Štev. 47. (Tek. račun 8 pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 16. novembra I92§. - Leto VII.
— —--------- —.—_-------------———  '	  — -  ^ ------------
Leto VI.
Izhaja Tlak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. N«h.ot: Mali list, Trieste, ca-solla ©entro 87. — Urad : via Valdirivo 19-111.
Odgovorni urednik : dr. L. BKBCE.
POSAMEZNA ŠTET. 30 STOTINK. NAROČNINA eh celo leto 10 L., pol leta fi L., ftefcrt leta8 L. - IZVEN ITALIJE oelo leto 24 L., pol lota 12 L., četrt leta 5 L.
MALI LIST
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
CENA OGLASOV TN OBJAV
\ I cm višin', v y?.*<Ipcu 5 L.
:	bi«.	«"	laje	primeren
/voru.
; ou dootirnc vsaka beseda v navadnem tisku ; mastno 40 stotink beseda: z VELIKIMI ČRKAMI 50 st. beseda. Pri stalnem oglašanja primeren popust.
Mali koledar.
Nedelja, 18. novembra: Odon, opat. — Pondeljek, 19.: Elizabeta, kraljica. — Torek, 20.: Srečko. (Prvi Ikra j ec). — Sreda, 21.: Darovanje Marije Device. — četrtak, 22.: Cecilija; Maver. — Petek, 23.: Klemen, papež. — Sobota, 24.: Janez od Križa, Flora. — Ob prvem krajcu se napoveduje lepo vreme. Dan je dolig od 9 ur 57 minut do 8 ur 41 minut.
Majhne novice.
Kraljev rojstni dan.
V nedeljo je vsa država slovesno obhajala kraljev rojstni dan. Priljubljeni vladar je dovršil 59. leto svojega življenja. Povsod so plapolale zasita-ve. V Rimu so bile vojaške parade in kralj je osebno odlikoval dva junaka.
Zadrugarji v Rima.
V nedeljo je sam Mussolini govoril 20.000 zadrugarjein zranim v rimskem Koloseju iz vseh delov države. Vmes so bili tudi zastopniki primorskih zadrug, ki so se odpeljali v Rim, da si ogledajo veliko zadružno razstavo. Načelnik vlade je imel na zbrane nagovor. Poudaril je pomen zadružništva za poljedelstvo v Italiji; povedal je tudi, (koliko je fašizem storil za zadružništvo, in je obljubil zadrugarjem vso svojo pomoč. Udeleženci so tudi položili venec na grob neznanega vojaka.
Zois v Trstu.
Ko je Marijia Terezija ukazala Trst razširiti, je St«! 7.000 preibivaftcev. Bilo je 1. 1749. L. 1760. je bilo v Trstu 10 ve-letržcev. Večinoma so bili z avstrijske strani. Le Michaele Angelo Zois je bil od Bergama iz Italije. Ta je trgoval' z železnino in je v 10 letih naredil 800.000 goldinarjev premoženja. Ta je prednik slavnega Žige barona Zoisa, Vodnikovega mecena.
Dornberžan z Nobilom.
Oni teden je bil v Dornbergu na dopustu domačin Franc Baša. Služil je kot mornar na ladji «Citta di Milano«, ki je bila oporišče znane Nobileve ekspedicije na severni tečaj. Ker se je France dobro držal, so mu dali dopust.
Urednik
«Piccola» g. Alessi je bil pri načelniku vlade na obisku. Mussolini je pohvalil «Piccolovo» pisanje.
Nove bukve.
Te dni so izšle /knjige «Goriške Matice* in sicer sledečih pet obveznih knjig:
1. Koledar za 1. 1929. v jubilejni obliki, opremljen po znanem slikarju Tonetu Kralju. 2. Just Ušaj, kmečko branje«.
3. Vladislav St. Reymont: Pravica, povest iz življenja poljskih kmetov. 4. Janko Furlan Danska in Danci. 5. Nande Vrbanjakov: Iz starih časov, zgodovinske povesti iz domačih Klrajev. Teh pet knjig dobe naročniki za 5 L; v razproda-jalnicah stanejo pa 6 L. — Poleg tega sta izšli še dve neobvezni knjigi in sicer: France Bevk, Krvavi jezdeci v drugi izdaji za one, ki lansko leto knjige niso dobili. 2. France Bevk:	Škorpijoni
zemlje; roman; 220 strani. Vsaka izmed neobveznih knjig stane tri lire. V nekaj tednih izidejo pa še »Črni bratje in sestre«, roman, tudi od Franceta Bevka. Tudi ta roman bo stal 3 L. Knjige so lepe.
Slabo „Vreme“.
Belgrajski ministri so začasno prepovedali nadalnje izhajanje dnevnika Vreme.
V torek je izšla zadnja številka lista. V listu je poštni direktor Nedeljkovie pro-rokoval, da se bodo Srbi in Hrvatje tako *a živo skregali, da sploh ne bodo več mogli skupaj.
OGNJENA GORA.
Na vzhodni strani Sicilije se dviga orjaška gora Etna. 3300 metrov visoko se pne pod vedno sinje nebo. Kot Trnovski gozd obsežni ,gaji trte, pomaranč, oljk in limon pokrivajo Etnine strme bregove in se zrcalijo v valovih Jonskega morja. Prav gori na vrhu pa pokriva
zovališča pod Etno opazil, kako je gost oblak zakril ognjenikovo' glavo. Brž sem s čuvajem hitel proti vrhu. Pod nogami smo pa culi strašno golčanje kot da bi velikanski stroji mleli kamenje. Iz žrela je od časa do časa bruhnilo kamenje, ki je letelo ko toča skoraj do opazo.va-
vedni sneg teme te skrivnostne ognjene gore. Vasice in prijazne, rdečkasto barvane vile se blestijo iz lepih gajev, res hlažena dežela starih, brez skrbi živečih Fejakov!
Toda gorje vam, mirne vasice pod vznožjem Etne! V tihi noči vas predrami vrenje in kuhanje v ognjenikovem žrelu. Vrela kaša, lava, žareča zmes kamenja, zemlje, par in plinov prekipi čez rob in sc začne valiti vse vničujoč v doline in cvetoče ravnice. Ni je roke, razen božje, ki bi zajezila goreči veletok!
Notranjost naše zemlje je vsa razbeljena. V toploti do 3000° C se vse ikamenje v drobovju naše matere zemlje raztopi ter spremeni v žarečo tekočino. Ko se pogreznejo deli zemeljske skorje navzdol, iztisnejo to žarečo kašo skozi ognjeni-ška žrela na površje. Drugi vulkanologi (učenjaki, ki raziskujejo ognjenike) pa trde, da povzroči vulkanske (Vulcanus je starorimski bog ognja) izbruhe voda, ki pride v dotiko z žarečo snovjo.
Težko bo dognati, kaj je povzročilo pred štirinajstimi dnevi izbruh Etne, ki je naredil miljonsko škodo.
Kaj pravi profesor Ponte ?
Profesor Ponte je znan učenjak, :ki je od vlade nalašč nastavljen, da nadzoruje Etno. Gospod profesor pravi: «2. novembra ob štirih popoldne sem od opa-
Pomoč od zgoraj ali ukradeni šilingi.
Čujte, kako je sveti Anton pomag-d mladi tatici, ki je hotela z njegovo pomočjo krasti.
V neki vasici na Gorenjem Avstrijskem je imel bogat kmet dve deikli. Lepega dne zmanjka starejši dekli 600 šilingov iz skrinje. Brž je sum padel na mlajšo deklo. Nič ni pomagalo. Prišli so orožniki ter jo odvedli pred okrajnega sodnika. Vtaknejo jo v «špehkamro» ter čakajo, da se dekliču vest zbudi.
Tretji dan zahteva, naj jo peljejo pred gospoda sodnika. Pride predenj ter mu pravi: «D»nes ponoči se mi je prikazal sv. Anton, ker vanj posebno zaupam. Po mojih prošnjah in solzah mi reče: ((Hočem ti pomoči ter ti povedati, kje je ukradeni denar skrit, da sc spriča tvoja nedolžnost. Denar je skrit v hlevu pod
opeko na oknu. Tako povej sodnikom«. Orožniki res gredo v kravji hlev in najdejo 500 šilingov na tistem mestu, ikot je povedala prikazen.
Sodnik pokliče znova pred sč dekle ter ji prigovarja, naj še en pot poprosi svojega patrona sv. Antona,, ikje je ostanek 100 šilingov skrit.
Naslednje jutro pride šestnajstetni deklič vnovič pred gospoda olklrajnega sodnika in mu pove da je 100 šilingov škritih na seniku v desnem voglu pri vratih. Res, tudi to pot je sv. Anton prav povedal.
Ko je sv. Anton njen patron vso zadevo lepo uredil, je deklič prav odločno začel zahtevati, naj jo spuste domov. Zdaj ji pa njen patron noče več pomagati.
lišča. Vmes so bile po pol kubičnega metra ogromne skale.
Proti polnoči so se odprla prva žrela. Nasi^dnjo noč pa je začela iz številnih razpok, vreti lava na dan. Žareča reka se je prevalila v strugo hudournika Pietrafucile ter je začela; lezti proti mestecu Mascali. Drugi dan sem mogel šele v Levjo dolino, kjer zijajo ogromne razpoke, odkoder kipi lava«.
Pokopana mesta.
Lava se vali navzdol. Pred njo gre strah in obup. Za njo je smrtni molk. Koder je bila prej cvetoča pdk*rajina, je zdaj turobna pušča. Dolge vrste voz potiskajo pred seboj begunci. Miličniki in vojaki morajo s silo poditi1 ljudstvo iz hiš. Lava je že požrla dva velika kTaja: Sv. Anton in Mascali. Železnica med Ca-lanio in Messino je skoro en kilometer na dolžino pretrgana. Dozdaj je že 5000 ljudi brez strehe in imetka, škode je čez 120 miljonov lir, 1200 hektarjev oranžnih gajev je pod lavo. IC sreči se ognjena reka že ustavlja. Leze naprej le po 5 metrov na uro. Vendar nevarnost ni še minula. Vlada je vse storila, da nesrečnim prebivalcem priskoči na pomoč. Zemljepisoi, k'i z letal opazujejo bruhanje so mnenja, da bo ognjenik še cele tri tedne deloval.
Svet mož.
Pretekli mesec so slovesno prenesli v Gnezno telesine ostanke kardinala grofa Ledochovvskega. Ta cerkveni knez je bil okoli I. 1870 nadškof pozjiarijski, v poljski deželi, M so> jo> takrat imeli Nemci pod seboj. Luteranski minister Bismark je katoliške Poljake zatiral. Zdaj pa se je vzdignil nadškof Ledoehowski in se je nemški vladi postavil po robu. Zlasti je zahteval, naj se otroci uče verskih resnic po poljsko. Nemška vlada je zdivjala in je dala pobožnega nadškofa zapreti. Pa se je urezala. Vstaili so nemški katoličani in so započeli proti krivični vladi hud boj. Papež Pij Deveti pa je nadškofa Ledochvvskega povznignil v kardinala,. Talkto' je poglavar cerkve j odlikoval moža, iki je trpeli preganjanje, j ker je branil katoliška načela. —
| Prenosa telesnih ostankov kardinala j Ledochvvskoga se je udeležilo 15 škofov j in sito tisoč e vernikov.
„Raje bi bil Madžar..
Sloviti angleški pisatelj Bernard Shaw (reci: &o) se je oni dan takole izrazil: «Če bi imel na izbero ali biti kot Madžar pod Češko ali kod Čeh pod Madžarsko, bi bil raje Madžar«.
Madžari pa po kiomcu in so toliko časa po lištih vpili, da so vse Sha-wove igre na Madžarskem prepovedali.
Smrti in rojstva.
V tržaški pokrajini je bilo v septembru 476 rojstev in 393 smrti. Prebivalstvo se je potemtakem pomnožilo za 83 ljudi. Za oktober pa veljajo te številke: roje-nilh 470, umrlo 368. So padla rojstva pa tudi smrti. Zanimivo je, da so v tržaški pokrajni zimski mesci bolj zdravi. Tudi pod jarem sv. Lukeža jih je zlezlo v oktobru več kot pa v septembru. Vzelo se je v septembra 215 parov, naslednji mesec pa 241 parov.
Planinska železnica.
Novoizdelana železniška proga od Cu-neo v Pjemontu do Nizze je dolga 65 km. Na tej dolžini ima 25 predorov, kateri bi skupno merili 23.6'km, torej čez tretjino proge. Mostov in prehodov je 39, kar da 3 km dolžine. Na enem mestu gre proga čez apnen o-žvepleno peščev j e, katero ima to lastnost, da se v dotiki z vodo napne in naraste v dvojen obseg. Inženirji so morali res mnogo težav premagati, predno je bila ta železnica, gotova.
Brezdomovinci.
V Ženevi se je ustanovil' poseben odbor «Homeless». Ta zastopa pravice tistih ljudi, ki niso v nobeni državi vpisani kot državljani. Zato jim tudi vse države delajo sitnosti, iko si delo iščejo. Tudi dosti Slovencev je, ki so vsled vojnih razmer ostali brez državljanstva.
Po|latlnsko.
Prvega novembra so Turki sprejeli zakon, ki vpeljuje latinske črlkie. Prvega decembra morajo biti vsi listi tiskani v latinici. Od prvega januarja naprej pa so tudi vse po turško tiskane knjige prepovedane.
i&&lTadl boljševlkovfse rado prime. ^
Revolucionarno sodišče v Moskvi je zaičelo s pravdo proti trideseterim bolj-ševiškim visokim uradnikom. Rad se jih je namreč denar prijel talkiole po strani.
Modro«t.«i p
Nov prijatelj je ko novo vino: ko postane staro, ga piješ s slastjo.
(Sirahove bukve).
Veliki svet.
6. novembra je izšel v Uradnem listu odlok o uredbi Velikega fašistovskcga sveta. Dva dni kasneje je prvi1 minister tolmačil senatorjem njegov pomen.
Člen prvi pravi, da je veliki fašistovski svet vrhovni organ,, Iki urejuje vse življenje režima (vladavine) Obenem je tudi posvetovalni organ v vseh vprašanjih, ki se tičejo državnega življenja. Ni več kot parlament ali minisitrsiki svet, marveč je postavljen ob stran teh dveh.
Predsednik sveta je prvi minister, tajnik pa glavni stranlkin tajnik. Člani so: oba predsednika senata in zbornice, vsi ministri, podminister zunanjega ministrstva, vrhovni general milice, čllani strankinega vodstva, predsedniki Italijanske akademije, predsednik fašistov-skega zavoda za kulturo, predsednik' ba-lile, predsednik posebnega tribunala, predsedniki sindakatnih zvez ter zaslužni domoljuba po tri leta.
Veliki svet določa listo poslancev, daje smernice strankini poliitiki, odstavlja in nastavlja člaine strankinega vodstva, pripravlja listo ministrov, daje mnenje glede nasledstva na tronu, glede razmerja med Cerkvijo in državo, glede, mednarodnih pogodb. Velilki svet bo lahko tudi poklican,, da da svoje mnenje o napovedi vojne.
člani sveta delajo zastonj. S to novo uredbo je fašistovski veliki svet postal državni organ in fašizem praporščak državne misli.
Kako je s politiko.
>^i	-.-j • i'
Hoover.
Severna Amerika je v rokah republikancev. 4G7 votivnih mož se je odločilo za republikanskega predsednika Hooverja in le 64 glasov je padlo na demokrata Smitha.
Premagani Smith je svojemu tekmecu brzo javno časti tal. No vi predsednik nastopi svojo službo 4. marca 1929.
Za sporazum.
V Belgrad je prišel na političen pomenek bivši minister in sedaj vel-e-industrijalec Savčič, Poslani je iz Zagreba da se mirno pogovori z ministrskim predsednikom gospodom Korošcem o sporazumu med Hrvati in Srbi, Koroseč je brž dejal, da ničesar bolj ne želi kot da bi že enkrat nehal brezplodni ravs in kavs med Srbi in Hrvati. On je tudi za nove volitve. Preje pa mora radičevsko demokratska stranka stopiti v vlado, da se bo videlo, če ji gre za res. Vse kaže, da bo Anton Korošec tisti mož, ki bo dal državi mir in red.
Jezuitski strah.
Kakor smo zadnjič povedali se je francoska vlada zrušila, ker je svobodno-miselni Herriotovi radikalno socialistični stranki začel rojiti po glavi jezuitski strah.
_______PODLISTEK____
Ivan Cankar:
O ČEBELNJAKU
VI.
Ni si hotc.1 razlagati Mrva svoje bojazni, iznebiti se je hotel svoje črne slutnje.
«Ne... tega ne more storiti!«
Kakor se je čutil nezmožnega, da bi ubil koga zaradi j-edne same pikre besede, tako si ni mogel predstavljati, da bi mu mogel kdo v samem hipnem srdu vzeti vse, kar ima dragega na svetu.
Prižgal je luč v svojem stanovanju in sedel ža mizo.
Pred njim je ležala debela knjiga, rdeče obrezana in vezana v trdo, že precej odrgnjeno in- mastno usnje z jeklenimi zappiiami.
Obrisal je naočnike in pomaknil svetilko bliže, da bi čital.
«EvangeIij...»
A črke so odskakovale, spajale se in
Poincare je v soboto ponoči sestavil novo vlado, ki se o-slanje le na stranke sredine. Radikalni socialisti so iz te vlade izključeni. Novo ininisterstvo je pa tudi slaborojeno dete, ker je na Francoskem strankarstvo preveč razvito.
Ali vse ali nič.
Angleška delavska stranka ^je pri zadnjih občinskih volitvah dobila 186 novih sedežev. To je stranko tako opogumilo da
Kraljestvo bo
Kraljestvo božje m) zemlji trpi preganjanje. Toda iz krvi mučenikov poganjajo cvetovi- svežih in močnih krščanskih občin. Ruska cerkev je v katakombah, mehiški- katoličani stopajo na krvnikov oder, tajne sile -izpodkopujejo Petrovo skalo, a čim močneje butajo vanjo, tem glasneje -donijo besede: ((...in peklenska vrata jo ne bodo premagala«.
Iz rusko Cerkve.
Na južnih obronkih Kavkaza med Črnim in Kaspiškim morjem je rodovitna dežela Georgija. Zdaj spada pod boljševiško Rusijo. In ker so boilj-šev-iki tako trapasti, da mislijo s preganjanjem Cerkve služiti boljševizmu, so v Georgiji znova jeli Cerkev preganjati. Patra Siona Batnansv-ilija so pregnali na zloglasni Solovecki otolki v Belem morju. Njegov zločin je prav velik; le nekemu svojemu prijatelju je pisal, da upa dobiti nekaj gojencev za duhovski naraščaj. To pismo so mu našli in je bilo zanj usodepolno.
V Leningradu je od znanega ruskega prijatelja d’Herbignya sprejel škofovsko posvečenje monsinjor Slo-skan. Stoloval je v Mohilevu. Le tajno je hodil po škofiji ter birmoval. Boljševiški vohuni so ga -izvohali. Nekega večera potrkata na škofovo stanovanje dva trudna popotnika. Prosita za streho, škof ju sprejme. Komaj sta; tujca naslednje jutro odšla, pride policija in najde med škofovimi pismi dvoje pisem z državi nevarno vsebino. Škofa so pregnali. Pismi sta mu podtaknila tista dva vohuna, ki ju je večer preje prijazno sprejel.
Škofje
v Jugoslaviji so izbrali na letošnjem škofovslkan zborovanju v Zagrebu odbor treh članov, ki bo skrbel za prireditev narodnih evharističnih kongresov.
Preganjanje v Mehiki.
Mehiški tribunal je dozdevnega morilca predsednika Obregona obsodil na smrt. Pred-no so tega zavednega katoličana Torala poslali na morišče, so ga se prej neznansko mučili. Privezali so ga za oba palca pod strop in ga bili s šibami. Med mučenjen sc je nesrečniku en palec odtrgal in nihal je s celo težo telesa le na eni rotkd. Kolikšna muka! Sestra Anuncijata, ki je obdolžena sokrivde pri umoru, pa ni ničesar v dokazanega, je obsojena na 20 let ječe.
bledele... in hipoma se mu je stisnilo srce. kakor bi mu izžel«- nevidna roka vso kri iz njega.
«Ne... tega ne more storiti!«
Zaprl je knjigo in odložil naočnike.
Njegova soba je bila opravljena skromno in jedhostavno. Starinska postelja, z-elo nizka in široka, dvoje nerodnih stolov s pohabljenimi stolicami, miza, rdeče pobarvana skrinja poleg ogromne peči in v kotu polica, polna debelih, obrabljenih Iklnjig. Po stropu in po stenah so visele dolge pajčevine; tu pa tam je dremal rejen pajek, zganil se včasih komaj vidno in stresel s tenkimi nogami. Okno je bilo zagrne n o z zeleno ruto, na podoknici pa je sta! rožmarin, ki je segal s svojim omotno duhtečim zelenjem skoro do stropa.
Mrva je sedel na svojem stolu in podpiral glavo z rokama; na sivih gubah njegovega obraza pa je ležal plašen, skrbeč izraz.
«Res je, dobil jo je gorko po ustih, — ali kakšen vzrolki je to? Ali mi ni znal odgovoriti? In naposled je bila resnica
je njen voditelj Mac Donald izjavil, da bodo pri prihodnjih glavnih volitvah povsod postavili kandidate. On da bo stopil le v tako vlado, kčer bo imel sigurno večino.
Nova rumunska vlada.
Za generali in boljarskimi veleposestniki je pretekli teden sestavil novo vlado v Bukarešti predsednik narodne kmečke stranke Julij Maniu. Zdi se, da bo ta vlada pametna.
je na zemlji.
Japonska Cerkev.
Vseh katoličanov je na Japonskem okoli 90.000 Duhovnikov je 241; med temi je 44 domačinov.
I)ve fronti.
Španski ikatoličan-i imajo vsega skupaj 54 katoliških dnevnikov. V Madridu izhajata «El Debate« in «EI Saglo futuro«. Prvega tiskajo čez poldrugi miljon izti-sov. Nekatoliških dnevnikov je pa- v samem Madridu 11.
Katoliška univerza v Milanu.
P. Gemedili, rektor vseučilišča- Srca Jezusovega v Milanu je podal poročilo v delovanju te visoke šole. Na univerzi poučuje 21 rednih in 35 izrednih profesorjev, ter 18 pomožnih učnih sil, vsega vkup 74 oseb. Slušateljev je 618, in sicer 350 dijakov ter 268 dijakinj. Inozeincev je 34, med njimi 11 Švicarjev, 6 Bolgarov in 1 Jugoslovan, Katoliško univerzo vzdržujejo italijanski katoličani z mi-lodari. Lani je zbrala Italijanska (katoliška akcija v ta namen nad 3 milijone lir. Lep zgled, kako naj narod podpira svojo svobodno šolo!
„Nazadnjaki“.
V glavnem mestu Kanade v Quebecu ima svoj sedež «Kraljeva družba kanadska«, ki ima za svoje ude francoske in angleške učenjake v Kanadi. Družba je prosvetno žarišče cele dežele, ki jo skoraj tako velika kot Evropa. Letos je predsednik te družbe katoliški duhovnik mons. Camiile Roy. — Jutri pa boste kod brali, kako so vsi farji nazaj.
Sv. Rafael, prosi za nje!
Ko je mladi To-bija zapustil očetov doni in sc namenil v širni svet, je Go-
Kaj nam z
CELJE v Brkinih.
Ko je Deseti brat hodil za opasilo tod okoli, ni vsega dobro videl. Da so imeli na Premu shod in ples je povedal, tega pa ne, kako je g. župnik svaril prireditelje, naj odjenjajo, pa niso marali. Deseti brat je tudi pisal, da je bil go-riški nadškof v Čeljah, v resnici pa je bil reški škof, ker mi spadamo pod novo reško škofijo. Pisal je, da bo šola na tri
na moji strani... Toda to nima nikakega pomena, to ni tolažba... On je poseben človek... Padla je morda zjutraj iz kdove kakšnega razloga drobna kaplja nejevolje v njegovo srce, — in rast-la je in rastla... In mora ji odpreti pot, da ga ne zaduši...«
Skočil je kvišku in obstal kakor oka-m-enel. Njegova drobna, suha postava se je zdela še manjša in še bolj koščena, tenisa ustna so se razširila in oči so se široko odprle. Od daleč je zamolklo zah-reščalo in čuti so se nagli, vznemirjeni glasovi.
Mrva se je prijel za glavo in kolena so mu vztrepetala.
«Kaj počenjaš, nesrečnež?... Nehaj.... ne ubijaj!«
Pustil je vrata- odprta za seboj in hitel gologlav na piano. A zunaj je bilo tiho, samo globoko doli so hitele tri črne postave ter izginile za ovinkom.
Kup razmetanih desek je ležal pred hruško, naokrog pa je zamolklo šuštelo in brenčalo, kakor bi trepetalo v zraku tisoč nevidnih strun.
spod poslal nadangela Rafaela za Tobije-vega spremljevalca. In spremljal ter čuval ga je po vseh njegovih potih.
Koliko mladih ljudi pa danes vzame v roko popotno palico in se poslovi od domačega ognjišča. Gredo v svet, a sami in brez spremljevalca. Zato v svetu tudi vtonejo. Ne zabijo le na očeta, mater in rodno vas, marveč -tudi na farno cerkev, kjer so od nežne mladosti in do fantovskih ali dekliških let sprejemali zrna božjih naukov.
Vero in rod je tujina izseljencem izlrgala iz src.
Temu zlu je treba odpomoči. In zdravilo je že najdeno. Ustanovljene so družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev. Mladega Tobijo je sv. Rafael za roko peljal z doma. Naše izseljence bo z -nebes čuval. Mi pa prosimo za nje in skrbimo, da se vpišemo v cerkveno družbo sv. Rafaela za varstvo izseljencev.
Goriški nadpastir je v škofijskem listu že objavili pravila cerkvene družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev goriške nadškofije. Prva točka pravi:
"Družba sv. Rafaela je izključno cerkvena ustanova, ki ima namen s podukom in nasveti in razpoložljivo dejansko pomočjo skrl>eti za gmotno, posebno pa za dušno ‘korist izseljencev ter jih obvarovati pred pretečimi nevarnostmi in moralno pogubo«.
Udje se delijo na aktivne in častne.
Ud družbe postane -tudi duh-ovnija, ki ima izseljence v tujini, kakor -tudi- vse druge duhovnije, ki imajo namen podpirati to družbo. Vrh tega lahko postane ud vsak katoličan obojega spola-, ki je krščanskega življenja in se zaveže plačevati letnino.
Duhovnijo zastopa duhovnik, ki v njej vrši dušno pastirstvo. Da duhovnija postane ud, je treba, da se po svojem zastopniku vpiše in jo sprejme škofijski odbor.
Častni ud postane kdor plačuje na leto 10 lir ali pa da enkrat 100 lir; navadni udje morajo plačevati vsaj 2 liri na leto.
Udje morajo moliti za izseljence. Dušni pastir pa je dolžan biti v stalnem stiku z izseljenci in jim dati vse potrebne nasvete. V vsaki duhovniji, ki šteje vsaj 10 udov sc usta-novi krajevni odbor.
Res dobra in pametna ustanova! Naj bi le sv. Rafael, njen patron skrbel, da se med našim ljudstvom razširi v prid bratom in sestram v tujini!
dežele pišejo
razrede, pa bo na štiri. To smo hoteli za njim popraviti. Drugič naj mož bolj točno pozveduije in poroča.
PREDJAMA pri Postojni.
Letine ne bomo opisovali; saj se od vseh krajev podobno sliši. Hudo je tudi -to, da živina nima nobene cene. Za nas je dobro, da živimo ob gozdu. Veliko jih je zaposlenih pri sekanju iin obdelavi
»Kaj si mi storil... čemu ti bo moje
ž-ivljenje?
Naslonil se je na raskavo deblo in pokril obraz z rolkama. A ko se je vzdignil in se ozrl krog sebe, zazdelo se mu je vse naokrog tako mrtvo, tuje in pusto, kot da ga jc ravnokar pahnila silna roka iz lepšega, svetlejšega sveta. To neizmerno, tiho nebo, ta črna, brezkončna krajina s samotnim drevjem in temnimi, kakor v skrivnem strahu šepetajočimi in vzdihujočimi vodami, — kako je to vse oddaljeno od njega in njegovega življenja, kako jo vse to brezčutno-, — nemo in gluho v svoji lastni bolesti... Kam naj se opre utrujena -roka, kam naj stopi omahujoč korak? Poreži golobu peroti in pusti mu življenje; — to ni življenje!...
Mrva ni vedel, kam hoče in čemu hiti v vas. Pol nezavedno in opotekaje se je stopal v dolino, — in razdrapana, s kamenjem posuta pot se je vila brez kraja navzdol. Spodtaknil se je ob prcvrnen panj in čebele so završale krog njega.
V dolini je bilo tiho. Mesec je pokril poslopja z raztopljenim srebrom in
lesa. Tudi vozniki zaslužijo. Drugi spel delajo na parni žagi znane družbe « Sela d sa-). Tu^i zaslužki iiaiii pripomorejo, (ia se prebijemo skozi slabe čase.
Nedavno smo imeli ples. Nekaj domačih deklet je bilo zraven, faautje pa povečini iz sosednjih vasi. Odločno pa moramo grajati grdo razvado uekaterih pobov, ki pijani po vasi rogovilijo, plotove lomijo in podobne oslarije uganjajo. Kaikor da bi oddelek umobolnih. pridrl na vas. Fantje bi za potrebo nekoli bolj nase držaili. Ali pa naj pametnejša večina dziklljuči take teličke iz svoje srede.
RA1EŽEVO BRDO.
Dne 2l. oktobra je umrl v starosti 80 let Jakob Ravbar, mož stare korenine, vreden, da se ga spomnimo. Bil je globoko veren, a nikoli vsiljiv. Udan je bil Bogu brez pridržka in svojo družino je vzgajal sit rog o po verskih načelih. V družini je vladala prisrčna vzajemnost in ljubezen. Bil je 48 det cerkveni starešina in 35 let župan. Vedno je delal pošteno in vztrajno za dobrobit Občinarjev. Naj uživa, božje plačiilo!
PODGORJE.
(Nesreča ne počiva.) Da res nesreča ne počiva je skusil pretečeni teden naš župan Ivan Poljak, šel je v gozd po drva. S težikto naloženim vozom se je vračal po močno razriti pati.
Ko je hotel neiklaj pri vozu popravili je padel podenj, vola sta se splašila in vlekla nesrečneža precej časa po poti, dokler ni obtičali pri neki slklaiii.
Ranjencu je prva priskočila na pomoč rijegova žene, tkii je tam blizu čula ropotanje voza. Potem je župana Poljaka za silo obvezal zdravnik dr. Rapotec iz Kozine in ga poslal v tržaško bolnišnico. Zdraviti se bo moral nekaj tirni, ker ima zlomljena tri rebra in več poškodb na nogah. Občinarji želimo, da bi brž okreval.
SAJOVČZ pri Razdrtem.
Iz naše vasi še ni bilo dopisa v nobenem listu. Zato pa danes povejmo nekaj kar ni prav v redu. Poštne razmere bi se morale urediti. Smo v gozdu dva in pol .kilometra daleč proč od ceste in od Uruševja. Če hočemo imeti pošto, moramo sami ponjo v Hruševje. Zakaj nam ne dostavlja pošte na dom pismonoša kol nam jo je do oktobra? Kmel nima časa, da bi vsak dan šel na pošto. Zdaj pa poglejte, kaj se lahko zgodi, če pride kaj s sodnije in ti ne veš ter prideš prepozno.
Poštna uprava bo prav gotovo po skrbela, da se ta nedostatek odprav. NARIN.
Dne 3. novembra je umrl po kratki bolezni 20 letni mladenič Anton Kaluža.
Rajnik je bil pravi vzor mladeniča Spoštovali so ga vsi. Mater je izgubil v mladosti, očeta mu je vzela svetovna vojna. Težko ga bodo pogrešali stari oče in stara mati in majhna brat ter sestrica. Veliko posestvo je z rajnikom zgubilo dobrega gospodarja.
Dragi Anton, sladko snivaj poleg svoje mamice!
SKRILJE.
Pretekli mesec je odšla po plačilo v večno.-;! Aneta Kalin rojena Kravos. Hodila je kot potovka v Trst in tako neumorno skrbela za svojo družino. Da je bila priljubljena je pokazal tudi njen pogreb, ki je bil prav lep. Peli so pevci iz Dobravelj, kamenski gospod je pa govoril ob odprtem grobu prav prisrčno. VELIKA BUKOVICA.
Dne 2. novembra je šel v Argentino naš rojak Princ Franc.
Dragi Franc, bil si vsled svoje pridnosti m delavnosti priljubljen v celi vasi. Zeiimo Ti, da bi iudi v tujini našel srečo, m si jo šel iskat.
Dne G. novembra se je poročila Rozalija .Muha z Malijem 1' or ca iz Harij, .viiademu paru želimo obilo sreče! STRANE po Nanosom.
Naša vasica pod Nanosom je znana radi starodavne tise. Dosti posebnega se pri nas ne zgodi. Pred kratkim je umrl aaš ugledni in spoštovani sovaščan Ivan lJremru.
V naši majhni cerkvici imamo ob nedeljah zvečer cerkveno pobožnosi. Toda ni prav, da se nekateri mladeniči in dekleta ne obnašajo kraju primerno.
Iz DRAGE.
Pred nekaj časom simo slišali, da je naša občina dobila od države kar dva miljona lir za popravo cest, vodovodov t. t. d. Seveda je to število previsoko. Ljudstvu bi pa bilo zelo pomagano, če bi z nameravanimi deli pričeli, ker bi bilo kaj zaslužka.
še ena zanimivost: v našem skalovju so našli težko dostopno jamo. Notri so steknili baje do 200U let slare izkopine. Pravijo, da bodo učenjaki začeli razi-skavati.
RICMANJE.
Ljudstvo v naših bregeh se že z davna bavi s trto in živino. Ko je pa trtna uš vničila staro trto, so se naši ljudje obrnili v Trst. ?»ii so za delavce, voznike ali obrtnike. Pred 50 leti se je pridelalo samo v Riciuanjih čez 5000 hi vina. Tudi vino je bilo prve vrste. Pred 30 leti so skoro vse stare trle posahnile. Vpeljati je bdio treba ameriške trte. Potem se je letina spravila na 1000 M. Pri tem je ostalo do pred vojne.
Danes pa pridelamo ikomaj po par sto hektolitrov, Letos je še nekaj cene, tada prejšnjih le ne doseže. Prej smo kupili za liter vina po 2 kg mokte. Danes se pa ceni vinu in kruhu skoraj lovita. Računati pa mora trterejec tudi na večje stroške kot pri stari trti. Treba bo Ikaj uhreniti, da se sloves in pravit naše trte dvigneta. ‘	lUcmaujski	Irtorejec.
iiiiigiiil!!iiiiiiiniaiiiii!i3iiiii:iiii:ni«;ii<:iNii;iiiiiiiiiii>liiiiiini«liii»ii:luii!iniii:!li;iiiiiiliiiiiii
Ako še vedno nisi pokusil
testenin PEKATETE (makaronov, špagetov in drugih) kupi jih sedaj. Zanesljivo prave vdobiš v 1/2 kg. zavojih z gornjo znamko. So izvrstna, nedosežna jed.
drevje po vrteli je lahno drhtelo, kakor da šepeče v sanjah o sreči in ljubezni.
Mrvii pa je stal pod oknom blokarje-vim....
(cOhrimj ga za-se, ti človek brez srca! Jaz ti ne zavidam tvojega življenja!«
VII.
Luna je tiha in mrzla; s polodprtimi, sanjavimi »čini, mrtvo in brezbrižno gleda dol na speče krajine; melanholični pesniki strmč vanjo in ji tožijo svoje majhne nezgode; — toda ona, zdi se, kakor da ima svoje melanholije dovolj; ne razume in ne čuti ničesar in neče razumeti.
A solnee, to veliko, jasno solncel Kadar vidi poti sabo smehljajoče obraze, kadar prihajajo gor v sinjo višavo praznični glasovi zvonov^ kadar cvete in prepeva vsa zemlja v brezskrbnem razkošju, — ali ne obleče takrat svoje naj-žarnejše obleke, ali ne razgrne po vsem širokem nebu svojih najveselejših žarkov, da se topfe v bleščečem zlatu visoki stolpi in da se stresa zeleno listje, ka-
kor bi omahovalo pod bremenom svetlih kristalov? Sohice čuti... Z meglenim pajčolanom zagrne svoj obraz in leno in počasi, kakor zaspan filister, se premika med zakajenimi oblaki. Globoko pod njim pa hodijo ljudje z utrujenimi, nezadovoljnimi očmi in pustimi srci, — na licih stojč znojne kaplje in mišice se napenjajo v težkem delu. Kar je bilo še sinoči romantično in polno svetlobe, — vidi se danes malovažno in vsakdanje...
Blokar je vstal pozno; čutil se je utrujenega m po glavi mu je šumelo. Sramoval se je na tihem samega sebe, kakor da. je doživel nedavno nekaj neprijetnega, pri čemur se je očitno osmešil. Polagoma so se mu vračali v spomin dogodiki minule noči, a zdeli so se mu zmedeni, otročji in polni neverjetnosti. Domislil se je svoje pretirane razburjenosti in zamežikal je nejevoljno in zamahnil z roko. Zaželelo se mu je, da bi mogel potisniti vso zoperno stvar daleč nazaj v preteklost, — da di ostala brez vsacih neljubih sledov. A sledovi se niso dali izbrisati.
Zgodba o bogastvu.
Sama nadloga in reva povsod. Pa ni le danes la<sio. Vedno je bilo in bo. Danes so bogati in revni, kot so bili; eni zbo-gaiijo, drugi navzdol, kakor je volje in zmožnosti v človeku. Čujte zgodbo, kako si je priprost in zaničevan Jud iz «ghet-ta» osvojil svet.
Iz „geta“ ua dvor.
Že več kol sto let bo odkar je umri Aleyei' Amžeij Rotšild. Kdo lie pozna imena te bogatinske družine? Saj ima Svoje banke v Parizu in Londonu, na Dunaju ui v Rimu, seže v Ameriko iu ivino, papežem in kraljem so pogojevali, borze ustanavljali in cene duločevali — m vse to še danes, delajo mogočni otroci m vnuki omenjenega Rotšilda.
S svojo ženo (j ud ud o je živel v Fraink-luriu na Nemškem. Zaničevan in preziran kot vsi Judje iz «ghottovo, ozkih, temačnih in zamazanih ulic. Bedo je že z dvanajstini letom okusil, ko so mu starši pomrli. Z majhno trgovinico je začel. Polagal krajcar h krajcarju, prebiral svoj «iahnud», judovsko sveto pismo, in potrpežljivo čakal, da mu da Jehova sreče. In je prišla.
Bližnji knezi v Hessenu so imeli zmeraj prazne mošnje. Zato so celo svoje kmete prodajali Angležem v vojake, po dva tolarja mož. Hesseuski dvor se je pri svojih d eri ar nul poalih obrnil pogosto ua trgovca iz irankfurtskega geta. Judje so edini takrat smeli trgovati z denarjem. Kristjanje niso mogli, ker je Cerkev učila, da ni pošteno jemati obresti, ko pa cekin ne more roditi cekina. No, iu tako je Rotšild prišel na dvor in začel na debelo.
„Je t krvi!“
Stari Amšeij je imel pet sinov. Že z mlaua jim je ponavljal, da je njih rodbini trgovina in denar v krvi. Zabičevai jim je, naj se posvelijjo popolnoma svojemu poklicu. Najprej zato, da bodo bogati, pu luiui za io, ker le komur je njegov poklic svet, je zadovoljen. Prav si imel stari Arušeij, še danes je tako!
No, sinovom je res bilo v krvi; šli so v vse poglavitne tržne kraje tedanjih časovi: Frankfurt ob Majni, London, Pariz, Dunaj in Neapelj. S svojimi gospodarskimi zvezami so prepregli ves svet. Po vseh kolih so nastavili svoje dobro plačane poročevavce. Brž ko se je njekaj zgodilo, so poslali poročevavci svoje sle h gospodarjem. Biua je n. pr. kje povodenj, pa so Rotšiidi brž znali pokupiti žita za tiste kraje in določiti ceno. Rotsildi so vedeli preje ikaj se je v politiki zgodilo kot pa odgovorni ministri. Da je angfcšiki maršali potolkel Napoleona pri \Vaterloo, so ti denarni vladarji prej zvedeli kot angleški kralj. Seveda so temu primerno svoje gospodarske posle uravnali. Sam mogočni avstrijski minister Metternioh se je Rotšildom čudil, kako dobro imajo izpeljano svojo poročevavsko in vohunsko službo. In tedaj ni bilo telefona ali radija kot danes, ki ti še v isti uri pove iz Amerike sem ali je žito pocenilo in kako vrednost ima naš denar na newyorški borzi.
Konec parizarjev.
Pa tudi prav pasji nos so imeli Rotšiidi, da so zavohali, kaj jim bo neslo.
Pri nas stari ljudje še pomnijo stare «parizarje in furmana«. Težke in mogočne voze so škripaje vlekli močni pin-cgavci iz Trsta proti severu. Seveda, že-ieznica še ni teikila. Dunajska podružnica Rotš&ldov je pa brž pogrunta&ai, kakšen dobiček bi vrgla železnica, ki bi vezala Dunaj s severnimi kronovinami. izdelali so zato načrt za «Severno železnico cesarja Ferdinanda« od Dunaja proti češki in Galiciji. Vsi možje, ki so imeli kaj besede, so bili proti tej novotariji. Dejali so, da se ne bo izplačalo; parizarji in furmani da vozijo čineje, blaga da ni toliko za prevoz. Rotšiidi niso obupali. Financirali so novo progo in neznansko obogateli. Furmani so kleli
novo zeiezno eeslo in zapeljali svoje pari-za.rje ,pod lopo.
Od tega časa so imeli Rotšiidi na Dunaju poglavitno besedo. Z borznimi kupčijami so napolnili svoje blagajne skupoma in postali so, kar je že nemški kancler Bismarck dejal o njih, — denarna . velesila.
Pomoč v Mili.
Na Belgijskem, je slovita morska kope Ij Ostende. Tam imajo bogati ljudje vse potrebne in nepotrebne udobnosti pri rokah. Le eno jim manjka; kamor igre cesar ik* nogam, iktot pravijo pri nas. Na javnih prostorih seveda.
Pa jo p »grunta neki gost. Stopi v lekarno: (Tinam trebušne krče, ali bi me lahko preiskali*. «Seveda», je lekarnar ves vesel, ole pošljite mi jutri steklenico z vašim biatom.« — Toda moram že nocoj odpotovati, da jutri zjutraj predložim analizo«. Lekarnar tedaj povabi gosita, naj pa kar tu le v to posodo naredi, on bo potem kemično preiskal in mu že lahko zvečer pove o uspehu svoje preiskave. Zmenjeno, storjeno, — a lekarnar še danes čaka, da pride tisti bolnik po svojo steklenico.
Topo no inij ti.
Čudna spaka. Res! Rodila se je pa na švedskem in pomeni «veda o krajevnih imenih«. Za to vedo so Švedi poslali posebnega' profesorja ou staroslavno vseučilišče v Upsali. Tam bodo raziskovali imena krajev. Že sedaj so dognaili, da se la imena niso pravnič spremenila, razen kake končnice seve,- že iz prastar* bronaste dobe sem.
Prestol jim diši.
• Nemško cesarsko društvo «Jeklene čelade« se je začelo močno postavljati. Okoli božica bodo imeti veliko zborovanje. Imajo pripravljenega kandidata za Hindenburgovega naslednika. Nihče drugi ni kot princ Avgust Viljem Hohen-zollernski. Stara dinastija spel roko sleguje pa .kroni. Pa je še malo prezgodaj, ker llHudenburgovo predsednikovanje bo še, par let trajalo.
25AHVALA
Spodaj podpisana se zahvaljujem slavni zavarovalni družbi „La Fon-diaria", posebno se zahvaljujem glavnemu zastopniki! g. Dragotinu Starcu iz Barkovelj, za točno in pravilno mi izplačano odškodnino pogorelih stavb in premičnin.
Priporočam vsem to zavarovalnico, katera je tudi najbolj razširjena radi njene kulantnosti.
ČEKADA MARIJA roj. Šenkinc, Mala Bukovica p. Bistrici 17.
>51 m se bliža
Kdor se hoče oblačiti dober kup, naj kupuje v trgovini
„011' Economia Famigliere"
v TJKSTU na trgu Ponterosao it. 6.
Fuštanj za vestalje	od	L 1.90 n.
«	za srajce	»	2.95	»
»	rdeč, plav	za	moške gate »	3.50	»
»	na dvojno	lice	»	4.90	»
»	piket bel	»	2.90	»
H lug o za plašče 140 cm vis	»	10.—	»
Volneaia muila v vseh barvah	» 10.80	»
Zamet v modnih barvah	»	6.90	»
Rigadin (Borgo)	»	2.90	»
Platno Madonna	»	2.20	»
»	zarjuhe	»	4.90	»
Jajčna koiica	»	2.90	»
llrivačc	»	1.90	»
Namizno perilo za (i oseb	»	19.50	»
Prtiči	»	1.50	»
Šali iz čiste volne	»	35.—	»
Volnene maje športne	»	17.50	»
Telovniki debeli (pullmver)	»	16.90	»
čipk, volnenih odej in kovtrov po čipsk, volnenih . odej in kovtrov po naijnizijih cenah.
Resnična prfožnost.
Moške .luknje iz čiste, volne. 75 - 95 -120 Vestalje, teike, za gospe od 28 L naprej. Kapot iz velurja s krznom od 160 l. nap.
Hooverjeva gospa.
Ameriški volivci so se že mesece in mesece zanimali, lk'do bo prišel v Belo hišo ali Hoover aJli Smith. Zenskim volivkam pa je bilo bolj na tem ali postane predsednica lepa Lou ali ponižna in dobra K a ti e.
No, volivci so se odločili za Hooverja in ker je lepa Lou njegova žena, je Lou predsednica velike ameriške države.
V počitniškem taboru.
Pred tridesetimi leti je bilo, ko so študentje kalifornijske univerze imeli taborjenje v gozdu. To je tisto gozdovui-šLvo, ki se je po Evropi tudi močno razširilo ter navaja mladino na lepo življenje v naravi.
Tudi hčerka bogatega bankirja Henrya iz Idaha, lepa Lou je prosila očeta, naj jo pusti med gozdovnike. Oče je dovolil lepemu in pridnemu dekliču, naj se v počitnicah malce poveseli, ko je celo leto na univerzi marljivo študirala zemljez-nanstvo.
V taboru se je Lou seznanila z revnim sinom nekega kovača, ki je pravkar prišel h ikraju s svojimi inženirskimi študijami. Mlada dva človeka sta se spoznala, čez leto dni sta že bila mož in žena.
Dvanajstkrat okoli sveta.
Medene tedne sta morala zakonca prav naglo preživeti. Potem je bilo treba pripravili kovčeke ter odjadrali v daljno Kino. Tam je inženir Hoover nastopil svojo prvo službo. Mlada mati je tamkaj povila tudi svojega prvega sinčka; je torej Kitajček. Družinica pa si še ni mogla urediti udobnega domeka. Inženirja so pošiljali s Ikiraja v kraj: v Meksiko, v Indijo, v Kanado, Avstralijo, Italijo in Husijo. Hooverjeva gospa ima v svojem dnevniku zapisano^ da je z možem prišla dvanajstkrat okoli sveta.
Dosti dogodivščin in borb sta morala mladi mož in žena pretrpeti. Ko jima je bil rojen prvi sinček je izbruhnil na Kitajskem bokserski upor. Kitajci so hoteli vse belokožce pomoriti. Hooverjevi so si s silo rešili življenje. Po razburkanem življenju je prišel inženir Hoover 1. 1917 v \Vashington. Tu je začela njegova pot navzgor. Prišel pa ne bi nikoli talko visoko, če ga ne bi v vsem življenju močno podpirala njegova zvesta Lou.
Smejmo ase I
Vpraša nekdo Ribničana:
«Pa mi povejte, oče, kaj je to: Z e začne, črno je in dve luknji ima*.
Ribničan misli in tuhta: «Pa ne vajm».
«En par škornjev! Ta bo pa lažja: Z d začne, črno je in štiri luknje ima, Kaj je lo‘?» Oča z Ribnice študirajo; nič: «Pa ne vajm».
«1, dva para škornjev. Ta pa bo šla: s č začne, višnjevo je in češpljevo kost na sredi ima. Kaj je to?»
I, zdaj me pa ne b’š. Tri pari Skuril jev!» se oča odrežejo.
Franček: «Moj učitelj so pa res dober gospod#.
Mama: «Oho, kar naenkrat!*
Franček: «Ja, zdaj mi popolnoma do-pade, zato ostanem še eno leto v njegovem razredu*.
«Današnji rod je pa res neolikan*, pripomni v tramvaju gospod Vrba. — «Kako vendar? Saj vam je pravkar onile fant odstopil svoj sedež.* — I seve, pa moja žena mora še vedno stati).
«No, očka, ali bo jenjalo deževati?* «Po navadi pri nas zmeraj jenja.
NAŠA POŠTA.
Denar v pismu. Nekdo je poslal v pismu srebrn novec za 5 lir z naročilom, naj se objavi neki «Mald oglas*. Pismo je prišlo, novca pa ni bilo notri, le poznalo se je na kuverti, da je bil. Opozarjamo vsakogar, ne pošiljati denarja tako. Je tudi proti poštnim predpisom.
Malt oglasi. Kdor z dežela naroča «Mali Oglasi), naj sešteje število besed in plača po tarifi, objavljeni na čelu lista (ivsaka beseda 30 stotink*. Nekateri prilože za dotično svoto znamk. Ako se denar posebej pošlje, naj se zraven zapiše, v kateri namen gre.
liračina Mihael, Draga. Prošnja se nahaja v pregledu v pokojninskem uradu pod št. Pos. 1028349. Treba počakati na rešitev.
Sircu, Sludeno. List pošiljamo naslovljencu redno od tukaj.
čez dvajset let pride po nevesto - prepozno.
Pred dvajsetimi leti je živel v Ljubljani mlad mehanik, ki pa ni mogel dobiti zaslužka ter se je vsega, kar je posiklusii, prijela smola. Ves obupan je poskusil še zadnje: Ameriko. Pustil je tu svojo nevesto in starše ter odšel v tujino za kru-nom. Nevesti pa je obljubil, da pride čez nekaj lei ponjo. Mladi mož je imel v Ameriki večjo srečo ko doma. Po naporu več let se je mogel postaviti tam na lastne noge in že pred vojno je imel v Filadelfiji lastno mehanično delavnico. Na svojo nevesto ni pozabil, toda vojna mu je preprečila, da bi šel ponjo. Tudi se je mož zarotil, da se ne oženi prej, dokler ne bo imel toliko premoženja, da nudi svoji ženi vse, kar si bo le želela. Sedaj je to dosegel in odpravil se je poln upanja v domovino. Obiskal je svojo izvoljenko, ki še vedno tam stanuje'kot prej. Ko jo je hotel objeti, ga je na lahko odrinila. Zvesti zaljubljenec ni prav nič zapazil znatnih sprememb, ki so jih leta zapisala izvoljenki v lice. že vajen ameriških običajev jo je po dveh treh stavkih zaprosil za roko. Ona se je nasmehnila in poklicala z vrta — svoja dva otroka, ki sta takoj pritekla in zvedavo gledala tujca, ki je takoj spoznal, da je prišel mnogo, mnogo prepozno, žena ga je povabila h kosilu. Opoldne mu je predstavila svojega moža, skromnega državnega uradnik la ter naistarej-šega otroka, šestnajstletno hčer. Rotil in udan je 451etni mož odpotoval nazaj v Ameriko, potem, ko je prav po ameri-kansko obdaroval otroke svoje nekdanje neveste.
llillilliillllliillllUllllilllllllllllUIIHIIIIiililllllilllllllilllliljiliilillilllllllllllllllllllllllllillillllll
Mlekarničnega vodjo
sprejme v službo Mlekarska Zadruga v Trnovem (Torrenova di Bisterza, Car-naro). Isti je vposlati do koncem novembra 1. 1. ponudbe z osebnimi podatki, navedbo svojih zahtevkov, ter časa, kedaj naj bi sc izvršil nastop službe in zdo-kazi o:
a) strokovni izvežbanosti,
b) dosedanjem službovanju,
c) neomadeževani preteklosti,
d) italijanskem državljanstvu,
e) znanju deželnih jezikov. Ilillilllll!ll!ll!!llll!ll!ll!ll!ll!lll!llll!!!!illllll
ETERNIT
Zaloga - TRST
TWIBSSTE1 VIA TRENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naslov!
»■■■■■■■■■■■■■HoinaaaBHH ■■■
ZOBOZDRAVNIK
S Dr. L. MERMGLJA
SPECiJALIST ZA ZOBNE IN USTNE BOLEZNI
■
■
■
■
«HI
SPREJEMA V GORICI Na Travniku štev 5 II.
od 9-12 in od 3-5.
Dr. Delneri Gilberto
v GORICI
— Zdravnik — za očesne bolezni in predpisovanj« očal.
Sprejema vsak dan od 11-12 in od 3-4 Corso Verdi 28.
Na otoku Solovecku.
V'Belem morju leži pred zalivom Onje-ga šest otokov, katerih, največji se imenuje Soloveck in meri 26(1 kvadratnih kilometrov. Na tem otoku je dolga stoletja stal samostan s slovečo Marijino božjo potjo. Redovniki so kljub silno ostremu podnebju spremenili otok svoje dni v pravi raj z gosto zaraščenimi gozdovi in ribiškimi napravami. Sovjeti so samostan izpremenili v kaznilnico za politične zločince, ki je ona najoriginal-nejših na svetu.
Na Solovecku je nad 15.000 kaznencev. Navadn/li zločincev je med njimi le malo, glavni del sestoji iz političnih zločincev. Med temi je le 5% izobražencev. 65% odpade na delavski razred; ostalo je čudna zmes potepuhov in prostitutk, ki so bili na kak način v zvezi s političnimi zarotami ali vohunstvom. Plemičev je na Solovecku le par.
Ker je kaznilniška uprava samostansko poslopje v celoti zasedla zase, so ka-znen-ci brez prave strehe in prebivajo po barakah, če se pomisli, da traja zima po osem mesecev in znaša mraz po 30 stopenj, ni težko uganiti, da so razmere za kaznence strašne. Spe na golili klopeh brez blazin in odej. Čez dan delajo po gozdovih, kjer drvarijo. Oblečeni so nezadostno, mnogokrat brez čevljev, noge zavite zgolj v cunje. Hrana je skrajno slaba, brez masti, mesa in močnatih jedi : kos črnega kruha, posušene ribe in čaj. Kdor sc ne giblje dovolj hitro, dobi z bičem ali pa ga pazniki enostavno ustrele. Zaradi bolezni sme ostati v baraki le tisti, ki ima najmanj 39 stopenj vročine, ženske ne uživajo nobene olajšave in morajo z moškimi delati v gozdu. Samomori so med kaznenci zelo pogosti.
Najvišje cene plačujem za
KOŽE
\T
4= }> "v
kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev itd. - Skobci za lisice in kune vedno na razpolago.
D. WINDSPACH
T SC S T Via C. Battisti 10 II. nad. vrata 16.
Telefon int. 68-81. Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
ooaaaannnnnonn
JI Oran Rispormio"
Silvio Levi Trst - Via S. Lazzaro 9.
Tam najdete velike partije blaga po priložnostnih cenah.
Kotenina
Platno Madonna, ležko Platno Douglas i> za rjuhe, 150 c viso llrisače iz gobe Prlenina, bela, fina m Pilštanj za obleko Satin, črn
Posteljna pregrinjata Platnena podloga (kanepina)
%efir za srajce Najfi nejši po peti n Peli prtiči
itobci z ažurjem	..
Velika izbora maj in nogavic za moške, ženske in otroke po neverjetnih cenah.
autinanuanuanuti
llillllll!l!!lllllli!llllll!llll!ll!llllllilllllll!lllll!lllll!illl|||ill!I||!lll||||||||||il|g||||il||!llllll|{|||||g|]
od L 1.60		naprej
))	2.50	»
))	3.—	»
O ))	4.90	»
»	1.70	»
»	5.90	»
»	1.80	»
»	2.80	»
))	15.—	»
»	1.50	»
)>	2.70	»
))	4.30	»
))	0.95	»
»	0.50	»
v BOKU
zdravite s
protirevmatičnim sredstvom
Po vseh lekarnah po 6 V., stek Labor. ALGA, Fiume (M.T.)
Il!lllll!llllllllllliliil!lllllllllllllllllllllllililllllllllil!!liilllll!l!il!il!!l!lll!lllll!lilllllllll!ll!lttlllllllllll
Otvorila se je
Prodajalna mrtvaških predmetov
v POSTOJNI št. 66 (hiša Garzarolli)
Velika zaloga vseh mrtvaških potrebščin kot krst, sveč, oblek, vencev iz svežih, knvinaslih in umetnih cvetlic; voščeni venci za birme in poroke. Sveže in umetne cvetlice. Pogrinjala in blazine. čevlji in nogavice. Nagrobne svetilke. Okraski za krste. Okraski za pohištvo. Cerkvene potrebščine, itd. itd.
V zastopstvu Pogreb, podjetja ((Prem. Nuova Imprcsa* v Trstu Corso V. E. 111. 47 Telefon Nr. 8006, po noči Nr. 8768, sprejema naročila za prirejanje mrtvaških sob, odrov in prevozov.
CENE ZMERNE POSTREŽBA TOČNA.
IIMIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllinilllllllllUIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIll!li’IUIIIl]|IIIHII
PISALNI STROJI
veliki in tudi majhni za potovanje.
Kontrolne blagajne
tudi na S prodala po zolo ugodnih oenah
MULLEH, Trst, »la Irenco delti Croce B, Tel. B1-9B.
imiKnoi
Cevijaf*nica FOlliOlESStlN
Med delavci najbolj priljubljena *ia Caprin 9 pri Sv. Jakobu
Trst
Trst
I
i
Mihec: Ti Jaka pa Imaš zmerom elegantne čevlje. Kje neki jemlješ denar?
Jakec: Jaz kupujem pri Foroessinu, pa še manj potrošim in sem bolje obut ko ti.
Miheo:Grem pašejazgledat za en par k Foroessinu.
Jakeo: Le pojdi, boš videl kako boš zadovoljen.
" ilutomobilna mehanična sola
TSST - Via Imbriani 14 - Telefon St. 73-67.
„LA BLOCCHISTA TESSILE«
TRST, Via Madonnina št. 8
pošlje na zahtevo v poštnem paketu vsakteri predmet po že znanih katastrofalnih cenah, in sicer zato, da more zadovoljiti odjemalce, kateri ne morejo sami k nam, in da ugodimo vedno številnejšim zahtevam istih.
„LA BLOCCHISTA TESSILE“ samo v ulici Madonnina 8 - TRST
DROBIŽ.
Denar ni sreda.
Gospa Houston, vdova brodolastnika Roberta Houstona, je ena najbogatejjšib -žena na svetu. Mož ji je zapustil premoženje v vrednosti 200 mi!i/jonqv frankov. Komaj je moža zakrila zemlj-a, že se .je oglasilo pfi njej na stotine in stotine snubcev. Da bi se iznebila nadležnih vsiljivcev, ki jim je bilo v mislih njeno premoženje, se je Iady Houston preselila v hribe; tu je hotela v miru živeti s svojimi služabniki. Toda pohlepni snubci in razni nesrečniki so zvedeli za njen naslov in tako dobiva še vedno poprečno po GOO ženitnih ponudb in prošnja dnevno. Gospa je zaradi teh dopisov vsa nesrečna. Ko jo je. te dni obiskal neki časniški poročevalec, so jo med pogovorom oblile solze ter je vzkliknila: "Blagor revežem, ki imajo mir in niso predmet toliko pohlepnih goljufov. Njim je še znana radost dajanja in sprejemanja. Revež se more veseliti nad šilin-.goni, ki ga da sotrpinu; bogatin ne občuti tega veselja, niti če komu daruje 1000 šilingov, saj nikoli ne ve, če svojega daru ni dal nevrednemu. Vse moje bogastvo nima nikiake neskaljene radosti«.
Poljaki na tujem.
Poljsko ljudstvo je zelo številno in se močno izseljuje že od nekdaj. Statistilka pri vnanjem ministrstvu v Varšavi izkazuje, da živi zunaj države 6,600.000 Poljakov (v Evropi blizu 3 milijone, v obeh Amerikah čez 3 milijone).
Dobra plača.
Kralj parfuma, Koržan Coty, je eden ■najbogatejših ljudi. Pred kratkim je prodal svoje parfumske tovarne v Ameriki za 1 milijardo 200 milijonov frankov. V Franciji pa je on dosmrtni ravnatelj družbe, ki poseduje parfumske tovarne. Kot ravnatelj ima Coty na leto 20 milijonov frankov plače. On je tudi lastniki dnevnikov «Figaro», «Gaulois» in najnovejšega «Ami du Pcuple*.
Boj proti alkoholu v Ameriki.
V zadnjem poslovnem letu (od junija 1927 do junija. 1928) je bilo v Združenih državah zaradi kršitve prohibicijskega zakona kaznovanih nad 7 milijonov do-oseb. Globe znašajo nad 7 milijonov dolarjev. Zaradi tihotapljenja alkohola so zaplenili 400 ameriških in 2 inozemski ladji.
Berači z avtomobilom.
V Ameriki ima že tudi vsak delavec •svoj avto, kar je sprično dolarskih mezd umljivo. Čudno pa je, da se tudi ameriški berači vozijo z lastnimi avtomobili. •Odkod jih imajo? Morda jih kupijo iz četrte roke ali pa si enostavno najpri-pravnejšega izberejo iz kiupa starih avtomobilov, ki jih je najti v okolici vseh večjih mest Potem se vozijo od mesta do mesta in prosjačijo, da spravijo skupaj za brano in bencin. Teh prosjaš-kih avtomobilistov je že toliko, da postajajo prava socialna nadloga. Ameriški dušeslovci tolmačijo ta pojav na ta način, da žene ameriška neugnanost in podjetnost ljudi, da prodajo vse svoje premoženje in se brez ciilja odpravijo po svetu. Ko denar poide, se vdajo beračenju in nimajo več potrebne moralne sile, da bi si denar služili z delom.
Odikodnino zahtevajo.
Slavni Poljak Paderevski je igral na klavir v nekem ameriškem mestu. Med koncertom je stara dama začela kašljati. Pozivali so jo, naj gre ven, pa ni ubogala. Zdaj jo 42 poslušalcev toži za odškodnino, češ da jim je pokvarila ves umetniški užitek.
Potopljene ladje.
Prvi minister je pred dvema tednoma pritisnil na gumb močnih sesalk, ki črpajo vodo iz Nemijskega jezera. Vlada hoče namreč poiskati na dnu jezera potopljene ladje rimskih cesarjev Tiberija in Kaligule. Te ladje so baje tako sijajno opremljene, da se splača porabiti nekaj desetin miljonov za njih najdbo.
Peking umira.
Usodo velikih prestolnih mest Aten, Kartagine, Jeruzalema in drugih doživlja zdaj tudi glavno mesto «nebeškega carstva« Peking. Odiklar je nacionalistična Mlada izbrala za svoj sedež Nanking in ne Pekinga, se je iz bivše kitajske prestolnice izselilo na tisoče družin. V najbolj trgovskih ulicah so vse trgovine pozaprli. Bohotno se je pa razpaslo beračenje in ropanje, ker je na; stotisoče ljudi brez dela in brez jedai. TalkJo umirajo velika mesta.
Dobre kup&ije.
Zaikaj vse so porabni vojaški zrakoplovi in francoski oficirji! Financa v Lyonu, glavnem svilarskem mestu v Franciji, je naredila preiskavo pri neki svilami. V knjigah so našli, da je bil izplačan znesek 10.000 lir neki bivši blagajničarki. Ko so jo vprašali zakaj, je izjavila, da so ji s tem denarjem skušali usta zamašiti, da bi ne izdala tihotapcev s svilo iz Lyona v Nemčijo. Francoski oficirji so namreč, kar v vojaških letalih tihotapili blago in pri tem precej zaslužili.
Trgovina z dekleti.
Pri Zvezi narodov obstoji komisija, ki se peča s pobijanjem trgovine z dekleti. Pred kratkim se je ta komisija sestala k seji, h kateri je povabila tuidi sestro Pavlino iz samostana Naše ljube Gospe iz Genove. Sestra Pavlina je bila z dovoljenjem cerkvenih oblfiistev zapustila samostan, odložila redovno oblačilo in obiskovala, kiakor ženski detektiv, najbolj proslulle beznice v Neapelju in Mar-seju. Izdajala se je, da je pooblaščena nabirati dekleta za južno ameriške beznice. Predložila je trgovcem z dekleti priporočilna pisma raznih lastnikov beznic in posrečilo se ji je, pridobiti si zaupanje teh mešetarjev s človeškimi telesi. Vabilli so jo na svoje tajne seje in tam je spoznala poglavarje teh band. Sestri Pavlini se je posrečilo, iztrgati mnogo deklet iz krempljev teh trgovcev. Zbrala je obilo važnih podatkov in odkrila celo mrežo trgovine z dekleti. Trgovci so jo hoteli umoriti, pa je ušla. Sestra Pavlina je Zvezi narodov predložila izsledeno gradivo in predloge, kaiko naj se to sramotno kupčevanje zatre.
Norčeva besnost.
V norišnici v francoskem mestu La Rochelle imajo zaprtega mekega Blonina. 26 let ima ubogi fant in je že skoraj ozdravel. Te dni se je sprehajal po vrtu s štirimi tovariši. Sredi pogovora napade Blonina taka besnost, da je enega svojih spremljevalcev zadavil, ostale tri je pa z železnim drogom tako pretepel, da bodo težko vstali s postelje.
„Ž&jfarsk&“ umetnost.
Znana tovarna za Elida-nvilo je razpisala 100.000 mark nagrade za- najlepši ženski obraz. Denar je dobil neki berlinski profesor. Glavo boste videli zdaj po vseh kosih Elida-mila.
!l!!lllll!l!llllllilllllll!l!!ll!lll|!!ll!ll!ll!ll!ll!ll!l!!l!lll!^!l!l||j||||II|||||ll|||||||||||!|||||||I|||l|||||III
MALI
haloga moških ofc>leL&H
„fllle Grandi Fabbriche"
TRST - Corso Garibaldi 10, Telef. 79-35.
Paletot in Raglan - Površniki in Trench Coats - Obleke za sprehod in črne obleke - Suknjiči in hlače
za moške mladeniče in dečke.
Vedno zelo bogata izbera po poštenih cenah.
Trgovini je pridružena v I. nadstropju izvrstna
Lastna krojaonioa I. redu.
za naročila po meri in z jamstvom za popolno delo. BLAGO ZA OBLEKE IN SUKNO vsake vrste, finese in barve.
EE±E  liči——■
TRST - Via S. mool6 St. S7. Varčne gospodinje!
■........ Gostilničarji! Zadnja dva tedna =
Razprodajam
vsake vrste posode po smešno nizkih cenah samo še nekaj dni.
Poslužite se te redke prilike.
Via S. Nicolo 27, trgovina posode.
KMETOVALCI Vi dobite od živinoreje najvišji donos z naročitvijo edinega posne-malnika
DIABOLO
kateri je prvovrsten ŠVEDSKI SVETOVNI izdelek.
Plačuje se lahko v obrokih
Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastopniki se iščejo. Ceniki in katalogi so
Pojasnila prebivalcem goriške brezPlacno na razpolago, pokr. dajejo zastopniki tvrdka:	^NIIT	30NS0N,	BOLZANO
Vittorio Jonson, Gorica via Contavalle 4, Šonc Viktor, Tomaj
VELIKA ZALOGA papirja« papirnatih vreftio. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Baslon« Dolinar, Trat - Via ligo Polonio B.
SVEORI, orodje za vrtanje. Posebnost s žagice za les in risbe. Cene najzadnje.Trgovina rezil,Trst Corso Garibaldi 19.__________________________
POSOJILA na vknjižbo za dobo 25 let po 6°/0 'n povračilo na obroke skupno z obrestmi priskrbi g. Furlani Ivan v Dekanih, sodnijsko zapriseženi cenilec ter zastopnih zavoda za Julijsko Benefiijo.
Državni patent garantiran
„Amerikanol po zraku letajo...“
16.008 Amerikancev je vložilo na zračno mi,nisitrs.tvo prošnjo za letalski patent. Avtomobil je že iz mode.
PEČENKO. FERDINAND - TRST, Scala Belvedere 1, priporoča svojo staroznano ifianjarijo. Ima na razpolago najboljše likerje in vina.
KROJNA ŠOLA šivanje, vezenje, izdeto-l vanje klobukov in umetnih cvetlic — združena s krojačnico, otvoritev 1 novembra. — Via Lavaloio 5.
Dondn-Klampfcrer.
PENZ1JONISTKA brez otrok vdobi dobi čkanosno mesto in stanovanje brezplačno; ponudbe nasloviti. A. Visentin, ne^oziante, Portale — Istria.
KOLARSKI POMOČNIK, 20 leten mladenič, izučen v vsem kolarskem delu, išče službe. Naslov pri upravi.
Zobozdravniški ambulatorij
Dr. G. LAURINSICH
TRST — Tia delle Sette Fontane 6 — TRST
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške.
Govori se slovensko.	Delo zajamčeno.	Cene ljudske. |
Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12.	|
Gospodarstvo
Tržaški trg in naše mleko.'
Spomenica tržaških trgovcev.
Pokrajinska fašistovslka zveza trgovcev t Trstu je poslala oktobra meseca tržaškemu prefektu in županu spomenico, v kateri predočuje velike pomanjkljivosti pri dobavi mleka za tržaško mesto^ Prinašamo iz omenjene spomenice nekoliko podatkov, ki bodo gotovo zanimali naše čitatelje.
Odkod pride mleko v Trst.
Trst porabi dnevno 550 do 600 hektolitrov mleka. Del tega mlelka dobavljajo taikozvani grosisti, ali po naše trgovci na debelo. Ostalo mleko prinesejo oziroma pripeljejo v Trst mlekarice v jer-basih, na ročnih vozičkih, na osličih in na vozeh. Trgovci na debelo, katerih je okrog 20, dobijo mleko iz sledečih krajev: Iz tržaške pokrajine 14 hi, iz Furlanije 124 hi, iz Istre 40 hi, sikupaj 178 hi.
Mlekarice prinašajo': Iz tržaške občine približno 78 hi, iz ostale tržaške pokrajine 146 hi, iz Furlanije 9 hi, iz Istre 139 hi, skupno približno 372 hi.
Vsega mleka pride potemtakem iz tržaške pokrajine približno 238 hi, iz Furlanije 133 hi, iz Istre 179 hi, skupaj približno 550 hi.
Primanjkuje torej še okrog. 50 hi mleka dnevno. Tega dovaža v Trst v zgoščeni oblilki mlekarna Soresina iz Lombardije.
Kako se v Trstu mleko prodaja.
Mleko, 'ki ga dobavljajo v Trst grosisti, se prodaja v približno 110 mlekarnah in 60 ljudskih kavarnah. Od 178 hi mleka, ki ga dobavljajo grosisti, pride na vsako mlekarno komaj dobrih 100 litrov mleka povprečno. Če računamo, da porabijo precej tega mleka tudi slaščičarne in poleti sladoledarji in da prodajo nekatere večje mlekarne po 200 do 300 litrov mleka dnevno, pridemo do zaključka, da proda večina mlekarn malo več kot dobra mlekarica, to je od 20 do 40 litrov dnevno.
Ljudski kavarne.
Nadalje pravi spomenica, da imajo mlekarne prekratek urnik, kar jim zelo škoduje. Ljudje, ki zvečer ne dobijo mleka v mlekarni, se obrnejo na ljudske kavarne, ki so več časa odprte. Tako mlekarne počasi izgubljajo odjemalce. Mnogo ljudi popije svojo vsakdanjo kavo v ljudskih kavarnah, medtem ko se mlekarn izogibljejo, ker smejo prodajati samo mlelko in še to mora gost popiti stoje. Mlekarne imajo tudi prestroge predpise glede prodaje drugih predmetov. Ljudske kavarne lahiko prodajajo kruh in pecivo, medtem ko mlekarnam to ni dovoljeno. Kar se nadzorovanja tiče, stojijo na najsLabšem mlekarne, najboljše pa mlekarice. Mlekarne morajo plačati kazen, če prodajajo mleko z 2.8 do 3% tolščobe, kakršno dobijo včasih z dežele, mlekarice pa primešajo lahko pol in še več vode v mleko, ker jih oblast ne more dovolj natančno nadzorovati.
Predlogi trgovcev.
Na podlagi gornjih navedb prihaja spomenica do sledečih zaključkov, ki jih naslavlja na oblasti v obliki predlo-gov:
1) Mlekaricam se mora prepovedati prodajanje mleka po hišah. Dokler ne bo zgrajena nova centralna mlekarna v Trstu, mlekarice lahko nosijo mlekio v razna zbirališča po deželi. Od tam pride mleko v mesto v večjih množinah, tako da je omogočena točna kontrola od strani oblasti. Mleko se ne sme prodajati več po hišah, ampak na posebnih trgih, ki jih mora oblast nadzorovati'.
2) Ljudske kavarne ne smejo več prodajati mleka na dom. Ali naj se spremenijo v prave mlekarne, ali pa v prave kavarne.
3) Mlekarnam naj se omilijo predpisi glede prodaje drugih izdelkov in naj se dovoli, da gostje v njih lahko popijejo mleko sede pri mizi.
Mnenje d.rja Coceancicha.
K vprašanju mleka se je oglasil tudi prof. Coceancich od Kmetijskega urada v Postojni, v Piccoilu od 8. t. m. Smisel njegovega članka je v glavnem sledeč:
Prodajna cena mleka v Trstu je 1 liro 40 stotink, nakupna cena po deželi pa je po mlekarnah od 65 do 75 stotink, teh ni, pa le 55 do 60 stotink, ponekod celo 50 stotink. Te nizke cene imajo seveda vpliv na živinorejo. V krajih, kjer je mleko poceni, se gojenje krav ne splača, zato se število mlečne živine vedno bolj krči. Tržaško zaledje (h kateremu prišteva dr. Coceancich tržaško pokrajino, goriško pokrajino brez Gor, červi-njanščino, koprski okraj in zapadmi del karnarske pokrajine) danes pa Trstu ne more dati dovolj mleka, vendar pa bi se s primernim povišanjem cene množina mleka v kratkem lahko toliko povečala, da bi krila celotno potrebo tržaškega mesta. Temu nasprotujejo, meni dr. Coceancich, največ slovenskJL nacionalisti, ki z vsemi silami, delajo na to, da bi -ljudje postali revni in teko zasovražili svojo novo domovino.
Odgovor trgovcev.
Na izvajanja dr.a Coceancicha je odgovorila Pokrajinska fašistovska zveza tržaških trgovec v Piccolu od 10. t. m. Zveza je mnenja, da tržaško zaledje mestu zaenkrat ne more dati dovolj mleka. Radi nizke stopinje, na kateri je danes njegovo poljedelstvo v primeri z drugimi italijanskimi pokrajinami niti ni pričakovati, da bi se množina mleka v doglednem času lahko toliko povečala, da bi zadostila tržaškim potrebam. Dalje zagovarja Zveza razliko med nakupno in prodajno ceno mleka in pravi, da je za trgovce še premajhna, ker itak delajo z izgubo.
Toliko prinašamo iz spomenice tržaške fašistovske zveze trgovcev in iz časopisnih razprav o vprašanju preskrbe tržaškega mesta za mlekom.
V prihodnji številki bomo pa prinesli drugi del te razprave izpod peresa priznanega kmetijskega strokovnjaka. Govora bo o nalogah mlekarske centrale v Trstu.
Vinske cene po Istri. — črno vino: Vižinada 180, Bale 170, Motovun 150-180, Oprtalj 170-180, Rovinj 160-190, Buje 180-200. Belo vino: Vižinada 150, Bale 170, Motovun 140-160, Oprtalj 150-170, Rovinj 140-170, Buje 190.
Semenj v Buzetu 18. X. Prignanih: 32 volov, 119 krav, 22 telet, 19 oslov, 190 prašičev, 7 ovac. Gene: voli 310-340, krave 260-320, teleta 525-575; prašiči 80-200 glava, ovce od 60 L naprej, osli od 70 L naprej.
Po čem Je lipa?
Dne 14. novembra si dal ali dobil:
Za	100	dinarjev	od	33 22	do	33.62	L.
„	100	franc, frankov	„	72.50	B	74.50	„
„	100	švic. frankov	„	367.—	„	368.—	„
„	100	nemških mark	„	452.75	„	456.75	„
„	100	avst. šilingov	„	265.50	„	271.50	„
»	*	dolar	„	18.90	„	19.—	„
1	funt	„	92.17	„	92.37	„
Kdor gre denar zamenjat, mu plačajo najnižjo ceno. V bankah še nekaj manj za njih delo. Razlika, n. pr. pri dinarju 40 stotink, je pa odvisna od borznih kupčij. Če je dosti jugoslovanske valute na trgu, ti dajo manj. Je pa še dosti drugih vzrokov, ki določujejo takozvani kurz t. j. višino svote za izmenjavo.
Loterijske številke.
10. novembra 1928.
BARI	79	83	69	70	8
FIRENZE	' 87	48	88	35	46
MILANO	81	48	59	21	36
NAPOLI	50	45	23	6	75
PALERMO	1	3	46	47	72
ROMA	71	63	53	68	16
TORINO	18	1	40	13	33
VENEZIA	35	56	25	43	33
“TJ
gooaooooooonooooDoon
Trgovina narejenih ebiek in konfekcij DAVIDE CAVALIERO □
TRST - Corso GaribaldiRS, Tel. 79-32 Q
(prejšnja Barijera)]	Q
Bogata izbera oblek, površnikov, paltotov, nepremo-
0 o
o 0 0
čljivih plaščev, jopičev, podloge iz kfimelne dlake, trench coats in gabardines za može, mladeniče in otroke.
Blago na mero, domače in tuje proizvodnje. -Specialiteta v plavih in črnih oblekah-Kroja6nica I. reda.
g	Govori	se	slovensko
Zmerne cene. — Cene konkurenčne.
»ODOODOODOaOOOODOOOOB
NAJBOLJŠE OBUVALO
za ženske, moške in otroke
v najmodernejših barvah in po najnižji ceni dobite edino
PRI REBCU
Trst, Via Carriucci 36
ll!!lllll!ll!lllllllllllllllllll!lllllll!lliiiill!!l!llllilllllllll!lllll!ll!llilll!l!ll!llilll!ll!illlllllllll!llllll||||!
LAMA TRIESTE
'V
SARANTITA /
LflMfl „TRIESTE“
z znamko „helebarda" Kraljica rezil
iz finega švedskega jekla
Zaloga v Trsiu :
Corso Garibaldi št. 19
(bivša Barriera)
Špecijalni noži, britve, škarje, stroji za striženje in britje „Solingen“
Zaradi reklame:	garantiran
•troj za striženje las 18 lir
Orodje za rokodelce in profe-sijoniste, vse garantirano. Skrajno nizke cene.
II!IIII1!IIIIIMMII1IIIIIIIII:IIIIIIIIIIIII1III!IIIIIIII1IIIIIMIIIIII1IIIIIIII1II1IIIII
Gospodinje !
Pri nakupa nianufakturnega blaga zasluži prednost veliko skladišč v Trstu, via Genova (prej Campanile) št. 21 (blizu srbske cerkve)
Maria Accerboni
via Genova 21.
V zalogi ima nove bogate dohode perila za neveste po 2 L, domačega platna po 3.90 L, finega platna, 150 cm visokega, po 5.50 L, narodno nošo po 2 L, vsake vrste nogavic po najnižjih cenah.
Najboljša postrežba I Kar dobite drugod, dobite tudi v ti trgovini.
Trst, via Genova 21.
Primarij
Qott. D' 0SV9LD0
GORICA — Specijalist za — s-s učesne bolezni
se je preselil
v ulioo Dante lO
Sprejema od 10-12 in od 3-4.
5^	ZDRAVNIK
Or. FHAN GRUDEN
ordinira v TRSTU
Via S. Lazzaro 23 II n. §
(zraven kavarne Roma)
od 10 in pol predp. do 13
V NABREŽINI ord. samo popoldne od 14 do 18 (na lastnem domu.)
Dott. Bius. Gomel
ipecialist za bolezni v
ušesih, nosu in grlu,
bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof. Brunetti-ja v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah Spre|emo od 9-11 In od 3-4 Ppp.
V Gorici. Via Garibaldi 11 (prej via Teatro.)
Vdiha zaloga mrtvaških predmetov.
Kompletne pogrebne opreme:
I. razreda od 300 lir naprej
II. „	- 200 -	•
III. n . V »	. pogrebi otrok od 25 lir naprej.
I. SAKSIDA - DOltNBERG 3.
ZLATARNA Albert Povh
TBBT, Via Manini št. 46
kupuje krone po 1*46 Propravlja in prodaja zlatenino
Najboljše čevlje ima v Trstu v zalogi
Matija Pahor
Trst — Via Aroata 19 — Trst
LASTNA IZDELOVALNICA
Čevlji delani samo na roko. Tvrdka znana po vseh pode-
|TRI£STE-VIA AflCATA 19|
Pahorje na sejmu:
8. v Podgradu,
10. v Št. Petru n.K.
12. v Sežani
13. v Lablnju Istra, 16. v Trnov.-BI*tr,
Tipogralla Fhatblu Mosbttio - Trieste. I
želskih sejmih..
ioaaoaaaoaoioiaaaaaai