Sprejem novih članov v obdelovalne zadruge u Vojvodini V zadnjeaa 6asu vse veSje Iteviio kmetov v Vojvodinl vla- ga prašnje za sprejem v obde- lovalne zadruge. V letu 1956 tnaia SfceviAo vloženih prošenj: Stevilo Povržina prošenj zemljišča oralov Vlozeno prošeoj 3.222 4.892 Sprejeto 2.486 3.481 Iz tefa podatkov vidimo, da Je največje Stevilo prosilcev spre-Jetih v zadruge. Po drug: stra-ni pa tabeJa kaže, da prosijo ra sprejem v zadruge večino-ma taka gospodarsvta, fci ima-Jo maJo lastne zemlje. Na vsa-kega pnosilca pride pov-preino po 1 in pol orala zemlje. Med okraji so zelo velifce raz-lifce tako glede števila prošenj, kakor tudi glede velfkosti po-»estva. Vzemimo za primer Pančevo ia Subotdco: 0< o a 7,« 0,6 Od tega žteviLa so v obeh dkraoih sprejeli naslednje šte-yilo goepodarste-v: BiiboVca Pan^evo &a > 0) > 0 580 213 PodaClci kaiejo, da se v su-botiškem okraju zanimajo za zadruge srednjj pa tudi veiji kmetje, m«dtem ko so v panče-v«6kem okraju prosilci večino-ma brez zemlje. Obdelovalne »adruge v pančevačkem okraju •o sprejele 400 brezzemljašev, odbile pa so doloženo Stevilo jntereseJitov z zemljo. Dve skrnjnosti Pr; pc^ameznih Rmetih so različai vzroki za vstop v za-diiige. V prvi vrsti so zadruge postale za mnoge individualne fcraetovalce privlačne zato, ker .so dosegle — zlasti v zadnjih dveh, treh le-tih — pomembne napehe v proizvodnji. IVtnogl fcmetje, kl so prej izstopUi iz zadrug, so s« skesali in zdaj »nova prosiijo za vstop. Brez-zemljaSi pa z vlaganjem pro-šenj za sprejem v zadrugoprav-zaprav iščejo zaposlitev. Med prosilc: je tudi znatno število takih, ki preipuščajo zemljo za-drugi, ker je ne morejo sami obdelovati (osebe, ki so zapo-elene v gospodarstvu, uradnilfcl ltd.). Mivoge za&ruge dostikrat n« vedo, kalcšno stališče naj b! tavzele do prosilcev, ki vsto-pajo v zadrugo iz različnih vzrokov. Razli^na pa so tudi eredstva, fci jnh prinašajo v za-drugo. Brez pretiranja lahko reiemo, da je odstotek (77) po-titivno rešemih prolenj doka] ˇelik. To pa Se ne pome-nl, da ao zadruge v vseh primerih pravilno ravnale, ko so gledale v prvl vrsti na korJsti zadrui-nega goapodaratva. Vzamimo dva primera, ki predstavljat« dve sknajnosti. Prvl primer — Pančevo: od 453 prosilcev so sprejell v za-drugo 423 prosilcev, med kate-rimi je bilo 400 brezzemUašev. Sprejera toIifeSnega števila brez-remljašev v obdelovalne zadru-ge je uspravičen samo tedaj, č« ima zadruga potrebo po deLov-n: eili. Toda tudi v fcakem prl-meru bi zaradi boljšega iaJco-ridčanja zadružnih sredstev pri-Sla v poštev zaposlitev brez-zemljašev, ne pa njihov spre-Jem v članstvo zadruge v tako velikem številu. V naaprotae-m primeru pa bi sprejem tol'kL-nega števiilla prosilcev brez zemlje lahko povzročil upada-nj« delovne storilnosti v zadru-gah In poslabšanje zadiružmega gosipodarstva. Drusl primer — sadrugs •Bratstvo in enotnost« v Zre-njaninu: Kmetje, k so poprej bili člani zadruge, se spet zelo zaiinmajo za ponoven vs-tcp va-njo. Med njimi je precejžnje število gospodarsko močnejših kmatov, ki imajo več zeimije. Zadruga pa je nasprotovaJa njihovennu sprej»mu. Raizlog za to je b la okoLnost, da so zs nekoi bili 61ani, pa so izstopi'11. Verjetno je med njiinvi tudl kakšen »razbijalec« zadruge, kl ga nl treba sprejet1. Prav go-tovo pa niso vsi ali vsaj veiina ne »raoibijalci«, temveč gre za poitene državljane, ki Ižčejo v zadrugl »voje gospodareke ko-rustl. Bistveno ]e to, da imajo ob-delovalne zadruge pri odloča-nju o sprejemu novih tlanor pred očmd svojo nadaljnjo raz-iiritev s sprejemanjem vedno večjega števila tndividiiatTiih kimetov. Vsekakor rnorajo Imeti pred očm: svoje gospodarsk« koristt, se pravj koristi zadrui-nega gospodarstva. Ce korist! tadruge kažejo, da bo sprejem nekega novega 61ana ofcrepvl zadružno gospodarstvo, ker s» bo povečal pridelek, tedaj ga bo zadruga prav gotovo spre-Jela. Sprejem novih Slonov In delovna stoiilnost Zelo važno, zlasti kadar gre za sprejem brezzermljažev, je to, da upošlevamo, čo n« bo eprojem novih članov zmanjšal delovne storilnost; v zadrugah. Ni ta-eba pozabljatt, da obdelo-ralne zadruge lahko z boljSo orgai*izacijo dela in z boljSim izkorižčanjem svoje delovne s1-le zelo povečajo delo^BO storil-nost. Zato bl vsaka težnja po fcopifienju nove delovne sile t zadrugah, čeprav v sami zadru-gi delovna sila ni dovolj zapo-sleoa, pomenLila zmanjšanje de-lovne storilnosti ln korak na-zaj y razvoju obdelovalnih za-drug. Torej morajo obdeiovalne zadruge za sprejetm takih čla,' nov, ki nimajo zemije, pre-J »»tvarifci pogoje s te-m, da raz-vijejo razne ve]e dejavnostl, za katere jim bo nova delovna si-la zares po.treJ>na. Nabaviljatl ta razSirjati morajo tudl svoja rredstva za prodzvodnja itd. Možnostl obdetovaln.:h ta •plošnih zadrug za razširltev proizvodinje so velike. Mnog« zadruge, zlasti pa biste, ki so blizu večjili krajev ln potrož-mSkih središč, lahko s speciali-racijo proizvodnje, s prehodom na tatenzivne kulture (vrtnar-¦tvo In indaistrjske rasifline), i razvijairijeira penutmimanstva, tnlekarsitva, prašitereje iaidru-Kih vrst dejavnosti precej po-ve^čajo svojo proizvodnjo, s tem pa tuid: število svoje delovne *ile. Imtenziivma kme^tijska pro-lzvodnja -zah-teva mnogo ved delovnih roik, kar pomenl, da J« za tako proizvodnjo hkrati s poveianjem delovne s^torilnosti, ki je auje-n pagoj za razvoj za-drug, potrebna tudi nova de-lovtia s'la. Nadaljnja raizžiritev obdelo-vainih zadrug s sprejemanjem tadivLdualnih kmetov s sred-njiini ,pa tudi večjtmf posestv!, pa bo v prvii vrsti odvisna od rerultatov, tel jih bodo te za-druge dosegje v organizaoij: proizvodnje, r mcxJernizaciji proizvodnega procesa In v od-stranjevaTiju vseh negativruh ta neekonamskili pojavov v ob-delovaln'h zadrugah (nerfto-nomskj odnosl znoti-aj zadrug). Ctm vefji bodo uapeM na teh podtoSjih in 5im bolj bodo za-druge preražfale v mod&rna ve-liflca posestva, tem večjj bo do-tok novih ftlaoov lz vrst indi-vUuaOflih kimetoT. D. Vukovič