Stev. 45. V Mariboru 8. novembra 1888. Tečaj XXII. List ljudstvu v poduk. Iihaja Tiftk četrtek in velja s poitnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto S *td„ za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja Dprarništru v tiskarni sv. Cirila, koroike ulice, hit. 5. — Deležniki tiskovnega druitva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dobi se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po o kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Z a oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Shod kat. mož na Dnnaji. V dneh 26. do 29. novembra t. 1. se obhaja na Dunaji velik shod katoliških mož iz cele Avstrije. Po pripravah sodeč upamo, da bode v resnici lep dokaz za to, da je Avstrija slej ko prej katoliška ter da biva v njej ¡dovolj pogumnih mož, ki se ne vstrašijo boja, ki jim ga vsiljuje brezverski liberalizem naših dni — boja za pravice sv. kat. cerkve. Ker želimo in upamo, da pojde več naših premožniših bralcev na shod, drugi pa da ga bodo veseli, za to podamo dnes vsem našim bralcem oklic, s katerim se obrača dotični odbor do kat. ljudstva, ter zove kat. može na shod. Glasi se: Katoliki Avstrije! Ednajst let je minolo, kar je bil prvi in doslej edini katoliški shod za skupno državo. Tisočkrat razlegal se je glas za drugi katoliški shod. In v resnici opravičene so te želje. Minoli so časi, ko je mogel pripro-sti vernik, navadni meščan omejiti se na svoje zasebne stvari. Danes sili položaj cerkve vsa-cega katolika, da brani najvišje koristi, razmere človeštva ga silijo, da se prime resnega socijalnega dela. Zato je treba, da se izčistijo ideje, zjedi-nijo želje in poživi moško navdušenje za delo. In to ni lehko mogoče brez shodov in čem večji, tem bolji so, kolikor človek sodi. Skušmje nas uči, da občni katoliški shodi mnogo pripomorejo, naj se izpolnijo ti pogoji. Jasnost širijo omikani možje iz raznih krajev in stanov z mirno in prosto besedo, možje, ki ljubijo resnico, če tudi zahteva žrtve. Edinost pospešuje trdna vez zvestobe in udanosti pastirjem cerkvenim in vednemu najvišjemu poglavarju; edinost pospešujejo združena srca, ki bijejo katoliško in katerim se je treba le združiti, da se razumejo. Navdušenje vzbuja pogled na veliki zbor, ki javno pokaže svojo vero in v katoliški zvestobi rešuje velika vprašanja človeštva. In ko se razide zbor, širijo se tudi z vsa- kim vdeležnikom po širni državi ideja, načrt in navdušenje ter povsod se pojasnjujejo, vsejajo in navdušujejo za sveto delo. Na delo torej, čas je ugoden! Socijalna JJWa sili ves svet, da se temeljito prenovi družbi red; storimo mi svoje skupno za veliko Bliža se koncu leto petdesetletnice sv. praznujmo ta konec s katoliškim deja-fljfe^f Bliža se štiridesetletnica Nj. veličanstva niSFta cesarja: praznujmo jo s patrijotičnim d-fi^afejem! Zberimo se na občni katoliški shod, '«/ia naj bo pričetek pomlajenih katoliških te--iiBnj, odločnega delovanja do pravega namena v edinosti! Katoliško bomo delali, če pospešujemo cerkveno mišljenje in hotenje, a bo tudi domoljubno delovanje, ker pospešuje socijalni mir, in ker krepki katoliški duh krepi Avstrijo, kajti Avstrije podlaga sloni na katoliškem krščanstvu. Zato, katoliški možje vseh dežel in jezikov habsburško-lotarinške monarhije, pridite in vdeležite se drugega občnega katoliškega shoda za vso državo, ki bo na Dunaji od 26. do 29. novembra. Velika vprašanja sedanjosti bodo se tam obravnavala. Najbolj pereče, socijalno vprašanje obravnavalo se bode najobširneje. Pretre-savala se bode opravičena zahteva vseh zvestih katolikov gledč verske šole. Resno in vestno obravnavala se bodo načela, po katerih naj se vravnata pouk in vzgoja. Gojitev vednosti in umetnosti, kakor so na blagor človeštvu in na čast viru vse modrosti. bode predmet skupnim posvetovanjem. Glede na časnikarstvo in slovstvo, ki si je v sedanjih časih na vseh poljih človeškega življenja pridobilo tolik upliv, bode se posvetovalo, kako naj bi tudi mi svoje povzdignili do prave veljave, da podpiramo ž njim prestol in altar ter rešimo milijone časne in večne nesreče. Pazljivo bode se razpravljalo o vsem, kar rkvene priloge" kot prilogo. -3M moremo prištevati li katoliškemu življenju in društvenemu delovanju. Katoliki Avstrije! Ne pustimo, da bodo kedaj rekli naši vnuki: „Naši očetje so bili malomarni za vsa velika vprašanja človeštva, pre-kratkovidni, da bi jili cenili, preozkosrčni- da bi se združili; preboječi za delo in žrtve". Torej združeni v boj sedanjosti! To nam zagotovi blagoslov prihodnjosti. Kar pa je Gospod posebne blagoslove obljubil onim podjetjem, ki so priporočena njegovemu božjemu Srcu, izročimo ta drugi občni avstrijski katoliški sbod v varstvo božjemu Srcu Jezusovemu in prosimo vse, ki ljubijo Boga in njegovo sv. cerkev, cesarja in domovino, naj prosijo v molitvi presveto Srce Jezusovo milosti in blagoslova za važno in veliko delo, katero pričenjamo. Na Dunaj i, Vseh svetnikov dan 1888. Anton grof Pergen, odb. načelnik. Gospodarske stvari. Jesen in sadno drevje. Veliko se govori in piše o sadnem drevji v naših dneh in če hoče človek gledati na vse to, kar se mu svetuje, težko, če dohaja, če prepozna, da je to tudi tako potrebno, kakor se mu razkazuje. Mi sicer ne znamo, ali še bero naši bralci druge reči, ki spadajo v gospodarstvo, kakor so te, ki jih mi razpravljamo v našem listu. Za tisto se ve, da prevzame list, ki o čem piše, poroštvo na svoje roke. Ker podamo mi našim bralcem, za to smo več ali manj tudi porok, da je tako, kakor pišemo. Kolikor poznamo v obče reči, ki se ponu dijo sem ter tje našim bralcem, ne bode krivo, če se ravnajo po njih, za vse pa se vč, da ne prevzamemo poroštva. Iz velike večine je dobro, kar se jim tu in tam svetuje. Na eno pa je vendar le dobro, če opome-nimo naše bralce — na to. da ne verjamejo vsega, kar jim nasvetnje kje kdo ustmeno; to ni vselej dobro. Pri tem naj bodo naši bralci oprezni, posebno kedar jim ponuja kdo reči za kup, za to, da kupijo od njega, bodi že mlada drevesca ali pa tudi le mladike, ki so, kakor se jim pravi, že žlahtne. To po gostem ni resnica in če kupi človek tako reč, ne da ve, je-ii tudi pravo blago, katero kupi, tedaj ostane velikokrat na cedilu, čez več let še le izpozna, da so ga ukanili. Za to bodi gospodar v tacih rečeh oprezen, naj ne kupuje dreves, naj ne ravna z njimi, kakor mu kdor bodi to nasvetuje. Sedaj stojimo v jeseni. Ne bode izmed naših bralcih veliko, ki bi ne imeli že kaj žlahtnih sadnih dreves. To je dobro ali ni še vse, sedaj jim treba, da le to tudi lepo okovarijo, to je, da znajo, kako gre taka drevesca oskrbeti, da ne bode škoda pri njih vsled dolge zime. Mi jim svetujemo v tem, naj omažejo drevesa z apneno zmesjo in to gori do venca drevesa. Zakaj? — Tako mazilo, iz frišnega apna, ovaruje drevo prehude zime, ob enem pa vkonča veliko mrčesjadi, ki se je zarila v skorjo, osnaži drevo mahu in drugih vzrastkov, ki so sicer drevesu na škodo. Ako se prida apnu še nekaj krvi, bodi katere koli ali tudi kaj tega, kar pride iz stra nišč, tedaj je tako mazilo dobro zoper zajčji zob. Večkrat, ko se tako mazilo daje drevesu, bolje je za drevo in tudi listne uši se ne primejo več tacih dreves. Krvne uši — zoper te pa ni tako mazilo, kajti tudi pri njem zaredi se ti jih lehko, ne da znaš, odkodi da so prišle. Podlesek in njega odprava. Na travnikih prikaže se meseca septembra in oktobra neka rdeče-modra rastlina v mnogem številu in pravimo ji podlesek. Ta rastlina cvete jeseni, liste pa požene še le spomladi in zori potlej po leti. Ona je hudo strupena in je torej potrebno, da jo zatremo, kjer koli in brž, ko nam je mogoče. To pa ni lehko, ker prodira njena čebulja globoko v zemljo, celo čez 30 cm. Najležje se zatira spomladi, ko požene listje. Zato nam služi prišpičena palica. Z njo greš po travniku, na katerem imaš to grdobo in ko jo zapaziš, idi iu zabodi s palico sredi med listje, tako, da jo spraviš 40 do 50 cm. globoko ter raniš ob enem rastlino t. j. njeno čebuljo. Potem pa potegni palico ven in pusti luknjo, kakoršnjaje nastala, naj se napolni z dežnico! Mokrota škoduje če-bulji, ker je dobila rano in zato začne trohneti. Brž ko ne je bode konec. Veliko manj bode ti potlej jeseni cvelo podleska in toraj bode tudi veliko manj listja na spomlad. Ako stori človek potlej v spomladi zopet tako, kakor prvo leto, tedaj spraviš še te rastline, ki so ti ostale prvo leto, srečno s travnika. Delo to ni težko in ne hodi predrago. Priden delavec zabode lehko na den do 300krat v zemljo, to pa že nekaj izda, grdobe bode k malu konec. Ker je v naših dneh živina še skorej edina, iz katere dobimo večji denar, za to nam bodi tudi največja skrb za vse, kar služi živinoreji! Sejmovi. Dne 10. novembra pri sv. Martinu pod Vurberkom, v Poličanah in na Ponikvi. Dne 11. novembra pri sv. Martinu na Paki. Dne 12. novembra v Ormoži, v Hočah, v Marenbergu, pri sv. Martinu pri Slov. Gradci, I v Oplotnici, na Malih Rodnah, v Imenem in v ! Laškem trgu. Dne 14. novembra v Imenem (za 1 svinje.) Dopisi. Od sv. Marjete na Pesnici. (Dvojno veselje) Vse povsod po širnej avstrijskej ca-revini obhajajo vrli narodi spomin 401etnega vladanja našega premilega cara Prana Josipa I. Tudi šoIp, katere so poglavitni steber vsakej upravnej državi, in katere se imajo carju mnogo zahvaliti, ne smejo zaostati. V ta namen je mladež pri sv. Marjeti dne 13. septembra obhajala veselico v dvojnem pomenu, kar vidimo v kratkem. Že v predvečer so topiči naznanjali veselje prihodnjega dneva, in vabili mladino, stariše in druge goste na redke ure. A po noči niso zamogli dobri učenci kar zatisnoti očesec, ter so nemirno pričakovali, da napoči jutrajna zora. Začela se je naša veselica s sv. mešo z blagoslovom za carja, pri kateri je g. Št. Ko-vačič, nadučitelj z učenci kaj izvrstno pel: „Pred Bogom pokleknimo" in „Sv. Alojzij". Po sv. meši so godci zaigrali carsko kinmo. Potem se podamo v gozd, kjer je bil priredjen lep oder, nad katerim se je lesketala olepotičena prekrasna podoba carja F. J. I. Na tri drevesa se zabijejo zastave: cesarska, štajarska in slovenska. Ker godcev ni manjkalo, nam nekaj zakrožijo in potem se ročno ob 9. uri začno predstave učencev. Najpopred nastopi oder g. naduč. Kovačič in govori slavnostni govor. Ker je ta govor mikaven, poučen in v dvojnem oziru imeniten, ga priobčimo celega. Glasi se: „Spoštovani g. in gospč, preblagi šolski prijatelji in dobrotniki, očetje in matere! Naše veliko in zelo obširno carstvo šteje 38 milj. ljudi, med katerimi so razni narodi. Po novinah pa smo brali in še beremo, da vsi ti narodi tekmujejo med seboj in praznujejo veselico na veselico. Tudi mi nismo hoteli zaostati, temveč stopili smo v vrsto tekmecev. In tako smo dočakali dan, na katerega smo se že pol leta veselili. Zeljno so ga pričakovali mladi in stari, možki in ženske, očetje in matere, gospodi in gospe, učenci in učenke. Vsi so bili jedne misli: da bi le bilo lepo vreme. In kar je vse prisrčno želelo, se nam je dalo v polnej meri, lep dan je kakor nalašč za našo veselico. Lepo je ime šolska veselica, a kako težko težko izpeljiva. Koliko truda je treba, koliko potov, prošenj, denarja; koliko učenja, dela, tudi sitnosti od strani šolskih neprijateljev. Vendar vse smo prebili. Zakaj pa obhajamo šolsko veselico? Radi tega, ker bode letos 2. decembra ravno 40 let, kar so naš premili cesar Fran Josip I. prevzeli vlado čez vse carstvo in ker je letos ravno 100 let, kar je pri sv. Marjeti fara in ž njo tudi šola nastala. Mi tedaj obhajamo 40-letnico vladanja presv. cara Frana Josipa I.*), *) Ker je to bilo že iz večine v našem listu, izpustimo črtioo, katero g. nadflEjtelj o življenji svitlega cesarja navedel, ' ' TJred, potem pa tudi stoletnico fare in šole pri sv. Marjeti. Vladarji v tem času so bili: Marija Terezija 1740-1780, cesar Jožef II. 1780-1790, Leopold II. brat 1790—1792, France, sin Leopolda 1792—1835, Ferdinand I. 1835—1848, Fran Josip I. 1848 — . Pred Marijo Terezijo, pa tudi pod njeno vlado do leta 1770 se za šole od strani vlade ni ničesar storilo, kakor da je ona s kaznijo pretila, ako niso podložni spolnjevali povelj duhovenske gospodske v zadevi krščanskega nauka. Do tega leta so bile le samostanske šole. Le tu in tam po mestih so imeli že šole. Tako so imeli v Gradci 10 nemških šol. Po deželi so učitelji svoje učence poučevali v svojih malih hišicah, po krčmah. Bili so učitelji — kovači, krojači, krčmarji, čevljarji, godci itd. Marija Terezija je 1. 1770 pričela šole ustanavljati. V Gradci se je 1. 1775 ustanovila normalka, o katerej so se mladenči pripravljali za učiteljski stan Cesar Josip II. odpravil je na Štajarskem 31 samostanov in iz njihovega premoženja je ustanovil nove župnije, in med njimi tudi župnijo sv. Marjete. Naša župnija je ustanovljena 1. 1788 iz kosov drugih župnij. Župniji sv. Petra so vzeli: Dragučevo, Grajski vrh, Pernice, Ruprče in eno hišo iz Gru-ševe. Sv. Lenartu: Partinje z 8 hišami. Sv. Jakobu: Sv. Jakobski dol, Gradišče, Koprivnik, Garl, Kuščernik. Vilkom. Jarenini: Metaj, Vilkom, Osek in nekaj Pesnice. (Dalje prih.) Od sv. Mohorja. (Nekaj vendar na bolje.) Že je kakih 15 let, odkar smo bili župani tega okolišča povabljeni h g. A. O. v Slatino poslušat nekega učitelja, ki bode kmete v praktičnem gospodarstvu podučeval. Pa kaj je bilo! Nekdo je govoril nekaj — in kaj, to so pa razumeli le tisti, kateri se s kmetijstvom ne pečajo, namreč gospodje, kmetje pa smo se koj v začetku govora nejevoljni razšli. V tej reči se je spremenilo na bolje. Načelnik okrajnega zastopa v Rogatci, g. Praprotnik je dne 2. avgusta 1888 štv. 179 oglas dal na vse občine svojega okraja, da je vis. deželni odbor v svojem poročilu, dne 27. junija 1888 štv. 9860 na deželni vinorejski šoli v Mariboru potnega učitelja nastavil, kateri bode ljudi dobro tako o sadjereji, kakor o hranjenji sadja podučeval. Za tega potnega učitelja znajo prositi občine in ga dobodo vsled zgorajnega oglasa brezplačno. Dobijo ga pa tudi posamezni posestniki, toda slednji proti povrnitvi potnih stroškov in dijet. Tako tedaj, dragi sosedi župani, ki vam je pri srci blagor vaših občanov, večkrat vidite, da so vaše okolice prazne ledine, brez žlahnega sadnega drevja; vaši občani pa tistih starih abotnih misli, da drevje samo vzraste, ali pa, da ni mogoče dočakati sadil, naj se še kdo tako podviza za vzgojo sadnega drevja. Take in enake abotne, suhoparne misli, ki so že marsikaterega kmeta vanemarile, da je opustil gojiti si sad- nega drevja. če ravno ima še tako lepo lego okoli svoje domačije, odpravite tako s tem, če prosite pri centralnem odboru c. kr. štajarske-gospodarske družbe v Gradci za zgoraj omenjenega potnega učitelja Svetovati bi bil za to ravno pozni jesenski čas, pa le takrat, če ne bo še preobilno snega, ker le takrat se dade bolj lepo razkazovati, če pa to ni, pa rano spomladi, sicer je pa le eno leto zgubljeno. Martin Debelak, župan. Od Savinje. (Nova pošta.) Veselo novico za skrajno-zgornje Savinjčane Vam imamo poročati, da je namreč c kr. poštno ravnateljstvo dovolilo ustanovitev c. kr. pošte v Lučah. Ta planinski kraj je doslej moral pogrešati dobroto pravilne zveze s svetom, kar se tiče poštnih pošiljatev. Pošta zanj je bila namreč v Ljubnem, kamor je bilo tri ure hoda od pošte. Se žalost-nejša pa je bila razmera za vrle naše Sol-čavane. Iz Solčavske vasi, kjer je fara in občina, je do Ljubnega. to je do prve pošte 4J/2 ur daleč. Kadar pa zapade sneg, nastane led, ali kadar naraste hudourna Savinja in se drvi z bobnečimi svojimi val6vi po ozkej in kalovitej dolini, takrat je potovanje zvezano z nevarnostjo, ker je na nekaterih mestih ozka dolina med sinjo, navpik proti nebu štrlečo skalovino po vsej svojej širokosti spremenjena v strugo te hudomušne reke. Kako težko je bilo toraj Solčavanom dobivati svoja pisma in kako neugodno jim je bilo tako stanje, ako so komu v naglici hoteli poročati kaj važnega! Večkrat treba jim je bilo poslati taka poročila po drugi, po koroški strani preko železne Kaplje na dotično mesto. Sicer ostane pot, iz Solčave do Luč težaven ali to so vendar priborili, da bode Solčavanu hoditi po pošto le v Luče in ne še delj. In če se Solčavski prebivalci dogovorijo z Lučko pošto, pridobili si bodo gotovo še katero olajšanje. V Lučah bode, kakor čujemo, prevzel c. kr. pošto g. Anton Pustoslemšek, vrl dečko, izobražen in dober posestnik. V njegovih rokah bo ta urad pravilno shranjen. Čestitamo toraj našim rojakom v goratih gor-njesavinjskih pokrajinah, da so pridobili to pre-potrebno napravo! Politični ogled. Avstrijske dežele. Včeraj, dne 7. novembra je bila prva seja gosposke hiše, v po-slaniški pa je bila že v torek in je v njej predložila vlada načrt postave za kaznovanje onih, ki bi ne ubogali sklicalnega povelja za vojaštvo. Nova orožna postava pa se izroči orožnemu odseku, da jo prevdari in o svojem času predloži drž. zboru. — Glas gre, da odstopita ministra dr. Gautsch in vit. Baquehem, oba sta bolj na strani nemško liberalnih poslancev in izlasti prvi hodi čisto lastna pota ter si s tem nakopava nevoljo drž. poslancev, ne da kaj opravi. — Ces. namestnika za Moravsko še ni in ugiblje se veliko, kdo da utegne postati. Težko, če bode kak drugi Schonborn. — Izmed naših nemških sosedov, štaj konservativcev pojde večje število na kat shod na Dnnaji. Dva izmed njih, msg. Karlon in princ Liechtenstein, sta v odboru, ki dela priprave za-nj. — Peščica avskultantov, ki dobé na Koroškem službe pri c. kr. ojir. sodnijah, ako znajo slovenski, ne da mirii ultramemškim kričačem. Dr. Steinwender je že celo v drž. zboru vprašal ministra za pravosodje, grofa Schonborna. kaj da meni on v tej stvari. No, na to vprašanje mu pač ne bode težko najti odgovora. — Koroški nemškutarji smešijo se s tem, da kujejo nezaupnice zoper dež. poslanca, župn. Einspielerja. Kdor mu ni dal pri volitvi svojega glasú, pač nima pravice do kake nezaupnice. — Odkar imajo v Kranjskem dež. zboru slov. poslanci večino, znižali so dež. priklado od 49 na 35%. To je pač lep dokaz, da umeje domači človek boljše gospodariti, kakor pa tuj ali potujčen. Za nemškutarijo je pač poslej na Kranjskem malo prostora. — V nedeljo so imeli nemški turnarji v Ljubljani svojo 25-letnico. Slov. ljudstvo pa se ni za nje nič izmenilo. Prav je tako ! — Nek Stern, trgovec v Gorici, je zatajil toliko žganja, da mu je sedaj plačati 16.000 gld. kazni. Mož pa je že sicer bil do vratú v dolgih ter je sedaj napovedal, „krido." — V Trstu so zaprli tri trgovce, dolžijo jih, da so ponarejali denar, posebno grški in italijanski. Najnovejše poročilo pravi, da na tem ni nič resnice. — II diritto croato ali „hrvaško pravo", je ime novemu listu v Pulji. Nov list je hud trn v peti lahončičem ter sta dva izmed njih že javno napadla urednika g. Jakiča, pa sta si hitro pete nabrusila, ko ju je g. Jakic jel moško klestiti. — Zagreb ima dnes volitev dveh poslancev za sabor ali madjarska vlada dela toliko silo volilcem, da bosta gotovo kaka madjarona voljena. — V Pešti so zaprli „besedo" ali čitalnico tamošnjih Cehov; pravi se, da za to, ker ni delj časa prosila za potrjenje pravil. Mogoče, toda ni prav verjetno. — Ogerska vlada dela na to, da ne sme poslej nihče na ogerskih tleh imeti krčme, ako nima za-njo dovoljenja od vlade. Za to dovoljenje pa bode treba plačila. Stvar sama ni slaba, toda ali pa ne bode po času preveč krčem? Upajmo, da ne bode pri tem vladi preveč za denar. Vunanje države. Avstrijski poslanik pri sv. Očetu v Rimu je poslej grof Reverterá. Grof je v dno srca katolišk in je ud gosposke zbornice na Dunaji. — Italijanska vlada trdi na vse načine, da je nemški cesar priznal Rim za glavno mesto zedinjene Italije, t. j. da sv. Oče nimajo več pravice do njega. — Tudi na Francoskem gredó ljudje radi iz kmetov v me- sta. Ne godi pa se jim nikjer dobro, vendar pa ne gred6 več nazaj na kmete, rajši so gosposki berači, kakor pa kmečki delalei. Oj ne-spameti! — V Londonu, glavnem mestu Anglije, je bil zadnje dni velik shod anglijskih katolikov in se je v tem shodu sklenila izjava, v kateri se odločno ugovarja zoper oropanje sv. Očeta leta 1870. — Nemški cesar, Viljem II., je mestni deputaciji v Berolinu ostro naročil, naj skrbi, da ne pišejo časniki več o cesarjevi rodbini, kakor se godi to doslej. Tako pisanje vzbuja v njem največjo nevoljo. Le-ta graja je bila prav zaslužena. — Ruski car se je vrnil s potovanja v Petrograd. Potoma pa je bil dvorni vlak zdrknil s tira ter so se sko-rej vsi vozovi zdrobili. Veliko ljudi je ranjenih, kacih 30 pa je mrtvih in tudi car in carinja sta dobila rano, toda na srečo le lehko. Kaj je bilo krivo nesreče, to se ne zna, pravi se, da prenagla vožnja, mogoče pa je tudi, da zarota. — V Bolgariji je bilo v sobranji že koj s kraja precej vrišča, kajti nekaj poslancev je zahotevalo, naj stopi knez, princ Koburški, z Rusijo v prijazno zvezo. Se ve, da to ni mogoče, kajti Rusija ne prizna princa za bolg. kneza. — Srbski kralj je imenoval posebno komisijo veljavnih mož za to, naj sestavijo novo ustavo za mlado kraljestvo. Kralj upa, da pomiri s tem nezadovoljne ljudi, ki ne morejo pozabiti „dobre kraljice". — Turčija ima dobro vojsko, to se pravi, vojaki in njih orožje je v redu in v najboljšem stanu. Spravi pa čez en miljon ljudstva na noge, ako bode kedaj treba. — V grškem glavnem mestu, v Atenah, so potihnili veseli dnevi 25letnice kraljeve in se vračajo tujci že vsak na svoj dom. Kakor se sliši, obišče kralja spomladi tudi nemški cesar, kedar bode poroka kraljeviča s sestro cesarjevo. — V Tunji, na severnih obalih Afrike, imajo Italijani lastne šole in to ni bilo Francozom po volji, vendar pa so se ud ali, ko so uvideli, da ima Italija pravico za se, bodo pa za to nov šolski svet vredili, da bode konec nasprotja. — V Tonkinu so se domačini, pravi se, da so roparji, vzdignili zoper francosko posadko ter so več francoskih vojakov pobili. Ta dežela je že veliko francoske krvi popila a ni še videti, da je bode imela k malu zadosti. — V zjedinjenih državah severne Amerike si stojite dve stranki, republikanska in demokratska, nasproti. Hodi jima za volitev predsednika, sedanji, Cleveland, je iz prve stranke in dobi bržkone tudi sedaj večino glasov za se. Za poduk in kratek čas. Nekaj iz potovanja. Spisal Janko T. „Pragerhof" kričal je vlakov reditelj, ko je vlak dospel tje do postaje, katerej Slovenci pravimo „Pragarsko." Naši bratje na Kranjskem so že tak6 srečni, da imajo na železniških postajah tudi slovenske napise, a mi, štajarski Slovenci, zremo le nemška imena na hišah železniških postaj, in tudi reditelj ali kondukter kliče le nemška postajina imena. Temu se pač ne morem čuditi; če nam vlada, katerej vendar krvavo dačo plačujemo, ne da ničesar, kako pa nam bode društvo rjužne železuice" kaj dalo?! — Sedaj pa le naprej, mislil sem si, ko sem bil v železniškem vozu in res, takoj smo zdrčali dalje proti jugu, do Slov, Bistrice, do Poličan, dalje do Ponikve in že smo bili pri sv. Jurju na južni železnici. Do tukaj smel sem se peljati, kajti moja karta imela je vtisnjene besede „St. Georgen." Torej na svetlo. Komaj izstopim, že me pozdravite dve gospoci Ipavčevi, — namenil sem se namreč to blago in znano obitelj enkrat obiskati. Rajni knez in škof lavantinski A. M. Slomšek spisali so tudi življenje zdravnika, daleč okolu znanega imenom Ipavec. Dober in slaven oče zapustil je slavne sinove, Njihova imena znana so daleč po slovenski zemlji. Pri vsaki slov. veselici peva se gotovo ena ali druga pesem slavnega Benjamina Ipavc a. Ni dekleta slovenskega, kateremu ni znana ena ali druga pesem Ipavca Gustav a n. p. „Tam za goro", ali pa „Kje so mojo rožice." Na dolenjem Kranjskem se hvaležno spominjajo Ipavca Franca, ki je v Novem mestu čez petdesetlet deloval kot zdravnik, in mnogemu, mnogemu revežu brez vsega plačila ljubo zdravje ohranil. Bilo je 1886.1., ko sem dobil žalostno poročilo o smrti tega blagega 86 let starega gospoda. Gotovo so mu pridobila njegova obila dela usmiljenja večno plačilo v nebesih. Pri sv. Jurju domuje Ipavec Gustav, deluje blaženo kot zdravnik in že več let tudi kot župan. Tega g. doktorja in njegovo blago obitelj obiskati bil je moj namen. V kratkem dospeli smo — gospici Ipavčevi namreč in jaz — v prijazen Jurški trg. Tukaj že več očitnih napisov kaže, da so tu narodnjaki doma. In to je res, naroden je Jurški trg, to nam znači že narodni župan sam. Pa saj je menda še bi. bralcem znano, kako so ravno le-uno leto od tega lepega trga hrabri Jurješki mladeniči odgnali neko trumo Celjskih kričačev, ki so tu hoteli narediti neko podružnico nemškega „šul-verein a". Oj to je neki bila vesela komedija, ko so nemčurski možiclji žalostni korakali spet tje doli na kolodvor in se v otožne misli in sanje o pretekli slavi nazaj peljali v nemško Celje, jokaje se, da so Jurjevčani zavrgli njihovo slavno omiko in šolo, v katerej naj bi se slov. otroci v tepce odgojevali. — Pa kaj, nek spomin so hoteli gospodje nemškega šulverein-a zapu-' stiti vrlim Jurjevčanom — in to so tudi, stvarili so namreč podružnico šulvereinovo v Št. Jurji s sedežem v Štorah. O ljubeznjivi gospodje šul-vereinovci, pa bi raje kar v Celju naredili tako podružnico za Št. Jurja, in bili bi vsaj sramote prosti. To pa je ravno tako, kakor če bi imeli Ptujski Slovenci svoj narodni dom kje v Dor-navi zunaj, ali pa če bi Slovenci Celjskega mesta imeli svojo čitalnico kje zunaj, recimo: v Teharjih. Prebrisani so pač le gospodi šulve-reinovci! Po „dobrodošli" mi želečih besedah dr. Ipavca imeli smo se o tem in onem pogovoriti. Pa kaj bi ne! Mnogo si je že izkusil blagi g. doktor, gotovo torej zna mogo povedati, zraven pa še tudi katero šalo uganiti, da bi človek mislil, da ima veselega mladeniča pred seboj, a ne mnogoskušenega moža. In ta mnogosku šeni mož postal je kmalo zatem veseljak, da sem se čudil. Prisedel je namreč se k forte-pianu in v prekrasnih glasovih razveseljeval navzoče, Ravno takrat dovršil je ta imeniten skladatelj slovenski več mičnih pesni, katere še so bile le v skladateljevem spominu a ne še na papirju. Pred vsemi novo melodijo za pesen „Gorenjska stran " Že sedaj čestitam onim pevcem, ki bode milo doneče glasove ki čut te lepe pesni izražajo, zamogli peti in strmeče poslušalce zadovoljili. Igral je tudi nova zložene pesni do sedaj še malo znanega pesnika Tone ta*), mladega in čvrstega narodnjaka, ki še bode kedaj gotovo si imenitno ime pridobil. Oj mični glasovi, ko je igral g. doktor pesnikovo „Prošnjo", v katerej pesnik prosi k Bogu za srečo milega slov. naroda. Resnejih glasov ne najdeš v cerkvi pri sv. meši. — Skladatelj razumel je čut pesnikov. Bili so veseli tre notki. — (Dalje prih.) Siliešnica 45. „Posodi", prosi dijak, „posodi mi, ljuba sestra, 5 goldinarjev, sicer ne vem, kaj počnem". „Kako", odvrne dobra sestra, „kako ti naj dam 5 goldinarjev, ko imam sama le dva?" „Nič ne de, sestra", tolaži jo dijak, „daj mi za sedaj ta dva, tri si mi pa še potlej na dolgu". Razne stvari. (Šolske potrebe.) Nj. veličanstvo, svitli cesar je daroval kraj. šolsk. svetu v Zavrčah 800 gld. za novo šolo in je ob enem dovoljil, da sme nositi ime Franc Jožefova šola. (Nov spomenik.) Kakor se sliši, namerava mestni zastop v Slov. Bistrici prirediti spomenik svitlega cesarja tik pred šolo. Kolikor znamo, sodi ta prostor najmanj za tak spomenik, sicer pa vemo lehko naprej, da mesto ne dobi za nj dovoljenja. (Prošnja.) Velečastito in blagorodno gospodo duhovnega in svetnega stanii, zlasti tiste, ~ *) Bog Te živil Pisec, ki so kedaj v Maribori se šolali, lepo prosimo, da se blagovolijo spominjati dijaške kuhinje v Mariboru. Kanonik dr. Križanič. (K odborovi seji družbe duhovnikov) prihodnji ponedeljek — 12. t. m. — č. gg- odbornike v kn šk. konsistorijalno pi sarno vljudno vabi Predstojništvo. (Slovesna obljuba.) V sredo, dne 7. novmb. je č. g. Jakob Canjkar, župnijski oskrbnik in duhovnik nemškega vit. reda v Ormoži, storil slovesno obljubo na Duuaji. (Nameščen j e.) Gosp. dr. H. pl. Cron, doslej v Mariboru, postal je komisar pri c. kr. okr. glavarstvu v Ptuji, v Maribor pa pride g. J. Supančič pl. Haberkorn za komisarja pri c. kr. okr. glavarstvu. (Imenovanje.) G. minister za pravosodje je imenoval g. O. pl Fladung, c. kr. okr. sodnika v Šmarji, za enako mesto v Mariboru na 1. br. Drave in g. dr. J. Pevetz, c. kr. pristava pri c. kr. okr. sodniji. v Celji. za c. kr. okr. sodnika v Ormož. (Umrl je) dne 6. t. m. nagle smrti Ant. Kržan, doktor bogoslovja in modroslovja, prošt cerkve sv. Petra v Požegi in kanonik Zagrebške stolnice v 54. letu svoje dobe. Preživel je svoja mlada leta na Bizeljskem. Bil je znan po svoji učenosti in ljubeznjivosti. Naj počiva v miru! (Slovstvo.) „Rimski katolik", ki ga izdaja prof. dr. A. Mahnič v Gorici, prišel je v svojem II. zvezku na svitlo. Vsebina je obilna in je cena 4 zvezkov 2 gld. (Novo društvo.) V sled vabila baroni nje Hein soproge c. kr. okr. glavarja v Mariboru, sešlo se je zadnji ponedeljek precejšnje število gospa in gospodov v mestni hiši. Izvolil pa se je odbor, da ustanovi novo društvo za toplo juho ubogih šolarjev. V tem odboru so gg.: baroninja Hein, Ida Reiser, župan Nagy in dr. Radey (Rana smrt) V Volkovem dolu pri Ja-renini je umrla do 30. oktobra Jožefa Cernčič, 23 let staro dekle ter so jo na dan vernih duš slovesno pokopali. Bila je ranjca pobožno dekle in vrla pevkinja. (Na Slatini) so dozidali novo šolo ter jej napisali napis „Volksschule". Pozabili so pristaviti besedo „učilnica", ki je za slov. deco postavljena. (M e s t n a hranil n i ca.) O priliki 40!et-nice presvitlega cesarja je odločila mestna hranilnica v Mariboru 60.000 gold. za blage namene. Iz te svote je odločenih 20.000 gold. za zanemarjene otroke, 20.000 za olepšanje mesta in 20.000 za nakup travnika na severni strani mesta ter se le-ta spremeni s časom v šetališče. (Petek!) Udje nemškega „kasino" v Mariboru imajo jutri, to je v petek, svojo veselico in jim pride godba južne železnice gost. (Mestne volitve.) V dneh 21., 23. in 26. novembra vrsé se v Mariboru volitve v mestni zastop. Doslej še ni čuti o posebnih strankah. (Sramožljivost) Uredništvo „M. Z " se boji, da je kje kdo iz Velike nedelje ne postavi na norca, za to v svoji zadnji številki nasve-tuje, naj molči nje „dopisnik iz Velike nedelje" na dopis v našem zadnjem številu, češ, da se celo bogovi tepó zastonj z norci. Kje torej pač ticé tisti norci? Taka sramožljivost sicer ni, da jo pričakuje človek iz lepa od naše prijateljice v poštnih ulicah. (Tržni na.) Meseca oktobra je mesto Maribor dobilo 1801 gld. 88 kr. od kmetov, ki so kaj pripeljali na trg. kot tržnino. Od novega leta sem je prišlo s tem v mestno kaso 15.117 fl 82 kr. To je baš lep denar iz žuljave roke! (Posojilnica v Mariboru) je imela meseca oktobra dohodkov 31.641 fl. 6 kr., stroškov 30.449 fl. 60 kr., toraj skupaj prometa 62.090 fl. 66 kr. (Duhovske spremembe.) Č. g. Makso Globočnik, župnik v Ribnici, je umrl dne 31. oktobra ter je razpisana župnija do dne 13. decembra, dne 6. nov. pa č. g. Matevž Klobasa, župnik v Negovi v 78. letu svoje starosti. (Za družbo duhovnikov) so vplačali č. gg.: Dovnik Fr. 70 gld. (ustn. in letn. dopl.), Fišer Andjr. 10 gld., Aškerc 11 gld., Murkovič 10 gld., Černenšek 2 gld., Ostrožnik 1 gld., Ulčnik Mart. 1 gld., Matoli 1 gl., (za 1. 1889). Loterijne številke: V Trstu 3. novembra 18S8: 39, 41, 36, 26, 20 V Lincu „ „ 63, 30, 20, 47, 17 !Vse stroje za gospodarstvo! Posebno za sedajni 5as! Kainiioi'cxiie stroje po najnovejši sestavi. Oddaji» se v 30 raznih številkah in sc.m poiok za izvrstno in cono delo pod najugodnejšimi pogoji. Ig. Heller, Dunaj II. Praterstrasse št. 78. D®!" Zapisniki zastonj in franko. Na vsako prašanje se odgovori. Porak sem za najboljše ¡rrailivo in »«liešiio