KATOLKKE Trdovratni framasoni. Znano nam je iz skušnje v naši državi, s kakšno trdovratnostjo zasledujejo framasoni svoje protiverne in proticenkvene cilje. Ne sicer v naši, toda v drugih državali so začeli z energičnimi ukrepi pobijati to trdovratnost. To je zadnji čas storila portugiška vlada, ki je s posebnim zafconom prepovedala vsem uradnikom in državnim nameščencem članstvo v framasonski loži. S tem je vlada dregnila v sršenovo gnezdo. Vseli framasonov na Portugiškem ni več ko 7—8 tisoč, ki pripadajo liberalnemu meščanstvu. Številno so m&d njimi zastopani uradniki višjih in najvišjih činov. Ti so začeli zoper protimasonski zakon ostro borbo, iki je postala za vlado opasna v trenotku, ko se je tem protestirajočim framasonskina uradnikom pridružilo precejšnje število mornariških častnikov. Bati se je bilo, da bi razkačeni framasoni organizirali ustanek proti zaJkoniti vladi. Šele ko so bile mobilizirane vse policijske sile države ter so bili kolovodje nameravanega ustanka aretirani, je vlada razglasila protimasonstki zakon. Dokaz, da so svosvabodomisleci in njih duhovni voditelji-framasoni samo taiko dolgo patrijoti (domoljubni), dokler imajo komando v državi. Zaostalost. Papež Gregor XIII. je leta 1582 reformiral julijanski (od rimskega državnilka Julija Cezarja zasnovani) koledai*. Ker je koledarski čas zaostal za dejansiklm, je papež odloCil, da se od 4. oktobra takoj preide k 15. oktobru ter da je v bodočnosti sinatrati ikot prestopna leta tlste stotinike, iki so deljive s Stevilko 4. Katoliški svet je to potrebno koledareiko reformo taikoj sprejel. Protestantje so se ndkaj Casa upirall, potempa so jo tudi sprejeli. Pravoslavne, od Rima loCene cenkve pa je niso hotele sprejeti, temveč fie danes imajo zaostali julijanski koledar. Po svetovni A'ojni =o nekatere pravoslavne cerkve vendar se tidale zahtevam modernega časa tef sprejele gregorijanski koledar, med njimi romunska in grška pravoslavna cerkev. Na Grškem pa je prišlo radi tega do razkola med škofi. Dočim je večina škofov sprejela gregorijanski koledar, so trije zadržali starega (julijanskega). Da bi jih bilo več, je ta trojica posvetila sedem novih škofov, tako da jih je zdaj dcset. Hočcjo se ločiti od drugih ter tistanoviti svoj lastni »sveti sinod« (vrhovno cerfcveno instanco). Spor še ni poravnan. Duhovnik, ki je znal 54 jezikov. Umrl je nedavno v Londonu v visoki starosti pater Viljem Kent, ki je obvladal in znal 54 jezikov in samostojnih narečij. Sodnijske in policijske oblasti v Londonu so se večkrat zatekle ik temu jezikovnemu ženiju, ki mu ni para na svetu, ako je bilo treba prečitati in raztolmačiti fcak neznan jezik. Kljub svojemu ogromnemu znanju je bil katoliški duhovnik Kent skromen in ponižen. Po priznanju in odlikovanju ni hrepenel. Za akademske nazive se ni potegoval. Šele ob njegovem petdesetem mašniškem jubileju ga j« rimska ikongregacija za žtudije odlikovala z naslovom častnega doktorja. Pater Vilj«.m Kent je bil dobrosrčen, ljudomil in dobrodelen duhovnik, iki je imel vedno na razpolago za otroke, ki so se radi zbirall oikoli njega, ikaMno mično povestico, za uboge pa podporo. Tudi ikot star mož je veftkrat prigel domov brez čevljev in vrhnje suknje: podaril jlh je kakemu siromaku. Ako je kdo hvalil njegovo veliko jezikovno znanje, j© vsaJko hvalo odlklonil z lzjavo: »Na svetii se govori oikoli tisoC jezikov, jaz pa jih znam samo 54.«