PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 ie0 Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 16 Maribor, petek 6.4.2018 OBČINA BRDA 199. Popravek Statuta Občine Brda Na podlagi 31. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/17) objavljam naslednji POPRAVEK STATUTA OBČINE BRDA V Statutu Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/17) (v nadaljnjem besedilu: statut) se besedilo 24. člena statuta popravi tako, da se glasi: "(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta občine ima pet (5) članov, ki jih izmed svojih članov imenuje občinski svet praviloma na svoji prvi seji. (2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je delovno telo občinskega sveta, pristojno za pripravo odločitev občinskega sveta, ki se nanašajo na predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev, potrditev mandatov nadomestnih članov občinskega sveta, odločanje o morebitnih pritožbah na izvolitev župana na nadomestnih volitvah ter druga mandatna vprašanja, imenovanje in razrešitve članov nadzornega odbora, občinske volilne komisije in drugih občinskih organov, imenovanja in razrešitve članov odborov in komisij občinskega sveta, imenovanja in razrešitve predstavnikov občine v organih pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. (4) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu svetu v sprejem pravilnike, s katerimi so urejene svetniške skupine in zagotovljena sredstva za njihovo delo, sejnine članov občinskega sveta, članov nadzornega odbora in članov svetov krajevne in vaških skupnosti, ter jih izvršuje. (5) Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdaja posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij občinskih funkcionarjev, materialnih pravic iz dela in v zvezi z delom ter druge akte komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII (6) Postopek določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je določeno s poslovnikom občinskega sveta, ki podrobneje ureja tudi delo komisije." Številka: 0071-03/2016-08 Datum: 5. 4. 2018 Občina Brda Franc Mužič, župan OBČINA DORNAVA 200. Sklep o soglasju k ceni letnega vzdrževanja, uporabi mrliške vežice, plačila govornika in zastavonoša Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014) in četrtega odstavka 34. člena Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč v Občini Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2012), je Občinski svet Občine Dornava na svoji 23. redni seji, dne 29.03.2018 sprejel SKLEP O SOGLASJU K CENI LETNEGA VZDRŽEVANJA, UPORABI MRLIŠKE VEŽICE, PLAČILA GOVORNIKA IN ZASTAVONOŠA 1. Občinski svet Občine Dornava daje soglasje k ceni; Zap. št. Vrsta storitve Cena brez DDV 1. Vzdrževanje - grobnina za leto 2018 za najemnike grobov na pokopališču Dornava in Polenšak 40 evrov Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 630 2, Za najemnike grobov, ki imajo stalno prebivališče na območju Občine Dornava subvencionira Občina Dornava 10 evrov 3 Najemnina za uporabo mrliške vežice - občani Občine Dornava 30 evrov - 1 dan 4. Najemnina za uporabo mrliške vežice - ostali 40 evrov - 1 dan 5. Plačilo govornika ob pogrebni svečanosti 50 evrov 6. Plačilo zastavonoša ob pogrebni svečanosti 20 evrov 2. Z dnem sprejetja tega sklepa preneha veljati Sklep o soglasju k ceni letnega vzdrževanja, uporabi mrliške vežice, plačilih govornikov in zastavonoša (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/2017) 3. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 354-26/2018 Datum: 29.03.2018 Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan 201. Sklep o soglasju k ceni pomoči na domu Na podlagi Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12, 39/16 in 52/16, ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17 in 54/17), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12) ter 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014), je Občinski svet Občine Dornava na 23. redni seji, dne 29.03.2018 sprejel naslednji SKLEP O SOGLASJU K CENI POMOČI NA DOMU 1. Občinski svet Občine Dornava daje soglasje k ceni storitve pomoči na domu - Oskrba in pomoč, Olga Lupša s.p. in sicer: • cena storitve na efektivno uro znaša 15,07 EUR, od tega znašajo stroški za neposredno socialno oskrbo 12,75 EUR, stroški vodenja pa 2,32 EUR, • subvencija iz sredstev proračuna Občine Dornava znaša s stroški vodenja 8,44 EUR, • cena za neposrednega uporabnika znaša 6,64 EUR. 2. Z dnem sprejetja tega sklepa preneha veljati Sklep o potrditvi cene storitve pomoči na domu (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2017). 3. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan 202. Letni program kulture Občine dornava za leto 2018 Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Ur. 1.RS št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), 8., 9. in 10. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 96/02) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014) je Občinski svet Občine Dornava na svoji 23. redni seji, dne 29.03.2018, sprejel LETNI PROGRAM KULTURE OBČINE DORNAVA ZA LETO 2018 I. Občina Dornava v skladu z obveznostjo občine, da zagotavlja pogoje in sprejema ukrepe za uresničevanje javnega interesa na področju kulture, zagotavlja pogoje za: • kulturno ustvarjalnost, • dostopnost kulturnih dobrin, • kulturno raznolikost in • ohranjanje slovenske kulturne identitete. II. Letni program kulture v Občini Dornava za leto 2018 zagotavlja izvajalcem kulturnih programov in kulturnih projektov, da na podlagi objavljenega javnega razpisa ali javnega poziva, pridobijo proračunska sredstva iz proračuna Občine Dornava za leto 2018, iz proračunskih postavk: • 18019 - »DRUŠTVENE DEJAVNOSTI - »Kultura«, • 18050 - »DRUŠTVENE DEJAVNOSTI -»Ohranjanje naravne in kulturne dediščine«. III. Naloga občine je zlasti zagotavljanje ustreznih pogojev v občini, za uresničevanje javnega interesa na področju kulture in spodbujanje občank in občanov, da brez ovir izrazijo svoje potrebe in interese na tem področju. Naloga občine bo: • omogočanje spodbujanja kulturne dejavnosti občank in občanov na področju ljubiteljske kulture, ter zagotovitev sredstev za njihovo dejavnost, • omogočanje dostopnosti do kulturnih dobrin, ki bodo plod uresničevanja programov nosilcev dejavnosti z območja občine. Za zagotavljanje zgoraj navedenega bo občina z javnim razpisom oz. javnim pozivom za prijave za sofinanciranje kulturnih programov ali projektov, spodbujala dejavnosti na področju kulture. IV. Občina bo podpirala naslednje kulturne programe in kulturne projekte ter v naslednji višini sredstev, potrebnih za njihovo uresničitev: Sofinanciranje Višina sofinanciranja Številka: 122-13/2018-1 Datum: 29.03.2018 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 631 • Javni kulturni programi 9.000, 00 EUR (pevski zbori, plesne in folklorne skupine, gledališke skupine, lutkovne skupine, likovne skupine, fotografske skupine, literarne skupine, recitatorske skupina, posameznik - samozaposleni na področju kulture) , • Javni kulturni projekti, • Javne kulturne prireditve, • Izobraževanje in usposabljanje strokovnih kadrov, • ohranjanje naravne in 2.500, 00 EUR kulturne dediščine V. Kulturni programi in projekti, ki bodo sofinancirani s strani lokalne skupnosti bodo izbrani po postopku, ki je v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju kulturnih programov in projektov v Občini Dornava, predpisan za javni razpis oz. javni poziv. VI. Ta program začne veljati naslednji dan po sprejemu na občinskem svetu in se uporablja za izvedbo javnega razpisa oz. poziva, in razdelitev sredstev za sofinanciranje kulturnih programov in projektov v Občini Dornava za leto 2018. Številka: 007-23/2017 Datum: 29.03.2018 Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan 203. Letni program športa Občine Dornava za leto 2018 Na podlagi 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17), v skladu z usmeritvami Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00 - popr.), 6. člena Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v Občini Dornava (Glasilo občine Dornava, 22.12.2006) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014), je Občinski svet Občine Dornava na svoji 23. redni seji dne, 29.03.2018, sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE DORNAVA ZA LETO 2018 1. člen Občina Dornava z letnim programom športa določa športne programe, ki bodo v letu 2018 sofinancirani iz občinskega proračuna, obseg in vrsto dejavnosti potrebnih za uresničevanje tega programa ter obseg sredstev, ki se v ta namen zagotovijo v proračunu občine. 2. člen Letni program športa v Občini Dornava za leto 2018 zagotavlja, da bo Občina Dornava v občinskem proračunu za leto 2018 izvajalcem športnih programov namenila 15.000,00 EUR , za izvajanje programov športa, ki se financirajo iz javnih sredstev. Namen Višina sredstev Športna vzgoja predšolskih otrok 500,00 EUR Tekoči transferi v javne zavode in druge izvajalce športnih prireditev 1.200,00 EUR Sofinanciranje izvajanja športne dejavnosti (dotacija društvom) 13.300,00 EUR Skupaj 15.000,00 EUR 3. člen Iz proračuna Občine Dornava za proračunsko leto 2018 se zagotovijo sredstva za: • dotacije društvom na področju športa in vlaganja v infrastrukturo, • sofinancira se vsebina programov športa, ki jih nosilci in izvajalci športne dejavnosti prijavijo skladno s pogoji javnega razpisa. 4. člen Merila in kriteriji za ovrednotenje programov športa: • izvajalci športnih programov so na osnovi kazalcev za razširjenost in uspešnost točkovani, rangirani in sofinancirani. Kazalci so določeni v pravilniku in letnem programu športa. 5. člen Programi športa v Občini Dornava 5.1. Športna vzgoja otrok in mladine Skladno s pravilnikom se sofinancira izvajanje športne vzgoje predšolskih otrok kjer so programi «zlati sonček«, »ciciban planinec«, »krpan« in drugi 80 urni programi namenjeni učenju in razvoju gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov. 5.2. Šport v društvih Skladno s pravilnikom se sofinancira: • športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport. Športna vzgoja pomeni v tem obdobju temeljno pripravo na športno uspešnost. Tekmovalni dosežek je samo eno od meril uspešnega dela z otroki. Poleg tega je zelo pomembno uravnoteženo doseganje učnih in vzgojnih ciljev, ki jih mora pedagog ali trener zasledovati in uresničevati v tem občutljivem obdobju zorenja mladih športnikov. V programe se lahko vključijo otroci, ki imajo interes, sposobnosti, ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki. Obseg in vsebina programov je prilagojena posebnostim posameznih skupin otrok in športnih zvrsti. • športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski razred. Interesna športna vzgoja mladine je dejavnost mladih, ki se prostovoljno vključujejo v športne programe. Športna dejavnost v tem obdobju je namenjena predvsem izboljšanju športnih znanj, zagotavljanju primerne psihofizične sposobnosti mladine, odpravljanju in zmanjševanju negativnih posledic sedenja in drugih negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanju zdravju škodljivih razvad (kajenje, alkoholizem, narkomanija) ter zadovoljevanju človekove potrebe po igri in tekmovalnosti. • športno rekreativna dejavnost starejših. Sofinancira se športna rekreacija odraslih vseh starosti, ki jo izvajajo športna društva. Cilji športne rekreacije odraslih so ohranjati in izboljševati celostni Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 632 zdravstveni status, humanizirati človekovo življenje, zmanjševati negativne posledice današnjega načina življenja in dela, preprečevati upadanje splošne vitalnosti človeka ter s temi motivi pritegniti čim večje število ljudi v redne oblike dejavnosti. Pri tem gre za aktivno, koristno in prijetno izpolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa. Na ravni lokalne skupnosti se sofinancira uporaba športnih rekvizitov, prostorov in strokovnega kadra, če programe obiskuje najmanj 10 športnikov. • kakovostni šport. Sofinanciranje tekmovanj ekip in posameznikov v ligah. V kakovostni šport sodijo priprave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in, ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa. Društva, ki imajo svoje predstavnike v tekmovanjih (kolektivni športi ali individualni športi) ob prijavi na razpis, rang tekmovanja dokazujejo s potrdili panožne zveze. • vrhunski šport. Vrhunski šport je priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda. Pomeni udeležbo posameznikov in športnih društev na športnih prireditvah. Na ravni lokalne skupnosti se financira del priprav za nastope na tekmovanjih. 5.3. Šport invalidov Športna dejavnost invalidov je namenjena predvsem ohranjanju gibalnih sposobnosti, zdravju, revitalizaciji, resocializaciji, razvedrilu in tekmovanju invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom. 5.4. Šolanje in usposabljanje delavcev Oblike usposabljanja in strokovnega izobraževanja kadrov, katerim je za potrebe izvajanja določenih športnih programov potrebno dodatno usposabljanje. Razvoja in programov športa ni brez strokovnih kadrov, zato mora program športa podpirati usposabljanje, izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih in drugih delavcev, povezanih s športom. Za sofinanciranje šolanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov lahko kandidirajo le tisti izvajalci, ki uresničujejo programe iz tega pravilnika 5.5. Delovanje športnih društev Športnim društvom se sofinancira njihovo delovanje. Merilo za določitev obsega sofinanciranja delovanja društev je število članov s plačano članarino. Skupno število članov po selekcijah/panogah ne more presegati skupnega števila članov. 6. člen Za delovanje na področju športa v Občini Dornava se lahko ob občinskem prazniku podeli priznanje. 6.1. Predlog za priznanje podajo športna društva in društva, ki so izvajalci športnih programov. 6.2. Med predlaganimi kandidati za priznanje, Odbor za negospodarske dejavnosti izbere prejemnika priznanja. 6.3. Priznanje se podeli na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku. 7. člen Na osnovi sprejetega letnega programa športa v Občini Dornava, bo občinska uprava objavila javni razpis za sofinanciranje programov športa v Občini Dornava za leto 2018. 8. člen Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da so vsaj eno leto registrirani v skladu z veljavno zakonodajo oziroma, da imajo organizacije v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost, • da imajo sedež v občini Dornava, • da imajo društva urejeno evidenco o članstvu in dokumentacijo, v kolikor so organizirani v skladu z zakonom o društvih, • da imajo za določene športne programe zagotovljeno organizirano vadbo, v katero je vključenih odgovarjajoče število športnikov, • da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, • da vsako leto redno do 15. marca dostavijo občinski upravi poročila o članstvu, realizaciji programov in doseženih rezultatih, planu aktivnosti za prihodnje leto • da ne kandidirajo za sredstva iz programov kulture, kmetijstva in drugih društev. Številka: 007-24/2018 Datum: 29.03.2018 Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan OBČINA GORJE 204. Zaključni račun proračuna Občine Gorje za leto 2017 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB4 in spremembe) in 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/17), je Občinski svet občine Gorje na 21. redni seji, dne 28.03.2018 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE GORJE ZA LETO 2017 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Gorje za leto 2017. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Gorje za leto 2017 sestavljajo splošni in posebni del ter načrt razvojnih programov. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Gorje za leto 2017. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 633 Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2017 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Gorje za leto 2017 izkazuje: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 2.839.547 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.466.584 70 DAVČNI PRIHODKI 2.022.067 700 Davki na dohodek in dobiček 1.798.440 703 Davki na premoženje 170.795 704 Domači davki na blago in storitve 52.833 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 444.517 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 296.588 711 Takse in pristojbine 3.081 712 Globe in druge denarne kazni 3.808 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 3.045 714 Drugi nedavčni prihodki 137.995 72 KAPITALSKI PRIHODKI 120.571 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 656 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 119.915 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 252.392 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 252.392 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 0 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0 787 | Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.613.881 40 TEKOČI ODHODKI 892.763 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 131.105 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 19.285 402 Izdatki za blago in storitve 735.379 403 Plačila domačih obresti 0 409 Rezerve 6.993 41 TEKOČI TRANSFERI 905.820 410 Subvencije 54.544 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 589.845 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 77.283 413 Drugi tekoči domači transferi 184.148 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 663.261 420 | Nakup in gradnja osnovnih sredstev 663.261 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 152.037 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 58.979 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 93.058 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 225.665 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN 150 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 150 750 Prejeta vračila danih posojil 150 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE 0 KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah 0 javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE 150 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 634 | KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 | Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 0 55 ODPLAČILO DOLGA 0 550 | Odplačilo domačega dolga 0 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 225.815 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VI I.-VIII.) 0 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) -225.665 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. 2017 81.625,90 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Gorje za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Posebni del proračuna in Načrt razvojnih programov se objavita na spletni strani Občine Gorje. Številka: 9000-0003/2018-6 Datum: 28.03.2018 Občina Gorje Peter Torkar, župan 206. Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Kidričevo Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16-odl. US in 11/18 -ZSPDSLS-1) je Občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 26. redni seji, dne 29.3.2018, sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA OBČINSKEGA SVETA OBČINE KIDRIČEVO OBČINA KIDRIČEVO 205. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Kidričevo Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16-odl. US in 11/18 -ZSPDSLS-1) je Občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 26. redni seji, dne 29.3.2018, sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE KIDRIČEVO 1. člen V Statutu Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16) se v drugem odstavka 6. člena za besedo »Župan;« vstavi besedna zveza »Nadzorni odbor;«. 2. člen V 9. točki prvega odstavka 7. člena se besedilo »vodnih virov« in vejica črtata. 3. člen V petem odstavku 31. člena se za besedo »uporablja« vstavi beseda »svoj«, za besedo »žig« pa se postavi pika in črta besedilo »Občine Kidričevo - Občinska uprava«. 4. člen Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 037-1/2017 Datum: 3.4.2018 1. člen V Poslovniku Občinskega sveta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 36/17) se 48. člen spremeni tako, da se glasi: (1) Celoten potek seje občinskega sveta se snema zvočno in slikovno. (2) Seja sveta se snema in predvaja po televiziji in na spletu z namenom obveščanja javnosti o delu, transparentnosti delovanja, zagotavljanjem nadzora javnosti nad delovanjem sveta ter za namen priprave zapisnika. (3) Zvočno in slikovno snemanje sej sveta lahko izvaja le občinska uprava oziroma za to pooblaščeni zunanji sodelavec. Snemanje, predvajanje in objavljanje javnih sej sveta je dovoljeno medijem v skladu z zakonom. (4) V primeru, da je seja zaprta za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, ker to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja, se nejavna seja ali nejavni del seje lahko snema zgolj za namen priprave zapisnika, takšen posnetek pa ni javno dostopen. 2. člen V prvem odstavku 82. člena se za besedo sveta črtata vejica in besedilo »sveti ožjih delov občine«. 3. člen Te spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 037-1/2017 Datum: 3.4.2018 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 635 207. Zaključni račun proračuna Občine Kidričevo za leto 2017 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 UPB, 14/13 - popr. in 101/13) in 24. ter 68. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16) je občinski svet na 26. redni seji, dne 29.3.2018 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE KIDRIČEVO ZA LETO 2017 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Kidričevo za leto 2017. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Kidričevo za leto 2017 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Kidričevo za leto 2017. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2017 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen Splošni del zaključnega računa proračuna Občine Kidričevo za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, posebni del in načrt razvojnih programov pa na spletni strani Občine Kidričevo. Številka: 007-1/2018 Datum: 30.3.2018 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan Priloge: • splošni del Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 5.640.520,51 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.397.046,52 70 DAVČNI PRIHODKI 4.345.139,15 700 Davki na dohodek in dobiček 3.469.041,00 703 Davki na premoženje 815.128,02 704 Domači davki na blago in storitve 60.970,13 706 Drugi davki 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.051.907,37 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 731.855,28 711 Takse in pristojbine 5.551,72 712 Globe in druge denarne kazni 12.070,79 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 517,20 714 Drugi nedavčni prihodki 301.912,38 72 KAPITALSKI PRIHODKI 13.018,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 13.018,00 73 PREJETE DONACIJE 12.000,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 12.000,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 218.455,99 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 218.455,99 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 6.116.633,68 40 TEKOČI ODHODKI 1.515.584,24 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 244.340,55 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 37.884,69 402 Izdatki za blago in storitve 1.209.783,39 403 Plačila domačih obresti 23.575,61 409 Rezerve 0,00 41 TEKOČI TRANSFERI 2.320.410,38 410 Subvencije 419.511,65 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.253.316,06 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 234.403,39 413 Drugi tekoči domači transferi 413.179,28 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.149.151,65 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.149.151,65 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 131.487,41 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 53.410,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 78.077,41 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -476.113,17 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 636 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0,00 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 500 Domače zadolževanje 0,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 178.827,84 55 ODPLAČILA DOLGA 178.827,84 550 Odplačila domačega dolga 178.827,84 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -654.941,01 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -178.827,84 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 476.113,17 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 875.122,00 208. Odlok o spremembah in dopolnitvah OPPN za vzhodni del poselitvenega območja Njiverce P16-S4 (stanovanjska pozidava in manjši športni park) Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju -ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 , 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13-skl. US, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2) in 24. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16), je Občinski svet Občine Kidričevo na 26. redni seji, dne 29.3.2018, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH OPPN ZA VZHODNI DEL POSELITVENEGA OBMOČJA NJIVERCE P16-S4 (STANOVANJSKA POZIDAVA IN MANJŠI ŠPORTNI PARK) 1. člen (1) S tem odlokom se sprejme sprememba in dopolnitev Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za vzhodni del poselitvenega območja Njiverce P16-S4 (stanovanjska pozidava in manjši športni park) (Uradni glasilo slovenskih občin, št. 11/09) - v nadaljevanju OPPN. (2) OPPN je izdelal BIRO 33, pod številko 4-10-17. 2. člen S spremembami in dopolnitvami podrobnega načrta se spremeni tipologija stanovanjske pozidave. 3. člen Sestavni deli OPPN so: I. SPLOŠNI DEL II. ODLOK III. KARTOGRAFSKI DEL - nadomestijo se vse karte: list 01 - Izsek iz kartografskega dela Občinskega prostorskega načrta občine Kidričevo - 1:2000 list 02 - Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem - 1:500 list 03 - Ureditvena situacija - 1:500 list 04 - Prikaz prometnega omrežja - 1:500 list 05 - Prikaz komunalnega omrežja - 1:500 list 06 - Načrt parcelacije - 1:500 IV. PRILOGE PODROBNEGA NAČRTA 4. člen Spremeni se 9. člen odloka tako, da se glasi: »9. člen (funkcije in oblikovanja objektov in naprav) Funkcije in oblikovanja objektov in naprav (zazidalna zasnova): • predvidenih je šestnajst območji za stanovanjske hiše (prostostoječe enostanovanjske hiše z oznakami od 1 do 16), • na območjih 1, 2, 5, 8, 9, 12 in 16 je možnost izvedbe prostostoječih enostanovanjskih hiš ali vrstnih hiš, • predviden je klubski objekt za športno rekreacijski park - etažnosti P (klubska soba, sanitarije, garderobe, nadstrešek - oznaka objekta K), • predvideno je območje za naftni plin (cisterne z utekočinjenim naftnim plinom) in sončno elektrarno (sončni kolektorji), • prostostoječe enostanovanjske hiše naj bodo pritlične, lahko so s kletjo in z možnostjo izvedbe nadstropja; dovoljena etažnost je tako K+P+M ali K+P+1N, • vrstne hiše naj bodo nadstropne, lahko so s kletjo in možnostjo izvedbe mansarde, dovoljene etažnosti K+P+M ali K+P+1N, • ena (ali več) garaža za osebna vozila je praviloma ob stanovanjskem objektu; te garaže so lahko zgrajene kot samostojen objekt ali tudi v sklopu sestavljenega nezahtevnega objekta, Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 637 • dopuščena je postavitev tudi drugih nezahtevnih objektov za lastne potrebe, v skladu z veljavnimi predpisi, znotraj predvidene parcele, • objekte je dovoljeno oblikovati sodobno z volumenskimi izrezi in previsi. Možna je uporaba večjih zastekljenih površin. Strehe objektov je dopustno graditi kot dvokapne strehe od 30° do 45°, kot enokapne strehe do 20° in kot ravne strehe z atiko. Možna je tudi izvedba atik s skritimi žlebovi. Strehe se lahko izkoristijo kot funkcionalne pohodne terase. Pri ravnih strehah se kot strešna kritina lahko uporablja različne hidroizolacijske folije s posipom ali brez. Dovoljuje se tudi izvedba streh s pranim prodcem ali kot zelene strehe. Pri dvo oziroma štirikapnih strehah je dovoljena uporaba kritine iz pločevine, opečne ali betonske kritine v odtenkih opečne, rdeče, sive ali črne barve, • usklajena naj bo končna urbanistična in arhitekturna oblika celotnega naselja.«. 5. člen (1) Spremeni se drugi odstavek 11. člena odloka tako, da se glasi: »Najmanjši odmik stavbe od meje cestnega telesa znaša 4,0 m« (2) Spremeni se tretji odstavek 11. člena odloka tako, da se glasi: »Razmerje tlorisnih stranic osnovnega pravokotnika stanovanjskega objekta se dopušča vsaj 1:1,25, ki ga je dopustno dograjevati po daljši strani.« (3) Za četrtim odstavkom 11. člena odloka se doda nov odstavek, ki se glasi: »Vrstne hiše se kot skupino dopušča graditi v oddaljenosti 4 m in več od tlorisne linije kapi do parcelnih mej brez posebnih pogojev - zadoščeno mora biti sanitarnim in požarnim zahtevam oziroma ne smejo s tem biti prizadete koristi soseda.«. (4) V prvem stavku sedmega odstavka 11. člena odloka se pred besedo hiša doda nova beseda, ki se glasi: »Prostostoječa enostanovanjska«. (5) Za osmim odstavkom 11. člena odloka se doda nov odstavek, ki se glasi: »Vrstne hiše so zasnovane tako da so bivalni prostori orientirani na jug v dveh etažah ter garažo kot ločen objekt na severni strani.«. 6. člen (1) V prvi alineji prvega odstavka 13. člena se prvi dve besedi nadomestita z :»prostostoječe enostanovanjske hiše«. (2) Za prvo alinejo prvega odstavka 13. člena odloka se doda nova alineja, ki se glasi: »- vrstne hiše (oznaka objektov od 1a, 1b, 2a, 2b, 5a, 5b, 8a, 8b, 8c, 9a, 9b, 12a, 112b, 16a in 16b): maksimalna tlorisna velikost ene enote vrstne hiše je 8 m x 13 m + 6 m x 6 m oz. 8 m x 12 m + 6 m x 6 m (razvidno iz grafične priloge - Ureditvena situacija) . (3) Spremeni se prva alineja drugega odstavka 13. člena odloka tako, da se glasi: » - etažnost: K + P + M ali K + P + 1N, (pri bruto etažni višini 3,30 m).«. 7. člen Spremeni se prvi stavek četrtega odstavka 15. člena odloka tako, da se glasi: »Velikost gradbenih parcel oziroma funkcionalnih zemljišč stanovanjskih hiš se giblje med 257m2 in 750m2.«. 8. člen Spremeni se 16. člen odloka tako, da se glasi: »16. člen (načrt parcelacije) (1) Gradbena parcela k objektom je določena z načrtom parcelacije, ki je sestavni del tega OPPN. (2) Površine gradbenih parcel smejo po končni izmeri odstopati do 5%. (3) V primeru izgradnje prostostoječe enostanovanjske hiše, kjer je predvidena vrstna pozidava, je dovoljena izgradnja na več parcelah.«. 9. člen Za zadnjim odstavkom 2. točke 20. člena se doda nov odstavek, ki se glasi: »Ogrevanje objektov s toplotno črpalko voda - voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, na ožjem vod o varstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO II, v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - ptujskega polja, ni dovoljeno.«. 10. člen Spremeni se 22. člen odloka tako, da se glasi: »22. člen (rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvom pred požarom) (1) Na obravnavanem območju ni predvidenih ukrepov za potrebe obrambe. (2) Ureditveno območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena. V širšem ureditvenem območju OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo. (3) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal je znaša 0,125 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednja. V projektni dokumentaciji je k temu primerno potrebno predvideti tehnične rešitve gradnje. (4) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega: • nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, • nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj, • nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov (5) Obravnavano območje se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Možnost za nastanek požara ne obstaja, verjetnost vžiga je minimalna. V kolikor izbruhne požar se zelo počasi širi ali pa ugasne. Zelo malo gorljivega materiala je zajetega v požaru, v glavnem je to zgornji sloj podrasti. (6) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnova požarne varnosti. Študija oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. (7) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem (predvideni so nadzemni hidranti). (8) Za omejitev širjenja požara pri stavbah v ureditvenem območju bodo požarni ukrepi opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost objekta. Stavbe morajo biti Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 638 projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik. Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte je potrebno zagotoviti ustrezne odmike med mejo parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve. (9) Intervencija bo zagotovljena preko cestnih priključka in notranjih prometnih in manipulativnih površin podrobnega načrta. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd.«. 11. člen Spremeni se drugi odstavek 26. člena odloka tako, da se glasi: »Stanovanjski objekti ne smejo presegati gradbene meje, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost.«. 12. člen Z dnem uveljavitve tega odloka, je še zmeraj možna gradnja po obstoječem pravnomočnem gradbenem dovoljenju. 13. člen Podrobni načrt s prilogami je v času uradnih ur na vpogled v prostorih Občine Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo in prostorih Skupne občinske uprave Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj. 14. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3500-10/2016 Datum: 3.4.2018 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan 209. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo Na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17), 58. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 57/17) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 62/16) je Občinski svet Občine Kidričevo na svoji 26. seji, dne 29.3.2018 sprejel PRAVILNIK O TARIFNEM SISTEMU ZA OBRAČUN STORITEV RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI KIDRIČEVO I. Predmet tarifnega pravilnika 1. člen (1) Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo (v nadaljevanju: tarifni pravilnik) skladno s 58. členom Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17; v nadaljevanju: odlok) določa tarifni sistem za obračun storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb: • zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, • obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, • odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in • zbiranja biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. (v nadaljevanju: javna služba) (2) Tarifni pravilnik se uporablja za vse povzročitelje odpadkov in druge uporabnike s prve, druge, tretje in četrte točke prvega odstavka 7. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 57/17). (3) Tarifni pravilnik določa način oblikovanja postavk tarifnega sistema in način obračunavanja storitev za: 1. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov vključuje zbiranje: a) ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, b) kosovnih odpadkov, c) odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, d) odpadkov s tržnic, e) odpadkov iz čiščenja cest, f) mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: MKO), g) izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. 2. obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov, 3. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 4. zbiranja biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. 2. člen (1) Izvajalec javne službe ločeno vodi stroške, ki nastajajo v zvezi z: • zbiranjem in odvozom ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, • zbiranjem in odvozom kosovnih odpadkov, • zbiranjem in odvozom odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, • zbiranjem in odvozom odpadkov s tržnic, • zbiranjem in odvozom odpadkov iz čiščenja cest, • zbiranjem in odvozom MKO, • zbiranjem in odvozom BIO, • zbiranjem in odvozom izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami, • delovanjem zbirnih centrov, • zbiranjem in odvozom odpadkov s premično zbiralnico, • obdelava BIO odpadkov, • obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganjem ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, • manipulacijo oziroma pretovarjanjem odpadkov, • nabavo in razvozom zabojnikov prostornine od 80, 120, 240, 550, 770 in 1100 litrov. (2) Prihodki doseženi s posebnimi storitvami se upoštevajo pri kalkulaciji lastne cene. 3. člen (1) Cena posamezne storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev posamezne Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 639 javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki sta na računu prikazane ločeno. (2) Cena javne infrastrukture vključuje: • stroške amortizacije ali najema te javne infrastrukture, • stroške zavarovanja infrastrukture javne službe, • stroške odškodnin, ki so stroški odškodnin za služnost in povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe, • finančno jamstvo in • odhodke financiranja, ki so stroški obresti in drugi stroški, povezani z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb. (3) Cena opravljanja storitev vključuje vse stroške, ki se nanašajo na opravljanje storitev. II. Obračun storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov 4. člen (1) Cena storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med letnimi stroški zbiranja odpadkov in celotno letno količino zbranih odpadkov iz prve točke tretjega odstavka 1. člena tega tarifnega pravilnika. V ceno storitev zbiranja so vključene vse vrste komunalnih odpadkov zbrane iz zbiranja in odvoza MKO, zbiranja in odvoza ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06), zbiranje in odvoza ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov iz zbiralnic ločeno zbranih frakcij, zbiranjem in odvozom kosovnih odpadkov, zbiranjem in odvozom nevarnih odpadkov in zbiranjem in odvozov zbranih ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz zbirnih centrov. (2) Cena se v delu, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, in v delu, ki se nanaša na stroške javne infrastrukture, oblikuje na kg opravljene storitve in se uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza. (3) Pogostost odvoza določenih vrst komunalnih odpadkov določi izvajalec javne službe, v tehničnem pravilniku. (4) Izvajalec javne službe ceno zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov razen BIO, izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju zbranih komunalnih odpadkov na uporabnike glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza tega zabojnika. Izvajalec javne službe mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (5) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike se izračuna na naslednji način: masa vseli zbranih odpadkov razen BIO [kg] S dil [k@l - L 1 J obračunska prostornina vseh zabojnikovza MKO[l] (6) Izračun mesečnega stroška storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov se izračuna na naslednji način: • Cena posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. III. Obračun storitve zbiranja bio odpadkov 5. člen (1) Cena storitve zbiranja BIO odpadkov, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med stroški zbiranja in obdelave BIO odpadkov in celotno količino zbranih BIO odpadkov iz druge točke tretjega odstavka 1. člena tarifnega pravilnika. (2) Cena se v delu, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe ravnanja z BIO odpadki, in v delu, ki se nanaša na stroške javne infrastrukture, oblikuje na kg opravljene storitve in se uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnika za BIO odpadke in pogostost odvoza. (3) Pogostost odvoza BIO odpadkov se določi v tehničnem pravilniku. (4) Izvajalec javne službe ceno zbiranja BIO odpadkov, izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za BIO in pogostost odvoza zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju zbranih BIO odpadkov na uporabnike glede na prostornino zabojnika za BIO in pogostost odvoza tega zabojnika. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (5) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev zbiranja BIO odpadkov med uporabnike se izračuna na naslednji način: .Sodilo BIO odpadke masa zbranih BIO odpadkov [kg] obračunska prostornina vseh BIO zabojnikov [1] (6) Izračun mesečnega stroška storitve zbiranja BIO odpadkov se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. IV. Obračun storitev obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov 6. člen (1) Cena storitev obdelave, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med stroški obdelave in celotne količine zbranih MKO v kilogramih. (2) Izvajalec javne službe ceno obdelave izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza tega zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju obdelanih MKO. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (3) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev obdelave MKO med uporabnike se izračuna na naslednji način: Sodilo za obdelavo MKO [M masa zbranih MKO odpadkov [kg] obračunska prostornina vseh zabojnikov za MKO[l] Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 640 (4) Izračun mesečnega stroška storitve obdelave MKO se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. V. Obračun storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 7. člen (1) Cena storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med stroški odlaganja in deležem odloženih odpadkov od celotne količine obdelanih MKO v kilogramih. (2) Izvajalec javne službe ceno odlaganja izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza tega zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju odloženih MKO. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (3) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja MKO med uporabnike se izračuna na naslednji način: odlaganje MKO | ^ j 0ijra£U|lstaprostorninavseli zabojnikov za MKO [1] (4) Izračun mesečnega stroška storitve odlaganja ostankov ali odstranjevanja MKO se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. VI. Obračun storitev javne službe v večstanovanjskih objektih 8. člen (1) Obračun storitev javne službe v večstanovanjski objektih, se porazdeli tako, da se skupni stroški porazdelijo po gospodinjstvih glede na število članov v posameznem gospodinjstvu, v odvisnosti od vseh stanovalcev v večstanovanjskem objektu. (2) Izračun mesečnega stroška posamezne storitve javne službe v večstanovanjskih objektih se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. (3) Obračunski volumen zabojnika je dejanski volumen glede na pogostost odvoza komunalnih odpadkov na mesec. (4) Račun za posamezno prevzemno mesto se izstavi upravitelju večstanovanjske stavbe, kateri stroške porazdeli v skladu z 54. členom odloka in prvim odstavkom 8. člena tarifnega pravilnika. (5) V kolikor večstanovanjska stavba nima upravitelja, izvajalec javne službe porazdeli stroške v skladu z 54. členom odloka in prvim odstavkom 8. člena tarifnega pravilnika. VII. Obračun storitev javne službe drugim uporabnikom 9. člen (1) Obračun storitev javne službe drugim uporabnikom se zaračuna v skladu 4., 5., 6. in 7. členom tarifnega pravilnika, razen za pogodbene uporabnike, ki se jim zaračuna v skladu cenikom izvajalca javne službe. VIII. Obračun storitev javne službe za počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto. 10. člen (1) Za posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto, kjer ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi, se za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upošteva tretjina velikosti najmanjšega zabojnika (80 litrov) in najmanjša pogostost odvoza, ki ureja opravljanje javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. (2) Lastniki objektov v skladu s prejšnjim odstavkom od izvajalca prejmejo 6 vreč za MKO volumna 90 l, 6 vreč za embalažo volumna 110 l in 6 vreč za papir volumna 40 l, ki jih dvignejo na blagajni izvajalca javne službe v času uradnih ur. (3) Izračun mesečnega stroška za posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto se obračunava na naslednji način: • Mesečni strošek posameznih storitev v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x 1/3 najmanjšega obračunskega volumna zabojnika v l. (4) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti zbiranja komunalnih odpadkov. Za opuščeni objekt velja dotrajani objekt v katerem ni mogoče bivati, nima hišne številke ter komunalnih priključkov ter ni več v evidencah Geodetske uprave Republike Slovenije evidentiran kot stavba. IX. Obračun stroškov nabave, odvoza, zamenjave in vzdrževanja tipiziranih zabojnikov 11. člen (1) Zamenjava zabojnikov se obračuna po ceniku, ki ga določi izvajalec javne službe. V stroške zamenjave zabojnika je vštet odvoz starega in dostava novega zabojnika na lokacijo povzročitelja odpadkov. V kolikor se ugotovi, da je tipizirani zabojnik poškodoval ali uničil izvajalec javne službe, je ga le ta dolžen brezplačno zamenjati. (2) V primeru večstanovanjskega objekta, se stroški zamenjave zabojnika porazdelijo med uporabnike v skladu z 8. členom tarifnega pravilnika. (3) Uporabnik v primeru poškodovanega zabojnika, zamenjavo tega zabojnika uredi izključno pri izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. (4) Individualna gospodinjstva in drugi uporabniki, lahko odjavijo določeno vrsto zabojnikov (izjema je MKO) v skladu z določili odloka in tehničnega pravilnika, v stroške odjave določenega zabojnika je vštet odvoz zabojnika v skladu s cenikom izvajalca javne službe. V kolikor uporabniki odjavijo zabojnik za ločene frakcije se le-ti nadomestijo s tipskimi namenskimi vrečami. (5) Izvajalec v skladu s tehničnim pravilnikom omogoča čiščenje/pranje zabojnika za BIO odpadke 1-krat letno. V kolikor povzročitelj izrazi željo po dodatnem čiščenju/pranju zabojnika, se storitev obračuna v skladu s cenikom izvajalca javne službe. X. Ostale storitve javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 641 12. člen (1) Izvajalec javne službe v vsakem naselju kosovne odpadke prevzema dvakrat v koledarskem letu z zbiralno akcijo na za to določenih prevzemnih mestih ali dvakrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. (2) V kolikor uporabnik storitev naroči dodaten odvoz kosovnih in drugih vrst odpadkov mora plačati stroške storitve po ceniku izvajalca javne službe. XI. Zbirni center 13. člen (1) Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira vrste odpadkov, kot to določa tehnični pravilnik. (2) Uporabnik storitev lahko v zbirnem centru brezplačno odda vrste in količine odpadkov, kot to določa tehnični pravilnik. XII. Končne določbe 14. člen Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega pravilnika uvesti vse spremembe, ki še niso bile uvedene. 15. člen Ta pravilnik se objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 007-10/2017 Datum: 3.4.2018 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan 210. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo Na podlagi 58. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 57/17) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 62/16) je Občinski svet Občine Kidričevo na 26. seji, dne 26.3.2018, sprejel TEHNIČNI PRAVILNIK O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI KIDRIČEVO 1. Splošne določbe 1. člen (vsebina tehničnega pravilnika) (1) Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Kidričevo (v nadaljevanju: tehnični pravilnik) skladno z 11. členom Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo (v nadaljevanju: odlok) obsega: 1. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki. 2. Tehnologijo, pogoje in način zbiranja odpadkov. 3. Frekvenco prevzemanja odpadkov. 4. Tipizacijo predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine zabojnikov za zbiranje odpadkov. 5. Minimalne standarde za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje. 6. Podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru. 7. Podrobnejšo vsebino registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov. 8. Druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe. 9. Javne prireditve in čistilne akcije. 10. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki. 11. Obračun storitev ravnanja z odpadki. 12. Reklamacijski postopek. 13. Izterjava. 14. Nadzor na terenu. 15. Prehodne in končne določbe. (2) Določbe tehničnega pravilnika se nanašajo na izvajanje obvezne gospodarske službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in drugih odpadkov, ki se zbirajo v okviru te javne službe in so opredeljeni v tem tehničnem pravilniku (v nadaljevanju: javna služba). 2. člen (opredelitev pojmov) (1) Izrazi uporabljeni v tehničnem pravilniku, imajo naslednji pomen: • Komunalni odpadek je odpadek iz gospodinjstev in njemu podoben odpadek iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja. • Povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj) je po tem tehničnem pravilniku vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. • Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti. • Drugi uporabnik je vsak uporabnik (pravne osebe, javni zavodi, šole, vrtci in samostojni podjetniki), razen gospodinjstva na območju individualnih gospodinjstev in večstanovanjskih objektov. • Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem tehničnim pravilnikom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki. • Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov. • Prevzemno mesto je v naprej določen prostor, kjer povzročitelji odpadkov v predpisanih zabojnikih ali tipiziranih vrečah z logotipom izvajalca prepuščajo odpadke po vnaprej določenem letnem razporedu izvajalcu javne službe. • Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava, obdelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov. • Prepuščanje odpadkov je postopek oddaje odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. • Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namen prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 642 • Obdelava so postopki predelave ali odstranjevanja, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje. • Ponovna uporaba je postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadek, ponovno uporabijo za enak namen, za katerega so bili prvotno izdelani. • Ločeno zbiranje je zbiranje, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo oz. sestavo odpadkov, tako da se olajša posamezna obdelava odpadkov. • Oddaja odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom. • Mešani komunalni odpadki (v nadaljevanju: MKO) so odpadki, ki se skladno s predpisom s prilogo Sklepa Komisije 2014/955/EU uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz sezama odpadkov, razen ločenih frakcij, odpadkov s tržnic in odpadkov s čiščenja cest, blata iz greznic in odpadkov iz čiščenja greznic. • Nevarni odpadek je vsak odpadek, ki ima eno ali več lastnosti, ki so opredeljene v prilogi Uredbe 1357/2014/EU. • Biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinske dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane. • Gradbeni odpadek je odpadek, ki nastane pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. • Izvajalec javne službe je oseba, ki skladno z odlokom opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki sicer kot javno podjetje ali koncesionar. • Zabojnik za odpadke je tipizirana posoda, velikosti 80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l in 1100 l za potrebe enega ali več uporabnikov za zbiranje komunalnih odpadkov. • Obračunski volumen zabojnika je dejanski volumen glede na pogostost odvoza komunalnih odpadkov na mesec • Posebne plastične vrečke so vrečke označene z logotipom izvajalca javne službe. • Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje bioloških odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom. Povzročitelj lahko kompostira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih poti ne vidi. • Kontejner oziroma keson je zaprt ali odprt zabojnik za odpadke velikosti od 5 m3 do 10 m3 za zbiranje različnih vrst odpadkov. • Zbiralnica ločenih frakcij (v stari terminologiji imenovana: ekološki otok) je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo. • Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem komunalnih odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. • Smetarsko vozilo je specializirano vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov. • Vozilo za kontejnerski odvoz, samonakladalec je specialno vozilo za odvoz in praznjenje od 5 m3 do 20 m3 kontejnerjev. (2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem tehničnem pravilniku, imajo enak pomen, kot je določeno v odloku, zakonih in v podzakonskih predpisih, iz področja ravnanja z odpadki. 3. člen (zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Dejavnost javne službe zbiranja je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke. (2) Izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno za celotno območje občine. (3) V okviru javne službe zbiranja se zagotavlja zbiranje: 1. ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, 2. kosovnih odpadkov, 3. odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, 4. odpadkov s tržnic, 5. odpadkov iz čiščenja cest, 6. mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: MKO), 8. bioloških odpadkov (v nadaljevanju: BIO) in 7. izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. (4) Izvajalec javne službe v okviru dejavnosti zagotavlja: • zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat, • zbiranje kosovnih odpadkov v zbiralnih akcijah ali na poziv uporabnika, • zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah, • zbiranje odpadkov v zbirnem centru, • predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru, • izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov, • oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje, • ozaveščanje in obveščanje uporabnikov. 2. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki 4. člen (tehnologija ravnanja z odpadki) (1) Ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov poteka na način in po predpisih, ki veljajo za posamezne skupine odpadkov. (2) V občini Kidričevo (v nadaljevanju: občina) se odpadki zbirajo ločeno na več načinov, odvisno od vrste in lastnosti odpadkov ter značilnosti naselij. (3) Povzročitelji odpadkov obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec javne službe pa jih prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki. (4) Odvoz odpadkov izvajalec javne službe opravlja na različne načine in optimizira prevoze glede na značilnosti naselij in tehnologije zbiranja. 3. Tehnologija, pogoji in način zbiranja odpadkov 5. člen (zbiranje komunalnih odpadkov) (1) V skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno ločevanje odpadkov na izvoru - pri povzročiteljih odpadkov. (2) Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov obsega: Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 643 • zbiranje/prevzemanje MKO pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje BIO pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju vključenih individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje v zbiralnicah ločenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla), na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, kjer se ti odpadki ne zbirajo »od vrat do vrat«. (3) Zbiranje in odvoz drugih odpadkov obsega: • zbiranje/prevzemanje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v letnih akcijah s premično zbiralnico in zbirnem centru, • zbiranje/prevzemanje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v letnih akcijah, na vpoklic in zbirnem centru, • zbiranje/prevzemanje gradbenih odpadkov v zbirnem centru in pravilno ravnanje z njim, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08), • zbiranje/prevzemanje gradbenega materiala, ki vsebuje azbest »salonitne plošče« na zbirnem centru in pravilno ravnanje z njim, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 34/08), • zbiranje/prevzemanje odpadnih nagrobnih sveč na občinskih pokopališčih in pravilno ravnanje z njimi, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/08) • zbiranje/prevzemanje vseh ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnem centru. 6. člen (oprema za izvajanje javne službe) Zbiranje odpadkov in njihov prevoz se zagotavlja s specialnimi vozili za: • praznjenje zabojnikov volumnov od 80 do 1.100 l t.i. smetarska vozila in vozila za pranje zabojnikov, • nalaganje tipskih vrečk za zbiranje odpadkov, t.i. smetarska vozila, • kontejnerje, volumnov od 5 do 10 m3, t.i. kontejnerska vozila, • kontejnerje, volumnov od 10 do 35 m3, t.i. abroll vozila, • prevoz odpadkov v razsutem stanju, t.i. ceradarji, • kombi vozila za prevzem manjših količin odpadkov • druga namenska vozila za zbiranje in prevoz odpadkov. 7. člen (pogoji zbiranja odpadkov) Pogoji za zbiranje odpadkov, ki sta jih povzročitelj in izvajalec javne službe dolžna upoštevati so: • Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, ki se za individualna gospodinjstva nahaja na zasebnem zemljišču, večstanovanjske objekte na pripadajočem zemljišču k stavbi (t.i. funkcionalnem zemljišču) in na območju na skupnih površinah povzročiteljev odpadkov. • Prevzemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, ki ga določi izvajalec javne službe in je ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste. Prevzemno mesto ni oddaljeno več kot tri (3) metrov od roba prometne/transportne poti. • Prevzemno mesto je lahko hkrati tudi zbirno mesto, če se le to nahaja za individualna gospodinjstva na zasebnem zemljišču in za večstanovanjske objekte na pripadajočem zemljišču k stavbi. • Povzročitelji so dolžni zabojnike in namenske tipske vreče, z zbirnega na prevzemno mesto postaviti pravočasno, to je najkasneje do 6. ure na dan odvoza. • Povzročitelji so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest. • Povzročitelji so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike ali v namenske tipizirane vreče, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, vreče pa zavezane s trakom. • Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času izvajalcu javne službe zagotoviti nemoten dostop do prevzemnih mest. • Izvajalec javne službe je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati tipizirane vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da se ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru da izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti na lastne stroške. • V primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščin (dalj časa trajajoča vročina, zapora cest, sneg, poledica itd. ...) lahko izvajalec javne službe uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način pozove, da zabojnike in/ali tipizirane vreče postavijo na začasno prevzemno mesto. • Uporabniki so dolžni z zabojniki ravnati kot dober gospodar ter skrbeti za njihovo čistočo. • Za povzročitelje, do katerih dostop s smetarskim vozilom ni mogoč, se za enega ali več povzročiteljev določi lokacijo skupnega prevzemnega mesta. Lokacijo določi izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov skupaj s povzročitelji. V primeru, ko je lokacija sporna, jo določi občinski organ pristojen za ravnanje s komunalnimi odpadki po pridobitvi mnenja izvajalca javne službe. • Izvajalec javne službe prazni samo zabojnike za določeni oziroma naročeni volumen odpadkov ali tipiziranih vreč z logotipom izvajalca javne službe. • MKO, BIO, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) postavljenih ob zabojnikih izvajalec javne službe ni dolžan prevzeti. V primeru trenutno povečanih potreb morajo povzročitelji naročiti dodatni zabojnik oz. vreče, ki jih povzročitelji nabavijo od izvajalca javne službe in na katerih je logotip izvajalca javne službe. Druge vreče z MKO, BIO, ločenimi frakcijami (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 644 materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) izvajalec ni dolžan prevzeti. • Če povzročitelj odpadkov ugotovi, da obstoječi zabojnik ne zadošča njegovim potrebam, ga je dolžan zamenjati za večjega, ustrezne prostornine, ki bo zadostil njegovim potrebam. • V kolikor izvajalec javne službe ugotovi, da pri povzročitelju obstoječi zabojnik za odpadke ne zadošča dejanski količini odpadkov, mora izvajalec javne službe takega povzročitelja opozoriti, da si priskrbi nov, večji zabojnik ustrezne prostornine, ki bo zagotovil njegovim potrebam. V kolikor povzročitelj po takem opozorilu izvajalca tega ne stori, mu lahko obstoječi zabojnik za večjega zamenja izvajalec na stroške povzročitelja. • Odlaganje MKO, BIO, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) v nenamenske zabojnike ali ob njih ni dovoljeno. • Odpadke je imetnik dolžan zbirati v za to določenih zabojnikih za odpadke po navodilih, ki jih prejme od izvajalca javne službe. • V primeru da izvajalec javne službe ugotovi ob prevzemanju odpadkov, da povzročitelj ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za ravnanje z odpadki, ga je izvajalec javne službe dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). 8. člen (uporabniki storitev javne službe) (1) Vsak povzročitelj komunalnih odpadkov, ki ima status uporabnika stavbe (lastnik, najemnik, podnajemnik, upravnik) se mora obvezno vključiti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in se mu pred vključitvijo določi: • natančna lokacija prevzemnega mesta (pri določitvi le tega je izvajalec javne službe dolžan upoštevati pogoje dostopa s specialnimi vozili ter prometne in lastninske razmere lokacije), • velikost, število in tip potrebnih zabojnikov za odpadke in pogoje glede dostopa pooblaščenih delavcev izvajalca javne službe, • pogoje glede vzdrževanja zabojnikov za odpadke, • pogoje glede ločevanja odpadkov na izvoru, • terminski plan pobiranja posameznih vrst odpadkov. (2) Uporabnik stavbe je dolžan pričeti z oddajanjem ali prepuščanjem odpadkov takoj po pričetku uporabe stanovanjskega ali poslovnega objekta. (3) Uporabnik stavbe je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pričetku uporabe objekta v roku osem (8) dni od dneva uporabe dalje. (4) V primeru, če se povzročitelj ne prijavi v sistem ravnanja z odpadki oziroma ne sporoči zahtevanih podatkov je izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov upravičen do podatkov iz javnih evidenc na podlagi katerih povzročitelja vključi v sistem ravnanja z odpadki in obračuna storitev, skladno z odlokom in veljavno zakonodajo. (5) Prepovedana je opustitev storitev javne službe in kopičenje MKO ter njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje MKO. Povzročitelj, ki MKO kopiči, jih sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven namenskih zabojnikov, ki so namenjeni odlaganju MKO, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo in odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. 9. člen (način zbiranja odpadkov) Glede na vrste odpadkov in pogojev poteka zbiranje odpadov po naslednjih tehnologijah: Zbiranje po sistemu od vrat do vrat Izvajalec javne službe po sistemu od vrat do vrat zbira: • mešane komunalne odpadke, • biološke odpadke, • odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov, • odpadni papir. 1. Zbiranje MKO Zbiranje MKO na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za te odpadke, katerega prostornina ne sme biti manjša od 80 litrov. Izvajalec javne službe mora pred oddajo MKO v obdelavo zagotoviti sortirno analizo teh odpadkov v skladu z zahtevami vsakokratne veljavne zakonodaje, s katero ugotovi njihovo sestavo. Izvajalec javne službe mora zbrane odpadke oddati v nadaljnje ravnanje tako, da je za MKO zagotovljena obdelava v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov. 2. Zbiranje ločeno zbranih frakcij Zbiranje ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za zbiranje odpadnega papirja in kartona, katerega prostornina ne sme biti manjša od 120 litrov. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z vrečko za zbiranje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06, s prostornino, ki ne sme biti manjša od 110 litrov. 3. Zbiranje BIO Zbiranje BIO na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini. Izvajalec javne službe zbira BIO po sistemu od vrat do vrat od izvirnih povzročiteljev teh odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za te odpadke, katerega prostornina ne sme biti manjša od 120 litrov. Zbiranje BIO odpadkov je obvezno za vse povzročitelje BIO odpadkov iz gospodinjstva, ki sami te odpadke hišno ne kompostirajo. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 645 Povzročitelji odpadkov, ki BIO ne kompostirajo sami v hišnem kompostniku, le te zbirajo v vodotesnih tipskih zabojnikih, opredeljenimi v drugi točki drugega odstavka 11. člena tehničnega pravilnika, izvajalec javne službe pa zagotavlja reden odvoz v kompostarno, kjer izvaja kompostiranje BIO, skladno z Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/13 in 56/15). V skladu s predpisi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom BIO, izvajalec javne službe izvaja pranje zabojnikov za to vrsto odpadkov v okviru storitev javne službe, in sicer pri drugih uporabnikih 1 -krat letno, na območju večstanovanjskih objektih 1-krat letno in na območju individualnih gospodinjstev 1-krat letno. Pranje zabojnikov izvaja s čistilno opremo, ki omogoča pranje in dezinfekcijo zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje. Odplake, ki nastanejo pri čistilnem procesu, mora zajeti in z njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo. Izvajalec javne službe spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne BIO kompostirajo v hišnem kompostniku. Povzročitelj svojo odločitev o hišnem kompostiranju pisno sporoči izvajalcu javne službe na podlagi vprašalnika, ki ga izvajalec javne službe posreduje povzročiteljem. Izvajalec javne službe odločitev o hišnem kompostiranju pri povzročiteljih preverja 1-krat letno. Povzročitelji, ki se odločijo za lastno kompostiranje BIO, morajo upoštevati minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje, ki so navedeni v »Prilogi 1« Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Izvajalec javne službe podrobnejša navodila za hišno kompostiranje objavi na svoji spletni strani. 4. Zbiranje v zbiralnicah ločenih frakcij Zbiranje v zbiralnicah ločenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla) na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov je tehnologija zbiranja pri kateri povzročitelji komunalnih odpadkov odlagajo odpadno embalažo iz stekla v ustrezno označene zabojnike. Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini. Zbiralnica je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za drobno odpadno embalažo iz stekla. Namenski zabojniki na zbiralnicah so: • zabojnik z belim in zelenim pokrovom za zbiranje drobne odpadne embalaže iz stekla. V zabojniku za drobno odpadno embalažo iz stekla se zbirajo vse vrste praznih in čistih steklenic in kozarcev brez pokrovčkov. • V zabojnike na zbiralnicah je prepovedano odlagati: • stekleno embalažo z vsebino, okensko ravno steklo, ogledala, svinčevo steklo, armirano steklo, kristal, žarnice, porcelan, keramiko, glinene izdelke, pločevinaste in plastične pokrovčke. • Zabojniki na zbiralnicah morajo biti opremljeni z nalepkami z nazivom odpadka, podrobneje pa o tem izvajalec javne službe povzročitelje odpadkov obvešča v okviru obveščanja in izobraževanja. 5. Zbiranje/prevzem odpadnih nagrobnih sveč Odpadne nagrobne sveče iz plastičnih materialov zbira izvajalec javne službe na vseh občinskih pokopališčih v za to posebej namenjenih in označenih zabojnikih kapacitete 120 l, 240 l, 550 l, 700 l in 1100 l, ter 5-7 m3 kontejner. Upravljavec občinskih pokopališč z lastnim prevozom 1-2 krat tedensko dostavi odpadne nagrobne sveče na center za ravnanje z odpadki ali pa to storitev opravi izvajalec javne službe. Ko je zbrana primerna količina odpadnih nagrobnih sveč, jih izvajalec javne službe pripelje v center za ravnanje z odpadki, kjer jih začasno skladišči in nato preda pooblaščenemu prevzemniku. 6. Zbiranje kosovnih odpadkov Izvajalec javne službe kosovne odpadke prevzema dvakrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. Prevzemanje kosovnih odpadkov se izvaja na prevzemnem mestu povzročitelja na podlagi predhodnega naročila z »dopisnico«, ki jo izvajalec javne službe posreduje vsem gospodinjstvom, s katero naroči enkraten odvoz kosovnih odpadkov. Na območju individualnih gospodinjstev se kosovni odpadki za prevzem pripravijo na prevzemnem mestu. Na območju večstanovanjskih objektov se kosovni odpadki zbirajo na prevzemnih mestih, ki jih določi izvajalec javne službe. Za večstanovanjske objekte lahko izvajalec javne službe določi v spomladanskem ali jesenskem času skupni termin prevzema kosovnih odpadkov. Povzročitelj odpadkov mora s prevzemnega mesta odstraniti odpadke, ki niso kosovni odpadki in jih zato izvajalec javne službe v času odvoza ni bil dolžan odpeljati, in sicer najkasneje naslednji dan po datumu odvoza kosovnih odpadkov. V kolikor uporabnik storitev več kot dvakrat v koledarskem letu naroči odvoz kosovnih odpadkov na poziv, mora za vsak naslednji odvoz plačati stroške po ceniku izvajalca javne službe. Kosovne odpadke lahko uporabniki iz gospodinjstev v zbirnem centru brezplačno predajo le s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice), s katerim dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Uporabniki kosovne odpadke, ki jih sami pripeljejo v zbirni center, razvrstijo v ustrezne zabojnike skladno z navodili usposobljene osebe v zbirnem centru. 7. Zbiranje/prevzemanje s premično zbiralnico Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira nevarne komunalne odpadke, nenevarne komunalne odpadke in zelo majhno OEEO v skladu s predpisi, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe mora v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, zagotoviti prevzemanje nevarnih odpadkov najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje. Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na posameznem kraju trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov na območju občine. Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 646 Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov. Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga. Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. Odpadke od uporabnikov prevzema oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. Izvajalec mora vse prevzete odpadke stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 8. Prevzem komunalnih odpadkov v zbirnem centru Prevzem komunalnih odpadkov v zbirnem centru je tehnologija zbiranja pri kateri povzročitelj z dokazilom o vključenosti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki sam pripelje ločeno zbrane odpadke in jih razvrsti v ustrezno označene zabojnike ali kontejnerje. Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 2, ki je sestavni del Uredbe o obvezni gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17; v nadaljevanju: Uredba) in njenih sprememb, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe, • OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, • kosovne odpadke in • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami • gradbeni odpadki. Zbirni center je namenjen za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki so vključeni v organiziran odvoz odpadkov. 9. Prevzemanje gradbenih odpadkov v zbirnem centru Povzročitelji lahko ob predložitvi dokazila brezplačno odloži letno do 0,5 m3 gradbenih odpadkov. Brezplačno lahko gradbene odpadke oddajo povzročitelji, ki s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice) dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Za prevzem količin mešanega gradbenega materiala nad 0,5 m3 se obračuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 10. Prevzemanje gradbenega materiala, ki vsebuje azbest - »salonitne plošče« na zbirnem centru Povzročitelji z lastnim prevozom pripeljejo na zbirni center gradbeni material, ki vsebuje azbest. »Salonitne plošče« morajo biti zložene na paleti in ovite s folijo. Za prevzem salonitnih plošč glede na pripeljano težo ali volumen se obračuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 4. Frekvenca zbiranja odpadkov 10. člen (pogostost odvoza - frekvenca zbiranja odpadkov) (1) Frekvenca zbiranja odpadkov s tehnologijo »od vrat do vrat« po vrstah odpadkov je praviloma sledeča: 1. Gospodinjstva (individualna gospodinjstva, večstanovanjski objeti, vikendi, počitniške hiše) in drugi uporabniki VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV MKO - individualna gospodinjstva, vikendi in počitniške hiše 13-krat letno MKO - večstanovanjske zgradbe 13-krat ali 26-krat letno BIO - individualna gospodinjstva in večstanovanjske zgradbe 42-krat letno (5 mesece se izvaja odvoz na 14 dni, preostalih 7 mesecev pa na teden) Ločene frakcije (odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona - individualna gospodinjstva, vikendi in počitniške hiše) 13-krat letno Ločene frakcije (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) - individualna gospodinjstva, vikendi in počitniške hiše) 13-krat letno Ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona - večstanovanjske zgradbe) 13-krat ali 26-krat letno Ločene frakcije (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) - večstanovanjske zgradbe) 13-krat ali 26-krat letno 2. Zbiralnice ločenih frakcij VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV Ločene frakcije (odpadna embalaža iz stekla) 17-krat letno Izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov lahko prilagaja dinamiko praznjenja zabojnikov na zbiralnicah dejanskim potrebam. 3. Letne akcije zbiranja VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV Premična zbiralnica za zbiranje nevarnih odpadkov 1-krat letno v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 647 500 prebivalcev na km2, pa najmanj 2-krat v koledarskem letu. Kosovni odpadki 2-krat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. (2) Pri drugih uporabnikih, od katerih izvajalec javne službe odvaža odpadke po pogodbi, se zaračuna odvoz odpadkov v skladu s cenikom izvajalca javne službe. 5. Tipizacija predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov 11. člen (standardizacija predpisanih zabojnikov in vreč za odpadke) (1) Povzročitelji odpadkov so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih zabojnikih, ki imajo certifikat, da so narejeni skladno z evropskimi normami o zbirnih posodah za odpadke. (2) Standardne velikosti zabojnikov in tipskih vreč so: 1. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje MKO MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 80 l, 120 l, 240 l Večstanovanjska zgradba 120l, 240 l, 550 l, 770 l, 1100 l 2. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje BIO BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 120 l, 240 l Večstanovanjska zgradba 120 l, 240 l 3. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona) LOČENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 120 l, 240 l Večstanovanjska zgradba 240 l, 1100 l , mrežasti zabojniki Drugi uporabniki 120 l, 240 l, 1100 l in mrežasti zabojniki 4. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) LOČENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 110 l - vreča Večstanovanjska zgradba 240 l, 1100 l mrežasti zabojniki Drugi uporabniki 110 l - vreča, 120 l, 240 l, 1100 l in mrežasti zabojniki 5. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij na zbiralnicah ločenih frakcij LOČENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Odpadna embalaža iz stekla 240 l, 1100 l 6. Tipske namenske vreče z logotipom izvajalca javne službe TIPSKE NAMENSKE VREČE VELIKOST VREČE Tipska namenska vreča za odpadni papir in karton, odpadno embalažo iz papirja in kartona, z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« 40 l Tipska namenska vreča za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov 90 l Tipska namenska vreča za odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06, prozorne barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA« 110 l (3) Tipske namenske vreče iz šeste točke drugega odstavka tega člena se na območju individualnih gospodinjstev delijo 1-krat letno. Povzročitelji odpadkov na območju individualnih gospodinjstev z 1-4 osebami, 1-krat letno prejmejo 26 vreč z logotipom izvajalca za »embalažo«. Povzročitelji odpadkov na območju individualnih gospodinjstev s 5 ali več osebami, 1-krat letno prejmejo 52 vreč z logotipom izvajalca za »embalažo«. (4) Če povzročitelji potrebujejo dodatne prozorne vreče, jih proti plačilu nabavijo pri izvajalcu javne službe. (5) Povzročitelji v večstanovanjskih objektih niso upravičeni do vreč, saj imajo zagotovljeno zbiranje ločenih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) z ustreznimi zabojniki izvajalca javne službe. 12. člen (označevanje predpisanih zabojnikov) (1) Barve za označevanje posameznih skupin zabojnikov za sistem zbiranja »od vrat do vrat«, glede na ločeno frakcijo komunalnega odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče: VRSTA ODPADKOV BARVA ZABOJNIKA ALI TIPSKE NAMENSKE VREČE MKO - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Rjave (240 l-stara posoda) črne (80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l), zelene barve, črne barve (1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »ostali odpadki« oz. »mešani komunalni odpadki«. BIO - individualna gospodinjstva, Rjave (120 l, 240 l), zelene in rjave barve Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 648 večstanovanjski objekti, drugi uporabniki (1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »biološki odpadki« Ločena frakcija (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Večstanovanjski objekti in drugi uporabniki: Telo zabojnika zelene/črne barve, pokrov rumene barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »odpadna embalaža« ali mrežasti zabojnik Individualna gospodinjstva in drugi uporabniki: tipska namenska vreča prozorne barve (110 l) z napisom »odpadna embalaža« Ločena frakcija (odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona) - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Telo zabojnika zelene barve, pokrov rdeče barve (120 l, 240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »papir« ali tipska namenska vreča z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« (drugi uporabniki) Ločena frakcija (odpadna embalaža iz stekla) -večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Telo zabojnika zelene barve, pokrov zelene in bele barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »steklo«. (2) Barve za označevanje posameznih skupin zabojnikov zbranih na zbiralnici ločenih frakcij, so sledeče: VRSTA ODPADKOV BARVA ZABOJNIKA Ločena frakcija (odpadna embalaža iz stekla) Telo zabojnika zelene barve, pokrov zelene in bele barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »steklo«. (3) Označevanje zabojnikov zaradi identifikacije uporabnika se izvede na enega ali več od načinov: • trajno vtisnjena serijska številka, • nalepka na sprednji strani za označitev vrste odpadka, • elektronski čip, ki se vgradi v utor na robu zabojnika, izdelan za ta namen, • črtna koda, ki se nalepi pod elektronskim čipom. 13. člen (merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v gospodinjstvih) (1) Pri določanju vrste, števila in volumna zabojnika/-ov, ki ga uporablja posamezni povzročitelj odpadkov, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja, in sicer: 1. Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v individualnih gospodinjstvih MERILA ZA DOLOČANJE IZHODIŠČNEGA VOLUMNA POSODE ŠT. OSEB IZHODIŠČNI ZABOJNIK MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI Gospodinjstvo z 1-2 osebama ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. 1-2 osebi 80 l Gospodinjstvo s 3-4 osebami ima za mKo tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. 3-4 osebe 120 l Gospodinjstvo s 5 osebami in več ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. 5 oseb ali več 240 l BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD Individualna gospodinjstva za zbiranje BIO uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine BIO med enim in drugim praznjenjem Ne glede na št. oseb 120 l LOČENE FRAKCIJE Individualna gospodinjstva za zbiranje ločeno zbranih frakcij: odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona 1-2 osebe 120 l Individualna gospodinjstva za zbiranje ločeno zbranih frakcij: odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona 3 ali več 240 l Gospodinjstvo za ločeno zbrane frakcije: odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06 (tipska namenska vreča, ki je prozorne barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA«) 1-4 osebe 26x- 110 l -vreča 5 ali več oseb 52x - 110l vreča 2. Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke na območju večstanovanjskih objektov MERILA ZA DOLOČANJE IZHODIŠČNEGA VOLUMNA POSODE ŠT. OSEB MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI Gospodinjstva na območju večstanovanjskih objektov z večstanovanjskimi enotami za zbiranje MKO uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine MKO med enim in / Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 649 drugim praznjenjem, skladno s prvo točko drugega odstavka 11. člena »večstanovanjska zgradba« tega tehničnega pravilnika. BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD Gospodinjstva na območju večstanovanjskih objektov z večstanovanjskimi enotami za zbiranje BIO uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine BIO med enim in drugim praznjenjem, skladno z drugo točko drugega odstavka 11. člena »večstanovanjska zgradba« tega tehničnega pravilnika. / LOČENE FRAKCIJE Gospodinjstva na območju večstanovanjskih objektov z večstanovanjskimi enotami za zbiranje ločeno zbranih frakcij: 1. odpadnega papirja in kartona, odpadne embalaže iz papirja in kartona, 2. odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06, uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine ločeno zbranih frakcij med enim in drugim praznjenjem, skladno s tretjo točko drugega odstavka 11. člena »večstanovanjska zgradba« tega tehničnega pravilnika. / 14. člen (merila za določanje izhodiščne opreme za druge uporabnike) (1) Pri določanju vrste, števila in volumna zabojnika/-ov, ki ga uporabljajo drugi uporabniki, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja. (2) Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje odpadkov od drugih uporabnikov so: 1. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH MKO 80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l, 1100 l BIO 120 l, 240 l, 1100 l Ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz stekla) 120 l, 240 l, 1100 l Ločene frakcije (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) tipske vreče 110 l, 120 l, 240 l, 1100 mrežasti zabojnik (3) Drugi uporabnik lahko v primeru, če meni, da je velikost opreme iz tega člena, zanj prevelika, poda izvajalcu javne službe pisno izjavo, v katerem navede razloge za zmanjšanje velikosti opreme, oziroma navede, da oprema ni potrebna, ker njegovo delovanje ali dejavnost ne povzroča posameznih frakcij komunalnih odpadkov. (4) Če povzročitelj odpadkov ugotovi, da obstoječi zabojnik ne zadošča njegovim potrebam, ga je dolžan zamenjati za večjega, ustrezne prostornine, ki bo zadostil njegovim potrebam. (5) V kolikor izvajalec javne službe ugotovi, da pri povzročitelju obstoječi zabojnik za odpadke ne zadošča dejanski količini odpadkov, mora izvajalec javne službe takega povzročitelja opozoriti, da si priskrbi nov, večji zabojnik ustrezne prostornine, ki bo zagotovil njegovim potrebam. V kolikor povzročitelj po takem opozorilu izvajalca tega ne stori, mu lahko obstoječi zabojnik za večjega zamenja izvajalec na stroške povzročitelja. (6) Drugim uporabnikom standardizirane zabojnike za odpadke zagotovi izvajalec javne službe, glede na količino odpadkov. (7) Drugi uporabniki, ki jim skupni volumen vseh zbranih frakcij komunalnih odpadkov (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06; odpadne embalaže iz stekla) trikratno presega volumen zabojnika za mešane komunalne odpadke, so pogodbeni uporabniki. 15. člen (merila za določanje izhodiščne opreme za počitniške hiše in vikende) (1) Povzročitelji odpadkov so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih vrečah, ki so označene z logotipom izvajalca javnih služb. (2) Standardne velikosti tipskih namenskih vreč so: 1. Tipske namenske vreče z logotipom izvajalca javnih služb TIPSKE NAMENSKE VREČE VELIKOST VREČE Tipska namenska vreča za MKO, sive barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI« 90l Tipska namenska vreča za odpadni papir in karton, odpadno embalažo iz papirja in kartona z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« 40 l Tipska namenska vreča za odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06, prozorne barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA« 110 l (3) Tipske namenske vreče iz prve točke drugega odstavka tega člena prejmejo lastniki vikendov in počitniških hiš 1-krat letno. En krat letno prejmejo tako 6 vreč za »mešane komunalne odpadke«, 6 vreč za »papir in karton« in 6 vreč za »embalažo«. (4) Lastniki počitniških hiš in vikendov brez dodatnega plačila prevzamejo vreče na blagajni izvajalca javnih služb v času uradnih ur. (5) Zbrane odpadke na območju vikendov in počitniških hiš bo izvajalec javnih služb pobiral v skladu z določili tega tehničnega pravilnika. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 650 (6) Lastniki vikendov in počitniških hiš, dan pred odvozom odpadke nastavijo na prevzemno mesto ali skupno prevzemno mesto. V kolikor to ni mogoče bodo lastniki vikendov in počitniških hiš z izvajalcem javne službe dogovorili drugačen način odvažanja odpadkov. (7) Lastniki vikendov in počitniških hiš oddajajo odpadno embalažo iz stekla v zbiralnice ločenih frakcij. 16. člen (pogodbeni uporabnik storitev javne službe) (1) Pogodbeni uporabniki storitev javne službe so tisti drugi uporabniki, ki presegajo merila zabojnika volumna 1.100 litrov ali uporabniki na podlagi določil osmega odstavka 14. člena tega tehničnega pravilnika. (2) Pogodbeni uporabniki storitev javne službe se z izvajalcem javne službe dogovorijo o načinu zbiranja, odvoza odpadkov, opremo za zbiranje ter z njim sklenejo pogodbo. Izvajalec javne službe zaračuna dodatne storitve po veljavnem ceniku. 17. člen (lastništvo opreme za zbiranje odpadkov) (1) Lastništvo opreme izvajalca javne službe za zbiranje odpadkov opredeljuje 53. člen odloka. (2) Ob prvi namestitvi zabojnika za MKO, BIO ter ločene frakcije na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, uporabniki plačajo dostavo le teh zabojnikov, skladno s cenikom izvajalca javne službe. (3) Uporabniki storitev na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov prav tako ob zamenjavi zabojnikov ali zagotovitve dodatnih zabojnikov, plačajo dostavo le teh zabojnikov, skladno s cenikom izvajalca javne službe. (4) Zamenjava poškodovanih zabojnikov za odpadke se na stroške izvajalca javne službe opravi samo v primeru, ko so poškodbe povzročili delavci izvajalca javne službe. (5) Dostavo prozornih vreč izvajalec javne službe na območju individualnih gospodinjstev izvaja 1-krat letno brez dodatnega plačila. (6) Povzročitelj odpadkov mora v primeru uničenja ali odtujitve zabojnika, katere lastnik je izvajalec javne službe, pri izvajalcu javne službe prevzeti in plačati ustrezen nov zabojnik, skladno s cenikom izvajalca javne službe. 18. člen (spremenjene količine odpadkov) (1) Če količine ločeno zbranih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) občasno presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, je povzročitelj odpadkov manjkajoči volumen dolžan zagotoviti tako, da pri izvajalcu javne službe kupi tipizirane vreče za odpadke. (2) Če količine MKO pogosteje presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, je povzročitelj odpadkov obstoječi volumen zabojnika dolžan zamenjati za večji zabojnik. (3) Če količine ločeno zbranih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06), BIO ali MKO redno presegajo ali ne dosegajo prostornine obstoječe opreme za zbiranje odpadkov, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, lahko izvajalec javne službe na predlog povzročitelja odpadkov ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, zamenja obstoječo opremo. Nova zahtevana prostornina zabojnikov ne sme biti manjša od določene najmanjše prostornine standardnih velikosti zabojnikov, določenih v 11. in 14. členu tega tehničnega pravilnika. 6. Minimalni standardi za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje 19. člen (minimalni standard za zbirna mesta) (1) Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, ki se za: • individualna gospodinjstva nahaja na zasebnem zemljišču, • večstanovanjske objekte na pripadajočem zemljišču k stavbi, kjer povzročitelji odpadkov v času do prevzema odpadkov zbirajo MKO, BIO ter ločeno zbrane frakcije (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) v za to namensko določenih zabojnikih ali v tipiziranih vrečah. (2) Lokacije zbirnih mest za večstanovanjske stavbe določijo stanovalci ali upravnik večstanovanjske stavbe v soglasju z izvajalcem javne službe ter občinsko upravo, pristojno za gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (3) Izvedba, obnova in vzdrževanje zbirnih mest na območju večstanovanjskih objektov je v izključni pristojnosti lastnikov zemljišča pripadajočega k stavbi. Lastniki zemljišč pripadajočih k stavbi, lahko poverijo izvedbo, obnovo in vzdrževanje zbirnih mest na območju večstanovanjskih objektov upravnikom večstanovanjskih objektov. 20. člen (minimalni standardi za prevzemna mesta) (1) Prevzemno mesto je prostor, na katerega povzročitelji odpadkov postavijo opremo za zbiranje odpadkov za namen praznjenja ali odložijo namenske tipizirane vreče za njihov odvoz in je lahko oddaljeno največ tri (3) metre od roba prometne/transportne poti smetarskega vozila. (2) Prevzemno mesto je lahko tudi hkrati zbirno mesto, v kolikor se prevzemno mesto nahaja na površini v zasebni lasti, ob večstanovanjskih objektih pa na pripadajočem zemljišču k stavbi. (3) Prevzemno mesto mora biti izvajalcu javne službe prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta mora biti s transportne poti vidna. (4) Ob določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno varstvene predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. (5) Prevzemno mesto na območju vikendov in počitniških hiš je praviloma na skupnih prevzemnih mestih razen, če se uporabnik in izvajalec javne službe ne dogovorita drugače. (6) Za povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec javne službe v dogovoru z Občinsko upravo in povzročitelji odpadkov določi skupna prevzemna mesta za ločeno zbrane frakcije (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06), BIO ter MKO. Ta prevzemna mesta določenih vrst Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 651 komunalnih odpadkov uredi Občinska uprava tako, da oddani odpadki niso dosegljivi živalim. Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. Tak način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve. 21. člen (začasna prevzemna mesta) (1) Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za komunalna vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem javne službe na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec javne službe dolžan uporabnike storitev javne službe obvestiti o spremenjenem prevzemnem mestu. 22. člen (načrtovanje prevzemnih mest za odpadke) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati določbe odloka in tega tehničnega pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca javne službe za načrtovanje zbirnih in prevzemnih mest MKO, BIO in ločenih frakcij komunalnih odpadkov. 23. člen (minimalni standard zbiralnic ločenih frakcij) (1) Zbiralnica je namenjena za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. (2) Zbiralnica je lahko namenjena tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem te odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. (3) V občini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da je posamezna zbiralnica urejena za največ 500 prebivalcev. (4) Zbiralnice morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah, vrtcih in drugih ustanovah. (5) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov. (6) Lokacije zbiralnic določi izvajalec javne službe v sodelovanju z občinsko upravo, pristojno za gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. (7) Zbiralnice se praviloma ureja na javnih površinah ali zemljiščih, ki so v lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je pridobljeno pisno soglasje lastnika/-ov. (8) Oprema na zbiralnicah ločenih frakcij mora biti enakega tipa in ustrezno označena. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki jo povzročitelj odpadkov sme odložiti v zabojnik. (9) Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini. (10) Zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • izvirni povzročitelj lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje, • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (11) Izvajalec javne službe prazni zabojnike za ločene frakcije (odpadna embalaža iz stekla) vsaj enkrat mesečno. Na podlagi obvestila o posameznem polno naloženem zabojniku pa tudi pogosteje. (12) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke na zbiralnici ločenih frakcij stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 24. člen (minimalni standardi premičnih zbiralnic) (1) Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • zelo majhno OEEO v skladu s prepisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. (2) Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. (3) V naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, mora izvajalec javne službe zagotoviti prevzemanje odpadkov iz prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. (4) Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na prevzemnem mestu trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem ter odpadkov. (5) Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izbirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje. (6) Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka tega člena. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov. (7) Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki ureja prevoz nevarnega blaga. (8) Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (9) V premični zbiralnici mora odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (10) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prvega odstavka tega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 652 ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 7. Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru 25. člen (zbirni center) (1) Zbirni center je urejen, pokrit ali nepokrit prostor, na katerem so postavljeni ustrezno označeni zabojniki v katere povzročitelji po navodilih pooblaščene osebe zaposlene v zbirnem centru skladno s predpisi odlagajo odpadke. (2) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom storitev javnih služb, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine. (3) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec javne službe. (4) Zbirni center mora biti urejen v skladu z državnimi predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov. (5) Zbirni center je namenjen tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. 26. člen (pogoji prepuščanja odpadkov v zbirnem centru) (1) Povzročitelji pod nadzorom pooblaščene osebe izvajalca javne službe odlagajo posamezne frakcije odpadkov v namenske zabojnike prostornine 240 l, 1100 l, od 5 m3 do 35 m3, ki so primerno označeni s klasifikacijsko številko in nazivom odpadka. Uporabnik storitev javne službe je dolžan po navodilih izvajalca javne službe pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike. (2) Letna količina individualno pripeljanih ločeno zbranih odpadkov, ki se jih za posamezno gospodinjstvo na območju individualnih gospodinjstev in večstanovanjskih objektov, v zbirnem centru prevzema proti plačilu po ceniku upravljavca zbirnega centra je: • nad 0,5 m3 gradbenih odpadkov in • azbestni odpadki • drugi odpadki, ki se ne zbirajo v okviru gospodarske javne službe, njihovo zbiranje v zbirnem centru pa je kljub temu omogočeno. (3) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se drugim uporabnikom zaračuna količina pripeljanih odpadkov na zbirni center v skladu s cenikom izvajalca javne službe. (4) O individualno pripeljanih odpadkih se vodi evidenca. Vsak povzročitelj, ki pripelje odpadke v zbirni center, je evidentiran, pooblaščena oseba pregleda pripeljane odpadke. Brezplačno lahko odpadke oddajo uporabniki, ki s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice) dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. (5) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da: • uporabnik lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi okolici ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (6) V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (7) Izvajalec javne službe zagotavlja storitve tehtanja za vse dostavljene odpadke iz območja občine ob prevzemu ali ob oddaji odpadkov različnim prevzemnikom v skladu s predpisi. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. (8) Izvajalec javne službe mora v zbirnem centru omogočiti izvajalcu priprave za ponovno uporabo, ki razpolaga z ustreznim okoljevarstvenim dovoljenjem za pripravo odpadkov za ponovno uporabo, da vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpadkov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo, in mu jih oddati. Dokazilo o oddaji le teh odpadkov je veljaven evidenčni list. 27. člen (vrste odpadkov v zbirnem centru) Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira/prevzema: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 2, ki je sestavni del Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, • kosovne odpadke in • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. • zemlja, kamenje, gradbeni odpadki, • manjše količine odpadkov, ki vsebujejo trdno vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca javne službe, 28. člen (obratovanje zbirnega centra) (1) Izvajalec javne službe za zbirne centre, ki jih upravlja, lokacijo zbirnega centra in delovni čas zbirnega centra objavi na letnem koledarju/urniku odvoza odpadkov, na svoji spletni strani in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način (npr. občinskem glasilu, oglasna deska občine, letaki po gospodinjstvih...). Delovni čas zbirnih centrov se za prihodnje leto objavi najkasneje do 31. decembra v tekočem letu. 8. Podrobnejša vsebina registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov 29. člen (podrobnejše vsebine registrov) (1) Izvajalec gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov vodi, v obliki elektronske baze podatkov, register ki obsega: • register zbirnih/prevzemnih mest za vse uporabnike, • register zbiralnic ločenih frakcij, • register zbirnih centrov. (2) Register zbirnih/prevzemnih mest pri povzročiteljih, mora vsebovati sledeče podatke: • ime in priimek ter naslov nosilca zbirnega mesta (predstavnika gospodinjstva, ki plačuje storitve ravnanja z odpadki ali lastnika vikenda oziroma praznega stanovanja) oziroma ime in sedež drugega uporabnika z imenom in priimkom zakonitega zastopnika, • ime poslovne enote drugega uporabnika, če zbirno mesto ni na sedežu drugega uporabnika, • celoten naslov zbirnega mesta, • vrste odpadkov, ki jih uporabniki storitev javne službe zbirajo na zbirnem mestu, • velikost zabojnikov ali tipiziranih vreč po vrstah odpadkov, Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 653 • identifikacija zabojnikov po vrstah odpadkov, • podatek o tem ali uporabniki storitev javnih služb, ki uporabljajo evidentirano zbirno mesto, kompostirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku, • podatek o vrsti objekta, ki ga uporabljajo uporabniki storitev javne službe (enostanovanjski, večstanovanjski, poslovni, turistični, industrijski ...). • (3) Register zbiralnic ločenih frakcij vsebuje sledeče podatke: • Številko oziroma kodo zbiralnice ločenih frakcij, • naziv zbiralnice ločenih frakcij, • vrsto odpadkov, ki se zbirajo v zbiralnici ločenih frakcij, • velikost zabojnikov po vrstah odpadkov, (4) Register zbirnih centrov vsebuje: • podatke o objektih zbirnega centra, • podatke o številu kontejnerjev in zabojnikov. 9. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe 30. člen (postopek izdajanja projektnih pogojev in soglasij) (1) Izvajalec javne službe ima na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev ter soglasij. (2) Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega: • podatke o vlagatelju, • podatke o investitorju, • podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča, • podatke o projektantu in projektu, • predpis pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in dostopni poti. (3) Obvezna vsebina soglasja obsega: • podatke o vlagatelju, • podatke o investitorju, • podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča, • soglasje k projektnim rešitvam z navedbo projektne dokumentacije, vključno z datumom izdelave. 31. člen (gradbišča) Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so tudi uporabniki storitev javne službe po tem tehničnem pravilniku, kar pomeni, da izvajalec javne službe za potrebe delovanja gradbišča preskrbi potrebno opremo za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove mora izvajalcu javne službe osem (8) dni pred pričetkom izvajanja del sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov. 32. člen (javna obvestila) (1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru. Oblike obveščanja so naslednje: • navodila za ločevanje odpadkov z brošurami in na spletni strani izvajalca javne službe, • obvestila in navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi prikazi pri uporabnikih, • ozaveščevalne aktivnosti v šolah in vrtcih. (2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o: • lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je prepuščati odpadke, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu »od vrat do vrat«, v zbiralnicah, premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki, • prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo, • prevzemanju odpadkov s premično zbiralnico, • drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov. (3) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje BIO na območju, za katerega uredi prevzemanje BIO, vsakih šest (6) mesecev z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o: • namenih in ciljih izvajanja predpisanega ravnanja s kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstev in zelenim vrtnim odpadom, • prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki, • varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada, • možnostih hišnega kompostiranja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada v hišnem kompostniku, • minimalnih zahtevah za pravilno hišno kompostiranje, • načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe, • drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada in • o nadaljnjem ravnanju z zbranimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva in zelenim vrtnim odpadom. 33. člen (obveščanje in ozaveščanje uporabnikov storitev javne službe) (1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike seznanjati z: • ločenim zbiranjem odpadkov v skladu z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja, • hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pred njegovim prepuščanjem, • pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru, • načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način, in • tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki. (2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje BIO v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati o: • prepovedi mešanja BIO z drugimi komunalnimi odpadki, • izločanju vseh BIO iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 654 službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih, • varni in za okolje neškodljivi hrambi BIO pred prepustitvijo izvajalcu javne službe. 34. člen (način določitve vrste prevoza glede na vrsto odpadka) (1) Zbiranje in prevoz odpadkov izvajalec opravlja z zato namenjenimi in primernimi prevoznimi sredstvi in vozili za zbiranje in prevoz odpadkov. (2) Izvajalec glede na vrsto in količino odpadka ter druge okoliščine zbiranja in prevoza odpadkov izbere in uporabi najustreznejši ter najučinkovitejši način zbiranja in prevoza odpadka v skladu z veljavno zakonodajo. 10. Javne prireditve in čistilne akcije 35. člen (javne prireditve, čistilne akcije) (1) Izvajalec javne službe mora za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za: • ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), • mešane komunalne odpadke ter • biološke odpadke. (2) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vreč iz prejšnjega ostavka, nosi organizator javne prireditve. (3) Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vreč določi in zagotovi izvajalec javne službe izkustveno glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev. Ne glede na to je minimalna količina odpadkov, za katere izvajalec javne službe zagotavlja storitev, 240 litrov za posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka odpadka skladno s tehničnim pravilnikom. (4) Ponudnik obrokov na javni prireditvi mora za svoje BIO, ki tam nastanejo, kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva zagotoviti ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. (5) Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke, razen BIO, predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora najkasneje v 24 urah po koncu prireditve prevzeti odpadke na mestu prireditve. (6) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu in z njim skleniti ustrezen dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov zbiranja, obdelave in odstranjevanja. Odpadke je obvezno zbirati ločeno, skladno s tem odlokom. (7) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi oziroma čistilni akciji najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve. (8) Organizator javne prireditve ali čistilne akcije mora zbrane odpadke predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe odpadke iz prvega odstavka tega člena prevzame na mestu javne prireditve. (9) Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji čistilne akcije morajo v primeru, če bo izvajalec sodeloval pri izvedbi čistilne akcije, najmanj štirinajst (14) dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem javne službe skleniti dogovor o poteku akcije, načinu prevzema, obdelave in odstranjevanja odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistilne akcije ne smejo bremeniti stroškov rednega programa ravnanja z odpadki iz gospodinjstev in drugih uporabnikov. 11. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki 36. člen (letni program ravnanja s komunalnimi odpadki) (1) Izvajalec javne službe mora ravnanje s komunalnimi odpadki zagotavljati skladno s programom ravnanja s komunalnimi odpadki, v katerem se določita obseg in vsebina ravnanja ter način zagotavljanja storitev. (2) Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati predvsem podatke o: • naseljih in številu prebivalcev, katerim se zagotavljajo storitve javne službe, • celotni količini komunalnih odpadkov, ki nastajajo na območju izvajanja javne službe, in količinah posameznih ločenih in nevarnih frakcij, • zbiralnicah ločenih in nevarnih frakcij in zbirnih centrih v posameznih naseljih, • prevzemanju nevarnih frakcij s premično zbiralnico, • tipu in oznakah zabojnikov za posamezne ločene ali nevarne frakcije ter označbi zbiralnic in zbirnih centrov, • pogostosti prevzemanja frakcij v zbiralnicah in zbirnih centrih, • prevzemanju kosovnih odpadkov in opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih, • vzdrževanju in čiščenju zabojnikov in ukrepih za preprečevanje onesnaževanja okolja v zbiralnicah in zbirnih centrih, • rednem obveščanju in drugih načinih seznanjanja povzročiteljev komunalnih odpadkov o načinu zbiranja ločenih in nevarnih frakcij, • razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnicah za izločanje ločenih in nevarnih frakcij, • predvideni predelavi ali odstranjevanju ločenih ali nevarnih frakcij in • načinu oddajanja ločenih in nevarnih frakcij, ki so odpadna embalaža, družbi za ravnanje z odpadno embalažo in količini te embalaže. (3) Letni program izdela izvajalec javne službe skladno z določbami odloka in tehničnega pravilnika in ga predloži občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu za naslednje leto. Potrjen letni program izvajalec javne službe objavi na svoji spletni strani. 12. Obračun storitev ravnanja z odpadki 37. člen (oblikovanje cen) Izvajalec javne službe obračuna stroške zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na podlagi: • Odloka o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 57/17), • Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, • Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki ter • veljavnih zakonskih predpisov o načinu obračunavanja cen za storitve ravnanja s komunalnimi odpadki. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 655 13. Reklamacijski postopek 38. člen (reklamacijski postopek) (1) Uporabnik storitev zbiranja in odvoza odpadkov se lahko pritoži na izvajanje storitev in sicer na pravilnost, vsebino in pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko najprej rešuje po telefonu in osebno pri pristojnem strokovnem delavcu na sedežu izvajalca javne službe. Prav tako lahko na pristojnega delavca naslovi pisno pritožbo po klasični ali elektronski pošti. (2) O vsaki pritožbi pristojni strokovni delavec napiše uradni zaznamek na katerem napiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev oziroma ali sta stranko razrešila predmet pritožbe. (3) V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na upravo izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe pisno odloči o reklamaciji v roku petnajstih (15) dni od prejema reklamacije. (4) V primeru, če se pritožba uporabnika nanaša na določitev prevzemnega mesta, skladno z odlokom in določili tehničnega pravilnika, izvajalec javne službe posreduje pritožbo uporabnika in svoj predlog rešitve z utemeljitvijo v odločanje in dokončno določitev prevzemnega mesta pristojnemu organu občinske uprave. (5) Uporabnik storitev javne službe lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v osmih(8) dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če se ugovor nanaša na obračun storitev javne službe in izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku storitev javne službe dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora. 14. Izterjava 39. člen (izterjava) (1) Povzročiteljem odpadkov, ki zamujajo s plačili računov, izvajalec javne službe ali zunanji izvajalec pošlje pisni opomin s katerim mu postavi novi rok za plačilo neplačanih obveznosti. Če kljub opominu zapadlih računov ne poravnajo v roku navedenem v opominu, izvajalec javne službe prične s postopkom prisilne izterjave dolga, v skladu s področno zakonodajo. 15. Nadzor na terenu 40. člen (nadzor na terenu) (1) Izvajalčevi delavci na terenu preverjajo ustreznost vsebine odpadkov v zabojnikih ali vrečah. V primeru, da so odpadki nastali pri povzročitelju neustrezno zbrani, ga je izvajalec dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za ravnanje z odpadki, mu lahko izvajalec javne službe zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom izvajalca javne službe. (2) Inšpekcijski nadzor se vrši skladno z Odlokom o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 57/17). 16. Prehodne in končne določbe 41. člen (oprema) (1) Obstoječi zabojniki pri individualnih gospodinjstvih, večstanovanjskih objektih, drugih uporabnikih in zbiralnicah ločenih frakcij, prvotno namenjeni zbiranju mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij, se ustrezno označijo in uporabljajo za iste namene, kot novi tipi zabojnikov iz 12. člena tega tehničnega pravilnika. (2) Vse določbe glede barve in označevanja zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov, veljajo za vse nove nabave od uveljavitve tehničnega pravilnika dalje. Obstoječa oprema za zbiranje odpadkov ostane v uporabi do porabe ali izrabe. 42. člen (obvestilo izvirnim povzročiteljem) Izvajalec javne službe z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove tiste izvirne povzročitelje odpadkov, katerih delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov, pa še niso ali niso ustrezno vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, da izvajalcu javne službe sporočijo podatke, ki so skladno s predpisi, odlokom in tehničnim pravilnikom potrebni, da se ustrezno vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in za vpis v evidenco uporabnikov storitev javne službe. 43. člen (prehodno obdobje) (1 ) Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega tehničnega pravilnika ali najkasneje v skladu z določili Uredbe uvesti vse spremembe v organizaciji zagotavljanja storitev, ki še niso bile uvedene. (2) Izvajalec javne službe izvedbo sortirne analize prvič zagotovi za leto 2019. 44. člen (začetek veljavnosti) Ta pravilnik se objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 007-11/2017 Datum: 3.4.2018 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan 211. Sklep o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 3 Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 -ZUreP-2) in 24. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16) je župan Občine Kidričevo dne 5. aprila 2018 sprejel SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 656 OBČINE KIDRIČEVO, SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ŠT. 3 1. Uvodne določbe S tem sklepom občina razveljavi vsebino Sklepa o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo, tretje spremembe in dopolnitve (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 44/17) in vse po tem sklepu že pričete postopke. Vsebina omenjenega sklepa se nadomesti z vsebino sklepa, ki je navedena v nadaljevanju. S tem sklepom občina prične tretji postopek sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 38/13, 53/13, 22/16), v nadaljevanju: OPN-SD3, po postopku in na način, ki ga določa Zakon o prostorskem načrtovanju. 2. Ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPN Občina se je odločila za pripravo sprememb in dopolnitev OPN zaradi: 1. sprememba namenske rabe prostora zaradi ureditve nove gospodarske cone (centralno skladišče, parkirišča za tovorna vozila ...), 2. sprememba namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev zaradi ureditve dostopa v IC Talum, 3. spremembe namenske rabe prostora za potrebe 3. Območje sprememb in dopolnitev OPN, predmet načrtovanja in vrsta postopka Predmet OPN-SD3 bodo spremembe in dopolnitve tekstualnega in grafičnega dela OPN, sprememba namenske rabe prostora na območju, kjer je predvidena usposobitev zemljišč za kmetijsko rabo in nova gospodarska cona ter dostop do IC Talum ter določitev načina urejanja s PIP za omenjena območja. Predmet postopka je tudi priprava vseh potrebnih strokovnih podlag za pripravo in sprejem OPN-SD3. Spremembe in dopolnitve akta bodo potekale po rednem postopku s težnjo po skrajšavi posameznih faz postopka, ki niso posebej opredeljene v predpisih. 4. Način pridobitve strokovnih rešitev Strokovne rešitve za izvedbo OPN-SD3 bodo pridobljene skladno z določili Zakona o prostorskem načrtovanju in spremljajočih predpisov. 5. Roki in posamezne faze za pripravo sprememb in dopolnitev OPN Postopek priprave OPN-SD3 bo potekal skladno z določbami in roki, ki jih predpisuje Zakon o prostorskem načrtovanju. Roki za pripravo posameznih faz postopka: Faza Roki 1 sprejem sklepa o začetku priprave OPN-SD3 april 2018 2 obravnava razvojnih pobud, analiza strokovnih podlag, priprava dodatnih strokovnih podlag 30 dni 3 priprava osnutka OPN-SD3 30 dni po potrditvi strokovnih podlag 4 preveritev osnutka OPN-SD3 in njegova objava na svetovnem spletu 7 dni 5 pridobitev prvih mnenj NUP in pridobitev odločbe o CPVO 30 dni po objavi osnutka OPN-SD3 na svetovnem spletu 6 morebitno usklajevanje s posameznimi nosilci urejanja prostora ni roka 7 priprava dopolnjenega osnutka OPN-SD3 30 dni po pridobitvi prvih mnenj (v primeru ugotovitve, da je potrebno izvesti CPVO, se roki za izdelavo podaljšajo za čas izdelave okoljskega poročila in pridobitve mnenja o njegovi ustreznosti) 8 objava javnega naznanila 7 dni pred pričetkom javne razgrnitve 9 javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka OPN-SD3 (skupaj z okoljskim poročilom, v kolikor ga je potrebno izdelati) 8 dni po objavi javnega naznanila - traja 30 dni (v tem času se izvede tudi javna razprava) 10 priprava in sprejem stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in razprave 30 dni po končani javni razgrnitvi 11 izdelava predloga OPN-SD3 na osnovi potrjenih stališč do pripomb 30 dni po potrditvi stališč 12 preveritev predloga OPN-SD3 in njegova objava na svetovnem spletu 7 dni 13 pridobitev drugih mnenj nosilcev urejanja prostora (in pridobitev odločbe o sprejemljivosti vplivov OPN-SD3 na okolje -v kolikor je potrebno izdelati CPVO) 30 dni po objavi gradiva na svetovnem spletu 14 izdelava usklajenega predloga OPN-SD3 30 dni po pridobitvi drugih mnenj 15 sprejem usklajenega predloga OPN-SD3 na občinskem svetu naslednja seja občinskega sveta 16 objava odloka OPN-SD3 v uradnem glasilu občine po sprejemu na seji občinskega sveta 17 izdelava končnega elaborata 15 dni po objavi odloka OPN-SD3 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 657 Ob zahtevi za izdelavo okoljskega poročila v okviru celovite presoje vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO) se aktivnosti s tega področja smiselno vključijo v faze izdelave sprememb in dopolnitev OPN ter se izvajajo skladno z določili Zakona o varstvu okolja in Zakona o prostorskem načrtovanju, posledično pa se spremenijo (podaljšajo) tudi roki izdelave in sprejema OPN-SD3. 6. Navedba nosilcev urejanja prostora V postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN sodelujejo tisti nosilci urejanja prostora, za katere se ob pripravi osnutka sprememb in dopolnitev OPN izkaže, da se vsebine sprememb in dopolnitev nanašajo na zadeve iz njihove pristojnosti. Ob sprejemu tega sklepa so za podajanje smernic in mnenj pristojni naslednji nosilci urejanja prostora: • za področje razvoja poselitve: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Sektor za prostorsko načrtovanje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, • za področje kmetijstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, • za področje gozdarstva in lovstva: Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, • za področje gozdarstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za gozdarstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, • za področje gozdarstva: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor, • za področje lovstva in ribištva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za lovstvo in ribištvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, • za področje rabe in upravljanja z vodami: Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28 c, 1000 Ljubljana, • za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana, • za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor, • za področje varstva kulturne dediščine: Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana, • za področje varstva kulturne dediščine: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor, • za področje trajnostne mobilnosti: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Langusova 4, 1535 Ljubljana, • za področje državne cestne infrastrukture (razen za avtoceste): Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška 19, 1000 Ljubljana, • za področje železnic: Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška 19, 1000 Ljubljana, • za področje zračnega prometa: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet, Sektor za letalstvo, Langusova 4, 1535 Ljubljana, • za področje rudarstva: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Sektor za energetiko in rudarstvo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana, • za področje energetike: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova 4, 1535 Ljubljana, • za področje oskrbe z električno energijo: Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, • za področje plinovodnega omrežja: Plinovodi d.o.o., Cesta ljubljanske brigade 11 B, p.p. 3720, 1001 Ljubljana, • za področje distribucijskega plinovodnega omrežja: Adriaplin d.o.o., Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana, • za področje zaščite in reševanja: Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, • za področje obrambe: Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Sektor za gospodarjenje z nepremičninami, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, • za področje blagovnih rezerv: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Služba za varnost, obrambne zadeve in blagovne rezerve, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana, • za področje zdravstvenega varstva: Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, • za področje vojnih in prikritih vojnih grobišč: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana, • za področje telekomunikacij: Telekom Slovenije, Dostopovna omrežja, Operativa, TKO vzhodna Slovenija, Titova cesta 38, 2000 Maribor, • za področje lokalne kabelske TV: Telemach d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana, • za področje oskrbe z vodo: Komunalno podjetje Ptuj, Puhova ulica 10, 2250 Ptuj, • za področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda: Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, javno podjetje d.o.o., Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo, • Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo. V kolikor se pri pripravi sprememb in dopolnitev OPN izkaže potreba po vključitvi drugih nosilcev urejanja prostora, ki niso navedeni v tem sklepu, se v postopku pridobi tudi njihove smernice in mnenja. Za pridobitev odločitve, ali je v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN potrebno izvesti postopek CPVO, se vlogo poda na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana. 7. Objava in začetek veljavnosti Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Kidričevo (http://www.kidricevo.si). Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin se sklep pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor, ter sosednjim občinam Občine Kidričevo. Številka: 3500-2/2018 Datum: 6.4.2018 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 658 OBČINA KOBILJE 212. Odlok o subvenciji mladim in mladim družinam ter drugim občanom pri reševanju prvega stanovanjskega problema v Občini Kobilje Na podlagi 154. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 -ZVEtL, 57/08, 62/10 - ZUPJS, 56/11 - odl. US, 87/11, 40/12 - ZUJF, 14/17 - odl. US in 27/17), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.94/07 -UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 -ZUUJFO) in Statuta Občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2016) je Občinski svet Občine Kobilje na svoji 15. izredni seji dne 28.03.2018 sprejel ODLOK O SUBVENCIJI MLADIM IN MLADIM DRUŽINAM TER DRUGIM OBČANOM PRI REŠEVANJU PRVEGA STANOVANJSKEGA PROBLEMA V OBČINI KOBILJE 1. člen S tem odlokom se določajo pogoji, postopek in upravičenci za dodelitev subvencije mladim in mladim družinam pri reševanju stanovanjskega problema v Občini Kobilje (v nadaljevanju: Občina). 2. člen (1) Subvencija pripada upravičenim prosilcem, tj. mladim, mladim družinam in drugim občanom (v nadaljevanju: upravičenec) kot spodbuda za reševanje prvega stanovanjskega vprašanja z gradnjo novega stanovanjskega objekta, rekonstrukcijo obstoječega stanovanjskega objekta ali nakupom nepremičnine (stanovanjskega objekta) na območju Občine. (2) Za mlade po tem odloku se štejejo osebe, ki na dan vložitve popolne prijave še niso dopolnile 34 let. (3) Za mlado družino po tem odloku se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 34 let. (4) Za druge občane po tem odloku se štejejo osebe z vsaj enim otrokom, ki na dan vložitve popolne prijave prvič rešujejo stanovanjski problem. (5) Posamezen upravičenec je upravičen do subvencije samo do višine največ opredeljenih zneskov. 3. člen (1) Do dodelitve subvencije je upravičen upravičenec, ki na območju Občine prvič rešuje stanovanjsko vprašanje z gradnjo novega stanovanjskega objekta, rekonstrukcijo obstoječega stanovanjskega objekta ali nakupom nepremičnine. (2) V kolikor upravičenec uveljavlja subvencijo za gradnjo novega stanovanjskega objekta ali rekonstrukcijo obstoječega stanovanjskega objekta je pogoj za dodelitev subvencije, da je zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, na katerem je predvidena gradnja novega stanovanjskega objekta ali rekonstrukcija obstoječega stanovanjskega objekta oziroma ima pravico graditi na tem zemljišču oziroma objektu (kot npr. stavbna pravica v korist upravičenca). (3) Do subvencije ni upravičen, kdor: • ima v lasti drug za bivanje primeren stanovanjski objekt na območju Občine, • ima neporavnane obveznosti do Občine, • ni občan Občine Kobilje. (4) Upravičenec lahko uveljavlja pravico do subvencije: • v primeru gradnje novega stanovanjskega objekta ali rekonstrukcije obstoječega stanovanjskega objekta v letu, v katerem je na Občino vložil vlogo za odmero komunalnega prispevka; • v primeru nakupa nepremičnine v letu, ko je bila sklenjena prodajna pogodba za nepremičnino. 4. člen (1) Višina subvencije za posameznega upravičenca pri reševanju stanovanjskega problema se za posamezno proračunsko leto določi s sklepom Občinskega sveta in znaša do največ 1.500,00 EUR. (2) Poleg subvencije iz prvega odstavka tega člena se upravičencu dodeli še: a) oprostitev plačila komunalnega prispevka b) oprostitev nadomestila za stavbno zemljišče za dobo 5 let , skladno s prvim odstavkom 10. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list Republike Slovenije, št 2/2004) c) subvencija do največ 500,00 EUR v kolikor gre za gradnjo oziroma rekonstrukcijo stanovanjskega objekta na območju občine, ki bi bilo zaščiteno z odlokom, ki ureja varovanje kulturne dediščine; d) subvencija glede na število otrok v mladi družini ob vpisu prvega otroka v šolo in sicer: • en otrok do največ 200,00 EUR, • dva otroka do največ 300,00 EUR, • trije otroci ali več do največ 500,00 EUR. 5. člen (1) Postopek dodelitve subvencij po tem odloku se prične z objavo javnega razpisa, ki ga potrdi župan. Javni razpis se objavi na občinski spletni strani. (2) Besedilo javnega razpisa mora obsegati najmanj: • podatke o namenu javnega razpisa, • upravičence, • pogoje za dodelitev sredstev, • rok za izplačilo sredstev, • kraj in način prevzema in oddaje vlog, • podatek o tem, da gre za razpis odprtega tipa z roki za oddajo vloge, • rok za obveščanje o izidu javnega razpisa, • podatke in dokumentacijo ter priloge, ki jih mora prosilec navesti in priložiti svoji vlogi, • podatke o višini subvencije, ki jo lahko prosilec prejme, • višino razpoložljivih sredstev v proračunu. (3) Pravico do subvencije lahko uveljavlja upravičenec s prijavo na javni razpis, v kateri morajo biti navedeni vsi podatki in priložena vsa dokazila, ki omogočajo presojo izpolnjevanja zahtevanih pogojev po tem odloku. (4) Postopek vodi strokovna komisija, ki jo župan imenuje za ta namen. Dva člana komisije sta imenovana izmed uslužbencev občinske uprave. (5) Strokovna komisija po poteku vsakega roka za oddajo vlog pristopi k odpiranju in obravnavi v roku prispelih vlog ter pripravi seznam prejemnikov s pripadajočo višino subvencije po posameznem upravičencu ter ga predloži tajniku občinske uprave, ki z odločbo razdeli sredstva med upravičence. (6) Za vodenje postopka se uporabljajo določila predpisa, ki ureja splošni upravni postopek. (7) Subvencija se deli med upravičence do višine zagotovljenih sredstev v proračunu. V kolikor strokovna komisija ugotovi, da sredstva pri odpiranju in obravnavi vlog posameznega roka za oddajo ne zadoščajo za dodelitev vsem upravičencem, se sredstva enakomerno razdelijo. Za izplačilo razlike do celotno predpisanih zneskov iz 4. člena Odloka, lahko upravičenec uveljavlja s prijavami na naslednjih javnih razpisih. Strokovna komisija obenem predlaga zaprtje javnega razpisa zaradi porabe sredstev. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 659 (8) Subvencija se upravičencu izplača na njegov transakcijski račun v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe, s katero mu je subvencija dodeljena. 6. člen (1) V kolikor upravičenec, ki mu je bila dodeljena subvencija po tem odloku, odtuji nepremičnino, za katero je bila subvencija dodeljena, v obdobju petih let od dodelitve, mora prejeto subvencijo vrniti. (2) Upravičenec mora dodeljeno subvencijo vrniti tudi, v kolikor v petih let od prejema subvencije ne prijavi stalnega bivališča na nepremičnini, za katero mu je bila dodeljena. (3) Če pristojni občinski organ ugotovi, da je upravičenec prejel subvencijo na podlagi navedbe neresničnih podatkov oziroma v nasprotju z določbami tega odloka, mora prejeti znesek, skupaj s pripadajočimi obrestmi, vrniti. (4) Rok za vračilo prejete subvencije je 30 dni: • v primeru iz prvega odstavka tega člena se rok šteje od dneva odtujitve nepremičnine, za katero je bila subvencija dodeljena, • v primeru iz drugega odstavka tega člena se rok šteje od poteka petih let od prejema subvencije, • v primeru iz tretjega odstavka tega člena se rok šteje od ugotovitve pristojnega občinskega organa. 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 243 Datum: 28.03.2018 Občina Kobilje Robert Ščap, župan OBČINA MISLINJA 213. Zaključni račun Občine Mislinja za leto 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 ZLS-UPB2, 76/08, 100/08-odl.US, 79/09, 51/10, 84/10-odl.US in 69/15- odl.US), 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011 ZJF-UPB4 in 101/13), 13. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 56/98, 123/06, 57/2008 in 36/11) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/2010 in Glasilo slovenskih občin št. 5/2012, 27/2016 in 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 22.seji, dne 05.04.2018 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN OBČINE MISLINJA ZA LETO 2017 1. Splošna določba 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Mislinja za leto 2017. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Mislinja za leto 2017 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Mislinja za leto 2017. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2017 ter o njihovi realizaciji v tem letu. V splošnem delu zaključnega računa so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 2017 so naslednji: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2017 v evrih I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 4.080.741,61 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.552.542,52 70 DAVČNI PRIHODKI 3.050.531,84 700 Davki na dohodek in dobiček 2.781.363,00 703 Davki na premoženje | 161.768,88 704 Domači davki na blago in storitve 110.510,40 706 Drugi davki -3.110,44 71 NEDAVČNI PRIHODKI 502.010,68 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 405.442,36 711 Takse in pristojbine 2.220,79 712 Globe in druge denarne kazni 345,60 713 Prihodki prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 94.001,93 72 KAPITALSKI PRIHODKI 101.314,98 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 19.900,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 81.414,98 73 PREJETE DONACIJE 650,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 650,00 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 426.234,11 740 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 420.437,40 740 741 Prejete sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti Prejete sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije iz 5.796,71 0 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 660 Istrukturnih skladov 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0 780 |Prejeta sredstva ISPA 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 4.105.639,81 40 TEKOČI ODHODKI 1.287.586,16 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 290.104,03 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 43.184,71 402 Izdatki za blago in storitev 869.621,07 403 Plačila domačih obresti 5.697,55 409 Rezerve 78.978,80 41 TEKOČI TRANSFERI 1.630.144,62 410 Subvencije 27.394,34 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 979.825,29 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 183.675,19 413 Drugi tekoči domači transferi 439.249,80 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.036.321,49 420 |Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.036.321,49 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 151.587,54 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 151.587,54 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 0 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -24.898,20 |(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2017 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) || 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 (440+441+442+443) || 440 |Dana posojila 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2017 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 1.729.208,00 (500) 1 50 ZADOLŽEVANJE 1.729.208,00 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILO DOLGA 12.519,63 (550) | | 55 ODPLAČILA DOLGA 12.519,63 550 |Odplačila domačega dolga 12.519,63 IX. POVEČANJE (ZMANJSANJE)SREDSTEV NA RAČUNIH 1.691.790,17 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII) 1 | X. NETO ZADOLŽEVANJE 1.716.688,37 (VII.-VIII.) I XI. NETO FINANCIRANJE 24.898,20 (VI.+X.-IX) 1 | XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 402.729,34 3. člen Občina Mislinja Bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev Bojan Borovnik, župan in naložb ter račun financiranja proračuna Občine Mislinja _ za leto 2017 so sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-02/2018 Datum: 05.04.2018 214. Popravek Odloka o občinskem prostorskem načrtu v Občini Mislinja Na podlagi 53.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 -ZUreP-2) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 661 RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12 in 27/16), je občinski svet Mislinja, na svoji 22. seji sveta, dne 5. 4. 2018 sprejel naslednji POPRAVEK ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU V OBČINI MISLINJA V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Mislinja (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2017) se popravijo napake v Prilogi 1, kot sledi : • Pod Opombe in pojasnila se besedilo »+dopustno« spremeni tako, da se glasi »+dopustno za navedene in druge enakovrstne objekte«. • V stolpcu konkretno zapisani objekti pod »Območja urejanja z OPN« so navedeni primerjalno, pogoji pa veljajo tudi za vse druge tovrstne objekte. • V pojasnilu kratice »+a« se namesto »RKG«, zapiše »Aa (z RKG)« • V glavi obeh tabel pri navedbi podrobnejših namenskih rab se namesto »SS, A, Ao, Az« in »SK, Ak, RKG«, zapiše »SS, Aa (brez RKG), Ao, Az« in »SK, Ak, Aa (z RKG)« Številka: 350-5/2011 Datum: 05.04.2018 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 215. Pravilnik o dodeljevanju enkratnih izrednih denarnih socialnih pomoči v Občini Mislinja Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 05/12, 27/16, 46/16), je občinski svet občine Mislinja na 22. redni seji, dne 5.4.2018, sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU ENKRATNIH IZREDNIH DENARNIH SOCIALNIH POMOČI V OBČINI MISLINJA I. Splošno 1. člen S tem pravilnikom se določajo upravičenci do dodelitve enkratne izredne denarne socialne pomoči (v nadaljevanju : denarna pomoč), višina in namen ter postopek dodeljevanja in izplačevanja denarne pomoči v občini Mislinja (v nadaljevanju : občina). II. Upravičenci do denarne pomoči 2. člen Upravičenci do denarne pomoči so tisti občani oziroma osebe s stalnim prebivališčem v občini, ki potrebujejo pomoč lokalne skupnosti in so se zaradi spleta težkih življenjskih in socialnih okoliščin, na katere same niso mogle vplivati, znašle v takšnem položaju, da ne morejo poravnati osnovnih pogojev za življenje in bivanje, pri čemer pa te osebe niso bile upravičene do drugih socialnih pomoči, ki jih daje država. Do dodelitve denarne pomoči imajo pravico osebe v naslednjih primerih : • težja oziroma dolgotrajna bolezen, • smrt v družini, • nenadna brezposelnost, brez krivde upravičenca, • starost in onemoglost za delo, • druge vrste socialne ogroženosti na katere osebe niso mogle vplivati (npr. prezadolženost, ki je nastala brez krivde upravičenca). • drugi podobni primeri. III. Višina in namen denarne pomoči 3. člen Sredstva za enkratne denarne pomoči se zagotovijo v proračunu občine in se dodeljujejo do porabe predvidenih proračunskih sredstev v tekočem letu. Višina enkratne izredne denarne pomoči ne sme presegati višine izredne denarne socialne pomoči po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in 88/16 in spremembe), razen če obstajajo posebej opravičljivi razlogi. V tem primeru se lahko višina denarne pomoči poveča za največ 50 %. Denarna pomoč se upravičencem dodeli praviloma enkrat letno za rešitev njihove trenutne materialne stiske. IV. Postopek za uveljavitev denarne pomoči 4. člen Postopek za uveljavitev denarne pomoči se uvede na zahtevo stranke na obrazcu »Vloga za dodelitev izredne denarne pomoči«, ki je objavljena na spletni strani občine. V vlogi je potrebno natančno navesti razloge zaradi katerih se je oseba znašla v težkem materialnem položaju in na katere sama ni mogla vplivati (težja oziroma dolgotrajna bolezen, smrt v družini, nenadna brezposelnost brez krivde upravičenca, starost in onemoglost za delo, druge vrste ogroženosti na katere osebe niso mogle vplivati (npr. prezadolženost ali drugi podobni primeri) ter za kakšen namen potrebuje pomoč in opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje. Prosilec do pomoči mora k vlogi priložiti tudi izpis prometa na vseh računih, ki jih ima pri katerikoli banki, za zadnje 3 mesece. 5. člen Postopek ugotavljanja upravičenosti in višino pomoči vodi 3-članska komisija, ki jo imenuje župan. Strokovno pomoč pri delu Komisije zagotavlja občinska uprava. Komisija na podlagi vloge in dokumentov, ki morajo biti priloženi k vlogi ter na podlagi dejanskega socialnega stanja vlagatelja, ugotovi upravičenost do pomoči. Komisija lahko pri ugotavljanju upravičenosti do pomoči, predhodno pridobi podatke o materialni ogroženosti vlagatelja pri pristojnemu centru za socialno delo in pri drugih upravnih organih, ki razpolagajo s temi podatki. Denarna pomoč sicer ni vezana na cenzus, ki je določen v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, je pa omejena na dohodek, ki mora biti v zadnjih 3 mesecih nižji od minimalne plače prosilca oziroma njegovih družinskih članov. V primeru da dohodki prosilca oz. družinskih članov presegajo višino zneska minimalne plače iz prejšnjega odstavka, se enkratna denarna pomoč odobri le izjemoma, če komisija na podlagi drugih okoliščin (npr. mnenja Centra za socialno delo, Rdečega križa, Karitasa ali drugih humanitarnih oziroma neprofitnih organizacij in Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 662 društev) ugotovi, da je prosilec v dejansko težkem socialnem položaju. Pri ugotavljanju upravičenosti do povečane denarne pomoči (največ za 50%), komisija določi dodatna merila in kriterije, na podlagi katerih bo dodelila sredstva. Na predlog Komisije o upravičenosti in višini pomoči odloči občinska uprava z odločbo. Zoper odločbo prve stopnje je dovoljena pritožba, ki se poda v roku 15 dni od vročitve odločbe. O pritožbi zoper odločbo prve stopnje odloča župan. V. Izplačilo denarne pomoči 6. člen Enkratna denarna pomoč se izplača neposredno upravičencu, na njegov osebni račun, razen v primerih, ko Komisija sklepa, da upravičenec ne more zagotoviti namenske porabe. V tem primeru se sredstva nakažejo neposredno izvajalcu, skrbniku oziroma zakonitemu zastopniku. Komisija oziroma občinska uprava ali drugi pristojni organi občine lahko ugotavljajo namensko porabo denarnih pomoči, pri čemer mora upravičenec do pomoči na poziv pristojnega organa predložiti potrdila o namenski porabi sredstev. 7. člen V kolikor se ugotovi, da je vlagatelj v vlogi navajal neresnične podatke ali je porabil sredstva nenamensko, mora prejemnik finančna sredstva vrniti skupaj z zamudnimi obrestmi in izgubi pravico zahtevati enkratno izredno denarno pomoč po tem pravilniku za obdobje 5 let. VI. Končne določbe 8. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Z dnem uveljavitve tega pravilnika, preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Mislinja (Uradni list RS št. 34/2000 in 35/2003) ter Sklep občinskega sveta, sprejet na korespondenčni seji dne 17.8.2010, o izplačilu izredne denarne pomoči delavcem, ki že so se zaradi stečaja podjetja znašli v težkih socialnih razmerah. Številka: 122-4/2018 Datum: 05.04.2018 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 216. Sklep o soglasju k ceni efektivne ure za uporabnike storitve »pomoč družini na domu« Na podlagi 99. člena in tretjega odstavka 101. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 -UPB2, 23/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12, 39/16 in 52/16 - ZPPreb-1), 37. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09, 6/12) ter 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12 in 27/16), je občinski svet Mislinja, na svoji 22. redni seji sveta, dne 5.4.2018 sprejel naslednji SKLEP I. Občinski svet občine Mislinja daje soglasje k ceni efektivne ure za uporabnike storitve »pomoč družini na domu« v višini 5,10 EUR. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 4. 2018 dalje. Številka: 122-11/2015 Datum: 05.04.2018 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan OBČINA OPLOTNICA 217. Odlok o proračunu Občine Oplotnica za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 -ZIPRS1617) in 7. člena Statuta Občine Oplotnica (UGSO 49/2015), je Občinski svet Občine Oplotnica na 16. redni seji dne 30. 3. 2018 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE OPLOTNICA ZA LETO 2018 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Oplotnica za leto 2018 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni kontov določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2018 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.213.900 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.976.266 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 663 70 DAVČNI PRIHODKI 2.742.666 700 Davki na dohodek in dobiček 2.511.366 703 Davki na premoženje 137.500 704 Domači davki na blago in storitve 93.800 71 NEDAVČNI PRIHODKI 233.600 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 119.100 711 Takse in pristojbine 5.000 712 Globe in druge denarne kazni 16.000 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 500 714 Drugi nedavčni prihodki 93.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 72.850 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 40.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 32.850 74 TRANSFERNI PRIHODKI 164.784 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 161.719 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna in sred. pror. EU in iz drugih držav 3.065 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 3.188.692 40 TEKOČI ODHODKI 999.731 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 257.535 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 38.765 402 Izdatki za blago in storitve 664.431 403 Plačila domačih obresti 22.000 409 Rezerve 17.000 41 TEKOČI TRANSFERI 1.362.037 410 Subvencije 38.700 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 699.259 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 140.215 413 Drugi tekoči domači transferi 483.863 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 787.054 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 787.054 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 39.870 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 17.700 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 22.170 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 25.208 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 75.072 50 ZADOLŽEVANJE 75.072 500 Domače zadolževanje 75.072 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 190.280 55 ODPLAČILA DOLGA 190.280 550 Odplačila domačega dolga 190.280 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -90.000 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -115.208 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) -25.208 STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 90.000 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 664 Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Oplotnica (www.oplotnica.si). Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke - podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 -UPB, 9/11 in 83/12) 2. prihodki od taks za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, 3. prihodki od komunalnih prispevkov. Pravice porabe na proračunskih postavkah 1. od prihodkov od požarne takse p.p. O022000 - oprema in tehnična sredstva civilne zaščite; 2. od prihodkov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda p.p. 0043150 - kanalizacija, konto 411999 - drugi transferi posameznikom in gospodinjstvom; p.p. 43160 - namenska poraba okoljske dajatve -prenos - sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen (konto 900601); 3. od prihodkov od komunalnih prispevkov p.p. 0041230 - investicije v vodovod p.p. 0041330 - investicijsko vzdrževanje krajevnih cest p.p. 0043150 - kanalizacija. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med področji proračunske porabe, med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe, med podprogrami v okviru glavnih programov ter med proračunskimi postavkami odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika (župan). Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2018 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2019 50 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 50 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika (župan), lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. Proračunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini 15.000 eurov. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 15.000 eurov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 665 9. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2018 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do vrednosti 2O0 eurov za posameznega dolžnika. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjiga razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2018 lahko zadolži do višine 75.072 eurov. Poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Oplotnica, v letu 2018 ne bo dajala. 11. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se v letu 2018 ne zadolžijo. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, v letu 2018 ne izdajo poroštva. 12 člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2018 zadolži do višine 300.000 eurov. 6. Prehodne in končne določbe 13. člen (začasno financiranje v letu 2019) V obdobju začasnega financiranja Občine Oplotnica v letu 2019, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 26.16/2018 Datum: 30. 3. 2018 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 218. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1 (14/05 popr.), 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/06 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/07, 57/09 Skl.US: U-I-165/09-8, 108/09, 61/10-ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11 Odl.US: U-I-165/09-34, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in Statuta Občine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/15), je Občinski svet Občine Oplotnica na 16. redni seji dne 30. 3. 2018 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremičnini: • z ID znakom 763- 3028/0 ( parc.št. 3028/0 ID 3353958, v izmeri 2733m2 , k.o. Oplotnica) 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 16.8.1/2018 Datum: 30. 3. 2018 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 219. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1 (14/05 popr.), 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/06 Odl.US: U-I- 86/04-46, 126/07, 57/09 Skl.US: U-I-165/09-8, 108/09, 61/10-ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11 Odl.US: U-I-165/09-34, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in Statuta Občine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/15), je Občinski svet Občine Oplotnica na 16. redni seji dne 30. 3. 2018 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremičnini: • z ID znakom 762-1006/5 ( parc.št. 1006/5 ID 787490, v izmeri 8362m2 , k.o. Brezje pri Oplotnici) 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 16.8.2/2018 Datum: 30. 3. 2018 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 220. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1 (14/05 popr.), 92/05-ZJC-B, Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 666 93/05-ZVMS, 111/05 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/06 Odl.US: U-I- 86/04-46, 126/07, 57/09 Skl.US: U-I-165/09-8, 108/09, 61/10-ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11 Odl.US: U-I-165/09-34, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in Statuta Občine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/15), je Občinski svet Občine Oplotnica na 16. redni seji dne 30. 3. 2018 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremičnini: • z ID znakom 762-1000/1 ( parc.št. 1000/1 ID 6747723, v izmeri 243m2 , k.o. Brezje pri Oplotnici) 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 16.8.3/2018 Datum: 30. 3. 2018 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 221. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1 (14/05 popr.), 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/06 Odl.US: U-I- 86/04-46, 126/07, 57/09 Skl.US: U-I-165/09-8, 108/09, 61/10-ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11 Odl.US: U-I-165/09-34, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in Statuta Občine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/15), je Občinski svet Občine Oplotnica na 16. redni seji dne 30. 3. 2018 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremičnini: • z ID znakom 762-1000/3( parc.št. 1000/3 ID 6747724, v izmeri 323m2 , k.o. Brezje pri Oplotnici ) 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 16.8.4/2018 Datum: 30. 3. 2018 Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1 (14/05 popr.), 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/06 Odl.US: U-I- 86/04-46, 126/07, 57/09 Skl.US: U-I-165/09-8, 108/09, 61/10-ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11 Odl.US: U-I-165/09-34, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in Statuta Občine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/15), je Občinski svet Občine Oplotnica na 16. redni seji dne 30. 3. 2018 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremičnini: • z ID znakom 764-1219/4 ( parc.št. 1219/4 ID 2753464, v izmeri 421m2 , k.o. Zgornje Grušovje) 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 16.8.5/2018 Datum: 30. 3. 2018 OBČINA PODLEHNIK 222. Odlok o uporabi poslovnih stavb in poslovnih prostorov v Občini Podlehnik Na podlagi 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2017), in v skladu z 9. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1l, 14/15 - ZUUJFO in 76/15) je Občinski svet Občine Podlehnik na svoji 21. redni seji dne 21. 3. 2018 sprejel naslednji ODLOK O UPORABI POSLOVNIH STAVB IN POSLOVNIH PROSTOROV V OBČINI PODLEHNIK 1. člen (1) S tem odlokom se določa način oddajanja poslovnih stavb in poslovnih prostorov, ki so v lasti Občine Podlehnik, v najem ali uporabo, prednost pri najemu ali uporabi, merila za oddajanje v najem ali uporabo, višina najemnine in višina uporabnine, ter prenehanje najemnega in uporabnega razmerja. (2) Za poslovno stavbo se šteje po tem odloku stavba, ki je namenjena za poslovne dejavnosti in se v ta namen pretežno tudi uporablja. (3) Poslovni prostor po tem odloku je eden ali več prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben glavni vhod. (4) Za poslovne dejavnosti po tem odloku se štejejo dejavnosti samostojnih podjetnikov in obrtnikov, civilnih pravnih oseb, dejavnosti društev, organizacij ter verskih skupnosti. (5) Za poslovne stavbe in prostore po tem odloku se štejejo tudi športna igrišča in drugi športni objekti, namenjeni dejavnosti športnih društev. 2. člen (1) V najem ali uporabo se lahko odda tudi nedokončana ali tehnično opremljena in dokončana poslovna stavba oziroma poslovni prostor, ki ga je potrebno za določeno dejavnost v celoti obnoviti. Uporabnik lahko uredi poslovno stavbo oziroma prostore le na podlagi predhodnega soglasja najemodajalca in potrditve predračunov za dogovorjena dela. (2) Stanje poslovne stavbe oziroma prostora iz prejšnjega odstavka se pred sklenitvijo najemne pogodbe oz. pogodbe o uporabi ugotavlja zapisniško. (3) Uporabnik in najemodajalec se s pogodbo dogovorita o obsegu in vrsti nujnih del za usposobitev poslovne Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 667 stavbe oziroma prostora. Vsa vlaganja v poslovno stavbo oziroma prostor se v aneksu k pogodbi natančno opredelijo in po končanih delih preverijo na podlagi ustrezne dokumentacije in računov, o čemer se sestavi zapisnik. (4) Priznana vlaganja uporabnika se uporabniku obračunajo oziroma pobotajo pri najemnini v skladu z dogovorom. Uporabnik in najemodajalec se lahko tudi dogovorita, da se uporabnika za določen čas v celoti oprosti plačila najemnine. Po končani dobi vračunavanja vlaganj v najemnino oziroma oprostitve plačila najemnine za določen čas uporabnik plačuje mesečno najemnino v celotnem znesku, odmerjeno na podlagi tega odloka. 3. člen (1) Poslovne stavbe oziroma prostori se oddajajo v najem ali uporabo na podlagi metode javne dražbe, javnega zbiranja ponudb ali z neposredno pogodbo, po postopku, kot ga določata zakon in uredba, ki urejata stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti. (2) Postopek javne dražbe in javnega zbiranja ponudb vodi 3-članska komisija, ki jo imenuje župan. (3) Oddaja poslovne stavbe oziroma prostorov v najem na podlagi neposredne pogodbe se lahko izvede le v primerih, ki jih določa zakon. (4) O oddaji poslovne stavbe oziroma prostorov v najem ali uporabo odloča župan. Najemno razmerje nastane s sklenitvijo najemne pogodbe. (5) Vsa administrativna in strokovna dela v zvezi z oddajanjem poslovnih stavb oziroma prostorov v najem oz. v upravljanje opravlja občinska uprava. 4. člen (1) Javno zbiranje ponudb mora poleg vsebin, ki jih določa Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13, 10/14 in 58/16; v nadaljevanju: Uredba) , vsebovati tudi: • podatke o namembnosti poslovne stavbe oziroma prostora, • navedbo o predložitvi plačila varščine v višini 10 % ponujene najemnine, • morebitno višino in način vlaganja v obnovo poslovne stavbe oziroma prostora in • rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izbiri. (2) Varščina se najugodnejšemu ponudniku vračuna v najemnino, ponudnikom, ki niso uspeli na razpisu, pa se vrne v roku osem dni od izbire najugodnejšega ponudnika. V primeru neupravičenega odstopa najugodnejšega ponudnika od ponudbe, varščina zapade v korist najemodajalca za potrebe vzdrževanja poslovne stavbe oziroma prostorov. (3) Ponudniki so o izbiri oziroma neizbiri obveščeni v roku osem dni od zaključka javnega zbiranja ponudb. Zoper obvestilo o izbiri oziroma neizbiri ima ponudnik pravico do ugovora, ki ga vloži pri županu Občine Podlehnik v roku osem dni od prejema obvestila. Župan Občine Podlehnik odloči o ugovoru v roku 30 dni od dneva vložitve ugovora. Odločitev župana je dokončna. 5. člen Prednost na javnem razpisu zbiranja ponudb zagotavljajo merila po naslednjem vrstnem redu: • višina ponujene najemnine, • ponudba najkvalitetnejšega programa v okviru predvidene dejavnosti, • opravljanje redne dejavnosti kot edine dejavnosti, • odstotek vlaganj v obnovo poslovne stavbe oziroma prostora, • čas stalnega prebivališča oziroma sedeža v Občini Podlehnik, • čas zaposlitve na območju Občine Podlehnik in • število zaposlenih na dan začetka opravljanja dejavnosti. 6. člen Najemna pogodba mora poleg obveznih sestavin vsebovati tudi naslov poslovne stavbe oziroma prostora, navedbo dejavnosti, za katero se oddaja poslovna stavba oziroma prostor v najem, navedbo skupnih prostorov oz. morebitnega funkcionalnega prostora, čas oddaje v najem, določbo o prepovedi oddaje poslovne stavbe oziroma prostora v podnajem brez soglasja najemodajalca, razloge za prenehanje pogodbe ter pravice in obveznosti pogodbenih strank, predvsem glede vzdrževanja morebitnih skupnih prostorov v objektu, kjer se nahaja poslovni prostor ter ostale obveznosti in pogoje, ki izhajajo iz uporabe poslovnega prostora. 7. člen NAJEM OBJEKTA ZA DALJŠE OBDOBJE OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI ZA (1) Najemnine se izračunavajo po naslednjem obrazcu: Nm=T*P*C pri čemer je: Nm- mesečna najemnina, T- skupno število točk po točkovniku iz tabel 1 in 2, P - površina poslovnega prostora C- vrednost točke. Mesečna najemnina za zemljišča in poslovne prostore v najem se izračuna tako, da se pomnoži: število točk po točkovniku* površina* vrednost točke. Vrednost točke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti zemljišč in poslovnih prostorov znaša 0,0400€ . Vrednost točke lahko, po potrebi in na predlog župana, določi občinski svet s posamičnim sklepom, vsaj enkrat letno, pri čemer se vrednost točke usklajuje z rastjo življenjskih stroškov. (2) Točkovnik za izračun najemnine je sestavljen iz: a) ceste (v makadamski izvedbi) 5 b) ceste (v asfaltni izvedbi) 10 c)vodovod 10 d) električno omrežje 10 e) telefon 10 f) javna razsvetljava 10 g) javna kanalizacija 10 Tabele 2, ki predstavlja dejavnost na zemljišču ali poslovnem prostoru Opis dejavnosti Število točk a) kmetijstvo, lov, gozdarstvo 50 b) ribištvo 50 c) predelovalne dejavnosti 50 d) gradbeništvo 50 e) trgovina 100 f) gostinstvo 370 g) promet, špedicija, skladiščenje in zveze 300 h) finančno posredništvo 250 i) poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve 250 j) izobraževanje 50 k) zdravstvo in socialno varstvo 50 l) druge javne, skupne in osebne 50 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 668 storitvene dejavnosti m) zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem 100 n) proizvodnja in distribucija elektrike 300 o) poštne in komunikacijske storitve 320 p) upravne dejavnosti 270 r) za vse ostale dejavnosti, ki niso zajete v zgornjih alinejah 100 8. člen Cenik uporabe za spodaj določene objekte v lasti občine Podlehnik 1. VEČNAMENSKI PROSTOR V ŠPORTNEM PARKU DEŽNO NAZIV CENA/URNI NAJEM (do 2 uri) CENA za dnevni najem Najem za društva, organizacije in verske skupnosti, vaje, priprave, sestanki 2,00 € 2,00 €/uro Najemnina občanom posamezno 4,00 € 70,00 €/dan Najemnina za firme in podjetja 7,00 € 2. VEČNAMENSKI PROSTOR- PODLEHNIK 6B - I. etaža (klet) NAZIV CENA/URNI NAJEM (do 2 uri) CENA za dnevni najem Najem za društva, organizacije in verskih skupnosti, vaje, priprave, sestanki 2,00 € 2,00 €/uro Najemnina občanom posamezno 3,00 € 70,00 €/dan Najemnina za firme in podjetja 7,00 € 3. PROSTORI OS PODLEHNIK brez Večnamenske športne dvorane NAZIV CENA/URO Najem za društva, organizacije in verske skupnosti, vaje, priprave, sestanki 2,00 € Športni park Dežno - I. etaža (garderobe in spremljajoči prostori) z igriščem Športno igrišče / drugi športni objekt 30,00 € (2) Enako - smiselno kot je navedeno v točki 1 velja tudi za druge objekte, ki so jih v sodelovanju z občino gradila druga društva in so v lasti občine. (3) Društvo mora občini predložiti vsa dokazila, iz katerih izhaja, da je društvo prispevalo h gradnji športnega igrišča / objekta oziroma drugih objektov. 10. člen Uporaba prostorov v Večnamenskem kulturno turističnem centru Podlehnik: 1. Društveni prostori, ki zajemajo uporabo hodnika in WC-ja, znaša uporabnina: • 2,5 EUR / m2 / mesec v ceno so vključeni obratovalni stroški ogrevanja, električne energije , komunalne storitve in potrošni material. Društva morajo skrbeti za red in čistočo društvenih in skupnih prostorov ( WC, hodnik, kuhinjo v III. etaži) Društven prostore čistijo uporabniki sami skupne čisti servis na stroške občine. 2. Velika sejna soba, znaša uporabnina vključno s GARAŽA NAZIV CENA/MESEC Garažni prostor 3,00 €/ m2 Uporabnina Cas uporabe Cena Komercialni najem Dnevni najem od pon. do četrtka ter nedeljo 120 do 4ure 60 Dnevni najem petek sobota 180 do 4 ure 90 Društva in politične stranke s sedežem v Občini Podlehnik Dnevni najem od pon. do četrtka ter nedeljo / do 4ure / Dnevni najem petek sobota / do 4 ure / Društva in politične stranke s sedežem izven Občini Podlehnik Dnevni najem od pon. do četrtka ter nedeljo 60 do 4ure 40 Dnevni najem petek sobota 80 do 4 ure 50 Društva ki izvajajo plačljivo dejavnost Dnevni najem od pon. do četrtka ter nedeljo 30 do 4ure 15 Dnevni najem petek sobota 40 do 4ure 20 (2) Cenik lahko, po potrebi in na predlog župana, spremeni občinski svet s posamičnim sklepom, vsaj enkrat letno, pri čemer se najemnina usklajuje z rastjo življenjskih stroškov. 9. člen (1) Ne glede na določbe 7. in 8. člena tega odloka se športno igrišče oziroma drugi športni objekt v lasti občine, ki ga je v sodelovanju z občino gradilo športno društvo ne glede na njihov vir sredstev, odda v najem športnemu društvu za spodaj določeno letno najemnino, ne glede na njegovo površino (v €): Cena vključuje DDV, stroške ogrevanja/hlajenja, električne energije, komunalne storitve, potrošni material in generalno čiščenje. Uporabnik je dolžan prostore pospraviti in grobo očistiti. Uporabnik je dolžan poravnati tudi morebitno nastalo škodo. 3. Dvorana v pritličju Vključuje najem dvorane v pritličju, sanitarij, priročne kuhinje (delilnica), avle in garderobe Dnevni najem 200,00 EUR Multimedijska oprema na dan 80,00 EUR Društva s sedežem v Občini 100,00 EUR Podlehnik Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 669 Multimedijska oprema na dan za društva s sedežem v Občini Podlehnik 50,00 EUR * Dežurstvo 5,00€/URO Plačila za najem dvorane v pritličju in multimedijske opreme so oproščeni: • registrirana društva na območju Občine Podlehnik (do 1x najem letno), • neprofitne prireditve, razstave, sprejemi, kulturni dogodki in drugi dogodki, katerih osnovni namen je promocija kraja in razvoj turizma, gospodarstva ali drugih dejavnosti, • drugi dogodki in prireditve, ki so promocijski in javnega značaja za Občino Podlehnik. *Dežurstvo je plačljivo samo izven delovnega časa hišnika neglede na vrsto prireditven. 4. Zobozdravstvena ambulanta, ki zajema: zobno ambulanto 35,1 m2, prostor za odpadke 3,5 m2, čajno kuhinjo 6,7 m2, garderobo in WC za zaposlene 4,40 m2, kompresijska soba 4,00 itP, shramba 4,40 m2, skupni prostori(wc-invalidi, wc moški, čakalnica, vhod) 33,15 m2skupni površini 91,25 m2 CENA ZA STROŠKE UPRAVLJANJA ZNAŠAJO 3,17 €/m2. 5. Splošna ambulanta, ki zajema: referenčna ambulanta 13,70 t2, ambulanta 17,80 tP, vpisna soba 28,00 t2, prevezovalnica 18,00 m2, čajna kuhinja 8,7m2, garderoba 8,2 m2, WC za zaposlene 1,5 m2, skupni prostori(wc-invalidi, wc moški, čakalnica, vhod) 33,15 m2 v skupni površini 133,05m2 CENA ZA STROŠKE UPRVLJNJA ZNAŠAJO 3,17 €/m2 . 11. člen (1) Občina Podlehnik (v nadaljevanju: upravitelj) izstavlja račune za plačilo upravljanja. Račun je potrebno poravnati v roku 30 dni od prejema računa na transakcijski račun občine to velja za 1. točko 9. člena in 1, 4 in 5. točko 10. člena za 1, 2, 3 točko 8. člena ter 2, 3 točko 10. člena je potrebno poravnati stroške najema 3 dni pred uporabo, razen oseb javnega prva , katere poravnajo račun v roku 30 dni od prejema računa na transakcijski račun občine. . (2) Prihodek iz upravljanja so namenska sredstva proračuna Občine Podlehnik in se uporabi za kritje stroškov vzdrževanja, ki predstavlja rednega vzdrževanja, za kritje stroškov vzdrževanja skupnih delov in naprav hlajenje gretje, prezračevanj , alarmni protivlomni požarni sitem, ter za kritje amortizacije. 12. člen (1) Uporabniško razmerje preneha: • s potekom časa, za katerega je bilo sklenjeno, če je sklenjeno za določen čas, • s sporazumnim prenehanjem pogodbe o oddaji v najem, • z odpovedjo pogodbe katerekoli pogodbene stranke, če je sklenjena za nedoločen čas, z odpovednim rokom enega leta ali • z odstopom od najemne pogodbe. (2) Upravitelj lahko odstopi od pogodbe in zahteva izpraznitev poslovne stavbe oziroma prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene ali zakonske določbe o trajanju najema: • če uporabnik tudi po pisnem opominu najemodajalca uporablja poslovno stavbo oziroma prostor v nasprotju s pogodbo ali ga uporablja brez potrebne skrbnosti, tako da se dela občutnejša škoda, • če je uporabnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil, • če najemodajalec iz vzroka, za katerega ni odgovoren, trajno ne more uporabljati prostorov, v katerih je opravljal svojo dejavnost in zato poslovno stavbo oziroma prostor sam potrebuje, • če uporabnik v roku enega meseca od prejema pisnega opomina ne opravi del rednega vzdrževanja, ki spadajo v njegove stroške, • če uporabnik spremeni namembnost poslovne stavbe oziroma prostora brez soglasja najemodajalca, • če uporabnik ne potrebuje več poslovne stavbe oz. prostorov, ker je prenehal z opravljanjem dejavnosti, zaradi katere je sklenil najemno pogodbo ali • če uporabnik odda poslovno stavbo oziroma prostor v podnajem oziroma dovoli drugim, da opravljajo dejavnost v poslovni stavbi oziroma prostoru brez soglasja najemodajalca. (3) Upravitelj v primeru iz prejšnjega odstavka določi tudi čas, v katerem se mora uporabnik izseliti iz poslovne stavbe oziroma prostora ter ga izročiti najemodajalcu v stanju, v kakršnem ga je dobil v najem. Ob predaji izpraznjene poslovne stavbe oziroma prostora se sklene primopredajni zapisnik. (4) Določila tega člena se smiselno uporabljajo tudi za pogodbo o uporabi ploslovnih prostorov. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 13. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oddajanju poslovnih stavb poslovnih prostorov v najem (Uradni list RS, št. 31/11). 14. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-2/2015-61 Datum: 21. 3. 2018 Občina Podlehnik Marko Maučič, župan 223. Cenik zakupnin za kmetijska zemljišča Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09,Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2017), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-11, 14/15 - ZUUJFO in 76/15 ), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13, 10/14 in 58/16) ter Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11-uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 -Zkme-1D in 79/17) je Občinski svet občine Podlehnik na 21. redni seji, dne 21. 3. 2018 sprejel CENIK ZAKUPNIN ZA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 670 Cenik zakupnin velja za kmetijska zemljišča v upravljanju Občine Podlehnik. Izhodišče za določitev zakupnine so katastrski podatki, ob upoštevanju dejanske rabe zemljišča in dejanske proizvodne sposobnosti zemljišča. Tabela 1: Cenik zakupnin za kmetijsko rabo zemljišč Namen uporabe Razredi Letna zakupnina €/ha Območje bonitete vrt 1-8 262,82 1-100 njiva 1-3 192,64 65-100 njiva 4-6 175,49 35-64 njiva 7-8 135,05 1-34 travnik 1-2 151,39 50-100 travnik 3-4 126,88 40-49 travnik 5-6 103,87 25-39 travnik 7-8 79,41 1-24 pašnik 1-2 63,82 50-100 pašnik 3-4 47,47 30-49 pašnik 5-8 31,91 1-29 pašnik porasel z gozdnim drevjem 1-8 15,59 - sadovnjak 1-4 198,87 - sadovnjak 5-8 159,54 - vinograd 1-3 159,54 65-100 vinograd 4-6 143,20 35-64 vinograd 7-8 119,48 1-34 obore za živali 1-8 31,91 1-100 ostalo (gozdni robovi, brežine...) 1-8 7,41 1-100 Posamezne katastrske občine so uvrščene v območja. Na območjih z ugodno prometno lego in večjim povpraševanjem po zemljiščih se zakupnina obračunava s faktorjem 1,20. Na območjih, ki so kmetijsko ogrožena se zakupnina obračunava s faktorjem 0,80. Seznam katastrskih občin s pripadajočimi faktorji je sestavni del cenika zakupnin (priloga št. 1). Zakupniki, ki imajo v zakupu več kot 3 ha zemljišč imajo, glede na obseg, 10 odstotni popust pri zakupnini (faktor 0,9). Zakupnina se obračuna tako, da se za posamezno parcelo izračuna zakupnina po ceniku, navedenem v tabeli 1, ki se z ustreznimi faktorji korigira za vsako posamezno parcelo. Zemljišča se oddajajo v zakup na podlagi javne ponudbe za zakup zemljišč. Prva ponudba se objavi po ceni, določeni v tem ceniku. V primeru, da zemljišče ni bilo oddano v zakup, se lahko zakupnina na ponovljeni ponudbi zniža do 30 % glede na ceno na predhodni ponudbi. Zakupnina za posamezno območje se prilagaja ponudbi in povpraševanju in naravnim pogojem na zemljiščih. V primeru, da je ugotovljena drugačna raba, ali drugačna proizvodna sposobnost zemljišč kot je v katastru, komisija določi višino zakupnine na podlagi dejanskega stanja. Vsa odstopanja od višine zakupnine po tem ceniku, kot tudi odobritev obročnega odplačevanja zakupnine, odobri komisija, ki jo za ta namen imenuje župan občine . Zakupniki, ki na zemljiščih s soglasjem občine obnovijo trajne nasade ali usposobijo zemljišče za kmetijsko rabo, imajo za določen čas, ki je neposredno povezan z dobo do začetka rodnosti, pravico do plačevanja zmanjšane zakupnine. Doba, ko se obračunava zmanjšana zakupnina je odvisna od vrste nasada in je razvidna iz naslednje tabele. Tabela 2: Trajanje zmanjšane zakupnine za nove trajne nasade. vrsta trajnega nasada št. let, ko se obračunava zmanjšana zakupnina (30,90 €/ha) Vinograd 3 orehi 5 Jablane, 4 hruške, slive Breskve 4 ostalo glede na začetek rodnosti Popust se obračunava glede na število vegetacijskih dob. V primeru, ko se nasad posadi spomladi, se za to leto že obračuna popust, če pa se sadi jeseni, se popust obračuna v naslednjem letu. V primerih, ko je nasad že osnovan pa še ni dopolnil starosti, ki je navedena v tabeli, se zmanjšana zakupnina obračuna samo za razliko do dopolnitve starosti, navedene v tabeli. Za ostale primere določi trajanje popusta komisija za zakup. Zakupnina za posamezno zakupno pogodbo ne more biti nižja kot 50,00 €. V primeru, da nastopi obveznost plačila davka na dodano vrednost, ga plača zakupnik. Številka: 032-2/2015-58 Datum: 21. 3. 2018 Občina Podlehnik Marko Maučič, župan 224. Cenik najemnin za nekmetijsko rabo Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US ), 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2017), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1I, 14/15 - ZUUJFO in 76/15), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13, 10/14 in 58/16) ter Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11-uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 -Zkme-1D in 79/17) je Občinski svet občine Podlehnik na 21. redni seji, dne 21. 3. 2018 sprejel CENIK NAJEMNIN ZA NEKMETIJSKO RABO Najemnine za nekmetijsko rabo se oblikujejo tržno na podlagi javno objavljene ponudbe, pri čemer so podlaga za določitev višine najemnine oziroma za objavo izklicne cene, vrednosti navedene v tabeli št. 1. Ne glede na prejšnjo določbo se lahko najemne pogodbe pri katerih je znesek letne najemnine nižji od vrednosti 10.000,00 EUR, sklenjeno brez javne objave, neposredno z najemnikom. Tabela št. 1: Cenik najemnin za nekmetijsko rabo zemljišč za leto 2018__ minimalna namen uporabe letna najemnina Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 671 funkcionalno zemljišče k stanovanjskemu objektu (dvorišče, parkirišče, dostopna pot, zelenica...) 0,5564€/m2 funkcionalno zemljišče k poslovnemu objektu (dvorišče, parkirišče, dostopna pot, zelenica...) 1,0946 €/m2 odprto skladišče za les, gradbeni material ... 0,5564 €/m2 športna igrišča (nogometno, lokostrelsko, vadišča za živali, tenis, kamp, ...) 0,0555 €/m2 vodne površine(ribniki, zajetja.) 0,0277 €/m2 Najemnina se obračunava glede na dejansko trajanje najema. Najemnina za posamezno pogodbo ne more biti nižja kot 100,00 €. V primeru neusklajene javne ponudbe za najem zemljišča se na ponovljenem razpisu lahko najemnina zniža. Zniža se lahko večkrat, vsakokrat največ za 25% od predhodno objavljene cene, tudi pod višino minimalne letne najemnine iz tabele št. 1 tega cenika. Objavljen cene so brez davka na dodano vrednost, ki ga plača najemnik. Številka: 032-2/2015-58 Datum: 21. 3. 2018 Občina Podlehnik Marko Maučič, župan PRILOGA 1 Seznam k.o. faktor STANOSINA 1,20 SEDLASEK 0,80 DEŽNO PRI PODLEHNIKU 1,20 ZAKL 1,20 GRUŠKOVJE ( SPODNJE IN ZGORNJE) 0,80 KOZMINCI 1,20 PODLEHNIK 1,20 RODNI VRH 0,80 STRAJNA 0,80 JABLOVEC 0,80 GORCA 0,80 LOŽINA 0,80 225. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Podlehnik Na podlagi 11. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Podlehnik (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 56/2017) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list Republike Slovenije, št. 96/2009, Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 21/2017) je Občinski svet Občine Podlehnik na 21. seji, dne 21. 3. 2018, sprejel TEHNIČNI PRAVILNIK O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI PODLEHNIK Splošne določbe 1. člen (vsebina tehničnega pravilnika) (1) Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Podlehnik (v nadaljevanju: tehnični pravilnik) skladno z 11. členom Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Podlehnik (v nadaljevanju: odlok) obsega: 1. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki 2. Tehnologija, pogoji in način zbiranja odpadkov 3. Frekvenca prevzemanja odpadkov 4. Tipizacija predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine zabojnikov za zbiranje odpadkov 5. Minimalni standardi za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje 6. Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru 7. Podrobnejša vsebina registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov 8. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe 9. Javne prireditve in čistilne akcije 10. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki 11. Obračun storitev ravnanja z odpadki 12. Reklamacijski postopek 13. Izterjava 14. Nadzor na terenu 15. Prehodne in končne določbe (2) Določbe tehničnega pravilnika se nanašajo pretežno na storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba). 2. člen (opredelitev pojmov) (1) Izrazi uporabljeni v tehničnem pravilniku, imajo naslednji pomen: • Komunalni odpadek je vsaka snov ali predmet, ki ga povzročitelj ne more ali ne želi uporabiti sam in ker ga povzročitelj ne potrebuje, ga mora zavreči. • Povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj) je po tem odloku vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. • Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti. • Drugi uporabnik je vsak uporabnik (pravne osebe, javni zavodi, šole, vrtci in samostojni podjetniki), razen gospodinjstva na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in starega mestnega jedra. • Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem tehničnim pravilnikom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki. • Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov. • Prevzemno mesto je v naprej določen prostor, kjer povzročitelji odpadkov v predpisanih zabojnikih ali tipiziranih vrečah z logotipom izvajalca prepuščajo odpadke izvajalcu javne službe. • Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava, obdelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 672 • Prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. • Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo. • Obdelava so postopki predelave ali odstranjevanja, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje. • Ponovna uporaba je postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadek, ponovno uporabijo. • Ločeno zbiranje je zbiranje pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo odpadkov, tako da se olajša ravnanje s posamezno vrsto obdelave odpadkov. • Oddaja odpadkov je oddaja v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom. • Mešani komunalni odpadki (v nadaljevanju: MKO) so odpadki, ki se skladno s predpisom s prilogo Odločbe 200/532/ES uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz sezama odpadkov. • Nevarni odpadek je vsak odpadek, ki ima eno ali več lastnosti (so zdravju in/ali okolju škodljive npr. vnetljivost, dražljivost, strupenost, mutagenost, idr.), ki so opredeljene v prilogi Uredbe 1357/2014/EU. • Biološko razgradljivi kuhinjski odpadki so odpadki, ki nastajajo v kuhinjah in pri razdeljevanju hrane zaradi izvajanja živilske dejavnosti (gostinstvo) - v nadaljevanju: BIO) se uvrščajo med odpadke s številko 20 01 08 iz seznama odpadkov. • Biološko razgradljivi odpadki so odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvu in zelenim vrtnim odpadom (v nadaljevanju: BIO) se uvrščajo med odpadke s številko 20 02 01 iz seznama odpadkov. • Gradbeni odpadek je odpadek, ki nastane pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. • Izvajalec javne službe je oseba, ki skladno z odlokom opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki sicer kot javno podjetje ali koncesionar. • Zabojnik za odpadke je tipizirana posoda, velikosti 80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l in 1100 l za potrebe enega ali več uporabnikov. • Obračunski volumen zabojnika je dejanski volumen glede na pogostost odvoza komunalnih odpadkov na mesec • Posebne plastične vrečke so vrečke označene z logotipom izvajalca javne službe. • Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje bioloških odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom. Povzročitelj lahko kompostira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih poti ne vidi. • Kontejner oziroma keson je zaprt ali odprt zabojnik za odpadke velikosti od 5 m3 do 10 m3 za zbiranje različnih vrst odpadkov. • Zbiralnica ločenih frakcij (v stari terminologiji imenovana: ekološki otok) je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo. • Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem komunalnih odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. • Smetarsko vozilo je specializirano vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov. • Vozilo za kontejnerski odvoz, samonakladalec je specialno vozilo za odvoz in praznjenje od 5 m3 do 20 m3 kontejnerjev. (2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem tehničnem pravilniku, imajo enak pomen, kot je določeno v odloku, zakonih in v podzakonskih predpisih, iz področja ravnanja z odpadki. 3. člen (zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Dejavnost javne službe zbiranja je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke. (2) Izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno za celotno območje občine. (3) V okviru javne službe zbiranja se zagotavlja zbiranje: 1. ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, 2. kosovnih odpadkov, 3. odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, 4. odpadkov s tržnic, 5. odpadkov iz čiščenja cest, 6. mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: MKO), 8. bioloških odpadkov (v nadaljevanju: BIO) in 7. izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. (4) Storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov so: • prevzem ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov od povzročiteljev odpadkov na prevzemnih mestih, • prevzem kosovnih odpadkov od povzročiteljev odpadkov na prevzemnih mestih in na vpoklic, • prevzem odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč na prevzemnih mestih, • prevzem odpadkov s tržnic na prevzemnih mestih, • prevzem odpadkov iz čiščenja cest na prevzemnih mestih, • prevzem MKO od povzročiteljev odpadkov na prevzemnih mestih, • prevzem ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij od povzročiteljev odpadkov, • prevzem BIO na prevzemnih mestih povzročiteljev odpadkov, ki teh odpadkov ne kompostirajo sami, • prevzemanje odpadkov s premično zbiralnico, • prevzem nevarnih odpadkov na zbirnih centrih, • zbiranje in prevzemanje vseh ločenih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnih centrih, • tehtanje, opredelitev in evidentiranje vrste odpadkov ter priprava predpisane spremne dokumentacije, • vizualna kontrola odpadkov, • predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje za namene prevoza do naprav za obdelavo odpadkov, • začasno skladiščenje odpadkov, • izvajanje sortirne analize MKO, • prevoz in predaja odpadkov do zbiralca, obdelovalca ali odstranjevalca odpadkov, Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 673 • obveščanje in ozaveščanje uporabnikov storitev javne službe. 1. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki 4. člen (tehnologija ravnanja z odpadki) (1) Ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov poteka na način in po predpisih, ki veljajo za posamezne skupine odpadkov. (2) V Občini Podlehnik (v nadaljevanju: občina) se odpadki zbirajo ločeno na več načinov, odvisno od vrste in lastnosti odpadkov ter značilnosti naselij. (3) Povzročitelji odpadkov obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec javne službe pa jih prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki. (4) Odvoz odpadkov izvajalec javne službe opravlja na različne načine in optimizira prevoze glede na značilnosti naselij in tehnologije zbiranja. 2. Tehnologija, pogoji in način zbiranja odpadkov 5. člen (zbiranje komunalnih odpadkov) (1) V skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno ločevanje odpadkov na izvoru - pri povzročiteljih odpadkov. (2) Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov obsega: • zbiranje/prevzemanje MKO pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov, starega mestnega jedra in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje BIO pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju vključenih individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov, starega mestnega jedra in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov, starega mestnega jedra in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje v zbiralnicah ločenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla), na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov, starega mestnega jedra in drugih uporabnikov, kjer se ti odpadki ne zbirajo »od vrat do vrat«. (3) Zbiranje in odvoz drugih odpadov obsega: • zbiranje/prevzemanje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v letnih akcijah s premično zbiralnico in zbirnem centru, • zbiranje/prevzemanje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v letnih akcijah, na vpoklic in zbirnem centru, • zbiranje/prevzemanje gradbenih odpadkov v zbirnem centru in pravilno ravnanje z njim, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08), • zbiranje/prevzemanje gradbenega materiala, ki vsebuje azbest »salonitne plošče« na zbirnem centru in pravilno ravnanje z njim, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 34/08), • zbiranje/prevzemanje odpadnih nagrobnih sveč na občinskih pokopališčih in pravilno ravnanje z njimi, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/08) • zbiranje/prevzemanje vseh ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnem centru. 6. člen (oprema za izvajanje javne službe) Zbiranje - prevzem odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« se načeloma izvaja: • s specialnimi tovornimi vozili - za prevzemanje in prevoz posameznih vrst odpadkov od povzročiteljev odpadkov, • s specializiranimi tovornimi vozili • s samonakladalnim vozilom za prevoz kontejnerjev od 5 m3 do 20 m3, • s posebnim vozilom za zbiranje nevarnih odpadkov (premična zbiralnica), ki so v skladu s predpisano zakonodajo, • z drugimi vozili, glede na značilnosti in količine odpadkov. 7. člen (pogoji zbiranja odpadkov) Pogoji za zbiranje odpadkov, ki sta jih povzročitelj in izvajalec javne službe dolžna upoštevati so: • Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, ki se za individualna gospodinjstva nahaja na zasebnem zemljišču, večstanovanjske objekte na pripadajočem zemljišču k stavbi (t.i. funkcionalnem zemljišču) in na območju starega mestnega jedra na skupnih površinah povzročiteljev odpadkov. • Prevzemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, ki ga določi izvajalec javne službe in je ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste. Prevzemno mesto ni oddaljeno več kot pet (5) metrov od roba prometne/transportne poti. • Prevzemno mesto je lahko hkrati tudi zbirno mesto, če se le to nahaja za individualna gospodinjstva na zasebnem zemljišču in za večstanovanjske objekte na pripadajočem zemljišču k stavbi. • Povzročitelji so dolžni zabojnike in namenske tipske vreče, z zbirnega na prevzemno mesto postaviti pravočasno, to je najkasneje do 6. ure na dan odvoza. • V starem mestnem jedru izvajalec javne službe prazni zabojnike v nočnem času (od 22. ure naprej do 6. ure zjutraj naslednjega dne). • Povzročitelji so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest. • Povzročitelji so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike ali v namenske tipizirane vreče, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, vreče pa zavezane s trakom. • Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času izvajalcu javne službe zagotoviti nemoten dostop do prevzemnih mest. • Izvajalec javne službe je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati tipizirane vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da se ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru da izvajalec javne službe Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 674 onesnaži prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti na lastne stroške. • V primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščin (dalj časa trajajoča vročina, zapora cest itd. ...) lahko izvajalec javne službe uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način pozove, da zabojnike in/ali tipizirane vreče postavijo na začasno prevzemno mesto. • Uporabniki so dolžni z zabojniki ravnati kot dober gospodar ter skrbeti za njihovo čistočo. • Za povzročitelje, do katerih dostop s smetarskim vozilom ni mogoč, se za enega ali več povzročiteljev določi lokacijo skupnega prevzemnega mesta. Lokacijo določi izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov skupaj s povzročitelji. V primeru, ko je lokacija sporna, jo določi občinski organ pristojen za ravnanje s komunalnimi odpadki po pridobitvi mnenja izvajalca javne službe. • Izvajalec javne službe prazni samo zabojnike za določeni oziroma naročeni volumen odpadkov ali tipiziranih vreč z logotipom izvajalca javne službe. • MKO, BIO, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) postavljenih ob zabojnikih izvajalec javne službe ni dolžan prevzeti. V primeru povečanih potreb morajo povzročitelji naročiti dodatni zabojnik. Druge vreče z MKO, BIO, ločenimi frakcijami (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) izvajalec ni dolžan prevzeti. • Če izvajalec javne službe ugotovi, da pri povzročiteljih, obstoječi zabojnik za odpadke ne zadoščajo dejanski količini odpadkov, mora izvajalec javne službe zagotoviti nove, dodatne zabojnike za odpadke, ki bodo zadostili potrebam. • Odlaganje MKO, BIO, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) v nenamenske zabojnike ali ob njih ni dovoljeno. • Odpadke je imetnik dolžan zbirati v za to določenih zabojnikih za odpadke po navodilih, ki jih prejme od izvajalca javne službe. • V primeru da izvajalec javne službe ugotovi ob prevzemanju odpadkov, da povzročitelj ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za ravnanje z odpadki, ga je izvajalec javne službe dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). 8. člen (uporabniki storitev javne službe) (1) Vsak povzročitelj komunalnih odpadkov, ki ima status uporabnika stavbe (lastnik, najemnik, podnajemnik, upravnik) se mora obvezno vključiti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in se mu pred vključitvijo določi: • natančna lokacija prevzemnega mesta (pri določitvi le tega je izvajalec javne službe dolžan upoštevati pogoje dostopa s specialnimi vozili ter prometne in lastninske razmere lokacije), • velikost, število in tip potrebnih zabojnikov za odpadke in pogoje glede dostopa pooblaščenih delavcev izvajalca javne službe, • pogoje glede vzdrževanja zabojnikov za odpadke, • pogoje glede ločevanja odpadkov na izvoru, • terminski plan pobiranja posameznih vrst odpadkov. (2) Uporabnik stavbe je dolžan pričeti z oddajanjem odpadkov takoj po pričetku uporabe stanovanjskega ali poslovnega objekta. (3) Uporabnik stavbe je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pričetku uporabe objekta v roku petnajst (15) dni od dneva uporabe dalje. (4) V primeru, če se povzročitelj ne prijavi v sistem ravnanja z odpadki oziroma ne sporoči zahtevanih podatkov je izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov upravičen do podatkov iz javnih evidenc na podlagi katerih povzročitelja vključi v sistem ravnanja z odpadki in obračuna storitev, skladno z odlokom in veljavno zakonodajo. (5) Prepovedana je opustitev storitev javne službe in kopičenje MKO ter njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje MKO. Povzročitelj, ki MKO kopiči, jih sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven namenskih zabojnikov, ki so namenjeni odlaganju MKO, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo in odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. 9. člen (način zbiranja odpadkov) Glede na vrste odpadkov in pogojev poteka zbiranje odpadov po naslednjih tehnologijah: 1. Zbiranje MKO Zbiranje MKO na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov, starega mestnega jedra in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini. Izvajalec javne službe mora pred oddajo MKO v obdelavo zagotoviti sortirno analizo teh odpadkov, s katero ugotovi njihovo sestavo. Izvajalec javne službe, ki to službo opravlja za več občin, izvede sortirno analizo iz tretjega odstavka tega člena za vsako občino posebej. Izvajalec javne službe mora zbrane odpadke oddati v nadaljnje ravnanje tako, da je za MKO zagotovljena obdelava v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov. 2. Zbiranje ločeno zbranih frakcij Zbiranje ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov, starega mestnega jedra in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini. 3. Zbiranje BIO Zbiranje BIO na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov, starega mestnega jedra in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 675 Izvajalec javne službe zbira BIO po sistemu od vrat do vrat od izvirnih povzročiteljev teh odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za te odpadke, katerega prostornina ne sme biti manjša od 120 litrov. Povzročitelji odpadkov, ki BIO ne kompostirajo sami v hišnem kompostniku, le te zbirajo v vodotesnih tipskih zabojnikih, opredeljenimi v drugi točki drugega odstavka 11. člena tehničnega pravilnika, izvajalec javne službe pa zagotavlja reden odvoz v skupno kompostarno, kjer izvaja kompostiranje BIO, skladno z Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/13 in 56/15). V skladu s predpisi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom BIO, izvajalec javne službe izvaja pranje zabojnikov za to vrsto odpadkov v okviru storitev javne službe, in sicer pri drugih uporabnikih 1 -krat letno, na območju večstanovanjskih objektih 1-krat letno, na območju starega mestnega jedra 1-krat letno in na območju individualnih gospodinjstev 1-krat letno. Pranje zabojnikov izvaja s čistilno opremo, ki omogoča pranje in dezinfekcijo zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje. Odplake, ki nastanejo pri čistilnem procesu, mora zajeti in z njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo. a) Hišno kompostiranje BIO Izvajalec javne službe spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne BIO kompostirajo v hišnem kompostniku. Povzročitelj svojo odločitev o hišnem kompostiranju pisno sporoči izvajalcu javne službe na podlagi vprašalnika, ki ga izvajalec javne službe posreduje povzročiteljem. Izvajalec javne službe odločitev o hišnem kompostiranju pri povzročiteljih preverja 1-krat letno. Povzročitelji, ki se odločijo za lastno kompostiranje BIO, morajo upoštevati minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje, ki so »Priloga1« Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Izvajalec javne službe podrobnejša navodila za hišno kompostiranje objavi na svoji spletni strani. 4. Zbiranje v zbiralnicah ločenih frakcij Zbiranje v zbiralnicah ločenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla) na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov, starega mestnega jedra in drugih uporabnikov je tehnologija zbiranja pri kateri povzročitelji komunalnih odpadkov odlagajo odpadno embalažo iz stekla v ustrezno označene zabojnike. Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini. Zbiralnica je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za drobno odpadno embalažo iz stekla. Namenski zabojniki na zbiralnicah so: • zabojnik z belim pokrovom za zbiranje drobne odpadne embalaže iz stekla. V zabojniku za drobno odpadno embalažo iz stekla se zbirajo vse vrste praznih in čistih steklenic in kozarcev brez pokrovčkov. • V zabojnike na zbiralnicah je prepovedano odlagati: • stekleno embalažo z vsebino, okensko ravno steklo, ogledala, svinčevo steklo, armirano steklo, kristal, žarnice, porcelan, keramiko, glinene izdelke, pločevinaste in plastične pokrovčke. • Zabojniki na zbiralnicah morajo biti opremljeni z navodili, kaj vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec javne službe povzročitelje odpadkov obvešča v okviru obveščanja in izobraževanja. 5. Zbiranje/prevzem odpadnih nagrobnih sveč Odpadne nagrobne sveče iz plastičnih materialov zbira izvajalec javne službe na vseh občinskih pokopališčih v za to posebej namenjenih in označenih zabojnikih kapacitete 120 l, 240 l. Upravljavec občinskih pokopališč z lastnim prevozom 1-2 krat tedensko dostavi odpadne nagrobne sveče na center za ravnanje z odpadki. Ko je zbrana primerna količina odpadnih nagrobnih sveč, jih izvajalec javne službe pripelje v center za ravnanje z odpadki, kjer jih začasno skladišči in nato preda pooblaščenemu prevzemniku. 6. Prevzemanje gradbenih odpadkov v zbirnem centru Povzročitelji lahko ob predložitvi dokazila brezplačno odloži letno približno 0,5 m3gradbenih odpadkov. Brezplačno lahko oddajo povzročitelji, ki s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice) dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Za prevzem večjih količin mešanega gradbenega materiala se obračuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 7. Prevzemanje gradbenega materiala, ki vsebuje azbest - »salonitne plošče« na zbirnem centru Povzročitelji z lastnim prevozom pripeljejo na zbirni center gradbeni material, ki vsebuje azbest. »Salonitne plošče« morajo biti zložene na paleti in ovite s folijo. Za prevzem salonitnih plošč glede na pripeljano težo se obračuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 8. Zbiranje kosovnih odpadkov Izvajalec javne službe mora v vsakem naselju kosovne odpadke prevzeti najmanj dvakrat v koledarskem letu z zbiralno akcijo na za to določenih prevzemnih mestih ali najmanj enkrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. Prevzemanje kosovnih odpadkov se izvaja na prevzemnem mestu povzročitelja na podlagi predhodnega naročila z »dopisnico«, ki jo izvajalec javne službe posreduje vsem gospodinjstvom, s katero naroči enkraten odvoz kosovnih odpadkov. Na območju individualnih gospodinjstev se kosovni odpadki za prevzem pripravijo na prevzemnem mestu. Na območju večstanovanjskih objektov se kosovni odpadki zbirajo na prevzemnih mestih, ki jih določi izvajalec javne službe. Na območju starega mestnega jedra, se kosovni odpadki zbirajo tik za vhodnimi vrati posameznega objekta. Upravnik večstanovanjskega objekta ali objektov v starem mestnem jedru in izvajalec javne službe se lahko dogovorita tudi za drugačen način priprave kosovnih odpadkov za odvoz. Za večstanovanjske objekte in staro mestno jedro lahko izvajalec javne službe določi v spomladanskem ali jesenskem času skupni termin prevzema kosovnih odpadkov. Povzročitelj odpadkov mora s prevzemnega mesta odstraniti odpadke, ki niso kosovni odpadki in jih zato izvajalec javne službe v času odvoza ni bil dolžan odpeljati, in sicer najkasneje naslednji dan. V kolikor uporabnik storitev več kot enkrat v koledarskem letu naroči odvoz kosovnih odpadkov na poziv, mora za vsak naslednji odvoz plačati stroške po ceniku izvajalca javne službe. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 676 Kosovne odpadke lahko uporabniki iz gospodinjstev v zbirnem centru brezplačno predajo le s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice), s katerim dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Uporabniki kosovne odpadke, ki jih sami pripeljejo v zbirni center, razvrstijo v ustrezne zabojnike skladno z navodili usposobljene osebe v zbirnem centru. 9. Zbiranje/prevzemanje s premično zbiralnico Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira nevarne komunalne odpadke, nenevarne komunalne odpadke in zelo majhno OEEO v skladu s predpisi, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe mora v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, zagotoviti prevzemanje nevarnih odpadkov najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na posameznem kraju trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov na območju občine. Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov. Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga. Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. Odpadke od uporabnikov prevzema oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. Izvajalec mora vse prevzete odpadke stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 10. Prevzem komunalnih odpadkov v zbirnem centru je tehnologija zbiranja pri kateri povzročitelj z dokazilom o vključenosti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki sam pripelje ločeno zbrane odpadke in jih razvrsti v ustrezno označene zabojnike ali kontejnerje. 3. Frekvenca zbiranja odpadkov 10. člen (pogostost odvoza - frekvenca zbiranja odpadkov) (1) Frekvenca zbiranja odpadkov s tehnologijo »od vrat do vrat« po vrstah odpadkov je praviloma sledeča: 1. Gospodinjstva (individualna gospodinjstva, večstanovanjski objeti, staro mestno jedro, vikendi, počitniške hiše) in drugi uporabniki VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV MKO - individualna gospodinjstva, vikendi in počitniške hiše 13-krat letno MKO - večstanovanjske zgradbe in staro mestno jedro 26-krat letno BIO - individualna gospodinjstva 43-krat letno (4 mesece se izvaja odvoz na 14 dni, preostalih 8 mesecev pa na teden) BIO - večstanovanjske zgradbe in staro mestno jedro 52-krat letno Ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) - individualna gospodinjstva, vikendi in počitniške hiše 13-krat letno Ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) - večstanovanjske zgradbe in staro mestno jedro 52-krat letno 2. Zbiralnice ločenih frakcij VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV Ločene frakcije (odpadna embalaža iz stekla) 13-krat letno Izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov lahko prilagaja dinamiko praznjenja zabojnikov na zbiralnicah dejanskim potrebam. 3. Letne akcije zbiranja VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV Premična zbiralnica 1-krat letno v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj 2-krat v koledarskem letu. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 677 Kosovni odpadki 2-krat letno v vsakem naselju z zbiralno akcijo na za to določenih prevzemnih mestih ali najmanj 1-krat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv._ (2) Pri drugih uporabnikih, od katerih izvajalec javne službe odvaža odpadke po pogodbi, se zaračuna odvoz odpadkov v skladu s cenikom izvajalca javne službe. 4. Tipizacija predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov 11. člen (standardizacija predpisanih zabojnikov in vreč za odpadke) (1) Povzročitelji odpadkov so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih zabojnikih, ki imajo certifikat, da so narejeni skladno z evropskimi normami o zbirnih posodah za odpadke (EN-840-1 do 6). (2) Standardne velikosti zabojnikov in tipskih vreč so: 1. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje MKO MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 80 l, 120 l, 240 l Večstanovanjska zgradba 240 l, 550 l, 770 l, 1100 l 2. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje BIO BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 120 l, 240 l Večstanovanjska zgradba 120 l, 240 l 3. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) LOČENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 240 l Večstanovanjska zgradba 240 l, 1100 l barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« Tipska namenska vreča za odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06, rumene barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA« 80 l 4. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij na zbiralnicah ločenih frakcij (3) Tipske namenske vreče iz pete točke drugega odstavka tega člena se na območju individualnih gospodinjstev delijo 1-krat letno. Povzročitelji odpadkov na območju individualnih gospodinjstev z 1-4 osebami, 1-krat letno prejmejo 26 vreč z logotipom izvajalca za »papir in karton« in 26 vreč z logotipom izvajalca za »embalažo«. Povzročitelji odpadkov na območju individualnih gospodinjstev s 5 ali več osebami, 1-krat letno prejmejo 52 vreč z logotipom izvajalca za »papir in karton« in 52 vreč z logotipom izvajalca za »embalažo«. (4) Če povzročitelji potrebujejo dodatne rdeče ali rumene vreče, jih proti plačilu nabavijo pri izvajalcu javne službe. (5) Če povzročitelj na območju individualnega gospodinjstva želi spremeniti način oddajanja ločeno zbranih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) iz rumene in rdeče vreče na zabojnike za ločeno zbiranje, mora rdeče in rumene vreče vrniti izvajalcu javne službe, šele nato lahko prejme zabojnika za ločeno zbiranje (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06). (6) Povzročitelji v večstanovanjskih objektih niso upravičeni do rdečih in rumenih vreč, saj imajo zagotovljeno zbiranje ločenih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) z ustreznimi zabojniki izvajalca javne službe. Povzročitelji si lahko nabavijo dodatne rdeče ali rumen vreče proti plačilu pri izvajalcu javne službe. 12. člen (označevanje predpisanih zabojnikov) (1) Barve za označevanje posameznih skupin zabojnikov za sistem zbiranja »od vrat do vrat«, glede na ločeno frakcijo komunalnega odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče: LOČENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Odpadna embalaža iz stekla 240 l, 1100 l 5. Tipske namenske vreče z logotipom izvajalca javne službe TIPSKE NAMENSKE VREČE VELIKOST VREČE Tipska namenska vreča za odpadni papir in karton, odpadno embalažo iz papirja in kartona, rdeče 80 l VRSTA ODPADKOV BARVA ZABOJNIKA ALI TIPSKE NAMENSKE VREČE MKO - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Rjave (240 l-stara posoda) črne (80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l), zelene barve (1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »ostali odpadki« BIO - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Rjave (120 l, 240 l), zelene barve (1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 678 napisom »biološki odpadki« Ločena frakcija (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Telo zabojnika zelene barve, pokrov rumene barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »odpadna embalaža« ali tipska namenska vreča rumene barve z napisom »odpadna embalaža« Ločena frakcija (odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona) - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Telo zabojnika zelene barve, pokrov rdeče barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »papir« ali tipska namenska vreča rdeče barve z napisom »papir in karton« Ločena frakcija (odpadna embalaža iz stekla) -večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Telo zabojnika zelene barve, pokrov bele barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »steklo«. (2) Barve za označevanje posameznih skupin zabojnikov zbranih na zbiralnici ločenih frakcij, so sledeče: VRSTA ODPADKOV BARVA ZABOJNIKA Ločena frakcija (odpadna embalaža iz stekla) Telo zabojnika zelene barve, pokrov bele barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »steklo«. (3) Označevanje zabojnikov zaradi identifikacije uporabnika se izvede na enega od načinov: • trajno vtisnjena serijska številka, • barvna nalepka na sprednji strani, s katero se označuje frekvenca praznjenja, • elektronski čip, ki se vgradi v utor na robu zabojnika, izdelan za ta namen, • črtna koda, ki se nalepi pod elektronskim čipom. 13. člen (merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v gospodinjstvih) (1) Pri določanju vrste, števila in volumna zabojnika/-ov, ki ga uporablja posamezni povzročitelj odpadkov, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja, in sicer: 1. Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v individualnih gospodinjstvih MERILA ZA DOLOČANJE IZHODIŠČNEGA VOLUMNA POSODE ŠT. OSEB MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI Gospodinjstvo z 1-2 osebama ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. Izhodiščni zabojnik je80 litrov. 1-2 osebi Gospodinjstvo s 3-4 osebami ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo 3-4 odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. Izhodiščni zabojnik je 120 litrov. osebe Gospodinjstvo s 5 osebami in več ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. Izhodiščni zabojnik je 240 litrov. 5 oseb ali več BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD Individualna gospodinjstva za zbiranje BIO uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine BIO med enim in drugim praznjenjem, skladno z drugo točko drugega odstavka 11. člena »individualno gospodinjstvo« tega tehničnega pravilnika. / LOČENE FRAKCIJE Individualna gospodinjstva za zbiranje ločeno zbranih frakcij: 1. odpadnega papirja in kartona, odpadne embalaže iz papirja in kartona, 2. odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06, uporabljajo opremo ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse nastale ločeno zbrane frakcije med enim in drugim praznjenjem, skladno z tretjo točko drugega odstavka 11. člena »individualno gospodinjstvo« tega tehničnega pravilnika. / ZBIRANJE LOČENO ZBRANIH FRAKCIJ V NAMENSKE VREČE NAMESTO V ZABOJNIKE Gospodinjstvo za ločeno zbrane frakcije (odpadnega papirja in kartona, odpadne embalaže iz papirja in kartona) lahko namesto zabojnikov uporabijo tipske namenske vreče: - za odpadni papir in karton, odpadno embalažo iz papirja in kartona, volumna 80 litrov, ki je rdeče barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON«. / Gospodinjstvo za ločeno zbrane frakcije (odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) lahko namesto zabojnikov uporabijo tipske namenske vreče: - za odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06, volumna 80 litrov, ki je rumene barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA«. / 2. Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke na območju večstanovanjskih objektov MERILA ZA DOLOČANJE IZHODIŠČNEGA VOLUMNA POSODE ŠT. OSEB MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI Gospodinjstva na območju večstanovanjskih objektov z večstanovanjskimi enotami za zbiranje MKO uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine MKO med enim in drugim praznjenjem, skladno s prvo / Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 679 točko drugega odstavka 11. člena »večstanovanjska zgradba« tega tehničnega pravilnika. BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD Gospodinjstva na območju večstanovanjskih objektov z večstanovanjskimi enotami za zbiranje BIO uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine BIO med enim in drugim praznjenjem, skladno z drugo točko drugega odstavka 11. člena »večstanovanjska zgradba« tega tehničnega pravilnika. / LOČENE FRAKCIJE Gospodinjstva na območju večstanovanjskih objektov z večstanovanjskimi enotami za zbiranje ločeno zbranih frakcij: 1. odpadnega papirja in kartona, odpadne embalaže iz papirja in kartona, 2. odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06, uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine ločeno zbranih frakcij med enim in drugim praznjenjem, skladno s tretjo točko drugega odstavka 11. člena »večstanovanjska zgradba« tega tehničnega pravilnika. / 14. člen (merila za določanje izhodiščne opreme za druge uporabnike) (1) Pri določanju vrste, števila in volumna zabojnika/-ov, ki ga uporabljajo drugi uporabniki, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja. (2) Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje odpadkov od drugih uporabnikov so: 1. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH MKO 80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l, 1100 l BIO 120 l, 240 l, 1100 l Ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) 240 l, 1100 l (3) Drugi uporabnik lahko v primeru, če meni, da je velikost opreme iz tega člena, zanj prevelika, poda izvajalcu javne službe pisno izjavo, v katerem navede razloge za zmanjšanje velikosti opreme, oziroma navede, da oprema ni potrebna, ker njegovo delovanje ali dejavnost ne povzroča posameznih frakcij komunalnih odpadkov. (4) Drugi uporabniki niso upravičeni do rdečih in rumenih vreč, saj imajo zagotovljeno zbiranje ločenih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06; odpadne embalaže iz stekla) z ustreznimi zabojniki izvajalca javne službe. (5) Drugim uporabnikom standardizirane zabojnike za odpadke zagotovi izvajalec javne službe, glede na količino odpadkov. (6) Drugi uporabniki, ki jim skupni volumen vseh zbranih frakcij komunalnih odpadkov (MKO; odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06; odpadne embalaže iz stekla) trikratno presega volumen zabojnika za mešane komunalne odpadke, so pogodbeni uporabniki. 15. člen (merila za določanje izhodiščne opreme za počitniške hiše in vikende) (1) Povzročitelji odpadkov so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih vrečah, ki so označene z logotipom izvajalca javnih služb. (2) Standardne velikosti tipskih namenskih vreč so: 1. Tipske namenske vreče z logotipom izvajalca javnih služb TIPSKE NAMENSKE VREČE VELIKOST VREČE Tipska namenska vreča za MKO, črne barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI« 80 l Tipska namenska vreča za odpadni papir in karton, odpadno embalažo iz papirja in kartona, rdeče barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« 80 l Tipska namenska vreča za odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06, rumene barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA« 80 l (3) Tipske namenske vreče iz prve točke drugega odstavka tega člena prejmejo lastniki vikendov in počitniških hiš 1-krat letno. En krat letno prejmejo tako 6 vreč za »mešane komunalne odpadke«, 6 vreč za »papir in karton« in 6 vreč za »embalažo«. (4) Lastniki počitniških hiš in vikendov brez dodatnega plačila prevzamejo vreče na blagajni izvajalca javnih služb v času uradnih ur. (5) Zbrane odpadke na območju vikendov in počitniških hiš bo izvajalec javnih služb pobiral v skladu s prvo točko drugega odstavka 10. člena tega tehničnega pravilnika. (6) Lastniki vikendov in počitniških hiš, dan pred odvozom odpadke nastavijo na prevzemno mesto ali skupno prevzemno mesto. V kolikor to ni mogoče bodo Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 680 lastniki vikendov in počitniških hiš z izvajalcem javne službe dogovorili drugačen način odvažanja odpadkov. (7) Lastniki vikendov in počitniških hiš oddajajo odpadno embalažo iz stekla v zbiralnice ločenih frakcij. 16. člen (pogodbeni uporabnik storitev javne službe) (1) Pogodbeni uporabniki storitev javne službe so tisti drugi uporabniki, ki presegajo merila zabojnika volumna 1.100 litrov iz prejšnjega člena. (2) Pogodbeni uporabniki storitev javne službe so tisti drugi uporabniki, ki jim skupni volumen vseh zbranih frakcij komunalnih odpadkov trikratno presega volumen zabojnika za MKO. (3) Pogodbeni uporabniki storitev javne službe se z izvajalcem javne službe dogovorijo o načinu zbiranja, odvoza odpadkov, opremo za zbiranje ter z njim sklenejo pogodbo. Izvajalec javne službe zaračuna dodatne storitve po veljavnem ceniku. 17. člen (lastništvo opreme za zbiranje odpadkov) (1) Lastništvo opreme izvajalca javne službe za zbiranje odpadkov opredeljuje 53. člen odloka. (2) Ob prvi namestitvi zabojnika za MKO, BIO ter ločene frakcije na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, uporabniki plačajo dostavo le teh zabojnikov, skladno s cenikom izvajalca javne službe. (3) Uporabniki storitev na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov prav tako ob zamenjavi zabojnikov (zaradi dotrajanosti in uničenih zabojnikov) ali zagotovitve dodatnih zabojnikov, plačajo dostavo le teh zabojnikov, skladno s cenikom izvajalca javne službe. (4) Zamenjava poškodovanih zabojnikov za odpadke se na stroške izvajalca javne službe opravi samo v primeru, ko so poškodbe povzročili delavci izvajalca javne službe. (5) Dostavo rdečih in rumenih vreč izvajalec javne službe na območju individualnih gospodinjstev izvaja 1-krat letno brez dodatnega plačila. (6) Povzročitelj odpadkov mora v primeru uničenja ali odtujitve zabojnika, katere lastnik je izvajalec javne službe, pri izvajalcu javne službe prevzeti in plačati ustrezen nov zabojnik, skladno s cenikom izvajalca javne službe. 18. člen (spremenjene količine odpadkov) (1) Če količine ločeno zbranih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) občasno presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, je povzročitelj odpadkov manjkajoči volumen dolžan zagotoviti tako, da pri izvajalcu javne službe kupi tipizirane vreče za odpadke. (2) Če količine MKO pogosteje presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, je povzročitelj odpadkov obstoječi volumen zabojnika dolžan zamenjati za večji zabojnik. (3) Če količine ločeno zbranih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06), BIO ali MKO redno presegajo ali ne dosegajo prostornine obstoječe opreme za zbiranje odpadkov, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, lahko izvajalec javne službe na predlog povzročitelja odpadkov ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, zamenja obstoječo opremo. Nova zahtevana prostornina zabojnikov ne sme biti manjša od določene najmanjše prostornine standardnih velikosti zabojnikov, določenih v 11. in 14. členu tega tehničnega pravilnika. 5. Minimalni standardi za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje 19. člen (minimalni standard za zbirna mesta) (1) Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, ki se za: • individualna gospodinjstva nahaja na zasebnem zemljišču, • večstanovanjske objekte na pripadajočem zemljišču k stavbi, • območje starega mestnega jedra v prostorih povzročitelja odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov v času do prevzema odpadkov zbirajo MKO, BIO ter ločeno zbrane frakcije (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) v za to namensko določenih zabojnikih ali v tipiziranih vrečah. (2) Izvajalec javne službe skupaj z upravniki večstanovanjskih objektov pregledajo možnosti za postavitev zbirnih mest na pripadajoča zemljišča k stavbi (ti. funkcionalna zemljišča). Po določitvi lokacij zbirnih mest, pripravita karto zbirnih mest, iz katere bodo razvidne lokacije zbirnih mest (parcelna številka na katerem se nahaja zbirno mesto). Izvajalec javne službe po določitvi lokacij in pripravi karte, le-to predložijo v pregled in potrditev občinski upravi Občine Podlehnik. (3) Pri določanju lokacij zbirnih mest na območju večstanovanjskih objektov na podlagi predhodnega odstavka lahko sodeluje tudi občinska uprava Občine Podlehnik. (4) Izvajalec javne službe skupaj z upravniki večstanovanjskih objektov pripravijo slikovni predlog oblike in velikosti zbirnega mesta na območju večstanovanjskih objektov. Skico z opisi karakteristik zbirnega mesta izvajalec javne službe in upravniki večstanovanjskih objektov predložijo v potrditev na občinsko upravo Občine Podlehnik. (5) Izvedba, obnova in vzdrževanje zbirnih mest na območju večstanovanjskih objektov je v izključni pristojnosti lastnikov zemljišča pripadajočega k stavbi. Lastniki zemljišč pripadajočih k stavbi, lahko poverijo izvedbo, obnovo in vzdrževanje zbirnih mest na območju večstanovanjskih objektov upravnikom večstanovanjskih objektov. 20. člen (minimalni standardi za prevzemna mesta) (1) Prevzemno mesto je prostor, na katerega povzročitelji odpadkov postavijo opremo za zbiranje odpadkov za namen praznjenja ali odložijo namenske tipizirane vreče za njihov odvoz in je lahko oddaljeno največ pet (5) metrov od roba prometne/transportne poti smetarskega vozila. (2) Prevzemno mesto je lahko tudi hkrati zbirno mesto, v kolikor se prevzemno mesto nahaja na površini v zasebni lasti, ob večstanovanjskih objektih pa na pripadajočem zemljišču k stavbi. (3) Prevzemno mesto mora biti izvajalcu javne službe prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta mora biti s transportne poti vidna. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 681 (4) Ob določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno varstvene predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. (5) Prevzemno mesto v starem mestnem jedru je ob vhodu v stavbo ali objekt, v katerem nastajajo odpadki. (6) Prevzemno mesto na območju vikendov in počitniških hiš je praviloma na skupnih prevzemnih mestih razen, če se uporabnik in izvajalec javne službe ne dogovorita drugače. (7) Za povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec javne službe v dogovoru z povzročitelji odpadkov določi skupna prevzemna mesta za ločeno zbrane frakcije (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06), BIO ter MKO. Ta prevzemna mesta izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov uredijo tako, da oddani odpadki niso dosegljivi živalim. Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. Tak način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve. 21. člen (začasna prevzemna mesta) (1) Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za komunalna vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem javne službe na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec javne službe dolžan uporabnike storitev javne službe obvestiti o spremenjenem prevzemnem mestu. 22. člen (načrtovanje prevzemnih mest za odpadke) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati določbe odloka in tega tehničnega pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca javne službe za načrtovanje zbirnih in prevzemnih mest MKO, BIO in ločenih frakcij komunalnih odpadkov. 23. člen (minimalni standard zbiralnic ločenih frakcij) (1) Zbiralnica je namenjena za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. (2) Zbiralnica je lahko namenjena tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem te odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. (3) V občini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da je posamezna zbiralnica urejena za največ 500 prebivalcev. (4) Zbiralnice morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah, vrtcih in drugih ustanovah. (5) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov. (6) Lokacije zbiralnic določi izvajalec javne službe v sodelovanju z občinsko upravo, pristojno za gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. (7) Zbiralnice se praviloma ureja na javnih površinah ali zemljiščih, ki so v lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je pridobljeno pisno soglasje lastnika/-ov. (8) Oprema na zbiralnicah ločenih frakcij mora biti enakega tipa in ustrezno označena. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki jo povzročitelj odpadkov sme odložiti v zabojnik. (9) Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini. (10) Zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • izvirni povzročitelj lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje, • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (11) Izvajalec javne službe prazni zabojnike za ločene frakcije (odpadna embalaža iz stekla) vsaj enkrat mesečno. Na podlagi obvestila o posameznem polno naloženem zabojniku pa tudi pogosteje. (12) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke na zbiralnici ločenih frakcij stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 24. člen (minimalni standardi premičnih zbiralnic) (1) Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • zelo majhno OEEO v skladu s prepisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. (2) Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. (3) V naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, mora izvajalec javne službe zagotoviti prevzemanje odpadkov iz prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. (4) Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na prevzemnem mestu trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem ter odpadkov. (5) Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izbirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje. (6) Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka tega člena. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 682 (7) Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki ureja prevoz nevarnega blaga. (8) Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (9) V premični zbiralnici mora odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (10) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prvega odstavka tega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 6. Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru 25. člen (zbirni center) (1) Zbirni center je urejen, pokrit ali nepokrit prostor, na katerem so postavljeni ustrezno označeni zabojniki v katere povzročitelji po navodilih pooblaščene osebe zaposlene v zbirnem centru skladno s predpisi odlagajo odpadke. (2) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom storitev javnih služb, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine. (3) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec javne službe. (4) Zbirni center mora biti urejen v skladu z državnimi predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov. (5) Zbirni center je namenjen tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. 26. člen (pogoji prepuščanja odpadkov v zbirnem centru) (1) Povzročitelji pod nadzorom pooblaščene osebe izvajalca javne službe odlagajo posamezne frakcije odpadkov v namenske zabojnike prostornine 240 l, 1100 l, od 5 m3 do 35 m3, ki so primerno označeni s klasifikacijsko številko in nazivom odpadka. Uporabnik storitev javne službe je dolžan po navodilih izvajalca javne službe pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike. (2) Letna količina individualno pripeljanih ločeno zbranih odpadkov, ki se jih za posamezno gospodinjstvo na območju individualnih gospodinjstev in večstanovanjskih objektov, v zbirnem centru prevzema brez dodatnega plačila je: • do 0,5 m3 ločeno zbranih frakcij in, • do 0,5 m3 gradbenih odpadkov in, • do 0,5 m3 BIO odpadkov in • 5 kg nevarnih odpadkov. (3) V primeru preseženih letnih količin iz prejšnjega odstavka, izvajalec javne službe zaračuna uporabniku storitev, količino preseženih odpadkov v skladu s cenikom izvajalca. (4) Ne glede na količino pripeljanih odpadkov izvajalec javne službe zaračuna uporabniku storitev za naslednjo vrsto odpadkov: • azbestni odpad (po ceniku izvajalca javne službe), • vse vrste odpadkov, ki niso predmet zbiranja na zbirnem centru (po ceniku izvajalca javne službe). (5) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se drugim uporabnikom zaračuna količina pripeljanih odpadkov na zbirni center v skladu s cenikom izvajalca javne službe. (6) O individualno pripeljanih odpadkih se vodi evidenca. Vsak povzročitelj, ki pripelje odpadke v zbirni center, je evidentiran, pooblaščena oseba pregleda pripeljane odpadke. Brezplačno lahko oddajo uporabniki, ki s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice) dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. (7) Za prevzem materialov, ki vsebujejo azbest, večje količine gradbenih odpadkov se obračuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. (8) Drugi uporabniki lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo le tiste vrste odpadkov, za katere tako določa državni predpis, vendar največ do 0,5 m3 na letni ravni pripeljanih odpadkov. (9) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da: • uporabnik lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi okolici ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (10) V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (11) Izvajalec javne službe mora stehtati vse odpadke, ki jih prevzame v zbirnem centru, in vse odpadke, ki jih odda v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. (12) Izvajalec javne službe mora v zbirnem centru omogočiti izvajalcu priprave za ponovno uporabo, da vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpadkov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo, in mu jih oddati. 27. člen (vrste odpadkov v zbirnem centru) Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 2, ki je sestavni uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 2 uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, • kosovne odpadke in • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. • zemlja, kamenje, gradbeni odpadki, • manjše količine odpadkov, ki vsebujejo trdno vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 28. člen (obratovanje zbirnih centrov CERO GAJKE, ŽETALE DOBRINA, VIDEM INDUSTRIJSKA CONA ) Obratovanje zbirnega centra CERO GAJKE: • poletni delovni čas (od začetka aprila do konca oktobra) od ponedeljka do petka med 8.00 in 20.00 uro in v soboto od 8.00 do 14.00 ure, Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 683 • zimski delovni čas (od začetka novembra do konca marca) od ponedeljka do petka med 8.00 in 17.00 uro in soboto od 8.00 ure do 14.00 ure. Obratovanje zbirnega centra ŽETALE v naselju DOBRINA: • ob torkih 09:00-12:00, • ob petkih 10:00-17:00, • ob sobotah 12:00-15:00. Obratovanje zbirnega centra VIDEM v industrijski coni VIDEM: • ob ponedeljkih 09:00-12:00, • ob sredah 10:00-17:00, • ob sobotah 08:00-11:00. 7. Podrbnejša vsebina registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov 29. člen (podrobnejše vsebine registrov) (1) Izvajalec gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov vodi, v obliki elektronske baze podatkov, register ki obsega: • register zbirnih/prevzemnih mest za vse uporabnike, • register zbiralnic ločenih frakcij, • register zbirnih centrov. (2) Register zbirnih/prevzemnih mest pri povzročiteljih, mora vsebovati sledeče podatke: • ime in priimek ter naslov nosilca zbirnega mesta (predstavnika gospodinjstva, ki plačuje storitve ravnanja z odpadki ali lastnika vikenda oziroma praznega stanovanja) oziroma ime in sedež drugega uporabnika z imenom in priimkom zakonitega zastopnika, • ime poslovne enote drugega uporabnika, če zbirno mesto ni na sedežu drugega uporabnika, • celoten naslov zbirnega mesta, • vrste odpadkov, ki jih uporabniki storitev javne službe zbirajo na zbirnem mestu, • velikost zabojnikov ali tipiziranih vreč po vrstah odpadkov, • identifikacija zabojnikov po vrstah odpadkov, • podatek o tem ali uporabniki storitev javnih služb, ki uporabljajo evidentirano zbirno mesto, kompostirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku, • podatek o vrsti objekta, ki ga uporabljajo uporabniki storitev javne službe (enostanovanjski, večstanovanjski, poslovni, turistični, industrijski ...). (3) Register zbiralnic ločenih frakcij vsebuje sledeče podatke: • Številko oziroma kodo zbiralnice ločenih frakcij, • naziv zbiralnice ločenih frakcij, • vrsto odpadkov, ki se zbirajo v zbiralnici ločenih frakcij, • velikost zabojnikov po vrstah odpadkov, (4) Register zbirnih centrov vsebuje: • podatke o objektih zbirnega centra, • podatke o številu kontejnerjev in zabojnikov. 8. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe 30. člen (postopek izdajanja projektnih pogojev in soglasij) (1) Izvajalec javne službe ima na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev ter soglasij. (2) Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega: • podatke o vlagatelju, • podatke o investitorju, • podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča, • podatke o projektantu in projektu, • predpis pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in dostopni poti. (3) Obvezna vsebina soglasja obsega: • podatke o vlagatelju, • podatke o investitorju, • podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča, • soglasje k projektnim rešitvam z navedbo projektne dokumentacije, vključno z datumom izdelave. 31. člen (gradbišča) Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so tudi uporabniki storitev javne službe po tem tehničnem pravilniku, kar pomeni, da izvajalec javne službe za potrebe delovanja gradbišča preskrbi potrebno opremo za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove mora izvajalcu javne službe pred pričetkom izvajanja del sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov. 32. člen (javna obvestila) (1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru. Oblike obveščanja so naslednje: • navodila za ločevanje odpadkov z brošurami in na spletni strani izvajalca javne službe, • obvestila in navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi prikazi pri uporabnikih, • ozaveščevalne aktivnosti v šolah in vrtcih. (2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o: • lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je prepuščati odpadke, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu »od vrat do vrat«, v zbiralnicah, premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki, • prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo, • prevzemanju odpadkov s premično zbiralnico, • drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov. (3) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje BIO na območju, za katerega uredi prevzemanje BIO, vsakih šest (6) mesecev z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o: • namenih in ciljih izvajanja predpisanega ravnanja s kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstev in zelenim vrtnim odpadom, • prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki, Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 684 • varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada, • možnostih hišnega kompostiranja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada v hišnem kompostniku, • minimalnih zahtevah za pravilno hišno kompostiranje, • načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe, • drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada in • o nadaljnjem ravnanju z zbranimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva in zelenim vrtnim odpadom. 33. člen (obveščanje in ozaveščanje uporabnikov storitev javne službe) (1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike seznanjati z: • ločenim zbiranjem odpadkov v skladu z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja, • hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pred njegovim prepuščanjem, • pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru, • načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način, in • tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki. (2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje BIO v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati o: • prepovedi mešanja BIO z drugimi komunalnimi odpadki, • izločanju vseh BIO iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih, • varni in za okolje neškodljivi hrambi BIO pred prepustitvijo izvajalcu javne službe. 34. člen (način določitve vrste prevoza glede na vrsto odpadka) (1) Vrsta prevoza je odvisna od vrste odpadka, gostote odpadka in načrtovanega nadaljnjega ravnanja s prepeljanim odpadkom. V enem specializiranem tovornem vozilu se lahko sočasno prevaža samo ena vrsta odpadka. (2) Pri določitvi vrste prevoza je potrebno upoštevati sledeče: • ali se lahko odpadki, ki so predvideni za prevoz stiskajo, ali morajo ostati nepoškodovani v razsutem stanju, • ali so odpadki, ki so predvideni za prevoz samo od enega ali od več drugih uporabnikov, • gostoto odpadkov, predvidenih za prevoz in izbiro ekonomične kombinacije, razpoložljivi volumen, nosilnost specialnega tovornega vozila in oddaljenost ter eventualni posebni pogoji prevzemnika. 9. Javne prireditve in čistilne akcije 35. člen (javne prireditve, čistilne akcije) (1) Izvajalec javne službe mora za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za: • ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), • mešane komunalne odpadke ter • biološke odpadke. (2) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vreč iz prejšnjega ostavka, nosi organizator javne prireditve. (3) Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vreč določi in zagotovi izvajalec javne službe izkustveno glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev. Ne glede na to je minimalna količina odpadkov, za katere izvajalec javne službe zagotavlja storitev, 240 litrov za posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka odpadka skladno s tehničnim pravilnikom. (4) Ponudnik obrokov na javni prireditvi mora za svoje BIO, ki tam nastanejo, kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva zagotoviti ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. (5) Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke, razen BIO, predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora najkasneje v 24 urah po koncu prireditve prevzeti odpadke na mestu prireditve. (6) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu in z njim skleniti ustrezen dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov obdelave in odstranjevanja. Odpadke je obvezno zbirati ločeno, skladno s tem odlokom. (7) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi oziroma čistilni akciji najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve. (8) Organizator javne prireditve ali čistilne akcije mora zbrane odpadke predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe odpadke iz prvega odstavka tega člena prevzame na mestu javne prireditve. (1) Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji čistilne akcije morajo v primeru, če bo izvajalec sodeloval pri izvedbi čistilne akcije, najmanj štirinajst (14) dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem javne službe skleniti dogovor o poteku akcije, načinu obdelave in odstranjevanja odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistilne akcije ne smejo bremeniti stroškov rednega programa ravnanja z odpadki iz gospodinjstev in drugih uporabnikov. 10. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki 36. člen (letni program ravnanja s komunalnimi odpadki) (1) Izvajalec javne službe mora ravnanje s komunalnimi odpadki zagotavljati skladno s programom ravnanja s komunalnimi odpadki, v katerem se določita obseg in vsebina ravnanja ter način zagotavljanja storitev. (2) Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati predvsem podatke o: Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 685 • naseljih in številu prebivalcev, katerim se zagotavljajo storitve javne službe, • celotni količini komunalnih odpadkov, ki nastajajo na območju izvajanja javne službe, in količinah posameznih ločenih in nevarnih frakcij, • zbiralnicah ločenih in nevarnih frakcij in zbirnih centrih v posameznih naseljih, • prevzemanju nevarnih frakcij s premično zbiralnico, • tipu in oznakah zabojnikov za posamezne ločene ali nevarne frakcije ter označbi zbiralnic in zbirnih centrov, • pogostosti prevzemanja frakcij v zbiralnicah in zbirnih centrih, • prevzemanju kosovnih odpadkov in opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih, • vzdrževanju in čiščenju zabojnikov in ukrepih za preprečevanje onesnaževanja okolja v zbiralnicah in zbirnih centrih, • rednem obveščanju in drugih načinih seznanjanja povzročiteljev komunalnih odpadkov o načinu zbiranja ločenih in nevarnih frakcij, • razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnicah za izločanje ločenih in nevarnih frakcij, • predvideni predelavi ali odstranjevanju ločenih ali nevarnih frakcij in • načinu oddajanja ločenih in nevarnih frakcij, ki so odpadna embalaža, družbi za ravnanje z odpadno embalažo in količini te embalaže. (3) Če je izvajalec javne službe podjetje v javni lasti, mora biti program iz prvega odstavka tega člena sestavni del predpisanega programa za obvladovanje kakovosti poslovanja. (4) Če lokalna skupnost zagotavlja izvajanje javne službe s podelitvijo koncesije osebi zasebnega prava, mora biti predložitev programa iz prvega odstavka tega člena eden od pogojev javnega razpisa za pridobitev koncesije. (5) Letni program izdela izvajalec javne službe skladno z določbami odloka in tehničnega pravilnika in ga predloži občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu za naslednje leto. Potrjen letni program izvajalec javne službe objavi na svoji spletni strani. 11. Obračun storitev ravnanja z odpadki 37. člen (oblikovanje cen) Izvajalec javne službe obračuna stroške zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na podlagi: • Odloka o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Podlehnik, • Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, • Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki ter • veljavnih zakonskih predpisov o načinu obračunavanja cen za storitve ravnanja s komunalnimi odpadki. 12. Reklamacijski postopek 38. člen (reklamacijski postopek) (1) Uporabnik storitev zbiranja in odvoza odpadkov se lahko pritoži na izvajanje storitev in sicer na pravilnost, vsebino in pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko najprej rešuje po telefonu in osebno pri pristojnem strokovnem delavcu na sedežu izvajalca javne službe. Prav tako lahko na pristojnega delavca naslovi pisno pritožbo po klasični ali elektronski pošti. (2) O vsaki pritožbi pristojni strokovni delavec napiše uradni zaznamek na katerem napiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev oziroma ali sta stranko razrešila predmet pritožbe. (3) V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na upravo izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe pisno odloči o reklamaciji v roku petnajstih (15) dni od prejema reklamacije. (4) V primeru, če se pritožba uporabnika nanaša na določitev prevzemnega mesta, skladno z odlokom in določili tehničnega pravilnika, izvajalec javne službe posreduje pritožbo uporabnika in svoj predlog rešitve z utemeljitvijo v odločanje in dokončno določitev prevzemnega mesta pristojnemu organu občinske uprave. (5) Uporabnik storitev javne službe lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v osmih(8) dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če se ugovor nanaša na obračun storitev javne službe in izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku storitev javne službe dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora. 13. Izterjava 39. člen (izterjava) (1) Povzročiteljem odpadkov, ki zamujajo s plačili računov, izvajalec javne službe pošlje pisni opomin s katerim mu postavi novi rok za plačilo neplačanih obveznosti. Če kljub opominu zapadlih računov ne poravnajo v roku navedenem v opominu, izvajalec javne službe prične s postopkom prisilne izterjave dolga, v skladu s področno zakonodajo. 14. Nadzor na terenu 40. člen (nadzor na terenu) (1) Izvajalčevi delavci na terenu preverjajo ustreznost vsebine odpadkov v zabojnikih ali vrečah. V primeru, da so odpadki neustrezno zbrani, ga je izvajalec dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode) povzročitelja. Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za ravnanje z odpadki, mu lahko izvajalec javne službe zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom izvajalca javne službe. (2) Inšpekcijski nadzor se vrši skladno z Odlokom o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Podlehnik. 15. Prehodne in končne določbe 41. člen (oprema) (1) Obstoječi zabojniki pri individualnih gospodinjstvih, večstanovanjskih objektih, starem mestnem jedru, drugih uporabnikih in zbiralnicah ločenih frakcij, prvotno namenjeni zbiranju mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij, se ustrezno označijo in Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 686 uporabljajo za iste namene, kot novi tipi zabojnikov iz 12. člena tega tehničnega pravilnika. (2) Vse določbe glede barve in označevanja zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov, veljajo za vse nove nabave od uveljavitve tehničnega pravilnika dalje. Obstoječa oprema za zbiranje odpadkov ostane v uporabi do porabe ali izrabe. 42. člen (obvestilo izvirnim povzročiteljem) Izvajalec javne službe z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove tiste izvirne povzročitelje odpadkov, katerih delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov, pa še niso ali niso ustrezno vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, da izvajalcu javne službe sporočijo podatke, ki so skladno s predpisi, odlokom in tehničnim pravilnikom potrebni, da se ustrezno vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in za vpis v evidenco uporabnikov storitev javne službe. 43. člen (prehodno obdobje) (1) Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega tehničnega pravilnika uvesti vse spremembe v organizaciji zagotavljanja storitev, ki še niso bile uvedene. (2) Izvajalec javne službe izvedbo sortirne analize prvič zagotovi za leto 2019. 44. člen (začetek veljavnosti) Ta pravilnik se objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 032-2/2015-60 Datum: 21. 3. 2018 Občina Podlehnik Marko Maučič, župan 226. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Podlehnik Na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list Republike Slovenije, št. 87/12 in 109/12), 54. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Podlehnik (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 56/2017) 15. člena Statuta Občine Podlehnik Uradni list Republike Slovenije, št. 96/2009 in Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 21/2017) je Občinski svet Občine Podlehnik na svoji 21. seji, dne 21. 3. 2018 sprejel PRAVILNIK O TARIFNEM SISTEMU ZA OBRAČUN STORITEV RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI PODLEHNIK I. Predmet tarifnega pravilnika 1. člen (1) Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Podlehnik (v nadaljevanju: tarifni pravilnik) skladno s 54. členom Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Podlehnik (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 56/2017; v nadaljevanju: odlok) določa tarifni sistem za obračun storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb: • zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, • obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in • odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. (v nadaljevanju: javna služba) (2) Tarifni pravilnik se uporablja za vse povzročitelje odpadkov in druge uporabnike s prve, druge, tretje in četrte točke prvega odstavka 7. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Podlehnik (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 52/2017). (3) Tarifni pravilnik določa način oblikovanja postavk tarifnega sistema in način obračunavanja storitev za: 1. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov vključuje zbiranje: a) ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, b) kosovnih odpadkov, c) odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, d) odpadkov s tržnic, e) odpadkov iz čiščenja cest, f) mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: MKO), g) bioloških odpadkov (v nadaljevanju: BIO) in h) izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. 2. obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov, 3. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. 2. člen (1) Izvajalec javne službe ločeno vodi stroške, ki nastajajo v zvezi z: • zbiranjem in odvozom ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, • zbiranjem in odvozom kosovnih odpadkov, • zbiranjem in odvozom odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, • zbiranjem in odvozom odpadkov s tržnic, • zbiranjem in odvozom odpadkov iz čiščenja cest, • zbiranjem in odvozom MKO, • zbiranjem in odvozom BIO, • zbiranjem in odvozom izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami, • delovanjem zbirnih centrov, • zbiranjem in odvozom odpadkov s premično zbiralnico, • obdelava BIO odpadkov, • obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganjem ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, • manipulacijo oziroma pretovarjanjem odpadkov, • nabavo in razvozom zabojnikov prostornine od 80, 120, 240, 550, 770 in 1100 litrov. (2) Prihodki in stroški doseženi s posebnimi storitvami se upoštevajo pri kalkulaciji lastne cene. 3. člen (1) Cena posamezne storitve je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitve, ki sta na računu prikazane ločeno. (2) Cena javne infrastrukture vključuje: • stroške amortizacije ali najema te javne infrastrukture, Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 687 • stroške zavarovanja infrastrukture javne službe, • stroške odškodnin, ki so stroški odškodnin za služnost in povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe, • finančno jamstvo in • odhodke financiranja, ki so stroški obresti in drugi stroški, povezani z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb. (3) Cena opravljanja storitev vključuje vse stroške, ki se nanašajo na opravljanje storitev. II. Obračun storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov 4. člen (1) Cena storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, izražena v eUr na kilogram, se ugotovi kot količnik med letnimi stroški zbiranja odpadkov in celotno letno količino zbranih odpadkov iz prve točke tretjega odstavka 1. člena tega tarifnega pravilnika. V ceno storitev zbiranja so vključene vse vrste komunalnih odpadkov zbrane iz zbiranja in odvoza MKO, zbiranja in odvoza ločeno zbranih frakcij(odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06), zbiranje in odvoza ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov iz zbiralnic ločeno zbranih frakcij, zbiranjem in odvozom kosovnih odpadkov, zbiranjem in odvozom nevarnih odpadkov in zbiranjem in odvozov zbranih ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz zbirnih centrov. (2) Cena se v delu, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, in v delu, ki se nanaša na stroške javne infrastrukture, se oblikuje na kg opravljene storitve in se uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza. (3) Pogostost odvoza določenih vrst komunalnih odpadkov določi izvajalec javne službe, v tehničnem pravilniku. (4) Izvajalec javne službe ceno zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov razen BIO, izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju zbranih komunalnih odpadkov na uporabnike glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza tega zabojnika. Izvajalec javne službe mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (5) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike se izračuna na naslednji način: Sodilo masa vseh zbranih odpadkov raaen BIO [kg] obračunska prostornina vseh zabojnikov za MKO[I] (6) Izračun mesečnega stroška storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov se izračuna na naslednji način: Cena posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x volumen zabojnika v l. III. Obračun storitve zbiranja bio odpadkov 5. člen (1) Cena storitve zbiranja BIO odpadkov, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med stroški zbiranja in obdelave BIO odpadkov in celotno količino zbranih BIO odpadkov iz druge točke tretjega odstavka 1. člena tarifnega pravilnika. (2) Cena se v delu, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe ravnanja z BIO odpadki, in v delu, ki se nanaša na stroške javne infrastrukture, oblikuje na kg opravljene storitve in se uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza. (3) Pogostost odvoza BIO odpadkov se določi v tehničnem pravilniku. (4) Izvajalec javne službe ceno zbiranja BIO odpadkov, izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za BIO in pogostost odvoza zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju zbranih BIO odpadkov na uporabnike glede na prostornino zabojnika za BIO in pogostost odvoza tega zabojnika. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (5) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev zbiranja BIO odpadkov med uporabnike se izračuna na naslednji način: .Sodilo za BIO odpadke |y masa zbranih BIO odpadkov [kg] obračunska prostornina vseh BIO zabojnikov (6) Izračun mesečnega stroška storitve zbiranja BIO odpadkov se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x volumen zabojnika v l. IV. Obračun storitev obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov 6. člen (1) Cena storitev obdelave, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med stroški obdelave in celotne količine zbranih MKO v kilogramih. (2) Izvajalec javne službe ceno obdelave izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza tega zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju obdelanih MKO. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (3) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev obdelave MKO med uporabnike se izračuna na naslednji način: Sodilo za obdelavo MKO masa zbranih MKO odpadkov [kg] obračunska prostornina vseh zabojnikov za MK0[1] (4) Izračun mesečnega stroška storitve obdelave MKO se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x volumen zabojnika v l. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 688 V. Obračun storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 7. člen (1) Cena storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med stroški odlaganja in deležem odloženih odpadkov od celotne količine obdelanih MKO v kilogramih. (2) Izvajalec javne službe ceno odlaganja izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza tega zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju odloženih MKO. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (3) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja MKO med uporabnike se izračuna na naslednji način: Sadilo za odlaganje MKO masa odloženih MKO [kg] obračunska prostornina vseh zabojnikov za MKO p] (4) Izračun mesečnega stroška storitve odlaganja ostankov ali odstranjevanja MKO se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x volumen zabojnika v l. VI. Obračun storitev javne večstanovanjskih objektih službe 8. člen (1) Obračun storitev javne službe v večstanovanjski objektih, se porazdeli tako, da se skupni stroški porazdelijo po gospodinjstvih glede na število članov v posameznem gospodinjstvu, v odvisnosti od vseh stanovalcev v večstanovanjskem objektu. (2) Izračun mesečnega stroška posamezne storitve javne službe v večstanovanjskih objektih se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. (3) Obračunski volumen zabojnika je dejanski volumen glede na pogostost odvoza komunalnih odpadkov na mesec. (4) Račun za posamezno prevzemno mesto se izstavi upravitelju večstanovanjske stavbe, kateri stroške porazdeli v skladu z 54. členom odloka in prvim odstavkom 8. člena tarifnega pravilnika. (5) V kolikor večstanovanjska stavba nima upravitelja, izvajalec javne službe porazdeli stroške v skladu z 54. členom odloka in prvim odstavkom 8. člena tarifnega pravilnika. VII. Obračun storitev javne službe drugim uporabnikom 9. člen (1) Obračun storitev javne službe drugim uporabnikom se zaračuna v skladu 4., 5., 6. in 7. členom tarifnega pravilnika, razen za pogodbene uporabnike, ki se jim zaračuna v skladu cenikom izvajalca javne službe. VIII. Obračun storitev javne službe za počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto. 10. člen (1) Za posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto, kjer ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi, se za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upošteva tretjina velikosti najmanjšega zabojnika (80 litrov) in najmanjša pogostost odvoza, ki ureja opravljanje javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. (2) Lastniki objektov v skladu s prejšnjim odstavkom od izvajalca prejmejo 18 vreč volumna 80 l (6 za MKO, 6 za embalažo in 6 za papir), ki jih dvignejo na blagajni izvajalca javne službe v času uradnih ur. (3) Izračun mesečnega stroška za posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto se obračunava na naslednji način: • Mesečni strošek posameznih storitev v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x 1/3 najmanjšega volumna zabojnika v l. (4) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti zbiranja komunalnih odpadkov. Za opuščeni objekt velja dotrajani objekt v katerem ni mogoče bivati, nima hišne številke ter komunalnih priključkov ter ni več v evidencah Geodetske uprave Republike Slovenije evidentiran kot stavba. (5) Izvajalec javne službe pošlje obračun storitev uporabniku 2-krat letno in sicer v mesecu januarju in juliju za preteklega pol leta. IX. Obračun stroškov nabave, odvoza, zamenjave in vzdrževanja tipiziranih zabojnikov 11. člen (1) Zamenjava zabojnikov se obračuna po ceniku, ki ga določi izvajalec javne službe. V stroške zamenjave zabojnika je vštet odvoz starega in dostava novega zabojnika na lokacijo povzročitelja odpadkov. V kolikor se ugotovi, da je tipizirani zabojnik poškodoval ali uničil izvajalec javne službe, je ga le ta dolžen brezplačno zamenjati. (2) V primeru večstanovanjskega objekta, se stroški zamenjave zabojnika porazdelijo med uporabnike v skladu z 8. členom tarifnega pravilnika. (3) Uporabnik v primeru poškodovanega zabojnika, zamenjavo tega zabojnika uredi izključno pri izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. (4) Individualna gospodinjstva in drugi uporabniki, lahko odjavijo določeno vrsto zabojnikov (izjema je MKO), v stroške odjave določenega zabojnika je vštet odvoz zabojnika v skladu s cenikom izvajalca javne službe. V kolikor uporabniki odjavijo zabojnik za ločene frakcije se le-ti nadomestijo s tipskimi namenskimi vrečami, (5) Izvajalec v skladu s tehničnim pravilnikom omogoča čiščenje/pranje zabojnika za BIO odpadke 1-krat letno. V kolikor povzročitelj izrazi željo po dodatnem čiščenju/pranju zabojnika, se storitev obračuna v skladu s cenikom izvajalca javne službe. X. Ostale storitve javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov 12. člen (1) Izvajalec javne službe v vsakem naselju kosovne odpadke prevzema najmanj 2-krat v koledarskem letu z zbiralno akcijo na za to določenih prevzemnih mestih ali v Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 689 najmanj 1-krat v koledarskem letu od upravnika na njegov poziv. (2) Izvajalec javne službe mora v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, zagotoviti prevzemanje odpadkov s premično zbiralnico najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. (3) Obvestila o akciji zbiranja morajo biti objavljena na krajevno običajen način in dostopna na spletni strani izvajalca javne službe. (4) V kolikor uporabnik storitev naroči dodaten odvoz kosovnih in drugih vrst odpadkov mora plačati stroške storitve po ceniku izvajalca javne službe. XI. Zbirni center 13. člen (1) Uporabnik storitev ravnanja s komunalnimi odpadki lahko v zbirnem centru letno brez dodatnega plačila odda: • do 0,5 m3 ločeno zbranih frakcij in • do 0,5 m3 gradbenih odpadkov in • do 0,5 m3 BIO odpadkov in • do 5 kg nevarnih odpadkov. (2) V primeru preseženih letnih količin iz prejšnjega odstavka, izvajalec javne službe zaračuna uporabniku količino preseženih odpadkov v skladu s cenikom izvajalca javne službe. (3) Ne glede na količino pripeljanih odpadkov izvajalec javne službe zaračuna uporabniku storitev za naslednjo vrsto odpadkov: • azbestni odpad (po ceniku izvajalca javne službe), • vse vrste odpadkov, ki niso predmet zbiranja na zbirnem centru (po ceniku izvajalca javne službe). (4) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se drugim uporabnikom zaračuna količina pripeljanih odpadkov na zbirni center v skladu s cenikom izvajalca javne službe. (5) Zbirni center je namenjen tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. (6) Drugi uporabniki lahko oddajo odpadke na zbirni center izključno v času obratovanja tehtnice od ponedeljka do petka med 8:00-15:00 ure. XII. Končne določbe 14. člen Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega pravilnika uvesti vse spremembe, ki še niso bile uvedene. 15. člen Ta pravilnik se objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 032-2/2015-59 Datum: 21. 3. 2018 Občina Podlehnik Marko Maučič, župan OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH 227. Zaključni račun proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2017 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 110/11 - ZDIU12, 46/13 -ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 -ZIPRS1415-A, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 71/17 -ZIPRS1819 in 13/18) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10 in 12/14 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17) Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na 24. redni seji, dne 5.4.2018, sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH ZA LETO 2017 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2017. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2017 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2017. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2017 izkazuje: A BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Konto Naziv Realizacija v EUR I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+74) 1.830.086,58 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.707.219,45 70 DAVČNI PRIHODKI 1.397.463,95 700 Davki na dohodek in dobiček 1.257.904,00 703 Davki na premoženje 96.587,99 704 Domači davki na blago in storitve 39.636,65 706 Drugi davki 3.335,31 71 NEDAVČNI PRIHODKI 309.755,50 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 53.723,45 711 Takse in pristojbine 4.008,65 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 690 712 Globe in druge denarne kazni 20,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 34.979,90 714 Drugi nedavčni prihodki 217.023,50 72 KAPITALSKI PRIHODKI 116,60 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetnih sredstev 116,60 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 122.750,53 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 122.750,53 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1.723.890,46 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 604.253,10 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 183.422,46 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 27.893,48 402 Izdatki za blago in storitve 362.231,43 403 Plačila domačih obresti 20.705,73 409 Rezerve 10.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 589.321,43 410 Subvencije 6.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 401.329,04 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 57.128,22 413 Drugi tekoči domači transferi 124.864,17 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 490.535,96 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 490.535,96 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 39.779,97 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam 28.013,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 11.766,97 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I-II) 106.196,12 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50.427,00 50 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 50.427,00 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 123.049,92 55 ODPLAČILO DOLGA 123.049,92 IX. SPREMEBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU 33.573,20 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -72.622,92 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -106.196,12 Stanje sredstev na računih 31.12.2016 179.972,48 4. člen Ostanek sredstev na računih konec leta 2016, v višini 179.972,48 EUR, se vključi v proračun Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2017. 5. člen Zaključni račun proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 450-1/2018 Datum: 5.4.2018 Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras, župan 228. Odlok o rebalansu proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US in 11/18 -ZSPDSLS-1), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 110/11 - ZDIU12, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 14/15 -ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 71/17 - ZIPRS1819 in 13/18), 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10 in 12/14 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17) in Odloka o proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/16) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na 24. redni seji, dne 5.4.2018, sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH ZA LETO 2018 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 691 1. člen Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se V Odloku o proračunu Občine Sveta Trojica v Slovenskih določa v naslednjih zneskih: goricah za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/16) se spremeni 2. člen tako, da se glasi: KONTO 1 OPIS REBALANS 2018 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 2.635.754,01 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.950.673,00 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 1.483.631,00 700 Davki na dohodek in dobiček 1.325.481,00 703 Davki na premoženje 114.530,00 704 Domači davki na blago in storitve 43.520,00 706 Drugi davki 100,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 467.042,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 54.360,00 711 Takse in pristojbine 4.500,00 712 Globe in denarne kazni 2.200,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 45.800,00 714 Drugi nedavčni prihodki 360.182,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 381.691,73 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 129.000,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 252.691,73 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 303.389,28 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 185.447,32 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 117.941,96 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43+45) 2.559.125,09 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 753.170,84 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 187.923,65 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 31.265,00 402 Izdatki za blago in storitve 488.682,19 403 Plačila domačih obresti 25.300,00 409 Rezerve 20.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 605.745,63 410 Subvencije 6.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 405.911,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 66.456,02 413 Drugi tekoči domači transferi 127.378,61 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.039.122,03 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.039.122,03 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430+431+432) 161.086,59 430 Investicijski transfer 0,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 147.686,59 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 13.400,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) (Skupaj prihodki minus skupaj odhodki) 76.628,92 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 (IV. - V.) C. R A ČU N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 52.024,00 500 Domače zadolževanje 52.024,00 55 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550+551) 128.652,92 550 Odplačila domačega dolga 128.652,92 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 0,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -76.628,92 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 692 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -76.628,92 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 207.080,66 2. člen V Odloku o proračunu Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/16) se spremeni 12. člen tako, da se glasi: Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah soglaša k zadolžitvi Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah v letu 2018 v višini 52.024,00 EUR, kar predstavlja povratna sredstva na osnovi 23. člena ZFO-1 in so namenjena za investicije. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-2/2017 Datum: 5.4.2018 Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras, župan 229. Sklep o imenovanju članov komisije za občinska priznanja in nagrade Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah Na podlagi 30. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US in 11/18 -ZSPDSLS-1, 16. Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10, 12/14 in UGSO št. 57/17), 67. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10 in UGSO, št. 59/17) in 6. členom Odloka o priznanjih in nagradah Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 11/10 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: odlok) je Občinski svet Občine Sveta Trojica, na 24. redni seji, dne 5.4.2018, sprejel SKLEP O IMENOVANJU ČLANOV KOMISIJE ZA OBČINSKA PRIZNANJA IN NAGRADE OBČINE SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH 1. člen Za člane Komisije za občinska priznanja in nagrade Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah se imenujejo: 1. Branko Novak - predsednik; 2. Drago Slanič - član; 3. Zdenka Polanec - članica; 4. Peter Leopold - član; 5. Janez Voglar - član. 2. člen Naloga komisije je priprava predlogov o podeljevanju priznanj občine v skladu z odlokom ter dajanje občinskemu svetu mnenja in predloge glede dodelitve priznanj in nagrad. 3. člen Mandat članov Komisije za občinska priznanja in nagrade Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah traja do poteka mandatov članov Občinskega sveta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, ki je komisijo imenoval. 4. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 094-1/2018 Datum: 5.4.2018 Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras, župan OBČINA ŠENČUR 230. Odlok o rebalansu proračuna Občine Šenčur za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO), 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617) in 68. člena Statuta občine Šenčur (UVG, št. 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 26. seji, dne 4.4.2018 sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE ŠENČUR ZA LETO 2018 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) Spremeni se 2. člen Odloka o proračunu Občine Šenčur za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 59/2017) tako, da se glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: REBALANS KONTO OPIS 2018 V EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 7.293.300,96 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.449.338,78 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 5.393.545,12 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 4.597.274,00 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 693 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 714.871,12 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 81.400,00 706 DRUGI DAVKI 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 1.055.793,66 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 572.989,54 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 6.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 24.000,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 19.000,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 433.804,12 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 241.000,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 241.000,00 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0,00 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 602.962,18 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 602.962,18 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0,00 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0,00 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0,00 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0,00 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 11.342.779,29 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 2.039.958,03 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 302.075,00 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 45.735,00 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 1.566.148,03 409 REZERVE 126.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 2.540.346,50 410 SUBVENCIJE 55.000,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 1.797.493,00 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 297.621,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 390.232,50 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 6.586.460,14 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 6.586.460,14 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 176.014,62 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 107.097,62 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 68.917,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -4.049.478,33 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 58.408,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 58.408,00 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0,00 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0,00 440 DANA POSOJILA 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. -V.) 58.408,00 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 1.500.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 1.500.000,00 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 0,00 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) -(II.+V.+VIII.) -2.491.070,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) 1.500.000,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 4.049.478,00 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 2.491.097,87 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področje proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Program je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Šenčur. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 694 in 16. in 72. člena statuta občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/18), je občinski svet občine Šenčur na 26. seji, dne 4.4.2018 sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE ŠENČUR ZA LETO 2017 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Šenčur za leto 2017, ki zajema vse prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke proračuna. 2. člen Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Šenčur so bili v letu 2017 realizirani v naslednjih zneskih: KONTO OPIS Realizacija: 2017 [1] v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 6.553.295,92 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.333.474,12 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 5.316.892,68 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 4.377.435,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 821.247,34 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 118.210,34 7060 Drugi davki in prispevki 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 1.016.581,44 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 655.285,52 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 6.158,80 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 28.352,85 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 22.523,44 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 304.260,83 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 70.151,82 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 0,00 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 70.151,82 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0,00 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 149.669,98 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 132.069,89 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 17.600,09 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0,00 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0,00 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0,00 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 5.957.241,36 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 1.562.852,42 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 268.196,81 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 41.118,93 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 1.248.536,68 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 0,00 409 REZERVE 5.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 2.187.178,10 410 SUBVENCIJE 39.186,32 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 1.535.368,47 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 280.693,53 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 331.929,78 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 2.075.256,53 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 2.075.256,53 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 131.954,31 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 89.295,82 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 42.658,49 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 596.054,56 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 1.401,44 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 295,17 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 1.106,27 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0,00 2. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 450-0023/2018-2 Datum: 4.4.2018 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 231. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Šenčur za leto 2017 Na podlagi 96. in 98. člena Zakona o javnih financah (ZJF, Uradni list RS št. 11/11-UPB, 14/13-popr., 101/13) Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 695 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0,00 440 DANA POSOJILA 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 1.401,44 C. R A C U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0,00 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 0,00 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) 597.456,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) 0,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -596.054,56 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 1.893.641,87 3. člen Stanje sredstev obvezne proračunske rezerve je 126.732,01 EUR in se prenese za isti namen v proračunsko leto 2018. 4. člen Bilanca prihodkov in odhodkov zaključnega računa proračuna občine Šenčur za leto 2017 je priloga zaključnega računa. Priloga so tudi račun financiranja in račun finančnih terjatev in naložb občine Šenčur ter posebni del in načrt razvojnih programov. 5. člen Odlok o zaključnem računu začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem Glasilu slovenskih občin. Štev.: 410-00002/2017-004 Datum: 4.4.2018 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan III. Javna razgrnitev bo trajala v času od 13.04.2018 do 13.05.2018, v času uradnih ur občinske uprave. IV. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava in sicer v sredo, dne 25.04.2018 ob 16. uri v prostorih Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur. V. Pisne pripombe k dopolnjenemu osnutku OPPN lahko vpišete v knjigo pripomb na kraju javne razgrnitve ali pošljete na Občino Šenčur, Oddelek za prostorsko in komunalno dejavnost, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur oz. na elektronski naslov obcina@sencur.si. Obravnavane bodo le podpisane in s polnim naslovom opremljene pripombe in predlogi. Rok za oddajo pripomb k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Prav tako lahko zainteresirani svoje pripombe in predloge podajo pisno ali ustno na zapisnik na javni obravnavi. 232. Javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za »jugozahodni del območja ŠE-28 SSE v Občini Šenčur« Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 - ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 - ZUPUDPP, 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPPA, 109/2012, 76/2014 - odl. US, 14/2015 - ZUJFO in 61/2017 - ZureP-2) in 8. člena statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2018) Občina Šenčur objavlja JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA »JUGOZAHODNI DEL OBMOČJA ŠE-28 SSE V OBČINI ŠENČUR« I. Javno se razgrne dopolnjen osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za »JUGOZAHODNI DEL OBMOČJA ŠE-28 SSe v Občini Šenčur«, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1005/8, 1005/9, 1005/4, 1005/5, 1005/6, 1005/7 k.o. Šenčur. VI. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletnih straneh Občine Šenčur. Številka: 350-17/2017-9 Šenčur, 04 04 2018 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan OBČINA VITANJE 233. Popravek javnega zbiranja ponudb za prodajo stavbnih zemljišč »pod kompošem« Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje na osnovi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur.l. RS, št. 11/2018), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur.l. RS, št. 34/2011, 42/2012, 24/2013 in 10/14) ter Načrta Razpolaganja z stvarnim premoženjem Občine Vitanje, ki ga je Občinski svet Občine Vitanje sprejel dne 28.12.2017, objavlja naslednji POPRAVEK JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB ZA PRODAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ »POD KOMPOŠEM« II. Dopolnjen osnutek OPPN se javno razgrne na sedežu Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur. Gradivo bo dostopno tudi na spletnem naslovu: www.sencur.si. Občina Vitanje, Grajski trg 1, 3205 Vitanje je 30.03.2018 objavila javno zbiranje ponudb za prodajo stavbnih zemljišč »Pod Kompošem«. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 696 Na podali zakonskih določil se rok za predložitev ponudb podaljšuje. Podaljšan rok za oddajo ponudb je do 19. 04. 2018. Javno odpiranje ponudb bo 20.04. 2018 ob 10.00 uri na sedežu organizatorja v sejni sobi Občine Vitanje. Vse ostale določbe javnega zbiranja PONUDB ZA PRODAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ »POD KOMPOŠEM«, objavljenega v Uradnem glasilu slovenskih občin št. xx/18, ostanejo nespremenjene. Številka: 478-005/2018-002 Datum: 04.04.2018 Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan OBČINA VOJNIK 234. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Vojnik št. 2 Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 106/10 - popr. ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) ) - v nadalj.: ZPNačrt, ter Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3.2016) je župan Občine Vojnik sprejel SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE VOJNIK ŠT. 2 1. Ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Vojnik št. 2 Za območje občine Vojnik je sprejet Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 59/2016, 6/2017) - v nadalj. OPN VO. Občina Vojnik je prejela pobudo za umestitev vetrnih elektrarn v območju občine Vojnik s strani podjetij MAKS-invest d.o.o., Zgornja Pristava 26, 3210 Slovenske Konjice in sicer v območju Konjiške gore severno nad naseljem Podgora pod Čerinom in Črešnjice. Območje vetrnih elektrarn na Konjiški gori: • obsega 3 posamične lokacije vetrnih elektrarn, • se razteza v smeri vzhod - zahod v dolžini cca. 0,6 km ob občinski meji z občino Zreče; • se nahaja v območju s pretežno dejansko rabo gozd in namensko rabo gozdna zemljišča; • je oddaljeno od naselja Podgora pod Čerinom najmanj 0,9 km in 1,0 km od naselja Črešnjice. 2. Pravna podlaga za pripravo Sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Vojnik št. 2 ( v nadalj.: SD OPN VO2) Pravna podlaga za pripravo SD OPN VO2 je: • ZPNačrt, • Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacije razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, št. 99/07), • Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Ur. l. RS, št. 99/07), • Pravilnik o prikazu stanja prostora (Ur. l. RS, št. 50/08), • OPN VO. 3. Območje, predmet in vrsta postopka SD OPN VO2 SD OPN VO2 se izdela za eno območje vetrnih elektrarn (list št. 9) in sicer za območja zemljišč s parc. št.: 998/74, 998/72, 998/71, 998/16, 998/70, 998/69, 998/17, 998/18, 998/77, 998/20, 998/19 vse k.o. Podgorje (1052) pri čemer se za območje opredeli posebno enoto urejanja prostora (v nadalj.: EUP) z osnovno namensko rabo stavbna zemljišča s podrobnejšo namensko rabo območja energetske infrastrukture ter podrobne prostorske izvedbene pogoje za navedeno EUP. Postopek priprave in sprejema SD OPN VO2 se izvede v skladu z 53. členom ZPNačrt po rednem postopku priprave občinskega prostorskega načrta v skladu z ZPnačrt in po uveljavitvi Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS št. 61/2017) - v nadalj.: ZureP-2 dne 1. 6. 2018 se postopek nadaljuje v skladu z določili ZureP-2. 4. Način pridobitve strokovnih rešitev SD OPN VO2 Strokovne rešitve se pridobivajo v skladu z določili ZPNačrt in spremljajočimi predpisi. Podlaga za izdelavo strokovnih rešitev so naslednji akti in dokumenti: • geodetski podatki (npr. DOF, lidar podatki), • prikaz stanja prostora, • strokovne rešitve načrtovanih prostorih ureditev (idejna zasnova načrtovanih vetrnih elektrarn), • strokovne podlage z vidika krajinske primernosti načrtovane prostorske ureditve. V kolikor se bo v postopku priprave SD OPN VO2 izkazala potreba po izdelavi dodatnih strokovnih podlag (npr.:izdelava strokovnih podlag za ptice in netopirje; geomehansko geološko poročilo, okoljsko poročilo, strokovne podlage s področja varovanja pred hrupom, itd.), se bodo te pripravile tekom postopka. Strokovne podlage na podlagi svojih področnih predpisov posredujejo tudi nosilci urejanja prostora za področje svoje pristojnosti. 5. Roki za pripravo SD OPN VO2 Terminski plan predstavlja okvirno izhodišče za končno pripravo SD OPN VO2: Vrsta načrta/aktivnost Rok izdelave Okvirni termin sprejem sklepa o pripravi SD OPN VO2 marec 2018 izdelava prikaza stanja prostora SD OPN VO2 30 dni od prejema vhodnih podatkov marec 2018 izdelava strokovnih podlag z vidika krajinske primernosti načrtovane prostorske ureditve SD OPN VO2 30 dni od prejema strokovne rešitve vetrnih elektrarn marec - april 2018 izdelava osnutka SD OPN VO2 za pridobitev prvih mnenj 30 dni od prejšnje faze marec - april 2018 izdelava PPIP za določitev lokacijskih v času izdelave marec - april 2018 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 697 pogojev osnutka pridobivanje prvih mnenj in odločbe o CPVO 8+30 dni (odločba o CPVO 60 dni) maj - junij 2018 1.6. 2018: uveljavitev ZUreP-2 - nadaljevanje postopka po ZureP-2 izdelava dopolnjenega osnutka SD OPN VO2 za javno razgrnitev 20 dni od prejetih prvih mnenj julij 2018 javna razgrnitev (JR) SD OPN VO2 z javno obravnavo 30 dni september 2018 priprava stališč do pripomb z JR 15 dni od končane JR oktober 2018 izdelava predloga SD OPN VO2 za druga mnenja 20 dni od sprejema stališč oktober/nove mber2018 pridobitev drugih mnenj s strani pristojnih nosilcev urejanja prostora 8+30 dni november/dec ember 2018 izdelava usklajenega predloga SD OPN VO2 za obravnavo in sprejem na OS 10 dni od prejetih mnenj januar 2019 Pridobitev sklepa MOP o potrditvi SD OPN VO2 8+30 dni Januar/februa r 2019 sprejem SD OPN VO2 na občinskem svetu, objava in uveljavitev marec2019 izdelava končnega dokumenta SD OPN VO2 15 dni od sprejema na OS Marec 2019 V kolikor bo potrebno izvesti postopek CPVO, se roki ustrezno spremenijo (od faze pridobivanja prvih mnenj naprej). 6. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki sodelujejo pri pripravi SD OPN VO2 V postopku priprave SD OPN VO2 sodelujejo nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki podajo mnenja in opredelijo izhodišča za prostorski razvoj. Državni nosilci urejanja prostora so: • Za področje razvoja poselitve: MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana • za področje kmetijstva: MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, Ljubljana, • za področje gozdarstva, lovstva in ribištva: MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska cesta 22, Ljubljana ter ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, Večna pot 2, Ljubljana • za področje rabe in upravljanja z vodami: MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, Ljubljana, • za področje ohranjanja narave: ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE, Tobačna ulica 5, Ljubljana, • za področje varstva kulturne dediščine: MINISTRSTVO ZA KULTURO, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, Ljubljana, • za področje cestnega prometa in železniškega prometa in za področje avtocest: MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR, Direktorat za kopenski promet, Langusova ulica 4, Ljubljana ter DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje, • za področje trajnostne mobilnosti: MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO, Služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Langusova ulica 4, Ljubljana, • za področje pomorskega in zračnega prometa: MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO, Direktorat za letalski in pomorski promet, Langusova ulica 4, Ljubljana, • za področje rudarstva: MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, Ljubljana, • za področje energetike: MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, Ljubljana, • za področje zaščite in reševanja: MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, Ljubljana, • za področje obrambe: MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Direktorat za logistiko, Vojkova c. 61, Ljubljana, • za področje vojnih in prikritih vojnih grobišč: MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, Kotnikova 28, Ljubljana. • za področje blagovnih rezerv: MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO, Služba za varnost, obrambne zadeve in blagovne rezerve, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana • Lokalni nosilci urejanja prostora so: • za lokalno cestno omrežje: Občina Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik, • za elektroenergetsko omrežje: Elektro Celje d.d., Vrunčeva 2a, 3000 Celje • za področja oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda: Vodovod - kanalizacija, javno podjetje d.o.o. Lava 2a, 3000 Celje • za področja ravnanja z odpadki na lokalni ravni: Simbio d.o.o., Teharska cesta 49, 3000 Celje • za telekomunikacijsko omrežje: Telekom Slovenije - poslovna enota Celje in Telemach d.o.o. -poslovna enota Celje • za plinsko omrežje, Plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11b, p.p.3720, 1001 Ljubljana • druge občinske gospodarske javne službe ter drugi organi in organizacije, v kolikor bi se v postopku priprave lokacijskega načrta izkazalo, da so njihove smernice in mnenja potrebni, oziroma da rešitve posegajo v njihovo delovno področje. V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če se v postopku priprave dokumenta izkaže, da ureditve posegajo v njihovo delovno področje. Če kdo od navedenih organov oziroma organizacij v 30 dneh ne bi podal prvih mnenj/drugih mnenj, se bo štelo, da nima usmeritev oz. pripomb, pri čemer pa mora izdelovalec upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo veljavni predpisi in drugi pravni akti. 7. Obveznosti v zvezi s financiranjem priprave SD OPN VO2 Sredstva za izdelavo SD OPN VO2 in strokovnih podlag zagotovi pobudnik to je podjetje MAKS-invest d.o.o., Zgornja Pristava 26, 3210 Slovenske Konjice. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 698 Občina Vojnik kot pripravljavec zagotovi strokovne kadre in sredstva za vodenje postopka priprave SD OPN VO2. 8. Veljavnost sklepa o pričetku Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Sklep se objavi tudi na spletni strani Občine Vojnik. Občina Vojnik Branko Petre, župan Priloga: • Pobuda za spremembo OPN Vojnik Številka: 350-003/2018-1 Datum: 3.4.2018 LEGENDA LOKACLWVETERNIC C_J MEJAOEČlhE {VIR: RPE) * , , „I ZEMLJIŠKI KATASTER [j KATASTRSKE OBO NE Q KATASTER STAVB I LCKALNE CESTE - OBSTOJEČE - GOZOhE CESTE - OBSTOJEČE - ŽELEZNICA ------ POOROB NA NAfcCNSKA R/BA PROSTORA CBM3CJA STANOVANJ OB VOC* A CENTRALNIH OEJAVNCen 06M0CJA PROIZVODNIH DEJWNOSn POSEBM*i OBMOČJA cbmoCja zelen ih POVRŽIN 06H0CJA PROMETNIH POVRŠIN POVRŠINE RAZPRE SEhE POSELITVE CBMOCJAZA PCTREEE CB^AVEE IZVEN NASELJA NAJBOLJŠA KMETI JSKAZEM.JISCA DRUGA KMETI JSKAZEMJISCA GOZD CELINSKE uOOE P B M .-. Tr-IBI^ «s.®? POBUDA ZA SPREMEMBO OPN VOJNIK MAKS-trwest d.a.o., 2gcm ua S, 331D S cverckt