v
s
Brezplačno glasilo krajanov Četrtne Skupnosti Šentvid
UVODNA BESEDA UREDNICE
Bolje pozno kot nikoli, bi lahko rekli ob izidu naše druge številke. Res smo pozni, zato pa je naša vsebina še bolj zanimiva in verjamem, da vam bo všeč. Tokrat lako preberete poročilo o delu Četrtne skupnosti Šentvid v mandatu, ki se izteka. Prispevek je pripravil predsednik Četrtne skupnosti Šentvid g. Bogo Polajnar. Svoj pregled dela in vizijo o razvoju Šentvida nam predstavlja svetnik ČS Šentvid g. Florjančič. Z lokalnimi volitvami se bo vsaj deloma zamenjala naša lokalna oblast. Le kaj novega nam bo prinesla?
Naj takoj povem, da smo bili zelo veseli vašega odziva in pripravljenosti na sodelovanje. Tega si želimo tudi v bodoče. Prav prijetno nas je presenetil g. Tomo Šarf, ki je prispeval članek o tekaških možnostih in priložnostih v Ljubljani. Veseli smo bili tudi prispevka šentviških upokojencev »Tudi mi smo tu!«. Ker smo prejeli samo en prispevek urejenega vrta za našo nagradno igro »Najlepši vrt Šentvida« smo se odločili, da čas za prijavo podaljšamo. Tudi jesenski vrt je lahko lep, zato pošljite fotografije. V tokratni številki pa objavljamo prispele fotografije. Kot vedno je bila zelo aktivna Mojca Vadnjal. Priskrbela nam je odgovor o razvoju predšolske vzgoje in načrtu MOL-a za povečanje kapacitet. Pridobila je tudi brezplačne delavnice in predavanja na katera ste vsi prav vljudno vabljeni. Vabila in urniki so v glasilu. In spotaknila se je ob pomanjkljivost v Šentvidu. Odkrila je, da v Šentvidu nimamo niti ene Varne točke. Varna točka je projekt, ki UNICEF Slovenije izvaja že od leta 2003. Smo v Šentvidu spet zaspali?
Veliko prijetnega branja.
Helena Jerman, odgovorna urednica
KAZALO
Pregled dela in vizija razvoja Četrtne skupnosti Šentvid.............................. 3
Vrtcev v Šentvidu je premalo......................................................................4
Svet Četrtne skupnosti Šentv id v tem mandatu..........................................4
Ženski pevski zbor Rozka Usenik.................................................................6
Predstavljamo vam župana in podjetnika Antona Belca..............................7
OŠ Šentvid..................................................................................................8
OŠ Franca Rozmana Staneta.......................................................................8
OŠ Vižmarje Brod.......................................................................................9
Vrtec Šentvid..............................................................................................9
Tudi mi smo tu..........................................................................................10
Smejoča hišica za varen vsakdan vašega otroka........................................10
Obnovi znanje prve pomoči......................................................................11
Izzivi starševstva in zdrav razvoj otroka.....................................................11
Sožitje, sobivanje in spoštovanje..............................................................12
Tekaške proge v Ljubljani - Izhodišče Brod................................................14
Najlepši vrt Šentvida................................................................................16
Izdajatelj: ZAVOD Pika
Tratnikova 44 1000 Ljubljana glasilo@zavodpika.net
Direktorica:
Mojca Vadnjal, mojca@zavodpika.net
Odgovorna urednica:
Helena Jerman, helena@zavodpika.net
Uredništvo:
Mojca Vadnjal Igor Povše Jože Sever Andreja Bečan
Lektoriranje: Janka Jerman
Oglasna sporočila so lektorirana s strani oglaševalcev.
Trženje Zavod IDEJA
mojca@zavodpika.net
Oblikovanje
Natalija Vrbnjak
Tisk: Razvedrilo d.o.o.
PREGLED DELA IN VIZIJA RAZVOJA ČETRTNE SKUPNOSTI ŠENTVID
Lokalna samouprava:
Naša četrtna skupnost naj postane sodobno urbanistično urejeno predmestje Ljubljane. Četrtne skupnosti morajo dobiti večje pristojnosti in vlogo pri odločanju ter urejanju javnih zadev na svojem območju. To bodo lahko dosegle edino s prenosom določenih javnih zadev od mesta na četrtne skupnosti, kar pomeni tudi večjo finančno samostojnost.
Prostor in okolje:
Na našem področju je kar nekaj atraktivnih in za Ljubljano pomembnih lokacij, na katerih se načrtuje intenzivno prostorsko urejanje. Pri teh posegih si moramo prebivalci zagotoviti večje vplivanje na rešitve, ki bodo prijazne do obstoječih naselij in ne bodo poslabšale sedanjih bivalnih razmerij.
Nova prostorska območja Nove Stanežiče in Škofovi zavodi so potrebna posebne pozornosti. Zavzemali se bomo za mešano stanovanjsko-poslovno gradnjo, ki bo morala imeti tudi vso potrebno družbeno infrastrukturo. Ker se bo z izgradnjo teh sosesk prebivalstvo četrtne skupnosti podvojilo, se bomo zavzemali za obnovo in izboljšanje starih naselitvenih jeder, predvsem Šentvida, kjer so dnevne obremenitve že sedaj prevelike.
Družbena infrastruktura:
Zavzemali se bomo za izgradnjo doma starejših občanov v Šentvidu in gradnjo oskrbovanih stanovanj v Stanežičah. V vrtcu Šentvid - enota Sapramiška se mora pričeti z ureditvijo zunanjega igrišča za izvajanje zunanjih dejavnosti otrok na prostem in realizirati že načrtovano izgradnjo novih 9 oddelkov enote Mravljinček na Brodu, ter odpreti novo enoto na Kosijevi v Guncljah. Ti oddelki se morajo realizirati prioritetno, saj je z novogradnjami število otrok bistveno preseglo sedanje kapacitete.
Prometna infrastruktura:
Prometna situacija na območju ČS Šentvid je zelo pereča in zapletena. Naše področje predstavlja »vrata« Ljubljane v njenem severozahodnem delu in je natrpano s prometom posebno ob prometnih konicah. Čimprejšnja rekonstrukcija Celovške ceste mora biti izvedena tako, da ne bo grobo posegala v sedanje bivalne razmere naselij Gunclje in Male Vižmarje. Ob Tacenski cesti pod daljnovodi je potrebno zgraditi ustrezna parkirišča. Rekonstruirati se morata Taborska in Prušnikova cesta ter z rekonstrukcijo razširiti Cesta na Poljane.
Pri urejanju prometne problematike je potrebno sprejemati ukrepe za hitrejši razvoj javnega potniškega prometa. V ta namen naj bi na vseh vpadnicah v Ljubljano zgradili parkirne prostore P+R. Tudi v primestnem prometu bi morali v sodelovanju z občinami poskrbeti za izgradnjo parkirnih prostorov, saj sedaj osebni avtomobili vsakodnevnih prišlekov v Ljubljano zasedajo razpoložljive parkirne prostore ob trgovinah, zdravstvenem domu, na lokalnih parkiriščih in ob cesti, kjer stojijo praktično cel dan.
Komunalna infrastruktura:
Prebivalci ČS Šentvid zahtevamo urejeno komunalno infrastrukturo kot eno osnovnih kategorij primernega bivalnega standarda. Nekateri predeli oziroma ulice še nimajo kanalizacije, druge so še brez javne razsvetljave. Zavzemati se moramo za čimprejšnjo odpravo tega komunalnega deficita v naši četrtni skupnosti.
Zdravstvo:
Zdravstveni dom Šentvid ima premalo splošnih zdravnikov. Posledica je, da sedanji zdravniki praviloma kot nove paciente sprejemajo le družinske člane obstoječih pacientov. Še slabše je pri zobozdravnikih, ki zavračajo nove paciente celo v nujnih primerih. Z gradnjo novih stanovanjskih naselij se stanje še poslabšuje, zato je nujno odpreti resno razpravo o tem problemu.
Problematično je tudi zagotavljanje dolgotrajne zdravstvene oskrbe na domu, ker sedanja patronažna služba ne zadostuje za pokrivanje vedno večjih potreb. Dejstvo je, da se naše prebivalstvo hitreje stara, kot je družba finančno sposobna graditi domove za ostarele občane in negovalne bolnišnice. Zato bi bilo za družbo ceneje in za ljudi bolj prijazno, če bi organizirala bolj razširjeno zdravstveno oskrbo na domu, ki bi bila najmanj v enakem obsegu in kakovosti, kot jo imajo v domovih za ostarele. Stroški nege hitro naraščajo in jih mnogi starejši ne morejo pokrivati, zato bi morale take dejavnosti selektivno dobivati subvencije.
Varovana stanovanja:
Zavzemamo se, da se v zazidalnem kompleksu Škofovi zavodi, v kareju stanovanjske gradnje in spremljajočih dejavnosti predvidi gradnja varovanih seniorskih stanovanj.
V	ljubljanskih domovih za starejše je 50% oskrbovancev, ki bi morali najti mesto v negovalnih bolnicah, zato moramo tudi podpreti čimprejšnjo gradnjo teh bolnic.
Varnost prebivalcev:
V	današnji družbi število kriminalnih dejanj vse bolj narašča, pri čemer so najbolj ogroženi starejši in mladina. Področje šišenske policijske postaje je razdeljeno na varnostna območja, vendar varnostnik okoliša ni prepoznaven, zato prebivalci niti ne vedo, kdo je ta oseba, s katero bi lahko stopili v stik in se posvetovali. Zato se moramo zavzemati, da z vsemi odgovornimi za varnost organiziramo informiranje o sistemu varnosti in načinih, kako vzpostaviti tudi samozaščitno ravnanje.
S spoštovanjem,
Franc Florjančič Član Sveta ČS Šentvid
VRTCEV V ŠENTVIDU JE PREMALO!
Da prostora za naše malčke v vrtcih primanjkuje vemo vsi. Veliko je bilo tudi pripomb krajanov, da se občina ne odziva na ta problem. Svetnica četrtne skupnosti Mojca Vadnjal je o načrtih razvoja predšolske vzgoje povprašala na Mestni občini Ljubljana, Oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje. Odgovor, ki ga je prejela objavljamo v celoti.
Spoštovani!
Povzemam program razvoja predšolske vzgoje kot je bil predstavljen na sestanku ČS v prisotnosti načelnikov oddelkov in g. župana.
Območje ČS Šentvid je zelo veliko in se hitro razvija, zato je tudi veliko problemov s področja predšolske vzgoje. Javni zavod Vrtec Šentvid ima tako veliko odklonjenih otrok. Na OPVI pripravljamo več projektov za povečanje števila otrok v enote vrtca.
Enota Sapramiška, Ulica pregnancev 6: izdelava teras za potrebe najmanjših otrok je v teku, želimo pridobiti tudi površine, ki so še vedno v privatni lasti (menda je problem prenosa lastništva med solastniki), te površine so bile zajete v gradbenem dovoljenju in so nujno potrebne, ker vrtec ne dosega normativa zunanjih površin na otroka; Enota Vid na Prušnikovi cesti 73: po izvedeni denacionalizaciji in vrnitvi enega objekta, ta je enota stisnjena med Prušnikovo in ostalimi stavbami, deluje v prvem in drugem nadstropju, kar je manj primerno za otroke in iz varnostno tehničnih razlogov manj primerno, potrebno bo urediti dvigalo in požarne pnice;
nota Mravljinček na Martinovi poti 16: enota bila v preteklosti že dozidana, sedaj ripravljamo še en prizidek za 6 oddelkov z zunanjo ureditvijo. Trenutno imamo podpisano pogodbo za projektiranje, načrtujemo, da se prične z gradnjo v naslednjem letu, to je 2011 in končanjem v letu 2012;
Vzpostavili bomo novo enoto Miš maš na Kosijevi 1 za 3 nove oddelke s spremljevalnimi prostori in urejenim otroškim igriščem. V teku je javno naročilo za izvajalca gradbenih del. Po načrtu pričnem z deli v oktobru 2010 in dokončanjem v aprilu 2011. To bo hkrati tudi velika pridobitev z vidika ureditve okolice, ki je sedaj zanemarjena. - Vrtec Šentvid ima še enoto na Ulici Bratov Učakar, en oddelek.
Na območju Šentvida tako povečujemo število oddelkov za 9, to je cca 160 - 180 otrok. V planu je več vrtcev v novih soseskah, ki se šele načrtujejo (Stanežiče, Stegne). Izgradnja teh vrtcev je vezana na stanovanjsko gradnjo.
Lep pozdrav!
Marko VEBER, višji svetovalec
SVET CETRTNE SKUPNOSTI ŠENTVID V TEM MANDATU
Ljubljana, 2.10.2010
Že v prvi številki glasila Šentvid smo podali kratek pregled dela Sveta Četrtne skupnosti Šentvid, zato bi sedaj malo bolj osvetlili delo in aktivnosti, ki so potekale v tem mandatu, ki traja od novembra 2006, zaključil pa se bo po bližnjih volitvah v oktobru 2010.
Svet se je konstituiral na svoji 1. seji, ki je bila dne 6.12.2006, na kateri je bil izmed 15 članov izvoljen za predsednika g. Bogomir Polajnar. Zaradi različnih razlogov in osebnih okoliščin je mandat prenehal trem članom sveta, ki smo jih po zakonu nadomestili s kandidati ustrezne strankarske liste.
Imenovana so bila tudi naslednja delovna telesa sveta:
1.	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (predsednica Mojca Vadnjal)
2.	Komisija za finančna vprašanja (predsednik Franc Florjančič)
3.	Komisija za urejanje prostora, varovanje okolja in promet (predsednik Emil Verbič)
4.	Komisija za gospodarske dejavnosti, gostinstvo in turizem (predsednica Jožica Papež)
5.	Komisija za prosti čas, vzgojo in izobraževanje (predsednik Igor Povše)
6.	Sosvet za varnost občanov (predsednik Bogomir Polajnar)
Prva tri delovna telesa so dobro zaživela in pomembno prispevala k delu sveta, ostala tri delovna telesa pa niso bila dovolj aktivna. Po potrebi smo ustanovili tudi začasne delovne skupine izven komisij, ki so imele nalogo priprave določenih gradiv ali stališč o povsem konkretnih problemih, izvedeno pa je bilo tudi nekaj delovnih sestankov z izvajalci posameznih nalog predvsem infrastrukturne narave, z namenom posvetovanja ali informiranja.
V štiriletnem mandatu je svet ČS Šentvid na 23 rednih, 16 izrednih in 3 korespondenčnih sejah obravnaval vrsto tem in vprašanj, ki jih ne moremo vseh navesti, med njimi pa so bila najpomembnejša naslednja:
1. 2.
3.
4.
5.
6. 7.
9.
10. 11.
12. 13.
Problematika povezana z družino Strojan; Prostorski akti in načrti MOL;
Redno spremljanje sprejemanja in opredeljevanje do proračuna MOL; Problematika v zvezi s predorom AC Šentvid Koseze in z njim povezana nujna prometna infrastruktura; Povezovalna cesta Jeprca - Stanežiče - Brod; Cesta Ljubljana - Medvode;
Gradnja Merkurja na področju bivšega Skipa, ter z njim povezana
problematika smučišča;
Kategorizacija občinskih cest ter zimska služba;
Potek proge LPP št. 8 (oz. 26), kar pomeni uvedbo nove proge z malimi
avtobusi preko celega Broda in do Stanežič;
Selitev živilske veletržnice in z njo povezana problematika;
Izgradnja dodatnih kapacitet otroških vrtcev na področju Šentvida
(ureditev atrijev v Šentvidu, razširitev enote na Brodu, odprtje nove
enote na Kosijevi v Guncljah);
Izboljšanje trgovinske oskrbe prebivalstva;
Obravnava velikega števila pobud občanov za izboljšanje komunalnega stanja in cestnoprometnih ureditev na območju četrtne skupnosti.
Svet je namenil veliko dela in naporov pri urejanju splošne problematike komunalne infrastrukture in prometne problematike. S tem v zvezi je redno obravnaval tudi različne pobude občanov, se do njih opredeljeval in jih posredoval v ustrezno reševanje pristojnim službam MOL ali države. Moramo poudariti, da veliko naših predlogov ali zahtev ni bilo realiziranih zaradi premajhnih finančnih sredstev, ki jih za to področje namenja proračun MOL.
SVET ČETRTNE SKUPNOSTI ŠENTVID
V	TEM MANDATU
Veliko premalo sredstev pa je namenjenih tudi četrtnim skupnostim, ki bi lahko marsikaj same uredile, če bi bilo njihovo financiranje večje, kar bi bilo tudi bolj pošteno, glede na to, koliko denarja gre v mestni proračun iz posameznih četrtnih skupnosti.
Kljub težavam smo uspeli, da je v zadnjem času prišlo do realizacije nekaterih del na področju komunalne infrastrukture in prometa:
-	Izveden je bil velik del sanacije komunalne infrastrukture na območju Vižmarij in Broda, ki se še vedno izvaja;
-	Delno je bila preplastena Taborska cesta, ki je bila že dolgo v katastrofalnem stanju;
-	Nameščeni so bili omejevalci hitrosti v naselju v Stanežičah, na Medenski so bili večkrat popravljani, novi pa nameščeni tudi na ovinku Ceste Andreja Bitenca zaradi varnosti otrok;
-	Omejevalci hitrosti oziroma dvignjeni prehodi za pešce so bili nameščeni tudi na Prušnikovi cesti, kjer je bila pred osnovno šolo izvedena tudi postaja za šolski avtobus;
-	Izvedena je bila semaforizacija križišča Tacenska -Marinovševa - Brodska;
-	Nameščeni sta bili dodatni rumeni puščici pri zavijanju levo v križiščih Kosmačeva - Celovška in Celovška - Prušnikova.
Veliko zadev oziroma naših predlogov zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo izvedenih, nekateri od njih pa so bili vsaj uvrščeni v plan za prihodnja leta.
Skozi obliko »malih del«, ki je bila uvedena s proračunom MOL v letu 2008, je svet ČS Šentvid realiziral naslednje projekte:
-	Znižanje robnikov pri prehodih za pešce ali priključkih stranskih ulic, za lažje prečkanje invalidov ali otroških vozičkov vzdolž celotne Tacenske ceste;
-	Lepša ureditev podhoda pod Tacensko cesto;
-	Ureditev okolice spomenika Vižmarskemu taboru.
Redna oblika dejavnosti sveta ČS Šentvid je bila tudi priprava, sprejem in izvedba finančnega načrta sveta ČS. Dejavnosti svetov četrtnih skupnosti MOL se financirajo v skladu z Odlokom o financiranju četrtni skupnosti MOL. Glavna kriterija za razdelitev sredstev iz proračuna MOL sta površina in število prebivalcev posamezne četrtne skupnosti. Tako je svet ČS Šentvid v preteklem mandatu lahko razpolagal s skoraj 90.000 EUR.
Glavnino teh sredstev je svet ČS namenil za izvajanje programov v navezavi z lokalnimi društvi, tako smo jih privabili k sodelovanju preko 24 in drugimi nevladnimi organizacijami. Tako se je svet aktivno vključeval v izvajanje »Šentviškega tedna« v organizaciji Blaž Potočnikove čitalnice ter »Dnevov ČS Šentvid«, kar oboje krajanom ponuja paleto različnih dejavnosti s področja kulture in športa. Za mladino so bile vsako leto organizirane počitniške dejavnosti z različnimi delavnicami na otroških igriščih, ter novoletna obdaritev otrok, ki jo je spremljala tudi lutkovna predstava.
V	sklopu prireditev pod naslovom »Dan požarne varnosti« so lokalna gasilska društva vsakoletno predstavila svojo dejavnost, udeležence pa poskušala naučiti ukrepanja ob manjših požarih. Poleg navedenih tradicionalnih programov je svet sodeloval tudi pri izvedbi številnih manjših, enkratnih, a zato nič manj pomembnih programov. Sodelovali smo tudi z lokalnimi vrtci šolami. Ocenjujemo, da se je prireditev v okviru programov sveta ČS Šentvid letno udeležilo od 7 do 10 tisoč prebivalcev četrtne
Svet ČS Šentvid se je vseskozi prizadeval tekoče obveščati prebivalce o aktivnostih sveta in drugih aktivnostih, ki jih je ocenil za pomembne. Glavni mediji obveščanja so bili oglasne deske, spletna stran ČS, objava prispevkov v glasilu Ljubljana in plakatiranje. V poletju 2010 je svet ČS Šentvid pomembno idejno in materialno prispeval k izidu prve številke lokalnega glasila »Šentvid nad Ljubljano«, ki je namenjeno lokalnim temam in ga izdaja Zavod Pika. Računamo, da bosta do konca leta izšli še dve številki tega glasila.
Na koncu se moram zahvaliti vsem članom sveta za sodelovanje, da smo lahko, ne glede na strankarsko pripadnost članov sveta, v veliki večini primerov zelo složno in konstruktivno delovali v korist prebivalcev in izboljšanja stanja na področju četrtne skupnosti.
Omeniti pa moram nekorektnost, ki so si jo v tem predvolilnem času privoščili nekateri člani sveta, ki so pripadali »Listi nestrankarskih domačinov«, sedaj pa so se preimenovali v »Listo za občino Šentvid«. V letaku, ki so ga delili med gospodinjstva so ocenili delo sedanjega sveta ČS Šentvid kot nezadovoljivo, da je storil premalo in celo, da je storil precej nepopravljive škode. Menim, da je svet storil toliko, kolikor je bilo v njegovi moči glede na razmere, vendar je to storil s soglasjem večine prisotnih in tudi ob občasnem nasprotovanju članov nestrankarskih domačinov, ki so večkrat delovali kot opozicija. Poleg tega so bili z eno izjemo zelo malo prisotni na sejah sveta (vseh sej do sedaj - 42; povprečna prisotnost: Kregar - 79%, Kopač - 47%, Papež - 32%), to pomeni, da bi z večjo prisotnostjo tudi oni lahko več pripomogli k boljšemu delovanju sveta.
Omeniti je potrebno še eno zelo problematično zadevo. Pri obravnavi novih prostorskih aktov MOL, do katerih je svet ČS zavzel svoja stališča in podal precej pripomb, seveda so jih veliko podali tudi krajani, je prišel na oddelek za Okolje in prostor MOL, mimo vednosti sveta ČS povsem nekorekten predlog za novo povezovalno cesto med Celovško in Obvozno cesto, ki bi potekala mimo župnišča in pokopališča preko Vrtnarske ceste. Menda je predlog prišel iz vrst nestrankarskih domačinov, kar nas je zelo presenetilo, saj bi prav oni kot dolgoletni domačini morali skrbeti za zgodovinsko enotnost in nedeljivost osrčja Šentvida, ki bi ga sicer predlagana cesta presekala na dvoje. Na srečo je bil zaradi našega velikega nasprotovanja in tudi zaradi pritožb krajanov ta predlog umaknjen iz prostorskega načrta.
Kot zanimivost naj še omenim, da je bila že na začetku našega mandata dana pobuda nekega občana za samostojno občino Šentvid, pa takrat nihče izmed nas ni resno reagiral oziroma o tem nismo imeli nikakršne razprave, čeprav je bil takrat morda bolj pravšnji čas za to.
S spoštovanjem, Bogomir Polajnar Predsednik Sveta ČS Šentvid
skupnosti.						
Š	entvid A ■jubtjal	No			5	
ŽENSKI PEVSKI ZBOR ROZKA USENIK
»Njihov nastop je poln privlačne radoživosti in iskrene vneme, ki vselej prepriča občinstvo, saj skozenj zaživi stik s poslušalci. Prijazna energija, ambicija, biti čisto samosvoj in drugačen. Dekleta pojejo tako, kot bi se vsak dan sestavila na novo in svoji publiki prvič odprla srce«. (ob 30-letnici delovanja, mag. Jože Osterman, predsednik Zveze kulturnih društev Ljubljana) Srečanje pevskih zborov ob 10. letnici delovanja okteta Zven.Pevke so prepele ozemlje Slovenije, zamejstva, Italije, Češke, Avstrije, posnele zgoščenko z naslovom
»Hvala tebi pesem, ti utrip srca«, in se glasovno kosajo z drugimi zbori, osvajajo priznanja naše domovine in drugih tujih držav.
35 let pojete v ženskem pevskem zboru Rozka Usenik. Je že čas, da povabite medse tudi kakšen moški glas?
(smeh)
Barbara: Nismo razmišljale o tem, me smo pač ženski zbor.
Alenka: Moški težko pojejo sopran in alt, razen če bi vzele kakšne mlajše. (smeh) Velikokrat pa nastopamo skupaj z moškimi zbori. Alenka: Sicer je pa mešanih pevskih zborov zelo veliko.
Ema: Materiala za ženske zbore je malo, so priredbe, originalov pa skoraj ni. Barbara: Naša zborovodkinja se mora precej potruditi, da najde primerne pesmi. Najbrž nam je pevkam večji izziv Petje v ženskem pevskem zboru kot petje v mešanem zboru, seveda je pa pri nas pomembno tudi druženje. Ko ste ravno omenile material. Vaš repertoar je precej pester. Pojete od črnskih duhovnih, klasike, ljudskih... Zasledila sem, da ste pele tudi protestantske pesmi, od kod ideja? Alenka: To je bila ideja nekdanje zborovodkinje ga. Mire Cimperc, ki je bila povabljena, da nauči naš zbor protestantskih pesmi. Naučile smo se jih 7 in jih posnele na Radiu Slovenija. Barbara: Te pesmi so se kar nekajkrat predvajale na Radiu Slovenija, s tem programom pa smo nastopale tudi na državnih proslavah ob Dnevu reformacije v Ljubljanski operi in Cankarjevem domu. To sta bila dva protokolarna nastopa. Alenka: Takšnih posnetkov na radiu do takrat ni bilo. Protestantske pesmi so bile dolga leta zapostavljene, sedaj so zbori začeli peti tudi njihove pesmi, konec koncev imajo protestanti svoj praznik. Na kakšen način ste obeležile 35 let delovanja zbora?
Alenka: 5. junija letos smo imele slavnostni koncert.
Barbara: V Zavodu sv. Stanislava. To dvorano smo izbrale, ker je bolj reprezentativna, običajno pa imamo koncerte v Ljudskem domu v Šentvidu. Jubilejni koncert je bil vključen v tradicionalno prireditev Šentvida »Šentviški dnevi«. Nastopate še na kakšnih drugih prireditvah? Alenka: Letni koncert pripravimo v Šentvidu, en božični koncert je običajno v okolici Šentvida, drugega pa v sodelovanju z drugim zborom pripravimo na drugi lokaciji. Barbara: Sicer pa imamo stalen program nastopov vsako leto. Udeležimo se srečanja Ljubljanskih zborov, sodelujemo na vsakoletnem pevskem srečanju vseh Šentvidov Slovenije, Prešernovih stopinjah, Sozvočenjih. Ta prireditev je eno leto tekmovalnega, naslednje leto pa predstavitvenega značaja in je relativno zahtevna. Zadnja tri leta smo se udeležile kar nekaj tekmovanj. Prvo tekmovanje je bilo državno - »Naša pesem« v Mariboru, kjer smo prejele - bronasto priznanje.
Alenka: Pred Našo pesmijo smo tekmovale še na regijskem tekmovanju v Trbovljah,- kasneje tudi na Sozvočenjih v Zagorju.
Barbara: Novembra 2008 smo bile še na Schubertovem tekmovanju na Dunaju, pod okriljem Musice Mundi, tam smo bile srebrne. Letos novembra se odpravljamo v Prago, tekmovale bomo v dveh kategorijah: v kategoriji ljudskih pesmi in v kategoriji s programsko obvezno skladbo.
Pevska vaja v Rokodelskem domu.
Nad katerim priznanjem ste bile najbolj presenečene, da ste ga dobile? Barbara: Nad nobenim, ker smo trdo delale, da smo se lahko udeležile tekmovanj. Morda je bolje vprašati, katerega smo bile najbolj vesele. Osebno sem bila najbolj vesela priznanja na tekmovanju »Naša pesem« v Mariboru in Schubertovega na Dunaju.
Alenka: Tekmovanje »Naša pesem«, ki se odvija v Sloveniji, je definitivno eno najbolj zahtevnih. "Pevke po tekmovanju Musica Mundi na Dunaju novembra 2008".Barbara: Tako smo ga me doživljale, morda zato ker je bilo prvo. Ste kdaj razmišljale, da bi pesmi popestrile s koreografijo?
Alenka: Seveda, to smo že storile. Imele smo Koncert od Lepe Vide, oblečene smo bile v narodne noše, prizore smo odigrale in odpele. To je bilo leta 1996.
Barbara: Takratna zborovodkinja Adrijana Batič je intonirala na vilice, več kot 20 pesmi smo pele na pamet.
Alenka: Pele smo tudi v igri Šentviškega odra, mislim, da je bila Županova Micka. Ženske smo znane po tem, da se razvajamo, kako se ve razvajate v vašem pevskem zboru?
(smeh)
Barbara: Nič kaj dosti se ne razvajamo.
Alenka: Če gremo na kakšna gostovanja, se znamo
po resnem delu tudi poveseliti.
Glede na to, da ste pevke tako različne starosti, z
različnimi željami. Kdo reče zadnjo besedo pri
repertoarju?
Barbara: Umetniški vodja, kar je edino pravilno. Alenka: Se je potrebno tudi na želje pevk včasih ozirati. Me smo predlagale, kaj bi rade pele, Ema pa je potem iskala notni material. Ema: Smo poskušale narediti kompromis. Barbara: Program mora pevke in poslušalce. V današnjem času je veliko ponudbe za prostočasne dejavnosti. Pomembno je prijateljstvo med nami in tudi zanimiv program.
Ali znate vse brati note?
(smeh)
Barbara: Kje pa.
Alenka: Redko katera, smo same amaterke.
Zanimivo, zvenite pa zelo ubrano. Barbara: V bistvu je naš zbor poznan po zelo dobrem zvoku, ima specifičen zvok. Kaj pa mora pevka narediti, da prid Alenka: Samo pride naj, pa da ima v Barbara: Pa posluh mora imeti. Alenka: To pa. Imate kakšno avdicijo?
Barbara: Seveda, po vaji Ema (zborovodkinja) preizkusi novo pevko, da ugotovi, kateri glas poje. Kam pa mora priti?Pevska vaja v Rokodelskem domu.
Barbara: Vsak torek imamo ob 19.30 redno vajo v Rokodelskem domu v Šentvidu. Vse pevke ste vabljene, da se nam pridružite. Alenka: Še posebej vesele bomo mladih glasov. Kje vas bomo lahko slišali v prihodnosti? Barbara: Pravkar smo imele protokolarni nastop na Brdu pri Kranju. Z narodnim programom smo predstavile Slovenijo.
Nastop v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju septembra 2010"
Alenka: 9. oktobra pojemo ob 80-letnici Sokola, 16. oktobra je srečanje pevskih skupin Šentvidov Slovenije v Šentvidu pri Grobelnem, konec oktobra pa že omenjeno tekmovanje v Pragi. Barbara: Tudi letos bomo sodelovale na dnevu četrtne skupnosti Šentvid. Alenka: Novembra imamo Sozvočenja.
Hvala za pogovor, naj se vaš glas še naprej ubrano razlega po Šentvidu ter okolici in tudi kdaj zaide izven Šentviške ravnine, izven naše domovine. Naj k temu pripomorejo tudi sveže mlade moči.
Barbara, Ema, Alenka: (smeh) Hvala!
Nastop v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju septembra 2010"
Prijetno je bilo klepetati z »Rozkami«. »Rozke«, zakaj »Rozke«? Rozka Usenik je bilo dekle, rojeno v Stanežičah. Kot ilegalka je izgubila življenje pri poskusu bega leta 1944. Tudi Ženski pevski zbor Rozka Usenik je svojo pevsko pot začel v Stanežičah, se preselil v Šentvid in upamo, da njihov glas še ne bo tako kmalu zamrl.
			Andreja Bečan	
1	6			Šentvid 0 ljubljaHc
ZGODOVINA ŠENTVIDA
Predstavljamo vam župana in podjetnika -ANTONA BELCA (1858 - 1940)
Rojen v Šentvidu 1858 leta sin očeta Jakoba in mame Helene. Oče je bil izučen klepar, ki je skupaj z ženo tudi prodajal svoje izdelke. Sin Anton je kot sedem letni deček pričel z osnovno šolo v kaplaniji.
Leta 1866 je župniku Blažu Potočniku uspelo zgraditi novo šolo, katere prag je prestopil Anton kot drugošolec. Tu ga je poučeval učitelj Matija Bernik, ki je bil tudi organist. Šolanje je nato nadaljeval na »Bildungs« šoli v Ljubljani. Po končani šoli je želel nadaljevati študij na realki, vendar ga je oče kot edinega sina potreboval doma za domačo obrt .
Že kot vajenec je pokazal veliko spretnost in predvsem nadarjenost v kleparstvu. Naročil si je strokovne nemške revije iz katerih je pridobival nove zamisli . Veliko je potoval po Evropi in obiskoval obrtne sejme. Tako je širil svoje strokovno znanje. Poleg kleparstva je obvladal tudi kovinsko tiskarsko delo, izdeloval je cerkvene svečnike, velike lestence in podobno. Izkazal se je kot vrhunski mojster v prekrivanju zvonikov. V letu 1878 je prekril prve zvonike. Nato je pridobival naročila iz cele Slovenije in nadaljeval vse do 1. Svetovne vojne leta 1914. V svojem dnevniku je zapisal kraj in čas nastanka, zadnjega zvonika. Ta je nosil zaporedno številko 267. Že samo število zvonikov govori o veličini njegovega ustvarjanja. Med vodenjem svojega podjetja pa je našel tudi čas za vsestransko delovanje v Šentvidu. Deloval je na gospodarskem, kulturnem in političnem področju, če navedemo samo nekajnjegovih pomembnih funkcij v Šentvidu .
Leta 1875 je postal podpredsednik Narodne čitalnice in deloval v raznih funkcijah vse do leta 1914. Leta 1883 je ustanovil Rokodelsko društvo, bil vseskozi kot izvrsten kleparski mojster zelo dejaven. Leta 1888 so ob Belčevi finančni podpori zgradili v Šentvidu Rokodelski dom. Istega leta je ustanovil »Požarno obrambo«, kasneje preimenovano v »Gasilsko društvo«. Kot zaslužen član je bil izvoljen za načelnika društva .
Najbolj znano je njegovo delo je znameniti Aljažev stolp za vrh Triglava, ki v ponos Sloveniji stoji še danes. Anton je stolp provizorično sestavil na prostoru pred cerkvijo v Šentvidu. Za demonstracijo je vanj prva stopila njegova žena Josipina, ki se je kasneje rada pohvalila, da je prva vstopila v Aljažev stolp , čeprav ni bila nikoli na Triglavu.
Leta 1898 je izdelal železno konstrukcijo za osmerokotno kupolo v šentviški cerkvi . Za novi del cerkve je izdelal tudi vsa druga kovinska dela. Za gradnjo cerkve je priskrbel zajetje vode v hribu in napeljal cevovod do cerkve tako, da so imeli dovolj vode že med gradnjo. V letu 1898 je bil izvoljen za šentviškega župana in županoval je vse do leta 1918.
Leta 1900 je iz zajetja v hribu napeljal vodovod do svojega doma in ga oskrbel tudi za sosednje hiše. To je bil prvi vodovod v Šentvidu. Ko se je Škof Jeglič 20. avgusta 1898 odločil za graditev Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu mu je ob strani stal tudi Anton Belec. Tudi on je podpiral idejo o prvi popolnoma slovenski gimnaziji. V letu 1901 sta skupajz šentviškim župnikom gospodom Malovrhom izvedla prodajo 16 oralov cerkvenega zemljišča ljubljanski škofiji za zidavo Zavoda. Kot župan je odobril in pripravil vso dokumentacijo za prepis v zemljiško knjigo. Škof Jeglič jima je priznal ogromne zasluge za gradnjo Zavoda. Oba sta vpisana v Spomenici, vzidani v temeljni kamen na levem vogalu Zavoda.
Takoj je pričel je z deli in opravil vsa kleparska, ključavničarska in strelovodna dela pri gradnji .Dela so trajala vse do leta 1905, ko je bil Zavod zgrajen. V letu 1903 je dosegel ustanovitev Zdravstvenega okrožja Šentvid in okrožnim zdravnikom v Šentvidu, ki je deloval v njegovi prirejeni hiši na dvoriščni strani.
V	letu 1912 je deloval tudi pri gradnji nove osnovne šole v Šentvidu.
V	letu 1923 je pomagal pri načrtovanju Ljudskega doma v Šentvidu. S pomočjo znanega šentviškega zdravnika dr. Arka je organiziral gradnjo Dispanzerja za otroke in matere. Umrl je leta 1940 v starosti 82 let .Pokopan je v rodbinski grobnici na pokopališču v Šentvidu . Na kraju lahko zapišemo, da je Anton Belec pomembna celo zgodovinska osebnost, ki je pomembno vplival na razvoj Šentvida . Stoletja samostojna občina Šentvid je bila samostojna vse do 31.januarja 1961, ko je bila priključena k občini Šiška. V 90 tih letih so bile vse občine v Ljubljani združene v Mestno občino Ljubljana. Mestna občina je z statutom 15.januarja 2001 ustanovila četrtno skupnost Šentvid, eno od 16 četrtnih skupnosti v Ljubljani .
Sever Jože vir: Šentviški zbornik
OSNOVNA SOLA ŠENTVID
Osnovna šola Šentvid je ena od treh javnih osnovnih šol v četrtni skupnosti Šentvid. Nahajamo se na Prušnikovi ulici 98 in si že od ustanovitve dalje stavbo delimo z Gimnazijo Šentvid, s katero smo razvili zgledno sodelovanje.
Smo šola z več kot 50 - letno tradicijo in izkušnjami, vendar s sodobnimi pogledi na vzgojo in izobraževanje otrok. Šola izvaja javno veljavni nacionalni program osnovne šole, ob tem pa si prizadeva omogočiti svojim učencem še mnogo več.
To je predvsem vključenost v različne projekte, s katerimi bomo nadaljevali tudi v novem šolskem letu in po katerih se šole med seboj tudi nekoliko razlikujemo.
■
Za osnovno šolo Šentvid so značilni jezikovno naravnani programi - vsi učenci so vključeni v zgodnje učenje angleščine v prvih treh razredih (integrirana angleščina), izvajamo nemščino kot drugi obvezni tuj jezik od 7. do 9. razreda, od letos pa se naši učenci 7. in 8. razreda lahko učijo tudi francoščino v okviru izbirnih predmetov.
V novem šolskem letu načrtujemo tudi večjo športno naravnanost šole, saj pričakujemo vključenost v projekt »Zdrav življenjski slog«, ki nam bo omogočil dodatne brezplačne športno rekreacijske dejavnosti za vse učence.
Veliko pozornost namenjamo vzgojnemu delovanju šole in sistematično gojimo pozitivne vrednote, kot so spoštovanje različnosti, znanje, dobri medosebni odnosi. Vključeni smo v Unicefov projekt POVEJ! - za varno šolo in se lahko pohvalimo z zastavo »varna šola«. V tem projektu, ki je že postal naš način dela, smo usmerjeni tako na delo z učenci, kot na sodelovanje s starši. Zavedamo se namreč, da je za uspešno vzgojno delovanje, ki je predpogoj za učinkovito izobraževanje in učenje, potrebno usklajeno delo staršev in šole. Tako smo razvili celo vrsto skupnih aktivnosti, ki povezujejo starše, učence in učitelje. To omogoča graditev zaupanja med nami, kar je dobra preventiva pred medvrstniškim nasiljem in vandalizmom.
Že tretje leto delujemo v inovacijske projektu »Pes - učiteljev pomočnik«, kjer s pomočjo posebej šolanega psa izboljšujemo socialno klimo v razredu in pomagamo učencem s posebnimi potrebami.
Ker skrbimo za razvoj nadarjenih učencev, vsako leto sodelujemo v gibanju »Zaupajmo v lastno ustvarjalnost« z več projektnimi in raziskovalnimi nalogami. Doslej so bile vsako leto nekatere nagrajene s posebno nagrado Mesta Ljubljana - izletom v Verono in Gardaland ter priznanji na državnem tekmovanju.
Za umetniško nadarjene učence poskrbimo še v gledališkem krožku, kamor se v različnih skupinah lahko vključijo učenci od 1. do 9. razreda.
Osnovna šola Šentvid je že deveto leto EKO šola in tretje leto Zdrava šola.
Leta 2008 smo kot prva ljubljanska osnovna šola prejeli certifikat kakovosti SIQ »Kakovost za prihodnost«, kar nas zavezuje k neprestanemu spremljanju in izboljševanju našega dela.
Nada Paj, ravnateljica
OSNOVNA SOLA FRANCA ROZMANA STANETA
Naša šola, Osnovna šola Franca Rozmana Staneta, je ena najstarejših ljubljanskihosnovnih šol in bo v letu 2011 praznovala stoti rojstni dan. V preteklosti je šola nudila streho otrokom vrtca, učencem osnovne šole, gimnazijskim dijakom, učencem begunskešole pa tudi vojakom in ranjencem. V šolskem letu 2010/11 bo v sedemnajstih oddelkih šoloobiskovalo 316 učenk in učencev. Na šoli je zaposlenih 49 strokovnih in drugih delavcev.
Ob začetku šolskega leta si želimo in se trudimo, da bi Osnovna šola Franca Rozmana Staneta nudila prav vsem učenkam in učencem varen ter prijeten kraj za pridobivanje uporabnega znanja in oblikovanje etičnih vrednot. Ker se zavedamo, da je znanje le en segment vzgojno-izobraževalnega delovanja, se že vrsto let trudimo, da bi učenci naše šole poleg pridobivanja znanja znali koristno in zdravo preživljati prosti čas, da bi znali ceniti sebe in druge in da bi imeli spoštljiv odnos do okolja in narave. Te cilje poskušamo uresničevati v okviru pouka in z vključevanjem učencev in učiteljev v različne projekte, tekmovanja, natečaje ter z nastopi na prireditvah.
Tudi v šolskem letu 2010/11 bomo na šoli zelo dejavni - naj naštejem le nekaj najpomembnejših projektov - izvajali bomo program EKO šole, nadaljevali bomo s programom vključevanja v mrežo UNESCO šol, ob dnevu Evrope pa se bomo v središčuLjubljane predstavili s projektom Evropska vas.
V tem šolskem letu nam še poseben izziv predstavlja vključitev v mednarodni projekt
Cmepius, natančneje v podprogram Comenius, ki je namenjen dvigu kakovosti šolskega izobraževanja v Evropi, saj omogoča spoznavanje in razumevanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter mladim omogoča pridobivanje osnovnih spretnosti in kompetenc, potrebnih za njihov osebni razvoj, za prihodnje zaposlovanje in za aktivno evropsko državljanstvo. V okviru tega projekta bodo učenci in učitelji v naslednjih dveh letih poleg ostalih aktivnosti izmenjali obiske v nekaterih državah Evropske unije.
V tekočem šolskem letu bomo za učence, starše in krajane pripravili tudi pet prireditev. V decembru bomo na šoli izvedli božično-novoletni sejem ter predstavili izdelke učenk in učencev. V Ljudskem domu bomo izvedli dve prireditvi: devetega februarja v počastitev slovenskega kulturnega praznika, tridesetega marca pa načrtujemo prireditev v počastitev praznovanja pomadi. Maja bomo na šoli organizirali dan druženja treh generacij, zaključek šolskega leta in dan državnosti pa bomo 22. junija počastili s tradicionalno prireditvijo Ritem na parketu.
Na vse prireditve prijazno vabimo tudi krajane Šentvida, saj si želimo, da bi imela naša šola s svojo stoletno zgodovino prepoznavno mesto v ožjem in širšem okolju.
Božo Starašinič, ravnatelj
OSNOVNA SOLA VIZMARJE BROD
Šolsko leto 2010/2011 Šolo vodi ravnateljica Nevenka Lamut. Število učencev je 510. Vpisali smo 65 prvošolcev. Šola leži sredi gaja v naselju Vižmarje.
Vizija naše osnovne šole je dobro vzgojen in razgledan posameznik, ki zna komunicirati. Pri tem uporablja lep slovenski jezik, je družaben, prijeten sogovornik tudi v tujem jeziku. Je zdrav, se ukvarja s športom in se zdravo prehranjuje. Je delaven, kar mu omogoča, da doseže želene cilje.
Poleg obveznega programa šola nudi številne interesne dejavnosti s področja športa, kulture, ročnih spretnosti in socialnega učenja. Organiziramo fakultativni pouk tujih jezikov (angleščina, nemščina, francoščina, španščina) in poučevanja instrumentov (kitara, klavir, flavta, boben). Še posebno smo ponosni na Malo šolo Rock'n'rolla, ki vzgaja mlade nadobudne bende.
Naša šola sodeluje v projektih Eko šola, Zdrava šola, Projekt Comenius, Zdrav življenjski slog, računalniško podprt pouk, Festival filmskih animacij, Kras v očeh otrok in mladostnikov, PAM-INA, Unicef - Punčka iz cunj.
V šoli zelo aktivno deluje Šolski sklad, ki na različne načine zbira denarna sredstva za nadstandardne dejavnosti. Najbolj odmevni akciji šolskega sklada sta prireditvi Miklavžev sejem in Festival na gaju. Festival se tradicionalno odvija v mesecu maju na veliko veselje učencev, staršev in naših krajanov.
Tradicionalni so postali tudi božični koncerti s šolskimi pevskimi zbori, ki jih organiziramo v Ljudskem domu v Šentvidu.
Na naši šoli se vedno kaj zanimivega dogaja in nikoli nam ni dolgčas. Nevenka Lamut, ravnateljica
VRTEC ŠENTVID
Pri otrocih ni majhnih korakov. Vse, kar storijo in naredijo, so velike stvari. Predvsem srca imajo velika. Vanje spravijo vse, kar vidijo in vse, cesar se zaved Tudi majhen kamenček, ki so ga opazili na cesti, listek z poljubček kar tako, mravljico ali črička, predvsem pa vse ljudi, ki so okoli njih.
(neznani vir)
Počitnice so za nami. Otroci so se polni počitniških doživetij vrnili v vrtec.Veseli so bili ponovnega srečanja ter druženja s prijatelji in svojimi vzgojiteljicami.
Mesec september pa za mnoge otroke pomeni tudi prvo srečanje in vstop v vrtec. To je čas, ki je namenjen uvajanju in medsebojnem spoznavanju. Otrokom je namenjena vsa pozornost in ljubkovanje. Otroci se postopno navajajo na življenje v vrtcu.Ves čas imajo na voljo zanimive igrače in sredstva za različne dejavnosti, tako v igralnici kot tudi na prostem. Dan jim skušamo zapolniti in napolniti s smehom in veseljem. Običajno imajo otroci na začetku nekaj prilagoditvenih težav ,ki pa so normalen človekov odziv na spremembo. Potrebno je nekaj časa, da si otrok pridobi nove izkušnje, da spozna in najde svoj prostor v novem okolju. Prehod iz družine v vrtec je tako za otroka, kot za starše čustveno doživetje. Novo okolje in stvari v njem otroka vznemirijo, mu povzročajo negotovost, napetost, strah. Ne zna se čustveno orientirati in ne zna predvideti situacij.
Težave bodo mimo, ko si bodo otroci pridobili dovolj izkušenj in uvideli, da se starši vrnejo ponje in jih imajo radi, ko se bo počutil varne in sprejete, in ko bodo sprejeli ritem življenja v skupini. Naloga vzgojiteljev in staršev pa je, da jim pri tem pomagamo in jih spodbujamo. Vsi skupaj si želimo ,da morebitne solzice v prvih dneh čim prej zamenjata smeh in veselje, saj se v našem vrtcu vsak dan dogaja marsikaj. Vzgojiteljice in pom. vzgojiteljice skrbno načrtujemo dejavnosti v svojih oddelkih. Sledimo ciljem in načelom kurikula za vrtce, ki je strokovna podlaga za izpeljavo našega dnevnega programa in različnih področij dejavnosti kot so gibanje, jezik, umetnost, družba, narava, matematika. Dejavnosti se med seboj prepletajo preko različnih tematskih sklopov in projektov. Naj naštejem le nekaj, dejavnosti ki jih načrtujemo v tem šol. letu:
Pester in bogat športni program v sodobni športni igralnici pod vodstvom športnega pedagoga in sodelovanjem strokovnih delavk vrtca, kjer bodo otroci spoznavali različne športe ( tek na smučeh, rolanje, drsanje, smučanje, igre z žogo, kolesarjenje,) organizirali bomo izlete v naravo, tek za zdravje za vse otroke, srečanja s starši, novoletni bazar, igrane predstave za otroke v vrtcu in izven njega, zborček, folklora, uvajanje in seznanjanje otrok z angleškim jezikom, odprti vrtec, predavanja za starše v okviru šole za starše.
Vedno se z dejavnostmi odzivamo na aktualne dogodke v okolju in jih vključujemo v svoje delo z otroki. ( npr. Svet dinozavrov in njihov ogled v Arboretumu Volčji potok,zimske olimpijske igre. Otroke spodbujamo k izražanju na različne načine in k aktivnemu sodelovanju pri načrtovanju in raziskovanju.
V	mesecu septembru se je že nekaj oddelkov udeležilo otroškega bazarja na gospodarskem razstavišču, kjer je Bazarko praznoval 5. rojstni dan.Na vodenem ogledu smo si ogledali mnogo pestrih dejavnosti (reševalni psi, policija,prometni kotiček) in sodelovali v različnih delavnicah.( ples, telovadni kotički,predstava)
V	poletnem času smo popolnoma obnovili povsem dotrajane zunanje igralne atrije ob Enoti Sapramiška v Šentvidu, katerih smo zelo veseli. Otvoritev atrijev bo 22.septembra ob 17.00 uri, atrije bo odprl župan Mestne občine Ljubljana, g. Zoran Jankovič. To bo tudi Dan odprtih atrijev za otroke iz šentviških vrtcev katerim bomo pripravili najrazličnejše izzive za igro.
Naj vaši otroci v svoja velika srca spravijo čim več prijaznih in veselih trenutkov preživetih v Vrtcu Šentvid.
Zapisala vzgojiteljica Vrtca Šentvid, Strojan Slavica
TUDI MI SMO TU!
Vesela sem prelistala novo glasilo »Šentvid nad Ljubljano«, kajti doslej o našem Šentvidu nisem zasledila niti besedice. Morda se motim, morda je res?
Mnogo je omenjenga in prikazanega, kar je dokaz, da naš Šentvid ne spi, da se ljudje vključujejo v razne dejavnosti. Vendar nisem nikjer naša niti besedice o našem društvu - Društvu upokojencev Šentvid. Tudi mi smo tu in nas je mnogo. Smo pač skupnost, ki neprestano odhaja in se neprestano obnavlja. Imamo svoj 9 članski odbor, ki se redno mesečno sestaja. Uradne ure imamo tedensko vsak četrtek -poleti od 17. do 18. ure, pozimi pa od 16 do 17 ure. Tedaj vpisujemo udeležence izletov in merimo krvni pritisk. Imamo komisijo za izlete, šport in socialo. Vse kar dobro deluje, le s športom je bolj slabo. Imeli smo keglače, balinarje, šahiste, pohodnike in kolesarje. Pa razen za balinanje ni več zanimanja in še to so samo ženske (6 članic). Novo balinišče za Ljudskim domom bolj sameva - prihajamo samo ženske. Skoraj bi pozabila omeniti, da je bilo pred leti 13 balinark in da smo bile v letu 1998 državne prvakinje. Žal je življenje minljivo in mnogih ni več med nami.
Pohvaliti moram krožek žena, ki pletejo in kvačkajo ter vsako leto pripravijo tudi zanimivo razstavo. Čeprav imamo samo dve majhni sobi, je na razstavi marsikaj videti.
Zelo akivna je tudi komisija za socialo. Obiski na domu ob zaključku leta so naša obveza. Tedaj obiščemo preko 80 članov, ki so dopolnili osemdeset ali več let. Vsakdo dobi skromno darilce in obisk, katerega so najbolj veseli. Ob okroglih obletnicah za 70, 80 in 90 let dobi sleherni član čestitko odbora Društva upokojencev Šentvid.
Tudi komisija za izlete ima veliko dela. Obiskujemo našo domovino po dolgem in počez, pa tudi k sosedom enkrat na leto pokukamo in tako potujemo na Hrvaško, Madžarsko in Avstrijo. Na leto organiziramo 10 izletov, ki so zelo dobro obiskani, čeprav so naši žepi bolj plitve narave.
Povezava s Četrtno skupnostjo Šentvid je zelo dobra (urejen dom, donacije za razstave in balinarski turnir). Želeli pa bi si še kakšen obisk na naših občih zborih, ki so vsako leto. Kljub vabilom, ki jih pošiljamo se srečanj udeleži le nekaj povabljencev. Drugi pozabijo, ne morejo ali se nočejo udeležiti naših srečanj.
Za zaključek naj povdarim, da naše društvo dela za ljudi, sokrajane in še zdaleč nismo politična organizacija.
Pa lep pozdrav.
Članica odbora DU Šentvid , Stanka Furar
SMEJOCA HIŠICA ZA VAREN VSAKDAN VAŠEGA OTROKA
UNICEF Slovenija od leta 2003 po italijanskem vzoru izvaja projekt Varne točke, ki otrokom omogoča prijazno zavetje in občutek varnosti na njihovi vsakodnevni poti. Projekt je zaživel že v 12 slovenskih mestih, ki skupno tvorijo kar 230 Varnih točk, z več kot 600 dobrosrčnimi prostovoljci.
Varne točke so posebej označeni javni prostori, namenjeni otrokom in mladostnikom, kamor se lahko obrnejo p pomoč v kakršni koli stiski na mestnih ulicah. Otroci se vanje najpogosteje zatečejo, če so žrtve medvrstniškega nasilja, potrebujejo pomoč pri domači nalogi, ne morejo priti domov, so izgubili ključe oziroma bi želeli priti v stik s starši. Nahajajo se v javno dostopnih prostorih kot so mladinski center, lekarna, zavarovalnice AS, knjižnica, cvetličarna, trgovina in celo parlament, v katerih delajo otrokom prijazni ljudje. Ti so posebej usposobljeni za zagotovitev takojšne ustrezne zaščite in svetovanje.
UNICEF Slovenija se ob večletni podpori zavarovalnice Adriatic Slovenice s projektom usmerja predvsem v tiste občine, ki so vstopile v širši UNICEF-ov projekt Otrokom prijazna mesta in se tako zavezale k dejavnejšemu delovanju v korist otrok in mladostnikov. V Sloveniji je vzpostavljenih že 230 UNICEF-ovih Varnih točk, ki jih otroci prepoznajo po posebni nalepki - smejoči se hišici, nameščeni na vidno mesto lokala. Mreža Varnih točk je danes vzpostavljena že v dvanajstih mestih po Sloveniji, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Velenju, Novi Gorici, Celju, Piranu, Rušah, Trbovljah, Kranju, Sežani, Kamniku in Domžalah, kmalu pa bodo zaživele tudi v Medvodah, Slovenski Bistrici in na Vrhniki.
Za uspešno delovanje projekta je vsekakor potrebno stalno obveščanje otrok, mladostnikov in staršev. UNICEF Slovenija zato vsako l promocijskih gradiv, vodenih obiskov Varnih točk in informativnih zloženk, ki so razdeljene v vseh prostorih, kjer se zadržujejo otroci predstavi projekt Varnih točk. Za promocijo Varnih točk je izrednega pomena tudi medijska podpora, prek katere se širijo najpome informacije o njihovem pomenu in vlogi v širši javnosti.
Z Varnimi točkami se krepijo povezave med prebivalci posameznih mest, ki sami lahko pomembno prispevajo k varnosti v mes pri izvajanju projekta sodeluje z občinami, z lokalnimi koordinatorji, s policijo, s centri za socialno delo, s šolami, zdravstveni prostovoljci v Varnih točkah, s pomočjo katerih gradi varnejše okolje za naše otroke.
pomočjo adostniki,
OBNOVI ZNANJE PRVE POMOČI
Četrtna skupnost Šentvid vas vabi na 10 urni brezplačni obnovitveni tečaj znanja prve pomoči. Osvežitev znanja bo potekala sodelovanju s Srednjo zdravstveno šolo Ljubljana.
Namen akcije je predvsem opozoriti na to, da obstaja zelo veliko nujnih stanj, pri katerih bi očividcinesrečnih dogodkov lahko z razmeroma preprostimi ukrepi pomagali pri ohranitvi kakovostnegaživljenja žrtve.
V letošnjem letu bo akcija ozaveščanja potekala pet zaporednih sred od 3.11.2010. do 1.12.2010 med 17.30 in 19.30 uro v prostorih MOL, Služba za lokalno samoupravo, Na gmajni 1.
Število mest je omejeno, zato vas prosimo, da svojo prijavo oddate do petka, 29.10.2010 na Četrtni skupnosti Šentvid po telefonu 01 512 46 07 ali na e-mail mol.sentvid@ljubljana.si
Obvestilo o nezgodi
112	reševalna postaja
113	policija
KDi kliče?
KA. se je zgodilo?
KJE se je pripetila nezgoda?
KDAJ se je zgodilo?
KOLIKO oseb je treba oskrbeti?
KAKŠNE znake poškodb ali bolezni kažejo prizadeti?
KAKŠN( pomoč potrebujemo?
OSTANIMO na zvezi za morebitna dodatna vprašanja!
Srednja zdravstvena šola Ljubljana
BREZPLAČNO IZKUSTVENO PREDAVANJE ZA STARŠE: IZZIVI STARŠEVSTVA IN ZDRAV RAZVOJ OTROKA
Predaval bo:
mag. Andrej Trampuž , univ. dipl. psiholog in klinični Imago terapevt
Kljub temu, da si kot starši želimo dati otroku najboljše, nam ne uspe vedno. Kaj so tiste veščine, ki nam omogočajo, da damo otroku oziroma mladostniku ljubezen na takšen način, kot ga v določenem razvojnem obdobju zares potrebuje? Kako z njim vzpostaviti odnos povezanosti ter varno in učinkovito komunikacijo?
Mag. Andrej Trampuž je direktor Centra za kakovost odnosov in dela na področju razvoja kakovosti odnosov, osebnostnega razvoja in razvoja človekovih potencialov več kot 15 let. Pri tem je delal z različnimi skupinami ljudi, tako z vodilnimi in vodstvenimi kadri ter ostalimi zaposlenimi v podjetjih, različnimi strokovnimi delavci, kot so psihologi, pedagogi, vzgojitelji in specialnimi pedagogi, osebami na prestajanju zaporne kazni, bolniki z multiplo sklerozo, policisti, ljudmi s post-travmatskim stres sindromom, partnerji in zakonci, kot tudi mladostniki in otroci.
V	okviru Centra za kakovost odnosov vodi različne delavnice in skupine ter individualna svetovanja, terapije in coaching za pare, posameznike, otroke, mladostnike in družine ter različna podjetja in organizacije.
V	zadnjem času se v veliki meri ukvarja s področjem družinske problematike, s partnerskimi odnosi, odnosi med starši in otroci.
Pridružite se nam na brezplačnem predavanju v sredo, 13. oktobra 2010
ob 18.00 uri v Ljudskem domu, Prušnikova 99 v Šentvidu.
Prosimo, da predhodne prijave sporočite po telefonu 01 512 46 07 ali na e-mail mojca@zavodpika.net ali mol.sentvid@ljubljana.si
DOBRODOŠLI!	P	ministrstvo za dei.o. družino in socialni: zadeve
				Koluikovii 5,1000 Ljubi juua I 01 369 77 00, i 01 369 78 32		
	entvid A ■jubtjal	No			11	
SOŽITJE, SOBIVANJE IN SPOŠTOVANJE
Osnovna celica družbe je družina . Vsakdo izmed nas izhaja iz družine, v kakršnikoli pojavni obliki. Za normalen razvoj družbe so potrebne vrednote, ki jih ljudje prejmemo znotraj svojega gnezda. Le-ta ga določa, oblikuje in neguje vzorce čustvovanja in obnašanja. 'Neguje' tudi vzorce negativnega in razdiralnega vedenja. To se zgodi kadar v družini vlada nasilje.
Otroci in odrasli lahko živimo v skupnost z drugimi tudi tako, da tega nasilja do sebe ali drugih ne zaznavamo kot nasilje. V nasilnem odnosu vztrajamo ter ga sprejemamo za nam 'normalnega.
Zakaj? Ker drugačnega življenja ne poznamo in ga ne znamo živeti.
Nasilje je:
vsako kršenje varnega in kvalitetnega skupnega bivanja kršenje človekovih pravic in človekovih osebnih mej zlorabljanje moči enega v škodo drugega Nasilje ni konflikt!
Nasilje v vsakem primeru negativno vpliva na žrtev!
Za vsako obliko nasilja je odgovoren le tisti, ki nasilje povzroča! O nasilju v družini
Vse oblike nasilja imajo en namen: pridobiti in vzdrževati popoln nadzor nad žrtvijo. Povzročitelji nasilja uporabljajo veliko načinov, da izkažejo
premoč nad svojim partnerjem oziroma nad otrokom: nadvlada, poniževanje, izolacija, grožnje, ustrahovanje, zanikanje in krivda.
Zlorabe v zgodnjem otroštvu lahko vodijo tudi k nezdravi navezanosti na skrbnika, ki se kasneje prenaša na vse prihodnje odnose (prijateljstva,
partnerstvo).
Otroci, ki so priča nasilju v družini imajo pogosteje težave na psihološkem, čustvenem ter socialnem področju. Prav tako se težje učijo, težje obvladujejo svoja čustva in s tem povezano komunikacijo in vedenjem. Vsak otrok pa je različno občutljiv na pojav nasilja ter nanj drugače odreagira.
Kaj lahko naredimo?
Za prenehanje uporabe nasilje je nujna ničelna toleranca do nasilja, zavestna osebna odločitev in učenje nenasilne komunikacije! Če molčimo smo sokrivci! Ne razmišljajmo, da se bo že uredilo, da se ne želimo vtikati v tuje probleme, da bomo situacijo samo poslabšali...podobni smo trem opicam, ne slišim, ne vidim, ne govorim. Če ne veste ali je situacija resna ali ne, če ne veste ali opazujete 'pravo' nasilje ali ne, če ne veste ali naj bi spregovorili in komu. dovolj je, da spregovorite odgovorni osebi in ne opravičujte povzročitelja nasilja! Ni vaša dolžnost, pristojnost, odgovornost, da situacijo rešujete; ne nalagajte si tega bremena. Kot odrasli pa je vaša dolžnost , pravica in tudi privilegij, da spregovorite ter s tem podarite glas žrtvi, ki tega ne zmore storiti.
Na koga se lahko obrnete?
Če ste priča ali žrtev nasilnega vedenja se lahko obrnete na lokalni Center za socialno delo! Nasilje nad otroci in zanemarjanje
Zloraba je več kot le praske in polomljene kosti. Med tem ko fizično nasilje pušča za seboj vidne brazgotine, vsako nasilje ni tako očitno. Če zanemarjamo otrokove potrebe, jih postavljamo v nenadzorovane in nevarne razmere ali pa dajemo otroku občutek nepomembnosti, občutek, da so neumni in nevredni...tudi to je zloraba. Ne glede na način zlorabe je posledica le-te resna čustvena poškodba.
Pomoč in svetovanje
V našem okolju obstaja tudi več oblik pomoči in svetovanja družinam. Ena od teh je svetovanje posameznikom ali družinam, ki obsega več srečanj (5 - 20). Družinski svetovalec se običajno srečuje z več družinskimi člani naenkrat. To pomaga pri tem, da se prepoznavajo oblike vedenja in čustvovanja med družinskimi člani. Svetovanje se osredotoči na vzorce odnosov in ne na analizo nezavednih procesov, ali zgodnje otroške travme posameznika. (kot na primer Freudov pristop.) Družinski svetovalec se sprašuje kaj se dogaja med družinskimi člani in ne toliko kaj se dogaja v posamezniku in usmerja k reševanju problemov.
Šentvid 0 LjubljaS
12
1. Stanje napetosti Napetost se stopnjuje, prekini se komunikacija, žrtev postane prestrašena, želi se spraviti s povzročiteljem nasilja.
Začarani krog nasilja!
/
\
ZNAKI ODNOSA / družine V KATEREM VLADA NASILJE
Vaše notranje misli in občutki Ali se vi / vaši otroci:
•	bojite vašega partnerja?
•	izogibate določenim pogovorom, v strahu, da ne bi razjezili svojega partnerja?
•	počutite kot da ne znate narediti ničesar prav?
•	verjamete, da si zaslužite kazen in slabo ravnanje?
•	sprašujete, če ste izgubili pamet?
•	počutite čustveno otopele in nemočne?
Partnerjevo nasilno vedenje ali grožnje Ali vaš partner:
•	Ima slab in nepredvidljiv značaj?
•	Vas rani, grozi, da vas bo ranil ali ubil ?
•	Vam grozi, da vam bo vzel otroke ali jih prizadel?
•	Grozi, da bo naredil samomor, če ga zapustite?
•	Vas sili v spolnost?
•	Uničuje vaše stvari?
Mag. Neja Samar Brenčič, Zavod IZRIIS
Partnerjevo ponižujoče vedenje Ali vaš partner:
•	na vas kriči ali vas ponižuje?
•	Vas kritizira?
•	Se do vas tako slabo vede, da vas je sram pred prijatelji in družino?
•	Spregleda ali ponižuje vaše misli in dosežke?
•	Krivi vas za svoje nasilno vedenje?
•	Na vas gleda kot na objekt za spolnost in ne na osebo? Partnerjevo nasilno vedenje ali grožnje Partnerjevo vedenje obvladovanja
Partnerjevo vedenje obvladovanja Ali vaš partner:
•	Izraža pretirano posesivnost in ljubosumje?
•	Nadzira kam greste in kaj počnete?
•	Vam preprečuje stike s prijatelji ali družino?
•	Omejuje dostop do denarja, telefona, avtomobila?
•	Neprenehoma preverja kje ste?
DRUŽINSKI CENTER OAZA
"Ko se približam otroku, mi vzbudi dvoje občutij: blagost ob spoznanju, kdo je, in spoštovanje ob tem, kar utegne postati."
(Louis Pasteur)
Družinski center »Oaza« vas vabi na brezplačen pogovor ali posvet, ko sredood 17.00 do 19.00 ure v prostore MOL, Služba za lokalno samoupravo, Kosijeva 1 v Guncljah.
Dobrodošli ste starši, zakonci, mladostniki, da nas obiščete, skupaj s partnerjem, sami ali otrokom, kadar imate velika ali mala vprašanja. Čaka vas prijetno vzdušje ter svetovalka ali svetovalec za zakonska in družinska vprašanja.
Prosimo vas, da svoj obisk predhodno najavite na številko 031 691 119 ali elektronski pošti info@izriis.si
Za več informacij obiščite spletno stran www.izrns.si/druzinsko-svetovanje.html
REPUBt
Program sofinancira Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve
RfPUlMIKAStOVFNUA
MINISTRSTVO ZA DELO. DUUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
TEKAŠKE PROGE V LJUBLJANI IZHODIŠČE BROD
TEK kot oblika rekreacije doživlja v obdobju zadnjega desetletja nesluteno rast - najboljši dokaz za to je udeležba na dveh najbolj priljubljenih slovenskih tekaških prireditvah: Teku trojk in Ljubljanskem maratonu.
Rekreativni tekači iščejo primerne poti za dnevno vadbo običajno v neposredni bližini svojega prebivališča; ne glede na to, ali gre za »staroselce« ali za »priseljence« se predvsem začetniki pogosto sprašujejo, kje so v bližini najprimernejši tereni za tek.
Kako najti primerno tekaško pot je torej vprašanje, s katerim se pogosto sooča marsikateri tekač in pot do odločitve, da vam TEKAŠKI KLUB ŠMARNOGORSKA NAVEZA v sodelovanju z MESTNO OBČINO LJUBLJANA pri tem pomaga, ni bila težka.
Tako smo vam pripravili nabor tekaških poti, v katerem boste našli nekaj zase lahko prav vsi. Poti so izbrane namensko za tekače, praktično vse pa so primerne tudi za sprehajalce in manj zahtevne rekreativne gorske kolesarje ali družine z mladimi kolesarji.
Šmarne gore Ljubljančanom ni treba posebej predstavljati - vsi jo poznamo, večina se nas vsaj tu in tam kdaj povzpne nanjo. Kljub temu, da tradicionalni » Tek na Šmarno goro « vsako leto pritegne smetano svetovnega gorskega teka, pa Šmarnogorske steze za povprečnega ravninskega rekreativnega tekača niso kdo-ve-kako zanimive. Preveč so strme, preveč je izpostavljenih skal in korenin, ki zahtevajo posebej pri spustih obilo koncentracije in specifične tehnike teka.
Zato pa ponuja čudovite tekaške poti neposredna okolica Šmarne gore. Notranjost polkroga, ki ga na vzhodu omejujejo Črnuče, na severu pobočja Rašice in Šmarne gore, na zahodu Šentviški hrib in na jugo-vzhodu šišenska predmestna naselja, nudi čudovite tekaške poligone, kjer lahko vsakdo poišče sebi primerne terene tako po dolžini proge in vrsti podlage kot po konfiguraciji oziramo razgibanosti terena.
Za izhodišče smo izbrali most čez Savo v Tacnu pod Šmarno goro -vsi ga poznamo, kar nam prav pride, ko se za izhodišče dogovarjamo s prijatelji. Do izhodišča vozi avtobus mestnega prometa, za tiste, ki se na tek podajo s svojimi avtomobili pa sta v neposredni bližini dve parkirišči - eno služi obiskovalcem Šmarne gore, drugo veslačem.
Pri izboru tekaških poti smo poskušali najti trase, ki potekajo po terenu, kjer v deževnem vremenu ni blata, kjer ni veliko prometa, kjer ni pričakovati težav z lastniki zemljišč in njihovimi lajajočimi prijatelji, ter nenazadnje, kjer ureditev poti ne zahteva nekih večjih posegov v naravo.
IZBOR POTI
Tekaške poti
ŠMARNA GORA
Pri tem smo poskušali zadostiti potrebam tekačev vseh zahtevnostnih stopenj - od začetnikov, ki na ravninskih krajših poteh kombinirajo tek s hojo, do zahtevnih tekačev, ki skušaj v svoj
trening vključiti tudi daljše teke po razgibanem terenu. Poiskali smo tudi poti, ki potekajo po osvetljenih neprometnih asfaltnih cestah - torej so primerne za večerne teke, tudi za tekačice, ki se ne počutijo najbolje na osamljenih gozdnih stezah. Nadalje smo načrtovali poti tako, da jih bo v bližnji prihodnosti možno povezati z načrtovanimi na levem in desnem bregu Save med Tacnom oziroma Brodom in Črnučami ter po pobočjih Rašice in Šentviškega hriba. Nenazadnje je v samem središču tega kroga tudi prijetna in redkokdaj zasedena atletska steza, kjer najbolj zagrizeni lahko opravijo tudi pravi atletski trening.
Proge, katerih skupna dolžina je preko 130 km, so razdeljene v štiri skupine.
V skupini »A« so krajše, manj zahtevne proge dolžne do 7km, ki potekajo pretežno po obrobju urbanega naselja (Tacen, Brod), torej večinoma po asfaltu in so pokrite z mestno razsvetljavo. Zato so primerne za jesenske popoldneve in večere, ko so dnevi kratki, izven urejenih cest pa je tudi precej blata. Primerne so tudi za sprehode in prve kolesarske izletke z malčki. (Proge št. 10 - 17)
Skupino »B« zmerno razgibanih prog dolgih od 10 do 20km druži krog okoli Šmarne gore. Vse obkrožijo našo Goro v smeri urnega kazalca. Ključni del (severno od Šmarne gore) je skupen, ostalo so variante, ki so izbrane tako, da večja heterogena skupina tekačev lahko prične tek skupaj, nato pa vsaka manjša skupina ubere sebi primerno možnost, tako, da se čez dobro uro spet srečajo skupaj na izhodišču na čaju ali pivcu. (Proge št. 20 - 23)
Pri krogu okoli Šmarne gore moramo opozoriti tekače, da je pod vasjo Zavrh strelski vadbeni poligon zelene druščine; od sredine aprila do sredine oktobra imajo vaje vsak petek od 17h do mraka. V primeru, da v delu, ko se bližate najvišji točki proge (350m) zaslišite pokanje, vam svetujemo, da na najvišji točki pred vasjo Zavrh ne zavijete levo navzdol, temveč se napotite naravnost skozi vas in po vozni poti na Šmarno goro - seveda se lahko tudi obrnete in se po eni od variant vrnete na izhodišče.
Skupina »C« in »D« predstavljata izbor bolj gorsko obarvanih poti. So zahtevnejše, nekaj vmesnega med gorskim tekom in cestnim tekom. Pri izboru smo skušali poiskati čim bolj tekaške (manj strme) variante in se izogniti blatu, dolžine pa so okoli 10km. Progi št 30 in 31 sta speljani po Medenskem hribu, 40 in 41 pa po Šmarni gori.
A	Nezahtevno - Brod, Tacen št. proge: Dolžina km:	10 11 12 13 14 15 17 1,5 2,1 2,8 4,1 5,1 6,5 7,0	
			
B	Valovito - okoli Šmarne gora št. proge: Dolžina km / višinska razlika m:	20 21 10,5 / 90 12,0 / 95	22 23 16,0 /100 20,0/110
			
C	Razgibano - Medenski hrib št. proge: Dolžina / višinska razlika:	30 - Medenski hrib 9,0km / 195m	31 - Golo brdo-Medenski hrib 13,5 km/380m
			
D	Razgibano - Šmarna gora št. proge: Dolžina / višinska razlika :	40 (Križ-kraž po ŠG) 9,2 km / 225m	41 (Zavrh-ŠG) 13km /400m
Na spletni strani www.smarnagora.co /tekaske-poti je predstavljen naš izbor poti na področjih, za katere menimo, da so v dosegu tekaškega koraka prebivalcev severo-zahodnega dela Ljubljane. Opisiv in zemljeidi so prirejeni kar se da uporabniku prijazno - s klikom lahko natisnemo A4 list in ga vtaknemo v žep.
Torej, ostane vam samo še to, da zberete voljo in se pridružite nam, tekaškim zanesenjakom TEKAŠKEGA KLUBA ŠMARNOGORSKA NAVE , ki vsak četrtek ob 18h organiziramo vadbo teka po opisanih poteh.
DOBER TEK! Tomo Šarf
Tekaško-Sprehajalne poti v Ljubljani - izhodišče »Tacenski most« Proga 21
Proga 21 - 12,0km; 95m višinske razlike
Primernost: Tekači, tudi manj zahtevni gorski kolesarji; primerno v »manj mokrem« vremenu.
Opis: Z izhodišča pri Tacenskem mostu po »Kajakaški«, pred veslaškim centrom levo so Save ves čas tik ob Savi do konca naselja (ograda s konji; lkm), naprej po stezi ob obronku gozda do visečega mosta (2km), desno čez most, in takoj levo po asfaltu skozi naselje. Na koncu naselja, ko se konča asfalt, zavijemo levo ob gozdu na stezo ki ji sledimo skozi gozd (3km) do prihoda na kolovoz, kjer zavijemo desno in po lOOm zavijemo pravokotno levo na makadam, ki nas pripelje do toplega izvira, kjer nas čaka krajši strmejši vzpon; takoj za najvišjo točko (4km) se priključimo progi 10,5km; prečkamo cesto, ki vodi skozi Pirniče v Medvode. Po asfaltu nadaljujemo proti Zavrhu in na vrhu vzpona zavijemo levo na stezo, ki nas po 200m mimo osamljene hiše (na desni) pripelje na glavno cesto (5km). Pred hišami (na levi - !!!) in gozdom zavijemo desno rahlo navzdol na makadam in mu sledimo skozi gozd in preko travnika mimo osamljenih hiš (6km) rahlo navzgor do najvišje točke naše poti (6,3km). Pred prvimi hišami naselja Zavrh (znamenje) zavijemo ostro levo rahlo navzdol na dobro utrjeno gozdno cesto, ki nas vodi do gozda (7km)j)es čas po severni strani Šmarne gore mimo razpotja, kjer se odcepi 16 in 20km proge (8,3km) proti naselju Šmartno Ozka asfaltna cesta nas vodi skozi naselje do glavne ceste Lj-Vodice (9km) po klancu navzdol, prečkamo glavno cesto Tacen-Šmartno in se spustimo naravnost skozi novo naselje Solzna dolina (9km). Na koncu novega naselja zavijemo LEVO. Asfalt čez cca lOOm preide v makadam (lOkm), ki nas (pod avtocesto) vodi proti Savi. Ko makadam zavije pravokotno levo, mi zavijemo desno na kolovoz, ki nas vodi ponovno pod avtocesto. Takoj za AC, na vrhu klančka, zavijemo levo v gozd na stezo, ki nas pripelje do naselja. »Židankova pot« nas pripelje na »Pot sodarjev« in na izhodišče.
Dve pentlji, ki ločujeta 10,5 in 12km progo potekata po terenu, kjer je v deževnem obdobju nekaj blata. Tekaču ali kolesarju to sicer ni nepremagljiva ovira, včasih pa ni ničkaj prijetno.
Obiščite: www.smarnaqora.

NAGRADNA IGRA
Resnici na ljubo je treba priznati, da prav velikega navala s fotografijami vaših vrtov, vaših cvetlic in rastlin, nismo pričakovali. Zaenkrat objavljamo fotografije vrta, ki je naš favorit. Vrt je vedno urejen, skrbno pokošen. Cvetlice so skrbno izbrane, negovane in urejene. Vrt, ki smo ga našli v Guncljah res izstopa. Tudi ljubezen lastnikov do vrta je prav navdihujoča. Nagradno igro pa podaljšujemo do naslednje številke. Tudi jesenski vrt je lahko zelo lep, mar ne?
Kalia je specializirana veriga vrtnih centrov in vodilni ponudnik izdelkov za vrt, dom, kmetijstvo in oskrbo hišnih ljubljencev v Sloveniji in nekaterih sosednjih državah. Naša ponudba temelji na spoštovanju tradicije in dolgoletnih izkušnjah. Z odgovornim odnosom do okolja in sprejemanja svetovnih trendov soustvarjamo boljše ' bivalno okolje. Z znanjem, strokovnim svetovanjem in celovito ponudbo pa ustvarjamo dolgoročno zadovoljstvo svojih kupcev.
KALIA
REKREATIVNO DRUŠTVO ROKOVNAČI BESNICA
Rokovnači prirejamo tradicionalni Kostanov piknik na koncu Nove vasi v Zgornji Besnici pri Kranju. Piknik bo potekal 10. in 17. oktobra od 11. ure dalje. Na razgibanem terenu sredi gozda, med doma izdelanimi stojnicami, lesenimi hiškami in Dimežovo vukno, vam bo dišalo po pečenem kostanju, moštu in zdravilnih napitkih. Na stojnicah se bodo predstavili umetniki vseh vrst domačih obrti. Vmes se boste posladkali z domačim pecivom in piškoti. ali nasitili z domačim kruhom, klobasami, namazi, siri, ribami ali jedmi na žlico. Vabljeni med Rokovnače v Besnico pri Kranju.