AR Leto XXI. JUNIJ 1982 ŠT. 11 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE STORE Pred kongresom jugoslovanskih komunistov Trenutno tečejo še zadnje priprave na XII/kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Po končanih kongresih po republikah in konferencah zveze komunistov v pokrajinah je torej čas za enoten dogovor vseh jugoslovanskih komunistov. Končam kongresi in konference ZK so pokazali, da so osnovne usmeritve v našem socialističnem sistemu jasne; to so politika neuvrščenosti na zunanje političnem področju in samoupravni socialistični sistem v notranji politiki. S tem so že najvišji organi v delu Zveze komunistov v republikah in pokrajinah pokazali odločnost, da ostaja osnovna usmeritev slediti poti tovariša Tita. Kongres jugoslovanskih komunistov bo lahko samo potrdil to enotno opredelitev komunistov v republikah in pokrajinah. Osnovna naloga XII, kongresa ZKJ bo oblikovanje enotnega pristopa za razreševanje situacije, v kateri se nahaja naša država. Položaj v svetu, v katerem se stopnjuje medblokovska napetost in katere pokazatelji so vojna žarišča v svetu, ima za posledico tudi mnogostranski pritisk na našo državo. Naša politika neuvrščenosti, zavzemanje za pravičnejše odnose in mir na svetu je za marsikoga bila in bo kamen spotike. Odločnost, da to politiko nadaljujemo in jo poglabljamo, odseva iz prvega dela resolucije, ki bo sprejeta na XII. kongresu ZKJ. Drugi del iste resolucije pa obravnava vlogo in naloge ZKJ v boju za razvoj socialističnega samoupravljanja in za materialni ter družbeni napredek države. Nesporno je, da smo med Obema kongresoma dosegli precejšen napredek v razvoju materialne osnove naše družbe in v odnosih v njej. Vendar pa ta razvoj spremljajo mnoge nepravilnosti. Naloge vseh komunistov so skladno z resolucijo, ki bo sprejeta na kongresu, da se vključijo aktivno v razreševanje teh težav. Akcija jugoslovanskih komunistov naj bi potekala enotno s tem, da komunisti vsak v svoji sredini odgovorno izpolnjuje naloge, ki izhajajo iz resolucije, katera nakazuje rešitve posameznih problemov tako, da se vseskozi poudarja vodilna vloga delavskega razreda, ki more le-to uveljaviti po samoupravni poti. Od komunistov se v resoluciji pričakuje mnogo, njihove naloge zajemajo vsa področja družbenega življenja; predvsem pa se od njih kot avantgarde delavskega razreda pričakuje široka aktivnost za razrešitev nastale situacije in boj za boljši jutri. XII. kongres ZKJ naj bi predstavljal kongres akcije — dogovoriti se je potrebno za enotno in učinkovito razrešitev nastalih težav s tem, da se opredeli tudi odgovornost za tiste, ki se skupnega dogovora ne bodo držali. Izdelavi jekla se končno obetajo boljši časi SAMOUPRAVNI SPORAZUM MED ZENICO IN SLOVENSKIMI ŽELEZARNAMI JE POMEMBEN MEJNIK V RAZVOJU ČRNE METALURGIJE Pred jugoslovansko črno metalurgijo je kopica razumljivih težav. Dolga leta nismo razvijali in povečevali proizvodnje v rudnikih železove rude, zato moramo rudo uvažati in za to plačujemo tri milijarde din na leto. Pri tem je uvožena ruda, s stroški uvoza in prevoza dražja od domače. V industriji jekla dela veliko ljudi, vendar je delež živega dela v ceni jekla pri nas komaj 12 odstotkov, v vzhodnoevropskih državah 20 do 30 odstotkov, v zahodnih tudi 45 odstotkov. Srednjeročnih razvojnih načrtov nismo uresničevali, pa čeprav smo dobro vedeli, da bo jekla zmanjkalo. Morali bi s sistemom primarne delitve ,z zunanjetrgovinskim režimom,-z deviznim režimom, s kreditno monetarno politiko m drugimi ukrepi spodbujati razvoj metalurgije, ki bi tememljila na domačih surovinah, pa ni bilo tako. Cene jekla so bile vedno administrativno določene in pod nenehnim nadzorom. Šele v zadnjih letih so se metalurgi v sistemskih rešitvah dokopali do trdne podlage za samoupravno sporazumevanje in dohodkovno povezovanje med seboj in s predelovalci jekla. Izkazalo se je, da je interes vse Jugoslavije, vseh porabnikov jekla, da se dogovorijo o potrebah, bilancah in vlaganjih. Samo tako so se lahko stvari premaknile na bolje. Jekla pa na trgu ni dovolj. Ce bi bilo dovolj jekla, ne bi bilo primerov zapiranja trga. Pri zapiranju trga pa velja staro pravilo: tisti, ki je bliže ognju, se ogreje. Možnost dohodkovnega povezovanja so v črni-metalurgiji, potem ko ni bilo mogoče uvažati, ko je domačega jekla manjkalo, najprej razumeli tako, da so svojim porabnikom potisnili nož na grlo. Zahtevali so, da jeklo drago plačajo, da prispevajo devize za uvoz surovin, zahtevali so prispevek za razvoj železarstva. Svoje porabnike so izsiljevali in pogosto tudi izsilili. Domače jeklo so porabniki, kovinskopredelovalna industrija v prvi •vrsti, drago plačevali. Po sedemsto dolarjev tono, na svetovnem trgu pa je stalo boljše jeklo 400 dolarjev. V Smederevu so celo določili dvojne pogoje: kupcem s področja »svoje« republike so prodajali jeklo po eni ceni, kupcem od drugod po drugi, višji. V dvanajstih jugoslovanskih železarnah so želeli kar čez noč nadomestiti zamujeno, saj so začutili, da je slaba oskrba z jeklom priložnost, da si nekoliko opomorejo po dolgoletnem pešanju jeklarstva. Prihajalo je do hudih sporov. Porabniki jekla so sicer priznali, da mora kovinskopredelovalna industrija s svojim deviznim iztržkom omogočiti uvoz surovin za potrebe jugoslovanskih železarn. Vendar (Nadaljevanje na 2.' strani) Srečanje invalidov V. srečanje invalidov SOZD Slovenske železarne -bo 10. julija 1982 v Štorah. Organizacija in izvedba tega srečanja je zaupana našemu kolektivu. PROGRAM SREČANJA: c. — sprejem gostov v Levcu pri Celju, — ogled znamenitosti mesta Celja in spominskih obeležij iz NOB, — športna tekmovanja, — kulturni program, — prosta zabava z družabnimi igrami. Organizacijski odbor Izdelavi jekla se končno obetajo boljši časi (Nadaljevanje s 1. strani) niso mogli pristajati na iprav vse pogoje. Niso mogli.dopustiti, da z zdlenimi- bankovci plačujejo tudi tisto jeklo, ki je izdelano iz domačih surovin. Vzroki za vse te nevšečnosti in probleme so .seveda globlji. Dolga .leta se nihče ni vprašal, kako je mogoče, .da je domača črna metalurgija zašla v tak položaj, da mora uvoziti Skoraj polovico potrebnih surovin. Četudi so to resnico spoznali porabniki in jeklarji, je uradna politika spričo hude nelikvidnosti odgovarjala, da s sedanjimi ekonomskimi ukrepi in v okviru sedanjih plačilnobilančnih pozicij republik in pokrajin ni mogoče čez noč najti rešitve za plačevanje uvoza surovin, in preostalo je le, da ta problem uredijo med seboj porabniki jekla in železarne.. Ne bi bilo prav, ko' ne bi zapisali, da so bili primeri dobrih poslovnih povezav med železarnami in njih porabniki. Vendar je šlo zvečine za posamične primere, dohodkovno povezovanje ni zaživelo, zato pa so se pretrgale mnoge prej trdne poslovne vezi. Vlivanje Tudi v železarstvu se je precej spremenilo,' 'ko smo lani prvič uveljavili načelo, da lahko organizacije združenega dela polovico denarja, ki so ga združevale v zveznem skladu za hitrejši razvoj manj razvitih, združujejo neposredno z delovnimi organizacijami z manj razvitih območij. Odločitev je bila precejšen korak naprej v primerjavi s preteklim srednjeročnim planskim obdobjem, ko j.e bila ta možnost omejena na .pičlih 20 odstotkov. Pa tudi teh 20 odstotkov ni bilo mogoče uporabiti brez m.uk, saj je administracija določila še vrsto omejitev. Danes združeno delo, ki združuje sredstva za razvoj manj razvitih in ki se dohodkovno neposredno povezuje z ozdi iz manj razvitih krajev, lahko bolj neposredno vpliva na uporabo tega denarja. Vse več je primerovVzdravega dohodkovnega povezovanja in vse kaže, da bi solidarnostno zbrana sredstva na žiro-račun zveznega sklada lahko v celoti zaupali organizacijam združenega dela. Prav v zadnjih mesecih je tudi v črni metalurgiji; hrbtenici industrijskega razvoja, vse več primerov, da se povezujejo železarne med seboj, da se povezujejo porabniki jekla in proizvajalci, da načrtujejo skupaj, načrtujejo dolgoročno, da skupaj sestavljajo tudi bilance porabe in proizvodnje. Vse manj ije primerov izsiljevanj deviz in dinarjev za gradnjo novih zmogljivosti, vse manj je nepotrebnega izvoza deficitarnega jekla, ki so ga v železarnah izvažali (in ga še) samo zato, da so zbrali prgišče deviz za uvoz repromateriala, ki je .nekaj časa zagotavljal, da (proizvodnja ni povsem zastala, da niso .gasili plavže.. Minulo sredo so vv.Ljubljani predstavniki Rudarskometalurškega kombinata Zenica in sozda .Slovenske železarne podpisali dolgoročen samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev, o usklajenejšem razvoju črne metalurgije v dveh republikah, o skupnem raziskovanju in skupnem nastopanju na tujih trgih. Sporazum sicer določa nekatere medsebojne dobave, o katerih smo v našem časopisu že pisali, zagotavlja rednejšo oskrbo kovinskopredelovalne industrije, gradbeništva, železnice itn. v obeh republikah v tem srednjeročju in še za dve naslednji srednjeročni obdobji. Vendar je sporazum po dveletnih pripravah, ki so ga včasih spremljali tudi pomisleki, takšne vrste, da izhaja-iz širših družbenih in ekonomskih interesov, razvoja enotnega jugoslovanskega trga (kljub temu, da je bilateralen), medrepubliškega sodelovanja delitve dela med železarnami. Zenica in slovenske železarne bodo sodelovale pri skupnem načrtovanju dela in usklajenejšem razvoju črne metalurgije, tako bilateralno kot v okviru splošnega razvoja črne metalurgije Jugoslavije. Sporazum določa skupno skrb- za oskrbo kovinskopredelovalne industrije in gradbeništva v BiH in Sloveniji, ponuja možnost tesnejšega sodelovanja ozdov teh panog. Slovenske železarne in Zenica združujejo denar in .delo za izgradnjo novega rudnika železove rude Omarska pri Prijedpru, za odpiranje novih jeklarskih zmogljivosti v železarni Zenica (plavži, druga jeklarna). Po izjavi Petra Dodika, predsednika poslovodnega odbora RMK Zenica, bo rudnik Omarska skupaj z drugimi rudniki železove rude v BiH zagotavljal popolno oskrbo vseh dvanajstih jugoslovanskih železarn z že- lezovo rudo. Samo to je omogočilo, da bo Jugoslavija čez čas prihranila tiste tri milijarde din, ki jih iz pičlih ¡deviznih sredstev namenja za uvoz drage rude. Zenica potrebuje za uresničitev razvojnih načrtov 20.060 milijonov din. -RMK Zenica bo iz svojih sredstev namenila 4.302 milijona din. Petsto milijonov -dinarjev lastnih sredstev prispevajo slovenske železarne, tisoč milijonov din bodo združili z računa zveznega sklada za razvoj manj razvitih. S klirinškega področja bodo uvozili opremo v vrednosti 6.033 milijonov din (blagovno posojilo), s konvertibilnega področja pa bodo uvozili opreme za 726 milijonov din. Porabniki jekla so k tej naložbi primaknili 4.121 milijonov din, domače ¡banke bodo posodile 1.737 milijonov, dobavitelji domače opreme 1.081 milijonov, 560 milijonov pa za ta projekt prispeva zvezni sklad za razvoj manj razvitih. Ko bo ta naložba uresničena, bo RMK Zenica povečala proizvodnjo jekla od sedanjih 1,7 milijona ton na 2.650 .milijonov ton. Milijon ton 'jekla več pa pomeni milijon ton jekla manj na uvoznih seznamih. Slovenske železarne, v katerih se proizvodnja jekla že nekaj časa količinsko pravzaprav zmanjšuje, si bodo s samoupravnim sporazumom z Zenico zagotovile dolgoročne dobave belega surovega železa, grodlja in rude iz Zenice, Usklajenejši razvoj, o katerem govori sporazum, je razumeti tudi tako, da bodo razvojne zmogljivosti skupaj načrtovali, da bodo skupaj izkoriščali precejšnje razvojne možnosti metalurških inštitutov v Zenici in Sloveniji, da ne ¡bo prihajalo do podvojitve izde-lavnih zmogljivosti. Zapisati je treba, da se slovenske železarne le počasi lotevajo razvojnih programov. Usmeritev slovenskih železarn je že zaradi možnosti oskrbe, z reprodukcijskimi materiali naravnana v proizvodnjo kakovostnejših jekel, jekel torej, ki zahtevajo višjo stopnjo Obdelave, več dela in znanja. V.tem srednjeročnem obdobju bodo slovenske železarne investirale okrog 11 milijard dinarjev, večina tega denarja pa naj bi šla za gradnjo nove elektrbjeklarne na Jesenicah, ki bo omogočila, da bodo šle stare izčrpane martinovke v zasluženi pokoj. Tudi jeseniško naložbo 'bodo podprli porabniki jekla. Z izboljšavami na stari jeklarni bodo na leto izdelali 550 tisoč ton .kakovostnega jekla. Tako bodo izdelovali 70 odstotkov ¡kvalitetnih jekel (zdaj 45 odstotkov), storilnost dela se bo povečala za 45 odstotkov in .kar je najvažnejše, z obratom nove jeklarne ibodo racionalizirali porabo-energije od sedanjih 30 gigajoulov na tono na 14,7 na tono. Zdaj plačujejo za uvoz rude, premoga za koks in mazuta okoli 23' milijonov dolarjev, ta denar pa bodo, potem ko bo naložba dokončana, lahko uporabili za uvoz surovin, predvsem starega železa. Nazadnje zapišimo podatek, da bodo za polno proizvodnjo v letu 1986 potrebovali 527 tisoč ton starega železa. Tudi v drugih jugoslovanskih železarnah snujejo razširitvene načrte. Pač .glede na razmere, v katerih so. Jadranska železarna je v ¡hudih izgubah, načrti za prihodnost so ostali pri trudu, da bi pokrili milijardne izgube in začeli izdelovati sto tisoč ton jekla na leto brez izgub. Železarna Nifcšač se duši v dolgovih, ki so jih precej nespametno najemali v tujini. Posodobitev in razširitev, ki so jo načrtovali že v prejšnjem srednjeročnem obdobju, močno zamuja in se draži. Železarna izdeluje posebna jekla in je izredno zanimiva za avtomobilsko industrijo in druge predelovalce kovjin iz Srbije. Te delovne organizacije so pomagale železarni zapreti finančno konstrukcijo naložbe, ki se je podražila od 3,5 milijarde din leta 1978, na zdajšnjih pet milijard. Tudi v Nikšiču Priprava valjarniškega ogrodja v valjarni II (foto Arzenšek) bodo prešli na izdelavo elektrojekla. Skopska železarna ima premalo rude iz lastnih rudnikov, premalo . izdela jekla, da bi zadostila lastnim valjarskim zmogljivostim (800 tisoč ton). Železarna Smederevo, ki bi jim morala po prvotnih dogovorih dobavljati 700-tisoč ton jekla na leto, jih je pustila na cedilu, saj je zgradila in gradi lastne valjarne. Tako so Skopske valjarne premalo izkoriščene, predelava za zunanje naročnike pa je lahiko le izhod v sili. Skopski metalurgi sicer zro nekam v prihodnost, dve desetletji naprej, ko naj bi zgradili lastne plavže.. Poskušajo varčevati s tem, ¡da plavže preusmerjajo na kurjenje z lignitom namesto z dragim koksom, to pa zahteva seveda nujne rekonstrukcije jeklarne, topilnice in rudnikov. ¡Potrebujejo najmanj 10 milijard dinar- PREDSTAVLJAMO VAM Od 26. do 29. junija 1982 bo v Beoigradu XII. kongres ZKJ. Na tem. kongresu bo kot delegat sodeloval tudi naš sodelavec Vladislav ¡šelekar iz TOZD Valjarna II. Je eden izmed delegatov, ki bodo zastopali občino Celje. Tovariš Šelekar je trenutno na delu v Libiji, zato se nismo uspeli z njim pogovoriti o pomenu njegovega imenovanja za de-fegata kongresa. Zato ' naj podamo samo nekatere njegove osnovne podatke. Rojen je 19. 7. 1957. Stanuje v Imenem pri Podčetrtku, od' koder se dnevno vozi na delo v Štore. Po končani osnovni šoli se je vpisal na poklicno šolo za strojne ključavničarje in jo koača-1 leta 1975. V Železarni Štore se je zaposlil 4. avgusta 1975 v valjarni. Po odsluženju vojaškega roka je ponovno sklenil delovno razmerje v Železarni Štore. Ob delu je obiskoval delovod-sko šolo strojne stroke in jo uspešno zaključil lata 1980. Sedaj je razporejen na dela in naloge delovodja'izmen t valjarni II. Član Zveze komunistov je od leta 1977. V tem času je bil sekretar osnovne organizacije ZK in predsednik osnovne organizacije ZSMS v valjarni II. Več o njegovem delu in o vtisih s kongresa bomo objavili v eni izmed naslednjih številk Železarja. — Mami, kaj je tistih 0,4 odstotka namenjenih za boljše kmetovanje tudi za atijevih 2 deci? Z združevanjem sredstev do boljše oskrbe Vodstvo TOZD Plansko-komer-cialne službe v delovni organizaciji TAM je pred kratkim naredilo pregled združevanja dinarskih sredstev, M jih bo DO TAM vložila za razširitev proizvodnih zmogljivosti vrste jugoslovanskih organizacij združenega dela. Gre za sovlaganje v OZD, ki so ključni dobavitelji reprodukcijskega materiala in sestavnih delov za Tamovo proizvodnjo. Doslej je DO TAM že sklenila samoupravne sporazume o sovlaganju z OZD EMO Celje, Železarno Sisak, mariborsko VESNO, Metalurškim kombinatom Smederevo in SILA-RAPID iz Zagreba. V pripravi so sporazumi o združevanju sredstev v PD Mla-denovac za raz_širitev in posodobitev proizvodnih zmogljivosti za proizvodnjo batov, za povečanje livarskih zmogljivosti za strojno, hidravlično in modularno litino v želeazrni Štore, nadalje sovlaganje v SOZD Slovenske .železarne v višini petih odstotkov vrednosti dobav do leta 1985, v Tovarno, orodja P. P. T. Užice, za izgradnjo druge faze montažne dvorane v DO Avtoob-nova in za posodobitev proizvodnih zmogljivosti TOZD Menjalnik in TOZD Kardapi SOZD Soko Mostar. Skupna višina sredstev zfL sovlaganje je 72.342.000 dinarjev, medtem ko je DO TAM z gospodarskim načrtom planirala 70.000.000 dinarjev. Nadalje bo DO TAM združevala sredstva z Bratstvom iz Pucareva za razširitev kovaških zmogljivosti, v SOZD SOKO Mostar in Unisom — UTL iz Vogošča še 45.000 dinarjev sredstev za nerazvita področja. V prihodnje predvidevajo v DO TAM še združevanje sredstev za razširitev zmogljivosti Livarne Muta, za proizvodnjo a-lum-i-nijastih stranic v Elemesu v Šibeniku, ter sintranih puš v DO Si-ter iz Užica. Z že sklenjenimi in predvidenimi samoupravnimi sporazumi o -sovlaganju za razširitev proizvodnih zmogljivosti v omenjenih organizacijah združenega dela si želi DO TAM zagotoviti predvsem cednejšo in' količinsko zadostno oskrbo z materialom in deli za lastno proizvodnjo. D. Vincetič (iz glasila ZIV TAM) Dopisujte v SžAškLS ŽELEZAR (Nadaljevanje s 2. strani) A ■ . jev in tega denarja seveda nimajo. Računajo, da ga bodo dobili od svojih kupcev z dohodkovnim povezovanjem. Vendar so. finančno konstrukcijo zastavili tako, da je bolj podobna -fenOstranskemu seznamu zahtev kot samoupravnemu sporazumu o združevanju dela in sredstev. Skopska finančna konstrukcija je značilna za obubožano črno metalurgijo: le 25 odstotkov naj bi bilo lastnih sredstev, 30 odstotkov naj, bi-prispevali porabniki, ostalo b,i bila posojila. To bi železarni omogočilo, da bi povečala izdelavo jekla za 84 odstotkov, izdelavo valjanih izdelkov za 15 odstotkov in zmanjšala uvoz polizdelkov za 22 odstotkov. In vendar bi morali leta 1985 kar 45 odstotkov potrebnega jekla za valjarne uvažati. Nova razširitev v Skopju, čez deset let, pa naj hi omogočila proizvodnjo 490 tisoč ton konvertorskega jekla in 240 tisoč elek-trojekla (zdaj vsega 200 tisoč ton). * S predlogom družbenega dogovora o razvoju črne metalurgije v Srbiji so načrtovali, da bi v Metalurškem kombinatu Smederevo, tej naložbeni vreči brez dna, do konca tega srednjeročnega obdobja zgradili zmogljivosti za proizvodnjo 780 tisoč ton bele litine, 1,250.000 ton jekla, 300 tisoč ton toplo valjanih trakov, 600 tisoč ton hladnovaljanih trakov — leta 1985 naj bi izdelava bila milijon in pol tone surovega železa in 1,65 milijona, ton jekla. Zato bi potrebovali 2,93 milijona ton železove rude. Kljub dogovoru in sovlaganju v rudnik Omarska bodo morali uvažati 1,2 milijona ton rude iz Gvineje. Potrebujejo še več kot milijon ton koksa in pol milijona ton starega železa. V republiki smederevsko vrečo (45 milijard dinarjev) polnijo tudi z obveznim združevanjem sredstev reprodukcije, bank in poštne Hranilnice. Okoli £,4 milijarde. dinarjev pa bodo zagotovili porabniki jekla. Republika je iz svojega denarja pokrila vse dosedanje obveznosti kombinata do leta 1983 (obrazložitev: finančna konsolidacija kombinata v Smederevu). Precej trd oreh. Železarne precej neusklajeno- načrtujejo precejšnje povečanje izdelave elektrojekla. Konec tega srednjeročnega obdobja naj bi izdelali že 3 milijone ton elektrojekla ali 40 odstotkov vsega jekla v Jugoslaviji. Res je gradnja klasičnih železarn (plavž-konventorska jeklarna) zelo draga, ses pa je tudi, da sedanji energetski položaj v državi ne pomeni ravno argumenta za gradnjo elekrojeklarn, ki porabijo 100 kilovatov električne energije na tono jekla. ¡Dohodkovno povezovanje v črni metalurgiji -se je le premaknilo z mrtve točke.' Samoupravni s-porazum med Zenico, in slovenskimi železarnami je zdaj najpomembnejši mejnik v razvoju črne metalurgije v Jugoslaviji. Dobro bi bilo, ko bi to pot — usklajenega razvoja in dohodkovnega povezovanja — ubrali tudi drugi jeklarji v državi. Razmeroma kmalu -bi v tern primeru lahko govorili o trdnih razvojnih načrtih in bolj rožnati bodočnosti jugosldVanske črne metalurgije. ' Ivan Vidic (Delo, 17. 4, 1982) Dan civilne zaščite 20. junija bomo po -vsej Jugoslaviji praznovali dan civilne zaščite, ki iz^dneva v dan postaja vse bolj sestavni del ^aktivnosti slehernega občana. Naša civilna zaščita ima -korenine v narodnoosvobodilni vojni, ,vse večjo veljavo pa dobiva ‘tudi sedaj v mirnem času. Kaj pomeni, civilna zaščita in sploh široka ljudska solidarnost, smo imeli priliko spoznati ob mnogih elementarnih nesrečah (potresi, poplave, požari). Naj samo omenimo, ¡da so o-b -potresu v. Skopju kar 70 odstotkov pod iruševinami pokopanih -rešili najbližjd sosedje, in podobno je bilo tudi v - mnogih drugih primerih, Zaradi tega je .dolžnos-t slehernega občana, vsake družbene s-redine, da se seznani -z nalogami civilne zaščite ter se pouči, kako je treba najučinkoviitejše ravnati ob elementarnih nesrečah in tudi ob morebitnem napadu sovražnika. Civilna zaščita ¡tako ni sama sebi namen, temveč je izrednega pomena za zaščito imetja, varstvo ljudi in ne. nazadnje t-udi za varstvo naših revolucionarnih -pridobitev. Slovenija -leži na zelo nemirnem geografskem področju; grozijo ji potresi, poplave, snežni plazovi, veliki gozdni požari ... Vsako leto beležimo milijonske škode. Prav -s pomoč-jo or-' gandzirane ¡množične civilne zaščite pa lahko dosežemo, da bodo posledice teh katastrof blažje, manjše d-n manj boleče. Ravno tako je treba u-poš-teva-ti, da ima naša ¡republika izredno pomemben strateški položaj; v primeru agresije bo ogrožena vsaka ped naše zemlje, izpostavljena bodo mesta, industrijska središča, prometna vozlišča,... Z zračnimi napadi bo -mogoči sovražnik hotel povzročiti eimveč žrtev med prebivalci. V takih -razmerah sta dobro organizirana civilna zaščita -in reševanje' ljudi ter -dobrin ¡izrednega pomena — tako za zmanjšanje žrtev -med -prebivalci kot gmotnih pos-ledic. Tako ima civilna zaščita kot -najširša oblika delovanja občanov ¡pri zaščiti ih reševanju ljudi ter imetja zelo pomembno vlogo v sistemu splošne ljudske o-nrambe. Zato moramo ¡povsod, tako v TOZD, k-rajev-' ni -skupnosti, družbenopolitični -skupnosti in drugje, težiti za tem, da -delavce in občane primerno usposobimo, da bodo lahko v vsakem času ustrezno in uspešno ukrepali — ob kakršnikoli nevarnosti, ki bi ogrožala varnost, imetje in naše družbenopolitične in samoupravne pridobitve. Sanacijski progra tozp tt Delavski svet TOZD tovarna traktorjev je delegatom delavskega sveta delovne organizacije Železarne Štore posredoval v razpravo in v potrditev predlog sanacijskega programa za leto 1982. Ker je vsebina (povzetek programa) zanimiv, ga v celoti objavljamo. Z ozirom na to, da je TOZD tovarna traktorjev zaključila poslovno leto 1981 z izgubo, je bila na osnovi zakenskih določil dolžna izdelati sanacijski program. TOZD tovarna traktorjev je v aprilu izdelala sanacijski program, v katerem so ugotovljeni vzroki'za 'nastalo izgubo in ukrepi za odpravo teh v bodoče. Sanacijski program je bil posredovan vsem TOZD in delovnim skupnostim Železarne Štore, kakor tudi zunanjim družbeno-političnim skupnostim in organom: Izvršnemu svetu Skupščine občine Celje, Službi družbenega knjigovodstva Celje, Ljubljanski banki Celje, Medobčinski gospodarski zbornici Celje, Gospodarski zbornici Slovenije — Splošno združenje kovinske industrije Slovenije fn Skladu skupnih rezerv občine Celje. Samoupravne delovne skupine v TOZD tovarna traktorjev so sanacijski program obravnavale .in ga na zboru delovnih ljudi dne 13. ->». 1982 sprejele. * Delavski svet TOZD tovarna traktorjev je na svoji 4, redni seji dne 14. 5. 1982 verificiral sklep zbora o'sprejetju sanacijskega programa. Sanacijski progra-m je obravnavala posebna delovna skupina pri medobčinski gospodarski zbornici Celje in ga potrdila. Prav tako sta sanacijski program potrdila tudi izvršni odbor Splošnega združenja kovinske industrije Slovenije na svoji seji 24. 5. 1982 in Izvršni svet občine Celje na svoji seji dne 26. 5. 1982. Novo za potrebe črne metalurgije Center za predelavo odpadkov črne metalurgije rv Beogradu je zgrajen. Sklop naprav za razstavljanje večkomponentnih materialov, prvi te vrste v Jugoslaviji in na Balkanu, omogoča, da se iz odpadkov najnižjih vrednosti pridobijo najkvalitetnejši 15 mesecih po predhodnih pripravah, ki so se začele že v ¡letu 1977. Center je namenjen pripravi odpadkov za potrebe orne metalurgije, železarn in ilivam. Zanimivo je, da bodo kot odpadni material uporabili tudi tako imenovano belo tehniko in avtomo- Pogled na del postrojenja za predelavo odpadkov. V ospredju drobilna naprava, v ozadju pa odsluženi avtobusi pripravljeni za razrez (iz glasila INOS) vložki za potrebe livarn in jek-lann-v Jugoslaviji. ’ Prvega aprila letos je pričel obratovati še zadnji dal naprav te delovne organizacije — drobilec, zadnja proizvodna linija. Pred tem so bile zgrajene linije za hidravlično rezanje jeklenih odpadkov in linija za bniketira-nje ostružkov jekla in sive litine. Ta največji objekt DO INOS , Beograd je bil zgrajen v pičlih bilske školjke ter ostale odpadke, ki jih sedaj niso mogli uporabiti v črni metalurgiji. Objekt je zgrajen na osnovi združevanja sredstev delovnih organizacij, med katerimi je tudi Železarna štore. Investitor INOS Beograd je v ta namen vložil 38 % sreds tev, ostalo *— 37 % so domači in tuji krediti, medtem ko so združena DO zajeta v 25 %. (iz glasila INOS 102/82) V nadaljevanju podajamo kratek izvleček vsebine sanacijskega programa: \ TOZD tovarna’ traktorjev je zaključila poslovno leto 1981 z izgubo v višini 30.980 tisoč din. V skladu z zakonskimi določili je izdelala sanacijski program, v katerem so opredeljeni vzroki izgube in navedeni, sanacijski ukrepi. TOZD tovarna traktorjev je poslovala v letu 1981 devet mesecev brez izgube. Težave z oskrbo repromateriala so se stopnjevale. Recesija na zahodnoevropskem trgu je imela vpliv na odvzem traktorjev Štore pri FIAT. Zaradi tega je naraščal dolg na kontokorentu. Restriktivni ukrepi ipri uvozu so povzročili redukcijo proizvodnje v zadnjem trimesečju, kar je imelo za posledico negativen finančni rezultat. Tudi na domačem trgu so se pojavljale vedno večje težave zaradi pomanjkanja repromateriala, ki ga je predvsem povzročila devizna problematika. Slaba izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, cenovna nesorazmerja med naraščanjem nabavnih cen sestavnih delov in spremembami prodajnih cen traktorjev, uvozna odvisnost' ter prepočasno' osvajanje proizvodnje pri domačih kooperantih 'so osnovni razlog za slab gospodarski položaj TOZD. Odprava teh vzrokov je v sanacijskem programu prikazana v dinamiki osvajanja proizvodnje sestavnih delov traktorjev na jugoslovanskem trgu, kar bo pogojevalo tudi manjšo uvozno odvisnost, in možnost boljšega izkoriščanja proizvodnih amogljivosti. Že v letu 1982 načrtujemo osvojitev prednjega mostu za model 404, 404 S, 420 DT in 504 ter proizvodnjo tipov 502 in 504 traktorjev z vgrajenim jugoslovanskim motorjem. Tako bo traktor »ŠTORE 502« vseboval le še okoli 5 % uvoznih sestavnih delov. , Akcije sporazumevanja s kooperanti-dobavitelji o usklajevanju cen repromateriala s cenami gotovih traktorjev naj bi v bodoče zmanjševale cenovna neskladja. Za boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in racionalnejšo porabo delovnih sredstev in delovnega časa išče TOZD dopolnilne programe obstoječe tehnološke grupe, opravlja ¡študije razvoja dopolnilnih modelov in skupno s FIAT pripravlja možnosti razvoja novega modela traktorja, ki bi prišel v proizvodni program po letu 1985 ter bo predmet posebnega elaborata. Za omogočanje čim večje menjave s FIAT iščemo za izvoz ustrezne materiale in nadaljujemo že lansko leto pričeti izvoz traktorskih delov v Korejo. Sanacija gospodarskega položaja TOZD bo zajemala tudi stanje zaposlenosti, saj moramo zagotoviti ustrezno ¡število in strukturo zaposlenih, ustrezne osebne dohodke in družbeni standard ter zmanjšati že vsa leta občutno previsoko stopnjo fluktuacije zaposlenih. 'Pozorno spremljanje denarnih tokov, poslovanja z menicami, kratkoročnih kreditov, stanje kupcev in dobaviteljev, višin’e zalog, plačila provizij in izvoznih stimulacij ter iskanje možnosti zagotovitve trajnejših virov obratnih sredstev so pomembne naloge strokovnih služb, da bi se zmanjšali stroški. KARAKTERISTIČNI PODATKI TOZD 'Proizvodnja Prodaja Vred. prodaje Doh./zaposl. v kom. ver. ind. kom. ver. in'd. v 000 din ver. ind. 000 din/zap. 1977 1.560 100 1.471 100 105.768 100 53 1978 4.100 263 3.992 271 271.168 256 102 1979/ 5.130 125 4.762 119 413.687 152 — 71 1980 5.340 104 5.849 123 744.093 180 272 1981 4.329 81 4.381 75 840.441 113 375 Sanacijski program 1982 5.040 100 5.040 100 1,377.290 100 574 1983 6.000 119 6.000 119 1,873.362 136 827 1984 7.000 117 7.000 117 ' 2,336.462 125 897 1985 8.000 114 8.000 114 2,800.912 120 1.057 Skupna ugotovljena izguba TOZD tovarna traktorjev po ZR 1981 znaša 30.979 tisoč din. Izgubo so pokrili: ŽELEZARNA ŠTORE FIAT (20'% od ugotovljene izgube) Interna banka SOZD Slov. žel. SKUPAJ ^pokrito Ostanek nepokrite .izgube v višini 5.456 tisoč din 6.196 tisoč din 1.276 tisoč din 12.928 tisoč din 18.051 tisoč din Bo pokrit iz: \ Sklada skupnih rezerv gospodarstva. občine Celje 14.223 tisoč din Ljubljan. banke — temelj, banke Celje 3.828 tisoč din Po dogovoru z DPO — Celje dn skladno s priporočili skupščine sklada, skupnih rezerv gospodarstva Slovenije bo nepokriti del izgube v naslednjih dneh tudi pokrit. Vodja TOZD tovarna traktorjev Slavko Plevnik / NASI JUBILANTI V petek, 30. maja, so se v Kulturnem domu v Štorah zbrali jubilanti, ki so v letu 1981 dopolnili 10, 20 ali 30 letnico združevanja dela in sredstev v_ delovni organizaciji Železarni Štore. Vseh, ki so prejeli'za zvestobo delovnemu kolektivu denarne nagrade, je bilo 248. Kaj so ob tem prijetnem trenutku razmišljali, sem povprašala tri naše sodelavce-jubilante: tov. Slavico Fidler iz TOZD valjarne I, tov. Franca Mohoriča iz TOZD energetike in tov. Franca Mastnaka iz TOZD jeklovlek. dela ne more prav ovrednotiti. Samo tisti, ki ga doživi, lahko ve, kako naporno je,« je* dejal. Zato je tudi prejšnja leta razmišljal o zaposlitvi drugje — takrat, ko si še ni ustvaril družine. Dejal je tudi, da je pridobitev iiove centrale veliko spremenila. Delo so si porazdelili in je seveda prijetnejše. Z jubilejno nagrado pravi ,da smo ga spomnili, da je že res dolgo v tem kolektivu, čeprav so mu leta razmeroma hitro minila. Ko sem ga vprašala, kaj ibi še rad sporočil našim bralcem, je dejal: Trije izmed jubilantov: Mohorič Franc — 20 let, Fidler Anica — 10 let in Mlakar Franc — 30 let delovne dobe Tov. Slavica dela v -2Š 10 let. Samo štiri leta je delala drugje. Prvotno je delala v valjarni II kot administratorka.. Nato je nadomeščala v času porodniškega dopusta bbračunarko proizvodnje. Ob novi organiziranosti TOZD jeklarna-va-Ijarne je bila sprejeta na dela in naloge tajnice TOZD valjarne I in to delo še vedno opravlja. Z delom je zelo zadovoljna, saj jo veseli, je pa tudi odgovorno. Medsebojni odnosi med sodelavci so dobri, predvsem rada. dela s tistimi iz proizvodnje in poudarja, da je delo z njimi še posebej prijetno. Povedala je, da ji je. teh 10 let v železarni tako hitro minilo, da skoraj ne more verjeti in da se je v tem obdobju toliko spremeni- lo. Tu je menila predvsem osebne dohodke, pogoje dela in nasploh napredek v razvoju proizvodnje. V vsem, tem obdobju ni nikoli razmišljala o zaposlitvi v kateri drugi delovni organizaciji, zato ji jubilejna nagrada resnično veliko pomeni. Tov. Franc Mohorič 'je. v 2Š zaposlen 20 let, vseskozi kot telefonist. Pri njegovih 37 letih je to že lep delovni jubilej. Čepray mi je kar uvodoma dejal, da ima ta kolektiv rad in tudi delo, ki ga opravlja, je vseeno omenil veliko tistega, kar ga je v vseh teh letih ciela v železarni najbolj motilo. Za prva leta pravi, da se ne more pohvaliti, da bi bil z delom zadovoljen. Predvsem zadnja leta pred izgraditvijo nove centrale so bila nora leta. Bil je sam za vse, dela pa ogromno. Predvseim-ga je motilo, da so delo telefonista vseskozi zapostavljali in dajali ob rob. »Nihče tega »Delajmo, da bomo kaj imeli, in to dobro!« Tov. Franc Mlakar prihaja- na delo v železarno iz Laške vasi nad Štorami. Pri svojih 53 letih pravi; da se'še kar dobro počuti, čeprav ga nekoliko muči bolezen. Kar v eni sapi ja začel pripovedovati, kaj vse je doživel v teh 30 letih dela v Železarni Štore. . Dejal je, da so bila prva leta dela zelo težka. V šainotarni, kjer je najprej delal, so bili izredno slabi pogoji dela, ni bilo pralnic, zaščitnih sredstev .... Skratka, danes sploh ne vemo, kaj vse imamo, vendar tega ne znamo ceniti niti varovati. V samotami je delal dolgo dobo. Leta 1972 je začel delati v jeklovleku na delovnem mestu pomočnik ravnalca, nato kot žarilec in sedaj kot posluževalec stroja. Dela v treh izmenah, kar ga nekoliko moti; pravi da ni več mlad. Sicer je tudi tu še vedno prah, vendar se delovni pogoji izboljšujejo iz leta v leto. Tudi njega sem vprašala, če si je kdaj želel zaposliti drugje. Pojasnil je, da je imel v začetku stanovanjske težave in da je zato tudi o tem razmišljal; toda uredil je tako, da je lahko ostal. Z mislimi se je vrnil v prejšnja leta, ko so še veliko udarniških ur Žrtvovali za izgradnjo cest, vodovodov, elektrike ... Žal mu je, da ni tovrstnih akcij več v tem času. Z benificirano delovno dobo bo letos dopolnil 36 let delovne dobe. Če bo še naprej vsaj toliko pri zdravju, pravi, da bo lahko čez 4 leta redno upokojen. Jubilejne nagrade je vesel; meni, da si jo je za 30-letno zvestobo in delom v ŽŠ res zaslužil. In lahko mu verjamemo.- * Ana Tomažin 10 let v DO TOZD ELEKTROPLAVŽ Drobnak Ožbalt, Juršič Alojz, Peperko Vinko, Šarlah Vincenc, Toplišek Stanko, Toplišek Martin, Tovornik Vital. TOZD JEKLARNA Diaci Ciril, Gaber Franc, Jošt Avgust, Novak Milan, Oprešnik Zvonko, Strašek Rudolf, Čanžek Vladimir, Manojlovič Gojko. TOZD VALJARNA I Ferme Karl, Kodrin Franc, Novak Vinko, Podpečan Viktor, Polutnik Pavel, Tomplak Martin, Tuhtar Franc, Vr-ešak Martin, Zupanc Minko, Fidler Slavica, Goršak Stanko. TOZD VALJARNA II Baumkirher Ivan, Bevc Henrik, Cene Drago, Centrih Daniel, Fi-lej Venčeslav, Gradič Anton, Hodžič Edhem, Jager Ivan, Jelenc Martin, Kapel Franc, Krein-puš Stanko, Križnik Ignac, Lah Stanislav, Lončar Franc, Mlinar Edvard, Senica • Anton, Vovk Marjan, Zelič Adam, Arh Anton, Gajšek Miroslav. TOZD JEKLOVLEK Hladki Franc,- Jurkošek Ivan, Klinar. Milan, Planko Jožef, Zavr-šek Franc. TOZD LIVARNA VALJEV Drame Jožef, Grkinje Milan, Jazbinšek Silvester, Kade-nšek Janez, Korez Stanislav, Kotnik Karel, Marčen Jožef, Pirjevec Jožef, Polajžar Božidar, Povalej Peter, Pungeršek Vladimir, Šešerko Roman, jazbec Ivan. TOZD MO Baumgartner Zdenko, Fridl Jože, Mastnak Ivan, Vodeb Alojz, Holcihger Kad, Leskovšek Zlatko, Simič Bogoslav, Vrečar Albin, Ošlak Jože, Perpar Franc. ~~ TOZD TRAKTORJI Sivka Slavko. TOZD VZDRŽEVANJE Cvahte Zoran, Gorjup Karl, Leskovšek Milan, Veber Ivan, Vovk Ivan. OBRAT STROJNEGA VZDRŽEVANJA Artiček Rafael, Cmok Jože, Felicijan Miran, Gajšek Bogdan, Golež Jožef, Klinar Božidar, Kolar Marjan, Reberšak Marjan. ELEKTROOBRAT Barič Anton, Kočar Bogdan, . Novak Anton, Šmerc Majda. TOZD ENERGETIKA Gorenje Janez, Kolarži-k Drago, Marčen Jožef, Dvaršek Slav-. ko, Križanec Adolf. TOZD TRANSPORT Selič A-loj-z, Škrablin Franc, Ratajc Franc, Š komik Branko, Antlej Alojz, Čanžek Janez, Rožanc Jožef, Štancer Franc, Tovornik Kad. TOZD KONTROLA KAKOVOSTI - Grudene Breda, Kladnik Ivan, Utranker Milena, Vračko Marjana, Guček Anton, Novak Franc, Omerzu Miha, Špegel Peter, Žgiir Srečko, Zimšek -Stanislav. TOZD GKSG Šeško Milan, Mirt Štefanija, Novak Ivana. TOZD DPG Keko Stjepan. DS PRIPRAVA PROIZVODNJE Kresnik Boris, Ladstatter Bernarda, Milanovie Slobodan, dipl. ing., Rozmarič Ivan. V kulturnem domu v Štorah so se na predpraznični dan zbrali jubilanti dela TOZD LIVARNA STROJNE LITINE Bukovšek Branko, Drobinc Franc, Gobec Marta, Gudalovič Žarko, Knez Mihael, Kotnik Mihael, Kresnik Milan, Kreuh Milan, Lesjak Franc Ribič Franc, Siikole Konrad, Šuhel Marija, Urleb - Stanislav, Završek Ivan, Zupan Ladislav. DS ZA EKONOMIKO IN ORGAN. Rebernak Franc. DS ZA INVESTICIJE IN RAZVOJ Ivanuša Irena,"'-Recko Majda, Renčelj Miroslav. J Naši jubilanti . DS ZA KOMERCIALNE POSLE Berglez Elza, Horvatič Zvonimir, Križmančič Nada, Lorger Edi, Srebotnjak Dušan, Verbič Mihael, Vrečko Majda. DS ZA FIN. IN RAC. POSLE Domanjko Zdenka, Gajšek Jožica, Vrbovšek Leopold. DS ZA KADRE IN SPLOŠNE ZADEVE Kok Rihard, Pisanec Štefan, Presker Riko, Romih Franc, Spo-lenak Andreja. UPOKOJENI Gračner Albert, Mikšič Ivan. 20 let v DO TOZD ELEKTROPLAVŽ - Pustivšek Jože. TOZD JEKLARNA Gračner Mirko, Plahuta Jože, Voga Alojz, Zapušek Avgust, Ze-Idč Jože. TOZD VALJARNA I Bobek Jože, Hribernik Jože, Vrbovšek Franc. TOZD VALJARNA II Rojc Danica. TOZD JEKLOVLEK Malgaj Albin. TOZD LIVARNA VALJEV Gradič Štefan, Lešnik Edvard, Urleb Anton. TOZD LIVARNA STROJNE LITINE Ošlak Marjan. TOZD MO Boršič Milan, Gajšek Adolf, Gračner Janko, Makuc Viilibald, Vovk Ivan, Renčelj Franc, Zalokar Jože, Štefančič Vladimir. VZDRŽ. TRANSP. SRED. Gradič Jožef. TOZD ENERGETIKA Perc Alojz, Prah Alojz, Topli-šek Franc, žaberl Franc, Mohorič Franc. TOZD TRANSPORT Drobne Henrik, Golob Ludvik, Žlender Franc-Nikola. TOZD KONTROLA KAKOVOSTI Rozman Hilda. TOZD GKSG Zidar Alojz, Šumej Franc. TOZD DPG Jeršič Cecilija, Pungeršek Justina. DS PRIPRAVA PROIZVODNJE Grubenšek Franc, Močnik Zvonimir. DS ZA EKONOMIKO IN ORG. Šalič Marija. DS ZA KOMERCIALNE POSLE Mulej Stanislav, Slapnik Erna, Šoštarič Margareta, Tripič Anica. DS ZA FIN. IN RAČ. POSLE Diacci Dragica. UPOKOJENI Sorec Ivanka. ODŠLI IZ PODJETJA Ravnikar Ivan, dipl. ing. DS ZA INV. IN RAZVOJ Muhovec Konrad. 30 let v DO TOZD ELEKTROPLAVŽ Slomšek Jože. TOZD VALJARNA I Gobec Stanislav, Koštomaj I-van, Rajh Jakob. TOZD VALJARNA II Škoirnik Franc. TOZD JEKLOVLEK Mastnak Franc. TOZD LIVARNA VALJEV Koren Franc, Oprčkal Anton, Sajevec Peter. TOZD MEHANSKA OBDEL. Gobec Marjan, Krajnc Franc. OBRAT STROJNEGA VZDRŽEV. Kralj Janko, Zeme Karl. TOZD ENERGETIKA Veber Alojz, Zajc Jože, Krajnc Srečko. TOZD TRANSPORT Jager Franc, Gabrič Jože, Čavž Franc, Kapi Vinko. TOZD KONTROLA KAKOVOSTI Čuješ Franc. TOZD GKSG Mu žar Marija, Žerdoner Angela. DS PRIPRAVA PROIZVODNJE Romih Martin-. DS ZA INV. IN RAZVOJ Starc Milko, dipl. ing., Zagoričnik Magda. DS ZA KOMERCIALNE POSLE Cimerman Fanika , Drobne Stanko, Ferlež Janko, Lončarič Fanika. UPOKOJENI Vodeb Jože, Žohar Ljudmila, Kolar Alojz, Arzenšek Jože, Ludvik Eva, Užmah Alojz, Krevs Ladislav, Belej Ivan, Sivka Ivan. ZNANJE PRISPEVA VEČ * Znanje, predvsem raziskovalne dejavnosti, prispeva k produktivnosti 27 odstotkov, izobrazba okrog 12 odstotkov, kapital 42 odstotkov in zaposlenost (delo) okrog 19 odstotkov. Produktivnost je funkcija dela, kapitala in znanja, prva dva dejavnika danes skupno prispevata v rast produktivnosti manj kot polovico, znanje — v katero upoštevamo raziskovalne dejavnosti in njihove rezultate ter naraščajočo izobrazbo zaposlenih — pa prispeva več kot polovico! (Nedeljski, maj 82) Kako smo delali V skupni proizvodnji v aprilu nismo dosegli operativnega plana za 0,5 %. TOZD tovarna traktorjev je proizvedla 280 traktorjev ter dosegla postavljeni plan 100 %. Elektroplavž Proizvodnja grodlja je nad planom za. 90 ton oziroma višja za 2,1 °/o. Proizvajali smo sivi in specialni grodelj za nodulacijo. Jeklarna Proizvodnja je dosežena v višini 10.798 ton oziroma 802 ton pod operativnim planom ali 6,9 %. Na nižjo proizvoidnjo so vplivali povečani zastoji in okvare: — okvara 800 KN žerjava — okvara jarma na 900 KN žerjavu —- okvara dvižnega cilindra — okvara desnega nagibalnega cilindra (vžig olja) — okvara priključka jakotoč-nega kabla — okvara krmilnega ventila II elektrode — okvara kompresorja — podaljšanje časov trajanja šarž zaradi slabe kvalitete vložka in zahtevnosti programa (70 % vzmetnega in nizkolegiranega plemenitega jekla). •» Valjarna I Skupna proizvodnja valjanih izdelkov znaša 1.966 ton, od tega 1.553 ton blagovne proizvodnje in 413 ton za predelavo. Proizvodnja rebrastih vzmeti 120 X 16 m/mm v teži 456 iton bo obračunana v mesecu maju 1982 zaradi dolgotrajnejšega postopka prevzema s strani J. Z. Valjarna II Skupna proizvodnja valjanih izdelkov znaša' 8.359 ton ali 115,5 °/o. Presežene planirane količine smo proizvajali izven planiranega časa 4 'dni, ob prostih (sobotah in nedeljah. Delavci bodo koristili proste dneve ob primernem času. Jeklovlek Skupna proizvodnja hladno predelanih profilov je bila 1.034 ton, operativni plan je predvideval 990 ton dn je presežen za 44 ton oziroma za 4,4 %. Livarna I Operativni plan ni dosežen pri kokilah zaradi tega, ker je 200 ton ikokil ostalo neobdelanih. Plan litine in surovih valjev je presežen. Primanjkovalo je ko-kilne in valjčne zlomnine, pa tudi delovne sile. Livarna II Operativni plan ni dosežen zaradi: — tehnoloških težav pni proiz-vodj.i nodularne litine zaradi neustreznih surovin — izpada jedrarskega stroja — okvara — osvajanje proizvodov za izvoz — pomanjkanje surovin, zlasti jekla in karbida — pomanjkanje delovne sile. Obdelovalnica valjev Operativni plan je dosežen z 100,9 %. Kvaliteta' surovcev za kolute 0 1100 x 460 se je poslabšala, tako da je več kolutov odprem-ljenih v izmeček. Dinamika proizvodnje in dobav kasni. Zaostanek dobav se pove? čuje. Izdelovalna dokumentacija ni na vseh fazah obdelave kom-pletirana, zato prihaja do nejasnosti na obdelavi, kar ima za posledico slabšanje kvalitete obdelave. Kvaliteta obdelave valjev stagnira zaradi na novo sprejetih delavcev in uvajanja učencev v proizvodnjo. Obdelovalnica litine Operativni plan smo presegli za 7,3 ton oziroma za 10 °/o. V proizvodnji smo imeli dokaj normalne pogoje za delo. Zaloge su-roivcev so bile zadovoljive tako po asortimentu kakor po teži. Obdelovalni stroji so bili redno vzdrževani. Tovarna traktorjev Operativni plan, postavljen v višini 280 traktorjev, smo dosegli 100%. Še vedno se srečujemo s pomanjkanjem materiala in tudi delavcev. Proizvodnja nekom-pletnih traktorjev nam povzroča težave zaradi kasnejše komple-taaije, ki nam reže že tako ozko odmerjeno delovno silo. Zaposleni Število zaposlenih je znašalo 3.358, medtem ko jih letni plan predvideva 3.447. Z upoštevanjem nadur je znašalo skupno število zaposlenih 3.454, kar predstavlja 97,7 % realizacijo letnega plana. Nadure Operativni plan je predvideval 15,198 ur, doseženih je bilo 16.896 ur, kar je za 1.1,2 % več od planiranih. Produktivnost Na nivoju DO je bila (produktivnost realizirana 102,49 %. Konti naprava po francosko Kdaj delovna dolžnost in kdaj inovacija Pri organiziranju inventivne dejavnosti vedno znova naletimo na vprašanje, kaj je delovna dolžnost in kaj je ustvarjalna inventivna dejavnost, kje je meja med njima. V vsakdanji praksi namreč zelo pogosto zasledimo mnenje, da delavci v proizvodnji zaslužijo priznanje, če ob svojem rednem delu kaj izboljšajo, izumijo ali spremenijo. Drugače pa si to razlagajo delavci, katerih delo je v organiziranju proizvodnje, iskanju boljših rešitev, razvijanju novih delovnih procesov ali novih izdelkov; vse njihovo ustvarjalno delo naj bi bila delovna dolžnost. Če tak delavec za svojo stvaritev zahteva neko priznanje ali nadomestilo, je 'zavrnjen z argumentom, da za opravljeno delo ne more biti dvakrat nagrajen. Ali se jim bo porodila kakšna ideja? Takšna mnenja in postopki so bili v preteklosti pogosto utemeljeni tudi z določbo v članu 86, točka 2 Zakona o patentih in tehničnih izboljšavah, kjer je bilo. zapisano, da določbe členov 83 in 95 (člena sta govorila o pravici avtorja tehnične izboljšave do nadomestila) tega zakona ne veljajo za. predloge strokovnih sodelavcev v znanstveno-raziskovalnih inštitutih in konstrukcijskih birojih, če se nanašajo na projekte, konstrukcije in tehnološke postopke, ,ki so jih pripravili in izvršili ti strokovni sodelavci v okviru svojih rednih službenih nalog. Ta omejitev je sicer upoštevala predvsem izdelavo programov in projektov v birojih zunaj delovnih organizacij, vendar so jo marsikje zelo vztrajno uporabljali predvsem za lastne strokovnjake, ki lahko največ prispevajo k izboljšavam in modernizaciji proizvodnje, so pa bili s takšnim ravnanjem dejansko grobo diskriminirani. Danes ti razlogi seveda povsem odpadejo, saj omenjeni zakon ne velja več. Kot je znano, velja od konca januarja letošnjega leta nov zakon, ki je v osnovi"spremen j en. Zakon o združenem delu uvršča inovacije kot materialne pravice med družbena sredstva in materialne osnove združenega dela (člen 10, 3. odstavek ZZD), razvoj delavca v celovito ustvarjalno Osebnost pa med temelje socialističnega samoupravnega združenega dela (člen 2 ZZD). Večanje dohodkov in produktivnosti v TOZD je določeno v 48. členu ZZD: »V pogojih socialistične blagovne proizvodnje zagotavljajo delavci v temeljni organizaciji nenehno večanje dohodka, tako da: 1. Razvijajo svoje delovne sposobnosti in znanje, izboljšujejo organizacijo dela, uporabljajo znanstvene, tehnične -in tehnološke dosežke, smotrno in racionalno izkoriščajo naravne pogoje za delo, razvijajo pobude pri delu... in na tej osnovi povečujejo produktivnost dela.« Člen 47 ZZD predpisuje, kakšna naj bo organiziranost TQZD in pravi glede ustvarjalnosti, da morajo delavci zagotoviti takšne osnove in merila za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter za delitev sredstev za OD in skupno porabo... »4. z ustrezno notranjo organizacijo dela in z odnosi pri razporejanju in delitvi v temeljni organizaciji spodbujajo delavce, da se na vsakem delu oziroma pri vsaki delovni nalogi in v vsakem delu delovnega procesa razvijata ustvarjalnost, delovna pobuda delavcev in meri njihov prispevek k uspehu skupnega dela in pridobivanju dohodka.« Glede ustvarjanja sredstev za osebne dohodke je v členu 129 ZZD v 4. odstavku rečeno: »Prispevek delavca k delu je odvisen tudi od povečanja dohodka temeljne organizacije, ustvarjenega zlasti z upravljanjem in gospodarjenjem s. sredstvi družbene reprodukcije ter z odločanjem o^ organiziranju dela, o rekonstrukciji, modernizaciji in drugi tehnični izboljšavi... o uporabi znanstvenih, tehničnih in tehnoloških dosežkov ter strokovnih izkušenj v delovnem procesu v temeljni organizaciji«. O tem, kaj pripada delavcu, ki z ustvarjalnostjo sodeluje v boljših dohodkih in uspehih združenega dela, določa v 130. členu ZZD: »Dela\rec, ki z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije, ima pod pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu, v skladu z zakonom pravico do posebnega nadomestila v tej temeljni organizaciji.« ZZD torej povsem jasno in nedvoumno pričakuje in spodbuja ustvarjalnost VSEH delavcev pri vseh opravilih in jamči VSEM delavcem pravico do posebnega nadomestila za inventivno delo. Z uveljavitvijo opisa del in nalog v TOZD bo razrešena dilema razmejitve odnosa med redno, delovno dolžnostjo in invencijo. Pro-• blem se namreč pojavi predvsem takrat, ko je slabo opredeljeno delo razvijalcev, raziskovalcev, konstruktorjev in drugih strokovnih delavcev. Če opis delovnih opravil in delovnih nalog govori samo o delu pri razvojnih procesih, izboljševanju proizvodnje ali uvajanju novih proizvodov, se vse delo takšnega delavca upošteva kot delovna dolžnost. »Delovna dolžnost« je v bistvu opravljanje vseh tistih aktivnosti, ki jih od delavca pričakujemo. Aktivnosti so opredeljene v spisku delovnih nalog. Strokovni delavec mora dobiti program za svojo nalogo, imeti mora definirane cilje, ki naj jih doseže. Množična inventivna dejavnost pa obsega vse tiste predloge delavcev, za katere niso bile izdane redne delovne zadolžitve oziroma obveznosti, torej tiste, ki presegajo pričakovanja izdanih nalog. Primer 1: Konstruktor A je zadolžen za konstrukcijo novega izdelka in ima zato določeno nalogo. Da lahko nalogo uspešno opravi, mora biti kreativen. Če nalogo reši v mejah določene naloge oziroma cilja, za te rešitve ne more biti še posebej nagrajen. Opisani primer konstruktorja A je jasen in logičen. Kaj pa, če konstruktor- A reši določeno nalogo bistveno bolje, ali če predlaga uspešno rešitev iz drugega področja, za katerega ni bil zadolžen? Potem je konstruktor lahko nagrajen kot inovator. Primer 2: Vodilni delavec B daje inventivne predloge. Dolžnost 1 vodilnega je, da kreativno oblikuje vse, kar je v njegovi pristojnosti za dosego čim boljšega poslovanja, vendar v primeru, da so ta dela in naloge definirane v opisu nalog. Če pa njegovi predlogi presegajo opisane naloge, ali pa posegajo na povsem nova področja dela, je tudi ta del dela inovacija oziroma inovacija; če se uporabi v praksi. Ocena pričakovanj v mejah delovnih nalog in nagrajevanje razlike' (nad pričakovanji) odpravlja togi sistem »delovne dolžnosti«. Seveda pa zahteva ta sistem točen opis zahtev oziroma pričakovanj pri izdelavi delovne naloge. Tako mora tisti, ki nalogo izdaja, vedeti, kaj z nalogo pričakuje; tisti, ki jo sprejema, pa vedeti, kaj mora na-. rediti. Ker ni omejitev pri dajanju inventivnih predlogov, lahko sodelujejo vsi, ki so združili delo, ne glede na funkcijo, ki jo opravljajo. Če delavec delo uspešno opravi in doseže cilje, določene v nalogi, je to delo vsekakor delovna dolžnost; če pa je njegova tehnična rešitev boljša, cenejša, izvedena hitreje in podobno, je to preseganje - naloge, invencija, ki jo je treba. ustrezajoče obravnavati. Večkrat se primeri, da strokovnjak dobi klub vsemu nalogo, ki mui jo organi TOZD nakažejo le v grobih obrisih, kar kaže, da bo njena uspešna rešitev predstavljala invencijo. .Če se o delu na takšni nalogi predhodno ne dogovori, kako bo obravnavana, uspešni rešitvi pogosto sledi spor z avtorjem. Takšnim sporom se lahko izognemo, če organi TOZD sklenejo z delavcem inovatorsko pogodbo, s katero ob pričetku dela čimbolj točno opredelimo nalogo, način izvajanja in obračunavanja ter druge pomembnejše pogoje. Skladiščenje izdelkov kontiliva v livafni II (ioto Arzenšek) Če bo organizacija inventivne dejavnosti dobra in uspešna, če bodo ustvarjalci dobili zaupanje, se bodo za vsak, tudi za najtežji problem javljali sposobni reševalci in bodo inovacijske rešitve hitro vplivale na boljše dohodke TOZD. Čim bolj bo razvita ustvarjalnost in čim bolj jo bomo obravnavali tako, kot določa zakon o'združenem delu, temveč bomo imeli izboljšav, novih tehničnih rešitev in novih izdelkov. Sindikalni poročevalec st. 1, 14. 1. 1978 (delno priredil D. K.) Obravnavane inovacije Komisija za gospodarjenje TOZD jeklarna je pri obravnavi Inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo > tov. ¡Šeruge Mitje in Avgusta Šturbeja iz TOZD \izclrževanje št. 704, »Izboljšava na EOP II«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 34.080,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a. 2. Zfi inovacijo tov. Ivana Krumpaka iz TOZD vzdrževanje št. 330, »Temperaturna zaščita stene voza vmesne ponovce«, se odobri izplačilo .tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 65.562,88 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b. 3. Predlog tov. Dominika Tomažina, ing. iz TOZD jeklarna št. 697, »Držalo za cevi«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. Komisija za gospodarjenje TOZD elektroplavž je pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tov. Tomislava Kučiša iz TOZD elektroplavž št. 490, »Odžveplanje grodilja«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi poprečnih prihrankov 1.378.844,70 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 2. Za inovacijo tov. Karla Pun-gerška iz TOZD elektroplavž št. 502, »Izdelava spoja peči«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi poprečnih prihrankov 307.850,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. 3. Za inovacijo tov. Marjana Ramšaka iz TOZD vzdrževanje št. 353, »Izdelava mečev TH peči iz jekla«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi poprečnih (prihrankov 465.705,48 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. Komisija za racionalizacije TOZD livarna I je pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tov. Branka Cmoka in Martina Senice iz TOZD vzdrževanje št. 473, »Izboljšava okvar na stikalih P V 35 KV«, se odobri izplačilo dru-geg a posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi popreč-faktorja ustvaritvene sposobnosti nih prihrankov 103.115,04 din in 2b. 2*. Predlog tov. Mihaela Vizjaka iz TOZD vzdrževanje št. 686, »Izboljšava pomika vrat žarilne peči Radlje,« se Sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. 3. Za inovacijo tov. Jožeta Lebana, dipl. ing. in Patra Jevšnika iz TOZD livarna I št. 629, »Postavki žarilnih peči«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 913.405,50 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. Komisija za gospodarjenje TOZD kontrola kakovosti je pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep: 1. Predlog tov. Marije Žumer iz TOZD kontrola kakovosti št. 675, »Volumetriona določitev aluminija«, se sprejme. Avtorici pripada pavšalno plačilo. Komisija za gospodarjenje TOZD transpprt je pri obravnavi Inovacij sprejela naslednje šklepet 1. Predlog tov. Antona Podkrajška iz. TOZD transport št. 710, »Zaščita osvetlitve register-ske tablice«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene posobno-sti 3d. Predlog bo ponovno obravnavan po enem letu uporabe. 2. Predlog ¡tov. Friderika Šume-ja iz TOZD transport št. 709, »Obnovitev avtoplašča«, se sprejme. Avtorju pripada eno posebno plačilo s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2b, ki bo izraču-.. nano aa osnovi prihrankov po enem letu uporabe. 3. Predlog tov. Antona Kum-pergarja, Branka Škornika in Janeza Lupšine iz TOZD transport št. 708, »Preureditev izpušne cevi«, se sprejme. Avtorjem pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2b. Predlog bo ponovno obravnavan po enem letu uporabe. Služba za inovacije Zgodovina izu ÍÍ ov FLUORESCENČNA SVETILKA " Po približno šestdesetih letih nespornega vladanja električne žarnice, ki sta jo leta 1879 iznašla in prva ponudila na tržišču Edison in Swan, je. ta dobila velikega tekmeca v flourescenčni svetilki. . , Prvi poskus, da Bi dosegel flo-urescenco, je naredil francoski znanstvenik Henri Becquerel, ki je odkril radioaktivnost (toda prepustil je njeno raziskovanje svoji učenki Marie Curie), Ipta 1^59 je izdelal ' nekakšno flurore-scenčno številko z Geisslerjevo cevjo: (ki so jo uporabljali V laboratorijih za demonstriranje sevanja, ki ga povzroča razelektre-nje v razredčenem plinu). Notranjo stran cevi je prevlekel s ke- mično snovjo (fosforjem), ki ima to lastnost, da flourescira pod vplivom sevanja. Drugi znanstveniki v raznih državah so začeli raziskovati v isto smer in so kmalu našli na stotine mineralov, ki fluorescirajo, če so izpostavljeni sevanju prave valovne dolžine. Stranski izdelek te dejavnosti je . bila neonska svetilka (ki jo je iznašel francoski kemik George Claude leta 1910), ki zažari rdeče, če steče skoznjo napetostni sunek, in ki je v dvajsetih letih postala izredno priljubljena za reklamne namene. Nazadnje so odkrili, da je mogoče izdelati tudi navadno svetlo--bo za domove, tovarne in urade s fluoresenco, če. prevlečemo notranjo stran steklene cevi s kakšno kemično fluorescenčno snovjo. Američan dr, Artur H. Comp- ton, ki je delal za General Electric, je izdelal prvo učinkovito svetilko te vrste S pravo barvo za splošno uporabo, in sicer okoli leta 1934. Ker deluje ta svetilka ob nizki napetosti, so ugotovili, da je veliko bolj ekonomična kot svetloba iz električnih žarnic, ki potrebujejo visoko napetost. Moderno fluorescenčno svetilko v petih poljubnih barvah so prvič prikazali na svetovnem sejmu v New Yorku leta 1939, že petnajst let pozneje pa je ta svetilka v ZDA zamenjala žarnico kot poglavitni vir električne razsvetljave. Njena običajna oblika je dolga, s plinom napolnjena cev, na notranji strani prevlečena s fluo-rescenčniift»prahom; prah se zasveti, kadar stečejo nevidni ultravijolični žarki med elektrodama na konceh cevi. Ta svetilka potrebuje električni tok z nizko napetostjo zato, ker. je njena svetloba »hladna« : to pomeni, da se v primeru z žarnicami le -malo energije spremeni v toploto. Moderna fluorescenčna svetloba je okoli petdesetkrat učinkovitejša od prave žarnice z ogljikovo nit- ko, je pa tudi bolj prilagodljiva kot večina navadnih žarnic, saj lahko z različno sestavino fluorescenčne prevleke ustvarimo svetlobo najrazličnejših odtenkov in barv (tako imamo, na primer najmanj šest »belih« svetlob, od’ »dnevne« do »super de luxe hladno bele«). Sorodne, vendar po učinku zelo različne, so svetilke, ki se danes množično uporabljajo za ulično razsvetljavo; dajejo lahko samo eno vrsto barve, rumeno (napolnjene z natrijevo paro) ali ze-lenkastomodro (napolnjene z ži-vosrebrno paro). V začetku tridesetih let so se razvile iz neonske razsvetljave, za »prevodnik« pa uporabljajo kovinsko paro pri nizkem pritisku: električni tok povzroči, da kovinska para zažari. Svetloba teh »monokrontnih« svetilk ni prav nič prijetna za človekov obraz, vendar so tako razsvetljene ceste ponoči varnejše: ne blešči se, motorizirani vozniki laže razločujejo predmete na cesti, pa tudi v megli se manj razprši. • Iz knjige Heureka Delovna akcija Družbenopoli trične organizacij e v TOZD Energetika so se dogovorile za delovno akcijo »Očistimo okolje«. Šestnajstega aprila se je nekaj po 14. -uri zbralo pred 'kotlarno v Štorah II petindvaj- Akoija je potekala v veselem razpoloženj-u in je bila končana v dveh urah. Po malici, ki je -sledila in pred no. -smo še razšli smo si zaželeli ponovnega snidenja na naslednji -delovni akciji. Energetiki so se izkazali (foto Logar) set delavcev vseh starosti, da bi sodelovali v tej tako -koristni akciji. Razdelili smo se v dve skupini. Ena je urejala pot med kotlarno in zgradbo CTP, druga pa se je lotila čiščenja okolice kotlarne. Delo je hitro napredovalo. Nabrali smo za dva kontejnerja starega železa, druge odpadke pa znosili -na -kup in gorljive tudi sežga-l-i. Požgali -smo tudi visoko travo okrog kotlarne, tako, da je bil iz-gled po končanem delu čisto -drugačen, lepši. Uredili smo tudi okolico črpališča Štore... II, kjer je tudi bilo precej nepotrebne navlake. Zel-o uspela akcija je lahko za zgled vsem sredinam v Železarni, saj je bila verjetno edina, ki je potekala izven delovnega časa. Odziv pa je pokazal, da so -delovni ljudje vendarle zainteresirani za či-sto. okolje in zanj tudi nekaj prispevata. Ta zapis je sicer precej zakasnel, vendar -pa smo ga hoteli tudi ilustrirati s fotografijo, kar je objavo zakasnilo. ’ Vsem sodelujočim se za udeležbo tudi po tej poti zahvaljujemo in vabimo na prihodnjo akcijo ¡tudi ostale, saj letos še nismo vsega postorili. IO sindikata 3. seja delavskega sveta SOZD Slovenske železarne, ki je bila v sredo, 19. maja 1982 ob 9. uri v Domu železarjev na Teharjah. K-l — O izvrševanju sklepov 12. seje delavskega/sveta SOZD Slovenske železarne, je poročal Uršič. Poročilo je bilo v pismeni obliki poslano skupaj z vabilom za sejo. 1. sklep: Potrdi se zapisnik 12. seje delavskega sveta SOZD Slovenske železarne in sprejme poročilo o izvrševanju sklepov. K-2 — O volitvah delegatov za delavski svet SOZD SŽ za mandatno obdobje 1982—1984, je poročala Trudnova, Ker so delegati predložili potrdila o izvolitvi Skladno s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD SŽ oziroma statutom SOZD SŽ, je delavski svet SOZD SŽ soglasno sprejel naslednji 2. sklep: V delavski svet SOZD SŽ za mandatno obdobje 1982—1984, so bili veljavno izvoljeni: ŽELEZARNA JESENICE: 1. Medja Jakob 2. Kavčič Srečko ' 3. Logar Igor 4. Kosmač Janez 5. Markež Valentin 6. Muršec-Damjaaa 7. Šlibar Jože (st.) 8. Faj kovic Euad ŽELEZARNA RAVNE: 1. Hartman Franc 2. Janežič Alojz 3. Kranjc Mirko 4. Potočnik Albgrt 5. Tratnik Ivan 6. Tušek Ela ŽELEZARNA ŠTORE: 1. Banjevič Miodrag- 2. čagalj Josip 3. Cizelj Jože 4. Korent Rado 5. Majer Tomo VERIGA LESCE: 1. Košir Rudi . 2. Vahiar Jože 3. Krivec Milan PLAMEN KROPA 1. Berce Marko 2. Šparovec Valentin TO VIL LJUBLJANA: 1. Kalin Brane 2. Mišič Anton ŽIČNA CELJE: 1. Livio Rajko ' 2. RadoVanovič Dragoljub METALURŠKI INŠTITUT: 1. dr. Smajič Ni jaz 2. Arzenšek Boris ■ DSSS SOZD SŽ: 1. Ajdič Marcela 2. Zagorski Marta DS IB SŽ: 1. Truden Danica 2. Kordež Nevenka K-2 b — O izvolitvi predsednika in namestnika predsednika delavskega sveta SOZD SŽ, je poročala Trudnova. Predlog je bil v pismeni obliki vnaprej poslan z vabilom za sejo. V družini Janeza so imeli bralno vajo. To jim omogoča Indok center, saj so ga dobili vsi člani družine V skladu s predlogom kadrovske komisije pri KO sindikata SOZD SŽ, je bil soglasno sprejet naslednji 3. sklep: Za predsednika delavskega sveta SOZD Slovenske železarne se izvoli tov. Alojz Janežič -iz železarne Ravne, za namestnika' predsednika pa se izvoli tov. Nijaz Smajič z Metalurškega inštituta v Ljubljani. K-2 c — O predlogu delegatov za izvršilni odbor delavskega sveta SOZD Slovenske železarne, je poročala Trudnova. Predlog je bil v pismeni obliki vnaprej poslan vsem delegatom DS. 4. sklep: Za člane izvršilnega odbora delavskega sveta SOZD SŽ so bili za mandatno obdobje 1982—1984 izvoljeni: ŽELEZARNA JESENICE: Medja Jalkob ŽELEZARNA RAVNE: Janežič Alojz ŽELEZARNA ŠTORE: Korent Rado VERIGA LESCE: Vahtar Jože PLAMEN KROPA: Berce Marko TO VIL LJUBLJANA: Kalin Brane ŽIČNA CELJE: Livio Rajko METALURŠKI INŠTITUT: dr. Smajič Nijaz DSSS SOZD SŽ: Ajdič Marcela 5. sklep: Za predsednika izvršilnega odbora delavskega sveta SOZD SZ se izvoli Jakob Medja iz Železarne Jesenice, za namestnika predsednika pa se izvoli Marko Berce iz Plamena Kropa. K-2 d — Na poslovnik o delu delavskega sveta SOZD Slovenske železarne ni bilo nobenih pripomb in je bi! soglasno sprejet naslednji 6. sklep: Delavski svet SOZD SŽ sprejema poslovnik o delu delavskega sveta SOZD Slovenske železarne. Trudnova je informirala delavski svet o izvolitvi novega odbora samoupravne delavske kontrole SOZD SŽ, ki ga sestavljajo: ŽELEZARNA JESENICE: Kramar Janez ŽELEZARNA RAVNE: Plohl Andrej ŽELEZARNA ŠTORE: Horvatič Zvone VERIGA LESCE: Larisi Janko PLAMEN KROPA: Skalar Jože TO VIL LJUBLJANA: Grjol Vlasta ŽIČNA CELJE: Anders Andrej METALURŠKI INŠTITUT: Ralič Boško DSSS SOZD SŽ: Burgar Ciril K-3 — O delu delavskega sveta SOZD Slovenske železarne v mandatnem obdobju 1980—1982, je poročal tov. Korent. Pregled zadev, ki jih je obravnaval delavski svet v pretekli mandatni dobi, je bil v pismeni obliki vnaprej poslan. V razpravi je sodeloval Uršič. Obrazložil je osnovna načela poslovne politike SOZD SŽ in problematiko delovanja SOZD SZ v pogojih gospodarjenja, zlasti pa je poudaril izredno težko situacijo glede zagotavljanja surovin in reprodukcijskih materialov. Delavski svet 'SOZD SŽ je seznanil tudi z nerealiziranim sklepom delavskega sveta v pretekli mandatni dobi, ki se nanaša na spremembo samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD SŽ oziroma statuta SOZD SŽ glede razširitve pristojnosti izvršilnega odbora delavskega sveta SOZD SZ. Predlog sprememb oziroma dopolnitev bo pripravila strokovna služba SOZD SZ, obravnavala pa bo osnutek tudi komisija za uresničevanje zakona o združenem delu v SOZD SŽ. 7. sklep: Sprejme se poročilo o delu delavskega sveta SOZD SŽ v preteklem mandatnem obdobju. K-4 — Gospodarski načrt SOZD Slovenske železarne za leto 1982, je obrazložil vodja planske službe SOZD SŽ, tov. Rozman. . Gradivo je bilo v pismeni obliki vnaprej poslano vsem članom delavskega sveta. Rozman je v svojem poročilu zlasti poudaril, da moramo v letu 1982 bistveno pozornost posvetiti izvozu in oskrbi s surovinami in reprodukcijskimi materiali ter investiranju. 8. sklep: Delavski svet SQZD Slovenske železarne sprejema gospodarski načrt SOZD Slovenske železarne za leto 1982. V.kolikor pa bi se splošne gospodarske razmere bistveno spremenile, tako da plana ne bo mogoče realizirati, bo potrebno pristopiti k rebalansu gospodarskega načrta za leto 1982. K-5 — O devizni bilanci SOZD Slovenske železarne za leto 1982, je poročal Kosec. Pismeno gradivo je bilo vnaprej poslano vsem članom delavskega sveta SOZD SŽ. V svojem poročilu je zlasti poddaril, da kljub vsem naporom za pridobitev deviz z lastnim izvozom oz. z zdru-ževanjem s kupci, devizna bilanca izkazuje primanjkljaj v višini ca. 23 milijonov $. Glede na določbe novega zakona o deviznem poslovanju pa se bo ta primanjkljaj v SOZD SŽ še povečal, lahko pa pričcfflJjemo tudi še manjši priliv deviz od kupcev. V razpravi so sodelovali Uršič, Janežič in Burnik. Uršič je ponovno poudaril, da so možnosti za pridobivanje deviz v letu 1982 bistveno zmanjšane. S kupci smo podpisali SaS o združevanju deviz po 67. oziroma 68. členu ZDP, vendar se le-ti ne realizirajo v celoti. Nastalo problematiko je obravnaval tudi poslovni svet SŽ in sprejel sklep, da bo treba pristopiti k izdelavi akcijskih programov za primer, da se bo proizvodnja zaradi pomanjkanja surovin iz uvoza pričela ustavljati. Povedal je tudi, da bo treba v letu 1982 odplačati za ca 19 milijonov $ deviznih anuitet :za inozemske kredite. Burnik pa je v razpravi informiral delavski svet o zaključkih seje izvršilnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije in poudaril, da se bomo morali resnično maksimalno angažirati, da se reši devizno problematiko. 9. sklep: Delavski svet SOZD SŽ sprejema informacijo o devizni bilanci SOZD Slovenske železarne za leto .1982 in. podpira sklepe poslovodnega sveta SŽ v smislu defirfiranja devizne bilance SŽ v zaostrenih pogojih, ki jih narekuje novi zakon o deviznem poslovanju. Delo samoupravnih organov 4(Nadaljevanje s 9. strani) -K-6 — Osnutek sprememb v samoupravnem sporazumu o temeljih plana SOZD SŽ za obdobje 1981—1985 in o temeljih plana Interne banke ža obdobje 1981—1985, je obrazložil Rozman, ¡Pismeno gradivo je bilo predloženo -delegatom na seji. Povedal je, da so spremembe v glavnem ha področju investicij, na področju zunanje trgovinskega poslovanja in na področju zagotavljanja oskrbe s surovinami. S temi spremembami pa so povezane -tudi ostale spremembe in dopolnitve citiranega SaS. 10. sklep: Delavski -svet SOZD SŽ sprejema osnutek sprememb SaS -o temeljih plana SOZD Slovenske železarne za obdobje 1981—-1985 in o temeljih -plana Interne banke za 'obdobje 1981—1985 in predlaga, da bi predlagane usmeritve dopolnili v skladu z novima-pogoji in razmerami na trgu, ki bistveno vplivajo na temelje planov, do konca junija 1982, ko naj bi bil izdelan predlog citiranega samoupravnega sporazuma. K-7 — Analizo osebnih -dohodkov v -letu 1979—1981 in v I; trimesečju letg 1982 v Slovensk-ih železarnah, je obrazložil Rozman. Pismeno gradivo je bilo vnaprej poslano vsem prisotnim. 11. sklep: Delavski svet jSOZD Slovenske železarne sprejema predlog analize o gibanju osebnih'dohodkov v Slovenskih železarnah v letih 1 -1979—1981 in v I. trimesečju 1982 in zadolžuje -strokovne službe v delovnih organizacijah SŽ, da delujejo na področju -gibanja osebnih dohodkov usklajeno, še zlasti -glede na kritično situacijo v prihodnje. K-8 a — O predlogu,.za vezavo sredstev sklada skupne porabe SOZD SŽ —• stanovanjski del pri LB —- Stanovanjško-komunalni banki Ljubljana, je poročala Trudnova. 12. sklep: Delavski svet sprejema predlog sklepa o vezavi sredstev sklada skupne porabe SOZD SŽ — stanoya-njški del pri LB — Stanovanj-sko-komunalni banki Ljubljana in sicer pod -pogoji, ki veljajo za primer, da-so delovne organizacije kupci -stanovanj. K-8b •— Predlog za imenovanje delegata SOZD SŽ v Izvršilni odbor Sekcije za.Avstrijo pri Gospodarski Zbornici Jugoslavije, je obrazložila Trudnova. 'Pismeni predlog -je bil delegatom predložen na -seji. 13. sklep: V izvršilni odbor Sekcije za Avstrijo pri Gospodarski zbornici Jugoslavije se kot predstavnik SOZD Slovenske železarne imenuje tov.' Magdič Vladimir. K-9 —■ Naslednja seja delavskega sveta SOZD SŽ bo koncem junija 1982 v Ljubljani. Seja je bila zaključena ob 13.30. Delegati Delavskega sveta delovne organizacije železarne Štore so na svoji 2. redni seji dne 15. 5. 1982 sprejeli naslednje sklepe: 1. Pregledali so sklepe 1.. redne seje ter ob tem ugotovili: a) Na osnovi razprave so delegati v zvezi z nedovoljeno gradnjo ob Slivniškem jezeru sprejeli sklep, da je pravna služba dolžna, da v okviru svoje strokovnosti sproži postopek preko -sodišča, za -dokončno rešitev zadeve Mlakar -Franc —- neopravičena gradnja. b) V zvezi s sklepom iz 20. redne seje DS DO, ko bi bilo potrebno seznaniti SO Celje o obremenjenosti TOZD oziroma DO s prispevki SIS, so podali informacijo, da se izračuni pripravljajo in -da jih bodo posredovali najprej v razpravo TOZD in DS, nakar bodo celotno informacijo posredovali občinski skupščini. c) Delegati so na osnovi flodatnega ‘gradiva in razprave sklenili, da dajejo soglasje za postavitev kioska za prodajo zelenjave v Štorah. -d) G-lede izvedbe III. samoprispevka -sporočamo da se ta točka ne bo uvrstila na dnevni red, (ker -je že bil v zvezi ,s tem sklican delovni sestanek koordinacijskih o-dborov, na katerem -je razlagal predsednik OS Celje Edi Stepišnik. 2. Delegati DS so sprejeli poslovnik o delu delavskega sveta delovne organizacije. 3. Po obširni razpravi šo delegati potrdili Gospodarski načrt za leto 1982 z dopolnitvijo, da se od 1. maja 1982 dalje upoštevajo nove cene Ihed TOZD po sanacijs-kem programu -ter da se -upoštevajo -predlogi TOZD in se rešujejo sproti. 4. Delegati so se seznanili s poročilom o delu kolektivnega poslovodnega -organa ter ocenjujejo delo v preteklem obdobja kol uspešno. S to -oceno je potrebno seznaniti komisijo za imenovanje članov KPO. . - 5. Delegati so se seznanili z informacijo o poslovnih rezultatih v prvih treh mesecih letošnjega leta. Ob tem so zadolžili vse poslovodne, samoupravne in strokovne strui^jje, Ha si s -povečanimi napori .prizadevajo doseči boljše poslovne reruffate. 6. Delegati delavskega sveta so sprejeli poročilo o investicijski dejavnosti v naši delovni organizaciji v prvem četrtletju letošnjega leta, 7. Potdano je bilo kadrovsko poročilo za leto 1981. 8. Delegati so bili seznanjeni z vsebino poročila področja za tehnično -in zdravstveno varstvo za leto 1981. ^ ‘ Na osnovi tega so delegati potrdili -predlog ukrepov za izboljšanje dela na področju tehničnega in zdravstvenega varstva in humanizacije dela, ki so zabeleženi v poročilu in so na v-pogled v Področju za samoupravna razmerja in informiranje. 9. Delegati so razpravljali o predlogu Pravilnika o organiziranem oddihu delavcev ŽŠ ter po razpravi prišli do zaključka, -da akt še ni dodelan za sprejem ter zato sklenili, naj se posreduje ko:t osnutek samoupravnim delov-nim skupinam v TOZD in DS. 10. Delavski svet sprejema poročilo 0 pri-pravah za letovanje za leto 1982 ter ob tem predlaga, da se -prouči možnost, da se morebiten ostanek sredstev, namenjenih za regresiranje, nameni za nakup -prikolic. TOZD DPG.kot upravlja-lca prikolic so zadolžili, da v so-delovanju s strokovno službo še pred pričetkom.počitniške sezone'izdela poslovnik o uporabi prikolic. 11. Delavski svet soglaša z dobavo terminalskega sistema in postavljanjem sistemskega softrvarea s strani DO Velebit Zagreb po pogodbeni vrednosti 3,619.000-din. Dobava se financira iz sredstev, ki so jih v -ta namen združile TOZD ,prak-o PFS v letu -1981. Delavski -sve-t -potrjuje, da se terminalski sistem z vso pripadajočo opremo -dobavlja za potrebe področja proizvodnje temeljnih organizacij združenega dela v DO Železarni Štore. 12. -Delegati delavskega sveta sprejemajo sklep, -da DS za ekonomiko in organizacijo -prične postopek pridobivanja vseh soglasij za novo -računalniško konfiguracijo večje zmogljivosti z možnostjo instalacije širše terminalske mreže in povezave s procesnim -računalnikom. 13. Delegati so bili -seznanjeni s sklepi 12. redne seje DS SOZD SŽ. 14. Na predlog kadrovske ,komisij e pri konferenci OOZS ŽŠ so delegati- potrdili predlog sestave komisij pri delavskem svetu DO, in sicer: — ikpmisija za beneficirano -delovno -dobo, — -koimiisj.a za prometn-o varnost, — komisija za inovat-orstvo in racionalizacije, — svet -za informiranje, — knjižnični odbor. 15. -Delavski svet je sprejel sklep o razpisu referenduma za 16. 6. .1982 za odločanje o: . — spremembah rangiranih odnosov, — o dopolnitvah, samoupravnega sporazuma o Skupnih osnovah za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in sklada skupne porabe. Delavski svet TOZD in delovnih skupnosti naj razpišejo referendum v TOZD — DS za 16. junij 1982. Sklep o razpisu mora biti sprejet najmanj. 15 dni pred izvedbo referenduma, tj. do vključno 31. 5. 1982. Na ravni -delovne organizacije so imenovali refemd-umsko komisijo v sestavi: Kavka Franc — predsednik, Motoh Anton — namestnik, Pungartnik Oto — član. 17. Delegati so bili seznanjenj z vsebino sklepov, ki jih je sprejela komisija za prometno varnost ter sklenili, da -se na nasffednji seji določi rok za realizacijo sklepov. Nosilci na-log so DS -za investicije in razvoj in DS za kadre in splošne zadeve. Komisija za kadre in splošne zadeve je na svoji 2. redni seji dne 2, 6. .1982 obravnavala in sprejela naslednje sklepe: 1. Pri pregledu realizacije sklepov 1. redne seje Komisije za kadre in splošne zadeve je ugotovila naslednje: Sklep št. 4, 11. .redne seje: DS -za kadre in -splošne zadeve je pripravila predlog za plačilo prevajanja strokovne literature in komisija je predlog potrdila. Sklep št. 5, 1. redne seje: DS za kadre in splošne zadeve je v Zvezi s sprejetim sklepom podala Obrazložitev. Iz te je razvidno, da je nagrajevanje mentorjev urejeno s pravilnikom o -usmerjenem izobraževanju. Delavc-i, ki usposabljajo učence na proizvodnem delu in delovni praksi, pa niso posebej nagrajeni, ker je bil sprejet takšen sklep na komisiji za uvajanje usmerjenega izobraževanja. Komisija za kadre in splošne zadeve je ob tem sprejela sklep, s katerim je DS za kadr-e in splošne zadeve zadolžena, da v -doglednem času -pripravi predlog načina nagrajevanja teh delavcev, ki bo vsklajen z načinom nagrajevanja v -drugih delovnih organizacijah. Sklep št. 3, 1 redne seje: Komisija je ponovno -obravnavala prošnjo tov. Stojanoviča Rada, TOZD TT, za št-udij iz dela. Po -prejetem mnenju o potrebnosti študija v smer, za katero se je odločil tov.'Stojanovič, je komisija -prošnji ugodila. Vsi ostali sklepi so realizirani oziroma je realizacija v teku. 2. Komisija za kadre in splošne zadeve je obravnavala pripombe TOZD in DS na predlog SaS o skupnih -osnovah za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in sklada skupne porabe. Sprejete pripombe so napisane v prilogi -sklepov. 4. Komisija je sprejela sklep, da se vse -pripombe in predlogi ki se nffhaš-ajo na rangirane odnose in spremembo organizacije, obravnavajo po referendumu. 4. Komisija je v zvezi s pri-pombo TOZD livarna valjev, kokil in metalurške litine za žerjavovodje sprejela sklep, -da podpira akcijo za pospeševanje dodatnega izobraževanja žerjavovodij. Amandma k predlogu dopolnitev Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za' osebne dohodke in sklada skupne porabe Komisija za kadre in splošne zadeve je obravnavala pripombe na predlog dopolnitev samoupravnega sporazuma o skupnih -osnovah za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in sklada skupne porabe.^ter sprejela naslednje dopolnitve: 15 d. člen i Doda se nov, 15 d. člen z naslednjo vsebino: »V primerih, ko posamezna temeljna organizacija izplačuje zajamčene osebne dohodke, se sorazmerno znižajo tudi tisti deleži osebnega dohodka storitvenih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, ki je vezan na uspešnost dela temeljne organizacije, ki izplačuje zajamčeni osebni dohodek.« Ekipa prve medicinske pomoči prva Ob tej [priliki, izrekamo posebno [priznanje tov. Hedvika Nušev O letošnjih pripravah enot prve medicinske pomoči in uspešnem nastopu na področnem tekmovanju enot PMP smo poročali v zadnji številki Štorskega. Žele-zatja. V tej številki objavljamo podatke o uspešnem nastopu in doseženem rezultatu naše ekipe prve medicinske pomoči, ki je sodelovala na občinskem tekmovanju dne 29. maja 1982. • Naše aktivnosti v času priprav na občinsko tekmovanje ekip PMP so potekale v zelo intenzivni in kvalitetni pripravi ekipe, ki je celotno gradivo za nudenje prve medicinske pomoči teoretično in praktično med desetdnevnimi pripravami ponovila din utrdila že pridobljeno znanje. Ekipa se je pripravljala dnevno po 2 uri. Disciplina in zavzetost članov ekipe pa je bila na zavidljivi ¡ravni. Za uspešen nastop je ekipa obnovila oziroma proučila okrog 60 poškodb, pristopov in načinov nudenja u-strezne prve medicinske pomoči ponesrečencem. Pri tem so se obvezniki docela zavedali, da bo na tekmovanju udeležba in konkurenca za prva mesta ¡velika, ker bodo nastopale samo najboljše, ekipe iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij Celja, ki sp na področnih tekmovanjih dosegle ¡najboljše rezultate. Zaradi teh razlogov in zavesti, da ■bodo tekmovali za združeni odred CZ Železarne Štore, so priprave potekale zelo uspešno. — vodji ekipe, ki je vse priprave na občinsko tekmovanje sama vodila in pripravila ekipo za kvaliteten nastop. Tekmovanje je bilo v soboto, dne 29. maja 1982, ob 7.30 uri v športnem centru MDK v mestnem parku. Na ¡tekmovanju 'je sodelovalo 42 ekip iz KS in DO. Po tekmovanju, ki se je zaključilo ob 11.30, so ekipe postroj ili za objavo doseženih rezultatov. Naša ekipa, v sestavi: Vodja ekipe Nušev Hedvika in člani Godec Martin, Gajšek Dragica, vodja II. trojke Kumperger Marjeta in člana Škoberne Franc, Šturbej Milena ter rezerva Bel-cer Tatjana, je na tem občinskem tekmovanju zasedla prvo mesto in s tem dokazala, da so ¡najboljša ekipa v Celju. S tem ekipa prevzema veliko odgovornost, saj bo zastopala ¡občino Celje na republiškem tekmovanju, ki bo v mesecu septembru v Novi Gorici. Komite za SLO in DS in štab CZ Železarne Štore ¡izrekata vsem članom ekipe priznanja in zahvalo za vsa prizadevanja v času priprav ¡in za osvojeno prvenstvo v Celju. Ekipi želimo uspešen nastop ¡tudi na republiškem tekmovanju. , , „ ' ' T:;S '-‘••v-' \* , ' ' \ * ■■ / /-'A | IINMP teK ’ovjtiji. M | Ul |:| i 'JJf . J ■ . : ' . ■ UČENCI SMO POSTALI ZA NEKAJ ČASA ČRNI ŽELEZARJI - ALI NIČ NAS NE SME PRESENETITI Bilo je mračno dopoldne. Megle so se valile od enega do drugega hriba, ko smo se v avtobusu vozili proti Železarni Štore. To dopoldne se nam prav nič ni ljubilo hoditi naokrog, toda hkrati smo bili radovedni, kaj se nam ha ekskurziji poleg dežja in snega še obeta. Oh, ko bi tedaj vedeli! Avtobus je ustavil in poskakali smo iz njega — naravnost v velike blatne luže. Dokaj premraženi smo se po čakanju stlačili v železarski kulturni dom, kjer je bila enkratno urejana razstava. Vsak je našel, kar ga je zanimalo; slišali pa smo tudi, kaj lahko pričakujejo osmošolci, ki so se odločili za železarski poklic. Nato smo po daljšem maršu po snegu prišli do dolgih delavnic. Vstopili smo v Ogromen prostor, ki je bil Jope 1 in je dišal po sajah. Vzpeli smo se po stopnicah, in se zviška razgledovali po delavnici in krepkih možeh v umazanih pajacih. Med ogledovanjem nas je nekaj zmotilo. Na obraz mi je priletela velika črna muha in ko sem jo hotela odgnati, so se črne muhe usipale tudi na druge, kot..poper na juho. V trenutku smo bili prekriti, ne z mu- ... hami, marveč z najbolj črnimi sajami, kar sem jih kdaj videla. Prestrašene, če se ni začelo kaj podirati, nas je tlačil smeh, ko smo gledali drug drugemu črne obraze. Pohiteli smo proti izhodu, vsi črni, kot da bi po desetih letih napornega dela prišli iz delavnice na svetel, oziroma temačen zasnežen dan. Poskušali smo drug drugega očistiti, a sipo se le še bolj namazali. Naš »črni« vodič se nam je opravičil, češ da je prišfo nekaj navzkriž in nam dal brisače, da smo bili za silo spet belopolti ljudje. Potem smo med smehom delavcev . odšli do železarske šole, kjer usposabljajo učence za kovinarske poklice. Tudi tam smo videli veliko zanimivega, pa tudi tamkajšnji učenci so imeli kaj gledati, saj ne vidijo vsak dan »črnske delegacije«. Po tej utrudljivi hoji se nam je zelo prilegal sendvič, ki na srečo ni bil posut ‘s sajami, komaj pa smo čakali, da pridemo na naš avtobus in — proč iz Štor. Na avtobusu smo slekli umazane bunde in plašče ter pritisnili razgrete obraze' ob hladne, vlažne šipe, kjer so se poznali črni sledovi. ■Doma smo vsi razburjeno pripovedovali o naši črni dogodovšcini, kjer smo se zares prepričali, da so saje črne barve. Drugi dan smo v šoli izmenjevali mnenja, da je bila po dobro prilegajočem se kopanju voda črna, kot da bi se hotel zamorec znebiti svoje črne barve. Jožica Spolovnjak, 8. a OŠ Slivnica •— Celje PRIPIS K SPISU UČENKE OŠ SLIVNICA Učenci Osnovne šole Slivnica pri Šentjurju so si 12. decembra 1981 ogledali razstavo pod geslom »Delo, ustvarjalnost — napredek Štoi£ ’81«, ki jo je priredilo 'društvo DIATI Železarne Štore. Razstava je bila pripravljena z namenom, da bodo učenci osnovnih in srednjih šol s celotnega celjskega območja lahko spoznali proces dela m si tako tudi ogledali posamezne temeljne organizacije. V TOZD valjarne II pa se je ob obi-. sku učencev Osnovne šole'Slivnica pripetil neljub dogodek, ko se je zaradi motnje v tehnološkem procesu stresla žerjavna proga in celotna skupina je bila posuta s črnim prahom. Delavski svet TOZD valjarna II je sklenil povrniti stroške čiščenja oblek za celotno skupino, za kar smo prejeli od navedene šole pisno zahvalo. TOZD valjarnp. II se učencem Osnovne šole Franja Vrunča zahvaljuje za poslano pismo, obenem pa se jim opravičujemo za neprijeten dogodek. Delavski svet TOZD 5 20 a. člen • Besedilo prvega odstavka 20 a. člena se spremeni. Novo besedilo je naslednje: »Usklajevanje gibanja osebnih dohodkov, sklada skupne porabe in omejenih izdatkov se z določili vsakoletne resolucije in dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka izvaja na ravni delovne organizacije.« 41. člen Na koncu tretjega odstavka se doda naslednje besedilo: »Prav tako se ¡udeležba pri akumulaciji sorazmerno zniža, če so brez soglasja prizadetih proizvodnih temeljnih organizacij povečali planirane stroške, ki jih s svojo aktivnostjo ustvarjajo .pri proizvodnih temeljnih organizacijah. Pri ugotavljanju doseganja planiranih stroškov se izločijo tisti stroški, ki so posledica izjemnih pogojev.« 56. člen V drugem odstavku 56. člena se pred zadnjim stavkom, doda nov stavek z naslednjo vsebino: »Prav tako se deleži pri rezultatu sorazmerno znižajo, če so brez soglasja proizvodnih temeljnih organizacij povečali planirane stroške, ki jih s svojo aktivnostjo ustvarjajo pri proizvodnih temeljnih organizacijah.«! Pri čistopisu se v vseh členih termin »storitvena temeljna organizacija« nadomesti s »temeljna organizacija skupnih dejavnosti«. Financiranje poslovanja (Nadaljevanje in konec)- Nekatere želim posebej poudariti: V okviru celotnega prihodka si bo sicer finančni delavec prizadeval za čim večjo vrednost (beličine, cene )in v sistemu plačane realizacije tudi za primernost'strukture plačil, pravočasnosti plačil ipd. Vendar je že v okviru izkazovanje plačanega celotnega prihodka možno indirektno financiranje poslovanja v več oblikah: — z rezerviranjem dela celotnega prihodka za primere eventualnih reklamacij, garancijskih popravil ipd., kar je seveda odvisno od značaja poslovne dejavnosti, kar znižuje izkazan celotni prihodek; — v okviru plačane realizacije z upoštevanjem blaga na poti ozi- roma plačanega celotnega prihodka, kar pomeni rezerviranje celotnega prihodka; _ — s preknjiževanjem neplačanih terjatev v zakonitem roku na dvomljive in sporne terjatve z istočasnimi odpisi, kar povečuje stroške. V okviru porabljenih sredstev si bo finančni delavec sicer prizadeval za uporabo vseh znanih metod za zniževanje stroškov (cene, količine), vendar istočasno tudi za realnost ugotovljenih potroškov. V inflacijskih razmerah -bo predvsem pri obračunavanju potroškov materiala uporabljal metodo vrednotenja LI-FO ali metodo planskih cen, kjer bodo odmiki od nabavnih cen vedno pozitivni. S takšnim ravnanjem po eni strani sledimo inflaciji in realneje izkazujemo rezultate poslovanja, po drugi strani pa knjigovodsko v bilanci stanje nižamo vrednost zalog. Zelo primerno bi bilo, da bi efekte takšnega vrednotenja lahko poraounavali v dobro lastnih virov sredstev, kar pa žal naša zakonodaja še ne dopušča. V okviru ¡izkazovanja ¡potroškov drobnega inventarja (drobni inventar, embalaža, avtomobilske gume ipd.) bo finančni delavec uporabljal - metodo 100 % odpisa ob prenosu v uporabo. VIŠJE OBRESTNE MERE ZA VEZANE DINARSKE HRANILNE VLOGE Da je dobro imeti nekaj rezerve, bo ¡pritrdil vsakdo. Večje obrestne mere pa varčevalcu omogočajo, da 'nadomesti manjšo vrednost hranilne vloge tudi po daljši ¡dobi varčevanja. Nove letne obrestne mere za vezane dinarske hranilne vloge so: — 15 %. za sredstva, vezana na 37 mesecev, — 13 % za sredstva, vezana na 24 mesecev, — 11% za sredstva, vezana ha 13 mesecev. Kaj to pomeni v absolutnem znesku, si oglejmo na primeru vezave 50.000 din na 37 mesecev: — po 37 mesecih bo vloga skupaj z obrestmi narasla na 76.933 din, — ¡po petih letih se ho vloga podvojila na -100.568 din. Bolj smotrno je, da vam banka na hranilno vlogo pripiše 15% Obresti letno. * V V okviru nekaterih stroškov, ki jih ■ običajno razmejujemo časovno (zavarovalne premije, članarine, naročnine, investicijsko vzdrževanje itd.), bo finančni delavec pazil, da bodo pasivne časovne razmejitve višje od aktivnih. Nasprotno'sicer ¡prepovedujejo tudi ¡predpisi, medtem ko prenose neporabljenih vkalkuliranih razmejitev v naslednje obračunsko obdobje dovoljujejo. Ti saldi se ldhko uporabljajo tudi kot indirektni vir financiranja. V času, ko ¡obračunana amortizacija ¡ne ustreza realnemu trošenju osnovnih sredstev, si bo finančni ¡delavec prizadeval ohranjati kondicijsko sposobnost delovnih sredstev tudi preko obračunanega investicijskega vzdrževanja — enkrat iz razloga iz prejšnjega odstavka, drugič zaradi bonitete, iki jih obračunano investicijsko vzdrževanje ima pri obračunu ¡prispevkov in davkov. Pri vrednotenju nedovršene proizvodnje, lastnih polproizvodov-in'zalog gotovih izdelkov ¡si bo finančni delavec prizadeval za čim nižje vrednotenje; istočasno im$ ta metoda za posledico indirektno financiranje. O neustreznosti dosedanjega načina obračunavanja amortizacije glede vplivnosti -na izkazan dohodek', možnosti izvajanja enostavne reprodukcije itd. je bilo že dosti napisanega. Opozoril bi rad samo na to, da ¡je finančni delavec nedvomno zainteresiran za uporabo vseh možnosti, ki mu jih ¡dajejo predpisi v zvezi z obračunom. To je predvsem ¡obračun amortizacije ¡po grupah, izmensko delo, obračun amortizacije od že odpisanih, a še vedno aktivnih osnovnih sredstev ipd. V okviru 'prispevkov in davkov iz dohodka, obveznosti po samoupravnih sporazumih v okviru svobodne menjave, obresti, zavarovalnih premij itd. bo finančni delavec deloval predvsem v smislu dobrega gospodarja, seznanjal bo samoupravne organe in delegate o višini finančnih obveznosti, ¡ki izvirajo iz sporazumov, ter Ocenah priimerenosti osnov in prispevnih stopenj. S svojimi proučevanji si bo prizadeval zmanjšati ¡delež odstopljenega ¡dohodka v obliki obresti, zavarovalni premiji ipd. oz. 'bo ugotavljal rentabilnost teh dohodkov. Prav tako bo proučeval ¡in dajal napotke -za uporabo vseh olajšav, ki se lahko upo-. rahljajo pri obračunu in plačilu obveznosti iz dohodka. S tem bo tudi direktno vplival na uspešnost poslovanja qz. finančni izid. v inflacijskih razmerah Zelo pomembna dejavnost in odgovorna naloga finančnega ¡delavca je usmerjanje in sodelovanje pri razporejanju čistega dohodka. Poleg osebnih dohodkov in sredstev sklada skupne porabe kot končne -potrošnje v OZD, kjer se vloga finančnega delavca ikaže kot poznavalca delitvenih ra-zimerij, družbenih usmeritev ter ¡povezave izplačil s tem' v zvezi, je bistvenega pomena razporejanje preostalega ¡dela čistega do-v hodka ha sklade. Vsekakor imajo, tudi glede na".,zakonske predpise, absolutno ¡prednost rezervni sklad, SIS materialne proizvodnje in druga obvezna združevanja oziroma posojila. Šele potem ostane OZD na razpolago -del čistega dohodka za lastno razširjeno reprodukcijo. Pri tem delu delitve je pomembno, da zagotavljamo sklad tudi za razširjeno reprodukcijo obratnih sredstev, proporcionalno z razvojem obsega poslovanja. V okviru sredstev za poslovanje si bo finančni delavec prizadeval za njihovo čim manjšo količino, vendar istočasno tudi za njihovo realno vrednost. V tem okviru bo uporabljal metode revalorizacije osnovnih sredstev, danih posojil, združevanj in obratnih sredstev. V povezavi z obratnimi sredstvi ter omenjeno revalorizacijo še nekaj misli. Velik del nerealno izkazanih rezultatov poslovanja (previsokih) izvira iz prenizko ovrednotene porabe materialov, predvsem v materialno intenzivnih OZD. Vrednotenje .porabljenih materialnih sredstev bi moralo biti-izvedeno vsaj po cenah, ki bodo veljale na dan ponovne nabave materialov. Samo v tem primeru bi ohranjali sredstva v okviru enostavne reprodukcije. V vseh ostalih ¡primerih pa se po eni strani izkazujejo porabljena sredstva prenizko, ustvarjen dohodek previsoko, del substance podjetja se preliva v dohodek, najemajo se za vso razliko zunanja-sredstva in s tem'se slabša finančna situacija. V .povezavi s tem ¡problemom je tudi problem praktično vsakokratne revalorizacije obratnih sredstev, ko se cene -spreminjajo V takšnih primerih -bi morali tudi predpisi zavezovati k revalorizaciji z obvezno revalorizacijo tudi poslovnega sklada. Samo s takšnim načinom ravnanja se lahko prepreči nelikvidnost, nerealno trošenje dohodka in v veliki meri tudi inflacija. POVZETEK Zaradi inflacije in pomanjkljivih zakonskih predpisov se v našem gospodarstvu srečujemo z dosti lepšimi- poslovnimi rezultati, pa zelo slabo likvidnostjo. Vzrok leži v izkazovanju inflacijskih dohodkov, ki ¡pa v veliiki meri izkazujejo prenešeno, že ustvarjeno substanco premoženja. S tem je finančni delavec postavljen pred nalogo, kako zagotoviti potrebna likvidna sredstva, katerih potrebni obseg zaradi inflacije stalno narašča. Rešitve so, poleg stalne naloge in prizadevanja za dvig rentabilnosti, predvsem v vplivanju na realno ocenjene ¡potroške sredstev za delo, izrazito pa pri predmetih -dela. S ¡tem v zvezi je potrebno pospešeno ohranjati vrednost že ustvarjenega premoženja in njegovih virov.. Metodd, ki jo moramo uporabljati, je revalorizacija sredstev z obveznim vknjiževanjem efektov v poslovni sklad in nikakor v rezultat poslovanja. Franc Tratar Spomnimo se... V Zagrebu je pričela 5. junija 1867 delovati Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti. Ustanovil jo je djakovski škof Josip Jura j Štrossmaje-r. Znan je bil po tem, da je ostro napadel dogmo o nezmotljivosti papežev. Veliko se je udejstvoval na ¡političnem polju in se zavzemal za čim ožje sožitje Hrvatov in Srbov, zato tudi za ¡sodelovanje na kulturnem polju. Bil je tudi ustanovitelj galerije slik v Zagrebu in univerze. Slovenski skladatelj Vasilij Mirk je znan po priljubljenih zborovskih skladbah. ¡Pisal je tudi kantate, ¡komorno ¡glasbo, klavirske skladbe, ¡samospeve in dr. Umrl je 6. junija 1962. —0— Znamenita bitka na Kozari, v kateri so nemške in ustaško-do-mobranske enote (skupaj 40:000 ¡mož) ¡obkolile II. krajiški partizanski odred, ki je š(pl kakih 3.500 borcev, se je začela 10. junija 1942. Trajala je do konca julija. Dolgo so partizani s pogumnim odporom zavračali vse sovražnikove napade; razbili so 10 nemških, ustaških ¡in domobranskih bataljonov in sklenili zaradi ¡tega uspeha braniti Ko-zaro do konca. Ko pa so spoznali da to ne bo mogoče, so organizi- rali preboj iz obroča, pri čemer so zaradi številnih civilnih beguncev in ranjencev imeli 'velike izgube. Vendar se je med to III. sovražno ofenzivo rešilo tudi o-koli 20.000 civilnih prebivalcev. ' —0— Slovenski epski (izrazito pripovedni) pesnik Anton Aškerc, rojen 1856. leta v Globokem pri Rimskih toplicah,' je bil upokojen kot duhovnik, nakar je služboval kot arhivar pri mestnem magistratu v Ljubljani. Anton Aškerc je v jedrnatem, krepkem realističnem jeziku upodobil dogodke ¡iz ljudskega -življenja in njegove zgodovine. Znamenite so njegove balade in romance Vaška lipa, Brodnik, Svetopolkova oporoka, Mutec Osoj skti in socialna pesem Anka. Epska pesnitev o kmečkih uporih na Slovenskem Stara pravda obsega venec balad o uporu ¡slovanskega ljudstva proti fevdalnemu izkoriščanju. Uporabljal je tudi trpljenje rudarjev in delavcev. Boril se je za svobodo človeške osebnosti. Bil je sourednik in u-rednik Ljubljanskega zvona. Izdal je Prešernov album in Prešernove pesmi ter uredil in izdal Poezijo Dragotina Ketteja. Umrl je 10. junija”'i912. R. U. Novosti za voznike motornih vozil Nekaj novosti o hitrosti, vožnje in sankcijah, ki jih določa nov zakon o varnosti cestnega prometa. Na cesti v naselju voznik ne sme voziti z večjo hitrostjo od 60 km na uro oziroma z večjo hitrostjo, kot jo dovoljuje postavljeni prometni znak za vse naselje ali njegov del. Na cesti izven naselja voznik ne sme voziti z večjo hitrostjo: 1. oid 120 km na uro.na avtomobilskih cestah; 2. od 100'km na uro na cestah, ki so rezervirane za motorna vozila; 3. -od 80 km na uro na drugih cestah. Poleg zgoraj omenjenih hitrosti je na cestah omejena hitrost vožnje za naslednje ikategorije motornih vozil: 1. Na 80 km na uro: — za avtobuse in avtobuse z lahkim priklopnikom; —: za tovorna motorna' vozila, katerih majveoja dovoljena teža ne presega 7.500 kg; — za dotorna vozila, ki vlečejo priklopne hišice; ■— za osebne avtomobile, ki vlečejo lahek priklopnik. 2. Na 70 km na uro: — za -tovorna motorna vozila, katerih največja dovoljena teža presega 7.500ikg in za tovorna vozila-s priklopnim vozilom. 3. Na 60 km na uro: — za avtobuse v javnem primestnem prometu, če potniki stojijo. 4. Na 50 km na uro: — za avtobuse v javnem mestnem prometu, če potniki stojijo; — za avtobuse s priklopnim vozilom za prevoz oseb; — za vozila na motorni pogon, ki na cesti vlečejo pokvarjena ali poškodovana vozila na motorni pogon; — za tovorna motorna vozila, če se v prostoru, ki je namenjen za tovor, vozijo oseber-ki so potrebne za nakladanje in razkladanje tovora; — za motorna vozila, ki imajo na kolesih verige, 5. Na 25 km na uro: — za traktorje s traktorskim priklopnikom, v katerem se prevažajo osebe, ki so potrebne za nakladanje in razkladanje tovora. Hitrost vožnje koles z motorjem, ki vozijo po kolesarski stezi, ne sme biti večja od 30 km na uro. Voznik vozila na motorni pogon, ki prekorači dovoljeno hitrost, se kaznuje, in sicer: 1. Voznik, ki vozi z vozilom na cesti izven naselja s hitrostjo, ki je do 10 km na uro večja, od dovoljene hitrosti, -se 'kaznuje takoj na mestu z denarno kaznijo 100 dinarjev. Ce je s prekrškom povzročena 'heposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, pa z denarno kaznijo od 200 do 500 dinarjev. 2. Voznik, ki vozi z vozilom rna cesti v naselju s hitrostjo, ki. je d» 10 km na uro večja od dovoljene hitrosti, oziroma voznik, ki vozi na cesti izven naselja s hitrostjo, ki je več kot 10 do 30 km na uro večja od dovoljene hitrosti, se kaznuje takoj na mestu z denarno kaznijo 200 dinarjev. Če je s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo od 300 do 1.500 din ali s kaznijo zapo-ra do 15 dni. Vozniku motornega vozila pa se lahko izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za čas od 30 dni do -dveh mesecev. 3. Voznik, ki-vozi na cesti v naselju s hitrostjo, ki je nad 10 do-30 km na uro večja od dovoljene hitrosti, oziroma voznik, ki vozi na 'cesti izven naselja s hitrostjo, -ki je več kot 30 do 50km na uro -večja od dovoljene hitrosti, se kaznuje za prekršek takoj na mestu z denarno kaznijo 500 din. Če je s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec prekrška kaznuje z denarno kaznijo od 800 do 4.000din ali s kaznijo zapora do 60 dni. Vozniku motornega vozila pa se lahko izreče tudi varstveni ukrep prepovedi .vožnje motornega vozila za čas od 30 drii do šest mesecev. 4. Voznik, ki vozi po cesti v naselju s hitrostjo, ki je več kot 30 do 50 km na uro večja od dovoljene hitrosti, oziroma voznik, ki vozi na cesti izven naselja s hitrostjo, ki je več kot 50 km n,a uro večja od dovoljen.e hitrosti,. se kaznuje za prekršek z denarno kaznij-o od 500 do 3.000 din ali s -kaznijo zapora do 30 dni. Če je -s prekrškom povzročena neposredna nevarnost' za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec prekrška kaznuje z denarno kaznijo od 800 do 4.000 din ali s kaznijo zapora do 60 dni. Vozniku motornega vozila, pa se lahko izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za čas od 30 dni do šest mesecev. 5. Voznik, ki vozi na cesti v naselju s hitrostjo, ki je več kot 50 km na uro večja od dovoljene hitrosti, se kaznuje za prekršek z denarno, kaznijo od 800 do 4.000 din ali s kaznijo zapora do 60 dni. Vozniku mo-tornega vozila se izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za čas od treh mesecev do enega leta. Če je s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec prekrška kaznuje z -denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 din ali s kaznijo zapora od 30 do 60 dni. Janko Ulaga IZ OBČIN Pridnost in sloga sta rodili lepe uspehe Med največje krajevne skupnosti v celjski občini sodi krajevna skupnost Ostrožno. Štiri stalna območja obsega, in sicer: Lopato, Ostrožno, Lokrovec in Dobrovo. Krajevna skupnost Ostrožno meji na Lavo, Šmartno v Rožni dolini, na Dolgo polje, Medlog in Gorico v žalski občini. Razprostira se na 600 ha površine in šteje okrog 2.600 krajanov. KS Ostrožno je med najaktivnejšimi v celjski občini. Program dela temelji predvsem na komunalni dejavnosti. Naselja so nova, le nekaj kmetij je še ostalo; osemindvajset je zaščitenih, šest usmerjenih, vse o-stalo so nova naselja -ljudi, ki so prišli iz mesta in si postavili hiše. Lepo so uredili vrtove, zasadili cvetje in nekaj sadnega drevja' in tako nastaja tukaj e-den najlepših predelov mesta Celja. Posluh in čut za skupno odgovornost in korist sta rodila pri krajanih KS Ostrožno že lepe sadove in ta čut solidarnosti jim bo verjetno še pripomogel do marsikakšne pridobitve. Pred letom in pol so se lotili »čišče-valne akcije; zbrali so čez 23 to-n železa, 2 toni stekla, blizu tono papirja in 63 kubičnih metrov drugega odpadnega materiala. Prevoz so priskrbeli sami, 14 prevoznikov je odvažalo odpadke in smeti na določena mesta, v celotni akciji pa je sodelovalo prek 200 krajanov. Na Ostrožnem nimajo niti enega športnega objekta, gradijo ga sedaj na Lopati. Toda z mnogo volje so se rekreacijsko zelo razgibali: v košarki, v malem in velikem nogometu, kegljanju, namiznem tenisu, streljanju in v zimskem športu. Na Lopati so zgradili 35-metrsko skakalnico, a to največ mladi s prostovoljnim delom, denar pa je prispevala krajevna skupnost sama, ki sploh financira delo te komisije pod vodstvom Jaroslava Grajžla. Za okolje skrbi ing. Hubert Ankrst predsenik sveta za varstvo okolja. Pred tremi leti in pol so uvedli samoprispevek in sprejeli program komunalnega urejevanja in ureditve zelenih rekreacijskih površin. V programu so zajeli napeljavo vodovoda, ureditev kanalizacije in asfaltiranje cest. Prek 2000 prostovoljnih ur so o-pravili pri napeljavi vodovoda, za izvedbo kanalizacije v Dobravi prek 3.590 ur, na južnem delu Dobrave okoli 3.750 ur, pri Ir-mančniku so opravili 1.600 ur; skupaj so opravili okoli 10.000 ur prostovoljnega dela. Še veliko bi imeli povedati funkcionarji skupščine in sveta krajevne skupščine. Predsednik sveta KS tov. Krivec bi lahko kaj napisal o tem v naše glasilo, ker bi nas zanimalo, zakaj tako uspevajo v svojih zajetnih načrtih urejanja zadev krajevne skupnosti. Ne poznajo umika pred težavami; če je zadeva pretežka, jo pač začasno odložijo. SZDL si je zadala nalogo predvsem krepiti delegatski sistem in povezovati vse družbene akcije v organizaciji ZK, v mladinski organizaciji, med borci NOV. Na Ostrožnem imajo zelo aktiven potrošniški svet, ki ga vodi Janko Rot. Sestajajo se najmanj štirikrat letno, razpravljajo tudi o zaključnem računu trgovine. Predsednik IO KK SZDL Jože Repar bi imel veliko povedati o težavah, s katerimi se srečujejo pri izvajanju načrtov in številnih nalog; prav tako predsednik skupščine KS Franc Gaberšek. Odbor ZZB NOV vodi Anton Stritar, sekretar sveta ZK je Janko Rot, predsednik OO ZSMS Alfred Zlatolas, kulturno društvo Marija Goršič vodi Ivan Knez, predsednik gasilskega društva je Franc Dimeč. Velika pomanjkljivost je, ker nimajo otroškega vrtca, organizirano otroško varstvo pa bi potrebovalo okrog 190 otrok. Tako vozijo otroke v sosednje krajevne skupnosti ali k starim mamam, oziroma kakor se kdo znajde. Poseben problem je močnejša elektrifikacija, trafo postaje in še bi lahko naštevali. Toda kakor doslej se bodo tudi odslej zanašali na solidarnost, na močno voljo, umske sposobnosti, seveda tudi na žulje svojih rok, ko bo treba zavihati rokave in... • Krajevna skupnost Ostrožno leži na območju, kjer se dejansko križajo interesi razvojnih načrtov celjskega kmetijstva na eni strani in nezadržnega širjenja urbanizacije na drugi strani. Torej bo problemov še veliko. Krajani pa vedro gledajo v prihodnost, saj so že doslej dokazali, da so dorasli reševanju tudi najtežjih problemov. R. U. ZAHVALA Vsem sodelavcem iz TOZD energetika se iskreno zahvaljujem za pozornost, izkazano ob invalidski upokojitvi. Posebej se zahvaljujem za prejeto darilo, ki mi bo drag spomin. Belej Ivan iz krajevne skupnosti Š T O R E Dogodki ¡v maju Zvrstilo se je mnogo dogodkov v mesecu maju; toliko jih je*bilo v naši krajevni skupnosti, da so se skoraj prehitevali. Pa jih naštejmo: Na predvečer delavskega praznika je bilo na Lipi pred trgovino zdaj že tradicionalno KRESOVANJE z nastopom godbe, pevskega zbora Železar, uspele predstavitve privlačne folklorne skupine iz Kompol, prvega javnega igovora novega predsednika Socialistične zveze kraja Zlatka Leskovška in še kaj. Kres je zagorel ob osmii uri zvečer ob mlaju, skoraj istočasno so zasijali kresovi po vseh okoliških hribih. Za jedi na žaru, ki jih je bilo letos dovolj za vse, je pridno skrbel gasilec Ludvik. Skupina 30 pionirjev in mladincev, članov TVD Partizan — kovinar, se^e udeležila spominskega pohoda OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE. V zelo slabem vremenu ¡so mladi Štorčani prehodili 12 km dolgo pot.skupaj C več tisoč ljudmi iz‘ ožje in širše domovine. Pohoda se je dan poprej med drugimi ekipami u-deležila tudi ekipa krajevne organizacije Zveze ■ rezervnih vojaških starešin. —0— V počastitev Dneva zmage in tedna športa in. mladosti v Štorah je krajevna organizacija ZRVS organizirala PATROLNI POHOD. Ta organizacija šteje okoli 100 članov, na njenem čelu pa je predsednik Milan Ži-bret, medtem ko je prejšnji dolgoletni vodja organizacije, ' rezervni major Franci Kavka, pričel ¡letos opravljati funkcijo predsednika občinske zveze rezervnih vojaških starešin. Prijavilo se je 8 pet-članskih. tekmovalnih ekip, ki ¡so. prehodile in-pretekle pot od gasilskega doma preko strelišča (kjer >so streljali za oceno) nato s ¡pomočjo karte in kompasa ¡okoli Vrh nazaj do •Startnega mesta, ¡kjer je bilo potrebno še opraviti nalogo iz znanja s področja SLO in DS. Zmagala j:e pri mladincih II. skupina Osnovne šole Štore y ¡postavi:. Aleš Kumperger, Franci Kresnik, Gor dana Si košek, Vlado Novak im Janja Gotogranc. ŠKIMC je_ štartal -kar s tremi ekipami, najboljše pa se je odrezala skupina SENIORJEV, ki je zmagala s precejšnjo razliko. Ekipo so sestavljali pedagogi šole: Plankar, Štante, Pečnak, Rajh in Lah. —0— Kot že nekaj let ¡poprej, se je tudi letos v dneh od 17. do 23. maja v čast Dneva .mladosti odvijal TEDEN ŠPORTA v Štorah. Vse sekcije in športni aktivi so z raznimi tekmovanji in srečanji .pokazali predvsem množičnost, štorski TVD Partizan pa tudi kvaliteto. Na zaključni ¡predstavi proslavi -v petek 21. maja ob sedmi urd zvečer so Štore, v režija našega največjega društva, dostojno proslavile Titov rojstni dan in dan mladih — 25. maj. Ta prireditev se je sedaj polno uveljavila, vsako leto privabi toliko gledalcev, kot menda ' nobena druga v našem kraju. In prav je tako. Človek ¡mora biti srečen, ko vidi gibčne otroke iz vrtca ¡izvajati različne vaje ¡ob glasbi in pod vodstvom prizadevnih ¡tovarišic. .Vsi ti mladi, zdravi ljudje od že o-■m en j enih predšolskih otrok pa do kvalitetnih košarkarjev, kar vse združuje TVD Partizan, bodo jutri možje in žene, ki bodo ¡nadaljevali socialistično delo; zato je skrb za mladino glavna skrb .vseh tistih, ki ».dobro v srcih mislijo« — to pa ¡so prav gotovo tudi delavci TVD Partizana. Čeprav naj bi prireditev ¡predstavljala zaključno slovesnost, so se aktivnosti nadaljevale še v soboto in nedeljo. —0— Mlajši in starejši' pionirji in pionirke — gasilci so pomerili svoje znanje in spretnost ha OBČINSKEM TEKMOVANJU v. soboto, 21. maja, ¡na Sionskem stadionu. Mali gasilci inašega kraja so spet imeli »veliko ¡bero« saj so osvojili kar ¡tri pokale, torej prva mesta, in to pionirji B skupine, pionirke ter pionirji 2. skupine A — .državni prvaki z lanske Sutjeske. Uspeh seveda ni slučajen, to je predvsem za trud mentorjema za pionirji Rihu Koku in Strašku. Sicer pa nas uspehi šjonskih gasilcev skoraj ne presenečajo več, saj smo jih že navajeni. __Q_ V Kompolah je. na novem i-grišču .in ob številnem občinstvu potekala v nedeljo 23. maja popoldne ¡proslava s kulturnim sporedom, ¡ki so jo v celoti izvedli člani tamkajšnje folklorne skupine pod vodstvom Metke Grmek. Po uspelem športnem turnirju, ki so ga končali športniki na istem igrišču malo pred zaključno prireditvijo, so simpatični kompolški folkloristi pričeli spored ¡s kolom ¡in ob harmoniki zapeli: »Druže Tito, mi ti se kune m o.« Ivan Tofant je nato govoril o Titu, njegovi in naši borbi ¡ter izgradnji. Ob recitacijah, pesmih in plesu je minil tudi ta lep kompolški večer, , •kjer ¡so bili zbrani predstavniki organov iz cele štorske krajevne skupnosti... Dopoldne istega dne je siti vil tudi sosednji zaselek, Laška vas. Športni aktiv, ki šteje 40 članov in je organiziran v štorskem Partizanu, je* slavil pomemben dogodek, pomemben tako za športno dejavnost kot za sam kraj. Po končanem ¡turnirju v odbojki in streljanju ob sodelujočih ekipah ¡iz Štor, naselja Lipa, Koanpol, Pečovja in Laške vasi in po podelitvi pokala zmagovalni šesterici iz Štor, na čelu s ¡popularnim Durom, je bila na sporedu OTVORITEV BRUNARICE. Praktična kočica za večnamensko uporabo je nastala z delom mladih, organiziranih v aktiv te vasi in z velikim dele- žem sredstev ¡matičnega društva. Pri otvoritvi so bili navzoči vsi vodilni ljudje tako športnega kot družbenopolitičnega življenja v KS. Tovariš Veber se je v.imenu vseh zahvalil ¡še posebej Dragu Sivki, ki je bil organizator in poleg tega še navdušenec, ki je pri izgradnji objekta opravil največ ur prostovoljnega dela. O-meniti je treba še brata Slavka in Zdravka Romiha, lastnika zemljišča Šuhela in vse ¡tiste, ki so pripomogli k ¡temu, da je ob planinski poti na Svetino nastalo letno-zimsko športno središče . »Žilajfa« (Drča). Dogodkov je bilo v naši KS v mesecu maju še mnogo. Eden takih je bil prvi posvet o kulturi oziroma kulturnem utripu kraja, ki ¡so ga organizirali občinski kulturniki s predstavniki štorske, teharske in svetinske krajevne skupnosti. Skupna ugotovitev je bila, da ¡predvsem v Štorah (posebej še Železarna) ¡dajo mnogo sredstev za kulturo in ¡da se dejavnost dobro ¡izraža, vendar je čisto nepovezana. Predlog sindikata o ustanovitvi kulturno-u-metn iškega ¡društva v Štorah je •treba pozdraviti, sodelovanje med ¡sekcijami pa ¡tudi vsaj škoditi ne more. —0— ¡Pripravljamo se ;na 3. samoprispevek, pa je tudi zato bilo mnogo sestankov v KS. V Tednu ostarelih občanov ¡smo krajane stare več kot 80 let (v KS jih je 58), ¡obiskali na domu. Če bi hoteli opisati še seje krajevne samoupravne ¡in _družbeno-,poli-tičee strukture, bi Železar v tem obsegu ne zadostoval. Kaj več prihodnjič! Jok Državni prvaki s Sutjeske leta 1980, sedaj zopet pryi v občini Celje pionirji skupine A (foto Kragelj) Ob proslavi v Kompolah. Nastopajo folklorne skupine (foto Kragelj) Otvoritev brunarice v Laški vasi (foto Kragelj) »ŠTORSKI ŽELEZAR< Št. 11 — junij 1982 « STRAN 15 Tudi to se mora zgoditi Sam sem. Moj sopotnik je že davno zadremal,., sam pa še vedno zrem na zvezdnato nebo in pogled se mi izgublja tam daleč za z mesečino oblito najino goro, ki nama je prinesla toliko nevšečnosti in zadovoljstva obenem. Globoko pod nama se srebrnato lesketa zasnežena dolina vse do zabrisanih meja obzorja. Ko tako preštevam in ugotavljam, katera je lepša, katera je moja zvezda, ko opazujem neštete svetle pike v dolini, ki vzbujajo slutnjo, da utrip življenja z nočjo še ni zamrl, se zavedam, da sem tukaj v drugem svetu, daleč od vsakdanjosti, daleč od ljudi, ki so tako redko vredni zaupanja in morda je veselje, da nisem spodaj, še edino, kar me spominja na vsakdan. Ali ni tudi moj soplezalec, ki ga ta hip ne .morijo v:si ti zemeljski problemi, eden od tistih ljudi, ki jim 'tako malo zaupam. Ali je morda res to, da višave »popravljajo« ljudi in potem ne vidiš vsega tako črno, ali pa smo si res tukaj vsi tako blizu, da niso'potrebna vsa tista majhna sprenevedanja in goljufije kot spodaj. Kako sva danes pravzaprav krenila na pot? Oba brezvoljna, ko vsa se zjutraj prebudila v megli, ki nama je priklicala podobo s smogom in ostalimi dobrinami, ki jih prinaša industrializacija, obvito dolino. Oba brezvoljna in brez besede sva si pripravljala nahrbtnika, pospravljala posodo in se kdaj pa kdaj nasmehnila ostankom najinih kulinaričnih specialitet prejšnjega večera. Kako. moram vedno, ko se odpravim daleč od doma, naleteti na slabor vreme! Kot da živa duša hi tod nikoli hodila, me je spreletela misel, ko je sneg zaškripal pod mojimi nogami in ko so ustnice zamrmrale neizgovorjeno psovko zaradi snega, ki se mi je vsilil pod gamašo, sem nekako brezvoljno zagazil v udirajoči se sneg. Oba zatopljena v svoje misli o težavah, ki naju čakajo, ali o tem turobnem jutru, sva nekako prigazila do vznožja stene. Ko sva se začela ovešati z železjem, razvezavah vrvi, nama je .pogled predrl meglo in opazila sva vrh,* ki ie dobival škrlatno jutranjo barvo. Po slabem začetku se nama je vendarle obetal lep dan. Janez .je prvi začeh Kratek zaledenel kamin je preplezal že, ko sem se sam še ovešal z najrazličnejšo kramo in prvi klin, je zabijal, ko sem se vpenjal v prvi varovalni klini Vrv mi .je tekla hitro in tekoče skozi roke, ko sem pogledoval navzgor in občudoval vrbski se je odkrival nad nama, ko so se meglice počasi, vendar vztrajno umikale sončnim žarkom. Ko sem pogledal navzgor, sem se nekolikokrat zalotil, da se predajam raznim mislim. Nehote sem, se spomnil na ne vem več čigave besede, ko je dejal, kako se rado zgo&, da tisti, ki varuje soplezalca v dolgem in težkem raztežaju, na topmm soncu rad zadrema. Kaj bo šele, ko sonce posije, ko že sedaj dremam. Sopenja nad sabo. že dalj časa nisem slišal, pa tudi škrebljanje kara-bina ob s^aln je postajalo, vse redkeje. Vrv v roki se je ustavila, ko sem od zgoraj .zaslišal vpitje, ki sem ga razumel kot:- »Zgani se! Te bom čakal pol dneva?« Izpel sem oba karabina, vrge'l pomožne vrvice .okoli vratu in mu zakričal, da grem.. Dereza mi je škrtala po skali, ko sem iskal najugodnejši stop v kaminu,. Vrv,se je napenjala. Ne vem, zakaj je Jane tako vztrajno .napenjal vrv. Bolj ko sem tnu kričal, naj popusti, -ker. bom drugače padel, bolj. m.e ..je Sila pritiskala ob steno.. Ni me . slišal. Komajda sem .se nagnil,.preko roba police ter še prijel'za klin, ki ga je prej ori tako Vztrajno zabijal. Klin še mi je zamajal, ko sem, se potegnil navzgor. Ko sem se zravnal in pogledal navzgor, sem ga opazil, kako sedi na dokaj. prostorni polici , in se mi reži navzdol .misleč: če slabo drži, ga bom pač, laže Izbil. Kapljalo mi je od vsakega dela-telesa, ko .. .sem se ob njem vpel v klin. Prepela sva se. Tokrat j%*on var Oval; Prav. miren sem bil, >ko sem' izginil za balvanom,uti mi je zakril Janetov« stojišč?,; me glede na to, da ni bil .nič .skaj.lahek in jasen raztežaj. Stopi na tem delu smeri-so čudoviti. Skoraj pol dereze, se mi nalega na stopno površino. Roke čudovito iščejo oprijemke in prav hitro ^napredujem. Kako je včasih vse to-drugače! Mnogokrat ¡te že, ko se približuješ steni, razjeda nekakšna tesnoba in takrat s -strahom pogleduješ tja, kjer naj bi potekala smer. Ta tesnoba ni nič takega, da bi ti povedala kaj določenega in ti torej ne pomeni prav nič. Vsaj meni ne. Samo tesno ti je in te trenutke zdržiš samo tako, da pogledaš vase in vidiš, da boš vse zdržal, kar pride. Res. pa je, da drugega jamstva ne vidiš, kot tega, da se zaneseš na samega sebe. Kako dolgo sva lezla? Uro ali dve? Kot da se je čas zaustavil. Ustavila sva se na prostorni polici in Jane mi pravi, da je škoda, ker nisem babnica. Kar plesal bi rad tu gori. S«j ni čudno, ko pa prihaja iz tranzistorja takšna glasba, za katero meni, da bolj vzbuja tek, kot pa moje in njegovo hitrejše dihanje, če že ne sopenje. Meni prija ta glasba, ko z nogami bingljam in zrem preko snežnih vesin, kjer se mi pogled ustavlja pri lesketanju kristalov, ki jih sončni žarki tako neutrudno napajajo s svojo svetlobo. Dva raztežaja sva imela še do konca, smeri. Jaz ne bi bil to, kar sem,, če se ne bi zaplezal; nekoliko preveč desno od prave smeri. Potem je krenil Jane, pa ne za menoj, ampak nekako vzporedno z. mano. Menda je bila le originalna smer. A «vrv se nama je zataknila za edini rogel, ki je štrlel med nama,, tako da je potekala najprej do roglja in nato šele proti njemu, ki je na stojišču, ko se je zaustavil, napol visel v pomožnih vrvicah. Navzdol nisem mogel, ker me je napenjala vrv, pa sem se odločil za nekakšno prečnico proti njemu. Bil sem slabo varovan in bi v primeru padca odletel kakšnih petnajst, metrov na obla ramena, ki so se bohotila tam spodaj. Bil sem že preko polovice, ko sem moral prilesti še preko skalnatega trebuha. Skoraj sem bil že preko, ko mi je nenadoma zdrsnilo, ¡roke so pričele počasi drseti in tisti, hip mi je bilo povsem jasno, da se je »to« zgodilo tudi meni. Noben strah me ni prešinil, nobena panika. Samo povsem jasna, misel, ^a sem odletel, da bom plaval po zraku in da bom butnil ob tista obla ramena spodaj. Pomislil sem še na to, da bi bilo bolje, da bi še ubil, kot pa da bi polomljen bingljal na koncu vrvi. Prvič sem zrl smrti v obraz in spoznal'sem, da ni nič takega, tako strašnega, da ne povzroča nobenih bolečin, da je vse, kar je v njej mučnega in bolečega, samo v živih, mrtvega pa ne prizadene. Ko sem v enem hipu vse to doživel, se mi je zgodilo, kar'se mi je takrat zdelo nemogoče. Namreč, vrv se je napela in z rokami sem se povsem spojil s skalo, kot da so se roke sprijele, se zlepile z njo. Ko sem se ustavil, nisem več pripadal svetu živih, ampak svetu posebej obdarjenih. Bil sem onkraj smrti, bil sem mrtev, a živ, vse življenje po tistem trenutku mi je bilo podarjeno, kot da je v meni spregovorila neka druga ¡resnica, ki je mimo vsega do tega trenutka poznanega, kot da se je odprl svet, v ■katerem je plezanje način, da se zliješ s skalo, povsem samo po sebi razumljiva stvar. Ko sva'prilezla na vrh, Jane ni rekel ničesar. Tudi sam je-doživel vse to in poznal je vse te misli, ki so blodile v meni. Samo dlan je potiskal v sneg, da je nekoliko lažje .prenašal bolečino opekline, ki jo je naredila vrv, ko me je poskušal zadržati. Dve uri sva, nekoliko pod vrhom,, kopala v sneg v prostorni ko-tajni in si urejevala, lahko rečem, gosposko prenočišče, kjer tako z zanosom sedaj opazujem pokrajino pod nama, ter vrh in zvezdnato nebo nad najinim bivakom. Ko mi pogled občasno kradoma zaide- na povito Janetovo desnico, se spomnim, da je tudi on eden od tisočih povprečnih zemljanov, ki jim tako malo zaupam. Vendar si tu zgoraj neznansko zaupava in sva pripravljena pomagali tudi na račun vsega svojega. Zdi se nji, da sem komajda zaspal, pa mi je sen odnesla Mišova »Belinda« iz tranzistorja. Ta tiha elegična pesem, ki mi je tako draga, stkana s tihim pišem jutranjega vetra, mi postaja še čustvenejša in toplejša. * Jutro obljublja čudovit dan, enega od tistih dni, ko se lepo vreme dolgo obdrži.. Jihe nekje zadaj za mojim hrbtom preklinja, saj mu je sneg ponoči zasul -cepin, oba pa dobro veva, da bova kljub trenutnemu, negodovanju čez čas spet oba zadovoljna po strmih vesinah in žlebovih lahkotno drsela navzdol in tišino'bodo spet motile samo tiste najnujnejše besede: »Popusti rdečo vrv .... potegni plavo ...« »A« Oddajamo stanovanje v-stavbi Društva upokojencev Štore 85. Stanovanje obsega-68 m2 ter je centralno ogrevano. Prednost imajo upokojenci. Prijave sprejemamo .vsak torek in petek od 8.. do 11. ure v Domu upokojencev Štore. Društvo upokojencev ŠPORT — ŠPORT — ŠPO Nogomet - mali Pregovor pravi, da gre osel samo enkrat na led, posebno če je rezultat 3:2. Tega pregovora so se fantje iz Vzdrževanja držali in napovedali nogomet — mali Pripravi proizvodnje 107. p. za dan 31. 3. 1982 ob 15. uri na igrišču ga Lipi. V modrih dresih in rdečih hlačkah so igrali fantje iz Vzdrževanja na desni strani igrišča, vendar samo prvi polčas. V vratih je verjetno stal, večkrat tudi ležal Turnšek, v obrambni liniji Petrušič in Levec ali Vengust, vezni igralec je bil Korže in v napadu Razbor-šek ter Leban. V rumenih majicah im modrih hlačkah so igrali igralci PP 107. p.: v vratih gost Zule iz Smelta, v obrambni liniji Strašek in Vodopivec, v napadu Rozmarič in Konda. Igrali so z vežnim igralcem manj, vendar trdim, da ne brez veze. Po predhodnem dogovoru, da se igra do označenih črt igrišča in na gol, ter da se štejejo samo zadetki, je vodil igro in pravilno ocenjeval situacije ter večkrat zažvižgal tov. sodnik Ramšak. Prvi polčas se je začel ob 15.30 na sodnikov pisk iz sredine igrišča. Fantje iz vzdrževanja so res napadali, vendar niso prikazali kljub veznemu igralcu pomembne igre. 2e po nekaj minutah je igralec Konda prodrl na desni strani in iz razdalje sedmih metrov v 14. minuti z desno nogo zadel mrežo nasprotnika, prav tako na desni. Rezultat 1:0 za PP 107' p. Vendar tik pred koncem polčasa je Leban po fantastični akciji z mojstrovino vrhunskega igralca zadel mrežo Zuleta in izenačil. Rezultat 1:1. V tem prvem polčasu lahko omenimo tudi dve situaciji, kjer je na zadovoljstvo gledalcev prišlo do medsebojnega podajanja žoge, iz glave na glavo Rozmariča ter Levca. Prvi je tako odbranil gol. V drugi situaciji je golman Zule v skoku z žogo udaril ter skoraj razbil vratnico gola z glavo, se zapletel z nogami v mrežo ter po SLOVO Na celjskem pokopališču smo k zadnjemu počitku položili v majsko lepo naravo našo Angelo Ulaga. Angela je bila delavka v Samotami od prvega do zadnjega dne svoje zaposlitve; pa ne zato, ker ji je bilo tako zelo lepo, ampak' zato, ker je bilo le tako delo. Na njeni življenjski poti je na spremljalo le težko delo, pač pa tudi druge težave, kot toliko drugih delavcev, ki so se zavedali svojega stanu na proletarski poti. Edina delavka v tej naši skupnosti je našla pogum in bila celo vodja —'član stavkovnega Odbora leta 1935, ko so delavci te tovarnice, bilo jih je 110, vodili stavko od 12. februarja do 5. marca in si s tem izborili 10 % višje mezde, nekaj dopusta in še manjše pravice, ki jih je predvideval takratni zakon o zaščiti delavca. Tako delo je bilo takrat le za komuniste, ki so bili že vnaprej obsojeni na pregon, brezposelnost in druge podobne reči. V tej borbi jim je takrat pomagal Franc Lesikošek-Luka, ki je bil sekretar zveze kovinarskih delavcev v Ljubljani. Torej naša Angela je bila pogumna, zavedna Slovenka, borka za delavske pravice, žal pa da- nes na take ljudi pozabljamo. Ni imela veliko potreb; skromna kot vedno, si je želela v 80 letih svoje starosti le zakurjeno garsonjero, ker ni mogla nositi kurjave. A še na to ni bila upravičena po naših samoupravnih aktih ob tako razkošni stanovanjski in drugi gradnji današnjih dni. Zato pozivam mlajše generacije, naj bodo skromnejši, naj ne pozabljajo nadljudi, «ki so se borili in delali za današnje blagostanje, ki so morali drugače ceniti svoj kruh, «katerih beseda danes skoraj nikomur nič ne pomeni. Na# samoupravni akti so zato velikokrat krivični do starejših, ki jih potiskajo ob rob. Zato namen tega danes ni samo slovo od Angele, «tudi odnos do starih delavcev bi morali večkrat spremeniti in s tem naše samoupravne akte. Angele pa se «rojevajo še naprej, ob vseh časih. Tako je bilo tudi ob zadnjem slovesu od naše Angele. Razen mene in preds. pokop, odbora z nekaj vrsticami govora ni bilo nikogar iz Železarne. Na take »navadne« borce za delavske pravice pozabljamo in ni nam mar, da bi se od njih spodobno zadnjič poslovili. Zvonka Storski 2ELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne Železarna STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Péter, dipl. Ing., Kavke Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, Ing. Verbič Stane — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/73 z dne 20. 2. 1074) — Tisk: ASRO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo. rahlem pretresu možganov branil gol. Po zasluženem počitku in menjavi igrišča, se pravi samo strani igrišča, so igralci Vzdrževanja po fantastični kombinaciji med. Kor-žetom in Lebanom presenetili vratarja Zuleta, medtem ko je prebiral male oglase — rezultat 1:2 za vzdrževalce. Tu se je začela drama igralcev Vzdrževanja. «Po podaji. Straška je Konda pokazal golmanu Turnšku desni del gola ter streljal v levi del. Situacijo gledamo odzadaj, rezultata 2:2. Fantastični strel Straška nad glavo istega vratarja je privedel do končnega rezultata 3:2 za PP 107. panoge. Lahko rečemo, velika zmaga igralcev «PP 107 p. brez veznega igralca. Vzdrževalcem ponujamo, daj dobro premislijo in si že izberejo igro, kjer bi lahko zmagali. Zdravk« Konda Srečanje SREČANJE ELEKTRIKARJEV IN ENERGETIKOV Z ZREŠKIMI VZDRŽEVALCI — ELEKTRIKARJI V počastitev 9. maja, dneva zmage nad fašizmom, in v počastitev dneva mladosti smo imeli 8. maja srečanje z zreškimi vzdrževalci — elektrikarji na športnem področju in ogled njihove tovarne Unior. Seznanili smo se z njihovim delom, proizvodnjo in seveda orodjem, ki ga delajo iz kvalitetnega jekla iz štorske železarne. Izdelujejo ga za naša in tuja tržišča, saj je Unior poznan po vsem svetu. Izdelujejo tudi razne dele za priznane tovarne, kot so: BMW, Audi in še druge zunanje partnerje. Zreče niso znane samo po tovarni Unior, saj imajo še tovarno Comet, ki je znana tako pri nas kot v svetu. Pod pokroviteljstvom Uniorja se razvija rekreacijski center na Rogli, ki je že sedaj v velikem razmahu. Ne bi bilo napak, če bi se tudi mi, železarje vključili v ta program in imeli v zakupu ali pa v svoji lasti nekaj sob, depandans, ali celo kakšno hišico, kakor jih imajo druge ustanove, saj je Rogla zanimiva pozimi in poleti. Zimska sezona traja od novembra do maja, poleti pa' so lepi izleti in sprehodi po poteh, ki jih je v trpljenju in boju za našo svobodo in boljši jutri izbojeval Pohorski bataljon. Ni treba posebej omenjati, da se na teh sprehodih lahko tudi nabirajo gozdni sadeži, možna je razna rekreacija, na voljo je svež zrak, ki hi izboljšal naše zdravje in povečal elan pri delu. Zreški fantje so nam omenili tudi kmečki turizem, ki se razvija pod obronki Pohorja. V eni izmed teh kapacitet sme imeli zaključni del programa. Potekal je v dobrem »azpoloženju kljub dežju, ki ni hotel prenehati. Zasluga za zabavni del gre vsem, posebno pa tov. Bojami Grajžlu, ki je raztegnil tudi harmoniko in zapel skupno z nami lepe slovenske pesmi, ki so se razlegale daleč naokoli. Domenili smo se, da se bomo še večkrat srečah z Zreškimi fanti na športnem in zabaiuiem področju, saj se tako spoznavamo ne samo pri športnem ali zabavnem delu, ampak tudi strokovnem področju na delovnih mestih v tovarni. Srečko Šoštarič Turnir v šahu V počastitev dneva mladosti smo mladinci TOZD mehanske obdelave organizirali turnir v brzo-poteznem šahu, za prvaka mehanske obdelave. Turnir se je pričel dne 25. 5. 1982 ob 14. uri v sejni sobi TOZD in na njem je sodelovalo 8 ša-histov. Da je bila konkurenca izredno izenačena, priča že to, da je bila razlika med «pivo in peto uvrščenim le pol točke. Ker so imeli prvi trije enako število točk m določitev prvega mesta ni bila mogoča, so odigrali dodatne partije. Pri tem je ¡zmagal: 1. Baumgartner Zdenko 2. Rakuša Branko 3. Povalej Ludvik Za dobro vodenje turnirja in sodnijske odločitve je poskrbel tovariš Josip Čagalj. Denarna sredstva je prispeval sindikat TOZD MO. Hribernik Anton ZA SME — Mama ,ali veš, da je Mal-čev stric godec? —Kje pa, saj sploh ne zna igrat ina noben instrument. — Pa je, saj sem ga slišal, ko je rekel sosedovemu Boštjanu, da mu bo tako zagodel, da bo vse življenje pomnil. Med črvi Sinek črv vpraša mamo: »Kje je sestra?« , Na vrtu nabira solato.« »In kje je oče?« »Šel je lovit ribe,« .odvrne čr-vovka. — Očka, tovarišica nam je povedala ,da so v starih časih plačevali s kravami in ovcami, predvsem davek, Ali je to res? — Seveda sinko. — Ampak očka, kako so pa te živali «spravili v denarnico? ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame stare mame in babice, ANGELE ULAGA, se iskreno zahvaljujemo Železarni štore in OOS železarne štore za darovano cvetje na njeni zadnji poti. Zahvala tudi govorniku za govor ob njenem odprtem grobu. Žalujoči sin Bogomir z ženo, vnuka Bojan in Marjana z družinama in ostalo sorodstvo