Ilustrirani Slovenec Leto V Teđenska priloga »Slovenca« (št. 175) z dne 4. VII. 1929 Štev. 31 Na senoožeti Foto: Ilustrirani slovenec 24Z Spodaj : Moderni velemestni promet zahteva vedno več žrtev in nezgode so skoro na dnevnem redu, kajti velemestne ceste polnijo dan za dnem nove stotine avtomobilov, voz cestne železnice itd. Da čim najbolj zmanjšajo število nesreč, so uvedli po velikih mestih na cestna križišča že najrazličnejša varnostna sredstva, v Berlinu so pa uvedli že celo v šole pouk o različnih prometnih in vlarnostnih znakih. Naša slika nam kaže malčke pri takem pouku. Največji nemški hidroplan v nedeljo, dne 14. p. m., so na Bodenskem jezeru prrač preizkusili "i ogromui Dornierjev bidroplan, pravo zračno ladjo z 12 motorji. ' Poizkusi so se obnesli izborno. Spodaj ; Poletni dom sedanjega predsednika Zđruženlj^ držav, H. Hooverja v Palo Altu v Kaliforniji, ki se odlikuje po svoji okustni in moderni arhitekturi. Spodaj : Iz japonskega ženskega gibanja Kakor po vseli kulturnih državah, zahtevajo tudi moderne Japonke popolno politično enakopravnost z moškimi. Zadnje čase so začele z veliko tozadevno propagando in pridno prirejajo shode kar po cestah (glej sliko spodaj), na katerih trdijo, da bo izginila korupcija iz javne uprave šele tedaj, ko pridejo v občinske odbore in v parlament tudi ženske. Prof. Hans Delbruck znameniti nemški zgodovinar, ki je umrl dne 15. p. m. v Berlinu, star 81 let. 243 Nov velik želežniški most čez Savinjo so začeli nedavno graditi v Zidanejii mostu. Vezal bo direktno ljubljansko progo z zagrebško, s čimer bo preprečeno dosedanje zamudno zapeljevanje vlakov na imariboTsko progo. Zato bo novi most izrednega pomena za izboljšanje dosedanje zveze Slovenije s Hrvaško iu Belgradom, Gotov bo most še pred zimo. Na levi: Pogled iz kapelice Kraljevega građu Suvobor na Bledu na otok Blejskega jezera. Na desni: Kum, najbolj priljubljena božja pot Dolenjcev Kdo ga ne pozna? Prvo nedeljo po sv. Jerneju hiti nanj pol Dolenjske, zelo obiskani so pa tudi drugi shodi na tem znanem hribu (n. pr. na binkoštni ponedeljek, prvo nedeljo po kresu itd.). Hite nanj romarji in izletniki s kolodvorov v Zagorju, Hrastniku in Zidanem mostu ter po cestah od juga. Visok je 1219 m, torej najvišji vrh Dolenjske, na vrhu pa stoji znana božjepotna cerkev sv. Neže z dvema stolpoma. Razgled s Koma je v^eli-časten: pol Slovenije vidiš. Jako lepo je popisal shod na njem Erjavec v svoji znani potopisni črtici »Ena noč na Kumut. Na levi: Sv. Peter nađ "Begunjami na Gorenjskem. Druga, izredno lepa in hvaležna slovenska izletna točka, ki pa ni tako znana kot Kum, je Sv. Peter nad Begunjami, odkoder je le dobre pol ure hoda. Visok je 859 m, na vrhu stoji starinska cerkvica z lepimi freskami iz Kristusovega življenja. S planote nad cerkvico je diven razgled po vsej Savski dolini, Bled, Julijske Alpe itd. Vidiš nešteto vasi ter nad 120 cerkvic. 244 245 Dya izleia y ravsko dolino Zavrč v Haložah Zavrč leži že ob skrajnem iztoku Haloz (glej lanski »Ilustr. Slovenecc str. 260-261) tik ob hrvaški meji in ob cesti, ki vodi iz Ptuja v Varaždin. Znan je Zavrč zlasti po slikovitih vinskih goricah in sijajnem vinskem pj-idelku, saj je »Zavrčan< med haloškimi vini to, kar je »jeruzalemec< med ljutomerskimi. Odlikuje se tamošnja kapljica po svoji mdlobi in žlahtnem okusu. Kraj sam leži sicer ob Dravi, toda župnija se razteza daleč notri po haJoških goricah, odkoder je prelep razgled na spodnje Dravsko polje proti Ormožu in Varaždinski ravnini. Vse ozemlje nudi tipično sliko solnčnih in ljubeznivih vinskih goric z raztresenimi kmeti-škimi domovi sredi vinogradov. Velik del prebivalstva trorijo vini-čarji, ki že težko čakajo, da uredi agrarna reforma tudi njih položaj. Zavrč je sedež dekanije. Cerkev se omenja tu že 1. 1430., župnija pa 1. f443. Oboje je ustanovila najbrž tamošnja graščina. Prvotno je spadal Zavrč pod Hrvaško in pod zagrebško škofijo. Pogled na Zavrč ob hrvaški meji v ozadju vinske gorice. Na desni: Župnišče in župna cerkev v Zkvrču. Spodaj: Tip zavrSkih vinskih goric. Spodaj: podružnica sv. Janeza v Gorenjskem vrhu sredi najžlaht-nejših vinskih goric. Spodaj na levi: tipičen haloški kmeti ški dom. Turški vrh, kjer raste znamenita završka kapljica. — Na levi: kme-tiški dom sredi vinskih goric, v ozadju Velika nedelja. Sv. Peter pri Mariboru Mariborčani kaj radi hodijo na i/Jet dobro uro hoda ob Dravi proti vzhodu, v ljubeznivi Sv. Peter, saj ima ta izredno lepo okolico in dobro domačo vinsko kapljico. Kakor vse župnije po vinskih goricah, tudi ta nima strnjenih vasi, temveč so kmetiški domovi raztreseni po goricah. Največja zanimivost Sv. Petra je t. z. >žerfc pod župno cerkvijo, to je nekaka kapielica, kamor so pokopavali domače duhov-nike in tudi druge ugledne domačine. Vseh grobov je v ižerfu< 64, od katerih je pa 25 še zazidanih. Pokopavali so v njem do cesarja Jožefa II., ta ga je pa ukazal zazidati. Odpreti in urediti ga je dal 1. 1857. zopet šele tamošnji župnik M. Glaser, eden najožjih prijateljev in sodelavcev velikega škofa A. M. Slomška. Življenje je v Sv. Petru že od nekdaj jako živahno. Tu je celih 50 let župano-val prvi slovenski poslanec štajerskega dežel, zbora J. Fluher, sedaj pa deluje cela vrsta prosvetnih in gospodars'kih organizacij. Sv. Peter pri Mariboru, po- ¦ gled z desnega dravSK ga bre-ga; sp idaj župna t erkev, na = hribčku podružnica D. M. na-Gorci s starod ivnim turškim ; zvonom. I Sv. Peter pri Mariboru: stebričje pred župno cerkvijo. Spodaj: veliki oltar župne cerkve v Sv. Petru pri Mariboru. j>Žerf« pod župno cerkvijo v Sv.Petru z odprtimi grobovi.. Na desni: Žerf (podzemlja kapelica) pod župno cerkvijo v Sv. Petru z oltarjem in 64 grobovi (nekaj je zazidanih.) 246 Iz kraljestva prirode Spodaj- Beli Kraljevi pav • vsem svojem veličan stvu. Abesinski zebu (neke vrste govedi) s svojimi' ogromnimi rogovi,; zaradi katerih tu-.,, di izgleda mnogo nevarnejši, nego v resnici je. Biserna školjka iz zapadne Avstralije. Te školjke, ki se v njili tvorijo biseri, dvigajo potapljači 6 do 30 m globoko iz morja. Spodaj: Kragulj krasen komad, se-'> deč s svojim plenom — divjo ra-; co — v krempljih Spodaj: Kanađski lovec se vrača z bogatim plenom (se-' vernimi jeleni). ^ Spodaj : Lov na divje konje Na Westfalskeni se nahaja edini kraj v zapadni Evropi, kjer gojijo še divje konje. Vsaki dve leti prirede velik lov nanje, ki se ga udeleži vsa okolica. Časih je treba po 6—10 gonjačev preden ukrote enega in mu nataknejo uzdo. 24:7 Na levi: Dragocena vaza, prehodno darilo mednarodne katoliške telovadne zveze ki so si jo letos priborili pri mednarodniJi tekmah v Pragi slovens'ki Orli, kot prvi zmagovalci. ^fovl škropilni avto ljubljanske mestne občine, ki je zgrajen na najmodernejši način, kajti uporabljati ga je mogoče za • izpiranje in škroi^ljenje ulic, razen tega pa tudi kot >rizgalno za gašenje |X)žarov zlasti po onih krajih, kjer ni v neposredni bližini vodovodne napeljave (n. pr. na Barju), ker lahko istočasno črpa vodo in jo brizga na najvišja poslopja. Avto je delo tvrdke F. Hog iz Perchtolsdorfa pri Dunaju in stane okroglo 80.000 Din. To je že peti ljubljanski škropilni avto, s čimer je sedaj omogočeno, da so vse ljubljanske ulice in ceste poškropljene v pičlih 4 urah. Želeti bi bilo, da si občina sedaj omisli še moderne avtomobile za pobiranje iu odvažanje smeti, kajti sedanji vozovi so ji v sramoto. Na levi: Prf starem očetu na počitnicah Besede h križaljki »Srce«. Vodoravno: i. predlog, 3, angleška kratica, pri naslovih, 5. sredstvo za nego zob, 7. inohamedanski bog, 9. arabski pozdrav, 11. obrazec, 13. letalec, 17. leščilo, 19. pripomoček pri računanju, 20. razpoka, 22. .spada k perutnini, 24. plin, 25. lirma, ki izdeluje kopirni papir, 27. židovski svečenik. 29. zaimek (3. sklon). 50. zgodovinsko mesto v Mezopotamiji, 52. izgubljena bitka, 33. studenec. 35. soha. 36. riba, 38. neprijetna muha, 59. gozdna žival, 40. dan v tednu, 41. znak na igralni karti, 42. prvi človek, 44. športno orodje, 45. kemijski znak za drago kovino, 47. svetopisemska oseba, 48. član naroda, ki se redno omenja s Skiti. 49. predplačilo, 50. ka-zalni zaimek, 51. osvežujoč plin, 53. kazalni zaimek, 54. števnik, 55. ime filmske igralke, 57. rastlina, 58. na sredi obraza, 50. ploskovna mera, 61. II. Slovenca« se glasi: >Zlat ključ odpre vsaka vrata in z zlatom otovorjen osel preskoči najvišji zid.« Vseh rešitev je prispelo 127. Izžrebana sta bili: I. nagrada Filomena Kramberger. .Sv. Lenart v Slov. goricah, II. pa Milica Sriol, Maribor. 248 Iz športnega življenja Na desni: Na kurijozni domislek so prišle po originalnosti stremeče Američanke, priredile so namreč pred kratkim v Anaheimu (Kalifornija) tekmovalno plavanje po velikem bazenu pokritem s pomarančami. Spodaj: Najlepša dijaška zabava so pač počitniška potovanja, ki so razvita zlasti v Nemčiji. Kdor obišče poleti Nemčijo, bo naletel na vsakem oglu na skupino dijakov z nahrbtniki in kitarami, ki uporabijo počitnice zato, da prehodijo peS vso svojo domovino, kar je zanje ogromnega vzgojnega pomena. Imajo številne in močne tozadevne or- jranizacije, ki jim nudijo najrazličnejše ugodnosti. Med drugim so uvedle te po raznih krajih celo jKJsebne tovorne čo'lne (glej sliko na levi), predelane za prenočevanje potujočim dijakom. Na desni: Tekma z otroškimi vozili, ki so jo priredili pretekli mesec na Grunewaldskem (v Nemčiji) stadionu. Car Berendej (Povest iz sibirskega pragozda.) XVII. poglavje. — Kaj ti je, mar ne boš stopil v hišo? — se je začudil Vedenej Savie. — Kaj pa hočem tam? Tukaj so jurte v stepi, ar ako bom tam pil! f — Saj ti postrežejo tudi pri nas! Hajdi z nami! So jot je nezaupno zmajal z glavo: — Ne! Vedenej Savie ga je ostro pogledal: — Ali te je česa strah? — Ne maram tega človeka, — je odgovoril so jot in nadaljeval tiho: — Kar mu v glavo šine, to tudi stori ! — Ali morijo tukaj, ka-li? — Tisto ne! Zakaj? A lahko mi vzame puško, šibati me da ... — Zakaj pa bi te dal šibati? — Kar tako; ne ve, kaj bi počel; iz dolgega časa... Vedeneju Saviču je odleglo. — Kaj vse čebljaš! — je rekel. — Hajdimo skupaj, en dan boš lahko počival ! A Žužel je vztrajal pri svojem. Poslovodja mu ni maral storiti krivice; videl je, da se mora vdati, čeprav bi bilo seveda boljše, če bi prijahali kar pred hišo. Rekel je fantoma, naj stopita doli. Sli so Žuželu izročili povodce od svojih konj. Vedenej Savič je snel Mikitino puško, ki mu je visela za hrbtom, pa jo dal vodniku. — No, Bog s teboj, le imej jo; ohrani nas v dobrem spominu! Samo pazi, nabita je! Povej za ¦vsak slučaj, kje te lahko poiščemo? Žužel je z roko pokazal proti vzhodu: — Tam-le, tik pod gorami, jo j, kako je tam lepa trava! Jurte stojijo tam. Pa zbogom! — Zbogom! Hvala ti za uslugo! — Zbogom, Žužel! — sta se oglasila tudi fanta. Sojot si je vrgel čez pleče svojo dragoceno puško, zasukal konje in izginil za klancem. Sli so se spustili v votlino in prikorakali pred zaprta vrata. Nilka je dvignil kamen in z njim potrkal. Na dvorišču notri so pričeli lajati in skakati psi; ljudi pa ni bilo slišati. Nilka je zopet pričel še močneje udrihati. To pot sta se razlegla dva glasova, zakričala sta psom, naj bodo tihi. Nekdo je stopil k vratom in jih za spoznanje razmaknil. Pogledal je ¦sle tak gobec, da mu še niso videli sličnega: redki lasje in bradica so bili kakor smetana beli; rdeča lica so bila napihnjena kakor dve blazini, očesca so komaj gledala iz mastnega obraza: vrat s podbradkom je bil kakor pri dojilji debel. Kratkomalo, človek bi lahko mislil, da ga gleda rejen prašiček. Rožnata srajca ni bila niti prepasana, noge so bile bose. Po žganju pa je tako smrdel, da se je Vedeneju Saviču kar sapa ustavila. — Ali je gospodar doma? — je vprašal poslovodja. Trebušnik je zakolcal in si z roko zatisnil usta. — 1-je d-doma! — je odgovoril in odprl vrata. — Hajdite noter! Ali boste tiho, nesnage! — je zakričal na pse in enega brcnil s peto, da se je kužek kar prekucnil. Sli so stopili na dvorišče. Kučumka s Polkanom sta se stisnila med nje, po pasji navadi naježila dlako in pokazala zobe. (Dalje prihodnjič.) Balarotialc Jugoslovanalce /iskarne v CtublJiuiJ