* B3M5ES3—BMBCK i IV ^ i y 9t|ft«|i šmmM mmm | Felja aa osu mM ia pol teta....................SjOO Ik ^ X» H«w York •jOO T .00 GLAS NARODA The L a r ( 0 • t Slovenian IHilj ta tki UutM fuut List slovenskih delavcev v AmerikL day except lun.: ijt and legal Holidav*. | W 76.000 Reader* TBLXFOK: H7I OOKTLAMDT tU m •> tko mt OffN at V«v Tort, H. T, of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT KO. 87. — iTEV. 87. NEW YORK, TUESDAY. APRIL 13, 1920. — TOREK, 13. APRILA, 1990. VOLUME XXVDX — LETNIK ZZVIH ŽELEZNIČARSKA STAVKA SE ŠIRI PO CELI DEŽELI i NA ZAPADU 8E JE ČTRAJK IZJALOVIL, A NA VZHODU JE! 1 OSTAL POLOŽAJ BOLJ KRITIČEN. — VELIKE KONCESIJE OD STRANI ŽELEZNIC. — PONUDBA ZA URAVNAVO JE BI LA STAVLJENA ZELEZNISKIM URADNIKOM V ČIKAGU Chicago. III., 12 .i;»tila. Ka/\oji kot jih j,- bilo opaziti v /clez-iitr>.k» h*a\ki zapuduo »m! 1'iM sburjjrba. kažejo. ^ojrUsu« z i/.ja\«» po oblaščctiih ziottoi'u k<>v /«'lc/n!«.'-iirski.i unij. da no sc pričel«* sile *tav-. le razkrajati, clu pa V postal položaj glede vzhodnih driav veliko bolj resen. V centralo h in .vpadnih državah je bilo vedno večje število . »-le/iiiearjev, ki mi zapustili % rste »tavkarjrv. najbolj važno pri tem! j< bilo, da je m* .aj v najkrajšem času izboljšal po celi deželi in da bo prišlo { do z* lo nazaj v krog mehiških držav. Cieneral Eiija Oalles, prejšnji governer Souore, ki jc predkrat-kim resigniral iz Carranzovega kabineta, je bil imenovan glavnim KemaI paša vzdrinje red v name-\ojaškim poveljnikom državnih ^^ snltaj» ter nepiesta- premoga in da je prav osebno neumna trditev, da so pro fit er ji. Od onega easa naprej pa je generalni pradnik Združenih držav prznal, da je ugotovijo zastopnikov premogarske organizacije pravilno in da imajo promogarji v vseh posameznih točkah prav. I)o tega prepričanja je prišel na temelju natančne preiskave vseli toza devnih dejstev. NIČEVE PRETNJE TURŠKEGA SULTANA \ Sovjet kmetov v Nikolsku zahteva umaknenje vseh inozemskih c«t iz Sibirije — Prokamacija. Tokio, Japonska. 10. aprila. — Danes je odpotovalo v Mandžu-r.jo nadaljnih dva tisoč vojakov, da ojaeijo tainošuje japonske po- stdke. Nikolsk, s birija. 10 aprila. — | bonfereiiea delegatov kmečkih.t «:• lavskih m profesionalnih unijj pomorske provinee je bila itvor-j.-na tukaj preti per dnevi, torej % mestu, Li je zibelka revulneijo-(•arikega gibanja, ki je strmoglavili« administracijo Kolčaka. pi*ej-m« cira načelnika vm*-ruske vlade v tnkajšni provinci. Konferenca je izdala proklatna-« ijo. v kateri se izjavlja da je Washington. D. C.. 11. aprila, j Pariz, Francija, 12. aprila. — --Tako dobro ni suliaeem že dolgo 17 Mainza poročajo, da ko franco Upor proti predsedniku Cabreri!nihče posvetil kot jili je posvetil ske oblasti naložile mestu Frank je bil ie pred davnim časom za-i poslanec Fred A. Britten iz lili-' s no van. — Izkrcanje amer. čet. jnoisa v odgovoru na neko .»krož- --inieo, katero je poslal narodni od- Washington, D. C., 12. aprila.' bor prohibicijouistov vsakemu Dolgo pričakovana revolucija »poslancu. ivoti prtslsedniku Est rad i Cabre-1 V odgovoru je r«'kel poslanec ru x Guateuiali je končno izbruh- Britten: nila. — Vsaka platforma, ki je ob- l*oročila, ki so dospela danes dr- \ezana izvesti Volsteadovo posta-/;.vitemu departmentu. pravijo.,vo, je tako sigurna poraza kot da x0 s«- nasprotniki Cabrerove sledi dnevu noč. \lade polastili kontrole mesta po Nadalje pravim, da bo zmagala malenkostnih pouličnih bojih, ki ona stranka, ki ima v svoji plat- Xobcn prebivale« I, SO trajali več kot eno uro. j formi točko, da je treba dovoliti f„rta se ne sme po deveti uri zve- Ameriška križarka "Taeoma" delavcem pivo in vino. [čer pojaviti 11a uliei, dočiin so it tender za podmorske čolne; Volsteadovo postavo, ki ne- Udiko prebivalci Darmstadta do "Niagara" sta izkrcala večje šte-jsiamno krši osebno svobodo, so enajstih zvečer na cesti, vilo ameriških vojakov, da zava- obesi i ameriškemu narodu v ča-1 y Frankfurtu se prično vse m jejo ameriško poslaništvo. su. ko je borilo štiri miljoue jrjetlališke predstave ob petih po- ---cmeriš kili mož in mladeničev v poldne, da se zamore 'občinstvo GENERALNI ŠTRAJK NA jtf,i"" M Prostost za deniokra- pravočasno vrniti na svoj dom. TBH^T.M eijo^ J Prebivalstvo odločno protestira Dublin, Irska. 12. aprila. -- Dočim so se oiu borili za svo- proti strogim naredbam, posebno fnrtu deset tisoč mark kazni. — Pred sodiščem se ie moral zago-\arjati župan, ki je bil spoznan krivim. Mesto bo moralo ■'-sled-ti-ga plačati kazen, ker so prebivalci napadli par francoskih vojaških kolesarjev ter jih pretepli. Iz uradnega vira je bila odločno < le men tirana vest. da nameravajo Francozi zasesti Mannheim 111 Ileideloerg. Frankfurt, Nemčija, 12. apr. — mesta F rank- sil. Izdal je proklamae:jo, v kateri poziva prostovoljce ter vojake, ki se nahajajo v državi, naj se zberejo krog njega in zavarujejo državo proti preteči invaziji C&rranzovih sil. Veliko krogov jc mnenja, da se bo odpadno gibanje razširilo"tudi ur druge mehiške države, če ue bo zvezna vlada hitro nastopila. Zakonodaja Souore zahteva ustavne pravice tudi za Nižjo Kalifornijo. Politika države Sinakm je tesno spojena s politiko Sonore in obe državi sta pod kontrolo generala Alvare Obregona, enega izmed predsedniških kandidatov. Dejstvo, da se je governer Sonore polastil kontrole nad južno pacifiško železnico mu je prido-b:lo podporo države Sin&loc same, ker je v tej državi nagroma-denih veliko poljedelskih proizvodov, ki čakajo odpošiljatve. Če bi se ta država ne priklopila Sonori, bi imeli trgovci in poljedelci velikanske izgube. no oboroinje prebivalstvo. NEMŠKI DELAVCI SO PROTI ŠTRAJKU Komunistični voditelj Hoeltz je pobegnil na Češko. — Erzberger piše svoje spomine. BERNSTORFF KOT PRIČA. Carigrad, Turčija, 12. aprila. — Naloga nove turške vlade, koje glavni cilj je zdrobiti nacijonali-stično gibanje, postaja od dne do dne težja ter jc zadela na večje težkoče kot se je val o. Sultanova proklamacija. ki je označila Mustafa Keinala in njegove sledilce kot ustaše, jc dospe-la le v maloštevilna mesta in manj številne asi v Anatoliji. Pretežna večina krajev v notranjosti Male Azije se nahaja pod abosolutno kontrolo nacionalističnih vojaških poveljnikov, ki jih seveda niso hoteli prijaviti narodu. Kabinetni svet je sklenil razširiti te proklamacije po celem turškem ozemlju s pomočjo aeropla-nov, a je moral priti kmalo do spo znanja, da je ta ideja otroška vspričo neizmernosti ozemlja, katero bi morali preleteti taki aero-plani. Sultanova proklamacija daje ustašem dvanjast dni odloga, da se skesajo. Če bi tega ne sto- ylavtui briga vseli mirna umakni- J te* ino/.einsk h čet. da pa se mo-' fradniki irskega delavskega kon- ,,<>Jo Je njihovo svobodo uničila j ,14( proti temu. ker so po cestah lajo kon« . na pogajanja Japoncev1 »rena jn delavske stranke so danes | prefrgano organizirana manjši- razpostavljeni tanki in francoski \ i'M t i / vlado > Moskvi. [izdali poziv l.a vse irske delavce ki Je spoznavati! vojaki patrulirajo z nasajenimi s.,glasno je bi sprejet od stra- naj potom generali.,ga štrajka SV°J° zn»»to tt>r ie setlaJ Prvir' v bajoneti. Neki častnik je rekel, da i. konference načrt za pr »vizo protestirajo proti nesramnemu j ^.podovini Zdruzeniv držav v de- treba s prebivalci Darmstadta I leno. izvoljeno vlado za eelo iz- postopanju z irskimi političnimi'kolikor mogoče milo postopati to. 110 Sibirijo, kateri na«'-rt je s«-- jttniki. Volsteadova postava je ena naj- ter pristavil: stavila komunistično l>oljševiška I V oklicu se zahteva, da mora slabših, najnesramnejših in naj- — Ti ljudje so preveč dobro-slranka. J h:da izpustiti takoj na prosto vse , bol j nepopularnih postav, karejih i dušni, da bi povzročili kak neAiir. Ovae. ja je bila prirejeua dele- Irce, ki so zaprti iz raznih politic-! jo bilo kdaj sprejetih v zakonik Oni so vse drutračni kot pa Pru-ralom korejske narodne zveze, ki nih vzrokov. kake dežele. i si. Da se obrani mir v Evropi, je treba te ljudi ločiti od Prusov. Tudi oblasti v Darmstadtn so formalno protestirale proti okupaciji. Najprej so bili poslali Francozi v to mesto 12.000 vojakov, katere so pa pozneje večjidel transferirali v Frankfurt je ugotovila, da vviejo Korejce,! _ ki se bore za hvojo politično pro- bilo zelo ganljivo. Številni so mu DENARNE POSlLJATVE V stost, tesne vezi simpatnij do Ru- poljubili roko in Denikin je imel ISTRO, 1CA GORIŠKO IN nov, ki s«- bore za ekonomsko pro- solzne oči, ko se je obrnil ter za- NOTRANJSKO- »toM. j mahnil z roko v slovo, ko je šel j Izvršujemo denarna izplačila Peodosija, Krim, 10. april-*. — na angleškega torpednega rušil-! popolnoma zanesljivo in sedanjim Slovo generala Denikina od east- ea, ki je odvedel njega ter gene- razmeram primerno tudi hitro po nikov. ki *o mu ostali zvesti, je rala Romatiovskija._'eeli Istri, na Goriškem in tudi na; p^j^ Francija. 12. aprila. _ BATUirCI .Notranjskem, po ozemlju, ki jeza j Neki dopisnik Havasove agentu- Lk ril I niRtI 1 spd_€,no armadi. t ro ki se je ravnokar ^ Bulir ali farantiramo za oknija p0r0i;a> da vlada tam po- polen mir. VAŽNO Z« parnik "PRESIDENT WILSON", ki odpluje 8. maja v Trst, m je ie prijavilo toliko potnikov, da bo kmalu napolnjen. Svetovali 1 i le j onim, ki so namenjeni v kratkem odpotovati v Jugoslivijo p-eko Trsta, da se odkčijo za paniik 4' BELVEDERE * \ ki odpluje maja, drugače se prav lahko komu pripeti, da bo prišel v New, \ ork r namenom odpotovati s parnikom "PRESIDENT WILSON", j pa *«s:ij ne bo več mojroče ^lobiti prostora. Ako pa šel i kdo pozneje potovati v Trst. s* lahko odloči za par- • I k srsyEHANXX KI ODPLUJE 22. MAJA Vse on* naše rojake, ki so namenjeni potovati v tem času pre-|P© i « Tr*:a, prftsimo. da 10 naše obvestilo vpoštevajo. |aM pa V Vs^ VS^Jiltr PvaA. vsako poiiljatev, toda z goče zamude v izplačilu ne moremo prwssfa yikake obveznosti. 50 lir----$ 2.60 ^ 100 lir .... $ 4.70 300 lir .... $13 JO 800 lir .... $22.50 1000 lir .... $44.00 podati j« najboljše JIH BO DEPORTI j Na Ellis Island je dospelo včeraj iz raznih krajev Kalifornije trideset anarhistov, katere bodo ameriške oblasti te dni deporti-rale. Skoraj vsi so ruski fidje. Berlin, Nemčija, 10. aprda. — Grof Bernstorff, prejšni nemški poslanik v Združenih državah, bo t - r ter se po uspešnem boju vrnili v na določenih točkah kakorhitro bi svoje vasi. PniRislitB dobro, komu boste vročili denar za poslali v stari kraj ali pa za vožnje listke. Sedaj živimo r času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agent je in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo ▼ denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. Kaše denarne poiiljatve ae zadnji čas primeroma sedanjim raz* meram ▼ Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. 300 kron .... $2.70 1,000 kron .... $ 8.00 400 kron .... $3.00 5,000 kron .... $40.00 600 kron .... $4.50 10,000 kron .... $78.00 Ootfest OfBO so veljavno do dno, ko se nadomestijo s drugimi PtiMor mb poslali Je najbolje po Domestic Postal Money Ordel tli po po Mew Tork Bank Draft. TVKDKA RAVK k* 1808, . • r t m ■ ■»» < --r-TT^HF«^ .JMfJP^^ < ' : GUAS NARODA, 13. APB. 1930- - GLAS NAHODA" Udll NNKDfK.1 New Vfrtt Cllii N« V« •LAINARODA Novi svetovi za i Koljitt prilika m- it 1 še nikdar nudila Avstraliji in Novi Zelandiji, da dobi priseljen««' najboljšo vrste kol se ji nudi sedaj. Tako izvemo iz lisiov obeli ieh dveh dežel kjer je povečanje prebivalstva neobhodno potrebno za ekonomski razvoj ter narodno obrambo, do-čim j«* v drugih deželah opaziti pomanjkanje prostora. V nekaterih Nemški nevarnost in Poljska. Čeprav govori vsakdo o ruski nevarnosti, ki preti Poljski, je nevarnost, ki preti novi republiki od strani Nemčije, prav tako resnična in težja, soglasno z angleškimi in franeoskimi poročevalci v centralni Evropi, ki i/javljajo, da je sedanji položaj Poljake povsem različen od onega kot so ga videli vnaprej preteklega junija predsednik Wilson, Lloyd George in Clemeneeau. ko je bila varnost Polj-v notranjosti meja kot jih je določila mirovna konferenca, odvisna od zmožnosti Lige narodov, da vzdrži praviee slabih ter dovrši razo rožen je Nemčije Vsled tega bi morala pozitivna ter ustiajua politika zaveznikov, da dajo novi Poljski tako močno podlago, da bi bila v stanu upirati se napadu kateregakoli nasprotnika, — soglasno z nckoangleško avtoriteto glede poljskih zadev, ki pravi nadalje, da morajo zavezniki obdržati v mislih neizmerne politične možnosti Poljske, ki i»o. ležeča ined Rusijo in Nemčijo, "ključ eele fcvrope" in koje gravitacijsko središče ne bo v Parizu ali v Moskvi ter tudi ne v Berlinu ali Londonu. To središče s*? bo nahajalo v Varšavi sam k Ali je mogoče dosiop Poljske do morja sedaj smatrati zagotovljenim vspričo nemške armade ki šteje več kot miljon mož ter vspri-čo negotovosti, ki vlada glede bodočnosti Lige.' Med nevarnostmi, k: pretijo Poljski oil iztoka in zapada. je nevarnost od strani Nemčije neizmerno večja *>o mnenju tega opazovalca, ki je prepričan* da so Poljaki v stanu poraziti boljševike, če bodo imeli na razpolago Peter Zgaga imjuslnuauska Ustanovljena 1. 1898 Za božjo voljo, koliko sovražnikov sem si Tiakopal. Po življenju mi strežejo in v eajtengo me bodo dali. V Skazovo eajtengo, seveda. In naj račuua za dopis kolikor l>oče,°magari sto dolarjev, plačali bodo. In zakaj to sovraštvo i Samo zato, ker je nekdo, ki je vedno strastno hlastal mojo kolono, obrnil nase notieo glede kofckansle. ,OSEPH . _ ° Minnesota. %utuL ifeftnoia Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Vndnfld. Predsednik: MIHAEJ, ROVANŠRK, Bok 251. Conemaugh, Pa. Podpredsed.: louis balant. Bok 108, Pear Avenue, Lorain, O. PISHLER, Ely, . . . * Blagajni*: GEO. L. BROZICH, Ely, - V pomirjenje in tolažilo !e to: Minnesota. Aicni je vseeno, če zapišem Peter, Blagajnik neizplačan'a smrtnln: LOU-Majk ali Janez. Na niiljone jc teh i 18 OOSTELLO, Salida, Coto. imen v New Yorku. Lepo procesijo bi imel, če bi šli vsi- Majki in Petri za menoj. GREGOR J. PORENTA. Box 176, BL Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Bos 480, Ely, Minnesota. JOHN* RUPN1K. S. a Box 34, Export, Pa. Vrhovni Zdramile. Glede dopisa se ni treba preveč JOHN PLAUTZ Jr., 432-?th Are., Oa- 1 tune t, Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Are^ Dulnth. Minnesota. __ ,MATT. POGORELO. 7 W. Madlsoo St, Dr. JOS. V. GRAHEK, 643 E. Oblo* Chicago I1L Bt™"- " S' P1,tsbnr«0- p* I 7MmU Odb«. RUDOLF PERDAN, 8026 SC. Clal* Avenue, Cleveland, Ohla tem oziru pravi opazovalec: — Močni možje, v vladi ali izven nje. ki kontrolirajo danes u-smlo Nemčije, načelniki utilitaristične kaste in vel (»kapitalist i. 110- Lstih s,- zrlo pospešuj** priseljevanje Angležev v Avstralijo in No-|čejo, da bi Poljska obstajala več kot eno leto kot neodvisna država. >o Zelandijo, čeprav čnjemo proti temu številne ugovore. posebno j Načrt je preprečiti narastek njene močni. razven pod nemškim upli- bo ta ^ v oni. Poljska naj bi predstavljala za Nemčijo stopnjiee v Rusijo NadandkL razburjati. In tudi V Chieasro ni i JOHN GOUZE, Ely, MInnesiota. FRANK ŠKRABEC, «04 Washington treba pošiljati denarja. Glas Na ^^JLJJ1^' ^ * st, Denver, Colo, iiosti mu niči je ter ooiime za svojo aramado. Nemška nevarnost pa roda ho «P'ejel, če bo dopis do-J jy^ VAROGA, 5126 Natrona Alley, °JoS^^,?ESCak. 407 - Sth Are, ni taka. da bi bilo mog.tče postaviti se ji po robu z oboroženo silo. V st°ien- Sprejel ga bo. tudi Če go-; Ptttsbursh, Pa. JeUnotiao giasUo: -GLAS NARODA" vori vsaka črka proti Petru Zga- Vae ^^ K ur,dnib adeT kakor tudl denarne p^^ ^ ae poSUjajo na slavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSUjaJo na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in splob vsa zdrav-nlška^spričevala se naj poSiljajo na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za tri sobe za petintrideset dolarjev SUStaT^T" -SS^JSfS!/6 J? 7TT\ lestvicL V I JV blagajni ima okrog $300,000. (tristotisoč dolarjev). Bolniških podpor, od- — Pi zasledovanju te politike se je zasnovalo kakega pol du- jlja ; Skodnin, in posmrtnin je izplačala že nad poldrugi miljon dolarjev. Jednota ♦•»ta novih železnic iei jih deloma že zgradilo. Razmišiljalo se je tu-i — Bom P,a^*al — »e™ rekel j »ci« »krog 8 tisoč rednih članov(ice) in okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem " - če mi garantirate 1 oddelku- DruStva Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. da mi tekom eiieca leta ne boste ^ 3Ih priporočamo vstanovitev novih. Kdor želi postati član C1,ef?a letU ne j naj ae zglasi pri tajniku bliiaega društva JSKJ. Za vstanovitev novih društev podražili stanovanja. se pa obrnite na glavnega tajnika. Novo druStvo se lahko vsanovi z 8 člani — V tem slučaju — je odvrnil »It glapleamL__ možak — ga vam prepustim za i • . ... . . . . * inei umrl. \ Slan doniovnn zapu-jmor je ravno pred vojno podala Zadnjič sem po iironxu iskal stanovanje. Nekdo mi je ponujal i/ <;.% ljudi ua eno kvadratno miljo. V primeri z gosto uhlju- ne druge tvorniee oropali vseh dragocenih strojev, kajti javno so oja. Druge dežele uiti nevedne glede virov Avstralije, niti ta ali oni način preprečiti konsolidiranje ali nstaljenje Poljske. V j ^brali l-rezbrižne gletle naš. lo-avstraUke pi»litike in naši posadki petih'dosego tega eilja se pospešuje stavke, podpira komunistično akcijo! ^^^ i liljonov ljudi se do* . Ii držati Avsiradijo ne radi kakih meduarod-' ter ustvarja politične zadrege. ' — i ih obzirov iu tudi n- radite«a. ker se postavljamo, da hočemo ob-1 V slučaju, da bi Poljska sprejela pomoč nemških izvedeiicev tlržat..... petinštirideset dolarjev. V nekem mestu •ložel" Vidmar se ivka r ;sea zeuo. J njegova žena / otroci. Najbrže se so »radiii no 1 Frailk Svc,c- ede11 JUgo-lv kratkem vrne nazaj skupno /. . . , ' slovanskih prostovoljcev, ki se je družino \o mesnico in jo dogradili. t„„ v i 15 \ruii iz »Jugoslavije v Ameriko, j Zbrali so se pa mesa; i t ' so vrata preozka za hi-hmo pridržan. Takoj ko okreva zverino. Pravi, da jc lov jako t'c- . .. |se gotovo vrne v Cleveland. Ne- žaven. ker v Mehiki je nepresta- Zupan ves jezen razširi roke ter kaj drugih bivših Clevelandčanov ^ i w ■ * «- ■'"».> ■ • nt umi .-»i- je pra1 '* to" v New Yorku zbolel in jc bil za- „il iz .Mehike, kjer je lovil divjo Ne-F , t . ... # .. . . | . . j. — — r;»0 bojevanje tualitam. Kljub te- bi., telo. lemv,, 1/kljueu O le radi s.b- ni meni aiiirleške mor- pri reorganizaciji dež« ie. se bo sk išala Nemčija poslužiti te prilike.! *re sKo/K l^sP<-lvsi ▼ klavnico, prostovoljcev se nahaja v Penil- mu pa je Vidmar dobil eno coou imrire. Isti ljudi, ki nasprotujejo tudi narodni obrambni jwlitiki. j«ia uveljavi svoj upliv na Poljskem prav tako močno kot ga je uve-•praVI: svlvaniji. Slov. Nar. Zveza bo monkey, posebne vrste opico, mc- \li domnevajo ti lju Ije kot oni. ki sanjajo ob helem dnevu. —djavila v Kusiji ob čom» izbruha vojne. Pruski uradniki na Poznanj-! kt,° si ul>a trditi, da ukrenila gotove korake, da pri- hikansko s«.v.. ter dosedaj uajveč- «!a s« bo majhni kopi. ljudi pustilo držati eno najbolj rodovitnih sk«'tn so dobili javno i kaz. naj ostanejo na svojih mestih v tem na-!,le mCre bik llll,aj tiejo v Cleveland. jo znam, kačo klopotačo. Te zve- liežel ua svetu. «ločim j«' preostali svet lačen. ter pVa u,ožku sla PriSla Pred ne-Ozaniča. so Že izbrani. Kakor jej 714 Superior Ave., ki je trajala 1beška vrata. znano rojakom, je \ id Ozauie 11a 7. aprila Prvemu pravi Peter: božični večer lansko leto ustrelil' Naznanja se. da se je ravnokar Kupno prebivalstvo jmbIo več knt polovieo prebivalstva mesta Sid-j Na prvi pogled je vkleti lahko, da spoznajo Pf.ljaki vse te nem- ~ Ali bU v vicah! svojega boards rja Nik. OstriČa v podpisala i>ogodba za gradenj«- rev .. ( e bo postala Vvstralija predmet ambicije kakega drugetra ške pasti ter se jyn izognejo, a nerodna stvar pri tem je da je najti ~ Ne" ^ mu odvrne' toda ože-,»^t-m prepiru. Država bo zalite- j slovenske tovarne livarne) The 1 a rod a. bo držav« Queensland prva ki bo ob čutilo invazijo, a kljub' u:,-Poljskem številne ljudi, ki bi z veseljem pozdravili tako rešitev !ujen Sem biL ,ektneWI st., Kuclid F-uiidry Company. Gla- t. ...» najdemo še v«m!.,o bedaste teoretike in nizke demagoge, ki pro- poljskih težkoč. Oprav masa naroda sovraži Nemce ima vendar' " Dobro* pojdi ,,otri" Ill pogodbe bo tovarna izgotov- Vpraša drugega: — Ali si bil zat1' Ua Je streljal v stio- ]Jena tekom dveh mesecev. Po- v vicah f braiitt. Sodil bo sodnik Maurice'slopje se bo nahajalo na St. Clair Ne. v vicah nisem bil bil|Beruon' ki je ,,ravkar zasedel! Vve. jn Bliss Road. Zadnje časo jseiu pa dvakrat oženje« ' Golico, kamor ga je ime-|je postalo zanimanje za to podje- ! - Mi jc žal - pravi sv. Peter S "^f1 Sovernf- 4C'ox- , . ^ tako veliko, da upajo uradniki ~ v nebesa spuščam samo nesreč- ^kraJno J1*. _se j zaključiti knjige za vpisovanje - - — -- ; - iSaJaJ° in°d nann zadnje case ta-»delničar je v že v 14 dneh natlaljne davkoplačevalec. j služil Avstriji ali vsakc»a človeka, ki je sodeloval z Nemčijo, a za-jUt'Z°' UC ,,tt ^ ko nečastni in obsojanja vredni slovenski bančni* zavod ki se List pravi nadalj« : j vezniki se morajo zaxedati nevarnosti, ki leži v tem. da se skuša do- Materinska de/.«la (Anglija . kateri dolgujemo večino tega liti pomoč od sovražnika. Zavezniki izgubljajo mesece in mesece s* denarja, je stavila s^.ijj j ponudbo, da pošlje na te obali brezplačno' reševanjem vprašanja če so zahteve Poljske upravičene, kako jim J > ka j svojih najboljših ljudi, ki bodo pomagali pri Oilplačanju tega je mogoče ustreči in kdo jim bo ustregel. dolga. To je mogoče okosrčn<». a bistveno praktično stališče. Možje | Zavezniki imajo svetla na Poljskem prijatelje, ki bodo šli za iu njih družine, ki hočejo priti v našo deželo, so prejšnji vojaki in njimi čez drn in srtn. a liajtn je dosti takih, ki bodo skušali obrniti mornarji, torej možj,. > katerimi so s,, naši lastni vojaki in mornarji se drugam za pomoč, če ne bo prišla od zavezniške strani, skupaj borili skozi p»«t let. da oltraviijo našo skupno eksistenco ter naše državljati*ke prostosti. Izseliti ►«• hočejo radi preobljudenja testirajo proti priseli« vanju prejšnih kraljevih angleških vojakov' Nemčija svoje prijateijc na Poljskem. Razventega pa je tudi najti P premajhno za njen »lolg ter je mnenja.1 dali dejstva, da je mogoča še kaka druga alternativa, d.-i 1"» mokoče najhitrejše «M|plačati ta doČe se privabi v d«-želo| Poljska ni mogla postaviti na stran vsakega uradnika, ki je dužil Avstriji ali vsako»a človeka, ki je sodeloval z Nemčijo, a za-jIttZC' ne pa n°n-eV # 41 - i-i *i ^ • t 1 •• ,C'ini- V Pr«*ek,osti »,ut> bili lahko nahaja na St. flair Ave., je že tu-r/ "T c , J '/U1gOSlfV,-a P—Pred drugimi narodi, kaj- di dvorjan, republika? Seveda je bila. Preči- ti le retlkok«laj je bilo citati v an-, IW„„ dovoljenje sta dobila tajte, kaj porotna ofieijelm jugo- gleških listih o kakem »loeinu ali johll Vi(Ijmil, star L>;J h.t staJ1M. slovanski poroccvain« urad iz;ropu, pri katerem bi sodelovali joC. na 15217 Luckiiow St.. in 17->> asliingtona: — V Belgradu jc naši rojaki. Sloveli smo kot pošte- letlla Josipina pianinšek, stanujo- umrl Dragoljub M. Pavlovi«, prvi njaki in skoro nikdar se ni bilo lla y 7s St 1;ilo sre^lu>t predsednik začasnega narodnega treba zagovarjati Sloven*ni pred doma in br»»z dvoma jih prav pr»M»bnu vleče v Avstralijo radi veli-keg« slovesa, katerega si jc dežela pridobila vsleu svojega proste-J» življenja, svoj«' p^peritete ter junaštva. ka'«ro so pokazali njeni sinovi v Evropi, .^li bi mogli imeti mi i>oljik) priliko kot je se- «'anja T Kaj l»«!(»o >t«»iili. tla razumemo polni iKoneti te iJi-ilike* I*ri- .. * V", i i i i i i i . i • i St., je bila v so -ei.H-vauje j»» bilo «i|..i / njimi kof 7 živino in da so včasih še manj , a zeljen i k«»t živina. Kaxoeamni priseljenei delajo Avstraliji več >krnlf \ iiiozenisHu krt letina ali pa pustolovska vlada. brum avstralski »isti pa dajejo zopet izraza strahu, da bo prišlo \ Avstralijo več je "»tevilo radikaleev in pristašev I. W. W. gibanja i« to |Hjsebno i/ aapadnih ameriških držav. Neki dopisnik, ki se je več .-asa mudil v Ameriki, pravi, da bo tiotala vlada dobm 7l«Mlati na prste ljudi, ki bi hoteli priti v Avstralijo iz /apH«lnih ameriških prist a niše. ki so baje polna nezado-a oljnih eiementoT. V tem ožin, Iti bilo po njegovem mnenju tudi trelnt skleniti [x>vbiio pogorišla v groee- sa. Odpeljali so me v bolnišnico, rajsko trgovino lilaž l«oldana na V mestni bolnišnici je umrl v 144l«lan je pri- St. ('lair Ave. Preminul je v sta-čela vpiti na po- r«»sti 64 let. Doma je bil iz Rakit-prog je zgrabil revolver ter hitel; nice pri Ribnici. V domovini za-•za njparji. Roparji m« trikrat u- pušča ženo in brata. V Ameriki je Strelili na I>ol da na, t.nla zadeli ni-jUival 9 let. Bil je član Lovskega so. Posrečilo se jim je pobegniti.jpotlpornega «lruštva. V nedeljo 28. marca je umrla; I»o tridnevni bolezni je premi-Ivana Perušek na 15620 Saranacjnul Jos. Zupančič, stanujoč na R*>ad. Pokojnica je bila let sta- 590Z St. Clair Ave. Tukaj zapušča stili mesecili so bili vprizorjeni 4 f) umori v srodini naše naaclbine in predstavništva. Njegovo kraljcv-•sko visočanstvo prestolonaslednik je odredil, da se pokoplje prvi predsednik Združenega kraljestva z vsemi vojaškimi častmi. Jaz dosedaj nisem šc nikdar čital, darseda«i ^"J^iuo, da so bili zapleteni ima kako združeno kraljestvo jv tatvini na Mew Vork 'Central želecniei skoro sunit Slo-! venci. Preiskava je dognala, da so imeli tatovi številne zveze z sodiščem radi kakega nepoštene-1 . Chicago, ni. ga dela. Sodaj se je pa kar nena-' .fKo raZbaial faduJlč «rozt'11 doma preobrnilo in v zadnjih še- v.lhar'-,e i^vrn.l h^, rojaka Jo- sipa I van.seka v Melrose Parku. Pokopale so ga razvaline, da je predseduika. Izpred sodišča. Sodnik: — Kako se pišete? Obtoženec: — Janez Kolar. — Ali ste poročeni? — Da. — iS kom? — Z mojo ženo. raznimi trgovci, katerim so to u-jkradeno blago prodajali. Dne aprila je prišlo pred poroto več teh Slovencev, ki so bili aretirani ob velikem pogonu na tatinsko družbo, katera je operirala po raz- kjnaln po ncsn*či v bolnišnici u-mrl. ^tar je bil r>.l let iu doma iz Catcža na Spod. Štajerskem. Joliet, 111. •friP.ou je darovalo slov. društvo sv. Družine v Jolietu kot velikonočno darilo cerkvi sv. JožeUi. da tako pripomore plačati cerkvi za slikanje isto. ki se zdaj nadaljuje. Družino Jos. Ami)rožiča. 1">o4 Elizabeth St., je obiskala dolgii- Corje narodu. ka«!ar imajo fanatild prvo ite^edo. za »ehoj pa nimajo nikoear. ki bi imel drugo besed«« Omla mora naro«l drago plačevati mučeni>ki remi- svojih fanatikov: njih neuspehi, njih pretiravanja v pivj » v na ro« to v o doigovno knjigo-, fanatiki sami pil -- obsojajo po Napoleonovem rek««: * lhi snMimr au ridicule il n * jr a «pi' »m pa*' * . • Molk je v reMiiei ,;ato za one. ki plačani za to. da molčijo ' . • . • Ce p«»žrete »voje o«.»orčenje ne boste s tem pogasili svoje želje po iKveti. • • • Ce bi bilo nemogoče govoriti kaj drugeca kot činto resnico, bi imeli kaj malo prijateljev. 1 * • • ženska obeuti vjčjo sla-st pri čitauju starih iu Ijubimskih pisem kot pa jo občuti mozkt pri pisanju novih. * , • Boljše je biti bedak t«r ae posjoviti od svojega denarja kot pa ~ ter pokopati svojo dušo pod kupcem denarja. _ _ ra iu je bila doma iz Cerknice na 'Notranjskem. Ravno par dni pr«*. Obsojeni" kljuna štorklja, kjer jc pustila Fredrznez. ali ste ze ko"a vule- i-i- *i • •• v i - e - . , ........ w so AIujzij Zagorc m Jožef ičvr< no. \ |n; sB.ijf njegovih pravie je ogroženo, soc eija - če bi w to zgodilo odložena za dolgo. Dr Charles A. Campbell, neki žne nikdo nadlego van od komar odlični zdravnik v San Antonio,!jev in to kljub dejstvu, da m T exas, je iznašel načrt ter tudi na'ljudje v tamošnjem kraju pona zadovoljiv način dokazal njegovo vadi spali na verandah, ki nisc iisepsnost. O »em načrtu pravi, da imele nikakiii zagrinjal. Novodošli so nehote in nered ij.l'za-1 Kakorhitro ga bodo sprejele dr-jpovZroeili veliko sitnosti. Za pa jžavne in občinske oblasti ter raz- zjii KO ,la t Do potrebne veljav in do upliva pa more priti delavstvo samo potom politične moči. Ker je pri nas v Sloveniji, zlasti pa v celotni • 'ugoslaviji, moderno delavstvo precej šibko, preti največja nevarnost /a njega samega, ako ne bo edin iu složen. Spominjamo na ležal na smrtni postelji je d;il snopič palic, da jih prelomi. staro pripoved o očetu ki je k s.-|»i svoje sinove. Vsakemu Potem je snopič razvezal, ponudil posamezno palico sinovom' in z lahkoto je je vsak prelomi! vsako posebej. Slovesnsko delavstvo ima prav posebno stališče v državi zato. ki r je edino Sloveniji! v celi Jugoslaviji, ki ima nekaj več in boljše industrije. Zato moramo odbijati napade veleposestniškega klerika-li/iua lin našo iudusti ,io in obrt iu gledati, da si priborimo tisio politično moč. ki je potrebna, da s«- izvojuje socijalizem, ne le na papirju in s praznimi besedami, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Kdor ruši italics slogo slovenskega delavstva, je njegov največji >-kodljivec iu izdajalce Zato moramo vsi vedeti: Le v slogi je moč, je naša bodočnost! V. razdirahi cdimtva med slovenskim delavstvom pu pod — kap! ("Naprej*'.) ! lične dežele sveta." Glavni igralec v tej dram-, katero naj bi se vprizorilo po celem svetu, naj bi bilo ono čudno bitki je napol ptič in napol sesa- Bodoča konferenca v St Remo. NOTA PREDSEDNIKA WILONA GLEDE JADRANSKEGA VPRAŠANJA, S KATERO SE BO MORALA V PRVI VRSTI BAVTTI BODOČA ZAVEZNIŠKA KONFERENCA V ST. REMO. Predsednik želi izraziti svoje iskreno iu prisrčno zanimanje za odgovor t'r«nekcga in angleškega ministrskega predsednika, ki ga .i«- prejel dne 'J7, februarja. Predsednik ugotavlja z zadoščenjem njiju neizpiemetijeuo željo po dosegi pravične rešitve v skladu z na-•I Ii mirovne konferei ce iu 7. zakonitimi, ako tudi nasprotujočimi si R/.njami italjenskega iu jugoslovanskega naroda, po vplivanju na prizadeti vladi, da spravita svoje želje v sklad z ameriškim stali-š''-em. Predsednika i" na vsak način presenetilo, da sta' našla v izrazu njegove volje, da se prepusti ureditev skupne meje v reškem o-kolišu svobodnemu sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, kakršenkoli povod za nasvet naj se umakne skupna spomenica z dne 9. de-«< mbra. Na to on nikakor ne bi mogel pristati .Spomenica je trezna iu nepristranska razsodba po burni razpravi, ki je trajala več me-tecev. Ta spomenica ni I i 1 a samo izmenjava misli, marveč bila je izraz načel in ponovitev glavnih točk, na čijih podlagi se je dosegel sporazum. Tako se je dobila kralka vsebina teh točk sporazuma med francosko, aiigle-ško in ameriško vlado, in spomenica bi morala ostati, kakor je kilo domenjeno, podstava listini, ki izraža mnenji' teh vlad. Kar se tiče skupie meje v reškem okolišu, je predsednik vpo-šfeval /elje obeh prizadetih držav po opustitivi načrta za svobodno lesko državo, z dne !'. decembra. Ako bi italjanska in srbsko-brvat-sko slovenska vlada raiši opustili takoimenovano vmesno državico s pretežno večino Jugoslovanov in m* želeli izogniti udejstvitvi predlagane s v obod ue drža\e iz Reke kot ločene skupine ter poveriti dr-žavno blast nad Keko zvezi narodov brer italjanskega in jugoslovanskega nadzorovanja, tedaj ie vlada Združenih držav pripravljena sprejeti ta predlog, kekor tudi s tem pogojem prepustiti Italiji in Jugoslaviji določitev skupil* meje. Ob tej priliki želi predsednik ponoviti, da bi prav rad odobril vzajemni sporazum med italjansko in jugoslovansko vlado, ki bi se donegel nekvarno teritorijalnim in ali drugim koristim kake tretje države. Toda albansko vprašanje se ne bi smelo vključiti v posebna pogajanja med Italijo in Jug osla - pondarjati, da ne more odobriti no- ntle poklical J< * PHH ^HI vee in ki je v navadnem življenju znano kot naš domači netopir. Pred številnimi leti je prišel dr. Campbell do prepričanja, da širijo moskiti številne najbolj strašne bolezni na svetu. Skozi dobo sedemnjastih let se je pečal s t eni predmetom ter vprizoril neštevil-no eksperimentov, tekom katerih je dokazal v svoje veliko zadovoljstvo, da so njegova domnevanja pravilna in da umira vsako leto na miljone ljudi vsled tega, ker so jih opikale te kužne živali. Dobro znano dejstvo je napri* mer. da umreta na malariji vedno po dva izmed sto ljudi, ki so zavarovani za življenje pri ameriških zavarovalnih družbah. Veliko večje število takih smrtnih slučajev pa sc završi med onimi, ki niso bili nikdar v stanu zavarovati se za življenje. V Indiji umre naprimer vsako leto na malariji več kot po en miljon ljudi. Finančne' izgube v tej deželi, katere je pripisovati žrtvam malarije, ki niso v stanu izvrševati svojega vsakdanjega dela, se ceni na letnih tristo mil j on o v dolarjev. / Glasi se nadalje, da je 79 milijonov akrov bogate zemlje v Zdr. državah neobdelanih in to radi razsajati j a malarije v dotičnih krajih. Ta bolezen je v najožjem stiku z moskiti. ali komarji, ki so ujeni edini prenašalci. Velik problem, s katerim se je pričel pečati dr. Campbell, je bil kako oprostiti svet moskitov ter s tem iztrebiti tudi bolezni, katere moskiti povzročajo. Bil je neki čuden dogodek, ki ga je konečno napotil, da je sestavil svoj načrt za boj proti komarjem. Neki fermer z veliko družino se je preselil v okolieo, katero je zdravnik pogosto obiskoval v svoji lastnosti kot zdravnik. Večina farm v ondotni bližini je dobivala svojo vodo iz lesendh trnkov ali velikanskih kotlov, v katerih so se nahajale velike množine stoječe vode, ki je. kot znano, glavno valiače za komar-sko zalego. Čudna stvar pa je bila, da ni bil do prihoda te nove dru- Lady Snramd Sorma Mar Shimun, zastopa Asirce v Londonu. Govori perfektno angleški. Češke železničarske zahteve isoče netopirjev, ki si si vsaki večer dvignili iz nekega velikega skednja, ki se je nahajal ra njih posestvu. Takoj je priče I.: družina z bojem proti netopir j«m. Oče. mati in vsi otroei so se vdeležili te bitke. Postavljali so se prot; drugim, tla so pobili /.i. cela dva soda teh nadležnih živalic. Kmalu nato pa je postalo spanje na verandi neznosno in to vsled nastopa miljouov in miljo nov komarjev. A'ečina otrok in številni ml rasli v tej okolici so kmalu zboleli na ostrem tipu ma-hrijske mrzlice in številni so u-mrli predno jc bilo mogoče bole zon ustaviti. To je dalo dr. Campbellu ključ k rešitvi cele zadeve. Kmalu je dokazal v svoje veliko zadovoljstvo, da smatra netopir komarja z«, svojo najboljšo in najbolj o-kusno vrsto hrane. Vedel je, da se mu je posrečilo razkritje, ki bo velikanske koristi za človeštvo p oil pogojem, da bi bilo mogoče iznajti zadovoljiv in sanitaren sistem, potom katerega bi se moglo pregovoriti netopirje, da se nasta-uijo v krajih, kjer je najti največ komarjev. Da reši to težko-čo. je sestavil neke vrste valilnico za netopirje, ki se je izkazala kot uspeh iu katero je ofieijelno spre jelo mesto San Antonio. Državna zakonodaja v Texasu je tudi ofieijelno priznala uspeli ter iznajdbe ter sprejela zakon, soglasno s katerim se kaznuje z globo od petih do deset dolarjev vsakega, ki bi ubil netopirja v tej državi. Dr. Campbell je tudi izuašel tekočino, ki ima odločen duh po netopirjih in s to tekočino se poškropi notranjost valilnic ali hišic za netopirje.' Tekom svojih eksperimentov, s katerimi je dokazal, da žive neto-P rji v glavnem od moskitov, je prišel še na drugo misel, ki je iz-vanredne, trgovske in narodnogospodarske važnosti. Spoznal je namreč veliko vrednost odpadkov teli živalic, takozvanega gnana. Izračunal je. da bi 500.000 netopirjev prozvedlo vsako leto nekako dvajset ton gnana, ki bi predstavljal vrednost najmanj po sto dolarjev tona. Glavni sestavini odpadkov netopirja sta amonija in kislina fosforja. Izvedenci pravijo, da se umetno gnojilo* katero proizvajajo te majhne živa- Te dni se je vršila v Pragi kon-f< reuca zastopnikov 100.000 železničarjev. Zanimiv je bil govor predsednika "Cnijc železničarjev", g. Hrodcekega. Kakor povsod, tako s«- tudi na Češkem razni elementi vsiljujejo med organizirano delavstvo iu delago zgago. Najnesreenejši so med njimi na-odni socijalci. liazuine se, da je udi takih vse polno, ki nagovarjajo delavstvo na generalno stav-j Josp. Rrodeckv je to vpošleva joč izjavil, da je radi tega treba troge discipline med delavstvom. Generalna stavka je zadnje sred-dvo proletarijata. Stavka želez uičarjev pa pomeni prevrat v razvoju socijalne revolucij". Ali Miega je treba: Ako lio'ciiio u-ličiti diktaturo buržoazije, niora-no uvesti diktaturo v svoje lastne organizacije. ..i to sicer simpatično, ampak potrebno je to: prihajajo namreč med nas tovariši, ki jih včeraj še nikjer ni bilo; danes so pa oni najmodrejši1 in najradikalncjši. Na konferenci sta govorila od nemških demokratov tudi sod niza Zeeh in Gruentzer, ki -.ta izjavila. da so nemški železničarji popolnoma solidarni s.češkimi. proti t. zv. komunistom, ki hočejo na eni strani razbijati, kar se na drugi strani v prid prometa izvrši. Kovinarji v okolišu Velike Prage so imeli dne 1. marca velik zbor. kojega se je udeležilo nad -00 zaupnikov, ki so sklenili, da niso zadovoljni z dosedanjo apro-vizaeijo. zlasti ne s tem. da se jim je znižala dajatev moke. Zahtevajo .">() odstotkov zvišanja dosedanjih mezdnih prejemnikov. Naravno pa jc. da mora biti .lolž-< ^t tako vlade kot parlamenta, da se pobrigajo za znižanje een živ il. Vohče pa je reči to. da nastajajo težki časi. za kovinarsko delavstvo. Draginja raste, proti povišanju plač s.' postavljajo pi^ljet-uiki z ncoboeijano trdoglavostjo. Kljub t emu je organizacija izvr .sila že ogromno delo v prid kovi- Signor finanziere ali maščevanje Ob dcuiarkacijski črti med Italijo iu Jugoslavijo se pridno tihotapi tobak iz Jugoslavije v zasedeno ozemlje. V vasi J. jc bogve kdo vaškega kovača ovadil ila-Ijauskim finanearjeni. da ima v neki luknji v zidu pod streho skritega veliko jugoslovanskega tobaka. Kes najde fiuaucar ua označenem mestu tobak, in kovač je moral plačati *200 lir globe in še lo-bak mu je bil zaplenjen. Vsakega poštenega tihotapca mora kaj takega jeziti, a v zadrego ga ne spravi. Par dni po plačauju globe m- ua vasi črečata kovač in tinanear. Kovač i ii it skrivnostno pomigne iu mu reče: "To me tako jezi. ker sem ..»•»-ral plačati kazen. da ne morem molčati. Nihče drugi me ni ovadil kot ta preklicani učitelj tam-!e. ki ima s;nn maslo na glavi. Dna ima namreč se veliko več vtihotapije-neiia tobaka skritega v tisti-b* luknji gori v zidu blizu p«h1 streho — ali jo vidite, luknjo?'' "O vidim j<>. vidim! Hvala vam lepa! " Takoj stoji strogi signor finanziere že v šoli pred učiteljem ter škodoželjno vpraša: •'Kje imate tobak!'' 1 "čitelj. ves iznenadjen. reče: "Kakšen tobak? Nimam tobaka. ne kadim." Poln samozavesti zažuga tinanear s prstom in reče strogo: "Ti bom že dal "ne kadim"! Lojtro sem!'' Cčitelj nato: "Nimam nobene lojtre!" Kinancar {»okliče dva vojaka in jima ukaže prinesti lojtro. Ko je lojtra tu. jo ukaže postaviti k zidu tam pod tisto luknjo, katero mu je bil kovač pokazal, in leze g«»r. že proti luknji. Cčitelj s|H»daj ves prestrašen zakliče: "Za božjo voljo, ne gor, ne gor. tam so sršeni!" A zidaj zmage še bolj gotovi signor finanziere se obrne na lojtri. zažuga s prstom in škodoželjno, porogljivo zarohni nad učiteljem: "Ilom ti že poka/a! tvoje sršene!" Nato se obrne iu /. močno roko zgvabi globoko noter v luknjo — a v istem trenutku švigne z roko ven in v velikem skoku se požene narjev. Te dni so bila z uspehom izvršena pogajanja v Plznu pri z lojtro dol in beži s celo težo Škodi in pri Združenih strojar-nicah. svojega obilnega telesa v najliuj šeni diru naprej — naprej — za njim pa kakor vodni curek iz bri-zgalnice nešteti razjarjeni sršeni y • ■ |i v i" j ki so ga bogvekako opikali. Kaj pravi Aizacan o Espe- <*« < ^ s, z ^tcije... vred za njim glasno krohotala in z rokami koleni tolkla. Kovač ]>a je vs<* to Lzza vogla svoje hiše opazoval in se z drugimi vred krohota! nad to dirko — zadovoljen, da rantu in nekaterih živih jezikih je Laha tako izplačal. Par minut Neki II. K. I.empertz, ki prav;, pozneje je rekel učitelju-prijate-Organizacija čeških socijalno (liI Alzačan. piše v ne\voyrškem '-i"- ,la J'* ,,i!a ,JI '1'u'^a vredna še demokratičnih železničarjev šteje/ Times''.- enkrat lir. Kinancar pa nikoli 70 tisoč mož, nemška pa 30.000. _ Hočem popraviti ugotovilo,)111 VCi'. !>ri a1i Pri kovafu to' Vsi stoje trdno za socijalno de- k; je ,)il(> IJ;ltjsUjello v Vašom li'|l>!lk:i iskjl1-mokratičho stranko. Odločno od-jstll s tem, da ugotavljam, da ni * klanjajo poskuse komunistov in 'Esperanto nikaka mešanica, tem-i "neodvisnih", kot skrajno ne-j,,.'. jezik, ki ima določeno slovni-resne. Vedo, da je edino stara so-jn ki je boljši od katerikoli eijalaio demokratična taktika, :7meti obstoječih živih narodnih i , prava v boju za-dosego zaželjenih jezikov Jezik je H t in ja.|n«J« z vsakim dnevom narašča ... - i i > ^ . ; presegajo svote. ki se odnesejo. '-"J1^- |sen glede izgovora, eitanja, pisa-i! , , ~ . .. ^ , . . ! tedensko vec stotisoe k Ropi in tatvine na Dunaju. Število ropov in tatvin na Du- nja, diktiranja in govorenja terl 3Ioje postavila zahtevo: a* po 200 odst. povišanju draginjskih doklad; b) po ureditvi zaupt.iških zborov in železniških svetov ter po zaupniških komitejih pri železniških ravnateljstvih. v Konferenca je vzela na znanje hVeta. Trideset let že znam fran-tndi uravnavo • sumbttrškega že- jn osem \ci angleški, a še lezniškega štrajka, ki ic zelo raz- vedno delam napake pri rabi obeh buril \so javnost. 11eli jezikov. Ne znam pravilno iz- 2S. februarja je vlada s pod p i 'govoriti besede kot: — world, soma ministrskega predsednika les rt h, though, throught ter tudi ne Tusarja in ministra železnic dr. j morem najti nikake razlike v iz-Franketa izdala proglas železni-j govarjanju dveh besed kot napri-j čtrjem, v katerem izjavlja med :ron. Pod- . .zemeljski kanali »se vsak teden ztlo praktičen taso za trgovske . - , 4 i,-, • i o vpfkrat preiščejo m ob takih pn- kot znanstvene svrhe. likali pride vedno do krvavega boja med policijo iu v kanalih se skrivajočimi zločinci. V zadnjem vini skozi več let ter vodi koreš j-asu so ^ sl>ravili tatovi posebno pondenco s skoro vsemi deželami j na pokopališča, kjer so jim zlasti bakreni predmeti dobrodošli. Na centralnem pokopališču so pred kratkim odnesli bakreno posodo i ostanki umrlega prof. dr. llanca. r -na ■ «•> »*:*~ivami-- LIGA MOŽ V "OVERALLS" drugim: "Vlada ne more in ne bo trpela, d.« bi nepošteni iu brezvestni ljudje še po veča val i že itak neprijetne razmere mf železnicah. Vlada se bo postavila z vso močjo proti elementom, ki hočejo uvajati ' nezakonitosti na železnice*'. Ta apel je naperjen .... ........-litoi... _________L • 4 'r-r - -Ji ■. ^.v: ■ lice, lahko meri z vsakim drugim £lede kakovosti. Dr. Campbell je to sam dokazal na svo^m vrtu. kjer je proizvedel čudovite cvet-liee in sadeže iz zemlji, pognojene s temi octjpadki Birgmingham, Ala.. 10. aprila, mer "hidden place" in "hidden j Počim je Inkajšni klub za nošnjo plays*'. Glede francoščine velja overalls-ov delal noč in dan, da isto. Jaz sem Alzačan ter nočem, da bi skušali izgovoriti naslednje nemške besede: Pfeife, Pfruende. Zuetsekennocdel, Ileclit in druge raditega, ker bi nikdar ne mogli storiti kaj takega! Esperantist pa l»i bil v stanu z Esperanto črkami izgovoriti te besede boljše kot katerikoli človek. Vsak Anglež, ki se je naučil Esperanto jezika, zamore izgovarjati pravilno besede kot naprimer Pripet, Buka-rršt, Jugoslavija, Čehoslovakia, Moskva, Dubrovnik, Sarajevo, dobi v svoje vrste nove člane, so prodajalci overallsov podražili *voje blago od dveh dolarjev na šest dolarjev. (Pa jim pridite do kože, tem profitirjem!) Blagoveščensk, Vladikavkaz ali podobno. Esperanto je faktično živ jezik, katerega se poslužujejo njeeovi občudovalci in ki je uradni jezik ua mednarodnih esperanto kongresih, kjer pride skupaj več kot 35 najbolj različnih narodnosti. » ■"■T \ " —'. i*)a v Potsdam. Nova Nemčija je potem ko se je zrušila stara pruska monfcr-1 ij*. začela graditi m vo, uocijahio orijeiitalno državo v Weimar-jii. To je lul simbol. Weimar je znak ogromne kulturne sile,-ki je preplet la dušo nemškega naroda v času njegovega največjega po-i ižanja, v dneh, ko so nemška plemena' ležala Napoleonu pred nogami, Iz Weituarja je iaraževala ona toplota, ki je stalila hladne predsodke in sovraštvo, k t je gualo posamezna nemške plemena v medsebojno borbo. Veliki, duševna kultura, ki jo je to me&to zaneslo v duše nemških ljudi, je ustvarila duševno enoten nemški narod in je tako pripravila jxd političnemu zediujeuju Mlade Nemčije. V tem neznatnem mestu, v weimarskem gledališču se je sešel februarja laiisk«*tra leta prvi republikanski parlament. Kršeausko-de-mokratwka stranka ^eentrum), soeijaJna demokracija iu nemška demokratska strauka *c šle skupno na delo. Iu najsi so zevali nepremostljivi prepaui med nazirauji teh modernih strank, ena misel je obvladala vse: S konstruktivnim delom zgradimo novo, socijalno on jeni ira no Nemčijo. \ sc zakonodajno in upravno delo je šlo za tem, da dvigne prod akcijo, da zadovolji ljudske množice iu jih navdahne z veseljem do ( la. Prvi poskusi socijalizacije, zakon o brezposelnosti in cela vrsta drugih socijalnih reform naj bi pripravljale pot noN i, s soeijaluo mislijo prežeti družbi. V nasprotju s staro, ustaljeno meščansko Nemčijo, ki se je opirala na meč in dc mozga l.onzet vat ivuo bit okvarijo so možje nove, socijulne Nemčije klesali r dleti in delom granitne temelje bodočnosti. Jn četudi njih delo v poldrugem letu ni rodilo še prijcmljivih uspehov, en uspeh so imeli: S|toštovaujc sveta pred resnobnim stremljenjem, ustvariti neki j no-\cga, zdravega, kar oovelja. Tod.i do/.deva se «'a je iiuel prav oni nemški sociolog, ki je lani zapisal, da sv v jedru nemškega naroda ni mnogo izpremenilo. Re-\ ob u-i ju ni bila preobrat diibov, bila je pretep, pri katerem so zbe-žali stražniki kralji iu km/i. Stari Bismarek je zopet v Berlinu, lit del nemškega naroda, vcčiua meščanstva, inteligence in dr;tgi z nemško vojno romantiko prepojeni sloji se ne morejo odtrgati od sua, da bo še vstala sh:ru Nemčija \ vsej svoji slavi, grozeč zapadu / mašT-cvuujcin. Tu m gre /n republiko ali monarhijo, temelji razkola !e/e globoko v mišljenja. Pruska militaristična država in soei-jalna držav« >i stojita nasproti. Mnogo >e je pisalo o militarizmu jilnkerjev, a v srdu vojnih let •><> temu pojmu mnogokrat podvrgli vse mogoč«*. Bistvo pruskega militarizma ne leži v tem. da se je nemško cesarstvo neprestano oboroievalo. Vsak preudaren človek lo priznal, da ui bil angleški, francoski in italjan&ki militarizem v tem tmisl't nič manjši Vse države so tekmovale v oboroževanju in Nemčija si je »iiino znala priib»biti prvenstvo v tekmi. Kar je svet pobijal pod pruskim militarizmom, ni bilo uniformirano pnisov--ivo, liil j«- ("isto dfibx'eu način svelovnopolitičliega mišljenja odlo-ujočili izobraženih dojev v Nemčiji. Najhujša militaristična kasta so bili profesorji iu .•umiki učitelji! Ti duševni voditelji naroda so presojali vs,- svetovnopolitične probleme z enostranskega vojaškega stalis. a. v njih ie bila vera v zmago gole sile. Zato so v medna-todiiem življenju trjr; i v se <-'pajajo"e vezi in delnli z grožnjami in strahovanjem. rožl.iaj« ^ pri vsakem srečanju s tujini narodom s s,ab-110. Tre i i seke je ta ;rloboko ukoreninjeni svetovni nazor poostril in MiM.il v formulo. K-ir j«* Prusij« v Nemčiji, mora postati Nejučija v svetu! ustaliti v n -iaški republiki. Niso osamljeni. A tudi nova. smujahto orijentirana \etn«"*ija je tn«>eiia dovolj, da se jim postavi po robu. Mojfoee f»i •>■» v bližnjih din li vzplamtel boj med tema dvema <« vet uma. Iz Weiniarja. kjer j« bilo ognjišče duševne sile nemškega naroda in ziln-l Nove Nemčije, je rešlo težišče nemške jiclitike * Potsdam. Tam j*» /.uieiil prViski militarizem svetovni požar «n od tam hoče dvigniti -e*laj Nemč;j«» iz ponižanja in upostaviti -taro j.ruvrt .tvo. s;,.,H.4l pnt-kih l»ajoneto\ po padla tudi na zap»d in se bo odražala ua zelem ipizi. Tmli otii so sokrivi. tla ne najde Nemčija miru in da se dviga stari, človeštvo razkrajajoči duh. ------—_ova& njjmpa.iz srn. 1920 1 Izktnščaije morskega ,volka nega postopanja .'tvi'straiii ribičev se uniči ob atlantiški obali vsaki dan najmanj tisoč morskih volkov. S tem ni le izgnbljena koža za usnjarsko obrt, temveč tudi olje iz jeter ter ne le velika Potrjujenia, ila smo pregledali knjige 31. luarva lftSl Nadzorni odbor. Frank Preveč Anton liostan Od sedaj naprej bomo mogoče ____. za v živali meso morskega volka j'^tnega gnojil., tem-L i __- . , Ivcc tudi pri vsakem morskem! Frank Kramar, tajnik 1022 X. .State Jit. (»Irani. Ohio. Doma urada tajnika Slovenskega ter delali nnnje iz njegove kože1 ""T. '----.HI4 «.u™*ui T Giran|, «,§«. - pravi dr. . AHen Rogers Pratt P0*" 50 °list0tk°V teže| Tem potom naznajam vsem delnicar- zavoda v Brooklvnu. Izza davnih!"? e*a.mesa\ . . to *©n»oracijc. da naznanijo svoje ,.. . hI.l{aiJltik lia mK.raeiii t4.r ..... J 1 Stevdni vprašujejo, kaj bi bilo naslove tajniku ter pok* tudi število ." >tari hL,'-ajll,k l,a raciji. Ur nin časov se je morskega volka vedno slikalo kot kaniba'a morskih globin in v povesti se je vedno govorilo o tej zveri morja, ki preži krog nesrečnih ladij v namenu, da poire ljudi, kakorhitro bi Naznajaiu, da se ]»■> nitrita vr- šila veselica v korist Slov. Dtmu. Pridite vsi. Sporočam vsem delničarjeiu. da naš dom ne vzdržuje nobenegaV Idnba vee ihi JO. jan. 1920. Klub se je dal v najem. Naznanjam vsem rojakom, da imamo eno sobo , azno za zborovanje ob nedeljah. V slučaju kakega zborovanje se pri meni oglasite, kjer Iniste po streieni. Naznanjam vsi-tn tlelničarjeiii. da je Stohitiica slavne dupline Jama Mark Twain* v Missouri, imenovana njemu na časi, slavi sedaj svojo stoletnico. lhiplina ali jama Mark Tnaina. Hannibal, Mo., ki je bila i me no \aiia po najslavnejšem sinu Han-nihala. Samuelu L. tTemeu.-»u, ki sc je rad potikal po njenih temnili in skrivnostnih hodnikih in galerijah še preduo je posU.l po »elem kvciu znani humorist, je 1 ila razkrita tega meseca pred sto letin. l>a primerno proslave stoletnico razkritja te dupline, so trgovci v ilanuibalu določili za bodočo jesen slavlje, katerega se bodo vdeležili vsi prejšni prebi-lvej valci llauiiibala ter njegovi sinovi iz raznih držav. Dupliua le/i dve milji južno od tijrovskega dela mesta Hanniha- iMie in :il. maja t. I. bo javno stajah. Treba sc je torej poslužiti v meseen. popoldne ol> dveh. solenja. prekajcvauja ali sušenja.) Najbolj delikatno pa je sev sveže meso. ki je slično onemu najboljših morskih rib. Dr. Rogers upa. da se bodo ljudje kmalu odpovedali svojim predsodkom ter se poslužili prilike velikanske zaloge, katero nam nudi narava. z dobavo v slučaja, da bi sc ljudje v resnici navadili zavživati meso morskih volkov. Na temelju osebnih opazovanj ter onih ljudi, k* so v tej cbrti, je zaloga na- vihar razbd njih ladjo ob čereh. 1""vn?st . nriz5rpljiva Nadaljno Kljub vsemu temu pa morski^'vprašanje je ono g^de najboljše volk ne živi izključno od člove-1 ^r™ T** ^ ^ °d^mor lia škega mesa. _ pravi dr. Rogers. ,0 f Ta metoda pa ni Dejanski je najti le nialo vrst,Vedua v izoliranih po med morskimi volkovi, ki bi zav-živale človeško meso tudi v slučaju, da bi jim bilo m<^roč> dobiti ga. Tako zvani ljudožrski roprski volk je najbrž imel le red-kokedaj priliko uživati to deli-kateso. Morski volkovi, kot vse druge ribe, žive od manjših in slabejših rib. Dr. Roegrs pravi v nadaljnejm: — Morski volkovi potujejo v ju tali ali posamič ter jih je najti »ta^več tam, kjer jc tudi izobiliea drugih Kb. Prav posebno ljubijo makrcle in morske postrvi. Nadalje je ugotovljena stvar, da se selijo in da jih je najti v različnih htnih vodovjih. Predvsem IjuBi-jo gorko vodo in raditega jih je tudi najti v tako velikem številu v Mehiškem zalivu ter'ob obalah Floride in Zapadne Indije. Ker so morski volkovi hitri in mogočni plavači, slede pogosto ladjam ns stotine milj ter zavživajo odpadke. katere se meče s krova. Vsled tega je njih dijeta ob takih prilikah precej slična naši ter oni naših domačih živali kot prašiča ali perutnine. Ribiči izjavljajo. da ne bo zavžil morski volk nezdrave alt pokvarjene lira ne ter je vsled tega v tem oziru še veliko bolj izbirčen kot pa je naš domači iu priljubljeni prašič. Zakaj bi torej zametavali njegovo meso, ko je vendar tako čist in izbirčen v svojih življeuskih naravah T Kihar>ki urad si je skozi več let prizadeval vzbuditi zanii.-.anje naroda te dežele na meso morskega volka kot zavžitne hrane ter bil pri tem še precej uspešen. Dejanski se je one vrste morskega volka, ki so znane kot "dogfish" delnic iu številke istih. Nekateri rofaki. so kupili je bilo do danes nemofrore računov izročiti. Kakor hitro doleni račmio od jioročil na r" . , I leta 1»1» bo m vsa stvar takoj podpisali, da liovejo postati delničarji . ^r.. Slov. I>ouia te rnekaj decana naložili "a ' Jl" , .. . . . 1 ,. , . . . . , . \ sem delio»-urjeni Slovt-nske^a lM>ma v to 1- Jet>.: nekateri imajo drug. Y *10 m U s vsi ndeležili to-: ga ztKirovanja, ki 1k> v korist Vam, Za«l>niki so: v čast ua»i naselbin in v korist domu. F. KRAMAR. A KIKK!.. M. K IKK!.. Vsak. ki hoče odstopiti, mora osebno J<»E f'KKl'TA. A. NACOOK. ali pismeno s|»oročiti tajniku ter iz-j H. PLANINA. JOE PEŠKFR. ročiti certifikat tajniku, nakar se ista t •bOuiea i»r«xla drmri oseni ali trans-; Nadzorni tulbor: ferira na novo oscImi. Denar se mu iz-i FRANK PREVEl*. ANTON RnŠTAN. plača, kakor hitro je delniea prodana izpuščaji so zelo neprijeten kini in povzročajo skoraj neprenašajoče bolečine in trpljenje. Poznani so vsled svojih srbečih lastnosti in vsled trdovrat-nosti za Zdravljenja. To povzroča nečista kri. Očisti kri potem v porabe S evera s Blood Purifier (Severovega Kričistilca). ki je priznan kot regulator sistema nt pomaga naravi v izločevanju nečiste kri Ur tako odpravi mehurje, rane, izpuščaje, prišče m sploino hiranje. Poskusite ga. Naprodaj v vseh lekarnah. Cena $1.25 in Sc davka. f. severa co. cedar rapids, iowa LEON LEOPOLD: — Tudi dnevi. — Kdaj napriiuer — Ce sama kuha. V zakonu. v zakonu so temni 3 MESEČNI RAČUN SLOV DOMA V GIRARD, 0. Dolnxlkl v klubu od 1. jati. do 20. jau. $ 1 tov«tlj«fij'.» ra tobnk. <-i^ar»* iu eijrarete r,.76 pnMiano bla^o v salonu 141.,'K) n-nt v priti ličju. ;;roeerija iu sakai r'A.'Mt rent od plesne dvorane im.uu retit oinih |M»tnld to povest. Tudi Mrs. Fraaier j«* priznala, da >ta lula ona in Sajumie kaj dohra prijatelja, ko sta hila še majhna. Veeina mladostnih prijateljev t letnensa je že pomrla, a nekaj jih je se vedno živi. Med temi je polkovnik John L. llohards. še vedno eil in zdrav človek za svoja leta. liliža se Relaj svojemu de-rvctdesetemu letu ter se t velikim veseljem spominja svojih mladostnih stikov s Clemensom. Duplina ni bila dosedaj še nikdar popolnoma preiskana. William S. Pecic, ki je doljro časa ži-v Hannibal, nam pripoved u jc, da je os*tal v duiini vešč kot štslnajst ur na ekspedieiji, katero je vprizoril s svojimi prijatelji. Rekel je. da so prišli na dan kanali ter prodalo po ee!i deželi; i»»t»ravr i *i .. _ r \ •• i- - _ za iM^travo kleti. iu cement pod oznaclto s-rav fishy alt s*va riba. Gotove ribiške naprave ob <«balah Xove Antrlije odstranjajo «lav«». repe in plavuti volkov Bostonu iu New Yorku pod imenom "Peep-sea swordfi>h ali meču podobna riba iz ^obakepa no rja. V Bostona pa s«- prodaja za inesečiH* «4>resti ua Truniltel Bank j St«w-kh<4anki i«. «lr. sv. A , «J.n-sti ter piodajajo priMinkt vj. . . , , .. . ix|4ačaiM* in «>(»n*sii ram« drotmarij*- lu ter na iztočnem robu ozemlja,) ob neki točki pri Salt RivCi% de- nr. katerem bodo pričeli kmalu vrtati luknje, da ujrotove, če bo najti kaj petroleja. Vsako leto je bila ta duplina cilj potovanja številnih tisoče v turistov iz vseh Kv dežele, lhiplina se ste<:a na milje daleč ter . vsebuje >eliko šlevilo zanimivih naravnih sob ali prastorov. Spocninska knjiga te dupline kaie več kot 10.000 imen obiskovalcev iz vsake države Uni-ter iz številnih inozemskih dežel. Bilo je v tej jami, v kateri je Mark Twain, znan tedaj kot Samuel Clemens ter sin revnega mirovnefra sodnika, sanjal sanje, katere ko mu pozneje prinesle slavo in Itoggstro. V tej jami sta sc tudi Mark Twain in njegova mladosttia ali otroška ljubica. I*avra Vrazier, ki ie vedno živi v Ilanuibalu, izgubila in v svoji knjigi T Tom Sawyer" opisuje Mark Twain ta raatarijjvi dogo- vet milj od mesta, kjer so stopili v duplino. Način, kako se je duplino razkrilo, se sporoča iz ust do ust v spominih vodnikov. Sedanji vod nik, sodnik Cameron, nam pripoveduje, povest, katero mu je sporočil njegov prednik v uradu, neki John ki je zopet dobil t (49.00 Posameznim osebam delničarjem 3400.00 Svota v delnicah, stock t>ol»r osebam, ki niso plačali delnie Xe plačane obresti od dolga všteto do 1. jan. 1920 9875.00 213 (»bresti od dehiie všteto do 1. * jau. 1920 % 138.50 7SC.80 Skupaj dolga z delk-aini in obresti u računa no do 1. jan. 1920 $22636.65 Slovenski Iftom * v^m premično In nepremično velja danes petdeset tisoč dolarjev $50000.09 fVWjca je 22036.65 Ostane ikilir^a k<4 last te kor- Ituracije $27363^5 Tajniške knjige zaprte 2S. marca, ter pretfedsni računi za četrt leta 29. M U ropf* livljA^a. V teflne te dupRne. Na neki rdiln dm akali aijajno riibo tfark Twain«. potrjujem, da smo pregledali knjige tajnika in blagajnika, marca. Joe Feftknr Matej Klkel nadzora ilea Anton ^ikel. predsednik, najcenejše in najbolj poptdarno čtivo vam je mfU razpolago. Slovensko-Amerikanski je izšd za leto 1920. Veliko t« slik kot prejšnja leta. n u i Najbolj izbrani čl sti, šale, zanimivosti. opisi, razprave, pove- Stane 40 centov. Izrežite ta kupon, pridenite za 40 centov štempsov|ter po-špe nam. SLOVEHIC PUBLISING CO., 82 Oortlandt Sčrcet, New York, N. 7. Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1920 ter prilagam za 40 centov štempsov. Vtdof i— Mesto la država M ^ '♦•'t, r t T ia — i -j,;, ::; '-"''-'.'.P--' Koje razpadala ••• Poročilo o slovenski špionažni službi, ki je veliko pripomogla k razpadu dvojne monarhije. mmmm^^mrntsi [Socialistični kongres. V Stras- burgu. Francoska politična stranka sotijalistov je zborovala od 24. do francoski soeijalizeni eep-socialiste" in v Zvezo sindikatov "Confederation general de Travail", k! ni zgolj strokovna Zaupnik na Dunaju. —' opetovano slačila do nagega iu ga |»o graskem sestanku so se U-Imunski prevzemni komisiji. Ta je!°l)azovala- nirsil J* eelitl 14 dui živel v živčni napetosti in strahu — saj je tve IJrezigarjevo koj razporedile osebe, ki so imele imela pšenico pregledovati po ka . . iZv,rtevati (nlkazane jim naloge, kovosti in odobreno žito se je sta-j~ saJ * tVtig*' in /lasti na Dunaju, pa tudi drugod, vilo Angležem na razpolaganje.! ~ 1,1 P™«iiljal. kaj Angleži pšenice niso rabili in je|bo' pridej° na sled umrnemu ni*o mogli uiti odpraviti iz Rumu-'m *,lno va/ju'mu P^du. ki ga ni je. nakupili so jo samo. da je iJ110411 s *cUoj- P'^tav.jo pred vojno bi mogli kupiti Avstrijci ali Nemci. Na ta način so hoteli izstradati sovražnika O razporedbah političnega značaji se v teu: okvirju ne bo poročalo. Ob tej priliki st- je že pokazalo, da delajo »taroavstrijsko vzgojeni j mi t not je povsod težave, tudi tatu, kjer lahko ostanejo prikriti, iu da silijo - politično neumestnimi izjavami v ospredj*-, da* i ravno te t ai* šile izjave lie zahtevajo od njih in so po vsem položaju nepo-t r« bite. za našo stvar pa škodljive. Proti takšnim izjavam in takšnemu političnemu razpoloženju ho *«■ nun ali jugoslovanski ilelav-ei l»oriti skoraj tik do prevrata. To pot pa so imeli največje težave. da so se /brala potrebna sredstva za odpotovauje naših delegatov v inozemstvo. Vendar so se te sodišče in ]>otem... Duševnih muk. ki jih ima človek .pri takšni priliki, ni mogoče opisati. Spomin Brezi gar sc je vtihotapil do ori- ;iauje je .kakop U',maIl <;1>,ak' gina Ine korespondence med ru munsko in avstrijsko vlado. V tej korespondenci so bila tudi poro zastopniki pogajanja z odločujočimi faktorji rumunskega poljedelskega ministrstva v tem snii- .),. i i ■ ,.„, .. , • i- ] , i . i vohuni ne za dobiček, ampak za slu. da bi rumunski poljedelski" ... \ . .„:,•.„„ <• . , i i svojo domovino, so spomini na m mister ( oust ant mescu žito. zla-i , . . i. i - . t . one grozne ure — trenutki zado- psemeo na k upi jen o od Angle-; v. . že\, diskvalificiral, češ. da ni spo-1enja' težave /. velikim trudom prema-, *obno za angleška skladUča. Ure-' liir>:a je srečno prišel PM1<. | žiga r ju se je tudi |>o»rečilo dobiti]* Svic» 111 taiU ^^ SVOie P0r°- ivoti Atriji «• e j, dalo uspe^ šifrirano brzojavko avstrijskega!^0 v prave roke Kmalu nato SO no aktivno rovati takrat le na taUstopnika v Bukarešti. ki je po-l^1^1 vzfU ^ Runuinyi stvari način da - se nnšim prijateljem ročala, da je svoto, ki jo je dobil'?>:treJe v roke;Vendar Je med tem Knt.-nti prtfeia pošiljati poročdaJ«a podkupovanje, že tačrpal, ter casom Prislo deloma iz Rumu o položaja bivše Avstrije, voja-I prosi, uaj se mu takoj nakaže vsaj ški-m. gospoibtrskein in politič- še en niiljon kron v zlatu, ker nem. Takrat ni bilo še nobene or- upa. da bo s to svoto podkupil me- -.LUL/acijiv ki bi sistematično zbi-rodajne faktorje v ruuiuuskem rala materijal ter ga i>ošiljala Kn-j poljedelskem ministrstvu, tako da tent i. Posebno je še nedostajalo: bo komisija zavrnila pšenico An- Ijudi za vojaško špionažo. Vse je gleiev kot nekvalificirano in da sej bo potem vsii ta pšenica prodala Avstriji. Avstrijski zastopnik jei toplo priporočal, naj se mu ta miljou kron v zlatu takoj pošlje, ker bilo še v početkih. a volja je bila najboljša. Na Dunaj je takrat prišel dr. Milko I »rezigar i »,-daj državni _ ---------------- poslanec . član ožjega kroga za drugače ni upanja, da bi se moglo! rotnikov. Poznamo ga se i/. Trsta.sploh kaj pšenice* kupiti za Av-j Posrečilo se mu je. da je dobival strijo. ' Brezigarju je bil položaj jasen:'Jugoslavije: redno natančna poročila o a p rov:-zaeijskem stanju bivše monarhije. Pomanjkanje prehrane se je v Av-s! i i.|i pričelo že leta 1111."». Začetkom leta 1!*1G. se je pomanjkanje poostrilo m (HNitalo tembolj kritično. ker š«* ni bilo nobene organizirane aprovizaeije. Žitna organizacija je bila šele v povojih, za- I ■ JI I daleka slutil, da že služi bodoči j Jugoslaviji. je pričel s to svojo intervencijo že meseca februarja 1916. Aprila je Birsa dobil dovoljenje. Kirsa iu Brezigar sta se še enkrat sestala v kavarni Central. odpotujoči "bolnik" je dobil še.. .. /"ITZ."V"* 7"T J ... . .. . februarja v btrasburgu. Kot znano, je frai poslednje instrukeije ni — vzel , , - !sj0V0 l.»eu v dve veliki grupi - v politično Parti soci Potovanje Bir>e do uiejc je bilo ... , . . . ..... ... kratko, v Feldkirchnu ga ie i>a e °n?anizacija. ampak ki ima tudi svoj političen program, ki je revo-kr. mejna policija zadrževala u ^ounrvn. "Le Parti .Socialiste" jc sklicala kongres in stavila tami dni. tra nrcUkoval« natanko tor dvoje velikih vprašanj; 1. Ali jc bilo stališče stranke med vojno pravilno? 2. Na katero pot naj krene soeijalizeni po vojni? Ti dve vprašanji jc morala dati v razgovor zato, ker so v stranki vladala o njih takci različna mnenja, da so postala za njen obstoj nevarna. Politična skupina je z vojsko krenila lia naeijonali-stoco stran in je svo;<- moči posvetila rešitvi domovine. patriotič-ni akciji •imenovani "setion francaise*'. Znano ie. da je socijalLsaični minister Thomas organiziral vojno industrijo in so socijalisti v veliki meri s odeto val i pri obrambnem delu Francije. T;» pokret strau-i ke jc očividuo proti programu marksističnih socijalistov,*k"i ne pod-pii*ajo nobene kapittuiistične vlade in jc bil tudi proti statutom II. intcrnacionale, ki se je ustanovila na mednarodnem kongresu! v Parizu. Ta mednarodna organizacija je štela 47 združenih strank, zastopanih je bilo v njej 22 narodov. Najmočnejša je bila angleška delavska stranka (Labour Party) : belgijska stranka (Parti ouvrier Eielge) je štela pol i^iljoua udov, večinska nemška stranka 1 miljou. Li danes se formira nova III. internacionala, imenovana moskovska, lcvoiucionarnu. na stališču razrednega boja. Torej patriotičn: duh, ki je zavel po francoski'demokraciji, je izzval že med vojno, osobito pa 1919, oestro kritiko v stranki «ami. Gotove skupine, osobito tiste iz severa so neusmiljeno obsodile strankino medvojno politiko in so ji očitale, da vojne ni zabrunda, ampak je ta boj med kapitlističuiini vladami podpirala in žrtvovala rešteto človeških žrtev v tem krivičnem boju. Debata se je začela, s eje nadaljevala na shodili in kongresih celo leto in koncem 1919 so se pokazale tri izrazite striije. Prva, zbrana okoli "Vie ouvrierc" je obdržala svojo nacionalistično barvo, zato se jc dosledno tudi branila proti Statutu druge intcrnacionale Ona ne vidi nobenega povoda, da se naj ta mednarodna organizacija razpusti. Svojo resolucijo je formulirala v tem smislu. da naj francoska stranka ostane še v zvezi druge internacionale. Predlagal jo je na kongresu Renaudel. Sredina je takisto obsojala vojno politiko, ampak krivdo nosijo večinski socijalisti v Nemčiji, -ki so organizem drage internacionale strel is tem, da so brezpogojno glasovali za nemške vojne kredite. Ker je s tem ta meduarodna organizacija bila razkrhana. zato je za i francosko socijalistično stranko sklep, drugo intemacionalo zapustiti, gotova stvar. P;: ona se ne strinja tudi v vsem z Leninom, ki Ije liotel sprejeti Fraueoze v svojo sredo pod pogojem, da nekaj ;svojih voditeljev izrinejo. Deli jih od njega naziranje o političnem boju. v parlamentarizmu, ministerializmu. Ker r.e eksistira torej več ____! druga internaeipuala. se moja ustvariti nova. velikanska zveza po- jlitičnih strank, sindikatov iu kooperativ, ki bo svoj program revi-Amenški Rdeči Križ poroča i*jllirala seVcda. po naukih, ki so prišli iz Rusije. Z rusko intemacio- iitalo se naj uvedejo dogovori, ki bi mogoče enkrat privedli do ujedi- e jkor spomin na težko bolezen. Kaj . se pravi. 14 dni čakati na meji v takšnem položaju, to ve le, kdor je skusil. In oni drugi, ki je Čakal v silni negotovosti. čila avstrijskih liakupovalcev v _ Bukarešti. I/, te k.....-.......>................DunaJu bilo videti. — ----Inni>, izgubljeno. — vsak dan. vsak hip bi se mogla otvoriti vrata iit bi- LoroMpondenee je, . . , , i - . •■ i -;ali je namera eno mizerijo in za držale takojšnjo katastrofo. Zapadna Slovanska Zveza i USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908 INKORPORIRANA 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. GLAVNI ODBOB; Predsednik: JOHN FEKEOL 4459 Wash. St, Dtnm, dola. Podpredsednik: JOHN FAJDIGA, Box 33, I^eadrlle, Goto. Glavni tajnik: FRANK SKRABEC, 4bG4 Wash. St. Denver, Golo. Zapisnikar: ROBERT ROBLECK, Sta. 5, Pueblo, Cola Glavni blagajnik: JOSIP VIDETIČ, 4485, Logan St, Denver, Golo. Zenpalk: FRANK ZAITZ, 614 W. Cestnut St., LeadvUe, Golo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: JOHN GERM, 734 Moffat Ave. MIHAKL KAPSCH, 508 N. Spruce St, Colo. Springs, Colo. GEORGE PAVLAKOVICH, 471? Grant St, Dearer, Golo. POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, ll>06 Berwlnd Ave., Pueblo, Golo. JOHN KOCMAN, 1203 Maliren Ave, Pueblo, Colo. FRANK CANJAR, 500^01 — 45 Ave., Denver, Colo. ZDRUŽEVALNI ODBOR: Predsednik: FRANX BOYTZ* RR. 2, Box 132, Poeblo, Cola FRANK MARTINJAK, Box 259, Ely, Minn. PETER OESHELL, 4464 Wash. St., Denver, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R. S. BCRKETT, 4487 Washington St, Denver, Cola OLAS NARODA, 82 Cortlandt Street, New Tork, N. T. V•» denarne nakajnlee in vse uradne stvari ae poOlJajo na gL ta> alaa, prltoibe na predsednika gl. nadzornega odbora, preylrne sadsve pa mm. iwdsednlka glavoeci porotnega odbora. Novice iz Slovenije Ameriški kvakurji na Balkanu kel. da je va- ve»"*ja kakor IHmaj ii- so v resniri tudi Davee zelo velike in spadajo l>aveani v štiri fare. Ker vse. kar stanuje blizu demarkaeijske erte. tihotapi, so šle tudi nekatere Daveanke med kontrabautarje. Finanriiemu nad- Ako Avstrija ne dobi žita i/. Ru- V mah postaji Ameriškega Kde- L j ei"ja ^trauka sprejme načelo razrednega boja. a si ohrani v tem munije, od ai»rila 1916 naprej nej^a Kriza, 68 milj daleč od Le- boju treznost. S sodelovanjem političnega boja. s sodelobanjem sin-IHl>ff,a Poživljati niti eivilne-)skovca. pristopni le z volovsko dikatov iu z vclikim razmjihoiu kooperativ bo počasi, ne naenkrat zivna moe avstrijske in netuške j ju strmo vzpenjajoče se gore sta t., /elo pomanjkljiva. Tudi koti- »nnade občutno zmanjšala. An-1 vstanovila Mr. in Mrs. Samuel Kliot. odlična člana pittsburške kvakerske naselbine, ljudsko ku- /uuina or^ani/aeiju je bila slaba listki /a inoko, sladkot*. krompir itd. še niso Ijpli vprljani v celi dr-/avi, ali pa je vse skupaj slabo t nnkci jouiralo. l>r. Urezi Kar je službeuiiu lK»toju *vtihutapil v skrivnosti o-neifa /,a\oda na Dunaju, ki je imel natančen pregled /itiJ' pridelane- graeijo še ni bila ustvarjena. tfhv.i pa i * i seveda mogli onemogočiti ali vsaj zmanjšati resnični rolneijf. Po svojem najognjevitejšem zastopniku imenuje Lonquet-ova resolucija, ali resolucija severa. Glasilo te struje je llumanite". Levičarji v strank?, edini z neodvisnimi Xemei. s socijalisti Švi-t'* mal° za\ato\ "Srajce ni imel Ijieo odšla i'">. febntarjii 1920 iz I?us Ivan Kuzmeno. kateri je v!/eleznikov proti 1 Milil Davčmn, družbi še dveh Rusov popival v » katerih je rajni dr. Krek re-neki gostilni na Sv. 1'etra cesti. Ko se je že dovolj liasrkal rujne-fja vinca, gostilničar ni hotel Rusom več dati pijače: poslediea je j bila. da so se pričelo mično prerekati in hraliti gostilničarja, kateri si 111 znal drugače pomagati, kakor da je poslal po državnega pazniku Matiju Velikan je od ca-varnostiiega stražnika,'kateri jfjriname v Železnikih se je zdela aretiral Kozmen ova in sta mu pri t Ceiuažarjeva sumljiva; vseuel se aretaciji pamagala tudi tovariša j J> na kolo iu zaklieal ženskama: llusa. Veliko veselost je vzbudilo ' Stojte!**' Čemažarjeva in^njena odkritje, ker Rus ni nosil nobene spremljevalka sta skušali uiti: beg se Ceinažarjevi ni posrečil, pač pa nj«'iii prijateljici. In med Dav-čanko ter finaiičnini nadpazuikom I se je vnel boj: ona vrgla v njega l:> do 4 kg težak kamen, kateri jc zadel revolver, ki sc je izpročil in jc Ie srečen slučaj, da .i«* kroglja odletela oil noža v žepu in tla ni drla v stegno: nato je Davčanka poskušala vreči finančniku nad-pazniku vrvico okolu vratu, da jo dotok rumunskega žita central- hinjo in šivaliače, kamor že od ne- et> ,n z angleško socijalistično stranko hočejo brezpogojno zvezo z umi dlani. Prijateljskim državam kaj mesecev sem prihajajo lačnij^Leninom, sprejeli so boljaeviki program v polnem obsegu. seveda ni bilo mogoče poslati telin razcapani gorjani za hrano in podatke pismenim, potoni, ker ta- oblačilo, krat poznejša tajna korespon-deueua zveza med nami in ga v A% stri ji leta (Kakor mano, se je početko« vojne uki-uilo objavljanje stattirnih podatkov glede Žetve. Nadalje j»* Ure/igar izvedel, koliko žita potrebuje Avstrija iu koliko jej ga primanjkuje za leto l!tlti. do nove žetve, (dede aprovizacij« z žitom jo bil začet k win leta lMlU. p^dožaj Kledeei: Ako bi se prebivalstvo Mrogo držalo v s« »k predpisov v U|x>rabi moke iu kruha, bo morala Avstrija kljub temu uvažati še H7 tisoč vagonov moke. da bi izhajala do nov« žetve. V ta primanjkljaj pa niso bile vračunane kolo-salne množine moke za armado. Ogrska je sii*er š«- imela pre-eejšen preostanek, ki [ia tli zadostoval /a armado. l^riinaujkljaj je torej ostal. I*eta ISl'i. je vrhu tejfa Ogrska imela slalx* žetev, ta ko da bi bila mogla Ogrska zalagati vojsko le še tri mesece. Pri-eetkoui aprila litlG bi torej že ee la armada bila brez moke, če je ne dobi iz iiiuzemstva. Decembra l91."i so vodili Avstrijci iu Nemci z m mlinskim poljedelskim ministrom imenom Constant inescu dogovore o dobavi žita, ua podlagi, da l>i Runiuni prodali centralnim silam lOO.OUO vagonov koruze. .'Jt) ti^'M- vagonov pienice. nekaj tisoč vagtinov moke in še drug^ živila. Runiuni so -davili trde pogoje, za litevali so. da se jim plača izvozna carina v zlatu in poiovieo kup nine za živila v /latu. To-godba bila sklenjena, so že prišli Angleži in kirpili od Rummiov 100 tisoč vh if ono v pa«ui«e in še oj^oiu-nejše množine koruze. V smislu policijskem ravnateljstvu označen kot subverziven in politično neza- D ga internaeiorala je padla kot sramotna žrtev v roke vojske, ZinO naj se okrene soeijalist sedaj na vzhod, kjer je mladi revo-korespon-l Dtičim njen soprog Kuha in deli ilueionizem treščil najreakcionarnejšo vlado ob tla in dobil nainah emi-|trwrke j«^!, zbira gos]>a vsak dan'/'lado v roke in udejstvii komunizem produkcije in komunizem vpo- »'«;be (konsuma). Levičarji so pristaši takojšnje revolucije, brez vsega političnega boja. To je najkrajša pot. uničiti kapitalizem. Njihova resolucija je bila tretja, zastopal jo je Loriot. Njih glasilo je "Le niarehaut*' in "Bor Soir". Brez dvoma so tudi nesoeijalističui krogi zrli z napetostjo na izid kongresa. Za sedianjo Francija je tem važnejše, da ve, ali ima srajee. Na policiji so obsodili Rusa brez srajec v :•{ dni policijskega zapora. Iz Matene ve poroča: 4. marca je izbruhnil v poslopju Antona Jankoviča v Mateui, obč. Iška Loka ter' uničil vse gospodarsko poslopje, živež za ljudi, krmo za živino, gospo darsko orodje in poljedelske stro- _ ie. Skoda je ogromna in je krita zadrgne, kar se ji ni posrečilo. a Initio. Na lice me-j Ozmerjala ga je tudi. Obtoženka ni tajali: "*I/. jeze sem tako storila. druiri s(> prišli čez, jaz pa j okolu sebe dekleta in žene one po- Brezigar jf bil takrat še sani ua krajine, daje jim blago in jih ]>o-Dunajti. Za potovanje v Švico na!učuje v izdelovanju enostavnih Dunaju ne bi m'»gel dobiti dovo i oblačil, kakor tudi v temeljnih Ijenja. ker je bil na dunajskem'naukih gospodinjstva iu otročke higijene (zdravstva). Oba samaritanea imata pri roki j v sebi sovražno stranko, ki jo negira, ki jo hoče uničiti na mali z arsljiv element, ki j.- bil b-ta 1914'jtudi količino zdravil in potrehšči- j i,oljševizom, tini važnejše pravim, ker je trenutno zelo slaba v go-tudi v jHciskovalneui zaporu, o- nc za prvo pomoč. Svojo glavno|K]>odarskcm oziru. Ko jc "Confederation general de Travail" skrb obračata bolnikom in ra-j ("Osrednja zveza dela") napovedala splošno stavko železničarjev, njenccui. j j,, postala napetost še hujša. Danes, po izidu te krize je v Franciji Marsikatera mati se ima zaliva-»j^suo, da je bila ta s'.avka naročena in organizirana po rusko-nem- .suailjen vele izdaje. Kljub tej jnv »ebni težkoči je ]ia na vsak način hotel spraviti poročila <* obupnem aprovizaeijskcm stanju srednje-,liti za življenje svojega dcteta|skill navodilih ii. aai bi imela ta namen, z ukiuutvijo nroineta povedi velesu k Lntenti. 1 o-, plemeniti pomwi in umnemu na- £roC.iti katastrofo in Jako pripraviti tla za boljševiško revolucijo. Mi evropsk skušal je pri mnogih mlajših narodno čutečih ljudeh, da bi kate- ph svetu dobrosrčne kvakerske dvojice, ki sta po dolgih letih požr- sta so prihitela požarna društva iz Iga, Totnišlja in Iške Lok^*. katerim se je posrečilo z neutriul-ljivim delovanjem omejiti požar, cz i roma ubraniti razširjenje po žara na sosednja poslopja. Po?o-rclec jc invalid in se nahaja >edaj v veliki bedi. Požar so povzročili otroci v njegovi odsottiosli. i i Roparji na Dobrovi pri Ljubljani. V noči 5. na 6. marec je vdrlo v hiše posestnieo in gostilničarkc Tehovnik v Brezju (po domače pri Skodlarju) 8 roparjev. Domača h«" i jc morala celo svetiti, da so lažje oprabljali svoj posel. Vzeli so okrog ir> tisoč kron denarja, veliko mesa, pijače in druge. Ko sr prišli roparji zopet na cesto. nt ". V spodnjem krilu je imela všit tobak. iSodba :i mesece ječe. Gospod nasvetuik Vcdernjak jo pristavil: "Ljudje se morajo enkrat navaditi, da ne smejo postopali tako s finauearji, kateri vr-še težk" službo v korist države". vidimo, da tvorijo levičarji, ki so v politični stranki manjšina, večino. a ko jim prištejemo sindikate in vidimo, da so radikalna strem-lso prav mirno točili rum v kozar- 1 jenja v Strasburgu bila podprta v osrčju dežele s široko razpredeno organizacijo. Debate na kongresu so bile ognjevite in srdite, saj so rega pridobil za ta nevarni po*el. tvovalnega dela v povzdigo naj-Končno je naletel na gospoda Bir-trevnejših slojev v ameriških velo- so. mladega fanta visokih idej, ki nu.stih prenesla nauke velikoduš- ......... „ , ... , . „ 4 . ... je bil pripravljen podati se na ue-lnefra vstanovitelja Pennavlvanijel«*'*««" nzultat tega velikega boja. \ se tri resolucije gotovo iH,t. Ker sam ni imel de-j Williama Penn-a med srbsko go-l^ bl'e st*vlje*e ua , . . . narja. mu ga je moral preskrbeti,rovje. i /a prvo' da 1,aj obstoJ1 !I- mternacijonala. jc irla- lirezigar. Dogovorila sta se. da __sovalo 732, za konstrukcijo nove internaeionale 30411. za zediujenje gre liirsa v Švico, tam poišče Bo-. « boljševizmom pa 16*Jl glasov. gumila Vožnja ka in druge člane- Po^r^avljenje zagrebškega kon- | Lspeh strasburškega kongresa je torej ta, da priznava, da ]e so-.Tugi^slovanskega Odbora ter jim! zervatorija eijalistična politika med vojsko falirala. zato pa izstopa iz med- keni stanju A\*strije. o rumunski: Na zadnjem obenem zboru za- liarodne organizacije ki tega ni zabranila. Drugi uspeh je i;:, da je zavrnil brezpogojni boljševizem, da ga je s tem tudi obhodil. pogodbi iu podkupi jen jih. Bi^i; grebškega, konzervatorija so akoravno s tem ni hotel reci. da ne gbčudnje ruskega narola in je bilo treba preskrbeti tudi p„t-;nih, da naj se zavod podraavi —j^^pehov ujegove revolucije. Bodočnost bo označena torej z reorga-ni list. Skoraj vsak potnik v Švi- Društvo bo izročilo vladi solo zL^^ iskala M. bo aova podlaga, ua kateri se bodo znašli narodi. eo se je posluževal izgovora. 1 la ' oUe\Vem ^ u^i telnet vo i n uradni 'da zedinij°sVOje mo0] v boju za proletarijat. In to je tudi že pri-je bolan in da išče lecenja. To|^ue 1 L* znanje, slabosti. Čim več mednarodnih organizacij bo štel soeijalizeni pretvezo je porabil tudi liirsa. * xo °nze a ol,Ja- |t;m bo ^-epij^n -jm slabša bo njegova napadalna moč. Brezigar mu je našel zdravnika. Sedaj ^ vrsta tudi na drugih deželah, vrsta tudi na soeijalni k. je konstatiral. da je Biraavo »OIBSOIU. Lemokraeijt v Jugoslaviji, da precizira svoje stališče, ali ostane pri življenje v opaznosti m da ga mo- Angleški admiral Jellieoe je od- L^ internaeion&U aII da ^ brezpogojno'z Rusijo. rere*tt, samo av.carski zrak. j kril na Božičnih otokih v Tihem! 8 ^^ boljiev«kega predloga na kongresu se je končal tu- di takoj naslednji dan iinpozantuj št raj k železničarjev s popolnim porazom. Vendar avstrijska j»olieija ni ver-joeeanu čudne reči. Ko je dospela jela spričevalu. Potreben je bil,ladja "New Zealand" k obali, so političen pritisk. Ker pa je bil I ire žiga r slabo zapisan in bi njegova direktna intervencija prinesla le škodo, je napotil Birso na dru*«- osebe, ki so intervenirale — v dobri veri. da gre re* le za do- ni iminsko-angleike pogodbe je(hro delo bolniku — pri dunajskem imela romunska vlada nalogo, daj policijekera ravnateljstvu. Brezi-nakupuje samo žito od producen-j garjev dober znanec g. Andrejka. (ov in je »tavi na razpolago ni-'visok političen uradnik, ki ni U- zagledali kolonijo treh modernih Robinsonov. Bili so en Amerika-nee, en Francoz in en rojak z otoka Tahiti, ki so bili že tri leta čisto sami na otoku. Hranili so se s kokosovimi orehi in ribami. Niso vedeli popolnoma nič. ne videli kake ladje, tudi niso znali, če je že končala vojna. Trije Itrebinsom »o *e vkrcali na brod. - - —» S tem pa ni usahnil globokosegajoči tok idej, ki so podobne o niin ruskega boljševizma. Poleg krčevitega strahu pred uemško o-seto. ki daje značilen znak francoski politiki, dela tudi strah pred socijalno revolucijo ofieijelni Franeiji preglavice. Železniški št raj k je boj rdečih proti konservativcem. Javnost 1>a dobiva udarce in r^leg tega hna tudi privilegij, da sme plačevati vojne stroske. _ ec in pili ter ponujali piti tudi drugim. — V i*ti noči sa vdrli t;:tje v hišo posest niee Za d nikar, po domače Stupariee Jia Dobrovi, ter odnesli prav vso obleko, mast in jajca. Naši tihotapci. Steverjanei so znani tihotapci, kateri so tihotapili, dokler so bili blizu meje. zdaj ko je demarka-cijska črta tako daleč od njihovega doma, pa delajo skrbi g. svetniku Kerševanu, kateri se šali: "Če bi se meja pomaknila do Plina ja. bi Steverjanei Ic še tihotapili". Več jih je g. svetnik Ker-štvan kaznoval, zdaj so pa njegovi organi prijeli Števerjam-a Fran četa Hlebeja. kateri se pefa s tobakom in si je ustanovil glavni stan za svoje tihotapske pohode na Ježici. — Državni varnostni organi na Viču so prijeli dva Hor-julca in jima odvzeli o0 ovojev tobaka. "To presega se vsako mejo dostoj-posti" pravi nadstvetnik Vcdernjak Katarini Cemaržarjevi iz Dave, katera je v družbi z neko pri jate-i ŽRTVE so popolnoma ozdravele. Cele družine, raztresene po raznih okrajih dežele. Že dve leti zaporedoma je obiskala Združene države influenca. Ta strašna bolezen, ki je divjala po raznih delih dežele, jc pustila na miljone pohabljencev, tako o" si a beli 11 v zdravju, eta so tisočeri obupali, da postanejo Se enkrat močni iu zdravi. Dolžnost vsakega zdravnika ter vseh zdravstvenih in higieničnill oblasti bi bila* svariti ljudi pred lahkomišljeno uporabo n^pripravnih zdravil, posebno onih, ki vsebujejo narkotična sretTstva ter druge škodljive sestavine. Izkušnje epedimije. ki se je pojavila le" ta 1918, so pokazale, da je najbolj ša in najbolj varna metoda za one, ki so ozdravijali od pogubonos" nih učinkov te strašne bolezni, iz" čistiti sistem od pogubnosnih strupov ter obogatiti kri potom Bolgarskega Krvnega Čaja (ki je scsavljen samo iz korenin. skorij» peres, semen, jagod in rož). Ako ta redki zdravilni čaj vzamete v" relega s sokom polovice citron« dvakrat na teden, povzroči čudo" vito izprememho na boljše v človeškem telesu. Bolgarski Krvni Čaj prodajajo že več let lekarnarji vsepovsod. Če ga vaš lekarnar, nima. ga morate imeti takoj. Mi ga vam bomo hitro poslali zavarovano poštnina plačana. Naš veliki dru~ žinski zavoj dobite za $1.25, tri za ali šest zavojev za $5.25. Naslov: Marvel products Co., 9 Marvel Bldg., Pittsburgh, Pa. ..... . /. - y : ■ T r " • ' - ' -t -ip, - ANZE PITOV Koroške novice. ALI Is Bilfovsa. Jvduseri za svoj narod. Ni bil pa Prva sta se poročila pri nas le- tako srečen njegov sin Ciril, ka-tošnji predpust Uregor »Jakopič teri je moral dati svoje življenje iit ljona Vanžov. JLTdjc gasilnega na laiki fronti leta 1917. Čeravno društva so i-e zbrali ua žeuinoveui sta bila oče iu sin oba v vojni, je domu, ganljiv uagovor je izprego- vendar skrbel, ko je šlo za uiajui-\ v »ril tovarišu - ženinu načelnik ško deklaracijo, da je njegova hči LM (Nadsljeanje.) ' Jruatva, med veselimi pasovi pobirala podpise in jih dobila vec (> ni poznal on njih. kako pa jc bilo mogoče, da so oni poznali j M^ejio priaU skupno v^lovev nego tri Jet rt me v naši občini. Spisal Aleksander Duma«, st edr-la Zanimiv« mIo- Nuiši šolski otroci so nastopili belj iu ni Kranjskem ostati 3 me- iniel sredst♦* / denarjem. Ali j" |ro*pudičiia Katarina \ pr stave l*iko dol<*u časa.' Pitov *e je stres-1 Ila. Ua. »i j« i k«l — Zopet pekctaujc kopit. \'/ra\uul v i«-. V lem -In«"-iij«i s»- ni zmotil. — Šum. ki ga tujem, » • oni koii.jii % ^jilojo O^lr.l.iii si pa hočem s strani. |'ilo\ n i s«- kon'i'1 tsamt^uvora. ko se je prikazal konj za i 'jim. na \ išini neke*.';: mujhlie*ru «r'iča. v oddaljenosti nekako štiristo korakov. • Sinih, ki !_ra je /:. nekaj rasa pustil, se ga je zopet lotil ter mu * iiižeuer". S svojimi stavbami je vendar je eerkvi. ki je ( i,l -e d.iljse m Iirnej e nu^r kot j li je imel dve uri poprrj. ko jejd.il vasi lepše liee. Potomci bodo 7(,]o H|mffa* ;n j* vsled laimkih do-doiuiievnl, da •_'•« zas'ediije j« a-eiiti pebivali v njegovili hišah iu ho- })rm,j trpela. gotovo zelo Ne da l*i -«• poiuisljal ;ili s,- o/.rl nazaj j.- skotil Pitov z cn.m d ii v njegov električni mlin in ne df>brixlo5eI. Xa vprašanje, kdo ga -kokoni mi diuyo si,. ». jarka, ki je mejil ob cesto ter pričel l»ežati b.*do mislih, kako je mož od jutra naji)r2 daroval. j»» župnik zini-j r. ko polja \ smeri proti Krmeononville. Pitov ni vedel, kaj j«* Er- j'' ' VM* .V n~ »nil z rameni Dotični je pač moral PHELPS BROTHERS & CO. Raseenpor Department 4 West Stmt New York ..... .. iu.— oirw.ti v l»i I nom sprevodu v cerkev. \ lliarna Zato se je pa začel za njeg«>\ o dru- njeira? /.akaj utu je r.-kla i»« »spod ie na Katarina, naj s«- napoti vid.1' , „. . , .. . , v „ . , , , i -. -i . r ...i,,... .i.. «...' vojna leta so minula, za novopo- iuuo pravi kri^ev pot, ko so > olks- i / m /akaj mu j«- dala zlatnik za osem iu slirideset frankov, da mu i J . . ' . • . . _ . J , ...i -.i . • •, _4 ' reeem par sc zaeenja «b»l>a nurne- wohrovet prulrh k nam. celo olajša potovanje: S trm denarjem j- lahko kupi dvesto in stirulcset . , .. . I i , i - ' , . . ' v. !,'i družinskega življenja. družino je moral v snegu cez Lju- ldebee\ kruha, če je ij.nnal po sttr. cente za funt. Na ta način ji ia /i\: infill • *vt dni ali skoro tri uo-sece. če varčuje i . . . - , , i.i /im ..iv j ua odru. Prav dobro so izvršili secev. doma so ga pa popolnoma < svojo nalogo. Nihče ni pričakoval, izropali ter mu napravili škode da bo moral P.lov izostati s: J( ^ ^^ g)adko m liaravno. okrog 100.000 kron. A njega nt , 'tijn.gtn- nobena sjl.i. kjer gre za |ltatla Zvedela za svojega brata i ( Is Libelič. , Iiaš mili materni slovenski jezik. 1'uirl je podomače "stari Edl-' j daleč po Koroškem znan' Z Rude. Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. Parnik "Brlvrdere" odpluje 1. Maja. Parnik President Wilson odpluje 8. mala. Potom lietkov. izdanih za vse kraje v Jugoslaviji in Srbiji Itazkuftne urodnoeti prvega, dru- in tretjfja razreda Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vino. Kje sta JOHN RRATKOVIČ in| OGLASI NAJ SE FRANK FLANDER! Oba sta LOUIS ANZLOVAK, ki je nave-doma iz vasi Mihovo, fara Šcnt del sledeči uaslov v svojem zad-»1 erne j na Dolenjskem. Kad bi,j njem pismu: 872 Uelows St.. Ak-da se mi oglasita. — Joe lirat-Jron, Ohio. Pismo tako naslovljeno kovič. Box 151, Kav lor. Arm-, nam je bilo vrnjeno, strung Co.. Pa. 1'pravništvo Olas Naroda. _, (i:J-14-1) SANTAL CAPSUIE' MIDY Ozdravi katar i" ... PREKLIC. Sa^VSl ^Pisani preklicem vse žal ji-urah. 1 vo govorjenje, kat- setn govoril o Valu pihli (Mio^ijohn Buhovcu iu Murv Petrieh viSjtfS ^aredb U'r na tem n,estu izjavim- da *; vse izmišljeno in grda laž. Anton Kanila. New Dulutli, Minu., 7. aprila M »eoi ime I v Varajte ee | I1CUI kv»i trgovcc s smodnikom. Bil jej i* reden človek. Skoda, da ni ob- voval višjih šol. I*isal je kakor ^ |(U prj ofru ev] tls()C.ak> kar kak "dohtar" in risal kaki.r kak n;l Rudi ^ ni ,>ripetilo. Četudi je o novico je prip«»vcuw-j val tukajšnji župnik. Na Svečnico; UJJZETA KODRIČ. ki se nahaja v italjaiiskem ujetuištvu. Prosim vas. cenjeni rojaki, ako kdo ve za njega, naj mi naznani njegov naslov, ali naj sc pa sam ogi asi svoji zilolaj po«lpisani sestri. Doma je iz fare llurklje pri Krškem na Dolenjskem. Je že tri leta v Italiji, a nobeden ne ve s.H njega. — Miss Frances Kodrič, liox 1(1. Portland Mills. Pa.. I". S. America. BAB VE, LAKI IN OLJE lVzor rojaki! Imate priliko naročiti vsakovrstne barve ?si hišo, znotraj iu zunaj, po tovarniških «-eual». l>rnžba. katero jaz zastopani, izdeluj«* že uino-jlo let razlir-ne lnarve. katere potr«l»n j«'!«* za vaš«» liiš«i. 11 »uhilc ni«*šaitf l>ar ve. ali i«t lead iu olje t. Ako hočete ua rušiti, pivte ali i»a pridite «>s-'li.o k t »• ni. PL'RITA N Oil. & FAINT VO. Frank <;lavi«li. l.V.t I*. TOth St.. Cleve-lan»l. i >.. zastopnik. \"sa pisma naslovite direktno na mene. ali pa na druži »o la je vse to u xillr. Zapazil pi. j.' na obzorju vrši.-e par dreves ter si rekel:] kvaril. Dasi je tudi nastopil ne- j,hi tlober katoličan, ki pa se jei ("■e bom dospel v Jugoslaviji. Naj vidi kaj.0 u izffubija vrednost, i p>čiva v miru. katerega je tukaj j , . . ,. , . ., z; stonj iskal! krila m to tembolj, ker je zapazil. T . . . . „ ; , ... , Jugoslaviji pa kradejo. l»a! i konja preko jarka ter mu sledil prekop ^ kJo ^^ kdo?! Strežajl Vsem je Se v živem spominu ža- polja u;| prevaljski bolnišnici, imenoma J lost»a SI,.l.rt FiHpa LaClla ]nl Faval < »d otieua tremp!.i naprej ni »d»stujul za beganca noben dvom, (J itovnik, je zlorabljal dobro srce Iv Srednjivasi. Ravno se je od- da. sem rešen. i Hitel j«* ton j proti Kriucnoiiville. tem slučaju ' ■ s'o za to. da premaga koi.ja v teku. Njegove roge nisi) bile več :io_e, temveč tla je tudi jezdec tne/nal Is Gorenč. več. da je on oni. kat-r.-^a zasleduj.- jezdec. l*od vojil je torej svojo | nn.šili ljudi in vsiljeval se jim je( Prav,->al lla prvo obci bitrost. ne da bi obrni' »rlavo. kajti bal se je s tem izgubiti čas. Ko-; k t brihten dohtar posebno .za bo-1svobodni Jugoslaviji. ] pravijal na prvo občinsko sejo v posebno ^a b«. j ^obodni Jugoslaviji, pa je v Smi-i . .111» pa jc cul ne • peketanjc kopit, temveč tudi zadnji zlog nje-|le/ni na nogah. Meseca maja ^ ogledoval vžigalnik fovega imena IhI ega leta jc zbežal kot strasten,Senate, ki je eksplodiral ter ga! Po desetih in i kii i i h tega strašnega teka jc Pitov čutil, kako po- n- incur čez mejo. Priklatil se je!smrt,,° rmn,I; Vsi ^ stamp, ii je gov e |»rsi te/ke iu kako pričenjajo oei v jamicah oma-jn.zaj in sc potepal po naših go-1 v.al1 za ,°„lik in p^^a;]jal Fran« ^'"zopf iz Lipove pri 1'itov • Pjtov • p, ii tem, da ukrade knie-i At- Petru Marijo llošer iz Srednje- lldo je po njem \ se je izgubljeno' |,u h (tmm ^ krojj Na mvno|VMi. Pit.n pa je kljub vsenrtt trmu skušal nadaljevati svojo pot, ajU t Ua-.in ukrade drugeuiu kmetu! PwtrpcžIjivo smo čakali na gla- t jezova g banja so postala popolnoma avtomatična. Naenkrat pa so| lini od|H>vcdala kolena Globoko je vzdihuil ter padel z licem naprej na zemljo. Suho Grozdje importirano iz starega kraja 22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00 Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO 51 53 Cherry Street New York, K. Y. V istem •'•asu, jr padel \ trdnem sklepu da ne bo prostovoljno j Ii a še več zl ji i ca, ga proda iu pobriše z de-^™1^ a ker kovanja najbrž narji zop«'t naz-ij čez mejo med P® ne ltn' /aka i toro^ ^akati ? Sa ' ^-jc bratce v Nemško AvstrijoJrazU11 ^l>«'»yjev ih priganjačev, ki s(# kmetom pobirali živino teri s tem mastno služili, ja ni niko mov na vesti. — \«č \stal, jc dobil u la i ee / bičem krog ledij. Obenem pa je čul ro-jR vno tak«t sta po Crnečah dva, bato kletvn o m neki dol«ro znani glas u ti je rek^l: j uičurja kradla in ukradene reči ^ar . ^ ^^ ^niško Ti osel. all si prisegel, da mi uničiš Kadeta .' v veliki meri čez mejo spravljala.!Avs,ri-'°- Kmetj° vsi ven,°» da 1)1 hi Kad. t je i.ap., 'il koti.....................Pitova. ir' di netnčurji! Da so takšni! Do- !lain ,Mlk,t,«kai« «« *ečne čase, če Ah. je x/kl knil t.r se obrnil tako, da je ležal na hrbtu!*" -tljivost naših ljudi izplačuje-!,1 V™1 spct ^ neuliUto ^ospo- ' ■ 'do luestu ua ♦rebuhu. Ah. čujetn glas gospoda 1'illot. Itd je \ resnici o-e Ilillot. K(» sc je Pitov /adostuo pr t'.iego\ 1 idelltičllosti. ie sedel. Najemnik pa je meti tela ustav /nojem. Ihavi jjosjmhI Pdlot. je vzkliknil Pitov. kako dobri ste. t»a -te prihiteli za menoj Prisegam vam. da 1»1 se bil vrnil na pristalo pott tu ko bi /a'/:l dtojni zlatnik gosptMličue Katarine. K«'r pa -I. /e tukai. \iiuite /'.»tnik iu vrniva se na pristavo. Sto hudičev. je odi vuil l.illot. - vrn ti se .na pristavo, kjer so Musardi. Po!»r»jski špijoui.) M ušiirdi ' — Je, ki je bila m ie pred kratkim sprejeta \ jo s krajo. Imamo tukaj par Neiu-!uo' lK»sebuo nemške gozdne ' h; Kje sc nahaja JOŽEF PELOŽA? Doma je iz Velike Mune list. 4.'). pošta Podnovigrad. Istra, Oče bi rad izvedel za njega, ker je slišal, da je služil v ameriški armadi. .Meni je pisal že pred petimi leti eno pismo iu zdaj pa ni več ne duha lie sluha o njem. Prosim, ako kdo ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, ali naj sc pa sam takoj oglasi. — Alois Colja, Troutinan St.. Brooklyn, N. V. {13-14—1) Kje jc JANEZ TEKAVClČ? Doma jc iz vasi Hinje, pošta Žužemberk na Dolenjskem, rojen leta 1889. Služil je pri 17. peš-polku in bil ujet od Rusov ter prepeljan v mesto Tula, kjer sc je nahajal v evakucijoualni bolnišnici št. :jr». Kdor izmed rojakov, posebno onih v Rusiji, ve kaj o njem. naj naznani njegovi teti, za kar dobi f> dolarjev iifigrade. Naslov: Mrs. Frances Zevnik, 11310 Stephenson Ave. Pullman, 111. U. S. America. (10-13—4) IŠČEM DOBRE DOGARJE. - Imam mnogo najboljšega lesa. v viilnl. suit in zdrav kraj. I^ahko delate vsak •la n. ni močvirja, ni povoden j in dobra »lurlrn^nira. tlafani visoke cene dobrim doKarjem. .stalno de.lo in plaCam vožnjo. -- . e. K Ti so k~(barone in njili jogre. zato jc delajo nekaj inw« zn mene. max -epričal o i« so in»stein. Jvar je pa nem- J J * , ' PLiusciiEn. zcs. Lewis St.. Memphis. ■čl r. je pa navadno postopač alii ,vot beh dau* »lwdaiuo en- Te,,n. krat za vselej pod Jugoslavijo. j-t ni vedo. Zato jih pa ne spoštu-:Zilto tudi vladu ,le bl s i jejo. če jih tudi poROF. HART na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih knjij^ te^a časa. Ko je odšel predsednik Wilson prv ič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tementa armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jih predsednik prečita, pred-no se sestane konferenca. Med temi dokument i je bil rokopis te knjige. Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v 44New York Times" svojo oceno o tej knjigi iti pravi: — Ta knjiga jasno po-kaznje vse intrige, zarote in diploma-tične tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City STANE Jfa20 plačani po Iz Mežice. svečana je ški baroni ukradli. Cele OorcučcU'J.75 od klaftre drv za kemikali so oropane gozda, da morajo za; je. —- \V. (.'. Gunchcon, Norwich, vsako drvo prosrti. okoli in okoli Ta. (9-14—1) ki je po • I HM »xik: Ibie l.>. svečana je neizprosna ■rt ugrabila iz naše srede nad,1^ * "'» (sramotno «»uoljufali Deloma so ' \ vidnega mladeniča Antona IV- • *» J"""- . \ |>r - Ila, črni mo/j. poiloi. .Iu insem čakat D.Uro Torej ? M I »I I III. |M» tek kar morftn pričako^ a«l i ( c >.i bil ..j.- stvari tak« svest, zakaj si pa Mislim vin, »'i. je liil njih voditelj, ki me j t'mi možje, če to boljše Lahko si mislite, gospod pri Slov'deloma so nas pa oropali braievalneu. društvu. Ak«--' l'ravic do ^ozda tom tožbe. V Iki). mi zdi najmanj. vedno bežal zasledoval ua konju. - Alia Da m umrl in*-! — Kaj ii him lak i neroden kot -eni tui>lil. Sedaj lia na noge, v deU IlOge . Dvigni se ter ^Nijdi z menoj, t.re^a torej v ] hi m m art ".ne Da. v/eti ho. « m konja pri o«'etu Lefrane. iMisfti mu liočeaa , ki ne more »•«• naprej in korakala bov^ danes do Par za. Ddbro. pt>Np<>»' Itillot. ibdiro. N«», 'orej, na noge! Pito\ se je nap«'iijal. da ul>oga. Kad b , «1 ran po-^pod Itillot, a ne amtiH. — je rekel. — Ali ne more« vstati? — N-. Saj si preje t««.dar napravil velikanski skok. Da, preje, a »•■wu m- vam ni treba čuditi. Cul sem vaš glas t« r dobil obrnem udarec z b čem. Take stvari pa se posrečijo !e enkrat. Sedaj pa sem vajen vašega glasu in kar se tiče vašega biča. ««**Mt trdno preprn-an «'a pa boste rabili le za ^ooiskal ter nam dal Iz Slov. Plajberga. ,V,Kf|l'd v I>10,lžnost v,ad;' .. .. „ . . . «>1 '»da. začeti z delitvijo gozda. Na praznik \aleiititiu je 'laial Valentin l^avsekar p«l. Host* sv««j 52. imendan iu ob tej pri-j lil i se je zbralo na njegovem do-| St' usahnil« Ml » lepo število njegovih Tastileev. i,iri,,ki izff"!ji moža in očeta Se-j r- tclj Deržaj jc imel lep nago-'bl>vnika v 1'odkraju. izgubila je v. - na godovnika. nakar so za-^tia. oziroma mati. svojega srčno m'i domača dekleta p«nl vtKl-| 'ju'djeiiega sina Karla Lagoja. j tv. „i učitelja: "Lepa naša do- Vzrok s,nrti z,Jl**t strašna ' nh'vina**. "Hej Slovani" iu "Slo- iu '»učna bolezen griža, v,. sem ". Nato pa se je razvila -—- pr- v pripr^sta domača zabava.! POZDRAVI IZ NBW TORKA. V ' Uošte j«» pa tudi mož. kateri, __ •e ' nj prestal in žrtvoval za osvo-j p0VfNj0m ,Mjhuda v stan, d s par t ranče -"lnini: Ravno letos 2-"» let. .r je st..pil V domači oVini v jim dobre-a zdravja m dolgega! ♦•eno borbo in organiziral slo- življenja f hvaIa vseui ouimJ ve -ko stranko, zakaj, prej so bdi ki S4> naju spremili do ^^ iu Kutarj, sam,, ker ^^,posebno še tistim, ki so naju pre-! ■'eobleti voditelja. In ze 1. l^^-ljtkrbel ie dobila slovenska stranka en je nekje z Dolenjskega, baje iz vasi Sabeno. Star je od 27 do 30 let. Že v več tistih sem ga»iskal. pa mi noče nihče zločinca obelo-I i daniti. Prosim vas. cenjeni ro- jaki. da mi ga naznanite, za kar sc že vnaprej zahvaljujem, ker ga iščem že več let. Naznanite «ra na uredništvo tega lista. — J. Skrebel. Iz Podkraja pri Prevaljah. bi izvedel za naslov IVANA solze ob pre-j KOVAČUpodomače Semac iz Snieran pri llii-ski Bistrici. Nahaja se večinoma v peiinsylvan-skih gozdih. Tretje leto gre, ko je prišel tukaj v Coraopolis za svoje stvarice iu služen je bil. potem je odšel in o«l tedaj ni o njem ne duha ne sluha. Vljudno prosim rojake, če kateri ve k h j ° njem, da mi naznani nje-^•►v naslov; ako pa sam čita ta oglas, naj sc mi javi najkasneje do 23. aprila t. !.. ker odpotujem v staro domovino, in sicer odpotujem zastran dolgotrajne bolezni, drugače nc bi niti vprašal o njem. Joseph Roječ, 607 Fifth Ave., Coraopolis, Pa. (13-14—1) I PLAČAJTE, KO BOSTE ZDRAVI. Take ponudbe vam ne nudi noben drugi zdravn'k. .laz imam toliko zaupanja v svoj uspeli in sjxtsj.Ii-iiost. tla vas iimreni ozdraviti, da zh svoje j>riz:ide-vanj«- pri va.šein zdravi jen j u ne zahtevam niti renta vnaprej. Plačajte z:i im>j.j usluzo. k«» boste ztlra-vi. .laz sem najstarejši s]ieeijalist v PittKburuliu. < in letno pntkso. K meni prihajajo ljudje od hlizu in »Jaleč. «la jih hitro ..zdravim. Govori se slovensko Dr. B. F. MULLIN, špecijalist. 411 KOIKTH A V K., J nadstropje. PITTSBURGH Pazite ua štev. 411 četrta Ave. PKNN.V. GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! Suho importirano" iz atarega kraja [BOKSA 50 FUNTOV ZA $14.00 Mošt iz svežesra grozdja, sod 32 galon $72.00. sod 26 jialon $43.00, sod 10 ga 1 oil $21.00. Zdravilno vino Ferro China zaboj 12 steklenic $21.00. Špecijalna cena za večja naročila. Denar se pošlje naprej v registriranem pismu ali Postal Money Order. S.KUCICH Dalmatinsko|Cal. Grapes Co. 66 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. in sestrične ter prijatelje in znance po širili Ameriki, želeč Ta log ka, kt je bda v splošio-m ista k«»t ona abeja Forti»'r. je . •^/"»»•l pri ob>:nskih vMitvah. Ol ____-„ T . .... 1 . ; . . - i !• H "rečno svidenje v Jugoslaviji! *r"av-i do amwi>rtine. jaz pa« ničesar. ^ (Dalja prikodajič.) nr-n. Ko je i/.brulinila svetovna j|. 1 kot zvest Slovenec; je;.— čhs za^ed««van in preganjan.I«Xayette*\ s katerim se podani j^riM pri naltom emovojnikov prvii stari domovini, pozdravljam ^81, m ne<>*■ • »btiesja. je mo- ^ enkrat v«ie znance in prijatelje I vi'Miaria leta 1916. k vojakom j ^ 4'levelandu. CHiio. posebno pa n, nisko fronto, ker na ta način mojega svaka, njegovo ženo in •o, ie mi«lil tedaoji n^nčnr-^i otroke, kakor tudi moje sobrate i^iti za vselej. Na rus^i peelarje v Nottiughamu. Ohio. Na fr^wtj ie »Ijf I*-1 i injKjk " pri- videnje v ■el ^ sreeuo nazaj in *e m.lj «a- »z Vira, p. tK»l». Jugnalaviji! — Jurij «ra bratranca A ILUZIJA KA-LIŠTER. Pred 9. leti sva bila skupaj na Davis. W. Va. Doma je iz Juršič «t. 15 na Notranjskem. Išče ga njegova sestrična Marija SUiliuak omožeua Pueelj. Cenjene rojake prosim, ee kdo ve za njegov sedanji naslov, da mi ga blagovoljno naznani; ali pa če sam bere ta oglas, naj se' mi sam javi na naslov r Mr*. Mary Pucelj. 1417 East 53. Street,] DOCTOR LORENZ KDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK 4RECIJAUIST MOŠKIH BOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz tam ie zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ke^ znam slovensko, zato vaa moiem popolnoma razumeti in spozna ti vaio belezen, da vaa ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenja moskit bolezni. Zato m morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej«. Jaz ozdravim imtrupi|«no krt. mhuIH In llm a« toMra, kelnnl v «rlu, ti> padanj« las. b«MlM v hatteh, at ar« ran«, iivčn« belcxnl. a«i«M««L bolaznt v maHurju, Muh. |«trah In ftaloecv* rmanlco* r*vmatllwm, katar, zlato tli«, naduha M. I j| Uradna ura aa: V pendallak. aradah In patklh od t. ura ilutrol da t. V torkih. e«trtklh In aotootal* od 0. ur« sluftraJ d« a. ura ivtv^r. Ob nedeljah OA do Z ura pipotdno. K ZDRAVIM. MlDETC OSEBNO. Nt POZABIT« 1MB IV« NASLOV. Dr. LORENZ r« aw.___mrstUKc«. fa. Nskdtsri drugI zdravniki rasi jo tolmača, da vaayazumajo. Jas znam hrvatsko ro poŠti nb zdravim. i5