.. - v';-.-'.''-v ' ;; T ■■■ TWO. BIT A1 j, Hit, oruiee, je izjavil: N'n vsak način moram povedati svoje mnenje glede tepa do-! vodka Pravi atnerika il'.ent ne ni dobil tako težkega udarca. Ljudje,! I1 se poslužujejo pattiot.zina v svoje sebične namene, so zelo ne-! >urni prijatelji naših naprav. Že večkrat sem pojasnil svoje stali-j s. e o tej zadevi in nir.am niti najmanjšega vzroka izpremenjati pra.; Izvršcvalni odboi tukajšnje American Defense Society je poslal sledečo brzojavko speakerjn Siveetu: — Nam je v veliko zado-s.'enje, ker je jrborneu izključila soeijaliste na priporočilo justične-pa odbora. Naša borba proti boljševizmu nas je prepričala, da se morejo one nelojalne in nevarne doktrine uničiti samo s pomočjo takih mož kot ste vi Samuel Orr. ede i izključenih je rekel včeraj, da je žalostno, ker • sedanjem času ne odločuje več večina pač pa manjšina. I.oois Waldmau in Charles Solomon sta včeraj izjavila, da so i tožje, ki so ju izključil«, izdali ustavo. Z izkljneenjem je bila pro-klamirana taktika *i'e. Toda ni še vsepa konec. Volilei imajo zadnjo bestdo. Prav lahko se pa pripeti še večja nesramnost, namreč, da vzamejo državljanom volilno pravico. POLOŽAJ V NEMČIJI. NEMIRNI EVROPA. RUSIJA SE JE BAJE VKLONILA. pT ______ke na dan 1. maja — Iz Alzaeije. POROČILO PRAVI, DA JE SPREJELA WILSONOV NAČRT OLE- -- DE REŠKEGA VPRA&ANJA. — POSEBNI ODPOSLANEC MI London, Auglija. 1 aprila. NISTRSKEGA PREDSEDNIKA NITTIJA JE INFORMIRAL ! Danes je tnuka j v ofieijelnih kro-D ANNUNZIA O VLADNEM SKLEPU. ' gih opaziti povečano vznemirje- - —......-- ■ 1 nost radi položaja na Danskem in Reka, Italija, i 1 K aprila. — ltaljanska vlada je obvestila Ga-j prav posebno radi resnosti doma- IZ WASHIN6T0NA. Komitej za zunanje zadeve bc sravil skozi resolucijo, s katere ti se napravillo konec voj. stanju Washington, D. ('.. 1. nprila Komitej za zunanje zadeve v po slanski zbornici se bo sestal danes. da' vzame v roke resolucijo > katero naj bi se napravilo ko- l rieUi D'Annuiizia, da je sprejela VVilsonov načrt glede uravnave čepa položaja in ne toliko radijnee vojnemu stanju z Nemčijo .idi ;tri"k< tra vprašanj;.. Tukaj jc bil poseben odposlanci* ministr-! bojazni, da bo danska vlada za-1 Pričakovati je. da se bo opustilo -ki .i predsednika Nittja, ki j«* ji pesniku sporočil ta odlok. 'vrnila ljudsko glasovanje. Na IJ«*ki se je v>ilo zborovanje, katerega so se udeležili vsi, y odgovor na akcijo kraija, ki I» Annunzijevi prosro\ olj.-i. j j,, odslovil kabinet Zahle-ja, je Sef D' Annnnzijt \ ejra generalnega štaba je izjavil, da bi bila j strokovno unijski kongres pro- It* k.i le \ l.-ru slnraju proklamirana kot neodvisna država, če bi bi-j glasit peneralno stavko im eeli lo to potrebno za varstvo italjanskejra značaja tnesta. Washington, D i".. 1. aprila. — Ameriška vlada dosedaj še ni dobila poročila, da j. ha* ja sklenila sprejeti Wilsonovo odločitev glede trškega vprašanja Wilsonov načrt je vsebovan v memorandu, M ga je izdal dne 9. septembra najvišji zavezniški svet. Rim, Italija, 1. ap**i'a. — Senat ,ie začel danes debatirati o sploš-r i politiki vlade. Senator Mazziotti je izjavil v svojem ostrem opo-/ i-ijskem govoru ,da je kabinet nezmožen z ozirom na težavni položaj države. Obžaloval jc, da se vladi ni posrečilo dobiti na svojo stran Anglije in Francije za odobritev mirovne pogodbe z Avstrijo. Zmerjal jako las doMedaj o Italiji še nobene dobre besede. Ministrski predsednik je prekinil senatorja z besedami: Ni res. Vndi nekateri Jugoslovani so naši prijatelji. Ko je senator govoril o težkem položaju Reke je vzkliknil Nit-t<: - Ni res. 1>okaž»m \*am lahko, da ima Reka več za jesti kot pa , i l -. v..- - - i Pariz, Francija, 1. a je ministrskega predseilnika Nittija, «-cs, da se jc večkrat _ . , . i i i il-- - i i • ■ i i- Tripravite se na dan 1. »kavo izrazu o Jugoslovanih, doc:m niso .Jugoslovani izrekli t * .v T , ..... , , , i sc se le pričenja. Izvesti ! Danski. Daily Telegrapli pripominja: — Neumno bi bilo trditi, da jc položaj kot se je razvil, kaj drugačen kot skrajno resen. Pozivna generalno stavko stopi v veljavo takoj in ta industrijalna revolt a bo dosegla do torka svoj višek. Pariz, Francija, 1. aprila. — maja. Hoj pričenja, izvesti boste morali povelja delavske federacije ter se ne boste smeli zadovoljiti z enostavnim prekrižanjem rok. Sodelovati boste- morali pri revoluciji, če se bo za vršila. To svarilo jc obelodanil tajnik v komiteju vsako debato in da bo prišla resolucija pred poslansko zbornii-o še jutri. Tekom tridesetih minut po u-vedbi resolucije so bili demokratični člani komiteja za zunanje zi.deve poklicani na neformalno konferenco s kongresnikom Flood, demokratom iz Virginije ter prejšnjim načelnikom tega komiteja. Dogovorili so s^, da bodo nasprotovali resoluciji. Dočim je vrjetno, da bo dobila odredba večino glasov v poslaniki zbornici, je le malo vrjetno, da bo deležna podpore dveh tre-tin. ki sta potrebni, da se jo sprejme preko veta predsednika. Italija. Senator De Noveli i je zagovaijal zunanjo politiko vlade ter' je predlagal /vezo s raznimi narodi na vzhodni obali jadranskega i Bidegaray unij železničarjev v i.tnriu i Franciji. 1. maj. ko bo uveljavlje- morja. (irof Faeara je *s.'uičil štrajk vladnih uslužbencev kot brutalno i/s Ijevanje, admiral l>a-te je pa zahteval obnovitev discipline v trgovski mornarici, češ, da mora Italija plačevati vsako leto dva mi-ljona lir v zlatu za rajete tujezemske ladje. Senat je slednjič ;zrekel vladi zaupnico. Zanjo je bilo 107 glasov, proti pa 11. FRANCIJA SE PRIPRAVLJA. Francija se pripravlja na vkora-kanje v Nemčijo. — Konferenca Milleranda s maršalom Fochom. Pariz, Francija, 1. aprila. — Francija je priila do trdnega sklepa, da ne bo dovolila nikakih nadaljnih omejevanj od strani Nemčije. Ministrski predsednik Millerand je imel zopet dolgo konferenco z maršalom Foehom. \ pol oficijelnih francoskih kro gib se glasi, da bo dan signal za napredovanje Francozov v Nemčijo v trenutku, ko bodo nemške vladne čete v kateremkoli izdat-i*, m številu skuble stopiti % de- tflJAIl. NAROČAJTE SB MA militarize rano ozemlje. "O L A S N A R O D A". VAX Francozi so ostro kritizirali sta-, VSAJZ Wilaona glede f \prašanja odpošiljatve čet proti špartačanom v Ruhr dolini. List Temps pravi: — M i vemo, da je ameriški poslanik Wallace prinesel ministrskemu predsedniku Millerandu spomenico, v kateri daje ameriška \lada izraza svojemu mnenju, da li bilo pametno avtorizirati vstop nemških čet v demilitarizirano o-zemlje. Po sprejemu te poslanice, ki je bila sestavljena v zelo spravljivem tonu, se človek nehq-te vpraša, .kakšna nadaljna jamstva je predsednik Wilson predlagal, da ?e zagotovi izpraznenje nevtralnega ozemlja od strani dodatnih eet, katere bi Nemeija poslala tjakaj. na generalna stavka, je seveda delavski praznik. Železničarji so preteklo leto ostali na svojih mestih. a druge unije so organizirale sprevode po celem mestu. Mata, Lorenska. 1. aprila. — Železniški uslužbenci v Alzaeiji in Lorenski so sklenili danes prenehati z delom, ker se je zavrnilo njih zahteve, tikajoče se povišanja plače. Mehaniki, rudarji in kovinarji, kojih unije so zvezane s delavsko federacijo, bodo tudi prenehali z delom. ITALJANI SO ZASEDLI OBNOVLJENI By. Rdeči so zopet obstreljevali Wesel m most preko reke Lippe je bil pognan v zrak. Dčlavci razmišljajo o generalni stavki v odgovor na pretnjo v Ruhr okraju. —Vladni ultimatum Berlin, Nemčija. 1. parila. — Kadikalizirano organizirano delo v Nemčiji se nahaja ali pred novo veliko politično zmago ali pa je cela Nemčija na poti v državljansko vojno. Ti dve alternativi sta kot pribiti potem ko so fanatizem radikaleev v Ruhr okraju ter bedaste vojaške odredbe vla-dt ustvarile kritičen položaj, ki bi bil humoristieen, če bi ne bil tako smrtno resen. Potem ko je vladni ultimatum na rdeekarje v .Ruhr okraju poteke! v torek, ne da bi bil sprejet od strani radikaleev, so pričele vladne čete državne brambe z 44moralno ofenzivo" proti mdn-strijalnemu okraju ob Ruhr kot napredovale * korak za korakom" kot se označuje v oficijelnem sporočilu previdno akcijo zavojevalcev Vlada po^dj»r.ia tud: z veliko odločnostjo, da je nam« o vojaškega gibanja jzvajati '4 moralni pritisk" na rdečkarje v Luhr okraju in da so dobile čete jevelje. naj se obnašajo mirno er se izognejo vsakemu provo-dranju prebivalrtva. Pričakovanemu napredovanju vladnih čet j • ?e sledilo progla->enjc splošne stavke v celem Ruhr Industrijalnem okraju. Nadaljna tra«vLomi£na točka, !a so potem, ko'je vladni ultima-am poteke!, poverjeni zastopniki teniških delavskih unij ter vseh ^ocijalističniij "trank sestavili ter vtslali koalicijski vladi ultima-um. pravomočen oseminštiride-;ct ur, v katerem se zahteva pre-kinjenje vseh vojaških odreb proti okraju, glede katerega goje delavci resne pomisleke, ker so mnenja, da je njegovo republikansko prepevanje vse prej kot pristno. Potom svojega privatnega ultimata na rdečo armado v Ruhr o-kraju se je general Walter napravil enim najbolj sovražnih mož v Vemčiji, v kolikor pride pri tem vpoštev organizirano delo. Industrijalni sovjeti Berlina so se sestali v Noetzowi pivovarni v Berlinu, d;; glasujejo glede predloga takojšnega uvel javi jen ja generalne stavlre, če bi vlada do pi-čice ne sprejela tj^ra zadnjega nI t imata ter n»u ugodila. Oslabljena vlada predsednika Rberta oreahuje med militarizmom ter predajo v roke organiziranega dela. PREMOOARJI PODPISALI DOGOVOR, PREMOOARJI MEHKEGA PREMOGA IN DELODAJALCI SO SKLENILI KONTRAXT, KI TE1SELJI NA IZVIDU PREDSEDNIKOVE KOMISIJE. — 27:ODSTOTNO POVI&ANJE PLAČE — POVIŠANJE CEN PREMOGA. Na temelju izvidu komisije, katero je imenoval predsednik Wilson je splošni komitej delodajalcev in delavcev za plačilne lestvice na centralnem kompetitivnem polju v sredo popoldne v hotelu Waldorf-Astoria sklc.ii dogovor, ki bo ostal pravomočen dve leti in ki se tiče 400.000 premogarjev v premogovnikih mehkega premoga. Dogovor določa pevišanje plače za 27 odstotkov, kar znaša nekako £200.000,000 na leto. Premoparji bodo dobili od sedaj naprej približno tisoč miljonov dolarjev na leto Dogovor jc postal pravomočen ob polnoči. Zastopniki premogarskih delodajalcev v West Virginiji, Ken-tueky-ju in drubih zunanjih distriktih, ki niso vključeni v centralno kompetitivno poije, so takoj izjavili, da bodo tudi takoj uveljavili novi kontrakt v svojih ozemljih. Dogovor določa še nadalje osemurni deltvnik kot je v v »1 javi v teh premogovnikih. Ena točka novega dogovora je klavzula, ki določa, da se bo vse "notranje spore" v razilčnih okrajih mehkega premoga uravnalo od strani okrajnih uradnikov premogarjev in delodajalcev. Ničesar pa se ne sme storiti pri uravnavi teh zadev, kar bi povečalo produkcijske stroške ali pa zmanjšalo zmožnost zaslužka od strani premogarjev. Bonus sistem, katerega se poslužujejo si-daj delodajalci, da tekmujejo med seboj za dclavce, se obsoja in kontrakti določajo, naj- vsebujejo vsi dogovori v različnih okrejih "kazensko" klavzulo za katerokoli ustavljen je dela ali neodobre-r.o stavko. Kakorhitro je skupni komitej sprejel kontrakt kot ga je sestavil nalašč za to sestavljeni odbor, so ga takoj podpisali mednarodni uradniki United Mine Workers Lewis, Murray in Green ter po dva delodajalca ter po dva premogarja za vsako izmed štirih držav, v katerih se nahaja centralno kompetitivno ali tekmovalno polje, — namreč Indiana, (»bio, Illinois in Pennsylvania. Lastnik* premogovnikov so ponovili svojo izjavo s prejšnjega dne, da bo sedanja cena premoga povišana od 65 centov na $1.50 /a tono pri rovu. Predlagano povišanje je označil Murray, podpredsednik I'nited Mine Workers kot pretirano in neutemeljeno. Delavci stoje na stališču, da morajo povišane stroške produkcije nositi delodajalci, ne da bi fc naložilo javnosti dodatne stroške. Voditelji premogarjev so izjav;ii da ne bodo povečani stroški za delodajalee na podlagi nove plačilne lestvice. Washington, D. C., 31. marca. Jugoslovansko poslaništvo je dobilo iz Belgrada uradno brzojavko, da so italjanske čete zasedle Skader v Albaniji. To poročilo sicer italjansko poslaništvo v Parizu'odločno zanikuje,, pa je naj-brže resnično. Jugoslovanska vlada je £e poslala, protest najvišjemu svetu. O-kupaeija 8kadra je v ostrem nasprotju a zavezniškimi določbami. — . i.'./t* ■ London, Anglija, 1. aprila. — Najnovejša poročila iz Ruhr okraja so postala zopet resna. — pravi poročevalec Daily News v Rot-terdamu. Do pretekle noči se ni na nobeni točki izročilo orožja o*i strani ustašev in boji so se vršili naprej brez vsakega prestan-ka. Pred trdnjavo Wesel so dobili rdeči nadaljna ojačenja ter so obnovili svoje napade. Rdeča ar tilerija je z vso silo obstreljevala Ilaltern in ustaši so pognali v zrak most preko reke Lippe v bližini Dorstena. Plenjenja se vr-še naprej v Hamm in drugih krajih, kjer plenijo tolpe rdečih po prodajalnah in skladiščih. SMRT ARMADNEGA LETALCA IN SPREMLJEVALCA. Sioux City, Iowa., 31. marca. Harry E. Simon, prejšni armad-ni letalec iz Pittsburgha, Pa. in Arthur Peterson ia Viborg, S. D. učenec, sta se -smrtno ponesrečila pri prvem poskusnem poletu. AeropUn je padel iz višine 300j čevljev na tla. KAKO JE UŠEL NEW YORK BOMBARDIRANJU PREVOZ MRTVIH. Brest, Francija, 31. marca. — Danes so izkopali na nekem vojaškem pokopališču truplo nekega ameriškega vojaka. To bo prvo truplo, katerega bodo prepeljali v Ameriko. Do 5. aprila jih bodo izkopali nadaljnih 140. Trupla bo prevažal transportni parnik "Antigone". aeroplane in zračne ladje, kar jih ima. — Mi smo popolnoma zasta reli, — je dostavil, — kajti po kazati ne moremo niti eneira tipa ladje, ki bi bil kaj drugega Na dan, ko je bilo sklenjeno pre- kot plameneča rakev. Nemci so mirje, bi moral odpluti v Amerikojl'resli k tipom, iz čistega metala. Zeppelin, ki bi bombardiral mesto j Zrevolucijonirali so izrisa van je __ter niso le revolucijonarni, temveč Washington, D. C., 1. aprila. — tudi »spesni v svojih drznih na-Mesto New York je ušlo bombar- trtlh. diranju od strani nekega Zeppe- - lina ravno za deset dni in to radi- REVOLUCIJA NA TURŠKEM, tega, ker je bilo premirje podpi-i Pariz, Francija, 31. marca. — sano dne 11. novembra 1918. Lloyd" poroča, da je po tovanje, ki bi privedlo zračno la-jceli Turčiji, z izjemo Carigrada., djo preko Atlantika približno dne! izbruhnila revolucija. Revoluei-21. novembra, do vrha obloženo; jornarno gibanje je naperjeno s smrtonosnimi bombami, je bilo Pr°ti zaveznikom, sklenjena in nemški zračni častni- N'eka brzojavka iz Aten naznn ki so že imeli sestavljene vse po-.nja> da nameravajo Grki zasesti drobnosti glede celega potovanja Drinopolje in Tracijo. ir. obstreljevanja. To je vsebina pričevanja pol-j kovnika Hensley-a, signalnega; zbora armade Združenih držav, i pred hišnim komitejem za vojaške zadeve. Polkovnik Hensley se je pred kratkim vrnil v Združene države potem ko se je mudil pet ali šest mesecev v Nemčiji. Polkovnik Hensley je rekel, da je .bil Zeppelin pripravljen na prekatlantiški polet na dan, ko je bilo premirje podpisano. Rekel je nadalje, da lahko ta dežela vrže med staro šaro vse Važno za potnike. OBttlll POILJACTB ¥ X ii QOUfeKO 0 VOBAIJSKOL Parnik, ki bi imel odpluti iz New Yorka v Trst 15. aprila, je preklican. Prvi parnik, ki odpluje prihodnje dni v Trst, je ''Belvedere" in sicer 1. maja; parnik "President Wilson" pa 8. maja. To naj vpoštevajo posebno oni, katerim smo na njihovo vpraša-uje odgovorili, da odpluje 15. aprila en parnik v Trst. Frank Sakser. Premislite dobre, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke. Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. Naše denarne pošiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. 300 kron .... $2.70 . . 1,000 kron f 8.50 400 kron $3.60 ^ * 6,000 kron $41.60 BOO kron .... $4.50 10,000 kron v... $83.00 Označene cene so veljavna do dno, ko se nadomestijo z drugimi Tkmr nam podati je najbolje po Domestic Postal Money Order aH pa po How York Bank Draft , TVRDKA run SAKSER. * . ----r -Vr, ^ Vitanorljtii* lata 1888. " •.;. ^.....■; GLAS NAHODA" •AIM LOOIC MNBOIR.1 •f MMhflttM Hmm York city. N. V. 1*1) ta prunikav. Dopisi 8 POia. |tih Johna Cimžara, doma iz Cer-S Planine na Notranjskem do- kelj pri Kranju. Sezidal jo je bivam pisma, da tam ginejo kras- stavbinski mojster Frank Ker- •LAI NARODA (Vata* «r tm m mm prtobtaJaloDnar m knjt MrotalkoT pro«!««. 1» M tre J« najde ILAINARODA • Manhattan. 1 ■Vi Princ Fejsal in Francozi. m, na miljone vredni gozdovi, kateri so bili last naših pradedov še do leta 1848. Onega leta je prišel sorodnik "ljubljene" habsbur-jške fa mil i je Vindišgrec z name-I iiom. da one gozdove razdeli. Napravil je pa tako, da je dal kmetu ■ rep, drugo je pa sani podjarmil. ,'Poročajo ini tudi, da je nad Pla-inino pri l^zah postavljena parna »i žaga. da gozdove z mrzlično na-(glieo sekajo ter odvažajo les v tu-i jino. Oni del Krasa, ki je bil do-sedaj tako lepo j»orasten. bo kma-|(o {vi»stal gola skala. Krasni gozdovi so vseeno dajali kmetu nekaj /.aslužka. kako bo v bodoče, je pa seveda drugo vpr.išanje. Italjani • I*»jejo in pijejo po naših krajih : na naše stroške ter uganjajo, kar jM>ra gle^ samodoIoT-be, samodoloi'ha nekoliko • • • * • » * • i Ki'\. pretiran pojem, tla n:so vsi Arabei ni Sirei zadosti lyipredovani v polit ieiiih idejah, da bi bili smo/ni popolne xamovlade. Ta vpnišanja pa ni dvignil prine Fejsal sam. V Palestine News, ofu ijelnem organu armade generala Allenbv-a, .je izšla v novembru b tu Pil S dcklaraejia, katero so sprejeli domačini kot tako kot se pri-j kazovala. V tej deklaraciji s^ je glasilo: Cilj. katerege. zasledujeta Francija in Anglija, je ustanoviti narodne vlade in administracije, ki bodo dobivale svojo avtoriteto j/ inii-ijative in prosta "volje narodov samih. Dale«"- od tejra, da ho-j Denver, Colo. Zgradili smo novo slo vensko . ki je po mnenju tukaj-časopisov najlepša v Den-, ver ju. Zgrajena je bila po načr- Slišal sem, da kompanija vabi sem delavce, toda jaz ne svetujem nikomur hoditi v ta kraj. Zaslužek je težak in ni v nobenem razmerju z draginjo. Ko kupiš iz plače vse potrebno, ti ne ostane toliko, da bi pokadil cigaro. Matija Lipošek. Glavni Uradniki. Predsednik: MIHA Eli ROVANŠEK, Box 251. Conematich. Pa. Podpredsed.: LOUIS It A L ANT. Box 10& Pear Avenue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely, Minnesota. Blagajnik: CEO. U EROZICII, Ely, Minnesota. Blasajnlk neizpla^nih smrtnin: I/>TT-18 COSTKLLO, Sallda, Cola G RFC.OR J. PORENTA, Boat 176, BL Diamood, Wash. LEONARD S LAB O DN IK, Box 480, Ely, Minnesota. JOHN RlTPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. VHwnil Zdravnik. Dr. JOS. V. CRAHER, B4T! E. Ohio* Street, N. S., Pittsburgh Pa. Pravni Odhm. JOHN FLATTTZ Jr., 4S2-7th Ave, Ca- lnmet, Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave, Dulnth, Minnesota. MATT. POGORELO, 7 W. Madison St, Chicago, HL Zdroievalai Odbor. RUDOLF TEHDAN, C026 St Clair NadornikL Avenue, Cleveland, Ohio. JOHN GOUŽE, Ely, Minnesota. FRANK Skrabec, 45G4 Washington ANTHONY MOTZ, 0641 Avenue M. st, Denver, Colo. So. Chicago, 111. GREGOR HRESČAK, 407 — Sth Ave., 1 IVAN VAHOGA. 5126 Natrona Alley. Johnstown, Pa. torej ah na Rorovmeo al. \ ehke Pittebur&hf VsL Jednotlno glasilo: "GLAS NAHODA" I.asee. kakor je pa«"; komu bliže . . . , Vse stvari tikajoče se nradnih zadev kakor tudi denarne poslijatev naj IX. kakršni .^o vzroki, ki eioveka i p^j,^ na giaTnega tajnika. Vse pritožlie naj se poaijajo na predsed- prisilijo na pot. Borov niea je , pika porotnega, otlbora. Prošnje za sprejem novih članov in sploh vsa zdrav- nLska_£prinevala se naj pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po -National Fraternal Con pre se" lestvici. V blagajni ima okrog $200.000. < tristotLsoč dolarjev t. Bolniških podjior, "od-Rkodnin, in posmrtnin je izplačala te nad pol utopljenko po- ... . , Umrl je v nedeljo 22. februarja'tegnili iz Ljubljaniee. jo je njen tele i^loiiti narodon. Sir*ke ... Mezopotamije to ah on« napravo, m-j y Vpbi . Rrdu hUm kletni mož poljikboval. Prepeljali so jo mala Kraneija in Anrija nobene druire skrbi kot za-otovit. s svojo j>rilnož Lipovšek/ podo- i m nI | Miru Lii prsiktieno )>oiuo«vjo normalno delovanji' lakih vlad in petek. Bilje najstarejši mož inini'tiiieij kot jih Wlr> narodi sami sprejeli. v 1am kajenj i potMiii*ki kimgres, ki st;. povabila dinastijo Iledžas, na- jad ka Angela Sušteršie, stara IS let v mrtvašnico k sv. Krištofu. Poroka. I)ne 1. marca se je poročil v Ljubljani Zvonko Juvančič, kapitan k r. pr. r., z gdč. Irmo Kune, hčerko industrijalca Alojzija Kune v Ljubljani. Poročil ju je č. K- dr. Juro Magjeree iz Zagreba. njih naxprotMiki kot zastopstva, ki predstavljata le eno poli-i •no kliko, kar je mojroče tudi resiiiea. Sirsko-Libanonska liga se-•rne Amerike pravi, d;« so Sirei prav tako malo Arabci kot so Fran ./i \< mri. da se je Sircem arabski jezik vsililo od zunaj, da jv.* pri o nekaj arabske kr\ fladeir kočije jo nkradal Ljubljani Tavel Bere/' z Iga. Umrli so v Ljubljani: Fran Vičič, železniški }Kxlurad-'Ko so izvedli detektivi kolodvor-nik v pokoju, 64 let. policijske ekspoziture hišno Karel Šmuc, sin bančnega urad- preiskavo pri njem, so našli poročni pr.stan. katerega je ukradel svojemu gospodarju. zasebniea. , . . . ^ ., - nika, 2 meseca, v sirski narMl, da pa sta vera in i^zik edini _« . - ^ ... ... « j - - j. I Marjana Sus1er>»i« \ 7.i, ki ve/eta Sirijo in Jiedzas. 1 o je iiidi mogoee res, a ista orga-j^^ j i/skar Frrem. sin Hcktrotehni-aretirali detektivi v Ljubljani VI. d i ta s«. Sini, ki so prijatelji Francije, prisiljeni argnmea- ka j niesee j Franca Tellarja in Ivana P.uchs- t iral i proti samodoloeitvi na temelju, da -taiil. kristijanov, ki nrx'ejo Fiancije in katerega je treba jemati Marija Trdina, bolj v poštev kot pa mokamedeuee, ki si žele Fejsala. Iledžas je da let. • ee ter na veliko nižji stopnji kulturnega razvoja. Kralj Fej-j Franc lilaž. železničarjev sin, 7'čiški Kovač v Št. Janžu 4000 K . I . i j raztegne svojo moč nad ostalo Aratudco ali nad puščavo, — let. ;denarja, dve vložni knjižici poso' C'.i\i.!o Kraneozom prijazni Sir« i. n naj pusti Sirijo pri miru. Ignacij Kosem, bivši čevljar, 83 Tega pa ou noče. Njegov sin je prišel v Sirijo ter pričel go-voriti sainodoloebi. Francija in Anglija pa se m«l tem časom pre-' !«irata radi petrolejski!i ozemelj kroj; Mosida. ki naj bi prišla pod t.Nineosko kontrolo vsled Syke>-l*ieot dogovora, ki pa so se zmuzni- •a od tedaj naprej v republiko Kurdistan, ki je mojroče potrebna, a ... ^ , . , , , , , «i «. ■ i ... Josipina. Dobrwk, reienka, en malo preiirn ev ilna augleška izmwljotina. Medtem ko se rrane'ia in * ' mesec. Ignacij Grcgoriu. hiralec, 56 jilniee v t'elju na ime Marije Kovač, srebrno verižico s križastim tolarjem, dva lonca masti in 60 kilogramov svinjine. An.lija prepirata ter je Palestina prvi dan zionistična, drugi dali angleška in tretji dan sirska, pa je prišel v deželo princ Fejsnl ter ^ pravi, da bo ustvarjal nekaj *ainodoločbe, dokler bo samodoločha ge»lo ilneva. Težko j«- spa/nati, kaj more Francija storiti glede tega. Sirija Mafalda Auersperg, posestniko-j« daleč piYx* in spr*-Ji se s Fejsalom v sedanjem časn bi bila ka j; va hči 16 mesecev. lir;|?» i»> ramudna zadeva. Nekateri francoski državniki so mne-i Josip Eker, novorejenee, 7 dui. «ja, da je Fejsal le kreUura Anglije. Mogoče je bil to od pričet ka. j Anton Konielj, l»egunec, 45 let. .*• vs* znamenja kažejc-, da se je v zadnjem času oprostil tega upli-, Ivan Seršen, železniški nadspre-va. Angleži bi bili prs'V tako veseli kot Francozi, če bi se vrnil v Me-j vodnik v pokoju. 65 let. ko ter rajno ostal tam. Fejsal bi imel rad. če bi imel Francoze v Angela Bauer, žena strojevodje. Siriji ter Angleže v Mezopotamiji kot svetovalec in pomočnike, kot-25 let. uižinirje n rudarje m oba naroda gi lahko dost iprofitirala iz ta-: I-eopoldina Golja, žena sodnega l:«ga sodelovanja. Triko pa je uvideti, kakšen dobiček bosta imela.!8Vt>tnika, 38 let. če si ga bosta napravila sovražnikom. j Gi^ela Čampa. poštna uradnica, Neki dop sit k v Xauehewter fJuartiian je pred kratkim navedel pogovor ined prim^iu ter nekim neimenovanim francoskim držav- likom in ta pogovor Je najbrž avtentičen, a v vsakem slučaju pouči j t V, — Vi se morate spomniti, — je rekel Francoz. — da segajo interesi Francije v Sinji nazaj do Križarskih vojn. — Iu vi, gospod, — je rekel Fejsal, je zmagal v Križarskih vojnah. t> je treba kakih aiatUljnih Križarskih vojn so veliko bolj po- P™ tvrdki G. Tiinnie*, 74 let. treboe v Carigradu in v Armeniji, kot pa v Siriji in Mezopotamiji j Utopljenko so v nb. Abaaolutno zanesljivo znamenj.', da srna se zopet vrnili v nor-nmrlne čase in razunrc: — V Chile, Pero in Boliviji izgleda preeej viharno ter se je bali izbruha sovražnosti. t . # Tatvina živega srebra. Razprava je proti Josipu Jaku-pilu, Francetu Steinerju in Vladu Cieemnu zaradi tatvine 20 steklenic živega srebra v kemični tovar-St a nisi a v Cafuta. rezenec, 4 me- ni v vrednosti 35.000 kron. seee. Odlikovanje. Na predlog ministrstva za pro- met je prestolonaslednik regent Aleksander odlikoval kontread-mirala Dragutina Prieo z redom sv. Save 11 T. stopnje. Bole«lav Melik, posestnikov sin, 5 mesecev. Marjana Knavs, bivša služkinja, 79 let. Ana TaVčar, hiralka, 53 let. Josip Bonear, pekovski mojster se morate spomniti, kdo'in gostilničar. Janez Škof, mizarski pomočnik Spomladanska ofenaiva Rusov proti Poljakom se je pričela Poljaki ao aeveda zavrnili vse napade. Bati se je, da jih ne bodo : t racali tako kot so jih Kolčak, Denikin in Judenič. in v nbdelj«'» 29. ?cbr»tarja v Ljubljanici ljmlje, kateri so hodili čez Frančiškanski most. Xa tisoče in tisoče ljudi je gledalo žalosten prizor. Utopljenka je tiCHetna gospa Marija Kicig x Rimske ceste it. 7 v Ljubljani. Rajniea je trpela na hodi živčni iholežni in je prida Ide peed oaaujni dnevi is Na boj proti jetiki so pripravljajo laške oblasti v iKtri. Te dni je bilo v Porečn veliko posvetovanje, na katerem ao se obširno bavili s potrebo baje proti jetiki. V Pulju ali bližini hočejo ustanoviti zavetišče za je-tične. Lepo in prav je borenje proti jetiki, ali treba je iskati prvih sredstev proti jetiki. Ta prva sredstva pa so dobri življenjski pogoji. Ali odkar so Lahi v Istri, so življenjski pogoji, zlasti v Pulju. vedno slabai. Gotovo je. da čfcka Polj in Istro, ako prideta pod Italijo, slabo življenje, ki bo »rilo jetiko. Pulj in Istra v jugoslovanski posesti bi živela sijajno življenje in bi bilo bi treba take velikVga boja p rot ijetiki. namreč z vozom, posebno težjim, s'lno težko dostopna. Prosim. vz(< mite samo zemljevid v roke! Borovnica leži 30Ti ni nad morjem. Pot v Cirknico vodi čez Pokoji-šee. ki ima 737 m nadmorske višine. In od Borovnice do Pokoji-šea je približno eno uro hoda! Xa tej razmeroma zelo kratki črti se dvigne cesta — pravzaprav samo lioljša pot — za več nego 400 m. Osia uiknkor ni izpeljana tako, d« bi biiu namenjena velikemu prometu — sedaj pa gre približno kakih fiO voz na dan po tem klaneu! Saj imajo ljudje voliti samo med rovnieo in Velikimi Laščami. Pot na Velike Lašče je silno dolga in ima prav tako hude klance. Železniška postaja Velike Lašče leži f»2;"> m nad morjem, cesta se pa dvigne na poti proti Blokam skoro do višine 800 m. In sem vozijo vozniki po 5, 6 ur daleč in š" dalj, prav iz I»abi-l'Cfra polja, četrt lire od hrvatske meje. Zato pa dobite vsako uro ponoči na cesti vozove, vpre-ženc s konji in volmi, ki hodijo i a postajo zlasti po živež. In vse radi tega, ker je Rakek v laških lokali. Koliko truda, koliko stroškov, koliko prečni ih noči na potu! — Ali ni tu res nikakc pomoči? Ali bi bili res "interesi" Italije oškodovani, če bi se domenila našla vlada z Italijo, da bi bil vsaj od časa do časa dovoljen transport nekaj vagonov živeža na postajo Jlakek, kjer bi ga lahko od vozili vozniki v enem dnevu? Saj ima vse loško in cirkniško o-z» mljc razmeroma zelo veliko konj in voznikov, ker je glavni dohodek teh krajev itak les. Mislimo, da bi bilo treba vsaj poskusiti, ali je res Italija čisto ne dostopna razlogom, ki niso s politiko v najmanjši zvezi. Po našem mnenju naj bil prizadete gospodarske organizacije, zlasti tiste, ki se pečajo z dobavo žita. po medsebojnem dogovorit podale naši vladi formulirane svoje predloge, kaj želijo, da se doseže zanje v dosego izboljšanja sedanjih neznosnih prometnih razmer. Te preti loge naj izroče vladi v Ljubljani, ki bo, upamo, storila vse, da odpomore tem razmeram k bi se jim človek, n. pr. Anglež ali Amerikanec, — smejal, če bi l.f bile stvari tako žalostne. Lahko rečemo, da gre tu za koristi prav tako zasedenega ozemlja, kakor prebivalstva v Jugoslaviji. Saj na Rakeku ne bo Italjanom nič škodovolo. če puste naši vozniki tam nekaj — denarja. Če pa Italjani take neznatne koncesije morebiti "prineipielno" ne bodo "mogli" dovoliti, bi morali obupati nad — njihovo zdravo pametjo. A preden to storimo, poskusimo vendar ali se res ne da nič storiti. Albanizacija reškega ozemlja. Tako daleč smo Že prišli. V afriških prapozdih vlade že idila v primerih z divjimi odnosa ji. kaier*- j«- zavedel na reškem ozemlju, na jugoslovanskih tleh. pokli.-ani predstavit.-lj 2000-letne knVtur.-. O arnavtski disciplini I)* Annunzijevili vojakov nam sporočajo: V neko hišo v Xadanjem selu ob reški flr/a\ni eesti je vdrlo ponoči pet vojakov, misleč, da so prišli v hišo, katere gospodar je pred kratkim prišel iz Amerike. Po daljšem prerekanju z ženo in bratom gospod rja so zabodli zadnjega z bajonetom in gi. težko ranili, ženo pa stepi i, da je prišla ob govor. Na cesti med Parjem in Daskovčem so vojaki napadli nekega kemta iz Knežaka. ga ropali in pretepli. Kjerkoli so se nastanili Arditi. se vršijo ponoči pogoste tavine; kradejo, karkoli jim pride pod roko; teleta, prašiče kokoši itd. Iskati pomoč pri kabinerjih, je brezuspešno, ker niso za las boljši. Za to pa pirnjejo na račun zbeganega ljudstva v hotelu *'Sa-voia'* Iviea Frank, dr. Sachs in Črnogorce Stevo Bratovič. Kdaj bo že vendar konee najsplošnejšega političnega šarlatan-stva na Reki, kamor zanašajo Italjani barbarstvo, kakor ga večjega niso zainogli ne llnni in ne Turki.' Ne mine dan. ne da bi dosle nove vesti o I)'Annnnzijcvih tiran-stvih. Da za dnevom >e zapleta voze! in nikdo /e ne more domisliti kdo in kako ga bo mogel razplesti. Mi pa prisostvujemo komediji skriženih rok, kakor rat napenja, vrvi ne more raz- • "Vama je oče zapustil dom iu trgatL % gospodarstvo. nama pa pletenico "Razvezi me. sestra, reže me v roke!** ' * RaZveži s**, .sam ! * * Rodna sestra pozove tedaj gla- der. drugi bedak. Starejši je oženjen. Ko se je mužiku približal i-a* smrti, zapusti starejšemu sinu ves dom, živino in zemljo, be-»voli, bratec, motrla bi živeti tudi v kopalnici.'* ' Živita tu!" lied a k je hodil v gozd na delo in %e s teni preživljal. Nekoč pravi M»stri: "Sestra, daj mi pletenim, grede v go*d ti na berem gob!" !>«'« mu pletenieo, on jo vranic zlata." Gostje so se najedli, uapili in razšli. Ko se svakinja vrne, začne moža karati, češ. da on sam ni!v*rja, posestno* pa se postavi prida in da ga je oče osramotil —;Pre ter vsled tega prepreča razne izpabljaje iu druge kožne bolezni. Citajte. kaj nam je pisal o tem dne 11. februarja Mr. Stanley I)or-gan. ;>02 13th St.. Omaha. Neb. Zahvaljujem se vam aa vaš nasvet in za Severov Kričistilec. Imel sem hude kožne izpahi j a je, ki so pa izginili, ko sem rabil dva tedna Severov JCričistilec. Sedaj sem zdrav in me nič več ne boli." Mi dobivamo veliko takih pisem, in smo prepričani, da vam bo zdra vilo pomagalo. Navodila so lahko razumljiva. Cena $1.25 in 5 centov davek. ■ ■ ITIV I. 1111 IF "II J'» » (.(I >11, | • • • • , 1. » - ir ,. . . .. , , ika. lun ti prinese jabolk s carovi in gre. llo
  • ridc do trate iu poghsta naokrog. Tu zagleua veliko kaiueiii-to tronadstropoo hišo. Vrata so bila zaprta, okniee zatvorjeue. I.e • no (»kno jo bila odprto, k njemu pa 'je bila prialonjeua lestvica. Bedak zler«' v hišo, otvori vsa okna, »nlpre vsa vrata in jame hoditi po hiši ter jo ogledovati. Videl ni žive duše, bogastva pa je bilo na kupe. Bilo je tu zlata, iire-bra, draguljev in dragocenih tkanin. V veliki sobi je stala kad z vinom, na njem pa je plavala srebrna čaaa. Iledak vzame stol, prisede, pije vino in na vse grlo prej>eva. Zdajci zasliši šuiu. Prišlo je razbojnikov. "Bratci *, pravi glavar, "nekaj pri nas ni v redu. Okna j*o I nje vse razbojnike in zmeče trupla na dvoriiče. Potem naMtj« pletenim s zlatom, zapre hiŠ4> in se vrne k seatrL Stopi v ko|>alnieo in zakriči: "Tu tmai plefeenioo gob!" l>rugi dan zakuri »etitra peč in boče očistiti gobe. I*rime za ple trnieo, — bil« je tečke. da je ni mogla dvigniti. Kaj je to? Odgr nr jo, bil« je polna denarjev. "Sestra", pravi bedak, "pojdi Bedak se vrne z lova in vidi sestro kako leži na postelji in vzdihuje. "Kaj ti je, sestrica!" "Bolna sem. bratec!" Jame ga prositi: "Videla aeui v snu, da ra sto na čarovitem v le pokusim tu ozdravim!" Bedak vzame pletenico in krene na pot po gozdu. Gozd je bil čim-dalje bolj za rast el in gost, tako da ni bilo mogoče stopiti dalje. B«>dak začne puliti drevje in ro-biti pot. Dve uri so trudi in pride . j končno na ravno poljano. Na poti jani je stala velika petnadstrop-Jna hiša. Vrata so bila zaprta, ok-~ na za t v or jena, razen enega. Bedak zleze po lestvici v hiiio, odpre vsr okli ice in otvori vsa vrata. Kamorkoli pogleda, vidi za čudo nin in ceiiega blaga. Za hišo je ra*tei vrt iu v solrnru se blesteča jabolka. Bedak pohiti nn vrt. natrga polno hisago jabolk iu >.e lioče oditi domov. Kar se spomni in pravi: '*Xe. počakani gospodarja ter mu plačam jabolka, da me ne bo imel za tatu." Nedolgo nato se začuje konjaki topot. Pride 24 razbojnikov in privede s seboj devojko nepopis- Sererova družinska admviln so naprodaj v vseh lekarnah Vprašajte izrecno Se ve rova in ne vzjimiie drugih, te jih ne motere «iofciti. jili naroT-ite d daily except Sunday* iukI , Holidays at V.^rk X. Y. for April 1. 1950. , County of New Tork. „ " State of New Tork N Before me a Notary 1 ablic in and ffcr ih<» Stat^ ami Countv aforesaid, per-»ona'.'y appeared l^idvia Keredik, who having fveen duly sworn arcopding to law d'PO*« and say* that he la the Basin«?? Manager of-the Gha Naroda, and that the following is.to the best of Us knowledge and belief, a true statement of tlir ownership, management t and If a daily paper, the circulaUon) eio. of the aforesaid publication for the date shown in the above caption, required b* the Act of August J4. 1912. embodied in section 448. Postal Uwt and Refirulafions«, printed on the reverse side of this form, to wit: 1. That the names and addresses of the publisher.editor, managing editor, and business managers are: Publisher. Slovenlc Publishing Companv, S2 Cortlaxidt Street. New Tork, >? V Editor. Janez Terfek. «2 Cortlandt Street. New Tork, N. Y. Managing Editor. Gilbert Potrato. 82 Cortlandt Street, N»w Torte, X. V. Business Manager. Ludwig Benedik. 82 Cortlandt Street. New York. N. Y. 2. That the owners are: (Give names and addresses of individual owners, or, if corporation, give its name and names and addresses of stockholders owning or holding 1 per cent or more of the total amount of stock) Slovenie Publishing Company. 82 CorUar.dt Street. New York. N. V Stockholder: Prank Sakser. 82 Cortlandt Street, N«w York, N. Y. 2. That the known bondholders, mortgagees, and other seruritv liolders owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, r'.nrtgnges, or other securities are: «If there are none, so state » NONE - 4 That the two paragraphs next above, giving the names of the oweer*. stockholders. and other security holders, if any contain not only the l.*t of *io. kl>oiderj and security holders as they appear upon ihe books of the company, but ;il*o. in tafies where the stockhol.l^r ,»r security holder appears ui-.«i tii^ tMM>b.^ of ill.-company as trustee or in any other fiduciary relaUon. the nam,* of the pf-rsr.n «>r corporation for whom such trustee is acting, i* Riven: also that the said two paragraphs contain st.ileaiem-! embracing affiant's full knowledge ;trd belief -o tiie circumstances and conditions under which the stockholder* no security hol«J-ers vho do not appear ti'K»r. the oooi-- of the rompant i«; inKt^. tmhl sto. k und ."»ecurities in ;t caf>sciiy other than that ot a tK>n;« fi<1*- ..» :«-.-. ,n. I tins nlfUint has no reason to believt- that any i.ther pfi»»-. :u>MH'iation. or «'. jM>rnti,.n »i:.* an} ir.terepf direct or Indirer^ in the said sto,-!-, bonds ..r otb-r secMtities tliiin .is s-. stated br hint. That the average number of copies of each isnue of this publication fold or distributed through the mails or otherwise, to paid subscribers dur:iiK the si TT.Ontif preceding the .Istc shown -ib»ve is 11.21*. • This Information is required from da'ly publication* oniy.> l.udwie Reredik. Pti«in^ss Manager Sworn t.. .,• | s Anton lbir~ir. Xotary Public t^fy commission cxi»ir**s >farch 3«». 1*^2- • Cedar Rapid«, Iowa. Poljska in boljševiki. Jugoslavia inatoata. Bazno z Goriškega. Se vedno jc vse polno nesreč, ki jih povzročajo ročne pranate.j Ves svet. posebno pa Evropa. stoji: danes pred boljševiškira Josip Erzetie iz Kožbane je umrl vprašanjem kot pred nt'ko sfinjro. ki je nihče ne pozna in ne raz-v jroriški bolnici vsled poškodb, ume. Problem boljševizma je vsakemu nejasen, in čim več se o lijem ki mu jili je napravila ročna frra-'piše. tem manj se pravzaprav o njem ve. Strah pred bol.jšev.ki je •rtu* '""ijolka* Da'nata* razmesarjen.'šarah preti nekaj nepoznani; čim bolj se trudiš, da bi si ta problem jabolJkaT takoj'— Josip Čeh iz Brest o vice na'jisno predočil, tembolj se zavedaš, da se ti to sedaj ne more ;»osrc-Kiasu se zdravi v bolnici, ker je čiti. Ta ncrvoziiost b". straii pred boljaevizom vlada po vsej Evro-tudi močno poškodovan vsled ek- pi. seveda v vsaki državi drugače. splodiraue ročne CTanate. Bati sej Ko so boljševiki predložili mir poljski republiki, se je seveda je, da bo takih nesreč na spomlad vsa Evropa za to vprašanje veliko bolj živo zanimala, kot bi pravne kmetih »e mnogo. — V Lokav-' za prav mir med dvema evropskima državama to zaslužil. Vsi so taci- je umri nadučitelj Albert Ra-'koj čutili, da bodo podajanja med Poljsko in sovjetsko Rusijo prvi jer. — Za prijorja v bolnici u-' poizkus, kako naj se uredijo razmere meti meščanskim in komuni-smiljenih bratov v Goriei je ime-'stičnim družabnim retfoni. Seveda je čisto naravno, da jc tudi Polj-rovan Kajmunn Pernadzik, Celi.'ska sprejela boljševiško mirovno ponudbo z v velikim zanimanjem, W deluje v tej bolnici že nad 20 kajti vse poljsko jav?io mnenje stoj- pod uplivom vzhodne poljske let. 1'smiljeni bratje v Gorici so fronte in za uepotrpežljivostjo čaka. kako se bodo mogli / b.iljše- večinoma Čehi. — V Roveu se je zgodila začetkom februarja velika nesreča. V ka verni sta nab i rabi stavbene predmete Ivan Kra-| vanja in sin.. Kaverna se. je začelo zasipati in je pokopala oba. — V Dvoru pri Bovcu je povozil vojaški avtomobil 14-letnega Fr. Kenda. Bil je takoj mrtev. — Slovenski koloni v Brdih se gibljejo. N# sestanku pri komisarijatu v Gorici za samoupravne zadeve začetkom februarja se je poudarjala potreba, da se kolonstvo odpravi ne krasote. Stopijo v liiio, se jame jo gostiti, siliti v devojko in se' Lov na briftnte ▼ Istri, iz. nje norčevati. j Karabinerji imajo sedaj mnogo Bedak gleda in nagovori gla- opravila z briganti. Nedavno so varja : "Čemu jo žalite?"' Glavar se razsrdi in zakriči: 4*Otroci, zgrabite ga, zvežite in pošieno namažite!" Raabojniki hočejo navaliti na bedaka, on po zgrabi enega od njih za nog^ in z*čne udrihati na desno in na levo. Vs* do zadnjega pobije. Nato prime devojko sa roko in odvode k sebi. Ko se vrneta domov, reče: "Sestra, tu imaš jabolka, je"j, da ozdraviš; a ti, krasna devojko, bodi najina posest rima, »i vi in ne žaluj!" Drugi dan se bedak napoti na lov. rodno sestra p« odhiti k gla v ar j ti ter mu potoži: * * Moj brat se je vrnil in še pre krasno devojko jo pripeljal. Kaj dobrega, j/iaj>raviva i nii»T" Glavar odgovori :| lovili nekega Rudolfa Vinzana, 2.'i-letnega, zelo nevarnega bri-gaata. On je streljal na nje pa ni zadel nobenega, karabinerji so streljali nanj a tudi brezuspešno. Razpisana je nagrada tisoč lir ra \ jet je Vinaana. Zadnje dni so karabinerji polovili nekaj brezpo-membnejaih brigantskih pomaga-če v, pravih brigantov po ne mo •vjo ujeti. Poročajo, da se je pojavil v Istri zopet brigantski vo- viki pobotati. Boljšev;ška mirovna pouudba je zato okupirala vso poljsko javnost in vsaka stranka, kot tudi vse časopisje debatirajo, kakšno stališče naj zavzamejo napram holjševikom. Vsi čutijo, da se tukaj ne bo reševalo samo vprašanje mira imtl dvema meščanskima državama, ampak, da s*> bo tukaj pokazalo, ali je mir med dve-iaa držahnima redoma sploh mogoč. Cele tedne so poljske stranke in poljski časopisi razpravljali o možnosti mira z boljševiki in skušali kolikor mogoče i asu o formulirati svoje stališče in svoje zahteve u a pram boljševizmu. Tudi vlada je dolgo premišljevala, preduo je prišla do konkretnih predlogov, ki jih je predložila komisiji poljskega parlamenta za yunaiijo politiko. Ta seja je bila sklicana na 25. februarja in ni bilo mogoče v zadnjih mesecih v poljskem javnem življenju bolj važnega dogodka, kot debata v tej seji. Seja komisije pa ni bila juvna, debatirajo se je "pri zaprtih vratih, navzoča pa je bila vsa vlada in vrhovi vojaške administracije Za javnost so sporočili samo oficijel ri komunike, ki pa .je v jako diplomatičnih besedah povedal samo nt kaj rezultatov te seje. Vendar pa je ta homunike vsaj približno orisal nazore in pred-loge, ki jih imata poljska vlada in poljski parlament, napram bolj« št viški mirovno ponudbi. Ti nazori bi se dali na kratko povedati takole: 1. Poljska vlada in parlament vzameta na znanje mirovno pogodbo moskovske boljšetiške vlade in s tem ofieijelno priznata Leninovo državo. 2. Poljska je v principu pripravljena, da re pogaja in Vklene mir. 3. Poljska izjavlja napram boljševikom, da se ni nikdar vojskovala napram boljševikom z ofenzivnim namenom, ampak. da je hotela braniti samo interese svoje države in svojega ljudstva. — Po tej principijelni izjavi je komisija namignila, pod kakimi pogoji bi se dalo pogajati o miru. Ti pogoji bi bili v splošnem sle-deči: 1. Poljska država mora dobiti na vzhodu take meje, da bo za- vrnil iz -Jugoslavije. Vidijo ga tu-intam. ali boje se ga in nikdo ga noče loviti. . Tej komisiji se to š*- ni zdelo /.ado*ti. ampak v ovojem komunikeju še pristavila, tla je pripravljena |>ogajati na t»-j podlagi šele potem, ko se bo sporazumela z enteiito iu drugimi boljševiški-pii sosedi. Šele ko bo dosežen ta sporazum, bo poljska vlada defini-tivno odgovorila sovjetski vladi. Ta komunike kaže. kako previdno iu oprezno se je poljska vlada lotih, tejni vprašanja in kako daleč Mno še od mira med Poljsko jn boljševiki. Razumljivo je, tla. ta diplonult.sko-lakonični komunike ni zadovoljil poljske javnosti in tudi ne poljskega časopisja. Javnost je Čakala na bolj konkretne predloge, časopisje na bolj natančno for-mmUirane motive. Skoraj vsi časopisi so obžalovali, da je vlada oziroma komisija povedcla poljskemu ljudstvu v tej tako važni zadevi tako malo, opozicija in socijalisti so seveda takoj zakričali: Doli z diplomatskimi tajnostmi. Tem bolj živahno je bilo torej življenje za kulisami in dišali so se najbolj različni predlogi, kaj naj se vse rahteva od boljševi 1-oV. Kar se tiče meja, so se v<*i strinjali z vladnim nazorom, seveda jih ni manjkalo, ki so zahtevali še več. Drugače pa zahtevali še skoraj vsi, naj se jasno in določno fommilira tudi zahteva, da se morajo boljševiki brezpogojno obvezati, da se ne bodo vtikali v notranje razmere poljske republike. Druga, ravnotako močna stru-ja zahteva še poleg fega, naj boljševiki plačajo vso škodo, ki so jo naredile ruske armade začasa vojne poljskemu ljudstvu. Kako velika je ta škoda, sedaj se. nihče ne ve. V poučenih krogih trdijo, da moro znašati okoli 3 in pol milijarde poljskih mark v zlatu, kar bi bilo po našem okoli 5 raitjard jugoslovanskih kron v zlatu. Ker pravi komunike, da se mora Poljska sporazumeti najprvo ■■t entento in drugimi boljše viški mi sosedi, se je poljska javnost za-eela takoj brigati, kdo bo sodeloval pri tem >j»orazumii. Vlada še ni povedala ničesar konkretnega, splošno se pa sodi, da bo poslala v Pariz in London svojega ministra za zunanje zadeve g. Pateka in predsednika parlamentarne komisije za zunanje zadeve, g. Grabsk«--ga. Zdi se pa, da je v.-lik del poljske javnosti proti temu, da bi sodeloval pri tej misiji g. (Jrabski. Kot že rečeno, se opaža v vprašanju mira z boljševiki lia Poljskem velik« nervoznost. čemur se pa tudi ne smemo čuditi. Poljska je država, ki je nastal* iz teritorijev, kjer je dolga leta divjala vojska. Poljpska obsega k raje, ki so še danes popolnoma razrušeni in nima v svojem območju niti ene petine take zemlje, kjer bi danes ue poznali ostanki šrapnelov. Ustvarjati novo državo na takih razvalinah in pripeljati gospodarsko življenje v normalen tir. i »h ni lahko, saj se to še ni posrečilo niti Takim državam, ki so trpele r.d vojske velikokrat manj, kot Poljska. Kdor nepristransko presoja dosedanje delo poljske države, ji mora priznati, da je dosedaj ilo-bro in častno vršila svojo nalogo in upravičila svojo eksistenc). J>;i pa ni mogla narediti toliko, kolikor bi mogoče naredile druge male države, je pa tudi jasno, kajti takih težav, kot jih ima ona. ni imela in jih nima nobciui druga nova država. Če torej poljska država ni tako dobro urejena, kot druge nove države, ni kriva vlada, ampak splošen položaj poljskega naroda ; krivda pa zadene tiste, ki so rekom dolgih let rušil, in uničevali blagostanje poljskega Ijudstvn. fčesniei na ljubo je torej treba povedati, da so gospodarski1 razmere na Poljskem zelo težke, čeprav jih niso krivi Poljaki sami, vendar pa sili ravno ta težki gospodarski položaj Poljake, naj kolikor mogoče hitro urede razmere, napram boljševikom. To je glavni povod, zakaj se ni odklonila boljševiška mirovna |>omidba. Prihodnji meseci bodo pokazal*, ali bo sploh mogoče kaki meščanski vladi skleniti mir s sovjetsko vlado. Zdi se, da je mir mogoč, veindar pa je ravnotako mogoče, da bo ta mir ostal samo na papirju, kajti boljševiki lahko poi^iišrjo stokrat, da se ne bodo vtikali v notranje razmere tujih držav, držati pa ne bodo mogli svoj«* sosede. Bistvena poteza boljševizma je svetovne revolucija, bistvo boljševizma je njegov notranji nagon, da uniči vse na svetu, kar je sezidano na kapitalističnem egoizmu. Ce se s podpisom na mirovni pogodbi boljševizem odpove temu notranjemu nagonu, bo moral ublažiti tudi pri selo doma komunistične socijalne reforme in se tako nočasi preleviti v sistem dosedanjega soeijalnega in socialističnega gibanja. Temu razvoju se pa ravno Lenin in Trocki upirata na žive in mrtve in sta ponovno izjavila, da raje pogineta s svojimi idejami, kot da bi pripeljala boljševiško gibanje v tako simjo. Slovenske šole v Gorici. dja Giuseppe Lizardo ki se je v«rov*n« pred vsakim presenečenjem od vzhoda. 2. Tam, kjer bi mo- _ " __*________i_______-i:___• i__zi__s___. -__- J__i J •___: L: gel nastati spor, ali naj kraji pripadejo eni ali drugi državi, bi se moral izvršiti plebiseit. 3. Kolikor poljska vojska še ni okupirala vseh poljskih krajev, ji morajo boljševiki a priori priznati tisto državno mejo, ki jo .je imela poljska država leto 1772. 4. Poljska država je istotako neposredno zainteresirana na vseh mirovnih poga- janjih. ki jih bodo imeliNboljševiki z njenimi sosedi, kot n. pr. žalsko li?to poskrbi za pouk otrok tvo, Kolonijo. Finsko itd. 5. Če bi se sklenil mir z boljševiko vlado, bi moral biti ratificiran po predstavništvo celega ruskega na-t oda. Mestni šolski svet v Gorici je obvestil z dopisom odvetnika dr. Karla Podgornika kakor zastopnika staršev, ki so z* vlogami in po odposlanstvih na merodajnih mestih zahtevali zopetno otvoritev slovenskih šol v Gorici, da je generalni civilni komisarijat z dopisom 9. februarja priobčil naslednje: Predsednik ministrskega sveta je z brzojavko od dne 4. febr. pritrdil, da se začasno za tekoče slovanske narodnosti v Gorici z ustanovitvijo slovenskih vzpored-' nih razredov pri italjanski ljud- ski šoli. Mestni šolski svet ukrene, k#r je treba, da se izvrše na-redbe predsednika ministrskega sveta. — Slovenski stariši pričakujejo. da bodo začasno slovenske vzporednice otvorjene nemudoma in v zadostnem številu ter da bodo s prihodnjim šolskim letom izpremenjene v samostojno slovensko ljudsko šolo v Gorici. Me-rodajne oblasti naj bi pri tem ne pozabile, da so Slovenci imeli v Goriei še mnogo drugih šol in zavodov, katerih zopetna otvoritev je za kulturne potrebe goriških Slovencev ravnotako neobhodho potrebna, kakor otvoritev ljudske šol«, i itii^i-___ ■ ■„, -AmimiŠmMaKKKM IPJM •■V, - ■■ T^T*^ ' " ^ » - "*' " ' =1;, •!. a^AR XAROT>A. 2. APR. 1920 If ANŽE PITOV^k" iRteliktiilei • prati D'Ainziji. AUI Spiial Aleksander Dumai, it 14 • Nadaljevanje > — Ker ne znam plesati. — Naučili se bosie. Ah, ee bi nu hoteli pokazati vi, gospodična Katarina, bi se trotovo veliko J »olj Ac naučil kot če gledam pospoda de Charny. _ Videli bomo, — je rekla Katarina. — Sedaj pa je čas, da ir rein o spat! Lahko no". Pitov. Ldiko noč, gopodicna Katarina. ltilo je nekaj ilobreda in slabega v tem. kar je povedala K-tiari-i,»i Anžetu. Dobro je obstajalo v tem. da je bil povišan od mesta pastirja na mesto kujitf«. vodje in slabo v tem, da ni znal plesati, do-, iin je bil gospod d ' t harny dober plesalec. Soglasno z izjavo Ka- •'Olarte" francosko glasilo 'in-ternaeijonalne misli', prinaša pi-Nmo. katero .ie poslal D'Annunzio predsednistvu "Clarte*' in v ka terem se pritožuje, ker nastopa ti. skupina najboljših francoskih pisateljev proti okupaciji Reke s »Irani D'Annunzija. D'Annunzijo naglasa v svojem pismu z najbolj *venečemi frazami, da je prišel na Leko. da se žrtvuje, tla brani pravice tlačenih in d.i izvojuje /ma-_•<• vseljudskega bratstva, za kar >e bore tudi irski in egiptski re-volueijonajrci in ruski revolucijo-narci proti carizmu. 1'redništvo **Clarte" prinaša turine je eelo ple*al boljše kot vsak drugi. Pitov je sanjal « e;o noč. da se uči plesati in da pleše zelo s'abo.!tc pjsmo v ,v]0ti. :i istočasno pri Naslednjega dne je Pitov ]>

    00000.00 vlog. Obresti plača izza dne vložbe. Pošilja denar v Evropo po najnižjih cenah. za vsakogar, sss French Line CAMfAMtt MKMU TMBATLMTfyUE V JUGOSUVUO PREKO HAVRE DELO DOBI dekle nad 16 let staro ali starejša ženska za hišno opravilo. Plača dobra in tudi dober doni za po-(steno, snažno in pridno dekle ali I žensko. Plačani tudi vozne stro-Uke. ako pride iz drugega kraja, i samo naj se oglasi prej na naslov: M Itn parallel s itiriml In dvema vijakoma. |johu f>:*01 Clair Ave.. lafavette ........ 10. aprila Cleveland, Ohio. <1-3-—t' TRANCE ............. 14. aprila _ ROCHAMBEAU ...... 22. apria . , i Kje je moj brat JAKOB .JIDEZ! Posebni zastopnik Jugoslovanske vlad« b« V Združen ill državah že biva Brifakal petnih« ob prihodu nailh par- t ni kov v Mavru Mr Jih točno odprem II, kamor to namenjeni. Rad bi izvedel za naslov PETRA DERŽA.T. Pred tremi leti je bil pri nieni na hrani in od tedaj nisem ve«" čul o njem. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve. kje je. naj mi blagovoli sporočiti, ako pa sam bere. naj se nemudoma zglasi, ker je zaradi važne zadeve. — CJ. Martinčič, liox 663. Oakdale. Pa. (1-2—i) Kujakom priponkam«« Parallel Francoske Črte »o traneportlrall tekom vojne na tisoče iahoalovaikih vojakov brez vee neprilike. Za iifkarte in cene vprašajte v ^ DRU2B«HI PISARNI, 19 Stati St,, N. Y. C. ' ali pa pri lokalnih agentih. kakih 12 let in baje nekje v državi New York. Prosim cenjene rojake, če kde ve za njegov naslov. naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi svojemu bratu: HOTEL JADRAN lastnik Josip Kinkela 14 Greenwich St-, New York, N. Y. I*ri njemu je ilohttl v«*«ln«i sot»e 7.-1 moške, ženskr in ilrniiiip ter flnn Peter Judež, Zalog št. 6."i, pošta (|(>mar„ hnma ,NI nizki ,VIll. Mr. Kin-Komend pri Kamniku. Slovcni- kela je Istrijaiie«-. v New Torku e«!en ja. Jugoslavia. i:tl-:j—1-4) prvih nase'.jeiHvv i7. J«K«»slavlJe-_ ___XV ;*»zaMt«» nje?r«»v naslov. jt- pažnje nego «lnige, zelo ozek! Ter «.e zaprli n seminar, v katerem bi nikdar ne videli 1 na^iionaiistioiii namen. Tela re-, ;ka avantira je prožeta z imperi-1 jalističnim, militarističnini in • neksijonističnim razpoloženjem, kar se jasno uvidi, iz vseh iistme-r.lh manifestacij in pompoznih proklamaeij človeka, ki je bi! enkrat ženijalni pisateljski talent. ne ženske? Ah, je vzkliknil Pitov. — na to ni^rni se nikdar nislil, . ospodična Katarina iioljse je. da ne postanem abej. Oh devetih se y> v nil »w'e Billot. Odšel je še predno se j- dvignil Pitov s hv o jetra bžšča. Vsako jutro ob treh je nadzoroval oseh-i o o«lhod svojih voznikov in konj. Nato je hodil do devetih po poljih. da vidi, če so v .i i a mestu ter opravljajo svoje delo. Ob devetih je \rnil k za jut reku ter ob desetih zopet odš*l. Ob eni uri ie ko- ( se je setjaj udinil enemu nena-sd in ure popoldneva so bile istotakr namenjene nadzorovanju. Po-i ~vnemu jn zlobnemu idealu. Odo- Prav rada bi .izvedela za mojega sina FRANKA SMREKAH.' Pred nekaj časa je bil v Collin-j woodu, Ohio. 715 E. InOth Sf.^ setlaj pa ne vem. kje se nahaja. > Prosim cenjene rojake, če kdo| ve za njegov naslov, naj mi ga sporoči, za kar bom zelo hvalež-j na, ali pa če sam to čita. naj se| mi oglasi. — Mrs. Mary Smre-; Gosulich črta Direfctn potoviijt v Difcmik [6ravosa] ia Trsi Parnlk Belvedere odpluje 1. maja. Parnik President Wilson od-pluje 9. maja. Potom listkov. izdanih za vse kraje v Juaoatlaviji in Srbiji. RazkoSn** ii)Co kar, Box 273, Manville. N*. J. (1-2—4 OGLASI NAJ SE y-ojak MATIJA SMODKJ. Pri nas odobravati načelo, da pripada svet i Rad hi izvedel za naslov mojega Ima pi*™o iz Pariza od F. Sm ujea ANTONA ŠT AVAR, doma parlamenta v " iz Klenka pri St. Petru na Kra- SI"atil1- su. Pred nekaj leti se je naha-l I pravništvo Glasa Naroda, jal v Baron vale, Somerset Co.. (30-3 1-4) Pa. Obenem bi tudi rad izvedel, |- kje sta ALOJZIJ m TOMAŽ' OGLASI MAJ SB OPOMIN. Cenjene rojake v Crow for I Co., Kansas, vljudno opominjam, da bi se spomnili na mene spodaj podpisanega in storili svojo dolžnost in mi plačali, ker jaz sem tudi v potrebi. Dalje opominjam tudi one. ki ste bili z menoj vdru-i žbi. da svojo reč poravnate do 1. junija, drugač sem primoran dati v javnost. — Jacob Cretnik. Box 26. Minden Mines. Mo. (31-3—2-V Dr. MOT j« upetno ozdravil n» dnho, boijaat, ataksijo ▼ode.nioo tree. Jetra, lediflO In želodčna bols. (in* na čudež« B-ičin. Bolečin« ttrebnhu, v prtih tekline, revmati očeh, nogah, ro kah ali križa; o vem, kožne boles Bel-1 uj^ izpnžčaje, ogree. Možke M bojenih od Anglije. l>elo pravice in reda se bo izvršilo, ne s pomoč-je D'Annunzijevih konditijerjev. -lego potom moralnih teženj >kup-j nejra interesa in potom univer-j /.alne volje, ki bo osvobodila Ijnd-j stva šovinističnega jarma in ved j _ nih moritev. Reška afera ostane|f«™ 80 ^^^ 20 gozda n, pas-j nik. 12 pšenice. 12 detelje ter vse REBEC, doma iz Palčja pri St. j ANTON KO^rPOŠ; iaee «a eeetn Petru na Krasu. Pred 5. leti sta Marija Kompoš, Rateče št. 35, Jn-se nahaja v McMechen. W. Va.; goslavia. — Nadalje naj se oglasi Prosim cenjene rojake, ako so j tudi OLGA SCOGNA; pri nas ima jim naslovi znani, da mi jih na-j pismo od Spedike Piaeenti iz Ri-znanijo. ali naj se pa sami zgla-i ma,Italia. sijo. — Frank Cesnik, 603» j Upravništro Glas Naroda. Carry Ave.. Cleveland. Ohio. -—--- (1-3—Iščem mojega brata JOHNA VID- ženske bolezni ali slabo kri se lab ko ozdravi brez operacije t naj-i krajšem času in po najnižji ceni 1 Uradne ure: ob delavnikih od t. Jop.dot t i pop. Ob nedeljah In praznikih: od ». do* Dr. JIN FUEY M0Y 308 6rait Street PITTSBURGH. PA. NAPRODAJ rtsniei: egoistieen ein, len kakor tudi smešen in ki se tla primerjati s kakim barbarskim či j — Zakaj nas ne spoštujejo, če »mo hinavski, ako nas sovražijo, i •e smo odkritosrčni* — Zakaj so naši grehi včasih' naša sreča? Zakaj naše čednosti,! \ir vseh naših nesreč? drugi. Katarina je misli'n na to, kako bi črpala iz vseli okoliščin ko i ist za Pitova. Ko je vstala od mize. je rekla svojemu očetu, da je Pitov pre-« ,om veka. Med D'Annunzije :.labo oblceen, tla bi lahko predaval vm> lepe stvari, ki .>o bile vsebo-lovanc v knjigi. On bo igral ulogo učitelja in učitelj ne sme zardeli pred učenci sramu. Gospod Billot je dal nato svoji hčerki pooblastilo, da naj se t'omeni glede obleke s krojačem v Villers-Cotterets. Katarina je imeK> prav in nova obleka ni bila nikaka razkoš-nost za ubogega Pitava. Nosil je še vedno hlače, katere mu je dal napraviti pred petimi leti doktor Gilbert, ki so bile izprva preiolge in sedaj prekratke iu ki so se vsako leto vsled prizadevanj tete An-i-elike podaljšale /a (;va cola. Kar se t i«"• e suknje in jopiea, nta t« dva predmeta izpinilu že pred dverni. leti in naš junak je no«il le Holjro ixia grobo srajco. Pitov ni nikdar mislil na svojo obleko. Ogledalo je bilo nekaj nepoznanega pri gospodični Angeliki in ker ni čutil nagnenjn, kot lepi Narcis, da hi se zaljubil v samega sebe, mu ni nikdar padlo v glavo ogledovati se v vodah, oh katerih je nastavljal svoje lima-i*iee. — Od onejra trenutka naprej, ko mu je Katarina rekla, da lahko spremlja k plesu, cd trenutka, ko se je tikal povor elegantnega Mavalirja z gradu, pri se je tudi Pitov pričel ogledovati v ogledalu tii se vpraševati, če povečujejo razvaline njegove obleke njegove telesne čare. Pitov pa žalibog ni bil v stanu dati si odgovor na to vprašanje. Kazpad obleke je temeljil na starosti sedanje, r. če hoče dobiti člo-- ek novo, mora imeti denar. Pitov pa ni imel v celem svojem življe-i ju še nikoli niti centa. Pitov je h'l vsled tepa zelo prijetno presenečen, ko je stopil r nedeljo zjutraj, ko je on ravno olepševal svojo osebo, v njegovo \o sobo krojač ter položil na suknjo, sinjemodre hlače ter jopič z rožnat m i in belimi programi. Ihtočasno je vstopila mojškra ter položila na drug stol srajco ter ovratnico. Če bo »rajca dobro priMojala je imela povelje napra-\'ti še pol ducata nadrdjnih. To je bila ura pr-seneeenja. Za mojškro je prišel klobučar Prirasel je majhen, triocrlat klobuk najnovejšega kroja, najboljši proizvod klobučarja iz V iders-Cotterets. Razventega pa je imel tudi čevljar naročilo, naj napravi za Pi-11iva par čevljev s srebrnimi zaponkami. Anže si je le polagoma opomogel oi leta starejši od Pitova. Pitov je bil že »ži.lošeen, kajti mislil je, da ne pristojajo njegovi »turi reviji novi obleki in «la vsled tega ne bo mogel na ples. Njegov^ žalost pa j» bila kratkega obstanka, kajti stari BUlot je fMt*da1 p«r svoj'b lastuih čevljev in izkazalo se je, da imata Billot in Pituv oba enako veliko nogo. (Italjo prihodnjič.) ^ * _ _____ lo tedaj za nas to. kar je tudi v kriinjna_!*emc. ki se ga potiebuje za pose-j jat; 7 krav. 1 teliea, 4 fine konje.i hlev in cementirana klet (cellar);1 5 sob hiša. dobra voda. vsakovrst-j . no sadje. 2 ograjena vrta in vse vim činom in velikimi idejami stroje ki ^ jlh potrebuje na far- za katere danes umirajo in žive. mi Vse v najholjšein redu. lepa: •>toji jaz. in v svoje opravičenje lega blizu cerkve, štde in mesta.' ma ta čin samo en veljaven argu- Za pojasnila se obrnite na lastni-ment, a ta argument ni nikakor j \ Simon. R. F. D. 22. Free-i pošten: to je. da so tudi drugi|dom Station, Ohio. (1-3—4) zavezniki vzeli, kar je vsak mo-:------ •_'el pri razkosanju slabših in pre-1 Iščem svojega sorodnika JOHNA maganih. MAR. Svoječasno je bival v Franklinu. Kansas. Cula sem sedaj, da se nahaja nekje v Penn-svlvaniji. ali njegovo bivališče mi ni znano. Ako kateri naročnikov tega lista ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. ali sam naj mi kaj piše. ker že dve leti ne vem za njega. Tudi njegovi sta ris i bi radi videli. da bi jim kaj sporočal v stari kraj. Jaz njegova sestra Terezija Vidmar, sedaj omože-na Pajk. bi rada videla, da se mi oglasi na naslov: Mrs. Theresa Pajk. Box 01, Imperial. Pa. naznanilo in vabilo. Conemaugh, Pa. Slovenski diletantje dramatic Dr. Koler 638 Penn Ave. LVNK Pittsburgh, Pa. Or. Koler J« n») sturejfti alnv^nak) zdravnik. hwia-liot v riitfihunrhti. ki Ima 28-lelrlo prakko v zdravi]« r. in vaeb mofikih bolesaL Zastrupljen]« Vr vi zdravi a cl;»-aovltem «<»€. ki ea Je IzumH tmut*> mozoll« ali menur-/'ke po teieau v (frl«i. ispailanje la*. \ kosteh, priil 11« in »/•'Ixtll vam bom kri. Ne čakajte, ker ta lezen ne naleze. Vf>e molk« bolezenl tlravlm po o-krattaril metodi. Kak<»r hitro ni-«ztte rtu \am prenehale i.lr.n k. ne t\«kuj te. trm ve«* fn ulite i It Jaz vam Ka iHtr.. z«.prt povrrnl. Hydrowl« alt vndno kilo ozdravim v 3«. urah in sicer brez operacije. lioleznl mehurja, ki povzročajo bo leine v križu in hrbtu in v 4 ) dena mrtva na materinem grobn", ; ' vabimo vse slovenske rojake in I&ČE SE 50 MOŽ rojakinje, da se v obilnem številu i za delati drva za kemikalije. Do-i vdeleže- Vaak r°jak ali r°jakinjk NAZNANILO IN ZAHVALA, i brc kampe zastonj. $2.50 od klaf-J81 ohranila na omenje- Žalostnim srccm naznanjam so-jtro. Pišite na: M. Vista, 40 Robert-0 ,ffro vse svoJe življenje, •odnikom, znancem in prijateljemj Street. Bradford, Pa. ! Podamo površne potlitke vest o smrti našega ljubega sine- f]0x 29&31-3 2.5.7.0 12.14 16.19-4iPredstave: I- slika: Obnp in trp-c.i oziroma br:>ica _ '_ jljenje vdove Ivane Pelhan in nje- ne hčere Olge. II. slika: Sestanek Moški in ženske ^ Na napra"' le napake. Zakaj al ne preakrbita naj- S ■tareJAeja, naj^oSteneJAeira. najlaku&enejie^m In naj- Zk boljfteffa «dravnlka w zadetku. Dr. MulUn Ima t* I• R Izkušnje r zdravljenju tlao^ev In tlao^er bolnikov R bolnih na najrazličnej4« načina. Valed tega Ja posta m najbolj neodviaen zdravnik, pri katerem M lahko za- Zš alfturate za svojo bolezen. Bres akrbl boat* dobili pr! R nJem najbolj temeljito zdravljenja In vali ko reanl6- R na pomoli za faJ denar. p Brezplačna zdravniška preiskava potom »ti u