R. ATELJ 07 LJUBLJANA (C. C. ooa U p naa poscdeifka. Naročnina: ca 1 38,—, calo lato L T5—, v inc Rarfka 90 tla*. — Oglamlna aa 1 mm p mm trfOTskc in obrtna oflasa L 1,—, u vabila L 1.50, oglase denarnih uvodot Otflaai na pnri »trani L 2.— Trsta, v 1. aprila 1927. EDINOST Številka 90 cen«. Letnik Lil UredaJStro In npraTnlltro* Trot (3), nlica S. Franeesco d'A»«W 20- Telefon 11 -37. Dopisi naj te potikajo iaključno uredntttTU, oglasi. reklamacij« In denar pa uprmmiHru. Rokopisi te ne vračajo. Nefrenkirana pisma se ne spie|ema*o. - Last. **loib* in tisk Tbkame .Edinost. Poduredniitro ▼Gorici: nMca Giosn* Carducci It. 7. L n. — Telet H. 327. Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. ovire, nastopi v človeku sila, da jih hoče premagali, in končno zmaga. Ta premoč nad čk>- Doba ki je sedaj nastopala, nI vekovo naravo je kot UAt, ki naa ___i^olna "riTA tO An. v olik A VOlie. da IlfttO Z VZGOJA VOLJE rize, to nairto-ri-za, ta-^a in dušev- .jamo doba materialne je tudi doba, v kater* pila tudi velika d' > Li jo. seveda podza Uvijamo ter je ne obiti meri, ki je pa vendč. etrašna za nas. Ta velLk na kriza bi se kazala v prvi vrsti v popolni izgrubi volje m duševno delo, v prevladajočem načelu materialoma sodobnosti; sploh se jasno kaže v vsem javnem življenju. Kar je pac najhujše in se najobčumeje kaže pri nas, je izguba volje za duševno delo, za oni v^sern Človekov cilj. Ta izguba se najbolj opaža In je obenem nenadomestljiva predvsem pn sodobnem izobra&ensivu, a v manjši meri tudi pri kmetu, zlasti poslednje čase. Kako in kot posledica česa je nastopila ta kriza, ta izguba vo-lie pri naši duševni delavnosti? Prvi vzrok za to bi se predvsem iskal v svetovni vojni. Svetovna vojna je bila doba, v kateri je za dolgo dobo duševno življenje nekako popolnoma omrtvelo, dobo, ko je naša duševnost delovala na različne ukaze od zgo-rai popolnoma mehanično, ni£ več tako samolaatno kot prej Duševnost se ni več razvijala sama od sebe, ampak le potom zunanjih ukazov. Naravna posledica vsega tepa je bila seveda popolna, otrpelost naše samo lastne vodje, ker ie duševnost, ki se je privadila le ukazom, ni več potrebovala v taki meri. Isto stanje duševnosti se je nese do velike volje, da nato lahkoto premagamo tudi razne ovire, ki se nam stavijo na poti, ki naj nas vodi do duševne popolnosti, ki je vsekakor težja, kot pa dosega materialnega blagostanja Volje manjka nam vwuw volje ki bi nas pripeljala do duševnega zadovoljstva, M naa pripeljala na pot, na kadert M našli ono točko, ki se ji pravi «Samozavest«, t j. trdno zavest, da smo ljudje, da smo vredni tega življenja, ki bi pa nas pripeljala predvsem na pot, na kateri ni malodušja, ni omahljivosti M- B- Proračun zunanjega ministrstva Razprava na včerajšnji seji poslanske zbornice Gssor en. RIM, 31. (Izv.) Današnji seji poslanske zbornice predseduje podpredsednik on. Giunta. Po otvoritvenih formalnostih, po matičnega in konzularnega o-sobja. Po ftLŠistovskem pohodu na Rim je bilo sprejetih v zu-nanje-politično službo 136 kandidatov. Z imenovanjem novih konzulov in podkcozulov bo diplomatsko in konzularno osobje krtakem pojasnilu poslanca on. ^ fiJi manj prenovljeno. Vodja Pace k njegovemu včerajšnje- veekrat ponujal borcem faši-mu govoru in po interpelaciji 'rovoluciie nezasedena mu govoru in po poslanca 011. Barbaro prehaja zbornica k nadaljni razpravi o proračunu ministrstva za zunanje zadeve. 6e pred pričetkom razprave prevzema predsedstvo on. Casertano, ki podeljuje besedo poslancu on. Gorini. Govornik razpravlja o locaarn-skem duhu in pmtifa^tetovaki gonji inozemskega demokratičnega tiska ter spominja na najvažnejše povojne dogodke v Evropi. Ob splošni pokornosti zbornice stopa na govorniško tribuno veliki vojni invalid Kari Del Croii, ki pravi v uvodu svojega govora, da se nahaja usoda Italije v trdnih rokah, odkar se je nastanil v palači Chigi on. Mus-solini. V nadaljnem svojem go- strstva. v ovadbi, da ta preiskava ni bila j gi zakona o ministrski odgovor-tzvedena in raxfi te#* italijanska nosti 10 dnevni rok za obrambo ovadba do sedaj ni bila pobita x proti obtožnici, ki jo je vložila resnimi in prepričevalnimi raz- proti njemu Demokratska zajed-logi. Toda zanimivo je omeniti, niča. Prihodnja seja narodne da nastopa po prvih trenutkih skupščine bo jutri dopoldne ter zmede vedno bolj jasno prepri- I se bo ob tej priliki vršila razpra-čanje odgovornih evropskih kro- | va o zahtevi notranjega mim-gov o jugoslovenski krivdi. Na izjave o prijateljstvu napram Italiji se odgovarja z nasvetom, ki je bil dan v Beogradu s strani tiska in strani nekaterih evropskih vlad, naj se ratificirajo net-tunske konvencije. Ta ratifikacija se pričakuje že skoti dve leti. Danes, kakor smo že rekli, so konvencije že izgubile velik del svoje vrednosti, toda ostaja pfe vedno neko dejanje, ki bi lahko dokazalo realnost, ako že ne prijateljske pa vsaj korektne Jugoslovanske politike napram Italiji. _ Ameriško posojilo jugoslovenski hipotekami banki BEOGRAD, 31. Državna hipotekama banka je sklenila z a^ meriško bančno skupino SelUg-mann pogodbo za najetje posojila v znesku 15 milijonov lir. Letalska nesreča Položaj v Jonflialn Dogodki t Han-Kova LONDON, 31. Kljub uradnim dementijem francoske vlade, prihajajo s Kitajskega še zmerom vesti, da je francoska koncesija premalo zavarovana ter da bi se ne mogla upirati, ee bi jo Kitajci hoteli zasesti s silo. Poročevalec lista Morning P<«t poroča iz Sanghaja, da brani francosko koncesijo komaj 2(K)0 mož, ki nikakor ne zadostujejo. Zato obstoja velika nevarnost tudi za ostale koncesije, ki mejijo na francosko. Omenjeni i>o-ročevalec pravi tudi, da tujci z SUŠAK, 31. (Izv.) Kakor zna- i nezaupanjem gledajo v zadrž i no so jugoslovenski ribiči našli I ^e francoskega komisarja Nupr-pri otoku Rabu eno krilo pone- stovske revolucije nezasedena sunanje-poliiična službena mesta, toda naletel je samo na aspirante na poslansška mesta. Nekateri so celo nezadovoljni, ako jim je zunanje-politična uprava naznačila sicer odgovorna mesta, ki pa ne nudijo snovi za njihovo častihlepje. Stranka mora dati nove ljudi za zunanjepolitično slufbo, toda ti ljudje ne smejo biti takozvani politiki, ki ni90 za nobeno rabo. Uradnik mora biti obenem tudi politik in politik mora biti obenem tudi uradnik. Stranka bo te ljudi tudi dala. V nad al j nem svojem govoru razpravlja on. Grandi o šolah in ureditvi Da Pinedo bo odpotoval Iz New Orleanaa? NEW YORK, 31. (Italcakle* Polkovnik De Pinedo namerava odpotovati iz New Orleansa v petek zjutraj, če ga ne bo zadrte valo slabo vreme. fadjih v inosemsftvu, o _____. ________ ___________. _ vpraSanja izseljevanja, ki ga je nadaljevalo tudi v povojni dobi. voru razpravlja govornik o izse- treba usmeriti samo v one Duševnost se ye popolnoma pri- ijeniškem komisarijatu in o iz- zemlje, ki pripadajo Italiji. «NaS Duše vnosi — * ^ vadila vojnemu tiru in zato se Je v isti meri nadaljevalo, mesto da bi vsa ta stvar pojemala. Dokaz za to so naše šole, naši povojni dijaki, s par izjemami, naše mlajše izobraženstvo, a deloma tudi kmetski stan, pri katerem se sedaj ne kaže več ona neodoljiva volja, ki se je kazala pri njem prod svetovnim konfliktom bodisi v ročnem ali kakem druge in delu. Ta izguba se kaže pri kmetu v onem obupu, ki se ga je polastil nad uspehi obdelovanja lastne grude; vidi se, da si v tej gospodarski krizi, ki je nastopila zanj, ni znal pomagati, ni si znal poiskati novih, uspešnejših poti, ampak je nad uspehi svojega dela obupal, ljeniškem seljeniškem vprašanju, o fafiijih v inozemstvu in o diplomatični službi ter osobju in končno o veliki bodočnosti in nalogi, ki pripada Rimu kot središču stare in nove civilizacije. Poslanec on. Cucini razpravlja o mednarodnih delavskih konvencijah in o odnošajih med narodi predvojni dobi. Mednarodni urad dela v Ženevi ne sme držati v službi uradnikov, ki ne uživajo več zaupanja svoje države, kajkor se to dogaja z italijanskimi uradniki. Fašizem mora imeti v Ženevi mesto, ki mu pripada. Zatem stopa na govorniško tribuno državni podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve on. v svojem narod ne sme služiti kot nekak plemenski vrt. katerega sadike naj pomlajajo in oživijo umirajoče narode. Zakaj naj bi rodila naša mati otroke, ki bodo služili vojake v drugih državah, v katerih se vodi protifasistovska goja samo radi tega, da se tem Iškim "oblastem poročila o poli-lažje raznarod) naše izseljence -fHRčni in vojaški organizaciji Ita- MILAN, 31. Dctfiašnji «Secolo» je prinesel vest, da preide lastništvo lista z jutrišnjim dnem v druge roke. «Secolo» se združi z milanskim listom «La Sera*. List bo nosil oba naslova in bo izhajal v popoldanskih urah. Od «Secola» se poslovita politični ravnatelj sen. Vincenzo Morello in glavni odgovorni u-rednik cornm. Giulio Benedetti. Vohun obsojen na dosmrtne jato BOLOGNA, 31. Sinoči ob pozni uri se Je tuJ^aj zaključil proces v kontumaciji proti hotelirju iz Lugana Bronu Cenonicu, švicarskemu podaniku, ki je bil obdolžen vohunstva, k«r >e od maja 1915 do januarja 1918 s močjo agentov, ki jih je šm^l po raznih mestih Italije, avstrijskim in n*orx&kim voj ?- šrečenega itAlijanske^a Mdro-avtjoaa. S^daj se je dognalo, da gre za Italijansko potniško letalo, ki se je na vožnji ponesrečilo in padlo v morje. Posadko pa je redil italijanski parnik «Duino». Vsega letala ribiči niso mogli izvleči na suho, ker je bilo pretežko. Danes je odšla na lice mesta posebna komisija v gvrho preiskave. Raabitega totala pa ni več našla. Ribiči pripovedujejo, da je prišla preteklo noč italijanska torpedovka in odpeljala razbito letalo. Sedai se zadeva preiskuje, da se dožene natančni dejanski položaj. Konferenca Kale aatante BUKAREŠT, 51. Romunska vlada je bila obveščena, da se bo konferenca Male antante vršila 15. maja - na Cehoslova-škem. _ Odprava vojaške kontrole na Madžarskem PARIZ, 30. Včeraj Je poslani-ška konferenca, sporazumno z vladami zavezniških vlasti, skle- nilA dfe se vojc#2ca kontrola nad ukine 31. marca. Čla^ ni kij« .r-r/lae komisije pa bodo c^U n maja, kjer bodo iz- vršitev ae nekaterih c jvestnofl41 s strani Madžarske. giara, ki je prifcpl na površje zal časa H«Tiotove viad-e, in ki zelo simpatizira s kitajskim nacijo-nalističnim gibanjem, ker je b^-je še sam nagnjen lx>lj na bolj-ševiško stran. Z vrhovnim poveljnikom kantonskih čet se menda tudi prav do-bro razume. Sicer pa se položaj v Šanghaju do sedaj Se na zunaj ni nič iz-premenil. Že pai' dni je v mostu popoln mir. Pripomniti pa treba, da govore inozemski novinarji o tišini pred nevihto; pravijo nartOTreč. da pridobivajo ekstremni boliiUviški elementi zmerorm več na moči in se radi tega tujci boje hujših izgr»xlov. Iz Han-Kova prihajajo poročila, kn»t*rih resničnost seveda ni sedaj mogoča kontrolirati, ki govore o hudem preganjanju tujcev, predvsem Angležev. Po teh poročilih je kitajska policija tujcem sploh prepovedala, da bi se orikai!#»!i na ulico. Zato fašizem njkateor ne namerava vipodbujati take vrste izseljevanja, s katerim se manjša moč plemena in držve. Demograf ični problem Italije bo nekega dne vstal v vsej svoji veličini in z vsemi svojimi neizogibnimi posledicami pred svetovnim javnim mnenjem. «Vsi u-radniki zunanjega ministrstva stojimo v veliki službi zunanje nad uspem svojeg«*, ucia .. ra7rvroViia . ________ deloma klonil; teži njegova du- naj^o^efor^i di^lo- Politike on, Mussolinija, ki stre- ge\Tiost po tujim, po l:uji igrudi, ^' m konzularne službe. " ...... po negotovi sre« samo raui l«- Predsednik vlade je takoj po ga, ker je izgubil zaupanje v samega sebe, v svojo moč, ker se je omajala njegova trdna volja v delovanju. Kot torej vidimo, se ta izguba kaže pri nas vseh. Mi se je deloma, nekako podzavestno zavedamo; radi bi prišli zopet v prejšnji tir, na ono pot, po kateri smo hodili pred leti, a ni mamo moči, da bi se vrnili, nimamo volje, ki bi nas nripeliala do uspehov, do nekdanje sreče. — Vprašanje nastane danes, kako vzgojno smer naj si mi začrtamo, da zopet dosežemo ono neodoljivo voljo, da. premagamo to veliko duševno krizo? — Za stanovitnega, samozavestnega kmeta, delavca to ne bo tako težavno. Ona dva, ki zaupata v svoj življenski boj, bosta v tem boju, medtem ko jima bo treba premagovati ovire, ki se jima bodo stavile na pot, zadobila zopet svojo voljo, svojo vero v moč samih sebe, bosta zopet dosegla zadovoljive uspehe. Nadalje bosta spoznala, da jima je v iivljenskem boju potrebna tudi, neka gotova duševna kultura, ter se bosta tudi tej kolikortoli-ko podvrgla ter bosta šla na delo tudi v tem smislu z isto voljo kot pri mehaničnem delu. Treba jima je le pokazati poti, po katerih naj hodita. Za ,to je pa poklicano naše izobraženstvo! — Toda kakšno je danes to? — Zrahljano v svojih idejah, sprejemljivo za tuje vplive, brez samozavesti, a predvsem brez volje za duševno delo, kateremu se je posvetilo. Izguba poslednje je tukaj Se dosti bolj občutna, težje nad omesti ji v a, kajti ne da «e pridobiti s teorijo, s knjigami, ampak zanjo je treba hude borbe, treba je težavnih poti. Kot vzgojno metodo za pridobitev rolje bi omenil deloma turizem, sport. To mora gojiti naše izobraženstvo, da pride zopet do svoje volje, da se vzpodbudi za duševno delo. Kadar v hribola-itvu, sportu premaguje razne rimskem pohodu obrnil svojo pažnjo na to vprašanje, katero so zaman poskušali razrešiti mnogi prejšnji ministri za zunanje zadeve. Ta reforma je več ali manj že izvedena, toda ni še dokončana Osnovna točka reforme je obstojala v vprašanju: Naj tvorita diplomatična in konzularna karijera eno samo karijero ali pa dve različni karijeri? Ker je fašizem ljudski režim, ki ne dopušča kast in privilegijev, ampak hoče ustvaritvi aristokracijo v pravem zmislu, je bil takoj po rimskem pohodu odstranjen «c.ensus», ki se je naslanjal na materijelne privilegije. V nižjih r&rredih sta bili diplomatična in konzularna karijera spojeni v eni sami in sicer v konzularni karijeri Kdor hoče postati dober diplomat, mora biti prej tudi dober konzul. Konzul ima večkrat mnogo važnejše naloge, nego jih mi za veličino Italije!* Seja senaAa Visoka zbornica je imela dar nes samo kratko sejo, tekom katere je odobrila razne zakonske načrte. Senator Beneventano je utemeljval svoj zakonski predlog o zavarovanju proti nezgodam starosti in brezposelnosti. Minister on. Belluzzo je izjavil, da bo vlada ta predlog uvaie-vala. Jutri bo razpravljal senat o proračunu vojnega ministrstva. _ Albanski spor In nettunake konvencije RIM, 31. (Izv.) Inozemskim poročilom o itaiijansko-jugoelo-venskem sporu predpošilja «Giornale dTtalia» sledečo kratko noto: Kakor se je lahko predvide vato, se vedno bolj opušča mi sel o preiskavi na jugosloven-afco-albanski meji, potom katere ________^_____v t se je hotelo ugotoviti, ako je bilo imaT diplomat. Za povzdigo pre-1 to sploh potrebno, utemeljenost stiža zunanje politične službe Je italijanske ovadbe o vojnih pribil uveden predpis, da bodo pravah Jugoslavije proti Alba-sprejeti v službo samo oni, ki so niji. Ko je jugoalovenska vlada dovršili vojaško službo ter do- | iznesla ta predlog, se je obotavljala pospešiti njegovo hitro rešitev. Opozicijske stranke in ne samo te so podpirale podobna obotavljanja ter so zatrjevale, da je preiskava nedopustna. Medtem je čas tekel in v Londonu in tudi v Parizu so sedaj teprevi-deli elementarno resnico, katero smo povdarjali ie od vsega začetka: Zakasnela preiskava ne bo imela nikake praktične koristi in to še posebej ne radi-tega, ker je zelo lahko v balkanskih državah takoj spremeniti položaj stvari Zato ostajat (ftokat-zano, da preiskava, ki je bfla predlagana In za tem skoraj od-tegnjena od jugoslovanske vlade in katero je Italija takoj sprejela, pri čemur je stavila samo dva pogoja: naj ee preiskava izvrši takoj in resna in naj m razširi na vse In ne samo na en del dejanj, ki so bila omenj vojaško segli čin častnika- Nadalje so bili odpravljeni častni naslovi in odlikovanja. V kratkem bo izdan kraljevi dekret, s katerim bo polnomočnim ministrom prvega razreda odvzet naslov eks-celenca. Število konzulskih mest bo povišano za 103 nova konzularska mesta. S tem ukrepom bo vsaj deloma zmanjšana ona velika vrzel, ki je 9kozi leta in leta obstojala v organizaciji konzularne službe. Tekom tekočega leta bo zunanje-politična služba spopolnjena z osobje m iz raznih drugih upravnih služb. Za sprejem v zunanje-politično službo bo potrebno poleg drugih lastnosti in spričeval tudi dokazilo, da je bil kandidat v vojni in da je zvesto služil fašistovski stvari. Do sedaj je bilo upokojenih 72 višjih uradnikov, kar predstavlja 25 odstotkov diplo- lije. Canonici se je svoj čas posrečilo ubežati, dočim so bili drugi njegovi sokrivci obsojeni v Tu-rinu od posebnega vojafckegra sodišča; 2 na smrt potom izstrelitve v hrbet, pet drugih pa na dosmrtno ječo. Canonica je bil v kontumaciji obsojen na dosmrtno ječo. Jmoslov. držaunl praračnn sprejet 42 milijonov za Gane bivše Črnogorske dinastije - Obtožba proti Maksimoviću BEOGRAD, 31. (Izv.) Na današnji .dopoldanski seji narodne skupščine je vlada v zadnjem trenutku prerlagala emandman, s katerim se pooblašča finančni minister, da vrne bivši črnogorski dinastiji Petrovič del konfieciranega premoženja in izplača članom bivše črnogorske dinastije vsoto 42 milijonov dinarjev za vzdrževanje. Prišlo je do hrupnega nastopa med opozicijo in vladno večino, ki je vse amandmaje po kratki debati sprejela. Pri glasovanju o državnem proračunu je glasovalo za proračun 156 poslancev, proti pa 126. Med sejo narodne skupščine se je vršila v ministrski sobi sfcupftčlne seja vlade, katere se je udeležil tudi' predsednik narodne skupščine Marko Trifko-vič. Ministrski predsednik Uzu-novič je zahteval od predsednika narodne skupščine, naj stavi na današnji seji narodne skupščina predlog, da se seje edgode do 21. maja. Odgoditev naj bi se utemeljevala z velikonočnimi prazniki. Marko Tri f ko vic pa se je tej zahtevi odločno uprl ter zahteval, naj se skupščina sestane najpozneje zopet 7. aprila in da mora na prvi seji skupščine priti na dnevni red obtožba proti notranjemu ministru Mak-simoviču. Ta zahteva je izzvala v vseh vladnih krogih veliko senzadjo. Na seji se je razvila ostra debata med Uzunovičem in Trifkoričem, ki je vztrajal na svojem stališču in naglašal, da ne more prevzeti odgovornosti za tako nezakonito ln protiustavno postopanje. Seja se je končala brez rezultata. Na popoldanski seji narodne skupščine, ki se je pričela ob 18. url, je bfl prečitan dopis notranjega ministra Maksimoviča, v katerem ta zahteva na podla- Položaj v Maroku MADfSID, 31. V Maroku, kjer se tudi po odhodu Abd-El-Krima upirajo domača plemena španskim gospodovalcem, se boji in Madžarskem še~do~15. j spopadi še zmerom nadaljujejo. Spamki ministrski predsednik Primo De Rivera je podal novinarjem naslednjo izjavo: «Izgleda, da se položaj v Maroku boljša Naše izgube niso tako občutne kakor so zatrjevala prva poročila Naše čete, ki so dobro opremljene in oborožene, vršijo sedaj kazenske ekspedicije proti upomikom». Sanzafi^*»altt* tatvina v Kovna BERLIN, 31. Iz Kovna poročajo, da so se spretni vlomilci vtihotapili v urade poveljništva li-tv&nske*r* reneradnega *iaba ter so tam ukradli vse načrte za mobilizacijo in sa re^svrstitev čet v slučaju vojne. Aretiranih je bilo več častnikov. Anglija posreduje med Poljsko In Litvo KOVNO, 31. Angleški poslani!* za baltiške države Sir Tudor Vaughan, ki stalno prebiva v Rigi, se je za nekaj časa preselil v Kovno. Takoj po svojem prihodu je imel daljši razgovor z ministrskim predsednikom Voldemarasem. V političnih krogih pravijo, da posreduje med Poljsko in Litvo za rešitev spora" radi Vilne. Velika nesreča v rudniku HARRISBURG (Pensilvania), 30. Ministrstvu za rude je prispela vest, ki pravi, da je v nekem rudniku Pensilvanije nastala eksplozija, ki bi bila kmalu povzročila strahovito nesrečo. Radi eksplozije se je vsulai zemlja, ki je zamašila rove, v katerih se je nahajalo kakih C00 rudarjev. Ker se je reševalna akcija pričela brez obotavljanja, so bili skoro vsi rudarji rešeni. Vendar pa jo nesreča zahtevala kakih deset človeških žrtev. DNEVNE nattzaronnle ntekoii Tista Občinski zdravstveni urad sporoča: Dne 2*. in 25. marca je iivršil urad za živila s pomočjo treh komisarjev in 20 mestnih stražnikov obMtno nadziranje mleka, ki je prišio iz koprskega okraja. Komisija je napravila 850 poskusov na množini mleka, ki je znašala 8214 litrov. Na podlagi teh poskusov je bilo vsetih 60 vzorcev mleka, ki so bili potem izročeni laboratoriju občinskega zdravstvenega urada radi analize. Analiza je pokazala, da je bilo izmed 02 vzorcev &8 od surovega in 4 od prekub&nega mleka. Sest vzorcev je bilo brez smetane in 11 pomešanih z vodo. Nadaljni izidi analize so bili: Mleku, kakor ga zaktevm sedanji občinski pravilnik, je odgovarjalo 38 vzorcev; 7 vsorcev ni odgovarjalo 61. 15« veljavne^ občinskega pravilnika in zdravstveni urad je naprosil glede teh slučajev koprsko oblastvo, da polije takokneno-vani chlevskl vzorec*. Analiza 02 vzorcev je dala glede tollčobe sledeče izide: 2* — 2J5* 6 vsorcev %&% — S* 16 vsorcev 3.1* — 3.5* 25 vzorcev S£% —A% 13 vzorcev nad 4* 3 vzorce Poročilo zdravstvenega urada Evi, da je bilo na podlagi te pre-ive ovajenih sodišču 17 mle-karlc, ki jih navaja po Imenu. Trgovina đov#2D]n In osmice Od nekega vinogradnika s Krasa smo prajeli pismo, v katerem nas vprašuje, ali sta potrebni položitev kavcije in^posebno dovoljenje, kot ga predpisuje zakon od 1 i>. decembra 192U, 9t. 217i, tudi za osmice. Po besedilu zakona bi bilo treba polotiti kavcijo tudi za tako prodajo vina, ker pravijo izdane določbe, da se zahteva kavcija tudi tedaj, ko gre za prodajo občinstvu pridelkov z lastnega zemlji&Ča. Kavcija pa je predpisana le tedaj, če se prodajajo pridelki v posebnem za trgovino (go»tilno) določenem lokalu. Kmet, ki bi hotel odpreti osmico za točenje lastnega vina, bi se moral ravnati potemtakem po teh predpisih. Mislimo pa, da se v Imenovanem zakonu gotovo ni predvideval slu-6aj osmič. Taka «gostilna» je le prehodna; čim proda vinogradnik svoj pridelek, se prodaja neha. Nt to torej nikaka gostilna in Se manj trgovina, pri kateri je potrebna vedno tudi lastnost nekake stalnosti. Radi tega je jasno, da morajo imeti posebno dovoljenje le oni kmetje, ki imajo poleg svoje kmetije tudi stalno prodajo svojih pridelkov. J5a mnoge vinogradnike teh krajev Je to vprašanje precej važno, posebno sedaj ob praznikih, ko bi se jim nudila ugodna prilika, da raspečajo z osmico vsaj en del vina, ki ga ne morejo drugače oddati. Zato bi bilo želeti, da bi oblastvo izdalo primerna tozadevna navodila. Po nafiem mnenju gre v teh slučajih za navadno dovoljenje, ki ga izda pristojno oblastvo n. cEDIVOSTa V Trstu, dne 1. aprila 1927. neodvisno od gori omenjenega zakona. Na vsak način naj ee prizadeti vinogradniki za Časa obrnejo na pristojna oblastva s prošnjo za dosego dovoljenja. URNIK NA RIBJEM TRtrU. Z današnjim dnem stopi v veljavo za ribji trg nov umik, in sicer bo odprt trg od 8. do 12. in od 16. do 19. ure. _ TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG. 31. S. /327. Smo že zopet na lepem višku s tržaškim blagovnim trgom. Prostor določen v ta namen (Korzo Cavour) je dnevno skoraj poln bla-ea, ki dohaja že v lepih količinah in je precej raznovrstno. To je razvidno že iz cen. Je sicer še mnogo blaga, ki spominja Se na preteklo jeeen in posebno n&jvaineiše živ-ljenske potrebščine (krompir, zelje i. t. d.) so nekake konzerve. Vendar imamo natrgu že precej pomladne zeienjave in upanje je, da bodo kmalu začele cene padati, kakor se to dogaja v teh dnevih vsako leto. Tudi kupčije so precej živahne — zimsko mrtvilo naglo izginja. Cene so bile sledeče: Zelenjava: Pesa bela 160; pesa rudeča 100—150; korenje 90; radič zeleni veliki in mali 80—200; radi-Čeve sadike 90—180; Selen 260; sveži grah 110—150; zelje belo 90— 100; karfijoli 60—120; cvetno ze-jje 80—120; špinača 130—200; krompir 80—170; novi krompir 1S0—240; «topinambour» 90—100. Sadje: Jabolka 150—480; pomaranče 30—70 L za zaboj ali 120— 190 L za kvintal. Čebula 70—120 za kvintal. Cene brutto per netto skoro za vse pridelke. Na te cene se dodaja v prodaji na drobno 20%. Iz tržaškega življenja Nesreča pri delu Včeraj zjutraj je skupina delavcev razkladala v tovarni strojev pri Sv. Andreju železne plošče z železniškega voza. Med delom se je ena takšna plošča tako nesrečno prevrnila, da je padla 46-letne-mu težaku Josipu Jacobon, sta-nujočemu v ulici Pozzo bianco št. 6, na levo nogo in mu jo zlomila pod kolenom. Nesrečni mož je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kake 4 tedne. Avtomobil povozil otroka Ko je 5-ietni Aldo H., stanujoč v ulici Pozzo št. 9, včeraj okoli 11.30 hotel v ulici Istria preko ceste, je prišel na pot poštnemu avtomobilu, ki ga je vodil 21-letni šofer Karel Zulla, stanujoč pri Sv. Ivanu-Vrdela št. 1090. Kakor zatrjujejo nekateri očividci, je Zulla, ko je zapazil nevarnost, ki je pretila otroku, sicer naglo zavil v stran, a kljub temu je avto zadel malčka s precejšnjo silo in ga podrl. Pri padcu se je nesrečni otrok ranil na glavi ter si zlomil levo nogo v stegnu. Ubožec je bil prepeljan z istim avtomobilom v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. — Zdraviti se bo moral približno me-se cdni. — Šofer se je pozneje javil na policijskem komisarijatu v ulici Vespucci, kjer so ga zasliša. li .Nato je bil izpuščen na svobodo. — Surovo dejanje pijanca. Včeraj popoldne okoli 14 ure se je odigral v ulici Ca^itelli oduren prizor. Ob tistem času je stala na vogalu omenjene ulice in ulice Ca-pitelli 4H-letna Candida Rosin, stanujoča v ul. Crosada št. 13; čakala je, — kakor je pozneje sama povedala — svojega ljubimca, 38-let-nega težaka Martina Brasevicha, s katerim živi v naravnem zakonu. Zdajci se ji približa neznan moški, ki je bil videti precej vinjen. ter jo začne biez vsakega povoda obdelovati s klofutami in brcami.. Odurni prizor je vzbudil pozornost mimoidočih ljudi, ki so rešili žensko iz rok pijanega suro-veža, katerega so izročili orožnikom. Ker je bila reva tako zdelana, da se ni mogla držati na nogah, je bil poklican na lice mesta zdravnik rešilne postaje. Ta je ugotovil, da je Rosinova zadobila precej hude poškodbe po trebuhu in najbrž tudi notranje poškodbe, zato jo je dal prepeljati v mestno bolnišni- co. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo Rosinova ozdravila v 10—12 dneh. Nasilni pijanec je bil zaslišan na policijskem komisarijatu v ulici Sani ta, a ni hotel povedati, zakaj je napadel in pretepel Rosino-vo. Dejal je, da je to njegova stvar. Bil je pridržan v zaporu. Tržaška porota Obravnava proti Rapicha in Ugle&-siehu Se ni koštana. Nove priče. Včeraj zjutraj se je nadaljevala obravnava proti morilcema Angela Crena. Mesto govora je stavil državni pravdnik odv. cav. Tasso predlog, da se zasliši priča inženir Baradel, ki naj razjasni nekatere nove okolnosti. Vemo, da je bila v vrtu vile Mo-diano najdena krogla saanokresa kalibra 8 in da je bil fašist Crena umorjen s kroglo kalibra 5 ali največ 6. To seveda izključuje možnost, da bi bil Crena ustreljen s pištolo, ki je izstrelila tisto kroglo. Inženir Baradel je bil včeraj zaslišan in pravi, da je slišal, da je Ulissi našel neko kroglo, dočfm je imenovani izstrelek našel on. Priča temu je šofer Dante Battellini. Po skoro enourni pavzi nastopi priča ^vgenij de Conti, ki izpove: Našel sem ko j po zločinu luknjo v stekieni steni cvetličnjaka. Strel je prišel iz višine in v smeri z desne na levo. V lesu sem našel kroglo, katero sem s težavo izvlekel s pomočjo noža. Pri tej operaciji sta bila navzočna en brigadir in šofer Battelini. Krogla je bila po mojem mnenju kalibra 7.65. Izročil sem jo brigadirju. Predsednik pokaže priči najdeno kroglo. Priča: To ni tista krogla. Odv. Zennaro: Zakaj? Kako je to? Priča: Najdena krogla je bila stisnjena. Predsednik: Poznate brigadirja, kateremu ste izročili kroglo. Priča: Ne! Toda, ker je bil le on tistega dne tam v monturi, mislim da je bil s postaje v ulici Roesetti. Predsednik pokliče pričo Ulissi in mu pokaže kroglo. Priča: To kroglo sem našel jaz približno en meter vstran od vrat cvetličnjaka. Predsednik: ena se je izgubila. Moramo najti brigadirja iz ulice Rossetti. Odvetnik Zenn&ro predlaga, da se napravi preiskava na licu mesta. Priča Baradel: Cvetličnjak je bil porušen. Predsednik: Nekaj je moralo o-stati — vsaj vrata. Brat umorjenoga Marija Crena pove, da. je daroval tista vrata ro-janskemu fašiju. Predsednik: Torej obstojajo. Naj se prinesejo sem k jutrišnjemu zasedanju. Odvetnik Zennaro vztraja pri predlogu, da se poda sodni dvor na lice mesta, kjer naj se skuša ugotoviti, kako se je odigral tragični prizor. Temu predlogu se uprfc z vso silo državni pravdnik cav. Tasso, ki pravi, da je dovolj jasno že iz izpovedi prič, kako se je vse dogodilo. Predsednik ne izda trenutno nobenega sklepa glede tega, vendar pa je verjetno, da se je komisija podala popoldne v vilo Modiano, kar je onemogočilo zaslišanje na-daljnih prič. Obravnava se je tako zavlekla in bo morda prišla do zaključka danes. TELESNA VZGOJA SPORT S. D. Primorje - Sprejemamo vabilo za tekmo ha-zene. Igralo naj bi se po motnosti na vašem igrišču. Pred to tekmo bi vas prosili, da postavite na igrišče najboljšo sestavo v nogometu, ki naj bi se merila proti naši ob 3. uri pop.. — S. D. Adria. BORZNA POROČILA Amsterdam 86C.50-876.50, Belgija 298.50-303.50, Francija 84.95-85.45 London 106.60-105.90, New York 21.67^—21.77^, Španija 386-396, Švica 416.50-420.50, Atene 27.60-28.60, Berlin 511.50-521.50, Bukarešt 13.65-14.65, Praga 64.20-64.70, Ogrska 376-386, Dunaj 301.25-311.25, Zagreb 38-38.50. Uradna cena zlata (30. III.) L 4&0.96; vojnoodškodninske obveznice 60.80. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Mme padal i lestve Po mestu videvajo pešci na raznih mestih silno visoke lestve, ki so sestavljene iz posameznih delov in ki jih sproti sestavljajo delavci, uslužbeni pri družbi za telefonsko službo. Na teh visokih lestvah stoječ napeljujejo delavci visoko gori pod streho telefonske žice. Po vsem mestu se namreč sedaj nadomeste stari aparati z novimi, boljšimi. Tako sta bila »aposlena na dvorišču ženskega učiteljišča dva delavca. Nenadoma, ali se je lestev premaknila al; se je delavcu zavrtelo, je te-lebnil z visočine S metrov globoko doli na tla 30-letni Simonaio Fortunato jz Padove. Polomil si je obe roki v gležnjih in v laktih in si razklal črepinjo. Prepeljali so ga sicer takoj v bolnišnico, toda dvomi se, da se reši. IZ ŠT. MAVRA PRI OORICI Naše Prosvetno društvo « Hrast« priredi veselico s pestrim vspore-dom na Velikonočni pondeljek dne 18. aprila popoldne ob pol 4. uri na dvorišču g. Dol jak Fr. v Št. Mavru. Toliko v obvestilo bratskim društvom, da takrat ne bi prirejale v bližini. IDRIJA PRI BA6I. •Prosvetne društvo*. Po zadnjem občnem zboru je začelo naše »Prosvetno društvo« zelo živahno delovati. Priredilo je lep ^Silvestrov večer» in «Pustnl večer.« Govorilo se je tudi, da bo društvo priredilo sedaj v spomladi večjo javno prireditev, kjer bi se igrala tudi ena drama. Toda pomlad je tu, a igre se igralci, kolikor rai je znano, niti učiti niso začeli. Celo društvo je padlo v nekako mrtvilo; in tudi med odborniki se opaža, da nimajo več onega zanimanja za društvo, kakor so ga pokazali v začetku leta takoj po občnem zboru — kar j« pa zelo žalostno sHSati. Društveniki! Oklenite se svojega društva, ker kar je lepega in plemenitega, je le v ^Prosvetnem društvu«. Ob nedeljah ne zahajajte v zakajene gostilne zapravljat denar in zdravje in premetavat on® «zamazane podobice«, marveč pojdite v društveno sobo in Čitajte časooise in knjige, katerih vam da društvo dovolj na razpolago. Pa tudi odborniki naj se za društvo bolj zanimajo ter s tem dajo članom dob^r vzgled, ker besede mi-čejo, zgledi pa kar vlečejo. Prijatelj «Prosvetnega društva*. Uesti iz Istre IZ KJLANCA. V nedeljo dne 27. marca se je tu zaključil sv. misijon, ki je trajal od sv. Jožefa. Bil je ves čas Zelo obiskan in naša vas Še ni nikdar videla toliko ljudstva od vseh krajev. Imeli smo v svoji sredi dva misijonarja-lazarista iz misijoni-šča v Grobljah pri Ljubljani, ki sta nam z milo besedo kazala boljšo pot. — Ganljiva je bila pobožnost na dan Matere Božje. Dopoldne je g. dekan iz Doline imel veliko sv. mašo z asistenco, popoldne je pa. naš domači g. župnik posvetil vso faro presv. 'jfrcu Jezusovemu. Blagoslovljen j I bil ob asistenci osmih g. duhovnikov novi kip presv. Srca Jezusovega. Kip je delo naSega ak. kiparja Fr. Goršeta. Novi kip predstavlja Kristusa, ki prihaja ves ponižen in ljubezniv med svoje ljudstvo. Svoje prebod$ne roke dviga v pozdrav in objem. Kip je krasen; veliko umetniiko delo visoke vrednosti. Umetniku moramo čestitati; tudi cerkvi, ki je s kipom veliko pridobila. Narejen Je kip iz hrasta, ki je zrasel v domači vasi; visok je 165 cm. Na obeh straneh sta angela, ki Kristusa molita. Krona vse prireditve je bila v nedeljo. Ves dan je kljub bolj slabemu vremenu velikanska množica oblegala cerkev, od petih zjutraj do večera se je vsaj 3000 ljudstva zbiralo pri sv. Petru. Popoldne se je razvila sijajna procesija, kakršne Še ni bilo v Istri. Devet duhovnikov, ogromna množica in vse v tako lepem redu. Bila je proslava, ki jo je bil gotovo Bog vesel. — Pohvaliti moramo pevce; 50 pevcev broječi zbor je prekrasno prepeval. PODLISTE <60 V. I. KRIŽANOVSKA. MEZA ROMAN Citanie tega p-isma je vzbudilo v Raulu naj-rasznovrstnejše občutke. Trpka odločnost tega odgovora., ki se je tako malo podajala boječemu, pon hlevnemu iii miroljubnemu Valerijinemu značaju, mu je dokazovala, da je ona mnogo, pretrpela. Rani je zdaj razume*, da bo težko priti do sprave. Prašal se je, čemu ni Valerija omenila otroka; ali mu ni hotela s lem dati čutiti, da je izgubil svoje očetovske pravice nad otrokom, ki ga je zavrgel? Ves nevoljen je takoj napisal pismo Antuanetij naj mu poroča o Amedeju. Takrat mu ni bilo treba dolgo čakati na odgovor. Grofica mu je na kratko sporočila, da je Valerija mesec dni po njegovem odhodu odšla na svoje felzendorfsko posestvo, kjer je §e sedaj čisto sama, in da je pustila otroka v Airtuanetlni oskrbi, ker ni mogla prenašati njegove prisotnosti. Ta vest je silno porazila kneza in bil je še trdneje uverjen o Valerijfni nedolžnosti Istočasno se je v njegovem srcu zbudilo čuvstvo ljubem! in sožaija do ubogega otroka, ki sta ga oče ftn mati zajvrgia; brez obotavljanja je vnovič napisal pismo Antuaneti ter ji sporočil, da smatra; la svojo dolžnost veeti k sebi otroka, ki ga je mati zavrgla, zato jo prosi, naj mu nemudoma« pošlje otroka po njegovi pestunji. Antuaneta je takoj odgovorila s Hrfgim in takrat prijateljskim pismom, v katerem je izrazila svojo radost, da se je povrnil k sinu ter mu naznanila,, da pripelje sama k njemu Amadeja, ker stari grof je bolan in se želi posvetovati 0 pariškimi zdravniki, zato odpotuje v spremstvu družine v francosko prestolico. Mrzlična nestrpnost se je polotila kneca prt tev vesteh in težko je pričakoval trenotka, ko bo videl svoje sorodnike. Ukrenil je vse potrebno, da jih sprejme v svojem hotelu. Prišel je na kolodvor dolgo pred prihodom vlaka in mree mu je silno zabilo, ko je is množice zagledal Antuaneta, ki je vodila za roko Amadeja. Na aptoftno Orgle, popravljene od g. Kacina v Gorici, so mogočno donele, cerkev v»a v novem sijaju Hvalevredno je dejstvo, da so tudi Italijani imeli svojega duhovnika, ki je pridigal in spovedoval one, ki slovenskega ne umejo. — Ko so se misijonarji ločili, se je zbrala domača vas v slovo. Marsikako oko se je orosilo.____ RAZNE ZANIMIVOSTI ftakotakl turnir v New Torka Po petih tednih se je končala tekma šahovskih velikih mojstrov. Zmagal je, kakor se je že pričakovalo, Capablanca iz Haa-ne (14 točk, 2000 dolarjev); drugo darilo je dobil v Parizu bivajoči Rus Aljehin (11* točk, 1500 dolarjev); tretje darilo se je prisodilo Niemzovitechu iz Kopenha^na (10>ž točk, 1000 dolarjev). Tem slede dr. Vidmar iz Ljubljane z 10 točkami, Spielmann z Dunaja Z 8 in Marschall iz New Yorka s 6 točkami, med katere se razdeli tisoč dolarjev sorazmerno s točkami. Vsem so se pa povrnile pot-nine in stroški bivanja v New Yorku. Slovenec dr. Vidmar ostane Se nekaj časa v Ameriki. Vseučilišče Kolumbia ga je povabilo, naj predava o elektrotehniki. — Pripomniti moramo, da je bil dr. Vidmar eden izmed onih treh, ki jih Capablanca ni mojjel premagati. Izlet v Pariz. Angleška paroplovna družba v Londonu obljublja, da bo še to poletje spravila v promet posebna letala za potnike; ta letala bodo o-pravljala službo pod imenom «eno noč v Parizu». Odletela bodo iz Croydona (blizu Londona) ob •4.30 popoldne, tako da pridejo potniki le do večerje v Pariz. Drugo jutro se bodo vračala letala ob 9. uri in prispejo že opoldne zopet v London. Potniki si bodo lahko o-gledali vse zanimivosti- parifkih gledališč in varijetejev. Dobra priča. Pred goriško poroto je prišel poljski kemik, Izak Marchover, obtožen poskušanega umora, ker je namreč svojo nevesto Liono Najuman obstrelil. Glavna priča je bila žrtev sama, ki je izpovedala zelo ugodno za obtoženca. Izjavila je, da se je prepričala, da jo je obtoženec ljubil in da jo Že vedno ljubi. Ta izjava m nikogar iznenadila, saj je postala v tem času obstreljena nevesta žena obtoženca. Oba sta se bila zaročila v Varšavi. Marchvez je šel v Pariz, za njim je prišla zaročenka, ki mu je pa nenadoma priznala, da ljubi druzega. Nesrečni Marchovec je hotel nato ustreliti nevesto in sebe. Ko je pa nevesto le ranil, in ni imel več poguma, da bi Se sebe ustrelil. Ves čas je nato prebil ob bolniški postelji svoje zaročenke in ko je ta ozdravljena zapustila bolnišnico, se je z njo poročil. V zahvalo za to se je ta pred poroto tako ugodno izrazila o obtožencu, da je premagala ostrost paragrafov in strogost sodnikov, kajti njen mož je bil na podlagi njenih izjav oproščen. Z lepoto m pride daleč. Pri prihodu angleškega pesnika «Beckenham» v Carditff se je izročila sedemnajst letna Nikolajevna, krasna mladenka, oblastim. Četrti dan po odhodu iz Odese, so jo našli skrito na parniku, kamor se je bila utihotapila, da pride na Angleško, ne da bi ji bilo treba plačati voznino. Izjavila je, da ni dobila na Ruskem nobenega dela in zato ■i je nameravala poiskati kruha na Angleškem. Posadka na parniku je takoj nabrala ubogemu dekletu deset funtov in jo preskrbela vso pot z vsem potrebnim. Končno ji je ponudilo sedem mornarjev roko in srce. Tudi oblasti bodo najbrž milo sodile njen prestopek, posebno še, ko je bila njena voznina plačana in ni imela paro-plovne družbe nobene škode. Pot-nina iz Odese v Cardiff znaša na angleškim parniku v tretjem razredu samo: en luSkan obraz in morebiti par ur zapora. Kaj napravi Nikolajevna s ponujanimi ji sedmimi rokami in sedmimi srci, se še ne ve. Od gosli do lorda Znamenita igralka na go9li Erika Morini, ki je s svojo očarujočo igro očarala Evropo in Ameriko, se je te dneve zaročila z 21-letnim lordom Douglasom, članom ene najstarejših plemeniških rodbin v Angliji. Zverinski cigan Odkritje kašovske ciganske tolpe, ki je klala in žrla ljudi, je vzbudilo globok odmev tudi v romunskem tisku. Skoro vsi listi so zelo obširno pisali o ljudožerski tolpi, zlasti o njemu glavarju Filkotu. «Universul» je poročal te dni o grozovitostih, ki jih je zagrešil krvoločni ciganski glavar tekom svoejga bivanja v Fo-garašu na^Scdmograškein. Leta 1917. je b'l nastanjen v Fogarašu honvedski polk št. 2, ki je ostal radi svojega surovega obnašanja v zelc žalostnem spominu med tamošnjim rcmuiiskim prebivalstvom Temu poiku, ki mu prebi valci niso dali zaman pridevek «pcik madžarskih tigrov», je bil dodeljen nekaj časa tudi Filko; pri ved h so ga orožniki Kot vojaškega begunca in nevarnega zlikovca. Filko je ostal pri polku samo mesec dni, a že je pokazal vso svojo divjo, krvoločno nrav. Veljal je za velikega pretepača lil v pretepu je bil nenavadno krut; zaradi tega so se ga vsi bali, izogibali so se ga tudi njegoi lastni tovariži-vojaki, ki nikakor niso bili božji volki. Največjo naslado je imel Filko od tega, da je videl koga trpeti. Ko ni ime! prilike, da bi drugače zadostil svojemu zverinskemu nagonu je kruto pretepal konje, ki so bili pri polku. — Nekoč je z gorjačo tako hudo obdelal ubogo kljuse, da je crknilo. Ko je zbolel mesarski pomoćnik pri "olku, je Filko z največjim veseljem prevzel njegovo mesto. — Pomagal je pri klanju živine in pri tem poslu ga je bilo naravnost grdo gledati. Klal je govedo z velikim ostrim nožem, a pri tem je pazil, da je čimbolj mučil ubogo žival. Njegovo počenjanje se je naposled tako pristudilo kuharju Juriju Lukacsu, da je nekoč ostro nalirulil krvoločnika. Nastal je prepir, tekom katerega je Filko kuharja smrtno zabodel z nožem. Nato je pobegnil in od tedaj ga niso našli Čeprav so ga orožniki dolgo iskali. Sele čez 10 let je prišel z odkritjem njegove krvoločne tolpe v roke pravici. Sedaj bo moral dajati račun tudi za te stare grehe kajti policija v Fogarašu je že u-vedla preiskavo, katere izid pričakuje prebivalstvo z velikim zanimanjem. Ve$na srajca. Sedaj ob osemdesetletnici Edi-s&Hiovega rojstva so se listi spomnili tudi dogodka, ki je sicer mirnega izumitelja razburil kakor dotlej nobena druga stvar. Nenadoma se je pojavila v listih senzacijo-nelna vest, da je Edison izumil posebno srajco, obstoječo ' iz 3(35 tenkih plasti, od katerih se odtrga vsak dan ena plast, tako da ima človek vsak dan čisto srajco. Plasti so trgajo od srajce tako približno kakor se tržejo dnevi s stenskega koledarja. Srajca traja eno celo leto in je vsak dan čista. Koj nato je dobaval Edison nešteto naroČil, denarnih pošiljatev, celo iz Kitajske in Južne Afrike so se oglašale tvrdke in posamezniki, ki bi radi imeli take «večne srajce». Celo leto so taka pisma vznemirjala Edisona, ki se je končno hudo razburil in izjavil, če bi mogel dobiti onega, ki si je izmislil «več-no srajco», bi ga tako obdelal, da mu ne bi treba nositi par tednov nobene srajce. Občinstvu se pa ta časnikarska raca ni zdela prav nič čudna, saj so vedeli, da je pri Edisonu vse mogoče torej tudi večna srajca. Bradate ženske V zadnji številki «British Me-dical Journal», največjem zdravstvenem listu na Angleškem, razvija neki zdravnik iz severnih krajev otx>ka. Borneo, dr. Jo-scelvne, svoje misli o prednost ib in o škodi ženskih pristriženih las. «Kakoa* so velike higije-nične prednosti kratko ostriženih las», piše omenjeni zdravnik, «tako ima vsa zadeva tudi senčne strani. V mnogih vaseh na otokih Java in Borneo vlada že dolgo časa med moškimi običaj, da si puste rasti dolg-e lase; ti moški nimajo ne brk ne brade. V drugih vaseh pa, kjer si moški striže jo lžtsje, so brade pri njili običajne. Nekaj podobneg-a je pričakovati tudi pri Evropej-kah, ako si bodo skozi več rodov strigle na kratko svoje lase in pričakovati sinemo, da s; pojavi črez desetletja i>o ci>e • vo l h ^ datih žen.» če so zaključki tegu zdravnika pravilni, kjuo naši potomci v eden in dvajseterr. stoletju dočakali nevc-rit --lu^ni, da se bo. kazala ob pos^ Lnili prilikah za precejšnjo vsto; .lino ženska, ki ne i>o imela no brk ne brade. Joj, kako je gnt;L, bo splošna sodba o toj col i ženski. NfgMš in Mg SEHUTl-SCHOH vu FiUI vodi v vseh jezikih. ?3. pouk in pre-383 N- Bors^i ^ Fifiho. Trst, LLHiKRllH Corso 47 (lekarna Rovts) Eopravlja, prodaja in kupuje zlato, »r«-ro po poštenih cennh. Govori se slovenski. 393 TRGOVSKI pomočnik za. mešano stroko, 18 leten. iSče primernega mesta. Ponudbe pod «Pomocnik» na upravniStvo. 421 500 m bukovih drvi na prodaj. A. Rut&r, Tolmin 54. 422 vajenka v ženskem šivanj«, precej iz-vežbana se išče. Predstaviti ce danes od 1—2 pop. ulica Lavoratori št 206. 423 KROJAŠKI poldelavec se sprejme. Dobi plačo, brano in stanovanje. Andrej Gr-gic, Bazovica fit. 13. 420 smilajod (Trpo&ki sok), izborno sr«d-slvo proti arteriosklerozi, revraatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru, u-spešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let, sc prodaja samo v lekarni CisteHanovich, Trst, via Giuliani 42 (pandelaa ulica Via dell'Istria). 395 Nc pozabite, da bo prodaja!a ob priliki velikonočnih praznikov tvrdkn 0!d MM Trst, te V. L 25 (niw»ti zestavij linici) Mte o&klfg ca L 140*— naprej Pemike oi L 160 — naprej Velika izbera tu-in inozemskega blaga. Lastna krcjafnica Lr. Me pi rut:. hm\ se sUvsoskiJ TržošKu posojilnica in hmniinita registr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun In vloge za Čekovni promet, ter Jih obrestuje a§r po 4° o večje in stalne vloge po dogovoru Sprejema „Dinarje- na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Ha razpisno varwsiK celice ftaft) Uradne ure za stranke od 8. iO do 13 in od Iti do 18. Ob nedeljah je urad zaprt Stev. telef. ^5-67. 179 začudenje ga je otrok prepoznal; in ko se je vrgel k njemu z vzklikom: «Papo<, dragi papa«, je Raul pohabil na vsa sumničenja, ga vzel v naročje ter ga pokril s poljubi. Tudi snidenje z Rudolfom in grofom je bilo kar najprisrčnejše. Prijateljstvo med rodbinskimi členi se je vnovič utrdilo in vsi so želeli samo to, da bi se Valerija vrnila k njim. IzraMla bom očetovo bolezen, — je rekla Antuaneta, — da jo spravim z njim; ko bo ta prvi korak napravljen, se bo ostalo lahko uredilo. III. Po požaru se je Samuel preselil v svojo predmestno vilo in si prizadeval s čitanjem in delom zaglu&iti burne in razdražljive misli, ki so jih vzbudili v njem zadnji dogodki Želel je pozabiti Ruto in vcepiti vsem misel, da je poginila v pla-menfb; toda ljudje znajo čudovito dobro uganiti tajne sadeve; v mestu so začele krožiti govorice, najprej so bile nedoločne, nato pr. vedno bolj točne. Te govorice so raznašale ve^t. da je lepa Judinja zbežala s svojim ljubčkom in odnesla s seboj svoje briljante. Samo glede njegove osebe so se govorice križale: nekateri so pravili, da je bil to »len izmed Samuelovih slug, drugi so go- vorili, da je bil neki odpuščeni častnik, ki ga je igra uničila, a veČina je imenovala nekega cirkuškega telovadca, ki je nenadoma ba£ tedaj izginil iz Pešte. Jasno je, da so bile te govorice silno nadležne bankirju. S premagovanjem je poslušal Levija, ko mu je prišel pravit, da je Ruta bržkone zbežala z Netozujem, ker neki njegov prijatelj je tisto noč videl na kolodvoru mlado Judinjo in močkega enake starosti z Nikolajem Netozujem. Poleg ostalih dokazov je govorilo tudi dejstvo, da jo bila skrivnostna hiša prodana. NeukroČeni Samuelov ponos jc silno trp 1 in vsa jeza, ki mu je kipela v prsih, se je ob nila proti knezu kot povzročitelju te sramote in povzročitelju njegovega srčnega trpljenja. Z no..o vnemo je začel premišljevati o svojem načrtu maščevanja. Napraviti iz sinu svojega sovražni1 a pristni vzor plemena, ki ga je oholi plemenit S glebeko sovražil, napraviti iz njega pristn fra oderuha, nestrpnega privrženca Mojzesovega kona — to se mu je zuelo najpopolnejžt ; \ i- i-lepša zadostitev njegove maščevalnosti. Za d:; 7 go tega smotra je moral za/četi izpopolnj \ fi nekoliko svojo lastno vzgojo.