ISKANJE MOREBITNIH ZAVAROVANCEV, USPOSABLJANJE ZA PRIDOBITEV DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE POSLOV ZAVAROVALNEGA ZASTOPANJA, TERENSKO DELO, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - osnovno. GENERALI ZAVAROVALNICA D.D. LJUBLJANA, KRŽIČEVA ULICA 3, 1000 LJUBLJANA, KUHARIČ ALEKSANDER, 02 74 91 3 5 2.
Naziv kulturna šola so prejele osnovne šole Ribnica na Pohorju, Ljudski vrt Ptuj, Trebnje, Sostro, Litija in Simona Gregorčiča Kobarid. Priznanje odličnost za delo na kulturnem področju pa so prejele Osnovna šola Mirana Jarca iz Črnomlja, Osnovna šola iz Vavte vasi, OŠ Lava iz Celja, OŠ borcev za severno mejo Maribor in Osnovna šola Martina Koresa iz Podlehnika, ki je naziv prejela za delovanje na področju lutkarstva. Letošnje srečanje je bilo po-
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA, RAČUNOVODJA - M/Ž; RAČUNOVODSKA IN KOMERCIALNA DELA, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno. AV-TOCENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O, OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ, PRSTEC DAMIRJAN, 040 300 555.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA, ZAVAROVALNI SVETOVALEC - ZASTOPNIK I - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM, PRIDOBIVANJE PONUDB ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. GRAWE zavarovalnica d.d. Maribor Poslovna enota Ljubljana, KO-MENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA, KUKANJA BOJANA, 01 475 05 22, zaposlitev@grawe.si. STROJNI TEHNIK, KLJUČAVNIČAR, MONTER - M/Ž; MONTAŽA IND.NAPRAV, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. LB METAL, PROIZVODNJA, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O, ZAGREBŠKA CESTA 22, 2000 MARIBOR.
VOZNIK AVTOMEHANIK, VOZNIK AVTOMEHANIK - M/Ž; PREVOZ VOZIL S SPECIALNIM TOVORNIM VOZILOM, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-,
svečeno dvema osebama, ki sta bistveno vplivali na zgodovino Slovenije - Primožu Trubarju in Rudolfu Maistru. Vsi udeleženci srečanja so se lahko udeležili delavnic (folklorne, literarne, gledališke, likovne, glasbene ...). Obiskali so tudi bližnje geometrično središče države in si ogledali obeležje s simboli naše države (grb, zastava, himna . ), kjer obelisk simbolično označuje težiščno točko naše samostojne države. GEOSS je srce Slovenije in je bil postavljen
C-, E-kategorije, hrvaški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, slovenski jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, 1244 EUR bruto / mesečno. PAAM LOG TRGOVINA IN STORITVE D.O.O, OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ, BELA MILKA, 02 7881341, milka@paam-log.si. ZIDAR, ZIDAR - M/Ž; ZIDAR, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. HAMERŠAK MILAN S.P. - ZIDARSTVO HAMI, JIRŠOVCI 7 A, 2253 DESTRNIK, HAMERŠAK MILAN, 051 415-490.
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR TEKSTILSTVA, TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK, RAZVOJNI TEHNOLOG
M/Ž - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE PROIZVODNJE, PLANIRANJE PROIZVODNJE, DISAJNI-RANJE MODELOV, NORMIRANJE IZDELAVNIH ČASOV, MODELIRANJE (ROČNO, RAČUNALNIŠKO), GRADIRANJE IN DIGITALIZI-RANJE KROJNIH SLIK, RAZVOJ NOVIH IN, POSODABLJANJE ŽE, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. ZAŠČITA PTUJ KONFEKCIONIRANJE IN TRŽENJE D.O.O, ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ, GRAJŽL SA-MARKANDA, 02/779-7111, info@ zascita-ptuj.si.
1982. Na njem so vklesani verzi Zdravljice, ki je postala naša državna himna, skupaj z lipo in drogom, na katerem plapola slovenska zastava. Ob desetletnici slovenske države in dvajsetletnici GEOSS-a pa so nastali še verzi, ki jih je zapisal eden najodgovornejših ljudi za ustanovitev GEOSS-a Peter Svetik:
Pomisli v Geossu, postoj: je naš, je moj in tvoj simbol za naš obstoj - razvoj, za našo srečo, mir, spokoj!
Z. Golub
Podlehnik • Akcija Kulturna šola leta 2008
Lutkarji poskrbeli za odličnost
S sklepno prireditvijo na Slivni pri Vačah, geometričnem središču Slovenije, se je letos že petič končala akcija Kulturna šola 2008, ki sta jo izvedla Zveza kulturnih društev Slovenije in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (16)
Taekwondo
Taekwondo je korejska borilna veščina, ki se je oblikovala sredi 20. stoletja. Njene korenine so stare več kot 2000 let, velik vpliv na razvoj ta-ekwondoja pa je imel japonski karate. Veščina je sestavljena iz tehnik, form, sparingov, prostih borb, samoobrambe in testa moči. Najbolj je znana po atraktivnih brcah v skoku. Vodilni svetovni zvezi sta ITF (International Taekwondo Federation) in WTF (World Taekwondo Federation), ki gojita različni obliki taekwondoja. WTF je od leta 2000 olimpijski šport.
Foto: arhiv
Taekwondo je olimpijski borilni šport, ki je znan po atraktivnih nožnih tehnikah. Dvoboj z letošnjega svetovnega prvenstva.
Naziv veščine
Ime taekwondo je l. 1955 vpeljal general Choi Hong Hi, ki velja za »očeta« te veščine. Tae pomeni nožna tehnika, brca, kwon pomeni ročna tehnika, sunek s pestjo, do pa pomeni pot, steza, način. Torej bi taekwondo lahko prevedli kot »pot ročnih in nožnih tehnik«.
Izvor
Zgodovina korejskih borilnih veščin je zelo dolga. Najstarejši dokazi so kipi in slike, ki so jih našli v grobnici dinastije Muyong Chong iz 3. stoletja pred n. š. in prikazujejo starodavne vojščake. Koreja je bila tedaj razdeljena na tri kraljevine: Silla, Koguryo in Paelje. Vse tri so imele močno vojsko, ki se je urila v veščini neoborožene-ga bojevanja, imenovani hwa-rang-do ali subak.
Subak se je razvil v veščino tae kyon, ki so jo pogosto izvajali na vojaških demonstracijah in na tekmovanjih, na katerih so se lahko vojaki pomerili med seboj. To se je dogajalo v času dinastije Koryo (918-1392), ki
je združila tri kraljevine. Dinastija Joseon je prinesla dolgo obdobje miru. Višji družbeni sloji so se posvetili umetnosti in kulturi, medtem ko so nižji sloji gojili tae kyon, ki je kot narodno izročilo preživel vse do začetka 20. stoletja.
Razvoj
Ko je Japonska okupirala Korejo (1910-1945), so bile prepovedane vse borilne veščine. Tae kyon je skoraj povsem zamrl. Zato je veliko Korejcev odpotovalo na Japonsko, kjer so se seznanili s karatejem.
Po koncu druge svetovne vojne so se vrnili v domovino in odprli šole borilnih veščin. Nekatere bolj znane šole iz tega obdobja so bile: Chung Do Kwan, Oh Do Kwan in Ji Do Kwan. Veščina (v glavnem je šlo za karate) se je tedaj imenovala kong soo do, tang soo do, tae soo do itd. Pod vplivom tae kyona je veščina sprejela številne specifične nožne tehnike, predvsem v skoku. Med mojstri in lastniki šol se je pojavila želja po poenotenju stilov v koherentno korejsko
borilno veščino. Nova veščina se je sprva imenovala tae soo do, vendar jo je leta 1955, kot je bilo že omenjeno, general Choi Hong Hi preimenoval v taekwondo. Leta 1961 je bila ustanovljena nacionalna zveza KTU (Korea Taekwondo Union), ki se je kasneje preimenovala v današnji naziv KTA (Korea Taekwondo Association).
Sodobni taekwondo
Kljub prizadevanjem prve generacije mojstrov, ki so poskušali poenotiti veščino, jim to ni uspelo v celoti. Glavni razkol je v delitvi svetovnega taekwondoja na WTF (znan tudi kot kukki taekwondo) in ITF. Oba pristopa se razlikujeta tako v osnovnih tehnikah in formah kot v različnih pravilih športne borbe in rangiranju pasov. WTF vadijo v Južni Koreji, ITF pa v Severni Koreji.
Kukki taekwondo je nastal skozi napore KTA v prizadevanjih po poenotenju veščine. Leta l972 je bila ustanovljena zveza Kukkikwon, ki je l. 1973 prerasla v svetovno zvezo
WTF.
ITF je leta 1966 ustanovil general Choi Hong Hi, potem ko se je odločil, da se oddalji od procesov poenotenja taek-wondoja. Zato je zapustil KTA in osnoval svojo zvezo. Po smrti Choi Hong Hija leta 2002 so nastale tri veje ITF-ja: severnokorejski ITF, ki ga vodi generalov sin ter dunajski ITF in montrealski ITF. Ko je WTF postal olimpijski šport, so mnogi mojstri in tekmovalci zapustili ITF.
Leta 1980 je MOK (Mednarodni olimpijski komite) priznal WTF kot edino svetovno zvezo za taekwondo. Leta 1988 je bila veščina predstavljena z demonstracijo na otvoritvi olimpijskih iger v korejskem mestu Seulu. Na olimpijskih igrah v avstralskem Sydneyu leta 2000 pa je taekwondo postal polnopravna olimpijska disciplina. Nekateri viri navajajo, da taekwondo v svetu vadi okrog 100 milijonov ljudi, drugi viri pa se bolj nagibajo k številki 30 milijonov. Kakorkoli že, taekwondo je zelo priljubljena borilna veščina, ki si je znala izboriti ugledno mesto v svetovnem športu.
Zakonski in družinski center Midva
Obupana
Stara sem 30 let, moj partner 39 let, živiva v izvenzakonski zvezi z dvema otrokoma; fantek 3 leta in punčka 5 mesecev. Zaradi težav, ki so se pojavile v odnosu, sva se že razšla. Kmalu po razhodu mi je veliko obljubljal, bil pozoren. Po treh letih sem mu nekako zaupala, da ga je mogoče res kaj izučilo.
In nič. Vse po starem. Njegovi starši mu pomenijo vse; denar in varnost. Hišo so oni zgradili. Ta človek bi vsem ustregel, samo za družino je mrtev. Ko pride domov, se sploh ne odziva. Starši ga kar naprej kličejo, naj gre v trgovino, naj gre sosedi vrt uredit ipd. Še vedno je povsem njihov, tudi zato, ker so toliko naredili zanj. Jaz pa nimam mesta v njegovem srcu. Imam nekje na odstavnem pasu. Ne zmorem več. On vedno vse pozabi, kar se tiče naše družine. Mobitel in avto, pa starši in pomembni ljudje (z denarjem) so zanj življenje ...
Težko je v odnosu, kjer moški ne sliši ženskih najglobljih hrepenenj po bližini in nežnosti in hkrati ni v stiku s svojimi lastnimi hrepenenji. Ob tem pa se prebuja še veliko žalosti, obupa, osamljenosti in nesprejeto-sti. Strah pred bližino in ranljivostjo zaseda veliko prostora med vama in vama obvladuje odnos. Kot opisujete, partnerja skoraj nikoli ni doma, pride in gre, vi pa se počutite kot ženska, ki pospravlja, kuha ... Kot da vas ni, vaju ni, ker je vajin partnerski odnos preveč zaseden z neizgovorjeno stisko, z neizgovorjenimi občutji, ki jih vi vsa vzamete nase,vaš partner pa beži od njih in se jim umika. Vi pa nimate kam zbežati, saj ste mama in kot mama ne morete blokirati svojega čustvenega sveta, saj bi vas to sta-
lo stika z otroki. Kajti ženska, ki ne čuti življenja, tudi otrok ne zmore začutiti. Ne zmorete več, kar je razumljivo, mamica dveh majhnih otrok, eden je še dojenček, ki vas v polnosti potrebuje, tako kot vi sedaj, v tem obdobju zelo močno potrebujete stik s partnerjem. Njega pa odnaša strah pred bližino in ranljivostjo, ki jo prinaša v odnos tudi majhen otrok.
Gospa, vaš partner ni mrtev zaradi vas, le čutenja, ki se mu prebujajo v odnosu z vami, omrtviči, ker jih ne vzdrži. Niste vi krivi za njegovo vedenje, saj on vse naredi, da se umakne bližini v odnosu. Žalost, ki jo nosite, ni samo vaša, je tudi partnerjeva, vendar je ne čuti.
Ste v stiski? Iščete rešitev iz zakonske krize? Je vaš najstnik zabredel v težave? Se ločujete in ste ostali sami z otroki? Se srečujete z odvisnostjo? V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU nudimo strokovno pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. Pokličite nas na 041 867 856 (24-urni odzivnik) in skupaj bomo poiskali rešitev.
Seveda se je lažje ukvarjati s starši in urejanjem vrta pri sosedih, tam ni ranljivosti, doma pa so vrata v čustveni svet zelo odprta, kar povzroča strah, grozo in odtujenost. Vse to pa ustvari blokade v komunikaciji med vama in v celotni družini.
Poskušajte začeti govoriti o občutkih, ki jih doživljate ob njem, tam so vrata v njegov svet in so tesno zaprta, če pa jih ne boste zmogli odpreti, pa poiščita pomoč terapevta, da bosta dobila besede za ne-izgovorjeno, ki vama obvladuje življenje.
Vse dobro vam želim v prihodnje, pa srečno.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Torek, 21. oktober
Danes goduje Urška.
Uršula je zavetnica mladine, učiteljic in vzgojiteljic, za dobro poroko in zakon, za mirno smrt in zavetnica bolnih otrok. 1855. je umrl slovenski slikar Matevž Langus.
1866.	so se na plebiscitu v Beneški Sloveniji, na katerem je od okoli 14.000 prebivalcev imela volilno pravico le četrtina, izrekli za priključitev k Italiji.
1916. je socialni demokrat dr. Friderik Adler ustrelil avstro-ogrske-ga ministrskega predsednika vlade grofa Karla Stiingkha. 1920. je dr. Žerjav na seji Izvršilnega odbora lugoslovanske demokratske stranke razgrnil njen program za volitve v konstituanto. 1945. je bil prvi vpis študentov v popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani.
1991. se je z ladjo Galeb iz Kopra umaknilo iz Slovenije 1.130 vojakov 1LA. Sreda, 22. oktober Danes goduje Vendelin.
1662. je baron Ivan Zakmadi sklenil z generalom hrvaške redovne province pavlinskega reda Martinom Borovičem pogodbo, s katero je odstopil svoj grad Olimje za pavlinski samostan. 1830. se je rodil v Ljubljani slovenski zdravnik kirurg Viljem Kovač.
1944. je bil v Črnomlju ustanovni občni zbor Slovenskega časnikarskega društva.
1721. se je Peter Veliki oklical za ruskega imperatorja.
1725. je umrl italijanski skladatelj Alessandro Scarlatti.
1811. se je rodil madžarski pianist in skladatelj Franz Liszt.
1842. se je rodil italijanski državnik Giovanni Giolitti.
Četrtek, 23. oktober
Danes goduje Severin.
4004. p. n. št. naj bi Bog ustvaril Zemljo.
1801. se je rodil nemški skladatelj Albert Lortzing.
1495. je cesar Friderik III. zaradi težkih razmer podelil podložni-
kom kočevskega zemljiškega urada posebno pravico za trgovino
s svojimi izdelki.
1887 se je rodil v Kopru slovenski pisatelj, politik in nestor novinarstva Rudolf Golouh.
1908. so v Ljubljani ustanovili Slovensko filharmonijo.
1987. je revija Mladina objavila prispevek Za drugačne ustavne
amandmaje.
1990. je Srbija uvedla carinske takse na blago slovenskega in
hrvaškega izvora.
Petek, 24. oktober
Danes goduje Rafael.
Danes je svetovni dan OZN.
1648. se je z vestfalskim mirom končala tridesetletna vojna. 1658. se je rodil v Šentvidu pri Stični slovenski zdravnik, znanstveni pisec in humanist Marko Gerbec. 1849. so s cesarskim ukazom ustanovili nove šolske deželne oblasti.
1849.	se je rodil v Novem mestu slovenski politik in zgodovinar Fran Šuklje.
1867.	je bila v Ljubljani v čitalniški dvorani prva gledališka predstava Dramatičnega društva. Uprizorili so češko igro Klicpera Na mostu.
1919. je prišlo v Codroipu v Furlaniji do zadnjega upora slovenskih vojakov pred razpadom Avtro-Ogrske. 1941. je ljubljanski škof Rožman v pastirskem pismu obsodil »podvige raznih osvobodilnih gibanj nerazsodnih ljudi«. Sobota, 25. oktober Danes goduje Darija.
1885. je bila v Celovcu pod predsedstvom Andreja Einspielerja ustanovljena prva podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda na Koroškem.
1891. je bil v Ljubljani prvi koncert v takratni Tonhalle, današnji stavbi Slovenske filharmonije, ki je bila po požaru obnovljena. 1896. je bila v Šentrupertu pri Velikovcu odprta prva zasebna slovenska osnovna šola, ki jo je odprla Ciril-Metodova družba. 1918. je koroški deželni odbor sprejel stališče, da je Koroška nedeljiva.
1954. je anglo-ameriška zavezniška uprava izročila Trst italijanskim oblastem na osnovi Londonskega sporazuma, ki so ga sklenili 5. oktobra 1954.
1982. je bil v Novem mestu kongres ZSMS (Zveza socialistične mladine Slovenije), na katerem so se mladi začeli otresati pokroviteljstva komunistov. Nedelja, 26. oktober Danes goduje Lucijan.
1536. je na Dunaju umrl škof in diplomat Krištof Ravbar. 1829. je bil Anton Martin Slomšek imenovan za nadzornika gojencev (spirituala) v celovškem bogoslovju.
1850.	se je rodil v Poljanah nad Škofjo Loko slovenski slikar Janez Šubic.
1889. se je rodil v Šmartnem v Brdih slovenski mladinski pesnik in kulturni delavec Karel Širok.
1903. je bil ustanovni občni zbor Delavskih konzumnih zadrug v Trstu.
1922. je bila ustanovljena Zveza delavskega ljudstva. Ponedeljek, 27. oktober Danes goduje Sabina.
1835. se je rodil v Podreči pri Mavčičah slovenski pesnik Simon Jenko, pesnik Sorškega polja.
1861.	je bila v Ljubljani ustanovna seja Slovenskega zdravniškega društva.
1862.	so izdali v Avstriji zakon o zaščiti osebne svobode. 1864. se je rodil v Drakovcih med Ptujem in Ljutomerom pionir slovenskega filma Karol Grossmann.
1878. je bil v Dolini pri Trstu zadnji v vrsti velikih slovenskih taborov.
1883. se je rodil v Mostu na Soči slovenski pesnik, pisatelj in dramatik Ivan Pregelj.
AvtoD^OM
V začetku prihodnjega leta pričakujemo novo fiesto
Tudi na slovenske ceste bo kmalu zapeljala nova, šesta generacija fi-este, ki je povsem drugačna od trenutno še aktualnega modela. Ne le zaradi sveže oblike, ampak tudi zaradi poslanstva, saj gre za svetovni avto, namenjen tako evropskemu kot ameriškemu in azijskemu trgu. Od konkurence in trenutnih modnih zapovedi se razlikuje tudi po tem, da dimenzijsko ni prerasla predhodnika, saj je izdelana v podobnih velikostnih okvirjih. Z mazdo 2 si deli tehnično zasnovo in nekatere sklope, pa tudi nekaj barvnih odtenkov. Fiesta ohranja zgodovinsko ime, s katerim beleži trideset let prodaje v Evropi in je zato na trgu že dobro uveljavljena, v teh letih pa se je zanjo odločilo več kot 12 milijonov kupcev.
Pri nas je bila fiesta vedno med prodajno uspešnejšimi in tako naj bi bilo tudi v prihodnje. Avto je všečen, dovolj prostoren, odlikuje se z izboljšanimi voznimi lastnostmi, kar bo nedvomno pripomoglo, da bo ob "zrelejših" kupcih privabljal tudi tiste, nekaj mlajše. Teh si v zadnjem času želijo skoraj vsi avtomobilski proizvajalci in jih zato ne gre zanemarjati. Šesta generacija je s skoraj štirimi metri dolžine za spoznanje daljša od predhodnice (za 3 centimetre), a tak velikostni prirastek je pravzaprav zanemarljiv v primerjavi z "rastjo" večine najpomembnejših tekmecev (renault clio, peugeot 207, fiat grande punto).
Naj omenim nekaj značilnosti kinetičnega oblikovanja fieste: všečno oblikovan prednji del z veliko trapezoidno odprtino, visoko postavljena in daleč nazaj potegnjena žarometa, strmo zašiljeni pokrov motornega prostora, ki sega prek prednjih blatnikov. Ford se je tako povsem obrnil od peščice racionalnih
kupcev k bolj številčni skupini, ki svoja vozila kupuje na podlagi čustev. Pri pe-tvratni izvedbi je za zadnjimi bočnimi vrati še majhno trikotno okno; tako kot tudi v prednjem delu potniške kabine, zato lahko rečemo, da se fiesta spogleduje z manjšimi enoprostorneži.
Tako kot že pri prejšnjem modelu so vrata skoraj 300-litrskega prtljažnika z visokim nakladalnim robom postavljena pokončno, na vrhu pa lahko imajo še velik spojler. Avto se zdi večji, kot v resnici je, kar daje občutek prostornosti in zračnosti, tudi zaradi idejnih rešitev, ki so bile uspešno prenesene iz večjih hišnih avtomobilov. Prostora na prednjih sedežih je dovolj, na zadnji klopi s prevračljivim naslonom se ne bodo pritoževali srednje-rasli, nekaj višjim pa zadnja klop tako ni namenjena.
Fiesta se lahko pohvali z elementi opreme, ki doslej niso bili namenjeni avtomobilom nižjega velikostnega razreda, a so pri nekaterih proizvajalcih že dolgoletna stalnica. Proti doplačilu se avto lahko od-klepa in zaklepa z dotikom kljuke na vratih, motor pa zažene s pritiskom na gumb, torej s pomočjo kartice, ki jo ima voznik shranjeno v žepu. Med bolj izvirne in samosvoje rešitve sodi zgornji del sredinske konzole, ki je z upravljalnimi gumbi oblikovan v slogu številčnice mobilnega telefona, na podobo katerega spominja v celoto zlit zaslon na vrhu osrednjega dela armaturne plošče. Dokaj nenavadno in sveže oblikovana je instrumentna plošča z dvema ovalnima analognima merilnikoma hitrosti in vrtljajev.
Karoserija forda fieste je po novem zaradi uporabe posebnega jekla za 40 kg lažja in za desetino vzvojno čvrstejša. To čvrstost karoserije bodo ob tršem vzmetenju najbolj občutili potniki, ker se avto tudi na slabših cestah vzvojno ne zvija, po zaslugi električnega servoojačevalni-ka volana pa vozniku ponuja tudi dovolj
informacij o dogajanju na cesti.
Pogonska izbira združuje okoljsko sprejemljivost in nekaj dinamičnosti, kljub temu da avto v osnovi ni namenjen dirkanju, vsi motorji pa so nekoliko predelani za bolj učinkovito rabo goriva. Ob že znanih 1,25- (60 KM) in 1,4-litrskih (96 KM) bencinskih motorjih večjo novost predstavlja 1,6-litrski motor s 120 KM, ki se zaradi posebnega sistema krmiljenja ventilov izkazuje z višjim navorom tudi v nižjih vrtljajih. Kmalu bo ponudbo agregatov dopolnila različica econetic z 1,6-litrskim dizelskim motorjem, ki v okolje izpusti le 99 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer.
Oblikovalci s kinetično zunanjostjo niso izdelali zgolj lepega avtomobila, ampak tudi varnega, saj k večji varnosti ob morebitnem trku pešca z vozilom pripomore tudi maska, ki se brez robov nadaljuje v bok. Fiesta ob prednjih ponuja tudi bočna varnostna meha za zaščito trupa in glave, je pa tudi prvi majhen avto, ki je opremljen s posebno varnostno zračno blazino za zaščito voznikovih kolen.
Fiesta je s strani nemške organizacije TUV Rheinland pridobila certifikat o opravljenem testiranju materialov proti alergiji v notranjosti vozila. Na testiranju je bilo preizkušenih preko 100 vrst različnih materialov in komponent, ki so potencialni povzročitelji alergij. Kot del razvojnega programa za notranjost vozil so Fordovi inženirji pri izbiri materialov načrtno izključevali uporabo lateksa in niklja, ki lahko povzročata alergijo bolj občutljivim ljudem. Testirane so bile tudi vse komponente, kjer ima voznik neposreden stik s kožo, kot so volan, sedežne prevleke in varnostni pasovi.
Medtem ko se je skozi čas in trenutne modne zapovedi avto spreminjal, je fiesta ostala zvesta temeljnim načelom uporabnosti in zanesljivosti, le da so jo doslej najraje vozili nekoliko starejši vozniki. Na novo generacijo precej bolj zabavne fieste bomo morali počakati še nekaj mesecev, saj je njen prihod v slovenske salone napovedan za konec januarja oziroma začetek februarja prihodnjega leta.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Sindrom izgorelosti (1.)
Sindrom izgorelosti postaja zraven depresije najbolj razširjena poklicna bolezen 21. stoletja. Opišemo jo kot kronično stanje psihične in čustvene izčrpanosti, ki nastane zaradi predolge in preveč intenzivne izpostavljenosti stresu. Stres dokazano dolgoročno negativno vpliva na človekovo fizično in psihično zdravje. Organizem zaradi delovanja stresor-jev deluje hormonsko intenzivno in je usmerjen v mišično reakcijo. Našim prednikom je tak stresen odziv omogočal, da so obvladali predvsem fizično nevarnost. Sodobni človek pa v stresni situaciji potrebuje predvsem umirjen miselni odziv.
Stanje izgorelosti se kaže kot močno zmanjšana delovna učinkovitost, raz-dražljivost, občutek jeze, ciničnost, neoseben in konflikten odnos do dela in
sodelavcev, odsotnost motivacije za delo. Sindrom se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, pri obeh spolih in pri predstavnikih vseh poklicev, najbolj so izpostavljeni posamezniki, ki imajo veliko odgovornost do drugih ljudi. Podobno kot drugje po svetu je tudi pri nas vedno več ljudi, ki kažejo znake izgorevanja ali celo s sindromom iz-gorelosti. To je potrdil tudi rezultat raziskave, ki ga je opravil Inštitut za razvoj človekovih virov, saj je imela skoraj polovica testi-ranih oseb znake izgorevanja.
Izgorevanje je kroničen proces in poteka v zaporednih fazah od stanja izčrpanosti, ujetosti do stanja adrenalne izgorelosti. Prva faza izčrpanosti, ki lahko traja tudi do 20 let, se navzven kaže kot skrajno storilnostna usmerjenost (deloholizem), človek je kronično utrujen, vendar
Foto: Črtomir Goznik
Ksenija Lampret, mag. farm.
se tega ne zaveda in še naprej preveč dela. Fazo ujetosti, ki lahko traja do dveh let, spremlja preizčrpanost, ki jo posamezniki skušajo rešiti z menjavo delovnega ali življenjskega okolja, vendar neuspešno, saj v novo okolje prenašajo svoje stare vzorce obnašanja, kar je vzrok za nadaljnjo izgo-revanje._ Če se izgorevanje stopnjuje, preide v zadnjo fazo, psihofizični zlom ali adrenalno izgorelost. Pride lahko do sistemskih bolezni ter drugih telesnih težav,
infarkta, možganske kapi, rakavega obolenja, zelo pogosto pride do intenzivnih depresivnih in drugih psihičnih simptomov, ki utegnejo pripeljati celo do samomora. Zdravljenje, ki je dolgotrajno (traja lahko več let, v povprečju od 2 do 4 let), obsega lajšanje simptomov ter odpravljanje psihofizičnih posledic.
Če se želimo obvarovati pred sindromom izgorelo-sti, moramo poskrbeti, da bomo na stres, ki se mu v današnjem tempu življenja ne moremo izogniti, primerno reagirali. Za razvoj ustreznih odzivov na stres so strokovnjaki razvili nova znanja in različne pripomočke. Uporabimo lahko psihološke tehnike, ki nimajo negativnih učinkov in spodbujajo razvijanje novih pozitivnih vedenjskih vzorcev in navad. Delujejo tako, da zmanjšajo simptome ter odstranijo vzroke s spremembo vedenja in razmišljanja.
Ksenija Lampret, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Pred vrati je dan spomina na naše rajne
Mrzle noči zelo blizu slane nam nakazujejo, da se počasi končuje toplejši del leta, čeprav so dnevi še prijetno topli. V naslednjem tednu bo poglavitno opravilo prav gotovo priprava poslednjih vrtičkov za naše rajne. Ne pozabite, črna zemlja za grobove ni rodovitna zemlja. Zato jo uporabite samo za posip, če vam je tako všeč. Rastline pa posadite v rodovitno, humusno prst za balkonske rastline. Ne potrebujejo gnojil, še posebej ne mineralnih umetnih granul, ki jih mnogi radi dodajate. Z njimi jih boste samo oslabili, da bodo slabše prezimile.
Za vse, ki vas je boleča izguba doletela letos in grobove še urejate, bo mogoče zanimivo, kaj se dogaja v tujini. Veliko betona in marmorja je zapustilo pokopališča, danes so grobovi predvsem čim bolj zeleni. Nekje dve tretjini manjšega ali tri četrtine večjega poslednjega prebivališča pokrivajo pokrov-ne trajnice. Med njimi so najpogostejše trdoleske, panešplji-ce ali pokrovni iglavci. Ob spomeniku posadimo eno ali dve manjši drevesi, najpogosteje povešavega tipa. Prekrasni so macesni, povešave bukve, ponekod pa tudi stebelne vrtnice ali druga počasi rastoča drevesca ali grmički. Pogosto srečujem tudi igranje z oblikami, saj manjše grmičke, najpogosteje so to pušpani, porežejo v različne, ne samo okrogle oblike, ki so nato same po sebi okras groba. Manjši del pa je namenjen sezonskemu cvetju, ki pa ga večkrat menjujejo. Zdaj so seveda pomembne mačehe, vendar jih kombinirajte tudi z zelenim ali pisanim bršljanom, plazečimi skrečniki, žajblji z različno obarvanimi listi in številnimi drugimi rastlinami.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Nekateri boste lepo vreme izkoristili tudi za izkop poletnih gomoljnic in čebulnic. Previdno jih izpulimo in poreže-mo, vendar ne čisto pri osnovi. Pri vseh pustimo kakšnih 20 cm stebla. Vsa gnitja se namreč navadno pričnejo pri steblu. In če pustimo steblo daljše, lahko bolezen preprosto ustavimo tako, da ta stebla odrežemo. Če pa stebla nimamo, potem je glivica takoj v čebulici ali gomolju in rastlina hitro propade. Preden jih damo v klet za čez zimo, se morajo gomolji ali čebulice dobro posušiti, z njih pa moramo odstraniti tudi čim več zemlje. Vendar to storimo zelo nežno in ne na silo. Počakamo, da se blato in zemlja posušita sama in šele nato očistimo gomolje. Sušimo jih v plitvih zabojčkih, pod streho in na suhem. Pozorni pa bodite le, da ne pride do njih mraz, da nam ne zmrznejo sedaj, ko smo jih izkopali. Pred shranjevanjem v kleti jih namočite v močan žajbljev čaj, dobro osušite, nato pa pospravite v primeren prostor. Če imate na razpolago samo kleti, v katerih je tudi peč za centralno ogrevanje, zrak pa suh, jih shranimo v suh pesek, žagovino, dobro pa se obnese tudi hranjenje v odpadlem, suhem listju. Zato potrebujemo plitve posode, vanje položimo plast listja, naložimo gomolje in čebulice, ki jih obrnemo na glavo. Med seboj se ne smejo dotikati. Mednje narahlo natlačimo listje, na to plast pa lahko naložimo samo še eno plast čebulic ali gomoljev. Na glavo jih obrnemo zato, da pričnejo kaliti kasneje spomladi, posebej kane so znane po tem.
Foto: Miša Pušenjak
Na gredice pa posadimo spomladi cvetoče lepotice. Pred sajenjem jih je zelo dobro čez noč namočiti v toplo vodo, lahko pa je to tudi žajbljev čaj, ki jih še razkuži. Sadimo jih za dve globini debeline čebulice. V naravi rastejo čebulnice v skupinah, tako naredimo tudi mi na naših gredicah. Torej naj ne rastejo togo, v ravnih vrstah kot vojaki, ampak naj zgleda, kot da so naključno pognale iz zemlje. Da jih obvarujemo zimskega mraza, lahko po sajenju nanje nasujemo odpadlo listje. Enako zavarujemo tudi vse trajnice na cvetličnih gredah. Posebej pozorni moramo biti na tiste s plitvimi koreninami, predvsem pa pampaško travo. Trave so sedaj najlepše, zato jih ne režite. S tem odstranimo njihovo naravno zaščito pred mrzlim zimskim zrakom. V nevarnosti so namreč njihove korenine. Zato šope trave samo povežemo skupaj, okoli njih pa po tleh nasujemo listje, pokošeno travo ali slamo. Če pa jo porežemo, izpostavimo korenine mrazu in vlagi. Zato ni čudno, da mnogim pampaška trava čez zimo propade. Seveda pa je pomembno, da jo posadimo na najbolj sončno mesto, kjer voda, predvsem pozimi, ne zastaja.
Ob pospravljanju vrta pa ne pozabite tudi na naše prijatelje, koristne živali na vrtu. Ježku v zavetnem kotu pripravite varno zavetje: kup vej, listja in trave. Z nekaj sreče se bo tam skril pred zimo, naslednje leto pa bo na vašem vrtu poskrbel za mnoge škodljivce. Nikar zdaj ne odstranjujte nizkega grmovja, kupov vej in podobno, saj jim s tem uničite njihova zimska prebivališča.
_Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
16. oktobra 2007 je umrl Toše Proeski. Pred letom je v Skopju odigral svoj zadnji koncert. In ob tem dogodku so se zvezde nekdanje Jugoslavije zbrale njemu v čast na mestnem stadionu v Skopju. Veliki humanitarni koncert so organizatorji poimenovali »Vsi te imamo radi, Toše« v spomin na njegove besede »Vse vas imam rad«, s katerimi je vedno na svojih koncertih pozdravljal zbrano množico. Med nastopajočimi je bilo okoli 20 izvajalcev z območja nekdanje Jugoslavije, med drugimi Aki Rahimovski, Toni Cetinski, Nina Badric, Goca Tržan, Bilja Krstic, Željko Samard-žic, Bojan Marovic, Kaliopi, Sandi Cenov in drugi. Posebna gostja je bila ukrajinska pevka Ruslana, nekdanja evrovizijska zmagovalka, ki je zapela pesem Life, s katero je Toše leta 2004 zastopal Makedonija na Evrosongu. Od slovenskih izvajalcev se je predstavila Alenka Gotar s svojo evrovizijsko Cvet z juga. Kot je dejala Tošejeva menedžerka Ljiljana Petro-vic, je bila njegova velika želja, da napolni največji makedonski stadion. To se je tudi zgodilo, saj je prišlo več kot 45.000 ljudi, ki pevca še vedno nosijo v srcu. Toše Proeski, nedvomno najuspešnejši makedonski glasbeni proizvod, je glasbeno kariero začel pri 15. letih, prvi album je izdal tri leta pozneje. Poleg »angelskega« glasu, s
katerim je osvajal poslušalce nekdanje Jugoslavije, pesem z naslovom Moja pa je posnel tudi v slovenščini, je bil znan tudi po velikem srcu in svojem humanitarnem delu, s čimer si je zaslužil tudi naziv Unicefovega ambasadorja. Na koncertu je Tošetu organizacija Veliko srce posmrtno podelila tudi zlati kip.
®®®
Debitantski album One Of The Boys je Katy Perry izstrelil v glasbeno orbito in Katy je postala glavna igralka zgodbe o uspehu leta 2008. Vse odkar se je pojavila na glasbeni sceni s svojim obširnim vokalom, sočnim odnosom in izpovednimi skladbami, navdušuje tudi glasbene kritike po celem svetu. Njen prvi single I Kissed A Girl se je uvrstil na vse pomembne in manj pomembne lestvice in nedvomno postal hit letošnjega poletja, podobno se dogaja tudi z njenim prvencem One Of The Boys. V tem toplo-hladnem obdobju pa bo nedvomno hit postal tudi novi, zabaven, divji in razposajen single Hot N Cold, ki vas bo razveselil že čez nekaj dni.
®®®
69-letna pevka Tina Turner niti malo ne počiva, saj seje pravkar podala na svojo že 36. turnejo po Združenih državah. Po osemletni glasbeni prekinitvi seje temperamentna pevka spet vrnila na
Katy Perry
Le s t v i
NAJ
1.SO
2. I KI
WHAT - PINK ISSED A GIRL -
KATY PERRY
3. THIS IS THE LIFE - AMY MACDONALD
4.	SEX ON FIRE - KINGS OF LEON
5.	DISTURBIA - RIHANNA
6.	THE MAN WHO CAN'T BE MOVED - THE SCRIPT
7.	WHATEVER YOU LIKE - T. I.
8.	BEGGIN' - MADCON
9.	LOVE IS NOISE - THE VERVE
10.	GIVE IT 2 ME - MADONNA
11.	GIRLS - SUGABABES
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
¿5, 1951 - Odkér ¿6, 2007
To je to
Toše Proeski
Foto: internet
glasbene odre, oboževalci pa so bili navdušeni nad njeno ničkaj pojemajočo energijo in glasom. Tina je dejala, da še vedno zmore in da je v odlični formi. Na koncertu seveda niso manjkale njene najbolj priljubljene pesmi, kot so What's Love Got to Do With It?, Private Dancer in Simply The Best. Dobitnica številnih nagrad na glasbenih odrih nastopa že polnih 50 let, meni pa, da njeni oboževalci cenijo izkušnje in da mnogi pravijo, da je z leti le še boljša.
®®®
Prestižni britanski magazin Q je na svojem letošnjem izboru glasbenih nagradpro-glasil skupino Coldpaly za najboljše svetovne glasbene izvajalce. S to nagrado so se pridružili izvajalcem, kot so U2, REM, Oasis in Radiohe-ad, ki so to prestižno nagrado prejeli prejšnja leta. Cold-play so tudi z albumom Viva La Vida Or Death And All His Friends tretjičpo vrsti domov odnesli nagrado za najboljši album leta. Q je v prejšnjih letih nagradil še naslednje njihove albume Parachutes (2000.) in A Rush of Blood to the Head (2002.). Od ostalih dobitnikov nagrad v Londonu izpostavljamo še zasedbo Keane, ki je prejela nagrado za najboljši singel leta Spiralling, in skupino Kaiser Chiefs, ki je prejela nagrado
za najboljši nastop v živo.
®@®
Britanski r&b glasbenik Craig David pripravlja prvo kolekcijo svojih največjih hitov. Za omenjeni album je ponovno posnel tudi eno izmed svojih največjih uspešnic, skladbo Walking Away.
Prav tako bomo na albumu lahko slišali popolnoma novo skladbo z naslovom Where's Your Love, ki je stil-sko zelo podobna glasbi, s katero je osvojil ljubitelje glasbe že v letu 2000. Craigo-va Greatest Hits kolekcija bo
izšla 24. novembra. ®®®
Colbie Caillat, mlada ameriška kantavtorka najavlja »podaljšano« izdajo svojega debitantskega albuma. Albumu CoCo je dodala osem novih skladb. Med njimi je tudi priredba skladbe Brand New Me, ki jo je v originalu zapela Dusty Springfield. Zatem bomo na albumu lahko še slišali skladbo Somethin' Special, ki jo je posnela za kom-pilacijski album za letošnje Olimpijske igre v Pekingu, kot bonus je albumu dodala še duet s Juanesom, skupaj sta zapela skladbo Hoy Me Voy, novo skladbo Circles in akustično verzijo njene največje uspešnice Bubbly. Prav tako pa je na album uvrstila live verzije priredb Lauryn Hill (Tell Him) in Boba Mar-leya (Turn Your Lights Down Low). Omenjeni album bo izšel 11. novembra.
Janko Bezjak
Colbie Caillat
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	LIVE YOUR LIFE - T. I. Featuring Rihanna
2.	WHATEVER YOU LIKE - T. I.
3.	SO WHAT - PINK
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SO WHAT - PINK
2.	SEX ON FIRE - KINGS OF LEON
3.	GIRLS - SUGABABES
NEMČIJA
1.	SO WHAT - PINK
2.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
3.	THIS IS THE LIFE - AMY MACDONALD
Matic je srednješolec. Najstnik. Del sveta, ki ga odrasli seveda ne razumemo. In je seveda zelo kritičen do vsega dogajanja okrog sebe. Za razliko od mnogih vrstnikov pa Matic svoje mnenje rad zapiše. Kakšen je torej pogled najstnikov na svet, bomo poslej izvedeli iz prve roke. Se strinjali z njim ali pa ne. Vsekakor pa upam, da se bomo zamislili ...
Urednik
Mi, samotarji
Tako je prišla pomlad in spet so vsi v srčkih ter do ušes zaljubljeni. Vsi se veselijo dopusta in poletnih romanc na plaži. Jaz pa ne. Pa to niti ni toliko pomembno. V glavnem, poletje je na vrhuncu in zaljubljencev nam ne manjka. Kar vohaš lahko hormone v zraku. Vsi naenkrat postanejo prijazni in malce odmaknjeni, vsemu pritrdijo in naenkrat se nenavadno zanimajo samo zase. Še to, kar čez noč se prelevijo v prave ljubezenske strokovnjake, ki imajo na vsako vprašanje odgovor ter za vsak problem poznajo rešitev, obnašajo pa se, kakor da so napisali že celo polico knjig.
Skratka, mene to ne gane in se v to tudi ne poglabljam. Sem, grobo rečeno, samotar, s tem sem se sprijaznil in to mi je tudi všeč. Pa ne da bi se čisto odmaknil od sveta in od ljudi, samo malo drugačen pogled imam na ljubezen, romance in sploh na ljudi. In mimogrede, me zelo moti, če me kdorkoli sili v družbo ali med ljudi, saj si konec koncev sam izbiram prijatelje in pri meni to pač ne gre kar tako. Točno vem kakšni ljudje so mi všeč in kakšni ne ter kakšni so nekje vmes. In verjetno se tako počutijo tudi drugi, ki imajo radi svoj mir. Mi smo radi sami s sabo, tišino, temo in morda glasbo. Osebno tudi zelo rad dolgo spim in se nemalokrat zjutraj oklepam postelje, oziroma se ona oklene mene in me nikakor ne izpusti. Ko spim, sem namreč najbolj sam od vse samote. V snu ni težav, svet je takšen, kot želiš in vse tegobe realnosti potonejo v pozabo. Teh se še predobro zavem, ko zazvoni budilka.
Torej, rad sem v družbi in podobno, le ko se mi zahoče miru in samote, hočem biti v svojem izolirnem mehurčku. Če ne drugo, vsaj kakšen WC, na katerega se lahko zavlečem in si za trenutek oddahnem od sveta. In to je še en razlog, zakaj ne iščem romance ter ne skačem za ljubeznijo. Če se bo slučajno zaletela vame, tudi prav, ne bom pa je neumorno iskal ter nepotolažljivo hrepenel po njej. Ljubezen je obveza in teh ne maram kaj dosti. Moraš seji posvečati in ji biti na voljo, jaz pa si tega ravno ne želim, saj kot sem že prej omenil, ko se mi zahoče miru, se zaprem v sobo, prižgem radio, ves zunanji svet pa se razblini. Smo samo jaz, glasba in moj mir. To je zame užitek in prav sovražim, ko mi drugi dopovedujejo, kakšen užitek je košarka in kako je fajn iti na obisk h komu ter kako dobro se počutiš ob posedanju v gostilni... Morda tebi, si mislim. Zame je moj užitek moj mir, če pa si bom zaželel obiska, bom šel kam; če se mi bo zahotelo ka-fiča, bom šel. Ne vem, čemu se drugi toliko ubadajo s tem, kaj počnem, česa ne in kaj bi moral.
Je pa še ena stvar, kije pri človeških bitjih ne prenašam! Zmerom, ko se spravim kaj delat, se mi skoraj vedno želi kdo vsiliti, mi nekaj pomagati in podobno. Ne!Jaz ne potrebujem pomoči in dostikrat so mi drugi tudi v napoto. Če bom pomoč potreboval, bom tudi prosil zanjo. Mi samotarji sami najbolje vemo, kako in kaj, najlažje nam je samim in sploh so kakšne stvari samo za enega. Zato sem se odločil, da bom od zdaj naprej vse naredil sam, brez kogarkoli, ki ga ne bom hotel, niti potreboval. Torej, če bom pomoč hotel, bom zanjo prosil in pika.
Še to... Tudi če si bom morda zaželel pogovora, bom poiskal koga, drugače pa hočem biti SAM!
Matic Hriberšek
Coldplay
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
zapečene bučke*, solata SREDA
špageti po bolonjsko, solata ČETRTEK
pečene perutničke, pomfri, solata PETEK
krompirjeva solata s klobaso**, palačinke s čokolado SOBOTA
telečja obara z žličniki NEDELJA
goveja juha s palačinkami, svinjska pečenka, pečen krompir, solata PONEDELJEK
njoki v gobovi omaki, solata
**Krompirjeva solata s klobaso
80 dag krompirja, kranjska klobasa ali 25 dag drugega kuhanega mesa, olje, kis, pol skodelice juhe, sol, poper,
2 žlici na lističe narezane čebule, 2 trdo kuhani jajci, drobnjak.
Cel krompir kuhamo 30 minut v osoljeni vodi, ga odcedimo, še vročega olupimo in narežemo na rezine. Kranjsko klobaso (ali katero drugo meso) skuhamo in narežemo. Krompir damo v skledo, ga prelijemo z oljem in z juho, osolimo, popopramo ter dodamo olupljeno in na tanke rezine narezano klobaso, čebulo ter narezani jajci. Prilijemo še kis in vse narahlo zmešamo. Preden postrežemo, solato potresemo še z drobnjakom.
*Zapečene bučke
4 bučke, 4 krompirji, 2 dl sladke smetane, 15 dag naribanega sira, sol, olje.
Bučke operemo, narežemo na kocke ter solimo, da spustijo vodo. Vodo odlijemo. Krompir olupimo, ga narežemo na kocke ter ga v slanem kropu kuhamo 5 minut. V pekač damo olje, plast krompirja in plast bučk, prelijemo s smetano in naribanim sirom. Pečemo v ogreti pečici pri 190 stopinjah 40 minut.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Bojim se, da moramo prej narediti svet pošten, preden lahko pošteno govorimo svojim otrokom, da je poštenost najboljša politika.
-k-k-k
Vsaka pravica, ki traja, je krivica.
•k-k-k
Hiti počasi.
-k-k-k
Mislim, da so poroke bolj žalostne kot pogrebi, ker vas spominjajo na vašo lastno poroko.
-k-k-k
Gotovo je, da galeja obvlada val, ki se upogiba in nagiba, vendar je val gospodar.
-k-k-k
Vsa hudobija izvira iz slabosti.
-k-k-k
Čezmerna strogost izzove sovraštvo, pretirana popustljivost pa oslabi oblast.
-k-k-k
Hollywoodje kot bi bil človek nikjer in govoril z nikomer o ničemer.
-k-k-k
Ptiči v kletki sprejemajo drug drugega, vendar hrepenijo po letenju.
-k-k-k
Dušo je treba spremeniti, ne podnebje.
-k-k-k
Kdor je zmožen zarde-ti, ne more imeti črnega srca.
Sodnik: "Cesa takšnega še nisem doživel! V enem mesecu ste povozili deset pešcev!"
Obtoženec: "Ne bo držalo. Bilo jih je devet, ker sem enega povozil dvakrat."
Štajerski TEDNIK
STRADAC,
TRPIN
LJUDSKO IME ZA RASTLINO RMAN
MATERIAL ZA POKRIVANJE STREHE
AVSTRIJSKI ELEKTROTEHNIK (GUNTHER)
OCTI, JESIHI
VRV, KONOP, OŽA
JUDOVSKI PISMOUKI
VERGILOVA PESNITEV
OKROG, PRIBLIŽNO (POGOV.)
(JEAN HENRI)
TERAMO
HOKEJIST (ALEŠ)
SVEDSKI NOG. KLUB
IN DELA
MESTO V ITALIJI
TANKO VALJANO TESTO
IZ
BESEDE RAKCI
RIBIŠKI KRAJ OB OBALI ALGARVE
VOZILO ZA TEPTANJE SNEGA
ALUMINIJ
OPERA UMBERTA GIORDANIJA
OZNACBA NA URAH
ACETATNA SPOJINA
BEVKOVA CAROVNICA
AM. LETAL. PIONIR
ESTONEC
DUBROVNI-
ŠKA PLAVALKA LIGORIO
STARO ŽELEZO
REKA V ŠVICI
FR. KNJIŽNA ZALOŽBA
FR. TEROR. ORGANIZ.
ARNIKA (LJUDSKO)
KARMEN TERŽAN
RUSKA GRAFIČARKA ARHAN-GELSKA
PREBIVALKA IRSKE
STROKOVNO IME ZA KORUZO
JAPONSKI BOG
JEZERO (V IRANU)
NOBELIJ
CARJEVIC IZ OPERE »ZLATI PETELIN«
IZ
BESEDE FORAN
IZ
BESEDE REKI
IZ
BESEDE EZA
Štajerski TEDNIK
"Premišljujem, ali bi kupil mercedesa," "Pa si to lahko privoščiš?" "Saj premišljevanje nič ne stane."
V gosti megli, ko se vidi komaj kakšen meter naprej, sledi Stane vzvratnim lučem avtomobila pred njim. Ko se nenadoma ta ustavi in pride do trka, se Stane nagne skozi okno in zavpije: "Le kaj se greste! Kako lahko ustavite sredi ceste?"
"Kakšne ceste? Ustavil sem v svoji garaži."
Mož: "Le kako naj kupiva avto! Kako ga bova pa plačala?"
Žena: "Ali moraš res vedno govoriti o dveh stvareh istočasno!?"
Trgovec z avtomobili uvaja v delo pomočnika: "Zapomni si: ljudje ne želijo poceni avtomobilov, temveč drage, ki malo stanejo."
Novopečeni šofer ima velike težave s parkiranjem. Ko zapelje naprej - poči. Zapelje nazaj in - poči. K avtomobilu pristopi čuvaj parkirišča z besedami: "Odločite se, ali boste parkirali ali pa igrali biljard."
Prodajalec nagovarja kupca avtomobila: "Izplača se ga kupiti. Porabi samo žlico bencina."
"Kavno ali tisto za juho?"
Moški izstopi iz avtomobila, v katerem pusti psa. Ko zaklene vrata, glasno reče psu: "Bodi pri miru! Takoj pridem."
Ko to sliši starejši moški, ki ni opazil psa v avtomobilu, pristopi in reče: "Zakaj pa ne potegnete ročne zavore, tako kot vsi drugi šoferji?"
Prodajalec na sejmu hvali svoj avtomobil: "Z njim se boste lahko peljali 160 km." "Na uro ali vsega skupaj?"
Turist se pripelje v mesto in vpraša policista: "Ali lahko tu parkiram?"
"Policist je kratek: "Ne!"
"Zakaj pa je potem tu polno parkiranih avtomobilov?"
"Zato, ker niso vprašali."
Študent v razmajanem avtomobilu prevozi rdečo luč na semaforju. Policaj zažvižga, ga ustavi in reče: "Petnajst evrov."
Študent izstopi, mu stisne roko in reče: "Se strinjam. Avto je vaš."
Na bencinski črpalki šofer močno zdelanega avtomobila prosi, da mu zamenjajo olje. Crpalkar si nekaj časa avto ogleduje, nato pa reče: "Na vašem mestu bi obdržal olje in raje zamenjal avto."
"Kaj delaš?"
"Zbiram stare dele, da bom sam sestavil avto." "Si že kaj zbral?" "Sem. Vodo za hladilnik in zrak za kolesa."
Ugankarski slovarček: AARSOV = danski violinist (Georg, 18821950); ARIMOTO = japinski teniški igralec (Naoki, 1974-); ARNOV = pravo ime ruskega pisatelja Riba-kova (Anatolij); HALE = ameriška filmska igralka (Barbara, 1921-); METOPA = plastično okrašena, kamnita plošča na gredi dorskega templja; NETOR = indonezijski otok v Bandskem morju; SIGE = kraj pod goro Beljanico v Srbiji; UDA = češki nogometni klub.
'01V3S 'AOUOJV 'oejjv 'ja}se>p|od '^aouoi 'euean '0ueA0jy 'epn 'rs 'sguaiAi 'JO^N '9|BH 'ey 'a§!S '§aod '}au\/ 'laiojsuv '0IAI '3-S|qo| 'efpeAieA -ep 'eijiuajd 'ao^sjbv 'yr 'isogojjs '}sou}se| 'ueu| 'eA^ej 'uouo 'e|}o>j :ouAejopoA :e)|uezu)| 9) Aeijssu
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íjitztu.1
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da v novem otroškem igrišču v poetovionskem mestnem parku manjka le še nekaj igral; baje zato, ker nekateri sponzorji še niso izpolnili danih obljub.
... da so nedavni pogovori predstavnikov ok.olj-sk.ega ministrstva in k.i-dričevsk.e občine o sanaciji lovrenšk.e gramoznice potekali za zaprtimi vrati predvsem zaradi bojazni pred čisto navadnim prepihom - ne političnim, da se razume.
... da bi v marsikateri štajerski občini pri izbiri kletarja leta imeli manj težav, če bi ta laskavi naziv podeljevali le na pogled - tistemu, ki ima v teh dneh najbolj rdeč nos.
... da ni slučaj, da v slo-venjegoriških in halošk.ih gozdovih letos skorajda ni več kostanjev, saj je
njihova cena celo višja od mesa. No, je pa tudi res, da bodo kostanji počasi meseni.
... da iz skoraj istega razloga v najstarejšem slovenskem mestu nihče ne peče kostanjev. Če če-vapčarni ni šlo, kako naj bi kostanjarni.
Vidi se ...
... da je letošnjo jesen igra narave posebej domiselna. Zanimivo je (če sklepamo po interni anketi), da so moški v tem videli dolgi nos, ženske pa neki drugi dolgi organ.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Martina Mlakar
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo prejeli fotografijo motorista Murija, ki uživa v vožnji z motorjem, najraje pa pozira pri fotografu. Poslala jo je Martina Mlakar iz Slatine pri Cirkulanah.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
7				9	5		1	4
9		5	2				8	
					4			
4		3	6				5	9
1								2
	7		5	3				
2						8		1
5		1			3	4		
				8	9			7
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥¥	©©	€€	000
Bik.	¥¥	©©©	€	00
Dvojčka		©	€€	000
Rak		©©	€	00
Lev	¥	©©	€€€	00
Devica	¥¥¥	©	€€	0
Tehtnica	¥	©©	€€€	0
Škorpijon	¥¥¥	©©	€	000
Strelec	¥¥¥	©©	€€€	0
Kozorog	¥	©	€€€	00
Vodnar	¥¥¥	©©	€	00
Ribi	¥	©	€€€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 21 oktobra do 27. oktobra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 24. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Peter Kmetec, Podlože 13, 2323 PTUJSKA GORA.
Anekdote slavnih
Srbskega komediografa Branislava Nušica so vprašali, če ve, kaj se zgodi s tistimi leti, ki jih ženske tako skrbno prikrivajo, saj zakon o neuničljivosti materije govori, da se nič ne izgubi.
Branislav Nušic se je začudil: "Kaj tega res ne veste? Navadno jih dodajo starosti svojih prijateljic."
Nemški patolog Rudolf Virchow je na kliniki nadrl asistenta, s katerim se je prerekal: »Ali ste vi norec ali pa jaz!«
Asisten je šel k specialistu, se dal preiskati zaradi pameti in uma. Naslednji dan je izročil Virchowu zdravniško spričevalo in
dejal: "Zdravniško je ugotovljeno, da jaz nisem norec.
***
Francoski predsednik Jules Grevy je obiskal umetnostno razstavo. Pred neko sliko se je ustavil in vzkliknil: "Moj bog, to je strašno!"
Med spremljevalci je nastala zmeda, predsednik pa je vprašal, kdo je avtor slike. Slikar je bil slučajno navzoč. Grevy se mu je z nasmehom približal, mu ponudil roko in rekel: "Nič ne bodite užaljeni, gospod, imam pač navado, da skušam razvrednotiti tisto, kar nameravam kupiti!"
Res se je čez nekaj dni pod sliko pojavil listek: "Prodano gospodu predsedniku."
***
Francoskega igralca in pevca Mauricea Chevalieja so vprašali, kakšna je razlika med lepo in zanimivo žensko. Odgovoril je: »Lepa ženska je tista, ki jo opazim jaz, zanimiva pa tista, ki opazi mene.«
Ko je duhovitemu ruskemu pisatelju Nikolaju Vasiljeviču Go-golju nekoč postalo v družbi slabo, je razburjena gostiteljica vzkliknila: "Hitro, hitro, pomagajte mu! Dva moža naj ga držita, eden pa naj mu vliva žganje v usta!"
Gogolj je ob tem šepetaje vprašal: "Ali ne bi bilo mogoče obratno, da bi me eden držal in bi dva vlivala žganje?"
***
O norveškem dramatiku Henriku Ibsenu so povedali:
Skladatelj Gustav Mahler: »Shakespeare je pozitiven in produktiven, Ibsena pa je sama analiza, zanikanje in jalovost.« - Dramatik Sean O'Casey: »Ibsen lahko mirno sedi v svoji hiši lutk, medtem ko se Strinberg (njegov mlajši sodobnik in švedski dramatik
ter dramatik) bojuje s svojimi nebesi in peklom.«
***
Francoski pisatelj Andre Gide je na vprašanje neke gospodične, ali je zelo težko pisati, odgovoril: »Kje pa! To je čisto lahko, ali pa čisto nemogoče.«
22 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah, poslovna sporočila
torek • 21. oktobra 2008
Lenart • Arhitekturna delavnica Lenart 2008
Center mesta ponovno vrniti ljudem
V občini Lenart je od 9. do 11. oktobra potekala arhitekturna delavnica Lenart 2008, ki so jo organizirali Univerza v Ljubljani - Fakulteta za arhitekturo, krajevna skupnost in Občina Lenart ter Društvo za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenskih goric. Na delavnici je sodelovalo šestnajst študentov arhitekture, ki so s prof. dr. Borutom Juvancem in sodelavci delali na terenu v mestu Lenart in v vasi Šetarova.
Delavnica se je pričela s tiskovno konferenco, ki jo je vodil predsednik sveta KS Lenart Janez Erjavec, na njej pa so zraven njega spregovorili še župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, prof. dr. Borut Juvanec s Fakultete za arhitekturo, predsednica Društva za razvoj podeželja LAS OVTAR Slovenskih goric Vida Šavli in dr. Domen Zupančič s Fakultete za arhitekturo. Predstavniki fakultete so predstavili načrt delavnice, predstavniki lokalne skupnosti so izrazili zadovoljstvo, da jim je uspelo Arhitekturno delavnico Lenart 2008 ponovno organizirati. Predsednik KS Lenart Janez Erjavec je med drugim dejal: »Izredno sem zadovoljen, da bo ponovno prof. dr. Borut Juvanec s svojo ekipo tri dni raziskoval probleme in iskal rešitve za mesto Lenart in za vas Šetarova.«
Vse tri dni so študentje in njihovi mentorji delali na terenu v dopoldanskem času. V četrtek popoldan so se v Centru Slovenskih goric pogovarjali z meščani in krajani na temo Lenarta in v petek o vasi Šetarova. Zadnji dan, v soboto, je potekala okrogla miza s krajani, predavanje o delu, kratka
To je vsekakor res, saj se je tekmovanja udeležilo kar 80 osnovnošolcev iz petnajstih osnovnih šol na območju Spodnjega Podravja. Mladi logiki so se pomerili v treh tekmovalnih kategorijah, glede na razred. Največ tekmovalcev, kot je povedala Varnica, je bilo iz osmih
predstavitev delovnega gradiva. Delavnico so zaključili s tiskovno konferenco, na kateri je predsednik KS Lenart med drugim povedal: »Zelo sem zadovoljen, saj so udeleženci delavnice našli tiste vsebine, ki so prav gotovo ključne v nadaljnjem načrtovanju razvoja Lenarta in vasi Šetarova ter tudi širšega dela Slovenskih goric. Iskali so kratkoročne rešitve, ki se dajo zelo hitro uveljaviti v praksi, in na drugi strani rešitve, ki nakazujejo vizijo nadaljnjega razvoja tako na področju arhitekture kot seveda celotne infrastrukture. Nakazanih je bilo veliko rešitev in že se veselim 21. novembra, ko bodo izsledki delavnice prikazani na razstavi in pozneje tudi v brošuri. Še enkrat hvala vsem.«
O delu skupine študentov je spregovoril prof. dr. Borut Juvanec, ki se je zahvalil vsem za topel sprejem, še posebej tistim, ki so jim pomagali odkrivati probleme, ter dodal, da so videli mnogo več, kot so pričakovali. O delu pa je dejal: »Obdelane naloge segajo od načrtovanja do najmanjšega detajla. Pri načrtovalskih nalogah smo gledali predvsem na ureditev mesta samega,
in devetih razredov: »Rezultati tekmovanja bodo znani konec tega tedna, naloge, ki so jih reševali učenci, pa so po moji oceni precej zahtevne. V osnovi so bile podobne nalogam s šolskega tekmovanja, vendar na precej višji zahtevnostni ravni.«
Med mladimi tekmovalci so
katerega osnovni problem je promet, ki je razdelil mesto na dve polovici. Zaradi tega je trg izgubil svojo osrednjo vlogo. Rešitve vidimo z izgradnjo severne obvoznice, ki bo napajala center tako, da bodo vse lokacije enakovredno dosegljive z zunanje strani. Po takšni ureditvi bi lahko center
bili tudi videmski osnovnošolci; v kategoriji sedmih razredov sta barve domačinov-organi-zatorjev zastopala Katja Pivec in Alen Plajnšek, v kategoriji osmih razredov Vanja Marolt in Sabina Škvorc, v kategoriji devetih razredov pa Andreja Murko, Urška Ostroško in Julija
zaprli za promet od Ptujske ceste do avtobusne postaje. Potem bi lahko naredili kvaliteten trg s konkretno vsebino, saj je treba osrednji del mesta vrniti ljudem. Ukvarjali smo se tudi z vprašanjem, kako Lenart prikazati tistim, ki gredo mimo njega. Ukvarjali smo se tudi s prostorom okrog cer-
Viličnjak.
»Kljub težkim nalogam smo prepričani, da so se naši učenci dobro odrezali in pričakujemo dobre rezultate. Te so naši tekmovalci že dosegali na prejšnjih tekmovanjih, odkoder so prinesli tudi zlata in srebrna priznanja,« je še povedala Na-
kve, ki bi ga bilo moč povezati z osrednjim trgom in ga odpreti proti Poleni. S tem bi naredili prostor uporaben in Lenartu bi vrnili lep pogled s spodnjega dela, kjer bi se pokazala cerkev in urejena silhueta Lenarta. V vasi Šetarova smo se v glavnem pogovarjali z domačini in v tej vasi bi bilo
taša Varnica, ki je ob zaključku tekmovanja v imenu šole gostiteljice prejela tudi priznanje za
treba ohraniti nekaj kmetij, kajti teh je vsako leto manj. O tej vasi lahko govorimo kot o avtohtoni vasi, ki je na Slovenskem ne poznam, saj ima še dejavnosti, kot so bile še pred sto leti. Seveda smo govorili še o več problemih, kako urediti mestni park, kaj storiti s stopnicami pred občinsko stavbo, kako urediti Mestno hišo, kako urediti dostope, dovoze in ceste. Nekaj teh problemov bomo poskušali rešiti, ostali bodo morali počakati na naslednjo arhitekturno delavnico.«
Sodelujočim se je zahvalil tudi župan mag. Janez Kram-berger in dodal, da bodo zaključke koristno uporabili pri razvojnih načrtih in v okviru občinskega proračuna bodo poskušali podpreti dodatne študije, da bodo imeli celovito sliko občine in obeh krajevnih skupnosti. To pa bodo zapisali v razvojne programe in dodal: »Lokalna skupnost je dolžna iskati rešitve skupaj z ljudmi, civilno družbo in skupaj s strokovnjaki. Samo tako je lahko denar dobro naložen. To je seveda tisto, kar pravzaprav tudi pričakujemo.«
Zmago Šalamun
izjemno dobro organizacijo celotnega dogajanja.
SM
Videm • Državno tekmovanje v logiki
Mladi učenjaki so se pomerili v logiki
V prostorih OŠ Videm je minulo soboto potekalo 23. državno tekmovanje iz znanja logike za osnovnošolce. Organizator tekmovanja je Zveza za tehnično kulturo Slovenije, mentorica tekmovanja v Vidmu pa je bila Nataša Varnica, ki je povedala, da je bila sama priprava tekmovanja zahteven projekt, v katerega je bilo vloženega veliko truda in časa.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________Se®_________
NAROČI LNICA ZA
V
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do». Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Foto: Aleksandra Vidovič
Utrinek z odprtja tekmovanja v logiki
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA DARIL
• • •
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 € v hiSa^daril prejmeta:
Alojz Šegula, Mejna c. 12,2251 Ptuj
Otilija Mojzer,
Apače 30,2324 Lovrenc na Dr. polju
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Prireditvenik
Torek, 21. oktober
17.30 do 19.45 Ptuj, Aškerčeva ul. 1, Animacija, vabljeni vsi novi zainteresirani člani za klekljanje, pridružili bi se skupini klekljaric, ki se srečujejo že 11. leto 16.30 do 18.00 Ptuj, CID, tečaj znakovnega jezika gluhih, mentorica Marija Koser 19.30 Maribor, dvorana Union Maribor, 1. abonmajski koncert »Komornega
cikla«, Godalni kvartet Rosamunde, za abonente in izven -	Ptuj, CID, vpišete se lahko še v naslednje tečaje in delavnice, tečaj igranja
na afriške djembe, literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica, tečaj žongliranja ...
Sreda, 22. oktober
18.00 Ormož, na gradu, pravljična ura za odrasle in otroke s pravljičarko Marijo Lorenčič
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Hamlet, za izven
Četrtek, 23. oktober
16.30 do 18.00 Ptuj, CID, likovne cidarije z mentorico Aleksandro Vidovič, delavnice so namenjene otrokom od 1. do 9. razreda (slikarska delavnica, praznične delavnice v decembru, risanje po opazovanju, grafika, oblikovanje z glino, dekorativne tehnike . 16.30 Videm, telovadnica osnovne šole, proslava ob dnevu reformacije v izvedbi
OŠ Videm in Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm 17.00 Ptuj, predavalnica Šolskega centra, za odrom, predavanje za starše
srednješolcev in učencev zadnjega triletja osnovnih šol, Vloga družine in staršev pri reševanju zlorab drog, predaval bo asist. dr. Bogdan Polajner 18.00 Maribor, Literarna hiša, Vojašniška ulica 12, predstavitev pesniške zbirke Za zaprtimi vrati avtorice Tatjane Srebrnič, dolgoletne članice literarne delavnice, zbirko bo predstavil Marjan Pungartnik 18.00 Slovenska Bistrica, v knjižnici, predstavitev knjige s projekcijo opisanih doživetij med indijanskimi plemeni Mea Valens: Uglašena
ZASEBNA SVETOVALNICA
OSOJNIKOVA 9, PTUJ WWW.ZS~ISKRICA.SI 041 255 653 031 222 131
* ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE
AMBROŽ IN ZAVE C ERMAN, dno
TT
IMA VAŠ OTROK UČNE TEŽAVE? JE NEMIREN, HIPERAKTIVEN? STE ZASKRBLJENI ZARADI OTROKOVIH TEŽAV? VABLJENI V ISKRICO, ZASEBNO SVETOVALNICO ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE.
SP
TV
ÏÎHMp iBaûSîiïâJï Pï®gp®âH®û/
SPORED ODDAJ
TOREK 21.10.
8.00 Spravilo koruze na Destrnlku 18.00 VIDE0 TOP 10 odd. 19.00 Pri Gašerju - glasbena oddaja 20.00 Košnikova Gostilna
SREDA 22.10.
8.00 Kronika Občine Hajdina 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Hajdina
ČETRTEK 23.10.
8.00 Cerkveni otroški zbori na Polenšaku 9.00 Oddaje iz preteklosti - Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 VIDEO TOP 10 odd. 20.00 Oddaja Iz Občine Domava
PETEK 24.10.
8.00 Občina Gorlšnica - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorlšnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma v 79. letu umrl oče
Janez Mislovič
IZ DORNAVE 84
Pogreb bo v sredo, 22. oktobra, ob 16. uri iz vežice na dorna-vskem pokopališču.
Žalujoči: sin Janko in hčerka Štefka z družinama
ter prijatelj Franc
V	naša srca si se vpisal, čas ne bo nikoli te izbrisal, pa čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
V	SPOMIN
22. oktobra bo minilo štirinajst let, odkar smo se nenadoma za vedno poslovili od dragega moža, očeta, dedka in brata
Leopolda Goričana
1934 - 1994 S POBREŽJA 124
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, poklanjate cvetje in se z lepo mislijo ustavljate ob njegovem mnogo preranem grobu. Vedno ga bomo pogrešali!
Vsi njegovi
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
V NAJEM DAM njivo, na območju Spuhlje. Telefon 773 27 51.
PRODAM gradbeno parcelo na Ptuju v izmeri 1040 m2. Telefon 051 412 042.
DOM-STANOVANJE
ODDAMO v najem enosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 528 106, po 16. uri.
PRODAM enosobno stanovanje na Ptuju, 40 m2, Rimska ploščad. Inf. na tel. 041 345 660.
PRODAM ali tudi oddam v najem starejše 4-sobno stanovanje v II. nadstropju v centru mesta Ptuj. Kličite na tel. 051 348 278.
KMETIJSTVO
PRODAM koruzo za silažo ali zrnje. Info. G41 942 G18.
PRODAM traktor Steyer 18 KS s kabino. Telefon 041 824 852.
PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM tosilnik, 4 tone, s štirimi pokončnimi valji. Tel. 041 824 852.
ODKUPUJEMO suhe bučnice. Tel. 740 82 22.
PRODAM prikolico za živino (za dva kosa), trosilnik Krpan 30, pokončni valji, silos kombajn SK-80, obračalnik pajek na štiri vretena. Tel. 041 654 047.
PRODAM traktorsko brano z drobilnikom grud. Tel. 031 733 157, po 16. uri.
RAZNO
PRODAM malo rabljen pianino znamke Čajkovski. Cena 600 €, Andrej 041 743 075.
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, opaže, letve ter bruno z dostavo. Tel. 041 642 055.
PRODAM deske in late za ostrešje ter kupim ječmen. Tel. 031 712 374.
VSAK CSÏRÏÊK OB 20,00 URI
«rt

POSKOČNIH
1.	Ans. CVET - Petek je - in trinajsti
2.	Ans. ROSA ■ Vse dni si pojem
3.	Ans. GORSKI CVET - Hvala za otroštvo
4.	Ans. ISKRICE-Zrno graha
5.	Ans. JUHEJ - Lepote gorskega sveta
6.	Ans. ROKA ŽLINDRE - Srce še vedno hrepeni
7.	Ans. MLADI UPI - Fant iz mojih sanj
f
POP 7 TOP
RADIOPTUJ
89,8-98,2-ICH3
ŠOPEK POSKOČNIH
Glasovnice poäljitc na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
1.	MAJA KAMPL - Ujeta v sanje
2.	DOMEN KUMER IN PETRA PEČOVNIK- Kamasutra
3.	ADISM0LAR - Brez dlake na jeziku
4.	SAŠA LENDERO - Stoje bom prebolela
5.	OBJEM-Vem
6.	ZASAVCI - Ne pusti me živeti samega
7.	R0G0ŠKISLAVČKI - Ni junaka
; Orfejčkove
1 SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: i	Branka Kramberger
Levajncl 12 2253 Destrnik
POP 7 TOP
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Že leto dni v grobu spiš,
v mislih naših še živiš,
spomin na tebe še vedno zaboli,
ker tebe - naše sreče - več med nami ni.
Dokler bomo mi,
boš z nami tudi ti.
Na grobu lučke ti gorijo
in rožice tvoj zadnji dom krasijo,
a če bi te solza obudila,
ne bi tebe, draga mama,
črna zemlja krila.
SPOMIN
Danes, 21. oktobra, mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena in mama
Marjeta Kukec
IZ STOJNCEV
Hvala vsem, ki ji prižigate sveče, nosite cvetje in z lepo mislijo postojite ob njenem preranem grobu.
Njeni najdražji
Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ateka
Avguština Beleta
IZ ŽETAL 29
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste nam izrazili ustno in pisno sožalje ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Posebna zahvala g. župniku za opravljeno molitev in cerkveni obred. Hvala govornikoma g. Kolarju in g. Krivcu, Feguševim pevcem, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir.
Iz srca hvala vsem in vsakemu posebej.
Tvoji najdražji
www.radio-tednik.si
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA,
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA_
BMW SERIJA 7:740 IL CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD CITROEN XAffllA 2.016VISX DODGE NITRO 2.8 TO AÜT. FORD FOCDS 1.8 TDCI MERC. COUPE CL 500 DENCIN+LPG PUN OPEL ASTRA KARAVAN 2.0 RENAULT LAGUNA RREAK 1.9 DCI RENAULT MEGANE SCENIC 1.6 SEAT ALTEA 1.9 TDI SKODA FADIA 1.2 VW PASSAT 1.9 TDI
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI COMF. UNE IVECO DAILY DAILY 35C18V 3950 RENAULT KANGOO EXPRESS 1.5 DCI
LETNIK	CENA™	OPREMA	BARVA
2001	11.790,	KUPLJEN V SLO	KOV. MODRA
2003 1998	10.290, 2.480,	KLIMA KLIMA	KOV. SIVA KOV. T. ZELENA
2007	23.480,	KLIMA	ČRNA
2003	7.480,	KLIMA	KOV. SIVA
2000	19.990,	AVT. KLIMA	KOV. B. RDEČA
2001	5.890,	KLIMA	BELA
2003	7.480,	AVT. KLIMA	BELA
1999	3.590,	TONIR. STEKLA	KOV. T. SIVA
2006	14.990,-	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
2005	6.990,	KLIMA	KOV. SREBRNA
2001	8.590,	KLIMA	T. MODRA
2006	15.990,	AVT. KLIMA	KOV.SREDRNA
2007	22.900,	KLIMA	BELA
2006	7.790,	KLIMA	BELA
www.tednik.si
KREDITI
-	za vse zaposlene in upokojence
* tudi za prihodke nižje od 400 EUR ■ obremenitev prihodka tudi do 5Q % ■ poplačila manj ugodnih starih kreditov
-	brezplačno finančno svetovanje
SVETOVANJE na : 051 804 324
«OVATWA Mtena Placeta* 141	t fea 22S0 PTl>J
SLOVENSKA VOJSKA V službi domovine.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
Želite postati poklicni vojak ali pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske?
Želite prostovoljno služiti vojaški rok v vojašnicah v Novem mestu ali Bohinjski Beli od 17. novembra 2008 do 6. marca 2009? Ste dijak ali študent in vas zanima poklicno delo v Slovenski vojski ali pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske? Vabimo vas, da postanete štipendist
Ministrstva za obrambo.
Informacije dobite v Izpostavi za obrambo Ptuj, pisarnah v Lenartu in Ormožu, ter brezplačni telefonski številki: 08013 22.
Ptuj • Tiskovna konferenca Tehnično-informacijske pisarne
Prava sanacija se bo sele pričela
Na tiskovni konferenci, ki je bila 16. oktobra v Tehnično-informacijski pisarni na Ptuju, so sodelovali minister za okolje in prostor Janez Podobnik, vodja Tehnično-informacijske pisarne Drago Klobučar, vodja sektorja sanacij naravnih in drugih nesreč Ervin Vivoda ter strokovni vodja Tehnično-informacijske pisarne Marjan Vajcer. Predstavili so aktivnosti Ministrstva za okolje in prostor ter vmesno poročilo o delu Tehnično-informacijske pisarne v dveh mesecih po avgustovski toči.
Janez Podobnik je pozitivno ocenil delo pisarne, ustanov in lokalne skupnosti pri odpravljanju posledic letošnjih neurij. Samo v MO Ptuj je bilo poškodovanih več kot pet tisoč objektov. Tako obsežne posledice neurij s takimi oblikami poškodb, kot smo jim priče, so redke tudi v literaturi. To so ugotovili slovenski gradbeni strokovnjaki, ki so iskali izkušnje v drugih evropskih državah, je povedal minister Podobnik. Interventna sredstva države so bila namenjena za najnujnejše ukrepe, celovita sanacija pa šele prihaja.
Poiskali so pravo mero med hitro pomočjo in trajnimi rešitvami. Vlada je dala prvo pomoč zelo hitro, na nove izzive podnebnih sprememb pa bo odgovorila z nekaterimi trajnimi rešitvami. Na Ptuju so se prejšnji četrtek tudi dogovorili, da bodo izkušnje Tehnično-informa-cijske pisarne s strokovnega in organizacijskega vidika ter v sodelovanju z nekaterimi strokovnimi institucijami, ki sodelujejo pri sanaciji, ostale zapisane v posebnem zborniku in v drugih priporočilih, ki bodo služila pri morebitnih dopolnitvah veljavne zakonodaje. Čeprav naj bi za svojo lastnino vsak skrbel sam, je pri takšnih nesrečah prav, da vstopi tudi država.
Do 15. oktobra je Eko sklad sprejel 541 vlog za brezobrestno in brezstroškovno kreditiranje obnove poškodovanih objektov, je povedal minister Podobnik. Doslej je bilo odobrenih 230 kreditov, sklad je namreč moral počakati na cenilne zapisnike, ki jih je prejel šele pred nekaj dnevi. Pomembno vlogo pri sanaciji ima pisarna na Ptuju, pohvalil je delo vodje Draga Klobučarja in strokovnega vodja Marjana Vajcerja ter drugih, med temi pa predvsem Lare Flis in Roberta Gernjaka. Odzivi s terena so zelo dobri. Po potrebi so delovale tudi izpostave tehnične pisarne, dobra je bila koordinacija z občinami, zelo dobro sta se vključili tudi Obrtna in Gospodarska
Foto: Črtomir Goznik
16. oktobra je Tehnično-informacijsko pisarno na Ptuju obiskal minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Na tiskovni konferenci so sodelovali tudi (od leve) Drago Klobučar, Ervin Vivoda in Marjan Vajcer.
zbornica Slovenije, prav tako nekatera druga ministrstva.
Interventna sredstva bi že morala biti razdeljena
Prejšnji četrtek je minister za okolje in prostor Janez Podobnik pozval župane tistih občin, ki še niso razdelili prvih interventnih sredstev, da to storijo čim prej. Gre namreč za prvo pomoč. Pojasnila s priporočili o delitvi so župani prejeli pred enim mesecem. Zavod za gradbeništvo Slovenije pripravlja posebno študijo, da bi bile nove zgradbe zgrajene tako, da bi vzdržale v skrajnih vremenskih razmerah. Študija naj bi bila izdelana v enem letu. V tem trenutku vseh podatkov o škodi še ni, zato tudi ne vedo, kolikšen bo njen končni obseg. Škodo na stavbah je prijavilo 36 tisoč oškodovancev, to so podatki brez podjetij in javne infrastrukture.
Vodja Tehnično-informa-cijske pisarne Drago Klobučar je predstavil ključne ugotovitve iz njenega dela. Zabeležili so veliko število
obiskov, največ jih je bilo do konca septembra, nakar se je pričel upad. V začetnem obdobju delovanja so imeli na razpolago preko 30 strokovnjakov, ki so izdelali kar 571 strokovnih elaboratov za obnovo poškodovanih objektov, 332 elaboratov je bilo izdelanih za ptujsko območje in so se nanašali na posledice toče, ostali elaborati so bili povezani z divjanjem močnega vetra v Obsotelju, skoraj tri tisoč ustnih nasvetov pa je bilo danih po telefonu ali pri obiskih pisarne. Trudili so se, da bi pridobili tudi podatke o poteku sanacije, pri tem so bili manj uspešni. Spremljali so tudi dogajanja pri odlaganju salonitnih plošč. V začetku je bilo kar precej težav, a so bile kasneje s sklepom vlade in ministrstva razrešene. Delo sedaj poteka nemoteno, vendar z zamudo. Sanacija bo trajala še prihodnje leto, kar je pri takšnem obsegu razumljivo.
Do konca novembra izdelan sanacijski program
Dejstvo je, da šele vstopa-
Napoved vremena
Pretežno jasno bo, ponekod v zahodni Sloveniji bo občasno zmerno oblačno. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla. V izpostavljenih legah bo še možna slana. V višjih legah bo pihal zahodni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 5, ob morju 8, najvišje dnevne od 13 do 17, na Primorskem okoli 19 stopinj C. V sredo bo v severovzhodni Sloveniji še delno jasno. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem na Primorskem in Notranjskem bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. V noči na četrtek bo oblačno z rahlim dežjem, ki bo v četrtek dopoldne ponehal.
mo v pravo obnovo prizadetih območij, praviloma do konca novembra naj bi bil pripravljen sanacijski program za odpravo posledic škode na stvareh in zemljiščih, ki naj bi se tudi pričel izvajati, če bodo to omogočala razpoložljiva sredstva proračuna, je povedal Ervin Vivoda, vodja sektorja sanacij naravnih in drugih nesreč pri Ministrstvu za okolje in prostor. V obdobju, ki je bilo krajše od enega leta, je Slovenijo prizadelo pet močnejših neurij. Skupna višina škode na stvareh v lasti državljanov je letos presegla 90 milijonov evrov. Škode v lanskem letu pa je bilo za 240 milijonov evrov. Odpraviti tolikšen obseg škode v relativno kratkem času je nemogoče. Za odpravljanje teh posledic bodo potrebni dolgoročni sanacijski programi, ki so že v pripravi. Do sredstev za obnovo bodo upravičeni lastniki objektov, ki so namenjeni bivanju ali pa gre za gospodarske objekte kmetije. Če gre za objekte za bivanje, je pogoj, da so tudi stalno naseljeni. Pozvani bodo vsi oškodovanci po neurju s točo, katerih ocenjena škoda je presegla tisoč evrov. Pri objektih kmetijskih gospodarstev pa je prag nekoliko višji in znaša 1500 evrov, pri čemer pa je pogoj, da je kmetija evidentirana v registru kmetijskih gospodarstev in da je objekt res namenjen izvajanju osnovne dejavnosti. Deleži povračila škode odstopajo v odvisnosti od tega, kolikšna je stopnja zavarovanosti oziroma izplačana zavarovalnina, znaša pa med 40 in 60 odstotkov glede na celotno finančno vrednost obnove, v to pomoč pa se bodo vštela tudi interventna sredstva, ki so jih posamezniki že prejeli. Vsi upravičenci bodo pozvani k oddaji vloge, za vsakega posebej se bo vo-
dil ugotovitveni postopek o višini pripadajočih sredstev.
Sanacijski program bo sprejela vlada v novi sestavi, saj gre za finančne obveznosti, ki bodo proračun bremenile v letu 2009. Sanacijski program se mora pripraviti čim prej, da bodo oškodovanci seznanjeni z obsegom razpoložljivih sredstev, ki jih lahko prejmejo iz naslova državnega proračuna, da bi lahko čim bolj kakovostno izvedli sanacijo poškodovanih stvari in ne zgolj odpravili nastalo škodo v smislu takojšnje odprave, pri novem neurju pa bo prišlo do enake poškodbe.
StreSne konstrukcije in kritine slabo izvedene
Strokovni vodja Tehnično-informativne pisarne Ptuj Marjan Vajcer je povedal, da so ugotovili, da so glavne poškodbe na objektih nastale na območju Ptuja in okolice zaradi močne toče. Pretežno je šlo za poškodbe kritin, fasad in stavbnega pohištva (okna, rolete), vzroki in poškodbe na obsoteljskem delu pa so bili posledica močnega vetra, kjer je prišlo tudi do poškodb in porušitve strešnih konstrukcij ob kritinah. 25 odstotkov poškodovancev je po obisku Tehnično-infor-macijske pisarne spremenilo prvotno predviden načrt sanacije, zlasti še pri kritini, saj so dobili tudi strokovni nasvet o tem, katera kritina je pri posameznem objektu najboljša izbira v strokovnem in finančnem pogledu; slednje je bilo potrebno tudi zaradi tistih, ki na terenu izkoriščajo stisko ljudi in neupravičeno dvigujejo cene, tudi do 30 odstotkov. V vseh primerih so skušali najti op-
Osebna kronika
Rodile so: Natalija Bub-njar, Žerovinci 10, Ivanjkovci - Samanto; Doroteja Tomanič, Ptujska c. 26, Rače - Liano; Helena Vo-grin, Mihalovci 17, Ivanjkovci - Marino; Dagmar Golub, Jurovci 12, Videm pri Ptuju - Nely; Karmen Kostanjšek, Gubčeva 4, Lenart - Ino; Lidija Mli-narič, Kajžar 67, Miklavž pri Ormožu - Nežo; Maja Novak, Romihova 6, Slovenska Bistrica - Lindo; Sabina Antonič, Kuršinci 15, Mala Nedelja - Katarino; Maja Geč, Markovci 71, Gorišnica - Jana; Martina Emeršič, Paradiž 51, Cirkulane - Lano; Mojca Kerbler, Potrčeva 46, Ptuj
-	dečka; Andrejka Vol-mut, Podgorci 12 - Matija; Petra Iljaž, Ul. Borisa Kraigherja, Kidričevo - Lenjo; Marjana Janežič, Vinski Vrh 4, Miklavž pri Ormožu - Jana; Bojana Vogri-nec, Kraigherjeva 20, Ptuj
-	Pio Tiaro; Klementina Cafuta, Hreničeva 1, Ptuj
-	Jaka; Helena Šoštarič, Sakušak 64/b, Juršinci -Žana
Umrli so: Justina Jus, rojena Vidovič, Dolena 4, rojena 1926 - umrla 5. oktobra 2008; Marija Rep, rojena Kukovec, Rotman 52, rojena 1960 - umrla 2. oktobra 2008; Vladimir Viher, Mezgovci ob Pesnici 54, rojen 1947 - umrl 7. oktobra 2008; Stanislav Petek, Drstelja 16, rojen 1946 - umrl 5. oktobra 2008; Frančiška Matjašič, rojena Stöger, Prešernova ul. 1, Ptuj, rojena 1917 -umrla 7. oktobra 2008; Marija Vedernjak, rojena Sakelšek, Ul. 1. maja 18, rojena 1938 - umrla 9. oktobra 2008; Ladislav Fric, Gorišnica 73, rojen 1939 - umrl 5. oktobra 2008; Rozalija Emeršič, rojena Kozel, Skorišnjak 12, rojena 1933 - umrla 5. oktobra 2008; Avguštin Bele, Žetale 29, rojen 1939
-	umrl 11. oktobra 2008; Janez Kolenko, Mala vas 15, rojen 1922 - umrl 11. oktobra 2008.
Poroka na Ptuju: Stanko Mlakar in Nada Jerenec, Stanošina 11.
timalno rešitev, upoštevaje morebitne nove poškodbe. Pri pregledu poškodb so ugotovili, je povedal Vajcer, da so bile strešne konstrukcije in kritine slabo izvedene. Sedaj se stranke odločajo tudi za sanacijo ostrešij, čeprav so se nekateri prvotno odločili le za novo prekritje strehe.
Na tiskovni konferenci so govorili tudi o težavah pri obnovi zaradi uničene kritine v več stanovanjskih objektih. Upravljavci namreč od etažnih lastnikov zahtevajo, da jim vnaprej poravnajo pripadajoči delež, ki jim pripada v okviru celotnega zneska. Minister Podobnik pozna te primere, povedal je, da pričakuje, da bodo upravniki upoštevali izjemne situacije in svojim strankam zaupali ter se družbeno odgovorno obnašali, saj je strehe potrebno popraviti do zime. V skrajnem primeru, je bil nasvet Ervina Vivoda, naj upravljavce zamenjajo.