G (îrapharl'
Ob današnjem odprtju Kraške ohceti pogovor s predsednico zadruge Naš Kras Martino Repinc
/5
Agencija ARPA bo izmerila,
ali je Soča primerna za kopanje
Primorski
SREDA, 22. AVGUSTA 2007_
št. 197 (18.980) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Čudna zavezništva v desni sredini
SandorTence
V	Furlaniji-Julijski krajini se je že začela kampanja za deželne volitve 2008, a še brez predsedniških kandidatov. Ric-cardo Illy bo svojo morebitno kandidaturo menda sporočil šele po novem letu, ves čas pa se obnaša kot predsedniški kandidat. Za levo sredino bi bilo pogubno, ko bi se Illy odpovedal kandidaturi, a o tem bo govor, če sploh bo, v prihodnjih mesecih.
V	tem trenutku so bolj zanimiva dogajanja v desni sredini, kjer mnogi računajo na kandidaturo znanega furlanskega podjetnika Edija Snaidera. Če bo Snaidero kandidiral, ga bo najbrž podprla vsa koalicija, če pa ne bo, je pričakovati nesoglasja in po vsej verjetnosti tudi razkole.
Proti Snaideru se je znotraj Doma svoboščin ustvarilo čudno politično zavezništvo med predsednikom videmske pokrajinske uprave Marziom Strassol-dom in tržaškim senatorjem Giuliom Camberjem. Prvi je velik zaščitnik Furlanov in furlan-ščine, drugi pa nesporni vodja tržaške Forza Italia in navdiho-valec njene melonarske usmeritve. Strassoldo je svojčas zagovarjal upravno avtonomijo Fur-Ianije, Camber pa odcepitev Trsta od Vidma. V obeh primerih bi tako ali drugače prišlo do razkosanja Furlanije-Julijske krajine.
Kaj stoji za Camberjevim in Strassoldovim nasprotovanjem morebitni Snaiderovi kandidaturi je težko reči, gotovo pa je, da se za des no sre di no ta za -četek volilne kampanje ni pričel naj boIj še.
SLOVENIJA - HRVAŠKA - Trditve hrvaškega tednika Nacional o tajnem dogovoru
O meji na morju naj bi odločalo sodišče v Haagu
Iz kabineta slovenskega premiera sporočili, da je šlo le za izmenjavo predlogov
VREME - Karibsko morje
Dean se umirja
Orkan Dean je včeraj dosegel mehiški polotok Jukatan, povzročil je ogromno škode, vendar se je tudi umiril
ansa
NEW YORK - Vzdevek je pridobila na procesu zaradi utaje davkov
Umrla »kraljica zlobe«
Nekdanji služabnici je dejala, da ne plačuje davkov, ker jih plačujejo samo mali ljudje
NEW YORK - V ponedeljek je v svoji poletni graščini v Greenwichu v državi Connecticut umrla 87-letna hotelirka Leona Helmsley, bolj znana kot »kraljica zlobe«, ki ga je dobila leta 1989 med odmevnim sodnim procesom zaradi utaje davkov. Leona Helmsley je kraljevala na naslovnicah ameriških opravljivih časopisov v 80. letih prejšnjega stoletja in živela sanjsko življenje s soprogom Harryjem, s katerim se je poročila leta 1972, dokler je ni ujela davkarija in je morala v zapor.
Leona Helmsley se je rodila 4. julija 1920 v New Yorku kot Leona Mindy Rosenthal. V mladosti je bila uspešna manekenka, kasneje pa prav tako uspešna nepremič-
ninska posrednica. Kot taka je stara 51 let spoznala hotelskega magnata Harryja Helm-sleyja, ki je postal njen tretji mož. Harry jo je leta 1980 imenoval za predsednico Helmsley hotelov in tako je dobila nadzor nad prestižnimi hoteli v New Yorku kot so Park Lane, St. Moritz in Palace. Življenje je uživala do skrajnosti in z možem sta zapravljala kot po tekočem traku, po drugi strani pa je bila izjemno skopuška. Harry je 4. julija 1976 med drugim plačal 100.000 dolarjev za osvetlitev newyorškega Empire State Buildinga v čast njenega rojstnega dneva in dejal, da gre za malenkost, ki stane manj kot poštena verižica.
Živela sta na vrhu hotela Park Lane ob
Centralnem Parku z devetimi spalnicami in bazenom, poleg tega pa uživala še v stanovanju v Palm Beachu na Floridi ter graščini v Connecticutu in gorski koči v Arizoni.
Leta 1988 pa so se sanje končale, ko ju je začela loviti davkarija in na procesu leta 1989 so pričali njeni uslužbenci, od direktorjev do sobaric, ki so jo vsi po vrsti opisovali kot »kraljico zlobe«. Pričali so tudi gradbeniki, da ni plačevala računov in da je celo zahtevala delež od plačila za svojo palačo v Connecticutu. Nekdanja služabnica je med drugim pričala, da je Leona Helmsley nekoč dejala, da ne plačuje davkov, ker jih plačujejo samo mali ljudje.
Njenega moža se je tožilstvo usmili-
Leona Helmsley
lo, ker mu je poleg zdravja pešal spomin, celotno breme obtožnice pa je padlo na Leo-no Helmsley. Po osmih tednih sojenja je bila spoznana za krivo davčne utaje in obsojena na štiri leta zapora. Odsedela je sicer le 21 mesecev.
Njen sloves zlobne bogatašinje se je obdržal, kljub temu da je v dobrodelne namene namenila na desetine milijonov dolarjev. V zadnjih letih je med drugim nakazala 25 milijonov Prezbiterijanski bolnišnici v New Yorku, pet milijonov pa žrtvam orkana Katrina. Revija Forbes jo je letos uvrstila na 369. mesto najbogatejših na svetu s premoženjem v vrednosti 2,5 milijarde dolarjev.
LJUBLJANA - Hrvaški tednik Nacional je v svoji včerajšnji številki poročal, da sta hrvaška in slovenska diplomacija uspeli tajno doseči dogovor, da bo o morski meji odločila arbitraža, kot kompromis pa bo izbrano Meddržavno sodišče v Haagu. Iz kabineta slovenskega premiera pa so sporočili, daje slovenska vlada v stikih s Hrvaško doslej izmenjala le predloge o možnih načinih reševanja odprtih vprašanj med državama. O odprtih vprašanjih s Slovenijo pa se bo v petek hrvaški premier Ivo Sanader pogovarjal s hrvaškimi parlamentarnimi strankami. Janša in Sanader se bosta tudi ob robu strateškega foruma na Bledu konec tedna pogovarjala o dvostranskih vprašanjih. Poleg mejnega vprašanja odnose med državama najbolj bremenijo še dolg nekdanje LB do hrvaških varčevalcev, Nuklearna elektrarna Krško in hrvaška ekonomsko-ribolovna cona.
Na 4. strani
Illy o zakonu za Slovence in Furlane, v desni sredini polemike o Snaideru
Na 3. strani
Sv. Ana: mesečne vozovnice namesto šolabusa
Na 7. strani
V Gradežu se je pred množico navdušenih otrok začel Puppet Festival
Na 13. strani
Trst, Ul. San Lazzaro 040/637025 Videm, Ul. Vitt. Veneto 38/B,^ 0432/229270
Za dušo in telo, relax in užitek! HRVAŠKA - poletje se nadaljuje
rag, Hotel Luna 4" hb, 8.9. Brač, Hotel Elaphusa 4* HB, 1
od€ 199 na osebo Terme T0P0LŠČICA
Hotel Vesna 3*, HB, do 2.9, Lepotni paket, 4 dni/ 3 noči
od €225 na osebo Terme OLIMIA
od €195 na osebo MARIBOR - POHORJE
Hotel Bellevue 4* HB do 31.8., 4 dni/3 noči
od €99 na osebo
llirika LastMinutecenter www.lastminutecenter.it info@lastminutecenter.it
2
Sreda, 22. avgusta 2007
MNENJA, RUBRIKE
/
OGLEDALO
»Slovensko
vprašanje« v DS
Ace Mermolja_
Nastajanje Demokratske stranke bo po vsej verjetnosti privedlo do kake novosti tudi med Slovenci v Italiji. Ko vsakodnevno spremljamo dogajanje v manjšini, se nam zdi njen položaj izrazito statičen. Spregledamo pa nekatere premike, ki nas po velikem ideološkem obdobju, ko smo bili vajeni trdnih izbir, mnogokrat presenetijo. Verjetno si moramo tudi poklicni opazovalci obrisati očala ali pa iti k okulistu, da si nabavimo nova in z večjo dioptrijo (to velja posebno za starejše opazovalce in novinarje).
Ne sme nas torej čuditi, če se pred stav ni ki slo ven ske kom po nen -te Levih demokratov in predstavniki Stranke slovenske skupnosti srečajo in skušajo navezati določene stike. Organizacije civilne družbe sodelujejo že več let. Odnosi lahko zanihajo, za nekatere pomembne teme še ni časa, vendar je sodelovanje dveh krovnih organizacij (SKGZ in SSO) ter njunih članic preprečilo, da bi se v manjšini še nadalje brezuspešno in jezno bili za prestiž, sredstva in nadvlado. Najnujnejše usklajevanje je postalo norma. Treba ga bo nad gra di ti, ven dar je očit -no modro dati času čas.
V izrazitejše političnem, to je strankarskem, življenju, kjer so večkrat aktivni ljudje, ki delajo tudi v organizacijah civilne družbe, vabi nastajanje nove stranke k soočanju vse tiste Slovence, ki se politično postavljajo bližje centru. Tu mislim na leve demokrate (starejši so delovali še v KPI), na bivše socialiste, ki so bili med Slovenci pretežno blizu levih struji, na SSk, ki je tradicionalno sredinska in antikomunistična formacija ter na morebitne nove pris to pe. S sled nji mi mis lim na mlade, ki jim postaja politika tuja tudi zaradi dolgočasnosti njenih ritualov in razprav. V tem bazenu se lahko dogodi marsikaj zanimivega.
Precej predvidljivo je, da se bosta med Slovenci ponovno zbližali ali celo združili stranki, ki še ohranjata besedo komunizem v svojem ime nu ( SKP in SIK), vpra ša nje je, kam bodo šli predstavniki zelenih, ki imajo med Slovenci nekaj vidnih pristašev. Ko bi padla protislovenska pregrada, bi del Slovencev odkrito našel svoj domicil v Domu svoboščin. Tu mislim na večje število ljudi, kot na peščico, ki nam je znana.
Po seb no po zor nost pa si za slu -ži prav nastanek Demokratske stranke. Tu lahko namreč pride do najne-posrednejšega političnega soočanja med Slovenci, ki so nekoč stali na dveh nasprotnih bregovih in so se komaj pozdravili. Ne mislim, da bo dialog enostaven, vendar ni le možen, ampak nujen.
Če v krajšem odstavku razširim pogled, se bodo v Demokratski stranki srečala večkrat dokaj različna sta liš ča gle de na rod nih in et nič -nih vpra šanj ter po sle dič no gle de podobe Furlanije Julijske krajine. Po pravici povedano me nekatere teze pomembnih predstavnikov Levih de mokra tov gle de na rod ne ga vpra -šanja, države, skupinskih in individualnih pravic nekoliko plašijo zara di kul tur ne površ nos ti, ki jim botruje. Polemika glede Furlanov npr. razkriva globlje zapore, predsodke in nepoznavanje zadev, kot je konkretno vprašanje zakona za Fur-lane. Zdi se, kot da se članom koalicije, ki je naročila sestavo zakona, prikazujejo prastari demoni in zmešnjave, ki so botrovali tudi nasprotovanju slovenskemu vprašanju in prisotnosti. Sumim, da tudi bivši demokristjani niso zaključili narodnega poglavja. Skratka, različni po gle di na na rod no vpra ša nje bo do prisotni tudi v Demokratski stranki in zgrešeno bi jih bilo prikrivati. Ta ko ali dru ga če se bo stran ki približala SSk, to je etnična stranka, ki


hrani drugačne zapore. Del njenih volilcev s težavo sprejema pluralnosti prijazne teze, to je takšne, kot je lahko multikulturnost, ker se jim zdi pretirano "odpiranje" ali izguba zavesti ali pa nekaj preuranjenega. Skratka, v DS vidim tri osnovne smernice: ena nosi v sebi določene predsodke italijanske večine, druga varuje etnično gnezdo, tretja bi si želela priznanje etnično pluralne stvarnosti, ki označuje FJK. V teh okvirih je vsebinski dialog med Sloven ci lah ko ze lo po mem ben in mo -žen.
Možnost temelji v dejstvu, da je med številnimi Slovenci padel pred so dek ko mu niz ma in an ti ko -mu niz ma (me nim da tu di med mnogimi na radikalni levici), da je Jugoslavija vedno bolj spomin (lepši ali grši) in da so se najbolj žgoče rane spremenile v razlike v pogledih, o katerih je možno diskutirati.
Dialog med slovenskimi komponentami znotraj in ob Demokratski stranki lahko, prav zaradi konca diaspore, upošteva tako skupna kot različna gledanja in v treznem premisleku izbere skupna stališča, ki jih bodo Slovenci iznesli v novi politični grupaciji z upanjem, da ta stališča prevladajo tudi med italijanskim delom stranke. V tem smislu se lahko omili stara polemika o Slovencih, ki se utapljajo v italijanskih strankah in Slovencih, ki se opredeljujejo za etnično čisto stranko, a v isti sapi sprejemajo kompromise z italijanskimi skupinami, ki niso do Slovencev najbolje razpoložene (mislim na staro KD in na njene naslednike). Razlika v izbiri ostaja, vendar na bregovih, ki postajata skupna zemlja. V tej luči lahko dobijo razlike manj usodno težo in postanejo prispevek za skupno diskusijo.
Ko bi šla politika v to smer, bi iz zve ne la za mi sel o skup ni ali vsaj konfedrativni organizaciji civilne družbe manj izzivalno, kot izzveni danes kljub vsemu sodelovanju. Konec konec ne govorimo ne v politiki in ne v kulturi ali, širše, v civilni družbi o organizacijah, ki bi izvajale nad ljudmi in člani neko prisilo.
Ideološko opredeljevanje je zahtevalo od posameznikov dokaj trdno obvezo, ki je pri marsikomu presegala osebno prepričanje. Niso bili vsi "na desni" zagovorniki pro-tiosvobodilne in proti oefovske opcije, kot niso bili vsi na "levi" popolno akritični do Titove Jugoslavije. Za dvomljivce pa v strogo razporejenih vrstah ni bilo prostora. Danes to ni več tako. Pripadnost predpostavlja svobodno odločitev, ki lahko vnaša v skupino tudi nove poglede in diskusije. Stranke in organizacije morajo ljudi prepričati, in to iz dneva v dan, ne morejo pa upati na namig, ki je v res ni ci ukaz, kot so to lah ko delale nekoč. Sodim v generacijo, ki je na lastni koži občutila razliko med starim in novim ter različne družbene in organizacijske dinamike.
Če naj povzamem, se tudi v slovenski manjšini stvari premikajo. Mislim predvsem na vsebine, saj je upati, da ne bo nastanek nove stranke le volilni kolaž. Srečanje različnih po li tič nih kul tur pod is to stre ho predpostavlja razpravo o konkretnih problemih: tistih, ki družijo in tistih, ki delijo. Med vsebinami sodi v naši deželi tudi nacionalno vprašanje. Vsebine in odgovori na konkretna vprašanja po nuji in teži presegajo dis pu te o tem, kdo bo vse dr žav ni oziroma deželni tajnik Demokratske stranke. Vodstvo naj bi bilo odraz diskusije, vsebin in programov ne pa starih stolčkarskih alkimij. Volja do moči ni tista substanca, ki bo ljudi prepričala v koristnost nove stranke. Naj zidarji nove hiše uporabijo opeko iz vsebinske substance. V njej je tudi slovensko vprašanje, ki se lahko "odpre" na nov in tvornejši način.
SLOVENIJA - Pogovori s predsedniškimi kandidati
Danilo Türk: Predsednik ima zelo pomembno vlogo
»NOB je bil boj v pravi koaliciji proti uničenju slovenskega naroda«
LJUBLJANA - Nekdanji veleposlanik pri ZN, nekdanji pomočnik generalnega sekretarja OZN za politične zadeve in sedanji profesor na ljubljanski pravni fakulteti Danilo Türk se je za kandidaturo za predsednika republike odločil konec junija, ko so ga k njej povabili Socialni demokrati. Je pravnik in diplomat in na hipotetična vprašanja zelo nerad daje konkretne odgovore.
Kdo pravzaprav sploh ste?
Sem Danilo Türk.
Kako ste se odločili za kandidaturo za predsednika države?
Zadnji dve leti mi je to predlagalo veliko ljudi, iz zelo različnih krogov. Veliko ljudi misli, da bi bilo dobro, da bi Slovenija dobila predsednika države, ki ima mednarodne izkušnje, ki ne govori polomljene angleščine in ki je s svojim delom in etičnim postopanjem dokazal, da bi lahko bil predsednik. Politične okoliščine za kandidaturo so nastale letos poleti, ko so me začeli tudi iz vodstva nekaterih strank spraševati za to kandidaturo.
Lani ste dobili predlog, da kandidirate za župana Mestne občine Ljubljana ...
Obstajal je predlog Zbora za Ljubljano. Predlog sem zavrnil, ker menim, da moj profil, moja priprava v življenju ni ustrezna za to funkcijo. Zupan mesta mora biti menedžer, ki dobro pozna mesto. Jaz nisem menedžer, sem pravnik in diplomat.
Kako pravzaprav vidite vlogo predsednika države na notranjepolitičnem prizorišču?
Predsednik države ima v Sloveniji zelo pomembno vlogo. To je oseba izvoljena na splošnih volitvah. Od predsednika se pričakuje etičnost, modrost in tudi hrabrost. Poleg tega pa obstajajo pričakovanja javnosti glede tega, da bo predsednik države zavzemal stališča do vseh pomembnejših vprašanj in da bo v tem smislu tudi moralna instanca. Dela tudi za ugled države in za to, da bi Slovenijo v svetu čim bolj spoštovali. To seveda zahteva dobro poznavanje mednarodnih odnosov.
V javnosti se zadnje čase vseskozi pojavljajo polemike v zvezi z odločitvijo sedanjega predsednika, da se ne bo udeleževal državnih proslav. Kako vi vidite ta problem?
Mislim, da ni dobro, da se predsednik države ne udeleži nekaterih najpomembnejših državnih proslav. Ampak to ni edini problem. Problem je tudi, če se predsedniku države ne omogoči, da govori na pomembni proslavi, kadar on oceni, da je to potrebno. Menim, da je treba predsednika države kot nosilca suverenosti države spoštovati.
Vi bi v taki konkretni situaciji, ki se je zgodila sedanjemu predsedniku, vseeno prišli na državno proslavo?
Bi, vendar bi se dogovoril, da bi bila dva govora. In bi vztrajal, da predsednik pač mora imeti priložnost govoriti.
Kako vi gledate na podporo oziroma nepodporo bivšega predsednika Milana Kučana, ki jo daje posameznim kandidatom?
Vesel sem vsake podpore in z bivšim predsednikom Kučanom imam tudi kontakte. Včasih ga vprašam za mnenje. Gospod Kučan je zelo izkušen in moder človek. Za sedanjega predsednika se dostikrat sliši oznaka, da je edina prava opozicija vladi v tej državi. Kakšno držo mora zastopati predsednik države?
No, prav gotovo ni funkcija predsednika države biti opozicija. Opozicijo Slovenija ima. Ta opozicija je v parlamentu, kot se v parlamentarnih demokracijah spodobi.
Bi se lahko izognili konfliktom, ki obstajajo med predsednikom države in vlade?
Mislim, da je za komunikacijo dobro, če obstaja rutinska, redna, prijateljska, zaupna komunikacija. Gre za način sodelovanja in menim, da je tu v prihodnosti možno razviti bolj adekvatne
Univerzitetni profesor Danilo Türk se je za kandidaturo odločil na začetku letošnjega poletja
tehnike, kot so obstajale doslej.
Pri skoraj vseh volitvah je glavna tematika odnos do polpretekle zgodovine. Kako vi vidite problem sprave v slovenskem narodu?
Najprej bi rekel, da je ta problematika nekaj, o čemer lahko v Sloveniji razpravljamo strpno, zrelo in demokratično. Mislim, da proces sprave poteka na čisto osebni ravni in to je stvar osebnega odnosa, osebne etike ljudi, ki so v tem procesu. Mislim tudi, da je na politični ravni ta razprava v tem trenutku še vedno v razumnih okvirih. Da se z njo ne pretirava. Je pač eno od legitimnih vprašanj, o katerih se razpravlja.
Pa mislite, da je še smiselno, da se o tem delu slovenske zgodovine operira z izrazi kot »izdajalci«, »zmagovalci«, itd...
Ne vem, če se operira s temi izrazi.
Ne, politiki jih uporabljajo ...
No, pazite, vedeti morate, da je v drugi svetovni vojni bila na delu nacistična ideologija in nacistična politika, katere cilj je bil uničenje slovenskega naroda. Tega ne morete zanikati. In to je treba tudi povedati.
Seveda so bile tudi druge stvari, ampak glavno je, da je druga svetovna vojna bila vojna vrednot in da je na eni strani bil nacizem s svojim mračnjaštvom, na drugi strani je bila koalicija vseh sil, ki so se nacizmu uprle. Narodno osvobodilni boj je bil boj v pravi koaliciji zoper veliko nevarnost, ki je ogrožala eksistenco slovenskega naroda. Vrednote narodnoosvobodilnega boja je treba ohraniti. To po drugi strani ne pomeni, da je prevzem oblasti s strani komunistične partije in njeno legitimiranje lastne nedemokratične oblasti s sklicevanjem na narodnoosvobodilni boj sprejemljivo. To je treba kritizirati. A po drugi strani spet ta kritika ne opravičuje izražanja lojalnosti in priseganja nacistični okupaciji.
Skratka, obstaja več nivojev tega problema, znotraj katerih morate upoštevati te distinkcije in to se mi zdi, da je v razumevanju zgodovine pomembno.
Pojavlja se tudi vprašanje pojava zasebnih šol in financiranja teh šol. Menite, da so te pobude o zasebnih šolah sprejemljive za slovenski prostor?
Mislim, da je najpomembnejša naloga zagotoviti čim višjo kvaliteto šolstva. Če se to lahko doseže z dodajanjem zasebnih šol k javnim šolam, potem je to v redu. Na tem področju nimam razlogov, da bi izražal dvom v razne pobude za privatne šole, če to izboljšuje izobraževalni sistem v celoti. Ni avtomatično, da bi zaradi samega uvajanja zasebnih šol nujno trpele javne šole. Nekaj časa sem živel v Ameriki in sem videl, da so tudi med javnimi šolami znatne razlike. Seveda pa ne želim, da bi mi kopirali ameriški sistem, ki po mojem mnenju ni dober. Mi imamo boljši sistem, ampak vedno je možno stvari še izboljšati.
Kako bi ocenili odnose med Slovenijo in Hrvaško in kakšno pot bi morala Slovenija odigrati pri reševanju odprtih vprašanj med obema državama?
No, v tem trenutku, kot veste, je Slovenija dala Hrvaški novo pobudo za reševanje odprtih vprašanj.
Gledano s političnega stališča pa je v tem trenutku treba dati vladi vso podporo, da to pobudo izpelje do konca in če je le mogoče, doseže dogovor s Hrvaško. To je pomemben trenutek in mislim, da moramo v tem trenutku vladi dati podporo. Kot razumem iz tega, kar sem videl v javnosti, je to resno pripravljena pobuda. Ne bi želel dajati nobenih drugih receptov. V tem trenutku imamo »the only show in town«.
Kakšna bi bila pravična rešitev med obema državama?
Pravična je tista rešitev, ki jo obe državi lahko sprejmeta in ki jo bo večina podprla. Mislim, da je to prava pot. Veste, pravičnost se na ta način doseže in jaz upam, da bo ta pobuda uspela.
Vi ste dolga leta živeli v ZDA, v Sloveniji pa se dostikrat pojavlja skoraj negativen odnos do ameriške politike, stališč. Do kam Slovenija lahko gre v sodelovanju z ZDA? Kje so meje in kje koristi?
Živel sem v New Yorku in moje delo je bilo povezano z OZN. ZDA so seveda najpomembnejša država današnjega sveta in Slovenija ima veliko razlogov, da ima najboljše odnose z ZDA. Kje so meje teh odnosov, težko rečem. V preteklosti sem bil skeptičen do nekaterih potez, recimo do podpisa Vilniuške izjave. Mislim, da Sloveniji tisto ni bilo potrebno. Odnosi pa, ki jih vidim danes, so pravi.
Ali podpirate projekt gradnje megazabavišča na Goriškem?
Slovenija je soočena z veliko investicijo, kar je za njo nova izkušnja. In pri velikih investicijah je treba misliti na mnoge stvari, med drugim tudi na odnos prebivalstva v krajih, kjer ta investicija poteka in na vse mogoče posledice, ne samo ekonomske, ampak tudi družbene posledice, ki jih taka velika investicija prinaša. Zato mislim, da je predvsem potrebna resna razprava med tujim investitorjem in ljudmi, ki so neposredno prizadeti. Veliki investitorji, ki nastopajo v tujih državah, so navajeni takšnih razprav. Ta proces je na začetku. Seveda Slovenija potrebuje tuje velike investicije. Jaz sem tej investiciji naklonjen, ne bi pa rad spregledal teh zelo bistvenih pogojev, ki kot rečeno veljajo za tuje investicije nasploh.
Kaj menite o nasprotnih kandidatih za predsednika republike?
Spoštujem vse kandidate v tej tekmi. Kampanja naj bi šla tako, da bi imel vsakdo, ki v njej sodeluje, priložnost, da pokaže svoj pogled, sposobnosti, način dela. Samo na ta način se volivcem potem omogoči, da izberejo. Končna izbira je vedno stvar volivcev. Do sedaj smo imeli dva predsednika, ki sta bila zgodovinski osebnosti. Njun prispevek je potrebno gledati v kontekstu teh zadnjih 20, 25 let in sedaj prihajamo v novo fazo, kjer je treba gledati naprej.
Tanja Srnovršnik in Uroš Urbanija/STA
/
ALPE-JADRAN
Sreda, 22. avgusta 2007
3
DEŽELA - Stališče predsednika Riccarda Illyja
»Zakona za Slovence in Furlane sta zame zelo pomembna«
Jeseni prva srečanja o volilnem programu, odločitev o kandidaturi pa po novem letu
VIDEM - Deželna zakona za Slovence in Furlane sodita med obveze Demokratične zaveze in sta zame in za mojo koalicijo zelo pomembna. Tako predsednik Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy v intervjuju za vi-demski Messaggero Veneto, v katerem je ponovil, da bo svojo odločitev o morebitni ponovni kandidaturi objavil šele po novem letu. Do takrat pa se bo skupaj s zavezniki lotil dela za vo lil ni pro gram, kar pome ni, da Il ly stvarno razmišlja o kandidaturi na spomladanskih volitvah 2008.
Predsednik je ponovil, da se ne bo včla nil v Demo kratsko stran ko in da torej tudi ne bo sode lo val na ok -tobrskih primarnih volitvah. Na nastajanje nove levosredinske stranke pa gle da z ve li kim zanima njem, saj bo ho češ no češ pome ni la pre ob rat tako za levo sredino kot za italijansko politično življenje. Na glasovnici za deželne volitve ne bo liste z Illyjevim imenom, pač pa predsednik ne izključuje možnosti volilnega sodelovanja gibanja Državljani za predsednika.
Illy spoštuje in ceni Edija Snaide-ra kot podjetnika ter se ne opredeljuje o njegovi morebitni predsedniški kandidaturi, pač pa je zelo kritičen do desne sredine. V tej koaliciji ni zaznati novega utripa in želje po spremembah, ki jih doživlja leva sredina, je prepričan predsednik Dežele. Politika in vo di telji Doma svo boščin se mu zdi -jo sta ri in brez vsakr šne di na mi ke. » -Vtis imam, da des na sre di na teka za Demo kratsko stran ko, za katero pa močno zaostaja,« pravi Illy. Forza Italia, UD C in Nacionalno zavezništvo vodijo že dolgo časa eni in isti ljudje, Silvio Berlusconi pa je že dopolnil sedem de set let...
Vprašanje zase je odnos s Severno ligo, ki je v zadnjem času še kar dober. Illy je sicer velik zagovornik bipolarnega in večinskega volilnega sistema, ki pa ne izključuje sodelovanja na kon kretnih vpra ša njih, kot je lah ko npr. davčni federalizem. Kot dober primer sodelovanja z Ligo je Illy navedel deželni zakon za zaščito Ogleja in njegovih zgodovinskih znamenitosti. Ni skrivnost, da bi se frakcija Severne lige, ki se sklicuje na vodjo poslanske skupine Roberta Maronija, tudi v naši deželi rada odcepila od Ber-lusconija, na katerega pa ostaja zelo na ve zan Umber to Bos si.
Il ly (in tervju z njim je vče raj predvajal tudi dnevnik deželnega sede ža RAI) je pre cej zado vo ljen z de -lovanjem svoje koalicije, ki je po nje-go vem do tega mo men ta »proizved -la« večji del svojega volilnega programa. Je seni naj bi de žel ni par la ment odobril že omenjena zaščitna zakona za Slo ven ce in Fur la ne, zakon o poklicnem in strokovnem izpopolnjevanju ter reformo zdravstvenega sektorja, ki precej krči število zdravstvenih enot. Predsednik je nadalje omenil zakon o lo vu ter celo vrs to izvršilnih odlokov, med katere sodijo določila za izvajanje nedavno odobrenega zakona o edinem upravitelju javnih prevozov v Furlaniji-Julijski krajini. Skrat ka še kar na por no de lo do kon -ca man dat ne do be de žel ne vla de in skup šči ne.
Illy je v intervjuju za videmski časnik govoril tudi o finančni krizi vezani na banč ne kre di te, ki v teh dneh moč no pre tre sa ZDA. To kar se do -gaja onkraj oceana ga vsekakor ne preseneča, pri nas v Evropi in v Italiji pa se takšne stvari skoraj ne morejo zgodi ti. V ZDA na mreč ni no bene ga di -rekt ne ga odno sa med ban kami in dr -žavljani, ki najemajo stanovanjske kredite, pri nas pa so zadeve dosti bolj prozorne in zakonsko urejene. Evropske in italijanske banke namreč ne »prodajajo« hipotekarnih kreditov, temveč imajo stalni pregled nad vračanjem oziroma nevračanjem denarja s strani prosilcev.
Riccardo Illy bo svojo odločitev o morebitni kandidaturi za deželne volitve 2008 objavil po novem letu
kroma
DEŽELNE VOLITVE - Desna sredina
Res nenavadno zavezništvo proti Snaiderovi kandidaturi
VIDEM - V politiki se večkrat dogajajo nenavadne stvari in tudi čudna in nenaravna zavezništva. Nenavadno zavezništvo je gotovo politična »os«, ki se je ustvarila med predsednikom videmske Pokrajine Marziom Strassoldom in tržaškim senatorjem Giuliom Camberjem, ki oba nasprotujeta kandidaturi Edija Snaidera za predsednika Dežele. Strassoldo, ki je velik zagovornik Furlanov in furlanščine, in Camber, tr žaš ki vo di telj For za Ita li a in odraz nje ne me lo nar ske du še.
Strassol do in Cam ber sta pre -pri čana, da bi bil Sna i de ro predsed -niški kandidat desne sredine le fotokopija Riccarda Illyja oziroma njegova bleda različica, kot stalno ponavlja Giuliov brat Piero, ki je dežel ni svetnik For za Ita li a. Podob no razmišlja tudi tržaški župan Roberto Di pi azza, ki pa v zad njem času, kljub stališču senatorja Camberja, še kar hvali Snaidera.
j
Edi Snaidero
bumbaca
V ozadju teh polemik je »večni» spor med Camberjem in Robertom Antonionejem, ki je med prvimi podprl predsed niš ko kan di da turo furlanskega podjetnika. Gre torej tudi za merjenje sil znotraj Forza Italia, kjer marsikdo še vedno računa in upa v kan di da turo Ren za Ton da.
Nekdanji predsednik deželne vla de je dol go upal, da se bo pri hod -njo pomlad pome ril z Ric car dom Il -lyjem, možnost Snaiderove kandida-
ture pa je Tondovo kandidaturo postavila v kot. Igre v Domu svoboščin so vse kakor še ze lo odpr te. Sna i de -ro se je vsekakor o svoji možni kandidaturi včeraj pogovarjal s svojimi sodelavci v družinskem podjetju, ki ga vodi, svojo odločitev pa naj bi javnosti sporočil v naslednjih tednih.
Dogajanja v desni sredini so torej v celo ti odvis na od Sna i de rove odločitve. Če bo znani podjetnik in predsed nik videm ske ga ko šar kar -skega kluba sprejel kandidaturo, bodo stva ri takoj jas ne, če jo bo mo -rebiti odklonil, pa se bodo zadeve v Domu svo boščin hudo zap let le in v tem pri me ru ne gre izklju či ti tudi velikih presenečenj. Začenši z možnostjo, da bo Severna liga (tako razmišlja vodja poslanske skupine Rober to Ma roni) zapus ti la Dom svo -boščin in se na deželnih volitvah 2008 predstavila s svojo listo in s svojim predsedniškim kandidatom ( ali kan di dat ko).
MANJŠINE
Rezija in deželni zakon za Slovence
VIDEM - Lista Občani za predsednika bo v deželnem svetu predložila nekaj popravkov k zakonskemu predlogu za zaščito slovenske manjšine. Ti popravki bodo zadevali predvsem Rezijo, kot so po srečanju z županom Sergiom Barberinom dejali deželni svetniki Bruno Malat-tia, Carlo Monai, Piero Colussi in Maurizio Paselli.
Malattia je izrazil prepričanje, da predstavlja Rezija neko zgodovinsko, jezikovno in kulturno izjemo oziroma posebnost, ki jo je treba kot tako zaščititi in ne avtomatično vključiti v sklop slovenske manjšine. Mona-
i je pripomnil, da sodi razprava o izvoru rezijanščine v domeno jezikoslovcev in ne politikov, ki pa morajo stremeti, da rezijanščina ne bo ponižana in da ne bo deležna odločitev z vrha. To po mnenju podpredsednika deželnega sveta Monaia velja tudi za Nadiške in Terske doline ter za Kanalsko dolino, »ki enako kot Rezija potrebujejo posebno pozornost s strani deželnega zakonodajal-
LDS z avstrijskimi liberalci o slovenski manjšini v Avstriji
LJUBLJANA - Predsednica Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Katarina Kresal in predsednik avstrijskega Liberalnega foruma Alexander Zach sta včeraj napovedala tesnejše sodelovanje med strankama. Govorila sta tudi o slovenski manjšini v Avstriji. Kresalova je poudarila, da "to ni zgolj avstrijski notranji problem". Zavzela se je tudi za uveljavitev odločbe avstrijskega ustavnega sodišča glede dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem.
Problem slovenske manjšine pa je po Zachovih besedah tako evropski kot avstrijsko-slovenski problem. Po njegovem mnenju je potrebno dati slovenski manjšini vse pravice, ki ji pripadajo v skladu z odločbo ustavnega sodišča. Poleg tega se je zavzel tudi za rešitev, po kateri bi slovenska manjšina dobila predstavnika v koroškem deželnem parlamentu. "To je priložnost za Koroško, da v njej zaživi evropski duh," je dejal.
GORNJA RADGONA - Med 25. in 31. avgustom
Že 45. kmetijsko-živilski sejem
Geslo letošnjega sejma je »Dobro obdelano, odlično postreženo« - Predstavilo se bo 1560 razstavljalcev iz 28 držav
GORNJA RADGONA - V Gornji Radgoni bo med 25. in 31. avgustom potekal že 45. kmetijsko-živilski sejem. Moto letošnjega sejma, ki se glasi "dobro obdelano, odlično postreženo", po besedah organizatorjev, družbe Pomurski sejem, dostojno napoveduje predsedovanje Slovenije EU v prvi polovici prihodnjega leta. V Gornjo Radgono prinaša veliko mednarodno predstavitev kmetijsko-živilskega gospodarstva in obilo poslovnega, strokovnega in prijateljskega druženja, menijo organizatorji. Razstavni prostori sejma obsegajo 59.500 kvadratnih metrov površine, od tega bo 21.000 kvadratnih metrov pokritih, 23.000 kvadratov pa bo zunanjih razstavnih površin. Razstavljalo bo okoli 1560 razstavljalcev iz 28 držav. Na 1500 kvadratnih metrih bo stal tudi zabaviščni park.
Ob pomembnih tujih proizvajalcih bodo svoje izdelke iz mesa, mleka, pekovske in žitarske izdelke, vino in brezalkoholne pijače predstavljali tudi najvidnejši predstavniki slovenske predelovalne industrije. Posebno pozornost bodo namenili izdelkom, ki so že bili nagrajeni na strokov-
nih ocenjevanjih kakovosti pod okriljem sejma.
Sejem bo ponudil tudi kar nekaj aktualnih pogovorov z zanimivimi in uglednimi gosti. Zavod za gozdove Slovenije pripravlja tradicionalno odmevno in dobro obiskano državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov.
Na sporedu bodo vsakodnevne po-kušnje kulinaričnih dobrot, predstavitve turističnih destinacij in zanimivosti Pomur-ja (kovaštvo, lončarstvo, rezbarstvo, zeliš-čarstvo, sadjarstvo). Dnevno se bodo vrstili tudi nastopi folklornih skupin. Na sejmu bodo potekale še mednarodne strokovne razstave živali in vzorčni nasadi rastlinske proizvodnje, poudarek razstave govedi pa bo na prireji govejega mesa. Sejemsko dogajanje bo obsegalo paleto več kot 60 dogodkov s strokovnimi ter poučno-za-bavnimi temami za najširši krog obiskovalcev.
Tradicionalno bo na sporedu svečana razglasitev rezultatov in podelitev medalj mednarodnih ocenjevanj mesnih in mlečnih izdelkov, sadnih sokov in brezal-
Zavod za gozdove Slovenije v okviru sejma pripravlja tradicionalno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov
koholnih pijač, kmetijske mehanizacije ter odprtega državnega ocenjevanja vin Vino Slovenija - Gornja Radgona, so še sporočili iz Pomurskega sejma.
Veliko strokovnega, stanovskega in
ljubiteljskega dogajanja se bo prepletalo pod novo blagovno znamko Vino Slovenija Gornja Radgona. Pomurski sejem pa bo pripravil tudi odprte vodene degustacije vin za obiskovalce. (STA)
4
Sreda, 22. avgusta 2007
SLOVENIJA
/
SLOVENIJA - HRVAŠKA - Navedbe v včerjašnji izdaji hrvaškega tednika Nacional
Državi naj bi že dosegli tajen dogovor o morski meji
Iz kabineta premiera Janše trdijo, da je šlo le za izmenjavo predlogov s Hrvaško
LJUBLJANA - Slovenska vlada je v stikih s hrvaško doslej izmenjala le predloge o možnih načinih reševanja odprtih vprašanj med državama, na sestanku koordinacije parlamentarnih strank prejšnji petek pa je bil sprejet dogovor, da vlada neformalne pogovore nadaljuje, so včeraj sporočili iz kabineta predsednika vlade. Kot so poudarili, je slovenska vlada na podlagi načelnega stališča, ki je bilo sprejeto na sestanku koordinacije parlamentarnih strank 6. aprila, v stikih s hrvaško vlado na različnih ravneh preverila možnosti za morebitne nadaljnje korake v smeri reševanja odprtih vprašanj med državama. "V tem kontekstu so bili doslej izmenjani zgolj predlogi o možnih načinih reševanja odprtih vprašanj, pri čemer so bila slovenska stališča tudi večinsko potrjena na sestanku koordinacije parlamentarnih strank 17. avgusta, kjer je bilo tudi dogovorjeno, da vlada nadaljuje z neformalnimi pogovori," so zapisali v sporočilu za javnost.
Dodali so, da se bo premier Janša s hrvaškim kolegom predvidoma sestal ob robu letošnjega Strateškega foruma Bled, ki bo potekal na temo poglabljanja in širitve Evropske unije. "Tudi to srečanje bo, podobno kot druga dvostranska srečanja predsednika vlade s predsedniki držav oziroma vlad, ki se bodo udeležili omenjenega foruma, namenjeno vprašanjem, povezanim s temo tokratnega srečanja, seveda pa se bosta sogovornika dotaknila tudi dvostranskih vprašanj med državama."
Hrvaški premier Ivo Sanader pa se bo v petek srečal s predstavniki hrvaških parlamentarnih strank na posvetu o pogajanjih o meji in ostalih odprtih vprašanjih s Slovenijo. Sanader je že v nedeljo napovedal, da bo sklical omenjeni sestanek, da bi dosegli soglasje o odgovoru na rešitve, kijih ponuja Slovenija. Takrat je ponovil, da v primeru, da se državi ne bosta uspeli uskladiti o arbitru - Hrvaška predlaga, naj bo to Mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu, Slovenija pa Sodišče Ovse za poravnano in arbitražo -obstaja tudi možnost arbitraže pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.
Posebej pa je poudaril, da bo njegova vlada vztrajala pri vrnitvi dolga hrvaškim varčevalcem Ljubljanske banke. Izrazil je tudi prepričanje in optimizem, da bosta slovenski in hrvaški minister za gospodarstvo, ki naj bi se sestala v kratkem, pripomogla k rešitvi vprašanja jedrske elektrarne Krško. Sanader je takrat še izjavil, da bo "Hrvaška tudi pri vprašanju zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) ravnala po evropskih standardih, odprta pa je za vse pogovore in poglede".
O odnosih med državama je včeraj pisal tudi hrvaški tednik Nacional, ki trdi, da sta hrvaška in slovenska diplomacija uspeli tajno doseči načelen dogovor o meji; v obeh državah obstaja politični konsenz, da bo o morski meji odločila arbitraža, kot kompromisna rešitev pa bo izbrano Meddržavno sodišče v Haagu, piše tednik. Nacional še napoveduje, da se bosta Janša in Sanader na Bledu konec tedna dogovorila o podrobnostih glede urejanja lažjih odprtih vprašanj. Po navedbah zagrebškega tednika naj bi tako Hrvaška pristala na koncesije glede Nuklearne elektrarne Krško, v zameno pa so vse večje možnosti, da bodo hrvaški varčevalci Ljubljanske banke dobili svoj denar. Tednik še pričakuje, da bo odločitev o jurisdikciji v Piranskem zalivu znana po letu 2010, ko bo Hrvaška članica EU.
Na pisanje Nacionala pa se je včeraj odzvala poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke (SNS) in izjavo neimenovanega znanega hrvaškega diplomata, češ da bo o Piranskem zalivu odločalo Meddržavno sodišče v Haagu - o tem je poročal Nacional -, ocenila kot "popolno pro-vokacijo". "Glede na dogovor na zadnjem srečanju koalicijskih in opozicijskih strank pri predsedniku vlade Republike Slovenije je takšno natolcevanje nedopustno," so poudarili. V SNS so vnovič poudarili, da je edina možna rešitev mejnega vprašanja na morju mednarodna konferenca o suk-cesiji Jadranskega morja, vključno s celotno mejo. (STA)
Med nerešene probleme v odnosih med Slovenijo in Hrvaško spada tudi Nuklearna elektrarna Krško
dokumenta, ki bi se kakorkoli nanašalo na zgoraj omenjena domnevna dogovarjanja, še navaja agencija.
Vodja poslanske skupine Slovenske demokratske stranke (SDS) Jože Tanko je v včerajšnji izjavi za javnost zavrnil ponedeljkovo poročanje POP TV, da naj bi nemška tajna služba Bundesnachrichtendienst (BND) v tako imenovanem spremljanju mednarodnega sistema zvez ujela pogovor med Janezom Janšo in Ivom Sanaderjem. Objava omenjene informacije "ne pove ničesar o vsebini pogovorov, ampak samo sprevrača odgovornost na nepremišljeno ali celo zlonamerno izrečene izjave poslanca SD Antona Ropa, ki izrazito škodijo ugledu države", je poudaril Tanko. "Očitno za Ro-povimi klevetami in dejanji stoji politični vrh SD. Če bi imele SD in nekatere druge stranke opozicije resničen interes, da se stvar razišče, bi se to lahko že zdavnaj opravilo. Vendar so v ozadju prevladujoči drugi interesi," je prepričan vodja poslanske skupine največje vladne stranke Tanko. (STA)
AFERA SOVA - Po ponedeljkovem poročanju na POP TV
V SDS zavrnili navedbe, da naj bi Nemci ujeli pogovor Janše in Sanaderja
LJUBLJANA - Nemška tajna služba Bundesnachrichtendienst (BND), ki je iz stanovanja na Slovenski cesti v Ljubljani skupaj s slovenskimi obveščevalci Sove iskala tudi vojnega zločinca Rado-vana Karadžica, naj bi po poročanju POP TV v tako imenovanem spremljanju mednarodnega sistema zvez ujela pogovor med Janezom Janšo in Ivom Sanaderjem. Vsebino so posredovali takratnemu direktorju Sove Iztoku Podbregarju, ta pa najverjetneje 29. septembra 2004 tedanjemu premierju Antonu Ropu. Iz Sove so včeraj sporočili, da omenjene dokumentacije v arhivih agencije ni, od BND pa o tem niso prejeli nobenega dokumenta.
Svetovalec nemške vlade za tajne službe Udo Ulfkote je po telefonu v pone de ljek za POP TV po tr dil, da je nem -ška tajna služba skupaj s Sovo tudi iz stanovanja na Slovenski cesti iskala Karadžica. Z njim naj bi se celo pogovarjali po telefonu. Če so ob tem ujeli tudi pogovor med Janšo in Sanaderjem, pa bi moralo obstajati poročilo. "Da, seveda so do-
LETALIŠČE BRNIK
Instrumentalni sistem bodo delno izklopili
BRNIK - Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana bodo danes zaradi gradbenih del za 12 dni začasno delno izklopili instrumentalni sistem za pristajanje v pogojih zmanjšane vidljivosti. Zato lahko v primeru megle pride do zamud ali pa do preusmeritve letal na sosednja letališča, so sporočili iz Aerodroma Ljubljana, kjer potnike že vnaprej prosijo za razumevanje. Razlog za delni izklop sistema, ki pilotu v času zmanjšane vidljivosti zagotavlja vodenje letala s pomočjo radijskih signalov, je podaljšanje vozne steze za letala, ki jo izvaja SCT. Gradbena dela obsegajo dograditev vzporedne vozne steze ob vzletno-pristajalni stezi v dolžini 1,3 kilometra in izgradnjo dveh 170 metrov dolgih spojnic med novozgrajeno vozno stezo in vzletno-pri-stajalno stezo. Omenjeni projekt je del načrtov, s katerimi želijo ljubljansko letališče v prihodnjih 15 letih razviti v vodilno regijsko letališče. (STA)
kumenti tudi o tem. Vsaka naloga BND je dokumentirana in obstajajo poročila, ki pa so seveda tajna in niso javno dostopna," je dejal Ulfkote. Na vprašanje, ali bi Sova te dokumente lahko dobila, pa je odgovoril, da bi slovenska tajna služba te dokumente že morala imeti.
Člani parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb v Sovi že vse poletje iščejo prav te dokumente, a jih do zdaj še niso našli, je še poročal POP TV.
Iz Sove pa so včeraj sporočili, da sodelovanje obeh tajnih služb, ni bilo nikoli usmerjeno na vprašanja odnosov med Slovenijo in Hrvaško, saj bi bilo to v nasprotju z osnovnimi načeli sodelovanja med obema službama in državama. "V dokumentarnem gradivu agencije v nasprotju z objavljenimi trditvami ni izsledka spremljanja mednarodnih sistemov zvez, na katerem bi bil dokumentiran zadevni domnevni pogovor med Janezom Janšo in Ivom Sanaderjem," je zapisala Sova v izjavi za javnost. Sova od BND ni prejela nikakršnega poročila ali drugega
Jutri v Divači Pogled iz medprostora
DIVAČA - Kosovelova knjižnica Sežana prireja v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska Trst in Slovenskim kulturnim društvom Istra iz Pulja jutri ob 18. uri v knjižnici v Divači kulturni večer, ki so ga naslovili Pogled iz medprostora. S pesniško besedo se bodo predstavili književniki Ines Cergol, Marij Čuk, Ace Mermolja in Radivoj Pahor. Prebrali bodo tudi izbor pesmi premske nagrajenke Magdalene Svetina Terčon. Sledilo bo odprtje razstave slik Mesteca pod gričkih avtorjev akad. slikarja Martina Bizjaka, o katerem bo spregovorila tudi Jasmina Ilic Drakovic, tajnica Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja. Bizjak ni samo umetnik, je tudi trubarur aristokratske samote, človek, ki s svojimi slikami stoji izven časa in prostora. Zbrane bo pozdravila tudi Klaudija Ve-limirovic, predsednica omenjenega društva, ki se je pred meseci predstavilo divaškemu občinstvu na uspešnem istrskem večeru. V glasbenem programu bosta nastopili Ana in Dušan Vasic na violino in violončelo. Program bo povezovala Vesna Matevljič. (O. K.)
Večer šansonov v Štanjelu
ŠTANJEL - V petek bo ob 20.30 uri štanjelski grad zopet zaživel, saj Občina Komen in Imago Sloveniae organizirata večer šansonov in zimzelenih melodij z Darjo Švajger, Laro P. Janko-vič, Romano Krajnčan in Juretom Iva-nušičem. Tri dame v družbi pravega gentlemana bodo spremljali Jaka Pu-cihar na klavir, Janez Dovč na harmoniko, Aleš Avberl na bas in Kristjan Krajnčar na bobne. Štirje izvajalci z izjemnim občutkom za interpretacijo bodo zapeli avtorske pesmi z nepozabnimi zgodbami in humorjem, ki poživlja, ter se predstavili z glasbo naše in vaše mladosti. V primeru dežja bo koncert v kulturnem domu v Komnu. Vstopnina znaša 5 evrov. Vstopnice v predprodaji si je mogoče zagotoviti pri TIC-u in Okrepčevalnici Grad v Štanjelu. (O. K.)
V Izoli festival oboe in fagota
IZOLA - Številnim poletnim glasbenim šolam po Sloveniji se je včeraj pridružila poletna šola oboe in fagota v Izoli, kjer se je začel Oboa fagot festival - OFF. Tečaj je namenjen oboistom in fagotistom na začetku glasbene poti, ki bi radi občutili utrip poletnega tečaja, spoznali vrstnike in starejše kolege ter odkrili kaj novega, piše na spletni strani festivala.
Festival se je začel z večernim otvoritvenim koncertom v Manziolijevi palači, prav tam se bo 25. avgusta tudi zaključil. Vmes bo na sporedu še osrednji koncert festivala, na katerem bodo z Obalnim komornim orkestrom nastopili solisti, mentorji individualnih tečajev za oboo in fagot.
KRIMINAL - Vozila so bila ukradena v Italiji
Odkrili preprodajalce tovornih vozil in traktorjev
LJUBLJANA - Kriminalisti Policijske uprave Ljubljana so kazensko ovadili tri moške, ki naj bi iz Italije pripeljali več ukradenih tovornih vozil in delovnih strojev v skupni vrednosti preko 870.000 evrov. Nekatera vozila so skrili na širšem območju Ivančne Gorice, dva traktorja pa so na podlagi ponarejenih listin registrirali v Sloveniji in prodali. 50-letnik iz okolice Ivančne Gorice, 34-letnik z Vrhnike in 40-let-nik iz okolice Domžal naj bi lanskega septembra pridobili tovorni vozili za prevoz betona in tovorno vozilo s priklop ni kom, na ka te rem je bil na lo žen rovokopač, ki so bili ukradeni iz podjetja v Italiji. Osumljenci so jih skrili na več lokacijah na širšem območju Ivančne Gorice, kjer so jih kriminalisti tudi našli. Na podlagi ponarejenih listin o nakupu traktorjev v Italiji je eden od osumljenecev v Sloveniji dobil potrdilo o homologaciji za dva traktorja, ju registriral in prodal. Oba traktorja so policisti zasegli, tretjega pa so našli v okolici Ivančne Gorice. (STA)
Eno od ukradenih tovornih vozil za prevoz betona
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
5	Sreda, 22. avgusta 2007
APrimorski
~	dnevnik
TRST	/
KRAŠKA OHCET - Pogovor s predsednico zadruge Naš Kras Martino Repinc
Praznično opravljeni Repen veselo vabi v goste
Odprtje nocoj ob 19. uri v repenski Kraški hiši - Ob 21. uri koncert SKD Lipa par
KRAŠKA OHCET
Darovi za
kraški
Eno leto priprav, nešteto ur prostovoljnega dela, garanje številnih mladih in manj mladih domačinov: tudi to je Kraška ohcet. Pred današnjim uradnim odprtjem smo se pogovorili z Martino Repinc, predsednico Zadruge Naš Kras, ki s Kulturnim društvom Kraški dom in Občino Repentabor prireja priljubljeno etnografsko prireditev.
Zeleni slavoloki že krasijo vhode v vas, papirnate rožice, s katerimi jih bodo dekleta okrasila, so izdelane, kioski in osmice bodo od jutri dalje odprti: domačini so si tudi letos pošteno zavihali rokave in opravili veliko delo, brez katerega bi bila Kraška ohcet pravzaprav neizvedljiva.
Ohcet bo tudi letos stekla po že ustaljenem scenariju ...
Odprtje letošnje izvedbe bo nocoj, ob 19. uri, v repenski Kraški hiši. Ob 21. uri pa bo na dvorišču pokrajinskega muzeja koncert, ki ga bodo izoblikovali člani Slovenskega kulturnega društva Lipa iz Bazovice. Gre za neke vrste homage, ki so ga Bazovci želeli narediti svoji sovaščanki, nevesti Jani, in ženinu Tomu. V primeru, da nam vreme ne bo naklonjeno, se bo koncert Spletla sva venček najine ljubezni odvijal v Kulturnem domu na Colu.
V	četrtek bodo svoja vrata ob osmi-cah odprle tudi razne razstave, ki so postale sestavni del spremljevalnega programa
Razstavna ponudba bo tudi letos zelo bogata. V galeriji Kraške hiše bodo razstavljali umetnostni obrtniki, včlanjeni v Slovensko deželno gospodarsko združenje, pri »ko-munski štj'rni« pa bodo gorenjski lectarji krasili svoja značilna medena srca. Novost letošnje izvedbe je sodelovanje neprofitne organizacije Girasoli, ki upravlja v Repnu dom za ljudi s posebnimi potrebami: obiskovalcem bodo na voljo njihovi keramični izdelki. Četrtek je tudi dan, ko se bodoča nevesta in ženin poslovita od ledih stanu: po dekliški in fantovski v družbi svojih prijateljev, bosta ob 23. uri zaplesala na trgu v Repnu. Naslednjega dne se bo ženin preizkusil v petju podoknice, v soboto pa bodo v Kraško hišo prepeljali tudi nevestino balo.
V	nedeljo bo končno nastopil Janin in Tomov dan, ohceti pa se iz izvedbe v izvedbo udeležuje tudi vse več narodnih noš
Poznavalci napovedujejo, da se bo nedeljskega praznika udeležilo okrog sto novih noš! V imenu organizatorjev bi rada vse, ki imajo doma nošo, povabila, da pridejo na Tabor, obenem pa jih opozorila, naj bo njihovo obnašanje diskretno in noši primerno: pozor na neprimerne pričeske, šminke, nakit, sončna očala ... Kdor želi lahko pomoč pri oblačenju dobi v Kraški hiši, kjer se noše zberejo že ob 8.30.
Značilnost zadnjih izvedb je tudi vse bolj množična prisotnost gledalcev
Tudi zato bo na vaškem trgu delovala informativna točka, kjer bodo obiskovalcem nudili potrebne informacije. V soboto in nedeljo bo na voljo tudi posebna avtobusna povezava med Opčinami (parkirišče ob krožišču), Briščiki (parkirišče ob telovadnici Ervatti) in Repnom. V načrtu je bil tudi zgodovinski vlak, ki bi v Repen prepeljal tržaške obiskovalce, zaradi birokratskih zapletov z italijanskimi železnicami pa ga žal ne bo.
Ob vse bogatejši ponudbi in množični udeležbi se najbrž veča tudi vloženi trud organizatorjev
Pred dvema letoma smo v soboto zvečer imeli v Repnu dvanajst tisoč obiskovalcev: Kraška ohcet je praznik, ki privabi v vas res veliko ljudi, zato bi po mojem mnenju morali razmisliti tudi o bolj profesionalnih prijemih. Prostovoljno delo je seveda dobrodošlo, če bi pa lahko računali na skupino mladih, ki bi sledila tiskovnemu uradu, praktičnim opravilom, koordinaciji vsega, bi lahko prireditev dodatno zrasla, za organizatorje pa bi gotovo bila manj stresna. Poleg tega bi lahko tako ekipo uporabili tudi za podobne pobude in si na primer zamislili praznik kruha v Škednju ali Ricmanjih, ribiški praznik v Križu. Morda pa bi noše tudi take prireditve sprejele s podobnim navdušenjem kot ga zadnja leta izkazujejo Kraški ohceti. (pd)
»Brez velikega doprinosa domačinov, ki so si tudi letos pošteno zavihali rokave, bi bila Krapka ohcet prevzaprav neizvedljiva«, ocenjuje predsednica zadruge Naš Kras
kroma
Ob priliki 23. izvedbe Kraške ohceti so doslej v "košaro darov" za novo-poročenca prispevale naslednje organizacije, podjetja (oz. posamezniki):
Narodna noša za ženina - darilo SKGZ in SSO, Narodna noša za nevesto - prispevek Občine Repentabor, Zlata poročna prstana - darilo zlatarne in urarne Malalan z Opčin, Obutev za nevesto in ženina - darilo trgovine s čevlji Malalan z Opčin, Prispevek za poročno potovanje - darilo turistične agencije Aurora, Poročni šopek in 200 rdečih nageljnov - darilo cvetličarne Švagelj z Opčin, Poročni kolač - darilo pekarne Čok z Opčin, Srebrni okvir - darilo dra-guljarne Skerlavai - Trst, Podstavek z noži in kuhinjska deska (ploh) iz masivnega lesa - darilo pohištva Kralj z Opčin, Okrasitev cerkve za poroko - cvetličarna Mara iz Bazovice, 2 abonmaja za gledališko sezono 2007/2008 - darilo Slovenskega stalnega Gledališča v Trstu, 1 surov pršut - darilo podjetja Tiberio Mauri iz Lakotišča, 100 litrov vina - darilo Kmečke zveze, 2 hleba sira - darilo kmetije Lenard Vidali iz Bazovice, Oblikovan in poslikan lopar delo Bogomile Doljak - daruje Lesnina BOR iz Na-brežine, 5 kg »konfetov« - darilo podjetje LA FAVORITA iz Gorice, Za varnejšo vožnjo 4 zimske pnevmatike - darilo ADRIAGOMME - obrtna cona Zgonik, Prenosljiv sesalnik za prah - darilo železnine SAFER s Proseka, 2 brisači za na plažo - darilo trgovine STARTSPORT z Opčin, Tekoči račun EASY s pologom 750,00 evrov - darilo Zadružne Kraške banke z Opčin, Relax week-and za 2 osebi - darilo Adriatica.net-I-lirika last minute center.
Kdor bi želel še obogatiti »košaro darov«, naj ti sporoči na tel stevilko 040/327335 - g.a Tamara (občina Repentabor), od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 ure
OPČINE - Prijeten popoldan v cvetličarni in Ateljeju Dom Art
Tudi naprsni šopek je stvar kulture
Cvet na okenski polici ali v vrtu ponos vsake žene
Vse Slovenke so imele vedno rade cvetje in so s cvetjem živele. Skrbno so ga gojile. V revščini je cvet na okenski polici ali vrtu bil ponos vsake žene. Tudi številne pesmi, ki so si vtrle pot do današnjih dni in so splošno znane, nam pričajo o tem: Rasti, rasti rožmarin, Za klobuk ga bom pripela, Navzgor se širi rožmarin, navzdol se nagelj vije in še in še.
Tudi našo nošo je od vedno krasil šopek cvetja. Prvotni šopek pred prvo polovico leta 1800 je bil navaden raznobarven šopek, ki so si ga žene uredile po lastnem okusu, seveda po letnem času in zmožnosti. To resnico nam izpričujejo razne slike in litografije iz preteklosti.
V drugi polovici leta 1800 pa, ko so se Slovenci zbirali po novonastalih društvih (Ilirija, Hajdrik, Adrija, Edinost, Sokol itd.), so identiteto pokazali s tro-bojnico. Zene so namreč za šopke začele uporabljati cvetje z barvami slovenske zastave.
Kdor se je prejšnji petek popoldne podal na Opčine v cvetličarno in Atelje Dom Art, sta ga ob prihodu pričakali praznična narodna noša in vsakdanja delovna obleka, ki sta po stari slovenski navadi ponudili obiskovalcu kruh in sol za dobrodošlico. Na vrtu je oktet Castrum iz Ajdovščine intoniral lep izbor narodnih pesmi, ki je uokviril pozdrav lastnice cvetličarne in dragocene nasve-
te članice odbora Kraške ohceti. Prireditvi sta prisostvovala tudi letošnji ženin Kraške ohceti in velika mati.
Po petju in nasvetih se je začelo izdelovanje pisanih šopkov, ki so jih vešče roke oblikovale in poklanjale obiskovalcem. Šopki so bili pripravljeni iz najrazličnejših cvetov in zelenja, ki jih dobimo na travnikih in vrtovih. Tako nas je lahko omamil opojni vonj po timjanu in šet-raju, rožmarinu, kamilici, sivki, rožen-kravtu in drugih skromnih rastlinah. Tudi cvetja ni manjkalo, in to najrazličnejšega. Vsak šopek je je bil nekaj posebnega in pristnega, ki je razveselil vsakega, ki ga je dobil v dar. Poleg izdelovanja šopkov je bila na ogled bogata razstava, ki je obsegala ženitveni kolač, domači kruh, pecivo ter žganje. Najbolj dragoceni del pa je bila 130 let stara originalna ženska narodna noša in na novo izdelana moška noša. Prijeten dogodek se je končal ob prigrizku in kramljanju ter s pristnim kraškim šopkom v rokah.
Gospa Vivjana se zahvaljuje Adri-jani, Nevi in Silvi za izposojo noš, Kristini in Liji za izdelovanje šopkov, oktetu Castrum za glasbeno poslastico, Vesni za zgodovinski prispevek, pekarni Čok za ženitveni kolač, Betty za domači kruh in vsem, ki so na katerikoli način dobrosrčno priskočili na pomoč za uspešno izpeljan popoldan.
BS
Na uspeli prireditvi je bila razstavljena tudi 130 let stara originalna ženska narodna noša
6
Sreda, 22. avgusta 2007
TRST
/
FINANČNA STRAŽA - Preteklo soboto na Fernetičih odkrili poljskega tihotapca
Cigarete so bile skrite v napravi za mešanje jogurta
Pojav tihotapstva cigaret je v porastu, na prizorišče stopajo tolpe iz vzhodne Evrope razprava
OBČINA
Nabrežina: obeta se vroča
Trdil je, da prevaža napravo za mešanje jogurta, vendar se je v slednji nahajala večja količina tihotapskih cigaret. Tako so tržaški finančni stražniki s sodelovanjem obmejne policije preteklo soboto na mejnem prehodu pri Fernetičih aretirali poljskega šoferja, ki je s svojim furgonom (ravno tako s poljsko registracijo) nameraval v Italijo pretihotapiti cigarete.
Možakarje agentom pokazal spremni dokument, na katerem je pisalo, daje cilj prevoza slovita ulica Montenapoleone v Milanu. Gre za center milanske visoke mode in torej dokaj čudna destinacija za tako napravo, zaradi česar se je pri agentih porodil sum, da gre v resnici za nekaj drugega, saj so v preteklosti, zlasti na Trbiškem, že bili odkrili poljske tihotapce. Od tod podrobnejši pregled vozila, ki pa ni prinesel rezultatov. Ko se je preiskava bližala koncu, so financarji opazili, da so vijaki, s katerimi je bil pritrjen eden od kovinskih pokrovov naprave za mešanje jogurta, nekoliko popraskani. Ob odprtju naprave pa se jim je pred očmi prikazal tovor, ki je z jogurtom imel kaj malo opravka: šlo je za kar 1.313 paketov cigaret znamk Marlboro in L&M za skupnih 262 kilogramov, ki so bili skrbno skriti v vmesnem prostoru naprave. S tem tovorom je nadebudni Poljak prevozil kar 1.200 kilometrov ter prečkal poljsko, češko, madžarsko in slovensko mejo, ne da bi ga odkrili, ob prihodu na italijansko ozemlje pa so ga zasačili in aretirali zaradi tihotapstva. Cigarete si bile morda namenjene prav v Trst, zato se preiskava nadaljuje z namenom, da pride finančna straža na sled morebitnim domačim odjemalcem.
Drugače je po podatkih finančne straže pojav tihotapstva cigaret v zadnjih letih v zaskrbljujočem porastu, potem ko je v prejšnjem obdobju beležil padec zlasti zaradi poostrenih kazni in povečanega nadzora finančne straže, zlasti na morju. Tako so v Italiji v zadnjem triletju zasegli skupno 460 ton tobačnih izdelkov, katerim je treba dodati še 60 ton izdelkov s ponarejenimi znamkami, ki so prihajali s Kitajske. Lani je finančna straža v FJK zasegla 2.353 kg cigaret in aretirala 41 oseb, v prvih osmih mesecih letošnjega leta pa so zasegli 2.153 kg cigaret in aretirali 28 oseb. Tudi tipologija tihotapskih združb se spreminja: če so v preteklosti slednje prihajale zlasti iz južne Italije, predvsem iz Apulije in Kampanije, so v zadnjem obdobju v vzponu zlasti tolpe iz držav vzhodne Evrope. Slednje se še veliko poslužujejo avtomobilskega prevoza blaga, medtem ko se združbe iz Italije, Poljske, Ukrajine in Kitajske poslužujejo pomorskih povezav.
KMEČKA ZVEZA
Prijava zalog vina 2007
Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki jih imajo v zalogi dne 31. JULIJA ob polnoči. Termin za predstavitev prijave zapade letos 11. septembra. Te obveznosti so oproščeni samo privatni končni porabniki in trgovci na drobno.
V prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti in sicer, črna in bela vina, namizna vina, vina s kontroliranim poreklom, vina z geografskim poreklom, neglede na leto proizvodnje.
Tudi letos se bodo prijave izpolnjevale direktno na spletni strani SIAN-a ( HYPERLINK "http://-www.SIAN.IT"www.SIAN.IT). Prijavo se lahko predstavi ali preko Pooblaščenih centrov za strokovno pomoč v kmetijstvu (CAF) ali direktno po pošti na AGEA (s priporočenim pismom). Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav do 7. septembra.
POLICIJA - Za zapahi se je znašel 23-letni Alessandro Di Carlo
Dolžijo ga vrste ropov v štirih tržaških trgovinah
Podkvestor Boido med orisom poteka in rezultatov preiskave, ki je privedla do aretacije Alessandra Di Carla (v ospredju)
kroma
Po nekajmesečni preiskavi so agenti sekcije za boj proti ropom letečega oddelka tržaške kvesture prišli na sled osebi, ki ji pripisujejo kar štiri rope v tržaških trgovinskih obratih v zadnjih treh mesecih, ki so močno odjeknili v krajevni javnosti. Gre za 23-letnega Alessandra Di Carla, po rodu iz Andrie v Apu-liji, ki prebiva v Trstu manj kot leto dni, tu pa je tudi začel in - vsaj zaenkrat - zaključil svojo domnevno roparsko kariero.
Alessandro Di Carlo se je od konca julija že nahajal v hišnem priporu zaradi ropa, ki se je 14. julija zgodil v frizerskem salonu Eden na Trgu Puecher pri Svetem Jakobu. Takrat je ropar iz obrata odnesel sto evrov, mobilni telefon, čekovno knjižico, kartico za bančni avtomat in kreditno kartico. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci na kvesturi dejal tržaški podkvestor Leonardo Boido, so agenti na podlagi preiskave, ki so jo opravili na domu aretiranca na Stopniš-
ču Monticello, posumili, da gre za storilca drugih podobnih dejanj v prejšnjih mesecih. Di Carlove obleke in predmeti (zlasti hlače, majice, motociklistova čelada ter sončna očala) so jim dale misliti, da gre morda za roparja, ki je konec maja v pičlih dveh dneh oropal kar tri trgovine, in sicer lekarno v Ul. Costalun-ga, tobakarno v Ul. Madonnina in trgovino za živali L'Isola dei Tesori v Ul. Gi-ulia. Izkupiček vseh štirih ropov obsega po ugotovitvah policije 1.500 evrov v gotovini, dva mobilna telefona, dve kreditni kartici, kartico za bančni avtomat in čekovno knjižico, ki jih je ropar od svojih žrtev izsilil, s tem da jim je grozil z nožem, po končanem ropu pa jih je tudi posvaril, naj ne pokličejo policije. Preiskovalci so nekaj mesecev zbirali pričevanja očividcev, pomagali so si s prestrezanjem telefonskih klicev, poslužili pa so se tudi mreže informatorjev. Težava je bila v tem, da Alessandro Di Carlo v preteklosti ni zagrešil kaznivih dejanj, ne v Trstu
in niti v domačem kraju v Apuliji. Bil je takorekoč začetnik, v Trstu ni imel stalnega dela in niti stalnega bivališča, saj je pogosto menjal stanovanje, gibal pa se je v krogih domačih narkomanov. Gradivo, ki so ga v zadnjih mesecih zbrali agenti, je slednje prepričalo, da gre za pravega roparja, tako da je sodnik za predhodne preiskave Raffaele Morvay za Di Carla odredil ponovn pripor, tako da se mladenič od predvčerajšnjim zopet nahaja v koronejskem zaporu.
Alessandro Di Carlo je, skupaj s Fa-briziom Gianesellom (slednjega so obtožili tudi ženinega umora) in Hrvatom Markom Spremom, že tretja oseba, ki jo je tržaška policija v zadnjih letih aretirala zaradi ropov v krajevnih trgovinah. Pri tem na kvesturi poudarjajo, kako so ti rezultati sad dobrega dela sekcije za boj proti ropom, ki se ni prepustila naglici, ampak je mesece potrpežljivo zbirala dokaze. Ti bodo omogočili, da bodo roparji ostali za zapahi kar nekaj časa. (iž)
V Nabrežini se bo danes dopoldne sestal občinski svet na red ni in iz red ni se ji. Pr va bo na -me nje na smer ni cam no ve ga re -gulacijskega načrta, izredna pa zadnjim dogodkom okrog Ses-ljanskega zaliva.
Ob či na De vin-Na bre ži na mora do 27. avgusta odobriti smer ni ce no ve ga ur ba nis tič ne ga načrta, če želi, da bo skladen z aktualno deželno zakonodajo. V na-protnem primeru mora uprava počakati na izvršilne odloke nove ga ur ba nis tič ne ga za ko na FJK, ki ga je pred nekaj tedni odobril de žel ni par la ment.
Gle de ur ba nis ti ke se je v zadnjih dneh močno zaiskrilo med Retovo upravo in levosre-dinsko opozicijo, ki je k predlogu odborovega sklepa predložila skoraj 250 popravkov. Po današnji seji načelnikov svetniških skupin bomo videli, če bo občinski svet doživel obstrukcijo s strani le ve sre di ne ali pa bo pri šlo do kompromisa oziroma sporazuma.
Živahna bo najbrž tudi izredna seja, ki bo posvečena Ses-ljanskemu zalivu. Zasedanje je zahtevala opozicija potem ko je spomeniško varstvo zavrnilo krajinska dovoljenja za gradnje v kam no lo mu, kjer se vsee no na da -ljujejo izkopna dela. Retova uprava je namreč potrdila zavrnjeno upravno odločbo, še pred tem pa se je lastnik zaliva in kamnoloma pri to žil na De žel no uprav no so -diš če.
Opozicija ne nasprotuje turističnemu razvoju Sesljana, zah-te va pa pro zor ne in za ko ni te postopke, predvsem pa, da bi ime le vse na čr to va ne grad nje tu -ristično in ne rezidenčno namembnost. V bistvu se ponavlja stara in še vedno nerazčiščena zgodba o Sesljanskem zalivu.
Na današnji seji ne bo predstavnikov Deželnega spomeniške ga in kul tur ne ga var stva, pač pa bo do naj brž nav zo či ob čin ski finančni revizorji. Občina je namreč že kasirala finančne pristojbine za urbanizacijske posege v Ses ljan skem kam no lo mu, če prav je spomeniško varstvo zavrnilo vsa dovoljenja.
BARKOVLJE - Tradicionalna Karamalada v priredbi TPK Sirena
Karamali in fanclji z dušo so tudi letos predstavljali vizitko priljubljenega praznika
Pri Tržaškem pomorskem klubu Sirena so zadovoljni s potekom tradicionalne tridnevne Karamalade, kije v Barkovljah potekala od petka do nedelje. Organizatorji so imeli obilo sreče z vremenom, saj je drugače napovedani dež prišel, ko je bil priljubljeni praznik že zaključen. Ljudje so se mno žič no ude le ži li praz ni ka pred -vsem v soboto (kljub burji so prišli ter krep ko dr ža li krož ni ke in ko zar ce v rokah), še zlasti pa v nedeljo, ko je sedež TPK Sirena doživel pravi naval. Nepogrešljivo poslastico praznika so tudi letos predstavljali karamali, ki so želi uspeh in doživeli pohvale obiskovalcev, in fanclji z dušo, ki so prav tako šli dobro v prodajo. Kot vsako leto, je tudi letos okusno hrano in pijačo spremljala tudi zabava z glasbo in plesom. Vsak večer so se namreč ude-le žen ci lah ko za vr te li ob zvo kih an -samblov Alter ego (nastopa slednjega so se organizatorji posebej veselili, saj v njem igrajo tudi mladi člani kluba), Old stars in Happy day.
Karamalada je tudi letos privabila množico obiskovalcev
kroma
/
TRST
Sreda, 22. avgusta 2007
7
TRŽAŠKA OBČINA - Odgovor mestne uprave svetniku Slovenske skupnosti Igorju Švabu
Sv. Ana: namesto šolabusa mesečne vozovnice za učence
Švab ponavlja: župan Dipiazza je ob preselitvi šole Gregorič Stepančič zagotovil prevoz s šolabusom
Tržaška občinska uprava je odgovorila na vprašanje o šolabusu za učence osnovne šole Marice Gregorič Stepančič v prihodnjem šolskem letu, ki ji ga je zastavil občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab sporazumno z ostalima slovenskima svetnikoma Iztokom Furla-ničem (Stranka komunistične prenove) in Štefanom Ukmarjem (Levi demokrati).
Vodja službe Maria Rosa Mania je v dogovoru z občinskim odbornikom za šolstvo Giorgiom Rossijem Švabu sporočila, daje bila »pred časom res uvedena služba šolskega avtobusa za učence šole Stepančič, a takrat je bilo število otrok kar precejšnje.« Sedaj pa se je stanje spremenilo. Preselitev šole je še vedno začasna, »število otrok pa se je znižalo, kar ne opravičuje več uporabe šolabusa in stroške zanj«.
»Občinska uprava predlaga, naj bi otrokom, bivajočim na območju delovanja šole Stepančič, ponudili namesto šolabusa alternativno rešitev: dodelitev brezplačnih mesečnih vozovnic javnega mestnega prevoza, in sicer linijsko, za eno progo, ali po potrebi vozovnico celega omrežja javnih mestnih prevozov. Otroci bi koristili brezplačne vozovnice ne glede na pogoje o družinskih dohod-
V šolskem letu 2001/2002 so bili učenci od Sv. Ane ob šolsko poslopje; bodo v šolsekm letu 2007/2008 tudi ob šolabus?
Igor Švab
kroma
kih, ki jih navadno uveljavlja uprava za dodelitev teh vozovnic. Občina namreč že posreduje brezplačne avtobusne mesečne vozovnice otrokom, ki živijo v težkih socialnih pogojih,« je v dopisu svetniku švabu še zapisala Maria Rosa Mania.
Igor Švab je vzel odgovor na znanje, in spo ro čil, da
ga bo sedaj skupno ocenil s svetnikoma Furlaničem in Ukmarjem. Prav tako bo seznanil z vsebino dopisa svetja-kobskega didaktičnega ravnatelja Marjana Kravosa in starše otrok osnovne šole Marice Gregorič Stepančič pri Sv. Ani, da bi se skupno dogovorili, kaj storiti. Obenem je omenil možnost interpelacije v tržaškem občinskem svetu, ki naj bi
kroma
jo podprla vsa levosredinska opozicija, Sam je pa včeraj že obsodil dejstvo, da skuša tržaška občina štediti na koži otrok.
Ukinitev službe šolabusa odpira socialno vprašanje. Švab je spomnil na obljubo tržaškega župana Roberta Dipiaz-ze izpred šestih let: staršem slovenske šole je zagotovil, da bo občinska uprava nudila šolski avtobus za prevoz šolarjev v šolo, dokler ne bo pogorelo matično šolsko poslopje v Ul. Fianona pri Sv. Ani popravljeno.
Stavba pri Sv. Ani še vedno sameva. Po požaru, ki jo je opustošil februarja 2001, ni občina naredila ničesar, da bi jo obnovila. Prenovo poslopja je sicer vključila v občinske proračune, a jo je nato prenašala iz leta v leto.
V	vsem tem obdobju je mestna uprava sicer zagotovila prevoz učencev šole Marice Gregorič Stepančič izpred požganega poslopja do poslopij, v katera so bili učenci (in šolniki) začasno preseljeni. Konec junija letos pa je občinski odbor na predlog odbornika Rossija odobril odlok, s katerim je bila služba šolabusa dejansko ukinjena, in sicer zato »ker naj bi z namestitvijo šole v poslopje v Škednju presežena začasnost preselitve.«
V	dopisu direktorice Marie Rose Mania je sicer zapisano, da občinska uprava še vedno priznava »začasnost preselitve«, kljub temu pa ukinja službo šolabusa.
OPČINE - Danes tiskovna konferenca
Jus o sečnji
Kdo naj seče: srenja ali Odbor za ločeno upravo jusarskih služnosti?
Openski jus bo priredil danes ob 11. uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah tiskovno konferenco o »zavrnitvi ovadbe poveljstva gozdarskega nadzorništva, da pošlje prošnjo za sečnjo v vednost Odboru za ločeno upravo jusarskih služnosti na Opčinah in kije začel sečnjo brez dovoljenja gozdne uprave,« kot piše v tiskovnem sporočilu, ki ga je poslal Jus Op či ne.
»Deželna uprava je že drugič prisilila opensko srenjo, da uveljavi spoštovanje veljavnih zakonskih določil na tem področju in lastnega odloka o priznanju pravne osebnosti po sodni poti. Kaj se bo zgodilo, če bo Odbor za ločeno upravo vztrajal pri napovedi, da izvede letošnjo sečnjo namesto openskega jusa, ki je lastnik skoraj vseh gozdnih površin na Opčinah?« se sprašuje Jus Opčine v svojem sporočilu, in dodaja: »Do kdaj bo politični razred dopuščal, da se nadaljuje sporno upravljanje dveh različnih osebkov na istih zemljiščih v nasprotju z načeli pravne države in proglasi po znižanju stroškov javne uprave? Do kdaj se bodo dobro plačani funkcionarji ukvarjali z zdavnaj formalno rešenimi zadevami in tako ovirali openski jus pri izvrševanju koristnih vzdrževalnih del in predvsem protipožarnih ukrepov in ki v vseh preteklih letih ni nikoli delal razlik med potomci starih lastnikov in novimi prebivalci na Opčinah?« se še nadalje sprašuje openski jus v tiskovnem sporočilu, ki ga je podpisal njegov predsednik Vla di mir Vre mec.
Zadeva sečnje je bila aktualna že lansko leto, o njej so se protagonisti razpisali v številnih pismih uredništvu, kaže pa da medtem ni bilo vprašanje rešeno. Zato se je Jus Opčine odločil za tiskovno konferenco, na kateri bo podal svoj pogled na sporno zadevo.
JAVNA DELA
Zaprt spodnji del Ul. Molino a vento
Spodnji del Ul. Molino a vento bo od danes zaprt za promet zaradi nujnih del podjetja AcegasAps. Zaprtje bo trajalo predvidoma dva tedna.
Tržaška občina obvešča da bo zaprt odsek Ul. Molino a vento od Ul. del Bosco (dejansko od trga Garibaldi) do Ul. Caprin. Na odseku bo na obeh straneh ceste uvedeno prepovedano parkiranje. Vozila kršilcev bodo odpeljali s pajkom.
Zaradi zaprtja spodnjega dela Ul. Molino a vento bo delno spremenjen avtobusni promet na tem območju. Avtobusi prog št. 33, 37, 48 in večerne proge C bodo - v sme ri pro ti sre diš ču mes ta - s Trga Pestalozzi preusmerjeni po Istrski ulici do Trga Sansovi-no in od tod po Ul. del Bosco do Trga Garibaldi. V smeri proti predmestju pa bodo s Trga Stare mitnice preusmerjeni po Ul. Car-ducci do Goldonijevega trga in od tod pod predorom Sandrinelli do Trga Sansovino, Sv. Jakoba, Istrske ulice (proga št. 48), Trga Pestalozzi in Ul. Molino a vento (proge št. 33, 37 in C).
Mestna uprava bo - zaradi preusperitve avtobusnih prog v Ul. del Bosco - uvedla tudi prepoved parkiranja v tej ulici, in sicer 15 metrov od Ul. Bernini v smeri proti Trgu Garibaldi (na obeh straneh ceste), od Ul. della Guardia do hišne številke 24 (na obeh straneh ceste), od hišne številke 18 do 10 (na strani lihih hišnih številk) in od hišne številke 10 do Trga Garibaldi (na obeh straneh ceste).
Podjetje AcegasAps bo v prihodnjih dneh opravilo dela tudi v Ul. Oriani. Potekala bodo v dveh delih, vsakič po pet dni. Najprej bo v Ul. Oriani v bližini semaforja uvedena prepoved obračanja v Ul. Madonnina za vozila v smeri proti Trgu Stare mitnice. Nadalje bo uvedena prepoved parkiranja v Ul. Oriani pred hišnimi številkami od 1 do 4. V drugi fa zi del bo do bo do na ob moč -ju hišne številke 1 zožili vozni pas v smeri proti Trgu Garibaldi, medtem ko bo obveljala prepoved parkiranja pred hišnimi številkami od 1 do 4.
OPČINE - Psi v openskem zavetišču Gilros
Čakajoč na novega gospodarja
Letos posvojili že 41 kužkov - Prispevek občine za posvojitev starejših psov (309 evrov vsakih šest mesecev)
Lajež je nepogrešljivi spremljevalec vsakodnevnega življenja v pesjakih. Zato ni čudno, da je imela včerajšnja tiskovna konferenca tržaškega podžupana in odbornika za splošne zadeve Parisa Lippi-ja v openskem zavetišču za pse Gilros vseskozi značilno hov-hov zvočno kuliso.
V zavetišču je bilo včeraj skupno 53 psov: 28 najdenčkov (ali bolje rečeno: psov, ki so se jih trdos-rčni lastniki znebili...) in 15 psov v penzionu (ko si lastnik privošči dopust, ali ko ga majavo zdravje -to velja predvsem za ostarele - prisili v bolnišnico). Največ najdenčkov prihaja iz mesta, nekoliko manj iz okolice, je povedal upravitelj zavetišča Massimo Visintin. Velika večina najdenčkov je mešancev. Skoraj vsi so majhne ali srednje velike rast, kot belo-rja-vi psiček pasme Cavalier King Charles in rjavi koker španjel, ki sta se z migetajočima repkoma šuli-la okrog Visintina. Romeo in Attila - tako se kužka imenujeta - pa nista najdenčka: na Opčinah sta... na počitnicah.
Lippi je sklical srečanje z novinarji v tem pasjem gaju, da bi podal obračun dosedanjega prizadevanja občinske uprave za posvojitev psov.
Občina je reklamizirala posvojitve na spletu, pripravila je kričeč plakat z udarnim vprašanjem Kdo je bastard? (in gledalec lahko izbira med dve-
ma subjektoma na plakatu: preplašenim psičkom ob robu avtoceste in voznikom mimovozečega tovornjaka...). V proračunu je nakazala prispevek za posvojitve psov starejših od sedem let (309 evrov vsakih 6 mesecev, za največ deset tovrstnih posvojitev). Namera je jasna: ljudje najraje posvojijo male kuž-ke in se otepajo starejših. Občinski prispevek naj bi spodbudil podvojitev starejših psov. Za letošnje leto so bili prispevki za vseh deset psov že izkoriščeni, zato bo moral najstarejši gost pesjaka, 11-letni mešanec Bobo, verjetno počakati do prihodnjega leta, da se ga bo kdo morda usmilil...
V	zavetišču Gilros je prostora za skupno 60 psov. 36 mest je rezerviranih za najdenčke, za katere skrbi občinska uprava.
Vse kaže, da se je letošnja akcija za posvojitve obrestovala. V obdobju od 24. julija do 17. avgusta, to je v poletnem času, ko lastniki zapustijo še največ psov, so v openskem zavetišču zabeležili devet posvojitev. Od začetka leta jih je bilo 41, to je povprečno več od lanskih skupnih 50 posvojitev.
V	zadnjih štirih letih se je tudi znižalo število najdenčkov v pesjaku. Avgusta 2004 jih je bilo 35, leto kasnej e 34, lani 33, letos pa 28. Tudi ta podatek potrjuje, da si posvojitev najdenčkov vendarle utira pot med Tržačani.
Mala kužka v zavetišču za pse Gilros na Opčinah
kroma
8
Sreda, 22. avgusta 2007
PIŠČANCI - Vinogradnik Andrej Bole
Trte s pridihom morja, prepihane od kraške burje
Letošnja trgatev je pri Boletovih načrtovana za prvo polovico septembra, navadno pa je na vrsti v drugi polovici meseca
kroma
Kako letošnje poletje vpliva na delo vinogradnikov v tržaški okolici, smo povprašali tudi Andreja Boleta, ki smo ga pred kakimi desetimi dnevi v deževnem popoldnevu obiskali na njegovi kmetiji na Piščancih. Boletova kmetija je na tem področju največja. Trt imajo zasajenih približno dvajset tisoč, in sicer na treh hektarjih. Iz grozdja pridelujejo vi-tovsko, refošk, malvazijo in glero. Andrej Bole že dobro desetletje nadaljuje družinsko tradicijo. Po podatkih, s katerimi razpolaga, sega vinogradniška dejavnost na tem podorčju v prvo polovico devetnajstega stoletja. Bole je predsednik Konzorcija za zaščito vin s poreklom Kras, dejaven pa je tudi na Kmečki zvezi. V tem času ravnokar širi obstoječo vinsko klet.
Področje Piščancev je kategorizirano kot ravninsko, čeprav se njegovi prebivalci že več let trudijo, da bi jim Dežela priznala status območja z omejenimi danostmi, kar bi jim prineslo celo vrsto ugodnosti, v prvi vrsti subvencije Evropske zveze.
Kaj pa je letošnje vroče obdobje povzročilo vinogradnikom na tem območju? Bole pravi, da je letošnja vročina ponekod že delno ožgala grozdje, škoda pa ni znatna. Predvsem mlajše trte so morali namakati, medtem ko so starejše vročino dobro prenesle.
Bole poudarja, da so razmere v naših krajih precej različne od tistih v Goriških Brdih. Tam je namreč mikroklima različna, zato grozdje dozori prej. V naših krajih so namreč povprečne temperature nižje, saj v zimskih mesecih s Krasa proti morju piha burja.
Trgatev se pri Boletu opravlja ročno, trgači grozdje spravljajo v zaboje, podobno kot to delajo v Furlaniji. Pri trgatvi na Boletovi kmetiji vsako leto seveda prostovoljno pomagajo tudi znanci in prijatelji.
Letošnja trgatev bo na vrsti prej kot običajno. Grozdje je ponavadi dozorelo v drugi polovici septembra, letos pa bo nared že v prvi polovici meseca, podobno kot leta 2003. Bole bo letos pridelal okrog stošest-deset hektolitrov vina, od katerih bo dobro polovico ustekleničil. (ps)
TRST
Slovensko kulturno društvo Barkovlje Zveza slovenskih kulturnih društev Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Slovenska prosveta
tMultifo kcl £onoe,rtpod zvezdami
SLOVENSKEGA MLADINSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA
dirigent Marjan Grdadolnik
dcunefr; 22. aufačta 2007, ol> 20. uri M'ea. Bonaftata 6, Bar&oufa
TRST	/
OPENSKA ŽUPNIJA in CPZ SV. JERNEJ
vabita ob praznovanju farnega zavetnika na
KONCERT DUHOVNIH PESMI
IZVAJA MEZZOSOPRANISTKA
Martina Feri
na orgle spremlja Iztok Cergol
NOCOJ, 22. avgusta, ob 20.30
v farni cerkvi na Opčinah
Včeraj danes
Danes, SREDA, 22. avgusta 2007
TIMOTEJ Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 20.02 - Dolžina dneva 13.49 - luna vzide ob 16.16 in zatone ob 0.07. Jutri, ČETRTEK, 23. avgusta 2007 FILIP
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,7 stopinje C, zračni tlak 1009,4 mb raste, brezvetrje, vlaga 63-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,7 stopinje C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 20. avgusta, do sobote, 25. avgusta 2007
Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costalun-ga 318/A (040 823268), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskih pozivom in nujnim re-cep tom.
Le kar ne od pr te tu di od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul.
Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim re cep tom.
NOČNA SLUŽBA Le kar na od prta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 14 (040 572015).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Mi Kino
ALCIONE- Dvorana bo v poletnem času zaprta. AMBASCIATORI - 15.30,17.10,18.50,
20.30, 22.15 »Shrek terzo«. ARISTON - (poletna arena) 21.15 »Il
destino nel nome«. CINECITY- 16.00, 17.15, 18.00, 19.30, 20.00, 21.30, 22.00 »Shrek terzo«;
16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Licenza di matrimonio«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Disturbia«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Alla deriva«; 16.00, 17.45, 18.45, 20.30, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 16.00 »I fantas-tici 4 e silver surfer«; 16.15, 19.15, 22.00 »Transformers«.
EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času.
EXCELSIOR AZZURRA-
Dvorana bo v poletnem času zaprta.
FELLINI -16.15 »Ilbrutto anatroccolo«; 17.40, 19.10 »The Protector: La legge del Muay Thai«; 20.40, 22.20 »Feed«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30 »The Reef: Amici per le pinne«; 17.45, 20.00, 22.15 »Le vite de-gli altri«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Disturbia«.
KOPER - KOLOSEJ -16.20,18.40,21.00 »Ratatouille«; 16.00, 17.45 »Divji valovi«; 19.30, 22.00 »Napumpana«; 16.10, 19.00, 21.50 »Transformerji«.
NAZIONALE - Dvorana 1:16.30,18.20, 20.15, 22.15 »Alla deriva«; Dvorana 2: 16.30, 20.10 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 18.40, 22.20 »Il mio ra-gazzo e un bastardo«; Dvorana 3: 16.30, 18.15 »Il cane pompiere«; 20.15, 22.15 »Smokin' aces«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Catacombs - Il mondo dei morti«.
SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:15.30, 17.30, 20.00 »Shrek terzo«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 22.00 »Shrek terzo«; Dvorana 3: 19.50, 22.10 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 4: 20.00, 22.15 »Fast food nation«; Dvorana 5: 20.00, 22.20 »La duches-sa di Langeais«.
H Šolske vesti
DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 25. avgusta 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri.
RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFAN
obvešča, da bo na sedežu šole do ponedeljka, 3. septembra 2007, do vključno sobote, 8. septembra, podporni pouk za dijake, ki so izdelali s formativnim dolgom. Razpored podpornega pouka je izpostavljen na oglasni deski. Redni pouk se bo začel 10. septembra 2007, ob 8. uri.
RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNAN STVE NE GA LI CE JA FRAN CE PREŠEREN obvešča, da bo med poletno prekinitivijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 25. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bodo poletne jezikovne delavnice za učence osnovnih šol potekale v prostorih šole Josipa Ribičiča - Karla Široka v ul. Fra-usin 12 v obdobju od 27. avgusta do 7. septembra in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE OBVEŠČA da bodo 28. avgusta 2007 pri podelitvi letnih suplenc prišli v upoštev samo kandidati, ki so polnopravno vključeni v pokrajinsko (bivšo permanentno) lestvico.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih sol na Tržaš-
kem potekalo v torek, 28. avgusta, in sicer ob 9. uri za osnovno šolo in vrtce na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Ivanu ter ob 10. uri na DTTZ Žiga Zois za nižjo in višjo srednjo šolo. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na obeh omenjenih šolah ter na Deželnem šolskem uradu v Trstu.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola ob sobotah zaprta do 1. septembra 2007.
@ Izleti
KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za skupinsko bivanje v Dobrni in v Šmarjeških toplicah. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072.
KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest v dvoposteljnih sobah za skupinsko bivanje v Malem Lo-šinju. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072.
IZLET KMEČKE ZVEZE V KALABRIJO
KZ prireja v sodelovanju z Vsedržav-nim združenjem upokojencev-CIA (Konfederacije kmetov Italije), 8 dnevni izlet na 10. Vsedržavni praznik upokojencev ANP/CIA, ki bo od 15. do 22. oktobra v Kalabriji. Odhod je predviden z letalom iz Benetk. Program izleta predvideva, poleg udeležbe na prazniku, ki bo v mestu Tropea tudi ogled nekaterih najznamenitejših zgodovinskih in turističnih območji Kalabrije in sicer: Gerace/Locri, Capo Colonna, Crotone, Capo Rizzato, Le Castella, Tropea, Reggio Calabria, Vito Valentia, Serra San Bruno, Co-senza, Caserta. Možen bo tudi ogled Eoliskih otokov. Cena izleta je 850 evrov na osebo, 400 evrov vplačanih ob vpisu najkasneje do 25. avgusta 2007, saldo pa do 20. septembra. Podrobne informacije v uradih KZ oz. pri gosp. Mariarosi (GSM 3389982850).
AŠDCHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 1. septembra 2007. Prijavite se lahko ob torkih in četrtkih od 18. do 19. v telovadnici OŠ F. Bevk na Op-činah. Za informacije tel. št. 3497597763 Nastja.
KD FRAN VENTURINI sporoča svojim članom, da bo odhod avtobusa za društveni izlet v nedeljo, 2. septembra ob 7. uri pred banko. Vse člane prosimo, da potrdijo svojo prisotnost g. Danieli ali g. Aleksandru.
3. SEPTEMBRA 2007 bo na Barbani skupno romanje slovenskih vernikov iz Goriškega in Tržaškega. Ob 11. uri bo sv. maša, ki jo bo vodil naš g. škof Evgen Ravignani. Šolske sestre de Notre Dame vabijo, da se tega romanja udeleži čim več ljudi. Avtobus bo zjutraj peljal na Barbano. Odpotoval bo ob 7. uri s trga Oberdan, ob 7.20 s Proseka, ob 7.30 iz Sv. Križa (po potrebi se lahko ustavi tudi v drugih vaseh). Po sv. maši bo kosilo v Biljah. Po kosilu bo obisk Marijinega celja nad Kanalom. Tam bodo slovesne večer-nice in blagoslov. Cena romanja je 35,00 evrov. Za informacije poklicati na št. 040-220693. Pohitite z vpisom!
KRUT prireja 14-dnevno bivanje na otoku Ischia od 7. do 20. oktobra 2007. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B tel. 040360072.
B Mali oglasi
PO UGODNI CENI PRODAM nove ženske čevlje »Valleverde«, št. 38 in
NAROČNIKOM
PPR1MOKMCGA 1»»All
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
040-7786331
vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah.
pol, primerne za narodno nošo. Klicati na tel. št.: 348-4702070.
PRODAM VINOGRAD v dolinski občini, Mačkolje - Križpot. Tel. na št.: 040-231578.
PRODAM leseno kostanjevo kad za kuhanje vina. Kapaciteta 10 hl. Tel. na št.: 339-6228540.
PRO DAM pravico sajenja trt na površini 1.100 kv.m. Tel. na št.: 3397064120.
IŠČEM KNJIGE B.Beckett-R. M. Gallagher (Biologija) in D.Kapko (Od-vozlanke). Tel. na št.: 338-6036203.
PRODAM motorno kolo 50 cc., model »yamaha Jog«, letnik 2005, 12.000 km, edini lastnik. Cena po dogovoru. Tel. na št.: 338-7613950.
29-LETNO DEKLE išče delo kot varuška ali hišna pomočnica. Tel. 040-229335.
DAJEM V NAJEM GARAŽO v bližini
železniške postaje. Tel. 329-4128363 ali 040-415336.
NUJNO rabim fante - punce za raz-našanje letakov na mejnem prehodu. Ugodno plačilo! Tel. št. 3489312987.
OD DAM dolgodlake psičke srednje rasti. Tel. na št.: 040-200210.
PRODAM domač krompir. Tel. 040200882.
PRODAM knjige za bienij liceja F. Prešeren - jezikovna smer. Tel. 333-1890739.
PRODAM knjige za vse razrede jezikovne smeri. Tel. 340-4802439.
PRODAM knjige za bienij Znanstvenega liceja, smeri A ali B. Tel. na št.: 347-7533435.
PRODAM scooter phantom 100, ma-lagutti po ugodni ceni, letnik 1999, 13 tisoč km. Tel. 0481-537525 v večernih urah.
SKLADIŠČE v občini Dolina oddam v najem v izmeri 240 kv.m z uradom, prostorom za vozila, wc, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah na tel št. 040-828861.
IH Osmice
OB PRI LI KI KRAŠ KE OH CETI je odprta osmica pri Batkovih. Tel.: 040-327240.
IVO IN ANDREJ KRALJ sta v Slivnem odprla osmico.
SANDRA IN JOŽKO ŠKERK sta v Sa-
ležu odprla osmico
DARIO IN JELKA sta v Ricmanjih odprla osmico.
OSMICO je odprl Pernarcich Paolo, Medja vas 21.
OSMICO ima odprto Joško Colja v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229326.
OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Ži-gon.
OSMICO so odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah.
OSMICO so odprli pri Terčonovih v Mavhinjah, št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št 040-299450.
/
TRST
Sreda, 22. avgusta 2007
9
Lari in Fabriziu želimo obilno žetev ob novi LUNI. Gabrijela, Jagoda, Matej in Marko Lupinc.
Hitro dnevi hitijo, drug za drugim se vrstijo in prišel je danes spet tvoj dan, ko praznuješ tvoj 4. rojstni dan! Zato najlepše voščilo naj ti velja, ni veliko, je pa iz srca. Naj zdravje, ljubezen in smeh spremljajo te na vseh poteh. Vse naj naj ti želijo Zdravko in Ada ter Deborah in Max Vodopivec Just izBoljunca je dedek postal in malo GAJO bo nežno pestoval. Vse najboljše mu želijo Želj-ka, Vida in Marta.
Ü3 Obvestila
VZPI-ANPI OPČINE-BANI-FERLUGI-PIŠČANCI prireja v sredo, 29. avgusta, slovesnost, s katero se bodo poklonili spominu devetih tovarišev, ki so jih Nemci pred 63. leti ustrelili v Kraški dolinici na Opčinah. Zbirališče ob 18. uri na openskem pokopališču, nato polaganje cvetja ob spomeniku v parku na Mandriji ob ulicah Carsia in San Isidoro. Vabljeni!
ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. F. MIL-ČINSKEGA OBVEŠČA, daje še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika JEZIKAJTE, ki se bo odvijal v Zambratiji od 27. avgusta do 2. septembra (starostna skupina od 10. do 16. leta) in računalniško in šahovsko delavnico MIŠKA, ki bo potekala na DTTZ Žiga Zois v Trstu v jutranjih urah (od 9. do 14. leta). Za informacije in prijave kliči 040-567751, 3202717508 (tanja) ali e-pošta: »mail-to:franmilcinsk@libero.it«.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo vse podružnice KZ zaprte za dopust od 27. julija do 31. avgusta 2007.
SEČNJA DRV 2007/2008 Vsi tisti, ki nameravajo sekati drva za domačo uporabo na jusarskih gozdnih površinah k.o. Opčine v sezoni 2007/2008, so vabljeni da predstavijo prošnjo od 16. avgusta do 7. septembra, na sedež odbora za ločeno upravo jusarskega premoženja Opčine, Ul. Doberdob 20/3, v sledečem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure; v torek tudi od 14.30 do 16. 30. Zainteresirani morajo imeti bivališče na Op-činah.
Loterija 21. avgusta 2007
Bari	55	79	31	73	7
Cagliari	39	10	41	57	7
Firence	58	79	5	62	49
Genova	41	62	49	53	7
Milan	27	71	84	60	5
Neapelj	45	68	35	21	85
Palermo	11	88	46	2	43
Rim	53	79	30	39	45
Turin	31	9	34	17	30
Benetke	34	30	89	64	77
Nazionale	85	72	6	73	79
Super Enalotto Št. 100
11 27 45 53 55	58 jolly 34
Nagradni sklad	2.882.518,71 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 32.579.466,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	0,00€
11 dobitnikov s 5 točkami	52.409,43 €
1.477 dobitnikov s 4 točkami	390,32 €
57.641 dobitnikov s 3 točkami	10,00€
Superstar	85
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
2 dobitnikov s 4 točkami	39.032,00 €
187 dobitnikov s 3 točkami	1.000,00 €
2.504 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
15.377 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
32.821 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK »DOBERDOB« obvešča člane, da so stekla dela za pripravo in delo v lovski osmici, ob priliki Kraške ohceti v Repnu. Se dobimo vsak dan po 17. uri. Dobrodošli!
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
OPENSKI JUS SKLICUJE TISKOVNO KONFERENCO Upravni odbor open-skega jusa obvešča, da je javni tožilec dr. Maddalena Chergia zavrnila kazensko prijavo Gozdnega poveljstva na Opčinah proti openskemu jusu. Svojo odločitev utemeljuje z dejstvom, da openski jus ni izvedel sečnje na tujem, ampak na svojem zemljišču. Tiskovna konferenca bo danes, 22. avgusta, ob 11. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Prisrčno vabljeni.
PLANINSKA ŠOLA SPDT Mladinski odsek SPDT prireja od 27. avgusta do 1. septembra 2007 Planinsko šolo na Planini pri jezeru nad Bohinjem, ki je namenjena osnovnošolski mladini. Na razpolago je še nekaj mest. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel.: 338-4913458 (Franc). V četrtek, 23. avgusta ob 19. uri v prostorih ŠZ Bor, na Stadionu 1. maja, bo potekal zadnji sestanek pred odhodom. Vabljeni!
MAČKOLJE-ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi na praznovanje vaškega zavetnika sv. Jerneja. V petek, 24. avgusta, ob 19. uri, v župnijski cerkvi slovesna evharistija: somaševanje vodi tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Med mašo bo podelitev zakramenta birme. V nedeljo, 26. avgusta, pred župnijsko cerkvijo: ob 17. uri, srečanje pritrko-valcev; ob 19. uri, slovesna evharisti-ja - somaševanje vodi msgr. Franc Bole, urednik revije »Ognjišče«. Sledijo procesija po vaških ulicah, blagoslovitev vozil ter tradicionalna družabnost.
ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure.
ČASNIKARSKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati svet novinarstva, pisati članke, ankete in intervjuje. Od ponedeljka, 27. avgusta, do četrtka, 30. avgusta, od 14. ure do 15.30 v Finžgarjevem domu na Opči-nah. Vodi Breda Susič. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamla-dih.org«, »rast_mladika@hotmail.-com«, 040-370846 (Raffaella, Patri-zia).
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5. do 12. leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št. 040-635627. Info na tel. št. 3460441133 Petra ali 349-7597763 Nast-ja.
AŠDCHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel. št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja.
FESTIVAL DRAGE MLADIH 2007 vabi vse mlade, ki si želijo ustvarjati in sproščati domišljijo, na teden mladinske ustvarjalnosti od 27. avgusta do 1. septembra v Finžgarjevem domu na Opčinah. V ponedeljek, 27. avgusta, ob 15. uri DOBRODELNI ODBOJKARSKI TURNIR (ekipe društev, organizacij, prijateljev...), ob 18.45 slovesno odprtje Festivala z nagrajevanjem in nastopom dekliške plesne skupine Light iz Trsta in break-dance skupine Go-Breakers iz Nove Gorice. Od torka do petka delavnice mladinske ustvarjalnosti (likovna, časnikarska, plesna, kolesarska, gledališka in make-up delavnica). V sredo, 29. avgusta, ob 19.30 improvizacijski večer Jam Session, kjer bodo udeleženci likovne in plesne delavnice skupaj ustvarjali s pomočjo glasbe. V petek, 31. avgusta, ob 21. uri gledališka predstava Molière za mlade v izvedbi mladinske gledališke skupine SKD Igo Gruden iz Nabrežine in nastop plesne skupine MOSP. V soboto, 1. septembra, gledališki in plesni nastop udeležencev Festivala mladinske us-
tvarjalnosti, odprtje razstave udeležencev likovne delavnice. Za dodatne informacije	in	prijave:
www.dragamladih.org«, »rast_mladi-ka@hotmail.com«, 040-370846 (Raf-faella, Patrizia).
GLEDALIŠKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati gledališko umetnost, recitirati in igrati. Od torka, 27. avgusta, do četrtka, 30. avgusta, od 16. ure do 17.30 v Finžgar-jevem domu na Opčinah. Vodi Lučka Peterlin. V soboto, 1. septembra zaključni nastop udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dra-gamladih.org«, »rast_mladika@hot-mail.com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia).
LIKOVNA DELAVNICA v okviru Festivala Drage mladih za vse mlade, ki si želijo spoznati likovno umetnost, risati, barvati in slikati! Potekala bo vsak dan od 10. ure do 11.30, od 27. avgusta do 1. septembra, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Matej Susič.
V	soboto, 1. septembra., ob 20.45, odprtje razstave del udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »-www.dragamladih.org«, »rast_mladi-ka@hotmail.com«, 040-370846 (Raf-faella, Patrizia).
OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaprta zaradi dopusta in preurejena od 8. do 27. avgusta (vključno).
SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša).
PLESNA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati umetnost giba in uživati ob glasbi v prijetni družbi. V torek, 28. avgusta, od 19.30 do 21. ure, v sredo, 29. avgusta, od 11.30 do 13. ure, v četrtek, 30. avgusta, od 19.30 do 21. ure v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Raffaella Pe-tronio. V soboto, 1. septembra, zaključni nastop udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dra-gamladih.org«, »rast_mladika@hot-mail.com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia).
USTVARJALNA MAKE-UP DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki bi radi spoznali tehnike in trike maskiranja.
V	sredo, 29. avgusta, od 18. ure do 19.30, v Finžgarjevem domu na Op-činah. Vodi Živa Kušče. Za dodatne informacije in prijave: »www.dra-gamladih.org«, »rast_mladika@hot-mail.com«, 040/370846 (Raffaella, Patrizia).
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak lastnik avtomobila lahko dobi 1 kartico (v primeru, da ima lastnik več avtomobilov, pa eno kartico za vsak avtomobil); za izdajo kartice je treba imeti s sabo prometno dovoljenje in izpolniti, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino-aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago Mladinska karti-ca/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291.
PO KRA JIN SKI URAD VZPI-AN PI v Ul. Crispi 3 bo v mesecu avgustu za-
prt zaradi dopusta. Urad bo začel ponovno delovati v ponedeljek, 3. septembra. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala.
ANED-ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPOR-TIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH obvešča, da bo urad zaradi poletnega dopusta zaprt do vključno 31. avgusta.
KOLESARSKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki ljubijo naravo in kolesarjenje. V petek, 31. avgusta, krajši izlet po Krasu od 11.30 do 14. ure. Zbirališče: Finžgarjev dom na Opčinah. Vodi Saša Žerjal. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.-org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia).
KRUT obvešča, da bo do 31. avgusta pisarna odprta v jutranjih urah od 9. do 13. ure.
KRUT obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 31. avgusta 2007. Za vse informacije je na razpolago urad v Trstu.
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo do 31. avgusta zaprta za poletni dopust.
DRAGA MLADIH vabi na zaključno okroglo mizo z naslovom »Duhovnost in iskanje 'hitrega ozdravljenja' modernega človeka«. V soboto, 1. septembra, ob 10. uri, v parku Finžgarje-vega doma na Opčinah. Pri okrogli mizi bodo sodelovali psihoterapevtka dr. Sanja Rozman, teolog dr. Jože Marketz in primerjalni religiolog dr. Lenart Škof.
KOLESARSKI KLUB ADRIA prireja v nedeljo, 2. septembra, »19. Maraton prijateljstva Ljubljana-Lonjer«. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarstva. Info na tel. št.: 335-6140379.
AŠD SOKOL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »IV POLETNI KAMP« za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni motori-ki, mini basketu, mini volleyu. Kamp bo od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra na odprtem igrišču SOKOLA in v občinski telovadnici. Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa.
SKD LONJER KATINARA IN PIHALNI OR KE STER RIC MA NJE vabita osnovnošolce na ustvarjalno-glasbeni teden v SKC v Lonjerju, od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra, od 8.30 do 12.30. Prijave na tel. št. 333-5062494 do 26. avgusta.
AMATERSKI IN PROFESIONALNI FOTOGRAFI POZOR! Zadruga Naš Kras v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 organizirajo fotografski natečaj na temo 23. Kraška ohcet. Najlepše prispele fotografije bodo objavljene po roku zapadlosti na spletnih straneh www.kraskahisa.com. Fotografije bomo sprejemali le v digitalni obliki na naslov kraskaohcet@trst80.com. Rok oddaje je 9. september 2007. Program 23. Kraške hceti in pravilnik sta objavljena na spletnih straneh www.kraska hisa.com ali www.trst80.com.
El Prireditve
OPENSKA ŽUPNIJA IN CERKVENI PEVSKI ZBOR SV. JERNEJ vabita na praznovanja farnega zavetnika svetega Jerneja. Danes, 22. avgusta, ob 20.30, bo koncert duhovnih pesmi, ki jih bo v farni cerkvi izvajala Martina Feri ob orgelski spremljavi Iztoka Cergola; v četrtek, 23. avgusta, bo ob 20. uri predpraznična sv. maša na prostem za cerkvijo; v petek, 24. avgusta, pa bo slovesna sv. maša, ki jo bo vodil bivši župnik dr. Zvone Štrubelj ob 25. letnici mašniškega posvečenja, po njej pa družabno srečanje pod lipami za cerkvijo. V nedeljo, v četrtek in petek bo bogoslužja obogatilo tudi slovesno pritrkavanje zvonov.
SKD BARKOVLJE V SODELOVANJU Z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD in pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete vabi na koncert pod zvezdami Slovenskega mladinskega pihalnega orkestra (vodi Marjan Grdadolnik) danes, 22. avgusta 2007 ob 20. uri v Ulici Bonafa-ta 6, Barkovlje.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV obvešča, da se bo občutena vsemanjšinska proslava na bazoviški gmajni odvijala v nedeljo, 9. septembra 2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bodo zapeli pesmi »Žrtvam, Bazovica, Smrt v Br-dih« in »Vstajenje Primorske«. Notno
gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo 7. septembra 2007 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Prispevki
Ob 15. obletnici smrti Srečka Verše daruje družina 50,00 evrov za KD Pro-sek Kon tovel.
V	trajen spomin na teto Dragico Caha-rija darujeta Laura in Pepko 50,00 ev-rov za na bre žin sko cer kev.
Prosek - skupnost cerkve sv. Martina daruje za Casa Madre - Caritas 325,00 evrov.
Drago Zdenko Pertot bodo ohranili v trajnem spominu in namesto cvetja na njen grob darujejo bratranci Guido, Slavko, Danica, Laura, Alma, Meri in Nini ter prijateljica Marcella 140,00 evrov za Center za rakasta obolenja.
V	spo min na Lean dra Štok da rujeta Egidio in Lidia 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
Names to cvetja na grob Ber nar da Ban -dija darujeta Milka in Mira Žerjal 40,00 evrov za vzdrževanje boljunske-ga spomenika padlim v NOB.
t
Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
Guglielmo Rebula Vilko
Žalostno vest sporočajo
žena Fani, sinova Miloš in Gianni z družinama.
Od njega se bomo poslovili v petek, 24. avgusta ob 13.15 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v šempolajsko cerkev. Posebna zahvala dr. Guštinu in vsem, ki so mu med boleznijo bili ob strani. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Šempolaj, 22. avgusta 2007
Čau nono Vilko!
Nikol, Erik in Daniel
Žalovanju se pridružujejo
sestre in bratje z družinami
Sydney, Perugia, Sesljan, 22. avgusta 2007
Za dragim Vilkom žalujejo Mirko, Gaby in Dario
Ob boleči izgubi dragega Vilkota izrekajo globoko sožalje družini
Gigi z Zoro, Marija, Ivanka in Cvetka z družinami
Ob izgubi očeta Vilkota se pridružujejo žalovanju Giannija in ostalih sorodnikov
Lara, Ketty, Fabio, Elena, Dario, Tamara in Corrado
22.8.1983
22.8.2007
Gero Martinis
Ob obletnici smrti se ga spominja
žena Marica
Medja vas, 22. avgusta 2007
10
Sreda, 22. avgusta 2007
KULTURA
/
SALZBURG - Vrsta umetnikov svetovnega klavirskega Olimpa
Virtuoznost, da jemlje sapo
Vrhunski nastop japonske pianistke Mitsuko Uchida
Niz solističnih koncertov letošnjega salzburškega festivala je v tem mesecu oplemenitila vrsta umetnikov svetovnega klavirskega Olimpa. Z vrhunskimi nastopi so publiko očarali legendarni mojstri kot so Gri-gory Sokolov, Evgeny Kissin, Mauri-zio Pollini, Lang Lang, Mikhail Pletnev in Alfred Brendel, ki je tudi odprl festivalski program z orkestrom Dunajskih Filharmonikov. V tem glasbenem firmamentu je za-blestela tudi zvezda slavne japonske pianistke Mitsuko Uchida, ki je v dveh izvrstnih večerih predstavila svoj novejši koncertni projekt. Po obdobju intenzivnega poglabljanja Mo-zar to ve ga opu sa, ka te re ga je tu di posnela vse klavirske sonate, se je pia nist ka po sve ti la Schu ber tu in Schönbergu; zdaj pa gostuje po koncertnih dvoranah celega sveta z zadnjimi sonatami Ludwiga van Beethovna, ki jih je izvedla tudi v okviru salzburškega festivala.
Konec življenjskega in ustvarjalnega loka umetnika, ki je moral prestati za glasbenika najbolj ne-znos ni hen di kep glu ho sti, je snov, o ka te ri so se raz is ko val ci in mu zi ko -logi obširno razpisali. Theodor Adorno je pisal o »prostovoljnem pregnanstvu v odnosu do sodobne publike in izvajalcev«, saj se je skladatelj usmeril v genialno eksperimentiranje in se je kot prerok novih časov postopoma oddaljil od sodobnikov, ki so tolmačili nekatere od njegovih poslednjih, nepojmljivih stilnih izbir kot posledico bolezni.
Z zavestjo vznemirljive modernosti teh skladb, katerih so potomci dojeli vrednost, je Mitsuko Uchida odprla program svojega prvega koncerta s preludijem, trojico skladb op.11 očeta »druge dunajske šole« Arnolda Schönberga, da bi ustvarila smiselno povezavo med dvema pionirjema novih obzorij glasbe 19.in 20.stoletja. Schönbergovi Drei Klavierstücke iz leta 1909, so nastali v obdobju skladateljeve osebne krize in eksperimentalnega ustvarjanja. Z njimi je avtor želel postaviti osnove moderni klavirski govorici, s »kratko in jedrnato glasbo, ki ni zgrajena, temveč izražana«. V teh besedah so tudi navodila za izvajanje, katerih se je Uchidova držala z bistveno čistostjo zvoka in strnjeno lirič-nostjo izraza.
Japonsko pianistko zaznamujeta izredna toplina v izražanju in izvrstna sporočilnost.
Temu manifestu zaupanja v umetnost, ki postane izraz svojega časa, je sledila izveda Beethovnove so-na te v a du ru op.101, ki je ko rak na poti razvojnega postopka brez povrat-ka. V tej sonati iz leta 1816 je skladatelj opustil tradicionalne kalupe in se predal stilno premišljeni, ekspresivni uporabi klavirja. Uchidova je osvetlila ekspresivne odtenke nemirnega in genialnega iskanja kompleksnih glasbenih zgradb v široki paleti pianov in pianissimov ter s poudarjanjem pomena pavz. Japonsko pianistko zaznamujeta izredna toplina v izražanju in izvrstna sporočilnost. Poglabljanje umetniških in čustvenih labirintov Beethovnovih glasbenih pokrajin je pri konstitucijsko drobni glasbenici prevladovalo nad fizično močjo bolj efektnega poudarjanja zvočnega razkošja. Pred mentalnim in mišičnim naporom izvedbe veličastne sonate op.106 »Hammerklavier« je pianistka slekla površnik, da bi se neobremenjeno potopila v svet tehničnih in in-terpretativnih strmin skladbe, o kateri muzikolog Giovanni Carli Ballola
piše, da je zaradi izredne in v določenih trenutkih celo »hipotetične« klavirske pisave ne-koncertna sonata, ki naj ne bi bila mišljena in napisana za resnično publiko. Liszt jo je prvi javno izvedel leta 1836 in o tem dogodku je Berlioz napisal, da je šlo za idealno izvedbo neizvedljive skladbe. Legendarna sonata je apoteoza variacije v mrgolenju glasbenih dogajanj, ki jih je pianistka izluščila z vzporednim, stalnim spreminjanjem in razvijanjem emocionalnega dogajanja. V sklepni, vznemirljivi monumentalni fugi v šestih epizodah, ki je bila za sodobnike najbolj grozljiv del nemogoče sonate, je pianistka dosegla višek z ganljivo virtuoznostjo, ki je dobesedno vzela poslušalcem sapo, saj ni evidentirala transcendentalne tehnične zahtevnosti, temveč ekspresiv-no intenziteto in dramatično voljo po komuniciranju, ki stojita za spektaku-larno fasado genialne mojstrovine. Upravičeno navdušena publika se je oddolžila umetnici z dolgim aplavzom.
Rossana Paliaga
TRST - Izvirna pobuda
Vsak četrtek po poteh Sveva
Ali spadate tudi vi med tiste zdolgočasene Tržačane, ki se pritožujejo nad suhoparno ponudbo našega mesta? Bi radi popestrili ali celo kulturno obogatili svoj dan? Sprašujete se kako? Nič lažjega! Predlagamo vam alternativni, dvourni jutranji sprehod po mestnem središču, med katerim boste izvedeli marsikaj zanimivega in žgečkljivega o tržaškem pisatelju Ettoreju Aronu Schmitzu oziroma Italu Svevu.
Kot smo namreč že pred časom poročali, je zaradi obnovitvenih del v stavbi knjižnice Hortis zbirka Svevovih dokumentov, rokopisov, fotografij in pisem začasno našla nov sedež v Ul. Madonna del Mare, kjer pa je žal zaprta publiki. Ker pa je Tr-žačanom pisatelj pri srcu, si je skupina muzejskih operaterjev zamislila lahkotno turo mimo ulic, mestnih trgov in stavb, ki so tako ali drugače zaznamovali Svevovo življenje in pa usodo junakov njegovih romanov. Vsak četrtek (zaenkrat do 27. septembra, prireditelji pa ne izključujejo možnosti, da bi se pobuda še nadaljevala) je interesentom na voljo sprehod po Svevovih sledeh, ki smo se ga udeležili tudi mi, da bi se osebno prepričali, ali velja posvetiti jutro domačemu književniku. No, presodite kar sami.
Pred mestno knjižnico Hortis se je ob 10. uri zbralo precej ljudi, starejših in pa mladih, Tržačanov pa tudi turistov, ki jih je sla po odkrivanju pritegnila na alternativni sprehod. Vodička je udeležencem najprej »odprla« vrata knjižnice Hortis, kamor se je v mladih letih zatekal Svevo, ravno tako kot junak njegovega prvega romana Una vita Alfonso Nitti. Pobliže je skupina pisatelja spoznala na trgu Cavana, pred lekarno Serravallo, kjer si je namišljeni bolnik (prepričan je bil namreč, da je star in hudo bolan) nabavljal poživilni kinin. Mimo Ul. del Pesce se je nato skupina sprehodila do Velikega trga. Tu se je v spodnjih prostorih občinske palače nekoč nahajala kavarna Garibaldi, v kateri so se zbirali intelektualci in umetniki, kot so bili Saba, Gi-otti, Stuparich, Joyce in Benco, poleg Sveva seveda, pa tudi številne napredne tržaške ženske. Sila intelektualni duh je vel tudi iz gledališča Verdi, v katerega so Trža-čani vedno zelo radi zahajali, med njimi tudi Svevo z ženo Livio Veneziani in pa njegov Emilio Brentani iz romana Senilita. Postanek pred teatrom je izzval hudomušno pripoved o pisateljevi skopušni tašči in o človekovi nesposobnosti ter neuspehu, ki prevladujeta v njegovih delih. Avtobiografska prvina je ključ Svevovih romanov; udeleženci so se pred galerijo Tergesteo, kjer je bil nekoč sedež banke Union, pri kateri je bil pisatelj nesrečno zaposlen, zamislili
nad njegovo nehvaležno usodo. V banki je bil zaposlen, dokler ni po poroki prestopil k podjetju Veneziani, ki se je ukvarjalo z barvami za ladje; tako kot v banki pa je bila tudi pri tastovem podjetju njegova ustvarjalna žilica utišana. Strast do literature je namreč Svevo zgodaj odkril, prva dva romana je na lastne stroške objavil pri založniku Vram na Korzu Italia, vendar nista doživela uspeha. Razočaranje ga je odvrnilo od objave novih del, dokler ni na Berlitz School spoznal svojega učitelja angleščine Jamesa Joyca, ki mu je vlil kanček samozavesti in poguma. Pred sedežem omenjene šole na Ul. San Nicolo je pogovor stekel o Joycevih navadah ali bolje razvadah in pa o njegovi vlogi v Svevovem ustvarjanju. Pri stebrišču Portici di Chiozza se je pogovor dotaknil tudi slikarstva, saj sta se v tamkajšnji kavarni Chiozza srečevala s tržaškim »bohemien« slikarjem Umbertom Verudo. Mimo Drevoreda XX.septembra in krajšim postankom pred hišno številko 16, kjer se je v tretjem nadstropju leta 1861 rodil sam pisatelj, se je sprehod zaključil ob doprsnem bronastem kipu v Ljudskem vrtu, kjer se je protagonist romana La cosci-enza di Zeno srečal s svojo ljubimko.
Ob branju odlomkov iz romanov in pa sproščenem, res duhovitem klepetu, je na dan prišlo še veliko, sicer neuradnih podatkov o Svevovih dedičih in zapuščini. Najbolj »podkovani« udeleženci so si razlagali psihoanalitične komponente Svevovih del, drugi so ugibali ali je bil pisatelj res nesrečen, tretje pa je zanimala zgolj ljubezenska plat avtorjevega življenja. Tisti pa, ki Sveva še niso poznali, so po sprehodu nemudoma zavili v prvo knjigarno, da bi si nabavili vsaj enega izmed njegovih romanov. (sas)
REVIJA FOTOGRAFIJA - Zapis o Diegu de Henriquezu
Fotografski kronist okupirane Ljubljane
Zanimiv strokovni članek Dejana Vončine in Nadje Adam iz Notranjskega muzeja v Postojni
Diego de Henriquez (1909-1974) je bil ena izmed najbolj nenavadnih in po svoje skrivnostnih osebnosti povojnega Trsta. Bil je muzealec, bibliofil, poliglot (govoril je kar osem jezikov) in zgodovinski raziskovalec. Znane so njegove raziskave o Rižarni, kjer je med drugim popisal vse zidne napise, ki jih je takoj po vojni namerno zbrisala an-glo-ameriška uprava. Pri raziskovanju Rižarne je de Henriquez pogostoma sodeloval z novinarjem Primorskega dnevnika Albinom Bubničem.
De Henriquez je bil tudi priznani fotograf, ki je fotografski aparat uporabljal med opravljanjem vojaške službe v letih 1941-1943 na tleh takrat od Italijanov okupirane Slovenije. Revija slovenskih fotografov Fotografija v svoji zadnji številki objavlja zanimiv zapis Dejana Vončine in Nadje Adam z Notranjskega muzeja v Postojni o de Henriquezu kot fotografskemu kronistu okupirane Ljubljane. K članku so priložene štiri fotografije, ki jih je av-
tor posnel v drugi polovici leta 1942.
Vončinova in Adamova pišeta, da je bil de Henriquez, poleg Mirana Pavlina in Jakoba Prešerna, tretji najpomembnejši kronist okupirane Ljubljane. Medtem ko Pavlin in Prešeren prikazujeta življenje v okupirani Ljubljani, okupatorjeve posege v mestnem tkivu in upor Ljubljančanov, de Hen-riquez dokumentira predvsem italijansko okupacijsko vojsko, njeno oborožitev in ukrepe v obdobju 19411943.
S de Henriquezovimi fotografiji - beremo še v članku - si lahko plastično in vizualno predstavljamo, kako je italijanska okupacijska oblast februarja 1942 obdala Ljubljano z bodečo žico in s številnimi bunkerji, po mestnih ulicah pa razpostavila »španske jezdece«. Njegovi posnetki in dnevniški zapisi so pomembni predvsem zato, ker nam prikazujejo vojaški vsakdanjik oziroma manj poznani vojaški vidik okupirane Ljubljane.
Leseni »španski jezdeci« italijanske vojske na križišču takratnih (1942) Gorupove ulice, Ceste 29. oktobra in Gradišča v Ljubljani.
foto de henriouez
/
SVET
Sreda, 22. avgusta 2007
1 1
MOSKVA - Predsednik Putin odprl veliki letalski sejem MAKS-2007
Rusija želi ostati vodilna v vojaški letalski tehnologiji
V Moskvi tudi novo svarilo Češki, naj ne pristane na namestitev ameriškega ščita
IFO - Kljub zadnji krizi v ZDA
Rast gospodarstva se bo letos povečala
MÜNCHEN - Rast svetovnega gospodarstva se bo po ocenah strokovnjakov kljub krizi na ameriškem trgu hi-potekarnih kreditov v naslednjih mesecih še povečevala. Kazalec svetovne gospodarske klime, ki ga meri münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo, se je v tretjem četrtletju znatno povečal. Izboljšale so se tako ocene trenutnega gospodarskega stanja kot polletne napovedi, kar kaže na rast svetovnega gospodarstva v drugi polovici letošnjega leta. Kazalec svetovne gospodarske klime se je povzpel s 106,5 točke v drugem četrtletju na 113,6 točke v tretjem četrtletju in je tako še vedno precej nad dolgoletnim povprečjem. Kazalec trenutnih gospodarskih razmer se je zvišal s 120,5 na 127,9 točke, kazalec pričakovanj pa s 93 na 100 točk.
Kazalec gospodarske klime je glede na ocene strokovnjakov - Ifo štirikrat letno v raziskavo vključi mnenja več kot 1000 strokovnjakov iz 90 držav - boljši v vseh treh ključnih regijah: v za-
hodni Evropi, Severni Ameriki in Aziji. V zahodni Evropi se je kazalec gospodarske klime, potem ko je že v drugem četrtletju dosegel najvišjo vrednost v zadnjih šestih letih, v tretjem četrtletju ponovno zvišal. Ocene gospodarskega stanja so bile pozitivne v vseh državah, razen na Portugalskem. Poleg tega na Danskem, Irskem, v Španiji in Veliki Britaniji strokovnjaki pričakujejo, da se bo gospodarska rast v prihodnjih šestih mesecih upočasnila.
V Severni Ameriki se je kazalec dvignil, potem ko je v drugem četrtletju prvič po štirih letih zdrsnil pod dolgoletno povprečje. Izboljšala se je tako ocena gospodarskega stanja kot pričakovanj. Tudi v Aziji se je kazalec gospodarske klime zvišal.
Inflacijska pričakovanja za letošnje leto so za ZDA ostala v grobem nespremenjena pri 2,8 odstotka, v zahodni Evropi pa pri 2,1 odstotka. V Aziji se je pričakovana stopnja inflacije povzpela z aprilskih 2,4 na 2,7 odstotka. (STA)
MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj na obrobju Moskve odprl največji ruski letalski sejem, kjer svoje izdelke predstavlja 787 proizvajalcev iz 39 svetovnih držav. Kot je dejal Putin, bo Rusija na sejmu pokazala svojo gospodarsko moč. Poleg tega je še napovedal, da bo država z ustanovitvijo novega letalskega holdinga v prihodnosti spet postala konkurenčna na področju proizvodnje potniških in transportnih letal. Ob tem je Putin poudaril, da je Rusija na področju vojaškega letalstva že sedaj ena vodilnih držav v svetu in daje njena naloga »ohranjanje vodilnega statusa na področju bojne, vojaške tehnologije«. Ob odprtju sejma Maks 2007je Putin še dejal, da bi moral sejem služiti kot podlaga za podpisovanje izvoznih pogodb s tujimi državami.
Rusko državno podjetje za izvoz orožja Rosoboronoexport naj bi sicer ob robu sejma s predstavniki Indonezije podpisalo pogodbo za dobavo šest letal tipa Su-30 v vrednosti okoli 260 milijonov evrov.
Na šestdnevnem sejmu bodo ruska podjetja predstavila nova oziroma izboljšana bojna letala tipa MiG-35, MiG-29K, Su-35 in Su-32, poleg tega pa bo javnosti predstavljen tudi nov protiraketni sistem S-400. Sejma so se udeležili tudi predstavniki ameriških letalskih sil. Poveljnik ameriških letalskih sil za Evropo general William Hobbins je na sejmu dejal, da imajo »ruske letalske sile ena najlepših letal, kar jih je kdaj videl« in da so s »suhojem in migom
Al Maliki v Damasku
Ruski predsednik Vladimir Putin in prvi
podpredsednik vlade Sergei Ivanov na ogledu sejma MAKS-2007
ansa
danes predstavili ogromno nove tehnologije«.
Poleg tega je Hobbins na novinarski konferenci povedal, daje sodelovanje med letalskimi silami obeh držav zelo dobro. »Ne bom govoril o politiki, lahko pa povem, da so odnosi med oboroženimi silami boljši, kot so bili kadarkoli prej«.
Letalski sejem sicer sledi vidnim potezam Rusije za ponovno uveljavitev vojaške moči, med katerimi sta tudi organizacija skupnih kitajsko-ruskih vojaških vaj v Rusiji pretekli teden in Putinova napoved obnovitve stalnih poletov strateških bombnikov dolgega dosega nad Atlantskim, Tihim in Indijskim oceanom, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Sicer pa je prav včeraj Rusija posvarila Češko, da bi storila »veliko napako«, če bi na svojem ozemlju postavila dele ameriškega protiraketnega ščita. To je na srečanju z namestnikom češkega obrambnega ministra Martinom Bartakom v Moskvi dejal načelnik generalštaba ruske vojske Jurij Balujevski. Ob tem je opozoril, da Rusija ne bo dopustila postavitve ščita brez sprejetja določenih protiukrepov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.»Možno odločitev, da češko vodstvo dopusti postavitev delov ameriškega protiraketnega ščita na svojem ozemlju, sem označil za veliko napako, saj bo Rusija prisiljena sprejeti protiukrepe za zagotovitev lastne varnosti,« so Balujevskega povzele ruske tiskovne agencije. (STA)
DAMASK - Iraški premier Nuri al Maliki se je med prvim uradnim obiskom v Damasku s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom pogovarjal o razmerah o Iraku, glede katerega sta oba kljub različnim stališčem izrazila interes za njegovo stabilizacijo. Sicer ima al Maliki danes na programu še srečanji s sirskim podpredsednikom Farukom al Šaro in predstavniki iraških beguncev, ki se zatekli v Sirijo.
Predsedstvo EU proti usmrtitvi v Teksasu
LIZBONA - Portugalsko predsedstvo Evropske unije je pozvalo oblasti v ameriški zvezni državi Teksas, naj ne izvršijo 400. smrtne kazni od leta 1976, ko je bila ponovno uvedena. Pri tem je guvernerja Teksasa Ricka Perryja še izrecno pozvalo, naj uporabi vso svojo moč, da ustavi prihajajoče usmrtitve in naj razmisli o uvedbi moratorija na izvrševanje smrtne kazni v Teksasu.
Merklova na Madžarskem
BUDIMPEŠTA - Nemška kanclerka Angela Merkel se je ob začetku uradnega obiska na Madžarskem srečala z madžarskim premierom Ferencom Gyurcsanyjem. Kot je po srečanju v Budimpešti dejala Merklova, je bila ena izmed tem pogovorov tudi Kosovo, pri čemer je nemška kanclerka pohvalila vlogo Madžarske v zvezi s tem vprašanjem v času nemškega predsedovanja EU.
Iran izpustil
ameriško strokovnjakinjo
TEHERAN - Iranske oblasti so izpustile ameriško strokovnjakinjo za Bližnji vzhod Haleh Esfandiari, ki so jo prijele v začetku maja na podlagi obtožb ogrožanja iranske varnosti. Njena odvetnica, znana iranska borka za pravice žensk in Nobelova nagrajenka za mir, Širin Ebadi, je potrdila, da je bila Esfandiarijeva izpuščena po plačilu varščine 320.000 ameriških dolarjev. Njeno izpustitev so kot vzpodbudno vest pozdravile tudi ZDA.
Poljska volitvam naproti
VARŠAVA - Spodnji dom poljskega parlamenta bo septembra odločal o svoji razpustitvi, s katero bo odprl pot do predčasnih volitev, ki naj bi, kot je prejšnji teden napovedal poljski premier Jaroslaw Kaczynski, potekale 21. oktobra. Kot je napovedal predsednik sejma Ludwik Dorn, bodo poslanci zadnji dan zasedanja, ki bo potekalo med 5. in 7. avgustom, glasovali o tem, ali svoj mandat končati dve leti predčasno.
TURČIJA - Napetost ob volitvah predsednika republike
Erdogan svari vojsko, naj se ne vmešava v politiko
ANKARA - Turški premier Re-cep Tayyip Erdogan je dan po začetku predsedniških volitev, na katerih bo verjetno zmagal zunanji minister Abdullah Guel, opozoril zelo vplivno turško vojsko, naj se ne vmešava v politiko, poročanje turške tiskovne agencije Anatolia povzema francoska tiskovna agencija AFP. Vojska »naj ostane, tam kjer j e njeno mesto. Vse institucije naj delujejo v skladu s pooblastili, ki jim jih daje ustava«, je dejal Erdogan.»Če verjamemo v demokracijo, potem ne smemo vmešavati turških oboroženih sil v politiko,« je opozoril. »Za nas so oborožene sile svete, vendar imajo svoje mesto v demokraciji, tako kot ga imajo tudi politiki.«
Volitve novega predsednika Turčije so se v 550-članskem parlamentu začele v ponedeljek, glavni kandidat Guel pa v prvem krogu ni zbral do vo lj gla sov za izvo li tev. Ana li ti ki prav tako ne pričakujejo, da bo Guel zbral potrebno dvo tretjin sko ve či no v
Predsednik
turške vlade
Recep Erdogan
ansa
petek, ko je predviden dru gi krog, z lah ko to pa naj bi bil izvo ljen v tretjem kro gu, ki je na pove dan za 28.
avgust. Takrat bo na mreč za iz-vo li tev predsed ni ka dr žave potrebna zgolj absolutna večina 276 glasov poslancev, ki jo bodo poslanci vladajoče Stranke za razvoj in pravičnost (-AKP), ki imajo v parlamentu 340 poslan cev, z lah ko to do segli.
Guel se je za mesto predsednika potegoval že na volitvah aprila letos, vendar pa so privrženci sekularizma takrat spro žili ostro kam panjo pro ti
Guelu, ki naj bi kot nekdanji islamist želel spodkopati sekularni sistem v Turčiji. Na vrhuncu krize se je oglasi la voj ska in opo zo rila, da je pri prav -ljena braniti sekularni sistem, če se ji bo zde lo, da je ta ogrožen. Zara di poli tič ne kri ze so bi le potem raz pi sa ne predčasne volitve, na njih pa je AKP še okrepila svojo moč v parlamentu.
Zaradi velike volilne zmage AKP 22. julija se vojska po napovedi, da bo Guel ponovno kandidiral za predsednika, ni več oglasila, Guel pa je javno obljubil, da bo v primeru izvolitve spo što val tur ško ustavo in seku lar ni sistem. Erdogan je ob tem dejal: »Ko bo Guel izvoljen, bo njegove povezave z na šo stran ko ko nec. Od tis tega trenutka dalje bo predsednik turške republike.«
Nasprotniki AKP po drugi strani menijo, da bo imel Guel v predsed-niš ki pala či pro ste roke za spodko pa-vanje ločenosti cerkve od države, kar pa AKP in Guel vztrajno zanikata. (STA)
BAGDAD - Včeraj začetek procesa
Na zatožni klopi Sadamovi sodelavci
BAGDAD - Pred sodnika v Bagdadu je včeraj stopilo 15 nekdanjih sodelavcev strmoglavlj enega iraškega predsednika Sadama Huseina, ki so obtoženi zločinov proti človečnosti med krvavo zadušitvijo šiitskega upora leta 1991. Med njimi j e tudi Huseinov bratranec Ali Hasan al Madžid, znan kot Kemični Ali, ki ga je isto sodišče skupaj s še dvema obtožencema že obsodilo na smrt zaradi genocida nad Kurdi med t.i. operacijo Anfal leta 1988, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Glavni tožilec je v otvoritvenem govoru al Madžida obtožil hladnokrvnih usmrtitev, medtem ko je Huseinova vojska na jugu sistematično pobijala šiite, ki so se uprli med prvo zalivsko vojno. »Helikopterji so bombardirali mesta in hiše ljudi. Ujete zapornike so postrelili,« je dejal tožilec.
»Al Madžid je pogosto prihajal v zapore, zvezal roke zapornikov in jih ustrelil s svojim orožjem. Mrtve so kas-
neje pokopali v množičnih grobiščih. Odkar se je leta 2003 končala vojna, je bilo odkritih mnogo množičnih grobišč in če bomo nadaljevali z iskanjem, jih bomo našli še mnogo več,« je zatrdil to žilec.
Tožilstvo sicer v obtožnici trdi, da je bilo med zadušitvijo šiitske vstaje leta 1991, ki so jo sprožili poraženi vojaki, ki so bežali iz Kuvajta, in lokalni prebivalci, pobitih najmanj 100.000 ši-itov.
Ob Kemičnem Aliju sta obtožena tudi bivši obrambni minister Sultan Hašim al Taj in Husein Rašid al Tikri-ti, bivši namestnik poveljnika vojaških operacij, ki ju je sodišče 24. junija letos prav tako že obsodilo na smrt z obešanjem zaradi sodelovanja v genocidu nad Kurdi. Te sodbe so sedaj na priziv-nem sodišču, ki naj bi kmalu razsodilo. Če bo sodbe potrdilo, jih bodo morali usmrtiti v 30 dneh, v tem primeru pa bodo umaknili vse obtožbe proti njim za zločine med šiitsko vstajo.
1 2 Sreda, 22. avgusta 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
GRADIŠČE - Včerajšnji sklep predstavnikov devetih občin goriške pokrajine
Kakovost soških voda bo izmerila agencija ARPA
Na podlagi rezultatov bodo odločali o morebitni prepovedi kopanja - WWF poziva k ureditvi kolesarske steze Moro komisar Severne lige
V Medani poezije in vino
S koncentrom Dragana Živadinova se danes ob 19. uri v Kulturnem domu v Medani začenjajo 11. Dnevi poezije in vina. Večer se bo nadaljeval na domačiji Alojza Gradnika, kjer bodo brali pesmi v več jezikih, nato pa bo na sporedu koncert skupine Ewald Oberleitner & Tori. Ob 23. uri bo v galeriji domačije Klinec na potezi DJ Ernešto. Festival se bo nadaljeval jutri in v petek, zaključil pa v soboto, 25. avgusta.
Devet občin goriške pokrajine, čez območje katerih teče Soča, bo deželni agenciji za okolje ARPA poverilo nalogo, da analizira kakovost njenih voda. Na podlagi rezultatov bodo krajevne uprave odločale, ali je reka primerna za kopanje. Sklep so včeraj v palači Torriani v Gradišču soglasno sprejeli predstavniki občin Gorica, Sovodnje, Fara, Zagraj, Vileš, Šempeter ob Soči, Škocjan in Turjak, ki jih je na sestanek povabil tamkajšnji župan Franco Tommasini. »Pogovorili smo se o trenutnem položaju in sprejeli dokument, ki formalno poziva agencijo ARPA in deželo Furlanijo-Julijsko krajino k izpeljavi postopka za preverjanje onesnaženosti reke Soče v različnih točkah. Uprave morajo posvečati pozornost tej tematiki, saj je zaščita zdravja in varnosti občanov njihova prioriteta,« je po srečanju z ostalimi župani in funkcionarji povedal Tommasini.
Predstavniki občin so sklenili, da bodo kmalu sklicali tudi srečanje z deželno službo za nadzor nad vodami, da bodo s pomočjo tehnikov ocenili, kako naj ukrepajo. »Ne kateri so na seji predlagali, da bi takoj prepovedali kopanje in postavili table, drugi pa smo pri tem izrazili dvome. Preveriti je namreč treba, ali je tovrsten ukrep v pris toj nos ti ob -čine. Zato bomo počakali na rezultate analiz deželne agencije in šele takrat določili, kako naprej. Ukrepi bodo vsekakor enotni,« je povedal sovodenjski župan Igor Petejan in dodal, da so nekateri upravitelji izpostavili tudi nevarnost, ki jo Soča predstavlja zaradi nenadnega povišanja vodostaja, povzročenega od odpiranja zapornic solkanskega jezu.
K večji zaščiti reke Soče je včeraj pozvala tudi goriška pokrajinska sekcija organizacije WWF. Območje med državno cesto 14 in pokrajinsko cesto med Tržičem in Gradežem je namreč del naravnega rezervata ob izlivu reke Soče, promet in odpadki pa imajo po besedah okoljevarstvenikov zelo negativne učinke na tamkajšnjo favno, predvsem na 200 vrst ptic. Zato je pokrajinska organizacija WWF predlagala, naj pride do ureditve kolesarske steze, ki bi tekla vzdolž reke Soče od Gorice do Gra de -ža.
Aleksija Ambrosi
Bivši podpredsednik senata Francesco Moro je novi komisar Severne lige iz Gorice. Njegovo imenovanje je včeraj sporočil pokrajinski tajnik stranke Giancarlo Serafini, po mnenju katerega je Moro pravi človek za oživitev Severne lige v Gorici.
V vili Manin začetek festivala
Jutri se bo v Gorici pričel 37. festival folklore, že drevi ob 21. uri pa se bodo nastopajoče skupine predstavile občinstvu v vili Manin pri Passarianu. Vrhunec bo festival dosegel v nedeljo, 26. avgusta, z 42. parado po goriških ulicah.
Tatovi v tržiškem baru
Tatovi so v noči med ponedeljkom in včerajšnjim dnem obiskali bar Da Grazia v Tržiču. V notranjost so vlomili skozi okno, nato pa so s silo odprli napravo za igranje poker-ja in iz nje ukradili nekaj deset evrov gotovine.
Župani so v Gradišču spregovorili tudi o nihanju vodostaja, ki ga povzroča solkanski jez (zgoraj); poletna osvežitev na Soči (desno)
bumbaca
GORICA - Včeraj ob 1.30 nesreča v ulici Kugy
Avto verjetno za odpad,
voznica brez hujših posledic
Avtomobil ford fiesta s komaj 16.000 prevoženimi kilometri je verjetno za odpad, 21-let-na študentka Tjaša Nanut iz Gorice pa bo morala zaradi dveh zlomljenih reber in udarca na pljučih nekaj dni preživeti v katinarski bolnišnici. Mlada voznica, ki biva v ulici Terza armata, je prometno nesrečo doživela v noči med ponedeljkom in včerajšnjim dnem v ulici Kugy v Gorici. Nanutova je vozila iz ulice Giustiniani v smeri proti domu, vendar je ob 1.30 njen avtomobil zdrsnil na spolzkem cestišču, oplazil ograjo špe-diterskega podjetja Gandolfo in silno trčil v cementni steber. Nanutova, ki je bila v avtomobilu sama, je imela pripet varnostni pas, trk pa je k sreči ublažila tudi zračna blazina. Na kraju so posredovali karabinjerji in osebje službe 118, ki so Nanutovo prepeljali na Katinaro. S po zakonu predvidenimi analizami so v bolnišnici med drugim ugotovili, da v krvi ponesrečenke ni bilo sledi alkohola, sicer pa je treba vzrok nesreče iskati v spolzkem asfaltu ulice Kugy, mogoče pa celo v madežu motornega olja, ki so ga opazili na kraju, kjer je avtomobil začel drseti.
Ker se je po ne sre či iz skrotovičene ga avtomobila izlilo dizelsko gorivo, je včeraj v ulici Kugy veljala delna zapora cestišča.
.. .i v*.

Steber, v katerega je trčil avtomobil
TRŽIČ
Na delu
nasprotniki
sožitja
V Tržiču so bili včeraj spet na delu nasprotniki sožitja med Slovenci in Italijani. Pod krinko noči so neznanci v poštni nabiralnik tržiške redakcije časopisa Il Piccolo vrgli grozilno pismo, sicer dva lista formata A4, na katereh se zgražajo nad »bilingviz-mom«, ob tem pa grozijo s smrtjo tr žiš ke mu žu panu Gi an fran cu Pizzolittu, podžupanji Silviji Altran, ob čin ske mu odbor ni ku za kulturo Stefanu Pireddi ter občinskemu in pokrajinskemu svetniku Fabiu Delbellu. Novinarji so o prejetju grozilnega pisma, »okra šene ga« s kelt ski mi križi, obvestili sile javnega reda, sicer pa gre po mnenju Delbella za početje skupinice posameznikov, ki občasno kažejo svetu svojo nestrpnost. Njihovega početja po Delbellovem mnenju ne gre napihovati, nikakor pa niti podcenjevati.
NOVA GORICA - Iz Avstrije prihaja Hofer
Veleblagovnica odpira, križišče pa še ni nared
Hoferjeva veleblagovnica bo jutri odprla vrata prvim kupcem
foto k.m.
Pred dnevi so se v Novi Gorici začela pripravljalna dela za semaforizacijo križišča v bližini gostilne Pri hrastu. Postavitev semaforja je nujna predvsem za tiste udeležence v prometu, ki se na glavno cesto Nova Gorica - Kromberk vključujejo iz neprednostne smeri iz obrtne cone ali na drugi strani iz Kekčeve poti, pa tudi za pešce in kolesarje. Povečanje prometa v obrtno cono še posebej pričakujejo v prihodnjih dneh, ko bo avstrijska veriga diskontnih prodajaln Hofer svojo poslovalnico odprla tudi v Novi Gorici. Do konca leta jih bo tako v Sloveniji že več kot 40, prvo prodajalno v državi pa so odprli v letu 2005. Novogoriško veleblagovnico, ki se nahaja v omenjeni obrtni coni, tik ob nastajajočem nakupovalnem središču Qulandija, bodo odprli jutri.
Križišče Pri hrastu bo v okviru del, ki se bodo predvidoma zaključila v sredini oktobra, tudi razširjeno za dodatni pas, ki bo namenjen samo zavijanju na desno, torej proti obrtni coni in novi prodajalni. Za izgradnjo novega zavijalnega pasu bodo »žrtvovali« del javnega parkirišča, ki se sedaj nahaja tik ob križišču. Obenem bodo na tistem mestu ustrezno prilagodili pot za pešce in kolesarje. Na območju križišča se v sklopu omenjenih del izvajajo še prestavitve in obnova komunalnih vodov.
»Investicijo je v celoti prevzela no-vogoriška občina, kot sofinancer pa svoj
vložek, dobrih 400 tisoč evrov dodaja tudi Hofer, tudi za dokumentacijo so poskrbeli oni, medtem ko je občina izbrala izvajalca del. To sta novogoriška Cestno podjetje in Ginex. Sicer pa vrednost celotne investicije znaša 890 tisoč evrov,« pojasnjuje Darja Anzeljc, vodja službe za cestno gospodarstvo na novogoriški mestni občini.
Semaforizirano križišče bo vsekakor olajšalo dostop na glavno cesto vsem kupcem nove prodajalne, pa tudi tistim, ki delajo v okoliških poslovnih stavbah. Oddahnili pa si bodo tudi pešci, saj bodo nevarno cesto lahko varneje prečkali brez da bi se bali, da jih pri tem zbije kakšno vozilo. To pa se je v preteklosti že dogajalo, žal tudi s smrtnim izidom. (km)
V Hitovi igralnici odkrili zlorabo položaja
Novogoriška policijska uprava je v eni od Hitovih igralnic odkrila zlorabo položaja. Za katero igralnico gre in kaj se je natanko dogajalo, včeraj še nismo uspeli izvedeti, so pa na policiji v ta namen sklicali novinarsko konferenco, ki bo potekala danes dopoldne. Vodja sektorja kriminalistične policije Milovan Ipavec bo na njej razkril več podrobnosti v zvezi s primerom, o katerem bomo poročali v jutrišnji številki. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 22. avgusta 2007
13
GRADEŽ - Začel se je Puppet Festival v organizaciji centra CTA
Čarobni svet lutk prevzel množico otrok
V soboto predstava pri Komjančevih na Jazbinah
V ponedeljek se je v Gradežu ob prisotnosti množice navdušenih otrok začel festival lutkovnega gledališča Puppet Festival, ki ga prireja goriški center CTA s pokroviteljstvom goriške pokrajine in občine, občine Gradež, deželne gledališke ustanove, deželnega turističnega podjetja in Fundacije Goriške hranilnice. Do 2. septembra se bo v okviru vsakoletne pobude zvrstilo še mnogo zanimivih predstav, ki bodo na ogled tudi v Brdih, Romansu in v Gorici. Goriški del festivala, ki je namenjen gledališkemu eksperimentiranju, se bo s predstavo »Pulcinella a quattro mani« začel v ponedeljek, 27. avgusta, ob 17.30. Še pred tem pa bo v soboto, 25. avgusta, ob 18.30 zelo živahno na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah, kjer bodo uprizorili predstavo »Dighe de si (ovvero dighe de no)«.
Danes se bo manifestacija nadaljevala v Gradežu in Romansu. Ob 17.30 bo na glavni plaži očarala otroke in družine umetnica Laura Kibel, ki slovi po izvirnih gledaliških reinterpetacijah literarnih del. Tokrat bo publiki predstavila igrico »In principio era il piede«, za katero bo ob 21. uri dvorišču občinske palače v Gradežu na ogled predstava »Il rapimento del principe Carlo«. Ob 20.30 bodo lutke Puppet Festivala prisotne tudi v občini Romans, točneje v kraju Versa (ulica Lauretana), kjer bo skupina Karromato iz Prage predstavila spektakel »Circo de Madera«. Jutri ob 17.30 bo na glavni plaži v Gradežu na sporedu predstava »Il mostro mangia-colori«, ob 19. uri pa bo v kraju Costa Azzurra na vrsti igrica »Il castello Tre-malaterra«. Ob 21. uri se bodo na dvorišču ob čin ske pala če v Gra de žu otro -ci in spremljevalci lahko ponovno zabavali z delom »Circo de Madera«, ob 18.30 pa bo v Bračanu na kmetiji Terra e vini na ogled predstava »El alegre bar ril«.
Organizatorji sporočajo, da je na sedežu centra CTA v Gorici (ulica Cap-puccini 19/1, tel. 0481/537280) mogoče kupiti abonmaje za goriški del letošnje izvedbe Puppet Festivala, med tem ko so predstave v Gradežu, Brdih in Romansu brezplačne. Urad centra CTA je odprt od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro, danes in v petek pa tudi med 15.30 in 19. uro. Cena abonmaj a za osem ve čer nih predstav, ki jih bodo vprizorili v Gorici, znaša 50 evrov, abonma za mlade do 26. leta pa 40 evrov. Na razpolago so tudi abonmaji za štiri predstave, ki stanejo 30 evrov. (Ale)
Malčki med začetkom festivala v Gradežu
fotop.f.
MARINA JULIJA - Pokrajina opravlja analize
Za onesnaženost baje kriva kanalizacija
Za povišano stopnjo onesnaženosti v morju pred Marino Julijo je po vsej verjetnosti kriv tržiški kanalizacijski sistem, iz katerega naj bi v morsko vodo pronicale organske snovi. »Pokrajina je v sodelovanju z deželno agencijo za okolje ARPA pred kratkim pričela s šestmesečnim projektom, v okviru katerega bomo dvakrat mesečno analizirali morsko vodo Tržiškega zaliva,« je včeraj pojasnila pokrajinska odbornica Mara Cernic in nadaljevala: »Lani smo mislili, daje bilo za onesnaženost morja krivo slabo delovanje čistilne naprave v Devinu, letos pa smo vse bolj prepričani, da je treba vzrok težav iskati v tržiški kanalizaciji.« Po besedah odbornice je del cevi kanliza-cijskega sistema vkopan pod Marino Julio, del pa pod morjem pred plažo. Organske snovi bi se morale počasi razkrajati pod
bumbaca
zemljo, baje pa se kanalizacija občasno tako napolni, da nesnaga pronica v morsko vodo. »Dokler ne dokončno ugotovimo, kje je izvor onesnaževanja, težav ne bo mogoče rešiti,« je pojasnila Mara Cernic. Po njenih besedah se bodo analize morske vode nadaljevale do decembra.
GORICA - V torek, 28. avgusta, v Kulturnem centru Bratuž
Iz Moskve prihaja velikokrat
nagrajeni mladinski zbor Vesna
V veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici bo v torek, 28. avgusta, ob 20.30 koncert znamenitega in velikokrat nagrajenega mladinskega zbora Vesna iz Moskve. Zbor izhaja iz državne zborovske šole v Moskvi in predstavlja vrh piramide, sestavljene iz približno 300 izbranih, glasbeno nadarjenih otrok. V centru Bratuž bodo nas topi li pev ci, od enaj ste ga do petnajstega leta starosti, pod vodstvom zborovodje Alexandra Ponoma-riova in ob spremljavi pianista Ivana Velička. Poleg številnih koncertov, na katerih so moskovski pevci predstavili ne verjetno ob sežen reper toar, je bil zbor nagrajen na mnogih prestižnih mednarodnih tekmovanjih (Debrecen, Tours, Tolosa, Varna, Arezzo itd.). Leta 2000 pa je v finalu zmagovalcev šestih najpomembnejših evropskih tekmovanj prejel veliko nagrado Evrope (v konkurenci s samimi odraslimi zbori). Zbor je tudi ambasador UNESCA. Letos se je zbor ponovno uvrstil v finale za Veliko nagrado Ev-
rope, ki bo v Arez zu 26. avgus ta. Na poti do mov bo gost tudi v Gorici, kjer bo predstavil repertoar, ki sega od rene san se do da nes.
Za ljubitelje zborovskega petja se
obeta prava poslastica na izredno visoki kakovostni ravni. Predprodaja vstopnic je že v teku. Rezervacije so možne tudi po telefonu na številki 0481-531445.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481482787.
U Kino
GORICA
KINEMAX: zaprto.
CORSO: zaprto.
TRŽIČ
KINEMAX Dvorani 1 in 2: 15.30 - 16.30 -17.30 - 18.30 - 20.00 - 22.00 »Shrek Ter-zo« (predpremierna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 20.10 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 4: 18.10 - 20.15 - 22.20 »Fast Food Nation«.
Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.20 »La du-chessa di Langeais«.
H Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V UL. BROLO obvešča, da se bo pouk na osnovnih šolah pričel v ponedeljek, 10. septembra, ob 8. uri (do 13. ure).
NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO obvešča, da bo profesorski zbor v ponedeljek, 3. septembra, ob 16. uri.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO obvešča, da se bo pouk pričel v sredo, 12. septembra, ob 8.15 (do 13.45).
SEJA UČITELJSKEGA IN VZGOJITELJSKEGA ZBORA goriškega didaktičnega ravnateljstva bo iz organizacijskih vzrokov v soboto, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu ravnateljstva.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj v ponedeljek, 27. avgusta, ob 9. uri v prostorih DIZ Trubar-Gregorčič. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na oglasni deski omenjene šole ter Pokrajinskega šolskega urada v Go-
M Izleti
□ Obvestila
ANAGRAFSKI IN DAVČNI URAD TER TAJNIŠTVO OBČINE DOBERDOB bodo v mesecu avgustu v popoldanskih urah zaprti.
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE vabi na praznovanje 30. obletnice delovanja: 31. avgusta ob 20. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah predstavitev knjige izdane ob jubileju in koncert godbe Krvodajalcev iz Vileša, v soboto, 1. septembra, ob 15. uri
NAROČNIKOM
KRIMSKEGA
a
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
040-7786331
vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sodelovanju z agencijo Globtour iz Ljubljane od 17. oktobra dalje petdnevni izlet v Mostar, Medžugorje, Makarsko, Dubrovnik in v dolino Neretve »po mandarine« ter vrnitev skozi Split. Vpisovanje in informacije pri poverjenikih do 25. avgusta na tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-21361 (Ema), 0481-882302 (Veronika), 048178061 (Ana K.).
PD VRH SV. MIHAELA organizira celodnevni pevski in družabni izlet v Škofjo Loko po Tavčarjevih poteh v ponedeljek, 27. avgusta; informacije na tel. 3331706760 (Nerina) še danes.
PD ŠTANDREŽ prireja od 6. do 9. septembra štiridnevni avtobusni izlet v Novi Sad, Beograd in Šumadijo; informacije in vpisovanje na tel. 0481-20678 (Božo). Ker je potreben potni list, organizatorji izleta pozivajo interesente naj pohitijo s prijavo.
SPDG organizira v nedeljo, 26. avgusta vzpon na Coglians. Zbirališče ob 6. uri pri Rdeči hiši. K obvezni opremi spadajo čelada, pas in samovarovalni komplet. Samo za izkušene. Ob slabem vremenu izlet odpade; informacije na tel. 3485945642.
UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence enodnevnega izleta na Goli otok, ki bo v soboto, 1. septembra, da bo odhod avtobusa ob 5.40 iz Gabrij, s postanki ob 5.50 na Poljanah, ob 6. uri v Doberdobu, ob 6.10 v Jamljah in ob 6.20 v Štivanu; obenem jih naprošajo, naj do 25. avgusta poravnajo stroške za izlet v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398) ali pri Milošu (tel. 0481-78121).
turnir v odbojki na igrišču ob Kulturnem domu v Sovodnjah, v nedeljo, 2. septembra, s pričetkom ob 9.30, v Sovodnjah, osrednja prireditev ob jubileju.
DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB obvešča člane, da so stekla dela (vsak dan po 17. uri) za pripravo in delo v lovski osmici ob priložnosti Kraške ohceti v Repnu. Vsaka pomoč bo dobrodošla.
KNJIŽNICA FEIGEL bo zaprta za dopust do 24. avgusta. Od 27. avgusta do 14. septembra bo odprta po poletnem urniku vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU
bo do začetka šolskega leta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih med 14. in 17. uro in ob sredah med 9. in 12. uro.
SKD HRAST prireja predvajanje risanke za otroke sinhronizirano v slovenskem jeziku v četrtek, 23. avgusta, ob 20.45 na dvorišču pred župnijsko dvorano v Doberdobu.
URADI GLASBENE MATICE GORICA so
odprti od 10. do 12. ure za vpisovanja ter za prijave na poletno delavnico, ki bo v Doberdobu od 27. do 31. avgusta; informacije na tel. št. 0481-531508 od 10. do 12. ure.
KRUT obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 31. avgusta 2007. Za vse informacije je na razpolago pisarna v Trstu.
Prireditve
KONCERT MLADIH GODBENIC IN GODBENIKOV bo v četrtek, 23. avgusta, ob 19. uri na Bevkovem trgu v Novi Gorici.
KULTURNO ZDRUŽENJE PAR MORAR
prireja v četrtek, 23. avgusta, ob 21. uri v osmici ca da Vanda v Moraru pesniški večer, med katerim bodo svoje pesmi prebirali Manuela Pecorari iz Šlovrenca, Ivan Crico iz Pierisa, Renzo Furlano iz Krmina in Giacomo Sandron iz Porto-gruara; glasbeno bo popestril Mauro Ra-digna.
PLESNO POLETJE V ŠEMPETRU PRI GORICI je v teku do 25. avgusta s plesnimi delavnicami in plesnimi predstavami: drevi ob 21.30 na vrtu HIT restavracije Mark v Šempetru.
PUPPET FESTIVAL: danes ob 17.30 pri gazebu na glavni plaži v Gradežu Laura Kibel »In principio era il piede«; ob 20.30 za cerkvijo na ul. sv. Lauretana v Versi Karromato »Circo de Madera«; ob 21. uri na dvorišču pri županstvu v Gradežu Teatro del drago »Il Rapimento del Principe Carlo«. Vstop prost; informacije pri CTA v Gorici na Kapucinski ulici 19/1, tel. 0481-537280.
SVETOVNI FOLKLORNI FESTIVAL: v četrtek, 23. avgusta, ob 20. uri koncert godbe na pihala »Citta di Gorizia«; ob 20.45 odprtje festivala; ob 21. uri nastopi skupin iz Južne Koreje, Kamčatke in Čileja.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Anna Terpin vd. Tortul iz bolnišnice sv. Justa v cerkev pri Madonini in na glavno pokopališče.
DANES V FARI: 10.30, Bruna Blason vd. Turus (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.45) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Iolanda Mi-ceu vd. Troncon (ob 10.20 iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Maria Bearzot por. Fontana v cerkvi in v Trst za upepelitev.
Ob izgubi očeta Davorina Cotiča izrekamo občuteno sožalje Silvani in družini, Davidu ter Pepiju Pipanu.
Gabrska klapa in KD Skala - Gabrje
366	Sreda, 22. avgusta 2007
SLOVENIJA
/
POLITIKA - Silvio Berlusconi postavil zaveznike pred izvršeno dejstvo
Že registrirana ime in simbol skupne stranke Doma svoboščin
Njuna lastnica je Michela Brambilla - V SL in UDC nejevoljni, pri NZ zainteresirani
RIM - Silvio Berlusconi je po svoje odgovoril na izziv, ki ga predstavlja rojevanje Demokratske stranke. Izognil se je tveganemu in napornemu iskanju konsenza, ki bi ga zahtevala ustanovitev skupne desnosredin-ske stranke, ter svoje dejanske in potencialne zaveznike postavil pred izvršeno dejstvo: prek Michele Vittorie Brambilla, predsednice t. i. krožkov svoboščin, ki jo je že nekajkrat omenil kot svojo politično naslednico, je dal registrirati ime in simbol Stranke svobode (Partito della liberta), kot naj bi se imenovala skupna stranka. Brambillova je registracijo opravila minulega 31. julija na uradu EU za usklajevanje notranjega tržišča.
Prvi odzivi na drzno Berlusconijevo potezo pa niso najbolj obetajoči. Posebno je vznemirjena Severna liga. Njen koordinator Roberto Calderoli je dejal, da se Bossijeva stranka ne bo nikoli vključila v skupno des-nosredinsko stranko. »Če jo hočejo imeti, naj si jo sami naredijo,« je dejal. Sicer pa je Car-deroli izrazil sum, da ima Berlusconi nekaj drugega za bregom, namreč to, da bi podprl referendum za ukinitev sedanjega volilnega zakona. Če bi referendum prodrl, bi se uveljavil večinski volilni sistem, ki bi manjšim silam onemogočil samostojno nastopanje, in Berlusconi bi s pravkar registrirano stranko že imel mrežo, v katero bi polovil desnosredinske glasove. »Če je vse to res, je Berlusconi prelomil dano besedo in bo Severna liga sprožila krizo,« je zagrozil Calderoli.
Negativno se je odzval tudi tajnik UDC Lorenzo Cesa. »To ni resna stvar,« je menil. »Berlusconi gleda na desno sredino, kot da bi bil njen gospodar, kar je za nas nesprejemljivo,« je pristavil. Sicer pa je Cesa dejal, da UDC ni zainteresirana za skupno desnosre-dinsko stranko, ampak za skupno sredinsko stranko. O tem po njegovih besedah tečejo pogovori z Mastellovo stranko UDEUR in z drugimi sredinskimi gibanji.
Pozitivnejši pa so bili odzivi v vrstah NZ. Načelnik strankine skupine v poslanski zbornici Ignazio La Russa je menil, da gre za korak v smeri združevanja desne sredine, in predlagal, da bi z novim simbolom poskusno nastopili na lokalnih volitvah. Manj navdušen pa je bil načelnik NZ v senatu Altero Matteoli, po mnenju katerega je takšen projekt uresničljiv le v okviru enakopravnega dogovarjanja.
Kaj pa leva sredina? Občutke v njenih vrstah je najbolj učinkovito povzela ministrica Rosy Bindi, sicer kandidatka za voditeljico Demokratske stranke. »Za ustanovitev nove stranke mi mobiliziramo na milijone ljudi, Berlusconi pa gre sam k notarju, ne da bi za to vedeli niti člani njegove stranke,« je dejala.
Zgoraj Michela Vittoria Brambilla; desno simbol nove stranke
STALIŠČA IN IZZIVI - Vladni podtajnik
Cento: Tudi Cerkev naj plačuje pravične davke
RIM - V italijanski politiki še vedno odmevajo besede, s katerimi je vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone minulo nedeljo na srečanju gibanja Comunione e liberazione v Rimi-niju pozval davčne zavezance k plačevanju davkov. Včeraj se je nanje odzval podtajnik na gospodarskem ministrstvu Paolo Cento, kije sicer predstavnik Zelenih. Opozoril je, da bi tudi Cerkev morala plačevati pravične davke, kadar ne opravlja izrazito verskih dejavnosti.
»V teku let je Cerkev nabrala vrsto privilegijev, o katerih bi bilo prav, da bi se odprla mirna razprava,« je dejal Cento. Kot je sam pojasnil, se je nanašal predvsem na določila konkordata, ki ureja odnose med Cerkvijo in italijansko državo. Po njegovem prepričanju bi bilo prav, da bi Cerkev plačevala davke kot vsak drug davčni zavezanec, kadar vodi trgovske in druge posle. Cento je posebej omenil davčne olajšave, ki jih uživajo Cerkev in cerkvene ustanove pri plačevanju občinskega davka na nepremičnine (ICI), pa čeprav gre za stavbe,
i
Paolo Cento
ki jih dajejo v najem ali jih uporabljajo v druge gospodarske namene.
Vladni podtajnik je spomnil, da se je to vprašanje že zastavilo pred letom dni v okviru razprave o finančnem zakonu. Po njegovem bo skorajšnja obravnava finančnega zakona za leto 2008 predstavljala novo priložnost v tem smislu. Sicer pa je Cento izrazil upanje, da bi njegove besede ne doživele pristranskih tolmačenj. »Plačevanje davkov je navadna državljanska dolžnost, ki bi je ne smeli zamegliti z razpravami o poslanstvu Cerkve,« je pristavil.
NESREČA
Lažje ranjeni trije italijanski vojaki v Kabulu
KABUL - Trije vojaki italijanskih mirovnih enot v Afganistanu so se ranili med zasilnim pristajanjem helikopterja. Dogodek se je pripetil včeraj dopoldne po krajevnem času kakih 12 kilometrov južno od afganistanske prestolnice Kabula. Helikopter AB-212 italijanskega letalstva je zaradi okvare moral zasilno pristati, med dotikom tal pa se je prevrnil na bok. Na njem so bili štirje člani posadke in trije vojaki, ki so opravljali reden izvidniški polet.
Ranjence so prepeljali v francosko vojaško bolnišnico Camp Warenhouse. Kaže, da se niso huje poškodovali. Tudi ostale štiri vojake, ki so bili vpleteni v nesreči, so iz previdnosti peljali na zdravniški pregled, in sicer v češko bolnišnico v bližini mednarodnega ka-bulskega letališča. Italijanski obrambni minister Arturo Parisi od blizu sledi razvoju dogodkov.
WELFARE
Damiano poziva
k odgovornosti
RIMINI - »Dogovor o pokojninah, ki smo ga dosegli minulega 23. julija, je najboljši, kar jih je bilo sklenjenih v zadnjih 25 letih. Vlada bo v celoti spoštovala črko in duh sporazuma, kot je bil sklenjen z družbenimi silami.« Tako je povedal minister za delo Cesare Damiano, ko je včeraj nastopil na srečanju katoliškega gibanja Comunione e liberazione v Riminiju. Minister je izkoristil priložnost, da je pozval t. i. radikalno levico k odgovornosti. »Če bo preveč vlekla vrv, se bo le-ta pretrgala,« je dejal. »Vlada bo padla, kar bo desnici odprlo pot na oblast,« je pristavil.
»Če si v vladni večini, ne moreš biti v borbi proti njenim stališčem in sklepom. Nesmiselno je demonstrirati proti samim sebi, to je logika, ki je ne razumem. Če si v vladi, potem moraš slediti etiki odgovornosti in kolegialnosti,« je dejal Damiano. Pri tem se je seveda kritično obregnil ob dejstvo, da so stranke in gibanja radikalne levice za 20. oktober sklicale demonstracijo proti zakonu 30 o fleksibilnosti dela, pa tudi proti sporazumu o pokojninah, na kar so pripadniki desne sredine že odgovorili s protimanifestacijo, ki naj bi se odvijala istega dne.
Damiano je izrazil prepričanje, da bo mo go če do se že ni spo -razum v parlamentu izpopolniti, vendar v jasno določenih mejah. Po njegovih besedah si je težko predstavljati, da se bodo pojavili predlogi amandmajev samo v eno smer. Prav zato radikalna levica ne sme pretiravati v svojih zahtevah. »Namesto da vodi vladi nasprotno politiko, bi bilo bolje, da bi se podala na trge in ulice in ljudi seznanjala z dobrimi stvarmi, ki smo jih uresničili,« je pristavil Damiano, ki je med pozitivne rezultate vladne politike uvrstil tudi nedavno sklenjeni sindikalni sporazum za javne uslužbence.
ŽRTVI ROPARJEV?
Okruten umor
priletnih
zakoncev
TREVISO - Minulo noč so našli trupli priletnih zakoncev na njunem domu v kraju Gorgo al Monticano blizu Trevisa. Ležala sta na postelji sredi mlake krvi s prerezanim grlom. Okrog 3.30 ju je odkril nočni čuvaj med opravljanjem rednega kroga.
Žrtvi sta 68-letni Guido Pelliciardi in 62-letna Lucia Comin, doma iz Sesta Re-ghena pri Pordenonu. Živela sta v depen-dansi vile industrijcev pohištva, ki imajo tovarno v kraju Motta di Livenza. Zakonca sta bila čuvaja vile, poleg tega pa sta skrbela tudi za vzdrževanje kompleksa, zlasti vrta. V vili stanuje mati omenjenega indu-strijca s sinom, ki pa sta se ta čas nahajala na počitnicah v nekem jadranskem kopališkem središču.
Kot rečeno, je prvi prišel na kraj krvavega dogodka nočni čuvaj. Opazil je, da so vhodna vrata vile odprta, in je šel pogledat, ali je kaj narobe. Ko je stopil na vrt, je ugotovil, da so luči v hiši prižgane ter kmalu zatem odkril trupli. Preiskave vodijo karabinjerji. Sumijo, da so zakonca umorili hudodelci, ki so nameravali vilo izro-pati.
Evropska centralna banka
21 ■ avgusta 2007			
		evro	
valute		povprečni tečaj 21.08 20.08	
	ameriški dolar	1,3508	1,3476
japonski jen		154,98	155,14
	kitajski juan	10,2534	10,2244
ruski rubel		34,9220	34,7560
	danska krona	7,4417	7,4412
britanski funt		0,68105	0,67890
	švedska krona	9,3645	9,3296
norveška krona		7,9985	7,9910
	češka krona	27,668	27,699
švicarski frank		1,6248	1,6284
	estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint		260,39	259,19
	poljski zlot	3,8454	3,8377
kanadski dolar		1,4297	1,4298
	avstralski dolar	1,6820	1,6791
bolgarski lev		1,9558	1,9558
	romunski lej	3,2727	3,2588
slovaška krona		33,779	33,657
	litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats		0,6965	0,6977
	malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona		90,28	91,17
	turška lira	1,8370	1,8185
hrvaška kuna		7,3292	7,3252
Zadružna Kraška banka			
		21 ■ avgusta 2007	
	valute	evro	
		nakup	arodaja
	ameriški dolar	1,36511	1,33708
britanski funt		0,68951	0,67364
	švicarski frank	1,65119	1,61097
japonski jen		157,8500	150,1500
	švedska krona	9,60468	9,14521
avstralski dolar		1,72339	1,65068
	kanadski dolar	1,45725	1,40177
danska krona		7,58407	7,29832
	norveška krona	8,38778	8,01222
madžarski florint		269,57500	252,71025
	češka krona	28,39147	27,00652
slovaška krona		34,49842	32,81557
	hrvaška kuna	7,50833	7,14207
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar
hrvaška kuna
21. avgusta 2007
_evro_
nakup prodaja
1,3681 1,3344 0,6900 0,6730 7,554 7,367 1,4484 1,4127
8,116 9,496 ,7035 7,57
7,916 9,262 1,6615 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
21 ■ avgusta 2007		
Indeks MIB 30: +0,11		
delnica	cena €	var. %
ALITALIA	0,8375	-0,73
ALLEANZA	9,33	-0,51
ATLANTIA	23,31	+2,46
BANCA ITALESE	14,42	+6,69
BANCO POPOLARE	18,61	+3,64
BPMS	4,6525	+0,29
BPM	10,01	+0,05
CAPITALIA	6,86	-0,13
ENEL	7,38	+0,34
ENI	23,66	-1,05
FIAT	18,74	+1,65
FINMECCANICA	20,09	+0,87
GENERALI	28,98	-0,58
IFIL	6,785	+0,68
INTESA	5,63	+0,21
LOTTOMATICA	25,72	-0,73
LUXOTTICA	25,03	-0,64
MEDIASET	7,705	-0,06
MEDIOBANCA	15,52	-0,23
MEDIOLANUM	5,275	-0,47
PARMALAT	2,47	-0,16
PIRELLI	0,769	+1,81
SAIPEM	25,21	-0,43
SNAM	4,1025	-1,14
STMICROELEC	12,39	+0,81
TELECOM ITA	1,955	+0,77
TENARIS	16,74	+0,81
TERNA	2,435	-1,02
UBI BANCA	18,44	+0,22
UNICREDITO	6,175	-0,16
Podružnica Trst
O
ljubljanska banka
Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena
/
PRIREDITVE
Sreda, 22. avgusta 2007
15
GLEDALIŠČE
SLOVENIJA
■	6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL
Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni.
V	petek, 24. avgusta ob 18.00 / Kidričeva ulica, Teater Hobbit, Nemčija: Futzii Putzii (lutke); ob 19.00 Ploščad pri kopališču, M&M, Bolgarija, Sne-guljčica (lutke); ob 19.30 Hrvatini: Lutkovna karavana, Don Kihot, premiera.
V	ponedeljek, 27. avgusta ob 19.00,
Šmarje / Lutkovna karavana: Don Ki-hot.
V	torek, 28. avgusta od 17.00 do 20.00, Ploščad pri kopališču: Quichot de 8, Španija, igre iz recikliranih predmetov; ob 19.00 Trsek: Lutkovna karavana: Don Kihot.
V	sredo, 29. avgusta ob 19.00, Krkavče: Lutkovna karavana: Don Kihot.
V	četrtek, 30. avgusta, Montinjan: Lutkovna karavana: Don KIhhot.
V	petek, 31. avgusta ob 10.00, Park pri kopališču, Lutke Francija: Pepe; ob 19.00 Koštabona: Lutkovna karavana: Don Kihot.
V	soboto, 1. septembra, zaključek PUF festivala ob 10.00, Park pri tržnici: Pepe, Francija; ob 18.00 Dvorišče univerze: Chaussee Teater, Nemčija: Zgodba o zlati goski; ob 19.00 Titov trg: Lutkovna karavana: Don Kihot; ob 20.00 Dvorišče univerze: Materialtea-ter, Nemčija: Georg v garaži; ob 21.00 LG Matita: Šala.
V	ponedeljek, 3. septembra, Atrij OŠ Koper: Gledališče Piki, Slovaška: Pa-skudarij.
LJUBLJANA
■	MLADI LEVI
Mednarodni festival
scenske umetnosti
Danes, 22. avgusta ob 20.00, Kavarna Pločnik pri Figovcu / Mildreds: koncert (Slovenija).
Jutri, 23. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Saša Asentic: My own private biopolitics (Srbija); ob 21.30, Stara elektrarna / Art&Shock: Back in the USSR (Kazahstan).
V	petek, 24. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Matija Ferlin: Sad sam (Hrvaška/Croatia); ob 21.30, Stara elektrarna / Kate McIntosh: All natural (Nova Zelandija, Belgija).
V	soboto, 25. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Sebastijan Horvat: Pred-tem/Potem (Slovenija).
V	nedeljo, 26. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Martine Pisani: Hors sujet ou le bel ici (Francija).
V	ponedeljek, 27.avgusa ob 20.00, Stara elektrarna / De Utvalgte: Jimmy Young (Norveška).
LOZICE (VIPAVSKA DOLINA)
Prireditev bo na prostem
V	soboto, 25. avgusta ob 20.00 / Gostuje gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu z glasbeno ljudsko komedijo Rada Pregarca in Serge-ja Verča »Veselica«. Režija Sergej Verč, izvirna glasba Tom Hmeljak.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
■ Festival Cello&Music 2007
V	petek, 24. avgusta ob 19.30, Pokrajinski muzej na goriškem gradu / Mladi glasbeniki se predstavljajo.
V	soboto, 25. avgusta ob 19.30, cerkev v Subidi, Krmin / Mladi glasbeniki v komornih zasedbah.
V	nedeljo, 26. avgusta ob 18.00, grad Dobrovo / Zaključni koncert mladih glasbenikov.
SLOVENIJA
Cankarjev dom / M. Musorgski: »Boris Godunov«, opera.
V	torek, 28. avgusta ob 20.30, Križanke / »Tesla Electric Company«.
V	torek, 28. in v sredo, 29. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / M. Musorgski: »Boris Godunov«, opera.
V	sredo, 29. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Jamski človek«, monokomedija.
V	četrtek, 30. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / Izraelska filharmonija.
V	četrtek, 30. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Bužec on, bušca jaz«, monokomedija.
V	petek, 31. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Kolumbovo jajce«, monokomedija.
■ Tartini festival
V	soboto, 25. avgusta ob 20.30, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Nadia Wijzenbeek - violina, Charles Watt
-	violončelo in Daria van den Bercken
-	klavir.
V	torek, 28. avgusta ob 20.30, galerija Gasspar, Piran / Stefano Bet - prečna flavta.
V	soboto, 1. septembra ob 20.00, cerkev sv. Jurija, Piran / Dobrodelni gala koncert: Sergio Azzolini - fagot, Christophe Coin - violončelo, ansambel »Il terzo suono«: Claudia Hofer - viola, Ai Ikeda - fagot, Jasna Nadles in Maria-Tecla - pračna flavta, Werner Neugebauer in Lavard Skou-Larsen - violina. Milan Vrsajkov - violončelo, Vilmos Buza - kontrabas in Nicola Reniero -čembalo.
V	nedeljo, 2. septembra ob 20.00,
Manziolijeva palača, Izola / Ansambel Kontrapunkte: Veronica Kroner - violina, Erwin Sukar - rog. Gosta: Diana Kettler - klavir in Razvan Popovici -viola.
V	sredo, 5. septembra ob 20.00, Pokrajinski muzej, Koper/ François Sal-que - violončelo, Frédéric Lagarde - klavir.
V	petek, 7. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Akadémia Quartet: Balint Maroth -violončelo, Antonia Bodo - 2. violina, Zsofia Kornyei 1. violina, Laszlo More
-	viola.
V	torek, 11. septembra, Trg 1. maja, Piran / Koncert pod zvezdami. Vstop prost.
V	soboto, 15. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Ilinca Dumitrescu - klavir, Vasile Ma-covei - fagot.
LJUBLJANA
■ Festival Ljubljana
Danes, 22. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Trio Elegiague.
Jutri, 23. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / C. Gounod: »Faust«, opera.
Jutri, 23. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Tango Vesna Tornik »Apasionada«.
V	petek, 24. avgusta ob 20.30, Križanke / Zoran Predin & Mirjam Kalin »Čas za malo nežnosti«.
V	ponedeljek, 27. avgusta ob 20.30,
PIRAN - Začetek v soboto, 25. avgusta
Tartinijev festival na Obali
PIRAN - Mednarodni festival komorne glasbe, poimenovan po italijanskem skladatelju Giuseppeju Tartiniju (1692-1770), ki se je rodil v Piranu, bo konec avgusta in v prvi polovici septembra v Slovensko Istro spet pripeljal velika imena klasične glasbe. Festival v svojem jedru ostaja posvečen predstavljanju Tartinijevih del ter del njegovih sodobnikov. Letošnja šesta izvedba bo ponudila osem koncertov, na katerih bo nastopilo skoraj 30 glasbenikov iz 12 držav. Otvoritveni koncert bo v soboto, 25. avgusta, v Pira-nu.Festival bodo v piranskem Minoritskem samostanu odprli britanski violončelist Charles Watt ter nizozemski glasbenici, violinistka Nadia Wijzenbeek in pianistka Daria van den Bercken. Na spored so uvrstili dela Tartinija, Haydna, Faureja in Mendelssohna.
V	galeriji Gasspar se bo v torek, 28. avgusta, predstavil italijanski flavtist Stefano Bet, ki se intenzivno ukvarja z raziskovanjem in interpretacijo historičnega repertoarja baročne flavte. V cerkvi sv. Jurija bo 1. septembra sledil dobrodelni gala koncert, na katerem bosta ob spremljavi festivalskega ansambla Il terzo suono nastopila francoski violončelist Christophe Coin in italijanski fagotist Sergio Azzo-lini, oba že skoraj redna gosta Tartinijevega festivala. Del sredstev od prodanih vstopnic bodo namenili piranskemu Epicentru - Mladinskemu evropskemu projektnemu in informacijskemu centru Piran.
V	nadaljevanju bodo nastopili še dunajski ansambel Kontrapunkte (2. septembra v izolski Man-ziolijevi palači), francoska glasbenika - violončelist Francois Salque in pianist Frederic Lagarde (5. septembra v Pokrajinskem muzeju v Kopru) ter Akade-mia Quartet iz Budimpešte (7. septembra v križnem hodniku Minoritskega samostana). Eden izmed koncertnih večerov bo kakor vsa leta doslej namenjen
Eden od koncertnih večerov bo, kakor vsa leta doslej, namenjen mladim slovenskim talentom, ki so šele na začetku glasbene kariere
mladim slovenskim talentom, ki so šele na začetku svoje glasbene kariere. Predstavili se bodo na koncertu na prostem, ki bo potekal 11. septembra na Trgu 1. maja v Piranu. Festival bosta 15. septembra v Minoritskem samostanu zaključila priznana romunska glasbenika, pianistka Ilinca Dumitrescu in fagotist Vasi le Ma co ve i.
Festival organizira kulturno društvo Lib-Art, umetniško in programsko ga vodita flavtistka Jasna Nadles in violončelist Milan Vrsajkov. (STA)
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja
KRANJ
Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper
Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00.
Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«.
Državna knjižnica: do 31. avgusta raz-
stavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo.
Palača Gopčevic: do 26. avgusta od 9.00 do 19.00 bo na ogled razstava »Francesco Parisi - Špeditersko podjetje 1807-2007 - Dvesto let med ekonomijo in zgodovino«.
Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3):do 2. septembra »Public Art - V Trstu in okolici/narava naturans 12«.
Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 20.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture.
Dvorana Velikega jubileja (Nabrežje 3. november): do 28. avgusta od 17.00 do 21.00 »20 let zgodovine Miramarske-ga naravnega morskega rezervata«.
Gledališče Miela: do 16. septembra bo na ogled antološka razstava ruskega fotografa Evgenija Kaldeja. Urnik: odprto vsak dan od 18.30 do 22.30. Vstop prost.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE
Muzej Ugo Cara: do 28. avgusta, »Public Art - V Trstu in okolici/narava na-turans 12«.
REPEN
Kraška hiša: odprta je fotografska razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok - Županove iz Lonjerja.Razstava je na ogled po urniku Kraške hiše
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
DEVIN
Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
KRMIN
Palača Locatelli: do 9. septembra bo na
ogled fotografska razstava »Iterest«. Odprto od torka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. SPILIMBERGO
Šola mozaikov: do 26. avgusta je na ogled razstava »Mozaik&Mozaiki 2007«. Odprto od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 20.00. PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih.
_SLOVENIJA_
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
KOZINA
Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Pri-slan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene
skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
DOBROVO
V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
1 6 Sreda, 22. avgusta 2007
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
TENIS - Danes žreb za odprto prvenstvo ZDA
Roger Federer bo skušal še četrtič osvojiti US Open
Pri ženskah je prva nosilka Belgijka Justine Henin - Katarina Srebotnik na jakostni lestvici 22.
NEW YORK - Najboljša teniška igralca sveta Švicar Roger Federer in Belgijka Justine Henin sta prva nosilca na odprtem prvenstvu Združenih držav Amerike, zadnjem letošnjem turnirju za veliki slam, katerega žreb bodo prireditelji opravili danes. Švicar, tudi branilec naslova, ki z 11 osvojenimi turnirji za grand slam še lovi rekordnih 14 legendarnega Američana Peta Samprasa, je prvi nosilec še četrto leto zapored. Za Heninovo, zmagovalko US Opna leta 2003, je druga nosilka branilka naslova Rusinja Marija Šarapova, na seznamu pa je kot 22. nosilka tudi najboljša Slovenka Katarina Srebotnik. Med moškimi je drugi nosilec Španec Rafael Nadal, ki je 26-letnega Federerja premagal v finalu OP Francije v Roland Garrosu in se kot lev z njim boril v finalu Wimbledona, nato pa sledijo Srb Novak Djokovič, Rus Nikolaj Davidenko in ameriška veterana Andy Roddick ter James Blake. Prvi nosilec Federer je letos osvojil pet turnirjev, nedeljska zmaga v Cincinnatiju pa je bila njegova jubilejna 50.
Petindvajsetletna Heninova, ki je letos osvojila svoj četrti Roland Garros, skupaj pa je to sezono zbrala šest turnirskih zmag, zadnjo v nedeljo v Torontu, v karieri pa že 35, je lani v finalu na igriščih Flushing Meadowsa izgubila proti Šarapovi. Za lanskima finalistkama OP ZDA se bodo kot nosilke zvrstile Srbkinja Jelena Jankovič, Rusinja Svetlana Kuznjecova, zmagovalka iz leta 2004, ter še ena Srbkinja, Ana Ivanovič.
SEZNAM NOSILCEV IN NOSILK OP ZDA - Moški: 1. Roger Federer (Švi), 2. Rafael Nadal (Špa), 3. Novak Djokovič (Srb), 4. Nikolaj Davidenko (Rus), 5. Andy Roddick (ZDA), 6. James Blake (ZDA), 7. Fernando Gonzalez (Čil), 8. Tommy Robredo (Špa), 9. Tomaš Berdych (Češ), 10. Tommy Haas (Nem); ženske: 1. Justine He-nin (Bel), 2. Marija Šarapova (Rus), 3. Jelena Jankovič (Srb), 4. Svetlana Kuznjecova (Rus), 5. Ana Ivanovič (Srb), 6. Ana Čak-vetadze (Rus), 7. Nadja Petrova (Rus), 8. Serena Williams (ZDA), 9. Daniela Hantu-chova (Slk), 10. Marion Bartoli (Fra).
Roger Federer, rojen v Baslu v Švici, je 8. avgusta dopolnil 26 let. V prostem času igra rad golf, nogomet, play-station, smuča in kvarta
ansa
KOŠARKA
Akropolis: poraza Italije in Slovenije
ATENE - Slovenska moška košarkarska reprezentanca je v drugi tekmi pokala Akropolis izgubila z Litvo z 72:87 (14:24, 31:51, 53:75). Za Slovenijo so točke dosegli: Smodiš 16, Lorbek 15, Dragič 11, Klobučar 9, Nesterovič 8, Lorbek 6, Vidmar 3 ter Slokar in Jagodnik po 2, pri Litvi pa sta bila najboljša strelca Kaukenas in Javtokas po 14. Huje se je poškodoval Aleksander Čapin. Slovenija se bo danes pomerila z Grčijo.
Italija pa je sinoči izgubila proti Grčiji (72:62). Po Gallinari-ju se je poškodoval še Bargnani.
NOGOMET - U21
Uspešni mladi Slovenci in Italijani
NIKŠIČ - Mlada slovenska nogometna reprezentanca U-21 je v prijateljski tekmi v Nikšiču premagala vrstnike iz Črne Gore z 2:1 (1:1). Za Slovence sta zadela Matavž (42.) in Nejc Pečnik (50.), za domače pa Jove-tič (13.). Italijanska izbrana vrsta pa je z 2:1 premagala Francijo (zadetka Dessene in Rossija).
Danes bosta stopili na igrišče še članski selekciji. Slovenija bo igrala proti Črni Gori (20.30 po Slo2), Italija pa proti Madžarski (21.00 po Rai1).
Emerson odslej za Milan
MILAN - Brazilski nogometaš madridskega Reala Emerson je podpisal dvoletno pogodbo z Milanom (njegov prestop znaša 5 milijonov evrov).
Blasi in Zalayeta v Napoli
TURIN - Nogometaša Juventusa Ema-nuele Blasi in Marcelo Zalayeta sta podpisala pet in štiriletno pogodbo za Na-poli, ki ga trenira naš goriški rojak Edy Reja.
Olsson ne gre v Osako
STOCKHOLM - Olimpijski prvak v tro-skoku Šved Christian Olsson zaradi poškodbe vezi v podkolenskem zgibu ne bo nastopil na bližnjem svetovnem prvenstvu v Osaki. Sedemindvajsetletni Olsson se je poškodoval na mitingu zlate lige 13. julija v Rimu.
Janagava v motoGP
MOTEGI - Japonski motociklist Janagava bo 23. 9. v domačem Motegiju prvič nastopil na dirki SP v elitnem razredu motoGP. Janagava se bo v moštvu Kawasa-kija pridružil Francozu de Punietu in Avstralcu Westu. Šestintridesetletni Japonec je doslej dirkal v kategoriji superbike.
Kubica in Heidfeld potrjena
MÜNCHEN - Nemško moštvo formule 1 BMW-Sauber je sporočilo, da bosta tudi v prihodnji sezoni svetovnega prvenstva njegove barve zastopala Nemec Nick Heidfeld in Poljak Robert Kubica.
Taylor za Union Olimpijo
LJUBLJANA - Košarkarski klub Union Olimpija je bogatejši še za krilnega igralca Ronella Taylorja, ki je slovenskemu občinstvu dobro znan že iz predlanske sezone, ko je nastopal za Geoplin Slovan. Petindvajsetletni Taylor je letos poleti nastopil v poletni ligi NBA za moštvo Atlanta Hawks. Taylor je z Unionom Olimpi-jo podpisal enoletno pogodbo.
Poraz Leghissevih »azzurrov«
V finalnem delu evrolige nogometa na mivki je Italija s 6:5 izgubila proti Franciji. Michele Leghissa je večkrat vstopil na igrišče, ampak ni dosegel niti enega zadetka. Danes mora Italija premagati Portugalsko (ob 18.00 po Eurosport 2), če hoče iztržiti vstopnico na SP v Brazilijo.
PRED ATLETSKIM SP V OSAKI
Primož Kozmus letos metal kladivo precej dlje od zaročenca Claudie Coslovich Nicole Vizzonija
n-covn1
U-UI i MM
3 rim Cuu I

Slovenec odkrito lahko računa na medaljo - Zgodba o Japoncu z romunsko krvjo Murofushiju
Z meti je na velikih atletskih tekmovanjih navadno križ. Kroglo izvedejo v majhnem prostoru in največkrat se gledalci komaj zavejo, da je v teku. Poleg tega ima prav ta panoga največjo gostoto ujetih v mrežo dopinga. Disk nikakor ni zanimiva panoga, daleč od vsakodnevne realnosti. Kopje? To je seveda poslastica za gledalce, posebno odkar se kopje zapiči v ostrem kotu in vsakdo lahko vsaj približno oceni razdaljo. Nam pa bo bolj pri srcu kladivo, ki - atletsko - tudi nima neke uporabnosti v življenju, je pa izredno slikovito, izraz moči in tehnike.
Lestvica najboljših na svetu jasno dokazuje, da je panoga getizirana. Če so rezultati tekov na 100 ali 1500 m in skokov vezani na prestižna mesta in državne prestolnice, so meti kladiva doseženi v krajih, ki so v primerjavi s Parizom ali Stockholmom, nekako zakotni. Kaj so Bydgoszcz, Ret-himno ali Szekesfehervar? No, imamo tudi Slovensko Bistrico!
Organizatorji so kladivo uvrstili v tretji dan tekmovanja. Istočasno z metalci se bodo za kolajne borila de-
kleta v (zaradi enakopravnosti) izsiljenem teku na 3000 m čez zapreke in troskokaši. Dve panogi, ki bosta zaradi manjše privlačnosti ovrednotili hruste, ki se bodo vrtoglavo sukali in pošiljali prave bombe na travnik.
Metu kladiva bomo sledili z dodatnim zanimanjem. Med azzurri bo nastopil Nicola Vizzoni. Za svojega »Vizzota« bo posebno navijala Claudia Coslovich, ki je po dveh svetovnih izkušnjah žal ne bomo videli na japonskem zaletišču. Za Slovenijo bo kolajno lovil Primož Kozmus. »Vse kar bo manj od kolajne, bo razočaranje«, je povedal Martin Krpan iz Brežic. Dinamika metanja kladiva je sila podobna Krpanovemu mahanju.
Tako Vizzoni kot Kozmus bosta morala skozi kvalifikacije, ki imajo svoje pasti. Več bo vsekakor tvegal »Vizzo« z letos najboljšim rezultatom 78,21 m. Razstresen pa ne sme biti niti Kozmus, ker bi moral biti prav on eden tistih, ki bodo dajali ritem tekmovanju. Končno na glavnem stadionu in ne na kakem travniku, ki meji na polje s koruzo! Z bojkotom slovenske-
Primož Kozmus
ga državnega prvenstva, ki je kladivu namenilo stransko prizorišče, sije Primož konec julija prevzel tedaj neslu-te no od go vor nost. Se daj mo ra do ka -zati, da je res vreden glavnega odra.
Številke so obetavne. Ko gre za met kladiva pride vedno vmes Beloru-
sija, ali Belarus kot pravilno piše na dresih. Na Univerziadi v Bangkoku kar tako prvo in drugo mesto s skoraj neznanimi atleti. Prvo in drugo mesto tudi na lestvici najboljših. Vadim Devjatovski pri 82,94, Ivan Tihon pri 82,58 in Primož Kozmus pri 82,30 m. Četrti zaostaja za slab meter in tako navzdol. Izenačenosti pa ni, ker so razlike občutne. Priložnost za kolajno - sanjamo lahko tudi najžlahtnejšo -je težko ponovljiva. Tihon pa izgleda trdnjava. Ob najdaljšem metu še trikrat preko 81 m. Nevaren bo tudi Madžar Kriszti an Pars. Za ta ko tek mo -vanje je vredno napeti vse sile in se nikoli ne razorožiti, tudi če ob prvem metu nekdo zabrusi orodje preko 84 metrov. Še vedno koga lahko ujamejo v mrežo in se ostali povzpnejo za mesto više. Res ni odra, ni zastave in ni japonskih gejš, ki bodo nosile od-ličja. Kolajno bo kdaj prinesel kurir DHL.
Kladivo bodo z določeno grenkobo gledali domačini. Njihov Koji Mu-rofushi je bil pred leti vrhunski metalec. Mama iz Romunije mu je dala ne-
kaj telesnih značilnosti, ki so ga krepko oddaljevale od japonskega povprečja. Bil je izredno hiter, padel pa je na »izpitu«. Po prisilnem počitku je letos dosegel 79,24 m. Prištevati ga moramo med outsiderje.
O kakem rekordu še dolgo ne bo govora. Zapisan je pri 86,74 m in je last Jurija Sjediha. Teklo je že daljno leto 1986 in na EP v Stuttgartu se je bil boj titanov. Sjedih proti Litvinovu, kot v tisti dobi že nekajkrat prej. Sjedih je dva me se ca prej do se gel 86,66 m, rez -ultata pa niso niti predstavili za priznanje, ker niso izvedli protidopinške-ga testa. V Stuttgartu je Litvinov dose gel 85,74 m, kar je bil nje gov naj bolj -ši rezultat, Sjedih pa je bil nezadržen: 83,94 - 85,28 -85,46 - 86,74 - 86,68 -86,62 m! Metalci so bili tedaj, milo rečeno, z nečem okrepljeni. Ob razdaljah pa je izrednost v samo 12 centimetrih, ki so razlikovali zadnje tri mete, vse preko starega svetovnega rekorda. Pred očmi so še jasni pljuski zemlje na zelenici, vsi trije v ne več kot kvadratnem metru površine. Tehnika Sjediha je bila edinstvena. (dk)
/
ŠPORT
Nedelja, 19. avgusta 2007
17
NAŠ POGOVOR - Trener Jadrana Boban Popovič
»Igralcev ne delim na stare in mlade, ampak na dobre in manj dobre«
Letošnji cilj: uvrstitev v play off - Jadran je še vedno institucija, tako v zamejstvu kot na drugi strani meje
Na klic, ki je prispel iz vodstva Jadrana, novi trener združene ekipe Boban Popovič ni bil presenečen. »Bil sem počaščen in vesel, ko so me poklicali in me potrdili,« je svoje občutke strnil 37-letni trener iz Sežane, ki bo letos vodil Jadran v prvenstvu C2-lige.
V	ponedeljek se je z igralci prvič srečal na parketu telovadnice pri Briščikih in s pomočjo pomožnega trenerja Eriberta Dellisantija začel resno in odgovorno. Načrt treniranja je Popovič že začrtal: prvemu pripravljalnemu tednu, ko bodo igralci skušali pridobiti stik z dvorano in žogo, bodo sledili treningi namenjeni fizični pripravi. Prvo prijateljsko tekmo načrtujejo že v začetku septembra.
Dolgo smo pričakovali sestavo ekipe, je sedaj spisek dopolnjen?
Na prvem treningu je bilo 21 igralcev, saj je bila priključena generacija mladincev. To število se bo kmalu zreduciralo, saj bodo letniki '90 prestopili v ekipo mlajših, ki jo vodi Mario Gerjevič. Načrtujemo pa, da bodo v ponedeljkih imeli izključno letniki '89 in '90 skupne treninge pod mojim vodstvom. Sestava članske ekipe pa še ni dopolnjena, saj pričakujemo v kratkem še enega visokega igralca, ki bi igral na pozicijah štiri ali pet.Kdo bo, tega še ne vemo, ampak bo to gotovo igralec iz Slovenije.
Ekipa je mešana: nekateri so starejši in izkušeni, drugi mladi. Kako si zamišljate vključitev mladih?
V	košarki je težko deliti mlade
OSEBNA IZKAZNICA
Kraj bivanja:: Sežana
Letnik 1970
Izobrazba: »Srednja šola, sedaj zaključujem študij.«
Prva trenerska izkušnja: 1989, pri Kraškem zidarju, pionirji
Trenerska pot: »V Sloveniji sem treniral vse kategorije tako moške kot ženske. Moške pri Kraškem zidarju in ženske pri Košarkarskem klubu Sežana. V zamejstvu pa sem v sezoni 2004-2005 treniral Sokol v D ligi«. V tisti sezoni se je Sokol uvrstil v play off in v odločilni tekmi za napredovanje izgubil proti Tarcentu.
Boban Popovič (na sliki zgoraj) bo v letošnji sezoni vodil Jadranovo člansko ekipo v C2-ligi in mladinsko ekipo U19
kroma
in stare, gre za dobre in manj dobre. Tisti, ki se bo izkazal, bo imel prednost. Mislim, da se prav kombinacija izkušenosti in mladosti izkaže kot zelo dobra rešitev in mislim, da bo tudi meni kot trenerju uspelo ustvariti to kemijo med obema skupinama.
Večkrat so v vodstvu kluba poudarili, da bo mesto v ekipi dobil samo tisti, ki bo zagotovil 100 % prisotnost. Je ta resnost prilagojena tudi ciljem?
Vsekakor. Če govorimo o ciljih je to vsekakor play off. Za izpolnitev tega bomo morali biti vsi 100-od-stotni. Tega sedaj ne morem še potrditi, ampak k temu težimo vsi, trener, ekipa in odborniki.
Mislite, da je cilj dosegljiv?
Ja, seveda. Lige sicer še ne poznam, tako da bi težko sodil. Seveda bi lahko več povedal po par krogih, ko bom tudi sam spoznal nasprotnike.
Vaše imenovanje je bilo na začetku ovito v tančico nevednosti. Ali lahko sedaj razkrijete, kdaj vas je vodstvo že kontaktiralo?
Junija so me kontaktirali. Takrat je prišlo do pogovorov in vodstvu sem predstavil, katere so moje želje in ambicije. Pojasnil sem, da bi rad
treniral kakovostno ekipo, s katero lahko dosežem zastavljeni cilj. Želja je bila obenem tudi ta, da bi se z vrnitvijo Jadrana v Trst sestavilo ekipo, ki bo uspešna in zato tudi zanimiva za publiko. Potem si je vodstvo vzelo nekaj časa, nakar pa smo se dogovorili.
Kaj vas je prepričalo, da je izbira pravilna?
Predvsem dejstvo, da je Jadran še vedno institucija, tako v zamejstvu kot tudi onstran meje. Na Primorskem mu vsekakor sledijo, obenem pa tudi vsi športni in košarkarski delavci v Sloveniji. Vsi poznajo pomen Jadrana. Ekipa ima namreč svojo zgodovino in tradicijo; to je institucija, ki je znotraj sebe zagotavljala naši slovenski manjšini možnost druženja in srečevanja ter športno kvaliteto. Drugi razlog je bržkone ta, da sem imel v sezoni, ko sem treniral Sokol, krasno izkušnjo v zamejstvu. Tista je bila ena mojih najlepših sezon. Tudi zamejsko okolje mi je prijetno, kar je seveda vplivalo na odločitev.
Zamejska stvarnost je na košarkarskem nivoju danes zelo zakomplicirana. Vse ima nekakšno verižno reakcijo: kdor ne bo igral
NOGOMET - Naš edini predstavnik v 3. AL
Neznanka Mladost
V Doberdobu potihem vseeno upajo na končnico prvenstva - Trener Sambo najboljša varianta
Prejšnji teden so se na tradicionalnih predprvenstvenih pripravah zbrali tudi nogometaši doberdobske Mladosti, ki bodo v novi sezoni nastopali v skupini D 3. amaterske lige. Odbornik Ezio Bressan, ki spremlja člansko ekipo, nam je povedal, da je v moštvu še marsikatera vrzel. »Potrebujemo kako okrepitev v napadu in v vezni liniji. Letos ciljamo na mesta v zgornji polovici lestvice. Potihem morda tudi v play-off, toda to bomo videli sproti. Trener Fabio Sambo je za nas najboljša varianta.«
MLADOST 2007-08
Vratarja: Peter Custrin (1987), Jurij Devetak (1989); obramba: Štefan Ba-tistič (1988), Dimitri Bensa (1986), Matej Figelj (1985), Erik Lavrenčič (1983), Adriano Manfreda (1985), Marco Padovan, Enrico Zorzin; sredina: Daniele Brai-da, Simone Bressan (1979), Jari Jarc (1987), Manuel Radetič (1988), Mattia Pe-troni (1986); napad: Martin Bagon (1981), Erik Buzin (1989), Daniel Ferlez (1988), Domenico Gagliano (1982), Alan Visin-tin (1985); trener: Fabio Sambo (nov)
Dolgoletni nogometaš iz Sovodenj Fabio Sambo je treniral mladinsko in člansko ekipo istoimenskega društva, eno sezono pa se je preizkusil tudi na klopi ekipe iz Podgore
kroma
NOGOMET
Kras Koimpex se je uvrstil v finale turnirja Brienza
Repenski Kras Koimpex je sinoči pod taktirko beloruskega trenerja Serge-ja Alejnikova zmagal obe srečanji turnirja Brienza v Tržiču in se tako uvrstil v sobotni finale. Na prvi tekmi sta se pomerili enajsterici tržiškega Fincantierija in Turriaca. Regularni del srečanja je končal 1:1, zatem pa so bili pri streljanju enaj -stmetrovk boljši igralci Turriaca. Zatem so stopili na igrišče Alejnikovi fantje, ki so na prvi tekmi proti Fincantieriju (elitna liga) igrali neodločeno 0:0. »Rdeči« so zatem bili natančnejši pri izvajanju strelov z bele točke (4:3). Na zadnjem srečanju je Kras premagal Turriaco z 2:0.
Kras Koimpex - Fincantieri 4:3 po 11-m (0:0)
KRAS: Contento, Mania, Banello, Pohlen, Ventrice, Sau, Bernecich, Visin-tin, Kneževič, Stabile, Orlando.
Kras Koimpex - Turriaco 2:0 STRELEC: Kneževič in Visintin. KRAS: Carli, Nonis, Banello, Pohlen, Salatin, Sau, Batti, Visintin, Kneževič, A. Alejnikov, Botta.
□ Obvestila
pri Jadranu, bo pri Kontovelu. Tisti, ki ne bo dobil zadovoljive mi-nutaže pri Kontovelu, pa gre h Sokolu ... Ali mislite, da daje to igralcem dodatno motivacijo?
Košarka je na tem delu Krasa zelo razvita. To kaže tudi število otrok, ki trenira pri vseh društvih. Želja vsakega, ki tam trenira, naj bi bila ta, da bi kdaj oblekel Jadranov dres.
Je mogoče Jadran tudi želja vsakega trenerja?
Zame je to nedvomno bila in sem sedaj s svojo odločitvijo res vesel. Želja pa bo popolnoma uresničena šele, ko bom po koncu sezone zadovoljen z delom in rezultati.
Jadran je vedno imel vlogo ekipe, ki reprezentira zamejsko košarko in igra v višji ligi. Ali bi radi povrnili ta ugled Jadranu?
Seveda ne smemo zmanjševati kvalitete in dela Bora, ki je prevzel svojo pot razvoja in je tam tudi uspešen. Prepričan pa sem, da ima Jadran svojo zgodovino, in mislim, da smo vsi tu zato, da povrnemo združeno ekipo v najvišji rang zamejske košarke.
Veronika Sossa
AKK BOR sporoča, da zaradi nepredvidljivih tehničnih zapletov Bor Basketball Camp 2007 ne bo potekal v Črmošnjicah, pač pa v Cerknem. Potrjen pa je zbor udeležencev za odhod na camp: v nedeljo, 26. avgusta 2007 ob 12.30 na Stadionu 1. maj v Trstu.
KOLESARSKI KLUB ADRIA prireja v nedeljo, 2. septembra, »19. Maraton prijateljstva Ljubljana-Lonjer«. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarstva. Info na tel. št.: 335-6140379.
NK KRAS obvešča, da bo prvi trening ekip cicibanov in mlajših cicibanov (letniki od 1997 do 2002) v ponedeljek, 3. septembra na nogometnem igrišču v Repnu. Za informacije 328-9518440 (Maurizio).
ŠD DOM organizira v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič poletni kamp minikošarke. Kamp se bo odvijal od 3. do 7. septembra (od 10.00 do 12.30) na odprtem igrišču Dijaškega doma (Sve-togorska ul. 87), v primeru slabega vremena pa v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Dodatne informacije: urad ŠZ Dom v jutranjih urah (ul. Brass 20) ali na tel. 3292718115. Možna je tudi prehodna, ustna prijava, dokončni vpis pa kar 3. septembra v Dijaškem domu pred pričet-kom vadbe.
ŠD SOKOLorganizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI 4. POLETNI KAMP za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni motoriki, mini basketu, mini volleyu. Kamp bo od ponedeljka, 3. septembra do petka, 7. septembra na odprtem igrišču SOKOLA in v občinski telovadni-ci.Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa.
ŠD KONTOVEL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za dekleta letnikov od 1994 do 1998. Kamp bo od 3. do 8. septembra od 9. do 16. ure (v soboto do 13. ure) na igrišču in telovadnici na Kontovelu in Proseku. Vpis neposredno pred začetkom kampa.
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 27. avgusta do 1. septembra 2007 Planinsko šolo na Planini pri jezeru nad Bohinjem, ki je namenjena osnovnošolski mladini. Na razpolago je še nekaj mest. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel.: 338 4913458 (Franc). V četrtek, 23. avgusta ob 19.00 v prostorih ŠZ Bor, na Stadionu 1. maja, bo potekal zadnji sestanek pred odhodom.
OD BOR prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja od 27. avgusta do 1. septembra odbojkarski kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol (vsak dan od 8. do 17. ure na Stadionu 1. maj). Dodatne informacije in vpisovanje: info@od-bor.com ali 3497923007 (v večernih urah).
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene!
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 1. septembra 2007. Prijavite se lahko ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Za informacije tel.št. 349-7597763 Nastja.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM
prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADIN-GA za otroke od 5 do 12 leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7.septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel.št. 040-635627. Info na tel.št. 3460441133 Petra ali 349-7597763 Na-stja.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM
sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele -od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel.št. 346-0441133 Petra ali 349-597763 Nastja.
1 8 Sreda, 22. avgusta
2007
POTOPIS
BOJAN BREZIGAR
Skrivnostni
Baltik
Latvija (1)
»Fotografiranje je prepovedano. Seveda, lahko se zgodi, da se fotoaparat sproži sam. Ampak, prosim, ne pretiravajte... « Svetovljanski vodič, ki nas vodi po Rigi, je enostavno fantastičen. Pripoveduje to, česar ne najdeš v knjigah in ponudi ti življenjski utrip mesta. Naj rečemo velemesta? Navsezadnje, zakaj ne. Latvija šteje slab poltretji milijon prebivalcev, od teh jih več kot milijon živi v prestolnici, Rigi. Vmes sodijo tudi praktični nasveti: kje lahko kaj kupiš, kaj lahko narediš v prostem času, kaj se splača posebej pogledati.
Riga je lepo mesto. Pravzaprav magično. Da to doživiš, moraš ob sončnem zahodu čez reko, Daugavo, na kateri je veliko pristanišče, in si ogledati profil mesta, ki ga obdajajo rdeči žarki sončnega zatona. Odpre se ti razglednica, kaj razglednica, pravljica.
In kar nekako prileže se ti pripoved o tevtonskih vitezih, ki so v 12. stoletju izumili geslo Drang nach Osten (potisk proti vzhodu) in se podali pokristjanjevat Pruse, baltski narod. To so počeli v pravem križarskem duhu: v glavnem so jih pobili in tja naselili nemške kolone, nekaj so jih asimilirali. Tako je v Kaliningradu, nekdanjem Koenig-sbergu, izginil eden izmed baltskih narodov.
Sem gori niso prišli tako krvoločno, pa vendar Rigi usoda ni bila mila.
Kot rečeno, v 12. stoletju so prišli sem tevtonski vitezi. Protestantizem je tevtonski red močno ošibil in pojavile so se nove velesile; Poljska, Litva, Švedska in Rusija; celo Ivan Grozni je prišel do Rige in uničil mesto. Narodnostno pa so ozemlje dominirali Nemci: tevtonski red jim je dal oblast, mesta je organiziral kot trgovska središča in ne glede na to, kdo je bil na oblasti, so bili Nemci gospodarji in Latvijci hlapci.
Riga ima samo eno ime, edina od treh prestolnic pribaltskih držav. Imela pa je obilo gospodarjev. Nekaj letnic: 1682 so tam zagospodovali Poljaki, leta 1622 Švedi, leta 1710 Rusi, leta 1918 je bila ustanovljena prva lat-vijska republika, leta 1940 jo je Stalin priključil Sovjetski zvezi, leta 1941 jo je zasedla Hitlerjeva vojska, leta 1944je zopet prešla pod Sovjetsko zvezo, leta 1991 pa je Latvija razglasila neodvisnost. Zgodovina, zavidanja vredna. Če pomislimo, kolikšno trpljenje je predstavljala vsaka zamenjava za prebivalce, pa res ne kaže ljudem zavidati.
Vse te zamenjave so seveda pustile svoje sledi. To vidiš predvsem v arhitekturi, pa tudi v verski različnosti. Večina prebivalstva Latvije je protestantska, vendar je v Rigi še vedno 7 katoliških cerkva, vse v strogem središču mesta, praktično druga poleg druge. Obstaja tudi velika pravoslavna cerkev, nekoliko izven strogega središča.
In potem so tu Judi. Bilo jih je kakih 5.000, pred drugo svetovno vojno. Nekaj jih je deportiral Stalin v Sibirijo, ko so prišli nacisti pa so Jude kaznovali tudi zaradi upora; Riga se ni predala z lahkoto, boji so bili srditi. Preživeli Judi so morali s svojimi zobnimi ščetkami čistiti kri nemških vojakov s pločni-
S tesnega razgledišča na zvoniku se človeku odpre enkraten pogled na središče Rige in na bližnjo okolico.
kov. 4. julija 1941 pa so Nemci nakopičili najmanj 300 Judov v sinagogo in jih žive zažgali. Judovska skupnost je danes v Rigi zelo maloštevilna, o njihovi preteklosti pa priča le še skromen muzej.
Cerkve so pravzaprav velika lepota Rige. Ohranjene so, čeprav so bile med vojno nekatere močno poškodovane. Zvoniki, ki se dvigajo nad mestom, pa so prava lepota, tisto, kar daje staremu delu mesta nezamenljiv obris.
Najvišji je zvonik cerkve sv. Petra, 123 metrov; lepa baročna struktura, zgrajena v 17. stoletju, sto let kasneje je vanjo zadela strela in je zgorela, pa so jo obnovili. V drugi svetovni vojni so jo uničili nemški napadalci ali sovjetski vojaki pred umikom. Sogovornik
vam bo pač povedal svojo verzijo, tisto, ki mu je bližja. Resnice o tem, kdo je zažgal zvonik Rusi ali Nemci, verjetno ne bo mogoče nikoli ugotoviti. Pač pa so ob vhodu v dvigalo, ki te popelje do višine 72 metrov, fotografije razdejanja, ki ga je za seboj pustila druga svetovna vojna, v spomin in v svarilo.
S tesnega razgledišča na zvoniku se človeku odpre enkraten pogled na središče Rige in na bližnjo okolico. Ob lepem vremenu seže pogled dalje, tja proti morju na eni strani in v notranjost sicer zelo ravne lat-vijske pokrajine na drugi; besede grič tu skoraj ne poznajo, da o hribih ali gorah sploh ne govorimo. Vse tri pribaltske države namreč označuje zelo ravna pokrajina; lepo urejena cesta, Via Baltica, ki že povezuje vse tri pre-
stolnice in sega na vzhodu do Sankt Peter-burga, na Zahodu pa na Poljsko, je praktično brez vzpetin. Tudi promet je zelo redek, kar pa zagotovo ni razlog, da bi govorili o kaki nerazvitosti.
Riga je bila vselej zelo razvito mesto. Naš svetovljanski vodič prosto našteva, kaj vse se je tu dogajalo. To ni bilo zakotno mesto. Tu je tovarna Russobalt gradila prve avtomobile in prve tanke, tu je bil speljan prvi telegraf na svetu, kabel od borze do pristanišča. Mesto, ki je nastalo kot izrazito trgovsko središče, na kar še danes kažejo številne tipično trgovske hiše, kjer je bilo spodaj stanovanje, zgoraj pa skladišče (z majhnimi okni, kajti davke so takrat odmerjali glede na velikost oken),se je kasneje indu-
strijsko zelo razvilo, vse do časa sovjetske okupacije, kjer so bile tu tovarne za najbolj specializirane izdelke, na primer za Rdečo armado ali pa za sovjetski vesoljski program. In ker je jasno, da morajo delavci, ki delajo v tako zahtevnih sektorjih, živeti tudi udobno, je tu manj grozljivih stanovanjskih blokov sovjetskega tipa oziroma bloki so nižji in niso tako natrpani drug blizu drugega, kot jih vidiš drugod po vzhodnih državah. Veliko je zelenja, veliko prostora za igro in razvedrilo.
Seveda, kdo bo rekel, da se je v dobrih petnajstih letih od osamosvojitve do danes veliko spremenilo. Res se je, vendar je že na prvi pogled jasno, da je bila tu skrb za človeka znatno večja kot drugje v Sovjetski zvezi.
Pravzaprav v strogem središču mesta sovjetskih let skorajda ne zaznaš. Tu se mešajo arhitektonski slogi, kar daje središču veliko pestrost, vendar skorajda ni poslopij, ki bi s tipično realsocialistično arhitekturo bremenila okolico. Riga je staro mesto, čisto, lepo urejeno, čeprav zelo neracionalno, kar je posledica dejstva, da je bilo grajeno na obroke v razponu več stoletij in da je vsak graditelj vnašal svoj slog. Prevladuje seveda arhitektura nemškega tipa, kakršno najdeš v severnonemških pristaniščih, kolikor je pač ohranjena, saj so bila ta mesta v razliko od baltskih skoraj do tal porušena. Najdeš pa tudi veliko drugega, od poslopij, ki spominjajo na Amsterdam oziroma na flamsko trgovsko arhitekturo, do zelo bogate arhitekture v secesijskem slogu, jugendstil, kot tu zanj uporabljajo nemški naziv.
O tem kasneje, vendar sedaj, za začetek, še zgodba o palači sredi mesta, znani z imenom Hiša mačk. Gre za palačo, ki si jo je zgradil bogat trgovec, ki pa ni bil član velike gilde, korporacije bogatih nemških trgovcev. Sedež te korporacije je prav tam, na nasprotni strani ceste. Ker temu trgovcu niso dovolili, da se včlani v veliko gildo, ki je bila strogo zaprta kasta, si je pač svojo palačo zgradil prav tam, lepšo od sedeža gilde, na streho pa je namestil nekaj mačk, ki so kazale zadek palači gilde, v pozi, ki domišljiji ni prepuščala veliko. Bogati nemški trgovci so se razjezili in zadeva je romala na sodišče. Končala pa se je tako, da so trgovca sprejeli za člana velike gilde pod pogojem, da na strehi svoje palače obrne mačke, ki so tako bogati kasti kazale dopadljivejši gobec. Ena tolikih zgodb, ki jih svetovljanski vodič pove sredi svetovljanskega trga tega svetovljanskega mesta, kjer mrgoli turistov, ki leno posedajo ob mizicah neštetih kavarnic, kjer ni klošarjev in na stojnicah prodajajo lepe izdelke domače obrti, ne pa običajnih spominkov za turiste v paketu in kjer nekaj dobrih godcev ustvarja prijetno razpoloženje, vredno omikanega sveta. Na enem vogalu dekle igra violončelo, pod košatim drevesom svira duet harmonikarja in trobentača, tik za vogalom pa sedi v senci pozavnist, ki začne, takoj ko se mu približamo, igrati italijansko himno. In, resnici na ljubo, ne požanje velikega zanimanja.
(Se nadaljuje)
Od leve: mlada violončelistka igra na mestni ulici; vrvež na glavnem trgu;
desno: obrnjena mačka kaže prijaznejši gobec.
/
RADIO IN TV SPORED
Sreda, 22. avgusta 2007
19

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25	Risanka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 Anima Good News 6.10 Nan.: Sottocasa 6.30 Dnevnik, prometne informacije 6.45 Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, gospodarstvo, vmes Tg1 Kino 9.35 Zelena linija - Zeleni meteo 10.45 Nan.: Ciklon v samostanu - Dobrodošla sestra Lotte (i. Jutta Spei-del)
11.30 Dnevnik in vreme
11.40 Nan.: Gospa v rumenem - Kateri
izmed treh (i. Angela Lansbury) 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodartsvo 14.10 Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Isa Jank) 14.50 Nad.: Incantesimo (i. Giorgia Bon-
gianni, Massimo Bullla) 15.20 Nan.: Non lasciamoci piu' (i. Fabrizio Frizzi, Debora Caprioglio) 17.00 Dnevnik in vreme 17.15 Nan.: Sestre McLeod 18.00 Nan.: Komisar Rex (i. Gedeon Burkhard)
18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik
20.30 Nogomet: Madžarsska - Italija (prijateljska, prenos) 23.10 Dnevnik
23.15 Aktualno: E la chiamano estate 0.15 Variete: XXIV. Trofeja Stefania Rotolo (vodi Corrado Tedeschi) 1.10 Nočni dnevnik, vreme
Rai Due
6.25 6.45 6.55 7.00 10.00 10.15 11.00 11.20
13.00
14.00 15.30
16.30
17.15
18.05 18.30 19.00 19.50 20.30 21.05
22.50 23.00
0.25
Dok. oddaja Tg2 Medicina 33 Skoraj ob sedmih Variete: Random Svet v barvah
Dnevnik, vreme/Navade/Medicina Nan.: Out of Practice Nan.: Ed - Novi svet, 12.10 JAG (i. Catherine Bell)
Dnevnik, Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Medicina Aktualna odd.: Ricomincio da qui Nan.: Komisar Kress - Končni obračun (i. Rolf Schimpf) Nan.: Posebna enota Leipzig -Ekipno delo (i. Melanie Marschke, Andreas Schmidt Schaller) Nan.: One Tree Hill (i. Hilarie Burton)
Tg2 Flash/Šport Dnevnik/Meteo 2 Nan.: Law & Order Risanke
Dnevnik, vreme
Nan.: Posebna enota Cobra 11 (i. Erdogan Atalay, Rene' Steinke) Dnevnik
Film: Una pallottola spuntata 33 1/3 (kom., ZDA, '94, i. L. Nielsen) Freedom TV
Rai Tre
6.00 Rai News 24, Morning News, Il caf-
fe' Corradina Minea 8.10 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Toto', Eva e il pennello proi-
bito (kom., It., '58, i. Abbe Lane) 10.50 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport, vreme 12.30 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Saranno famosi 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Variete: Trebisonda, 16.05 Melevi-sione
16.30 Šport: kolesarstvo 17.15 Nan.: Stargate Sg-1 18.00 Dok.: Geo magazine 18.10 Tg3 Meteo
19.00 Dnevnik, deželne vesti, vreme 20.00 Rai Tg Šport 20.10 Variete: Blob
20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Variete: 28. Festival cirkusa v Mon-tecarlu - Izbor (vodi Filippa Lagerback)
23.10 Dnevnik, deželne vesti 23.25 Tg3 Primo Piano 23.45 Dok.: Portreti 0.40 Tg3 Night News
► Rete 4
Pregled tiska
Nan.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika dolina, 8.40 Pacific Blue Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Nan.: Piu' forte ragazzi (i. Sammo Hung), 12.35 Road to justice Dnevnik, vreme Nan.: Poirot Tg com/Meteo4 Nad.: Steze
Film: Arrangiatevi (kom., It., '59, r. Mauro Bolognini, i. Toto', Peppino De Filippo, Laura Adani) Dnevnik in vreme Aktualno: Sai xche'? Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Rohl, Christof Arnold) Nan.: Detektiv Monk (i. Tony Shal-houb, Traylor Howard, H. Groener) Film: Ricercati: ufficialmente mor-ti (pust., ZDA, '87, r. W. Hill, i. Nick Nolte, Michael Ironside)
9.40
11.30 11.40
13.30 14.00 15.00 16.00 16.20
18.55 19.35 20.10
21.10
23.05
9.40 11.00
13.00 13.40 14.45
15.15
16.20
16.55 17.05
18.50 20.00 20.30 21.20
22.30 0.20
; Canale 5
Na prvi strani
Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Prigioniera in Paradiso (dram., ZDA, '99, r. Rob Hedden, i. Joely Fisher)
Tg5 Borza Flash/Meteo 5 Nan.: Providence, 12.00 Sodnica Amy (i. Amy Brenneman, Tyne Daly)
Dnevnik TG 5, vreme
Nad.: Centovetrine
Nad.: Vivere (i. Lorenzo Ciompi,
Annamaria Malipiero)
Nan.: Carabinieri 6 (i. Martina Co-
lombari, Walter Nudo)
Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Sandra
Schreiber, Sonja Gerhardt)
Tg5 minut
Nan.: Il mistero degli abissi (Nem.-Avstrija, '06, i. Sophie Schutt, Me-rab Ninidze) Kviz: 1 proti 100 Dnevnik, vreme Variete: Moderna kultura TV film: Magnitudo 10.5 (dram., ZDA, '04, r. John Lafia, i. Kim De-laney, Beau Bridges) Tg com - Meteo 5 Nan.: Invasion (i. Eddie Cibrian, Tyler Labine, Lisa Sheridan)
v Italia 1
6.05 6.15 8.00 9.55
10.25
12.25 13.40 15.00
15.30 15.55 18.00 18.30 19.05 19.35
20.10
21.00
23.25 1.30
Odprti studio
Nan.: Zanzibar, 7.05 Lois & Clark
Variete za najmlajše
Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will
Smith)
Nan.: Hercules, 11.25 Xena (i. Lucy Lawless)
Odprti studio, 13.00 Šport Risanke: Detektiv Conan Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Jennie Garth, Sara Melson) Tg com/Meteo Nan.: Sleepover Club Nan.: Čarovnica Sabrina Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will & Grace (i. Debra Messing, Eric McCormack, Alan Dale) Nan.: Renegade - Volk samotar (i. Lorenzo Lamas, Branscombe Richmond)
Film: Il principe cerca moglie (kom., ZDA, '88, r. John Landis, i. Eddie Murphy, Arsenio Hall) Film: L' uomo perfetto (kom., It., '04, i. Riccardo Scamarcio) Šport/Odprti studio
^ Tele 4
13.45 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dogodki
in odmevi 9.40 Nad.: Sandokan (i. Kabir Bedi, Carol Andre', P. Leroy) 11.00 Nad.: Marina 11.30 Glasbena oddaja 12.10 Dokumentarec o naravi
13.10 Nan.: Don Matteo 3 (i. Terence Hill,
Nino Frassica) 15.40 Glasbena oddaja 16.10 Nan.: Don Matteo 3 17.00 Risanke 19.00 Doma pri avtorju 19.55 Športna rubrika 21.00 Aktualna odd.: Stoa' 22.30 Glasbena oddaja 23.45 Rubrika o potovanjih 0.05 Koncert: I love piano - Recital Ani-te Lerche
La 7
LAs
6.00 12.30, 20.00, 1.10 Dnevnik 7.00 Aktualno: Poletni Omnibus 9.20 Aktualno: 2 minuti za knjigo 10.25 Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski
dotik, 13.00 Matlock 14.00 Film: Due settimane in un' altra cit-ta' (kom., ZDA, '61, r. V. Minnelli, i. Kirk Douglas, G. Hamilton) 16.00 Nan.: Due South - Čas lova (i. Paul Gross, William Smith, Denis Forest, Leslie Nielsen) 17.20 Nogomet: Juventus A - Juventus B
(prijateljska, v živo) 20.30 Nan.: Teh Practice 21.30 Dok.: La7 Doc 23.30 Nan.: The L World - Liberally (i. Leisha Hailey, Pam Grier), 0.30 Two Twisted, 1.25 Star Trek Deep Space Nine
(t Slovenija 1
6.20 Kultura, Odmevi
7.00 Otroška odd.: Mala čarovnica
7.30 Ris.: Marko, mavrična ribica
7.55 Bisergora: Srečna Biba
8.10 Hotel Obmorček
8.25 Naučimo se pesmico z Melito
Osojnik: Žabica 8.35 Zlatko Zakladko: Od Dolnjega do
Zadanjega kraja 8.55 Nad.: Novi jutri 9.20 Kljukčeve dogodivščine 9.50 Žogarija - ko igra se mularija: Koper
10.30 Ris.: Krastačja patrulja 10.50 Taborniki in skavti: Šege in navade zamejskih tabornikov 11.10 Dok.: Še dva tedna... 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Odpeti pesniki 13.35 Film: Una in Nuk 15.00 Poročila, promet 15.10 Hidak-Mostovi 15.45 Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost
dežele Mu 16.05 Risanka 16.20 Pod klobukom 17.00 Novice. Slovenska kronika. Šport. Vreme
17.40 Dok.: Rezija: Ta rožina dolina (Slo,
'06, r. Hanka Kastelicova) 18.30 Žrebanje Lota 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme. Šport 19.55 Sedmi pečat - Film: Pot v Grace-land (dram., ZDA, '98, r. David Winkler, i. Harvey Keitel, Bridget Fonda)
21.25 Skrita kamera Francija Keka 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Brez reza: Dr. Matej Makarovič -
Politična kultura v medijih 23.10 Dok.: Vojno so posneli v barvah (Fr., 3. del) 0.00 Dok.: Rezija: Ta rožina dolina 0.45 Dnevnik
(t Slovenija 2
6.30 Zabavni infokanal 9.00 12.30 TV prodaja 9.30 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 13.00 Zabavni infokanal 14.25 TV prodaja 14.55 Pod evropskim nebom 15.20 Lestvica na drugem 16.05 Dok. nan.: Dogodki, ki so vznemirili svet (VB) 17.00 Mostovi - hidak 17.30 Z glavo na zabavo 18.00 Poročila
18.05 Dediščina Evrope - Film: Jean Cocteau - avtoportret neznanca (dok.) 19.15 Dok. film: Vila Santo Sospir (Fr.,
'52, r. Jean Cocteau) 20.00 Šport malo drugače 20.25 Nogomet: Črna gora - Slovenija
(prijateljska, prenos) 22.20 Piramida: Boris Popovič, Joško Joras, Vida Žabot 23.20 TV priredba predstave PDG Nova
Gorica: Idealist (Ivan Cankar, Ful-vio Tomizza) 1.25 Film: Madež na duši (kom.-dram., Češka, '04, r. Milan Cieslar, i. Ta-tiana Vihelmova, Karolina Kaise-rova)
3.10 Dnevnik zamejske TV 3.35 Zabavni infokanal
Koper
14.00
14.20 14.30 15.15 15.45 16.40 17.25 18.00
18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.25 22.05 22.20 22.50
23.40 0.10 0.25
0.45
10.30 12.00 17.55 18.00 18.45 19.45 19.55 20.00 20.30 21.00 22.05 23.00
Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki Dok. oddaja Folkest
Q - trendovska oddaja Srečanje z... (vodi Rebeka Legovic) Program v slovenskem jeziku: Primorski mozaik Vreme
Primorska kronika TV dnevnik, šport Odmev Potopis Folkest 2007 Nautilus
Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik Globus
25. Mednarodni pokal v plesih Mesto Palmanova Istra in...
Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Čezmejna TV - TV dnevnik
i Tv Primorka
Dnevnik, vreme
Videostrani
Videospot meseca
Maja in čarobna skrinja
Športni ponedeljek
Pravljica
EPP
Dnevnik, vreme Kultura: Po Titu - Tito Odprta tema: SDtudio Signal Zvoniki na Primorskem Dnevnik, vreme
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Poletni odmislek (pripr. Jasmina Štrekelj); 12.00 Navigare necesse est; Na-povednik; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.10 Mavrica: Odprta knjiga: Žarko Petan: Po očetovih stopinjah (r. M. Prepeluh, 13. nad.); 18.00 Portret B ojana Adamiča; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik, osmrtnice; 9.0012.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Poletne ankete; 12.30 Opoldnevnik; 13.0015.00 Aktualnosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Glasba po željah; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik RS; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Slovenci ob meji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.15 Govorimo italijansko?; 9.33 Intervju; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 13.00 Vse najboljše; 13.40 Kotiček dobrega počutja; 14.10 Gospodarstvo; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5 x 5; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Folk studio; 19.00 Lirika; 20.00 Album charts; 21.55 Sigla single; 22.00 Intervju; 22.30 Gospodarstvo; 23.00 Proza; 23.30 Italo heroes; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Priimko-va delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Pojemo, pojemo; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Glasbeni utrip;
22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli?; 12.00 Evropa, osebno; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.45 Poslanci; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Posnetki koncertov ob 35-letnici Vala 202; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.30 Na piedestal z Jolando; 23.30 Odprti termin (2. del).
SLOVENIJA 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.00 Praznična maša ob velikem šmarnu; 10.15 Večna nasprotja: Mozart in Salieri; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Janus; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Enciklopedija Slovenije; 18.20 Recital; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Kratka igra - Elsner-Grošelj: Metulj; 22.20 Intermezzo; 23.00 Jazz session; 0.05 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Sreda, 22. avgusta 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
6
Óa
močan dež
nevihte
veter
megla
LIZBONA
O 16/28
1010
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
C
Nad osrednjo Evropo je obsežno ciklonsko območje, ki preusmerja proti vzhodu vremenske fronte. Prva fronta je dosegla naše kraje v pretekli noči, druga pa nas bo dosegla danes ponoči.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 20.02.
Dolžina dneva 13.49.
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 16.16 in zatone ob 0.07.

Nad srednjo in deloma zahodno Evropo ter severnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se zadržuje nad našimi kraji. Z jugozahodnimi vetrovi priteka k nam topel in vlažen zrak.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na četrtek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost.

MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,9 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.46 najvišje -31 cm, ob ob 9.13 najnižje 9 cm, 12.31
najvišje 7 cm, ob 18.49 najnižje 25 cm. Jutri: ob 2.24 najvišje -42 cm, ob ob 9.16 najnižje 17 cm, 14.01 najvišje 3 cm, ob 19.38 najnižje 31 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............20 2000 m...........11
1000 m...........19 2500 m............8
1500 m...........14 2864 m............6
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 6,5, v gorah 7,5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
Sä mocan liti sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona
O
GRADEC
15/25
O 13/23 S. GRADEC
CELJE 15/24 O
MARIBOR
016/24
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 15/25
O '-k-r LJUBLJANA 17/23
POSTOJNA
O 14/20
KOČEVJE
V
REKA 19/26
N. MESTO 15/25 O
ZAGREB 17/26 O
^NAPOVED ZA DANES
Zjutraj se bodo pojavljale močne padavine in krajevne nevihte. Čez dan se bo ob morju in nižinah delno razjasnilo, v gorah bo spremenljivo oblačno. Še bodo možne predvsem v gorah posamezne plohe ali nevihte. Zvečer se bodo spet pojavljale padavine.
Pretežno oblačno bo s pogostimi padavinami, tudi nevihtami.
Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 17 do 23, ob morju do 25 stopinj C.

O
GRADEC
15/26
TOLMEČ O
10/23
TRBIŽ O
9/22
O 12/20 KRANJSKA G.
M
VIDEM O
15/26 O PORDENON
16/25
ČEDAD O
16/25
GORICA O
18/26
CELOVEC
O 15/24
oá»
TRŽIČ
14/23 O
KRANJ
O 13/24 S. GRADEC
CELJE 15/25 O
MARIBOR
016/25
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 15/26
O N. GORICA
17/24
O	AA
LJUBLJANA
17/24
POSTOJNA
O 14/21
ČRNOMELJ
N. MESTO 15/26
o ^
ZAGREB 17/27 O
¿9
Ponoči in zjutraj se bodo pojavljale zmerne do močne padavine in posamezne nevihte. Čez dan se bo vreme izboljšalo in ponekod razjasnilo. V popoldanskih urah bodo lahko še nastale posamezne plohe ali nevihte.
Vf
:i-----
_ C
REKA 19/27
_________________
Jutri bo spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami. V petek bo večinoma sončno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla.
(NAPOVED ZA JUTRp
VREME - V Karibih s preventivnimi ukrepi omejili posledice katastrofalnega orkana
Dean dosegel Mehiko in se umiril
Evakuirali 60.000 turistov in 14.000 uslužbencev petrolejskih ploščadi - Orkan obšel najbolj turistične predele - Alarm v Teksasu in drugih državah juga ZDA
CIUDAD DE MEXICO - Orkan Dean, ki je včeraj zjutraj udaril na vzhodno obalo mehiškega polotoka Jukatan, je po pričakovanjih oslabel, tako da vetrovi dosegajo hitrost le še do 205 kilometrov na uro. Ameriški center za orkane v Miamiju je zato stopnjo jakosti Deana znižal na tretjo, potem ko je na poti proti Mehiki v ponedeljek zvečer z vetrovi nad 300 kilometrov na uro že dosegel peto stopnjo. Oko orkana z vetrovi hitrosti skoraj 270 kilometrov na uro je po podatkih ameriškega centra za orkane 10.30 po srednjeevropskem času priljubljeno pristaniško mesto Majahual kakih 56 kilometrov severovzhodno od kraja Chetumal blizu meje z Belizejem. Orkan je včeraj nadaljeval svojo pot preko Jukatana proti zahodu do Mehiškega zaliva, potem pa naj bi potoval po osrednji Mehiki vse do ameriške zvezne države Teksas, s seboj pa prinesel dež, poplave in silovit veter.
Orkan Dean, ki je na Karibih zahteval deset življenj, je na poti proti Mehiki v ponedeljek zvečer že dosegel peto, najvišjo in najnevarnejšo stopnjo. Potem ko je orkan Dean v nedeljo in ponedeljek oplazil Jamajko in Kajmanske otoke, je v ponedeljek zvečer začel pridobivati na moči, tako da je že dosegel peto, najvišjo in najnevarnejšo stopnjo, spremljajo pa ga vetrovi s hitrostjo 256 kilometrov na uro. Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, je od leta 1886, odkar vodijo tovrstno statistiko, samo 28 atlantskih orkanov doseglo to potencialno zelo uničujočo stopnjo.
Dean je doslej po Karibih zahteval življenja okoli deset ljudi, v nedeljo in ponedeljek pa je oplazil Jamajko, ki jo je odnesla brez hujših posledic. Umrl je moški, ki ga je pokopala njegova hiša, ki se je zrušila med nevihto.
Turisti so v ponedeljek množično zapuščali priljubljena letovišča okoli mesta Cancun na Jukatanu v Mehiki, čeprav je predvidena pot orkana Dean bolj južno, na polovici poti med Cancunom in Chetu-malom na meji z Belizejem.
Na varno se je skušalo prebiti kakih 60.000 tujcev, večinoma Američanov. Mehiške oblasti so izpraznile najbolj
Razdejanje v mehiškem mestu Chetumal. Spodaj desno satelitski posnetek orkana nad polotokom Jukatan
ansa
ogrožena območja, tudi znana najdišča Majev, državno naftno podjetje Petroleos de Mexico pa je evakuiralo vseh 14.000 zaposlenih na naftnih ploščadih v Mehiškem zalivu. Četudi orkan teh ploščadi verjetno ne bo uničil, bo gospodarska škoda zaradi prekinitve proizvodnje precejšnja, saj dnevna izguba proizvodnje znaša kar 2,7 milijona sodčkov nafte.
Medtem so hudi nalivi konec minulega tedna poplavili dele ameriških zveznih držav Minnesota in Wisconsin, v Teksasu in Oklahomi pa je tropska nevihta Erin povzročila podobno razdejanje. Guvernerja Minnesote in Wisconsina Tim Pawlenty in Jim Doyle sta za dele držav razglasila izredne razmere in mobilizirala nacionalno gardo. V Minnesoti je konec tedna padlo 30 centimetrov dežja, ki je še naprej padalo tudi v ponedeljek. Nalivi so povzročili hudournike in plazove, voda je odnašala avtomobile s cest in premikala hiše, v Minnesoti in Wi-sconsinu pa je skupaj umrlo osem ljudi.
Ostanki tropske nevihte Erin, ki so pustošili po Teksasu in Oklahomi z vetrovi s hitrostjo do 130 kilometrov na uro so v obeh državah zahtevali življenja 14 ljudi. Ameriške televizije so podrobno prenašale reševanje dveh upokojencev Bernice in Leroya Krittenbrinka, katerih avtomobil je na cesti zalila voda. Reševalni helikopter je moral dvakrat po 66-letno Bernice, ki se v prvem poskusu ni uspela dovolj trdno prijeti in je padla nazaj v vodo.
Guverner Teksasa Rick Perry je od svojega predhodnika, sedaj predsednika ZDA Georgea Busha, izposloval razglasitev izrednih razmer na jugu države, s čimer je začel pritekati denar za ukrepanje glede orkana Dean, ki naj bi sicer najsilovi-teje udaril predvsem na obalo Mehike.
Najhujše neurje, ki je v sodobni zgodovini prizadelo Latinsko Ameriko, je bil leta 1998 orkan Mitch, ki je predvsem v Hon-durasu in Nikaragvi zahteval življenja 11.000 ljudi, več kot 8000 pa so pogrešali. (STA)