Poštarina plačana.	POUINUIMI Itavilka 9& Vir«.
Štev. 137.	________I? Uubijani, v petek dne 24. decembra 1920.	Leto lil.
Oglasi:
Za 1 mm X 60 lnseratnega stolpiča mali 80 vinarjev, uradni 1*20 K, poslano, posmrtnice in reklame 2 S. Večkratne objave popasl.
Izhaja vsak petek.
Upravni&tvo „Domovine" v Ljubljani. Sodna nlioa 6. Uredništvo »Domovine", HlkloSlčova o. 18, TeL 72.
Naročnina:
Kesečno 3 K, četrtletno 9 K, polletno 18 K, celoletno 38 K.
Konslitnaiita bo delala!
Po desetih dneh je ustavotvoma skupščina končno dospela tako daleč, da je izvolila predsedništvo in si tako omogočila nadaljno delo. Pa še ta uspeh so morali demokrati takorekoč r silo iztisniti iz strank, ki polagoma odkrivajo svoje prave namene. Konsti-tuanta se bo mogla sedaj takoj po Božiču nemoteno posvetiti svojemu pravemu poslu razpravi in sklepanju o ustavi.
Namera strank, ki so že včeraj hotele na počitnice, ne da bi se bilo opravilo vsaj najnujnejše delo, je bila prozorna. Odgoditev konstituante brez izvolitve predsedništva je za nje pomenilo pridobitev na času, da se sple-tejo nove intrige proti pripravljajočem se sporazumu med velikimi skupinami in da se razbije osnova za sestavo nove vlade. Značilno je, da so med temi političnimi špekulanti igrali pivo vlogo slovenski klerikalci. Kakšnih sredstev so se posluževali, nam najlepše priča žalostno - smešni napad v „Slovencu". ki demokratom očita, da „nočeio dovoliti" katoličanom praznovanje Božiča ker so se postavili na stališče, da je konstituanta bila izbrana zato, da dela, in sicer naglo dela, ne po zato, da hodi na počitnice!
Špekulacije se niso obnesle. Med radikalci je vendarle zmagala treznost nad Protičevim besnim sovraštvom proti vsemu, kar je demokratsko, in razum jim je ob pravem trenutku povedal, da je vsako odlaganje nujnih poslov ustavotvorne skupščine podpiranje elementov, ki hočejo sabotirati ustavotvomo delo za Jugoslavijo. Demokratski uspeh je tudi moralični uspeh konstituante same. Že so se čuli glasovi nezadovoljnosti, da tudi novo ljudsko zastopstvo hodi po potu starega Narodnega predstavništva in bilo ie velezaslužno delo, ohraniti konstitu-anti oni skromni zaklad moraličnega kapitala, s katerim mora razpolagati, ako hoče. da ostane v živem in zaupanja polnem stiku z narodom.
Volitev predsedništva je pokazala, da se je končno posrečilo, ustvariti normalne odnošaje med demokrati in radikalci. Novi predsednik dr. Ribar, ki je kot podpredsednik dolgo vodil bivše Narodno predstavništvo, je mož odličnih sposobnosti in iskrenega jugoslovanskega čustvovanja. Tudi pri nasprotnikih uživa dr Ribar obče simpatije. 2 njim je stonil na čelo konstituante Hrvat in znova je na manife-stanten način posvedočeno jedinstvo našega naroda.
V trenutku, ko pišemo pričujoče vrste, nam še niso znane vse podrobnosti današnjega popoldneva. V dejstvu, da je bil dr. Ribar izvoljen kot skupni kandidat demokratov in radikaleev, pa se kažejo konture parlamentarnega bloka iz katerega bo izšla nova vlada. Smatrati smemo, da je sporazum med demokrati in radikalci gotova stvar. Zdi se da se bodo temu bloku pridružili predvsem muslimani in najbrž zemlioradniki.
Klerikalci so ostali dosledni. Prisegi kralju in domovini so se odtegnili z begom. Ugled njihovega kluba se pa najbolje zrcal; v dejstvu, da sploh niso dobili zastopstva v predstavništvu.
Klerilcaina »nezmotljivost".
Zanimive razmere so nastale v vrstah naše klerikalne stranke. Do sedaj je bila ta stranka res v vsakem oziru enotna in disciplina v njenih vrstah naravnost vzorna, kar je vodstvo sklenilo in objavilo, tega so se vsi strankini pristaši držali, da, na to so prisegali, ker vodstvo je bilo «nezmotljivo», saj so imeli v njem vedno vplivno besedo duhovniki, ki so stali pod neposrednim vplivom svojih škofov, škofi pa pod vplivom samega rimskega papeža
V taki stranki so, seveda, izključene vsake zmote in kar sklene vodstvo take stranke, to mora biti sveto vsakemu pristašu. Dolgo so vladale v stranki take razmere in prvič so se v vodstvu samem zravsali takrat, ko je šlo za to, ali naj še dalje vodi stranko dr. šusteršič v avstrijskem duhu, ali pa naj se šusteršič vrže v kraj, da bi se stranka mogla vriniti v jugoslovansko gibanje in na ia način rešiti propada, na katerega rob jo je pripeljal šusteršič s svojo avstrijsko politiko.
Takrat že je klerikalna stranka izgubila tla pod nogami. Hotela se je rešiti in je žrtvovala dr. šusteršiča, ampak s tem se je odpovedala vsem svojim tradicijam, vsi svoji preteklosti, vsemu onemu, kar jo je na znotraj držalo skupaj, ker avstrijski ni bii samo šusteršič, temveč vsa klerikalna stranka kot taka in čisto naravno je, da se v novih razmerah stranka ni mogla znajti, ker na te razmere pač ni bila pripravljena, temveč so bili vsi voditelji in pristaši vzgojeni v duhu, ki je bil novim razmeram popolnoma tuj in odločno sovražen.
Tako se je šlo naprej, ampak prave enotnosti v stranki ni več bilo. Mnogo pristašev je odpadlo, nekateri so postali resnično narodni, jugoslovanski, večina je pa še dalje plavala v avstrijskih vodah in žalovala za stai nu časi, ko so vladali Habiour govcl, čeiudi so ti z vso silo zatirali Slovence. Med te poslednje je treba v prvi vrsti prišteti starejše duhovnike, ki so drli svoje čase za šusteršičem čez drn in strn.
Fri volitvah so bili klerikalci strahovito poraženi, prvič, odkar obstojajo med nami, so prišli iz splošnih volitev kot manjšina, četudi so šli v volilni boj še z enotnim programom, kot enotna stranka. Ta neuspeh jih je popolnoma zmešal, ker to ni stranka, ki bi se borila za svoja politična načela in bi bila pripravljena tudi čakati leta in desetletja na zmago svojih načel, klerikalna stranka je navajena na to, da vlada, zapoveduje in vodi in kakor hitro je prišlo do tega, da vlado izgubi, je bila izgubljena tudi ona, ker je vedno naravnost živela samo od tega, da je bila na njeni strani sila in moč in kakor hitro jo je sila in moč zapu-
stila, klerikalna stranko ni vedela kam bi se djala.
Danes se dogaja čudež, da se klerikalci prepirajo med seboj zaradi različnega razlaganja raznih zelo važnih vprašanj. Ta prepir ni malenkosten, temveč je on naravnost načelnega vprašanja in tudi vero že vlačijo v svoj prepir. Ljubljanska glasila stranke «Slovenec» in «Večerni list» zagovarjata republiko in se sklicujeta pri tem na vero, v mariborski «Straži» jim pa odgovarja katoliški duhovnik, profesor bogoslovja, da nimajo ljubljanski klerikalni politiki nobene pravice sklicevati se na vero prj svojem razdiralnem delu.
Stvar sedaj stoji tako, da so zavladala v vrstah klerikalne stranke velika načelna nasprotja, ki se gotovo še poostrijo in veliko vprašanje je, ako se bodo ona mogla premostiti. Z ene strani so oni, ki še vedno čutijo avstrijsko, habsburgovsko in bi radi razbili našo narodno državo, četudi dobro vedo, da bi to pomenilo narodno smrt Slovenccv. To so šusteršičevi ostanki, ki jih vodi dr. Gosar in ki jirn je bodočnost našega naroda deveta briga. Tem nasproti pa stojijo oui, ki narodno čutijo in se dobro zavedajo, da je bodočnost Slovencev zasigurana samo in edino v Jugoslaviji.
Težko je, prerokovati, kako bo ta načelni spor v klerikalni stranki končal. Za nas je spor tudi brez posebnega pomena, ker naša pot je že zdavnaj jasno začrtana, mi se dobro zavedamo, da je edina rešitev slovenskega dela enotnega jugoslovanskega naroda v močni in enotni jugoslovanski državi in mi trdno verujemo v to, da bo to prepričanje kmalu prodrlo v najširše ljudske sloje in da pride čas, ko se o tem med nami sploh ne bo več razpravljalo. Za nas je to vprašanje že zdavnaj rešeno, klerikalci se o njem še prepirajo med seboj, ker nikdar niso vodili narodne politike in je naravno, da v tem vprašanju ne morejo biti enega mnenja.
Ampak eno se jasno vidi iz tega prepira v klerikalni stranki: da vera ne spada v politiko, ker imajo ljudje ene in iste vere lahko najrazličnejše nazore o raznih zelo važnih političnih vprašanjih. Ta prepir nam jasno dokazuje, da politika na verski podlagi ni nezmotljiva, ker se važna vprašanja tudi s katoliškega stališča različno razmotrivajo in presojajo. Zato: vero ven iz politike!
Dopisi.
Iz Radomelj. Volitve smo spravili z zadovoljstvom .ood streho. Klerikalni kolovodje so spoznali, da se jim mogočni trdnjavi Homec in Rova majeta. Radomlje samo na sebi je
v pretežni večini naša in to jih neizmerno boli. Na vse mogoče in nemogoče načine se skušajo uveljaviti in ugnezditi v osrčje naše narodne in napredne misli. Pred tremi meseci je zatisnil svoje trudne oči vpoko-jeni župnik Anton Lovšin, ki je deloval kot duhovnik v naši občini v splošno zadovoljstvo. Mož je bil stare šole. Politike ni poznal v hiši božji. Vsled tega so ga njegovi lastni duhovni bratje postrani gledali. Posebno vnetega duhovnega prijatelja se je izkazal, kakor se govori, kamniški dekan, ki ga je, reci in piši, samo enkrat obiskal in to dan pred smrtjo, ko se je pripeljal s knjigo pod pazduho ter oddajal cerkveno njivo v štant. Dražili in dražili so, da se je kar kadilo. Dekan se je do-brovcljno smejal, saj mu je šla pšenica dobro v klasje. Kam pa gre ta denar, ki ga boš moral plačati ti revni delavec, kajžar, ko si ga boš moral odtrgati od svojih in otroči-čev ust? Kaj se bo naredilo novega v radomeljski cerkvi za ta krvavi in s solzami obliti denar? Zvonove ste si napravili sami občani. Koliko je pa dal dekan in cerkvena gospoda? Sami morate skrbeti in popravljati cerkev, župnišče, sami iz svojega lastnega žepa in v plačilo za to tvoje dobro delo ti zadonl z leče rez-getajoči glas meniha «tukaj sem jaz gospodar in Bog in nihče drugi». Ti, zaslepljeno ljudstvo, ali spoznaš, kako te zlorablja duhovnik? V tvojo lastno lastnino je zašel, pa ti že gromko zapoje '<jaz sem gospodar». Kakega vpokojenega duhovnika, ne-politikarja bi radi imeli, a tega nam nočete dati. O. dekan Lavrenčič in kaplan povejta nam vendar zakaj ne? Čemu odvračata nepolitično duhovščino od naše občine in odjedata kruh, mirni kruh, ki bi ga užival pravi duhovnik-vpokojenec med nami? Enega samega, pravega duhovnega očeta nam odjedate in nočete dati, ampak kar cel klošier menihov, ki naj vodijo vodo na vaš mlin. Vneti kimovec iz Hudega že brusi pete od hiše do hiše in pobira podpise, da bi se ugnezdila ta brezdelna družba med nami. Seveda, občina naj odstopi patrom svojo lastno župnišče, jrt, njive, gozdove in ne vemo kaj še. Ali te ne zazebe v dnu duše, ti nerazsodni človek? Ali ne pomisliš, da izdajaš lastnino svojih lastnih in drugih ootomcev? Čemu se pehaš in izdajaš našo skupno last? Mi to kratkomalo odklanjamo! Z menihi, fratri in patri in še s kozli povrhu ne maramo imeti ničesar skupnega. Kamniški dekan, če jih hoče imeti, naj jih le ima, ampak v Radomlju ne. Za 100 številk s približno 500 prebivalci zadostuje en sam duhovnik, ki bo imel najmanj 20 ur prostega časa na dan. Vsem onim, ki bodo podpisali, jim kličemo« «izdajice občinskega prenioženja», ki se pretvori prej ali slej v nepotrebni klošter, kjer se dnevno uživa
juha, meso s prikuhami, četrt litri vinčka in še vse druge dobrote, o katerih se tebi, uboga kmetska in delavska para, niti ne sanja. Usipalo se bo nad vami prokletstvo-zaniče-vanje. Ljudje božji, kličemo vam ob 12. uri, bodite pametni in ne dajte svojega orožja, svojo občinsko lastnino iz rok! Kakor se ve, je bila poprej ona cerkvena njiva, ki jo je kamniški dekan letos tako vneto dajal v štant po svojih priganjačih, občinska last. Nerazsodni občinski možje so jo pred več leti pridelili cerkvi in kdo ima sedaj od nje korist? Ali občina, občinski reveži, radomeljska cerkev? Namesto da bi štant pobrala občina, ki ima sto in sto potreb, ga pa pobira farovška nikdar sita bisaga. in tako tirajo danes občinsko premoženje nezavedni nekaterniki v nenasitno žrelo klerikalizma. Kmet, delavec, kajžar zavzdigni svoj glas in spravi te pijavke tja, kamor slišijo, ti pa bodi zaveden gospodar svoje podedovane občinske lastnine, za katero trpiš. Sedanjemu menihu pa prav toplo priporočamo, naj bo pri spovedi dušni pastir in ne raz-diralec zakonske sreče. Kaj vas briga, kaj dela mož, koga voli itd., da s takimi neslanostmi netite razdor med zakonskimi. Bodite Kristusovi namestniki v ljubezni in ne farizeji, pobeljeni grobovi, ki tirate s hinavsko zavitimi očmi v globino prepada vero Krista.
Iz Žirovnice na Gorenjskem. Kako postopa naša železniška uprava, je razvidno iz sledečih dogodkov. Ugleden trgovec z Gorenjskega, ki že nad 40 let oddaja pri nas nadštevilna žrebeta v sosednje dežele, je 30. novembra t. 1. naložil na postaji Pod-nart 10 žrebet, namenjenih v Spodnji Dravograd. Vse je bilo v redu, izvozno dovoljenje kakor tudi po-stajenačelnika v Podnartu dovoljenje, da smejo žrebeta oditi z osebnim vlakom do Ljubljane še isti večer, za kar mu vsa čast in hvala, ker mlad konj je kot dete, katero je treba negovati in porabiti vsako priliko, da na transportu ne trpi in pride preje na lice mesta. Toda višja gospoda pri naši železniški upravi je drugega mnenja. Z vlakom, kateri je imel odpeljati omenjena žrebeta, se je slučajno vozil (seveda v I. razredu in zastonj) neki višji revident državne železnice, zet nekdanjega polkovnika kranjskih Janezov, sorodnik bivših avstrofilskih plemenitih oficirjev, sedaj najzvestej-ših jugoslovanskih kapetanov, in ta gospod je kratkomalo razveljavil dovoljenje podnartskega postajenačel-nika in preprečil, da bi se žrebeta priklopila osebnemu vlaku, vsled česar so ista dospela na lice mesta dva dni pozneje. Vlak bi bil imel samo par minut zamude, ako bi se bil vagon z žrebeti priklopil, toda vsemogočnemu gospodu nadrevidentu se je najbrže preveč mudilo v kavarno ali k večerji, da je preprečil to. Omenjeni trgovec, kateri s tem, da izvaža pri nas nadštevilna žrebeta moškega spola, koristi konjerejcem, se pritožuje, da je imel ravno vsled zani-karnosti železniške uprave že večkrat občutno škodo, tako n.pr., da mu je enkrat vsled malomarnosti železnice poginilo v vagonu eno žrebe in drugič se mu je zgubil sod vina. Za vse to še do danes ni vkljub številnim reklamacijam dobil nobene odškodnine. G. nadrevident naj bo ponosen na to, da zna šikanirati, toda svetovali bi mu, da bi se z ozirom na to, ker pozna Žirovnico, pobrigal, da nam v čakalnico, ki izgleda kot lopa za listje, postavi namesto brizgalne vsaj peč, da ne bo ljudstvo pozimi zmrzovalo na kolodvoru, posebno ob zamudah vlakov. To bi bilo bolj važno, g. nadrevident, kot na vaš način trpinčiti ubo-
go žival. Torej prosimo malo naklonjenosti in malo usmiljenja z živino, g. nadrevident.
Iz Velikih Poljan. Lep zgled politične zbesnelosti je naš župnik Sta-zinski. Ta čudni svetnik je bil že veliko faram za pokoro, nazadnje je pa prišel k nam. Z leti pride človek k pameti, pri našemu župniku pa je ravno narobe. Kar pri nas počenja ta politični derviš, je naravnost neverjetno. Cerkev je njemu kraj, kjer pri vsaki ugodni priliki najstrastneie pobija vse nekierikalne stranke. Ljudstvo se mu na glas smeje v obraz, a on v svoji strasti ne vidi in ne sliši nič. Če prideš k njemu po uradnem opravku, te takoj nahruli, kaj bereš in za kaj si šel na ta in oni shod ali sestanek. Kadar je kaj bolj v ognju, razbija po mizi kakor kravji mešetar, da mora človek resno dvomiti, je li ta človek pri pravi pameti ali ne. Ko je pred kratkim prišel naš mož v župnišče po uradnem opravku, ga je takoj napadel zaradi njegovega političnega prepričanja ter mu slednjič s prstom pokazal: tam so vrata, marš ven! Zopet drugemu je rekel: tvoja žena bo rodila, a jaz ne bom krstil, ker pripadaš oni stranki. Celo učitelju, ki je šel na shod samostojne stranke, je rekel, da je najbolje zanj, da se odpove katoliški veri. V cerkvi se iz kmetov norčuje in pravi: za vas, ki delate, je koruza — a za me — pravi — je pšenica. Zaradi bere pa neusmiljeno preganja naše ljudi. Železniški delavec Franc Levstek ima malo posestvo, da more komaj rediti eno kravo, sam nima žita in mu je hotel biro plačati, toda župnik je dal na glavarstvo, ki je menda dalo povelje, da sta župan in njegov namestnik zarubila Levsteku za biro svinjo. Šel je tedaj Levstek h glavarju vprašat, kako je mogoče, da mu za biro svinjo rubijo, ker hoče plačati, a žita nima. Ako zahteva žita, mu ga morate dati, je rekel glavar. In kako si je mogel pomagati revež? Okrajni glavar je klerikalec, v Ljubljani je Brejc, so mu rekli sosedje. In čujte in strmite: ubogi delavec je moral plačati bire letno 346 kron, dočim vsi njegovi davki v 10 letih toliko ne znesejo. Drugi duhovniki, ki imajo toliko bire, pa so pobirali le po 72 kron. Apeliramo sedaj na naše kakor tudi na vse nekierikalne poslance, da energično zastavijo vse svoje moči v to, da naše ljudstvo ne bo dan na dan predmet farovškega strahovanja, da bodo različni akti, izpričevala itd., potrjena od županstva, zadostovala tudi brez župnikovega podpisa. Duhovnik naj gre v cerkev in naj bo plačan kakor drug uradnik samo od države in to tako dolgo, dokler bo res duhovnik in ne politični hujskač.
Gospodarstvo.
= Carinski dohodki. Do konca novembra znašajo carinski dohodki naše države 378,894.030 dinarjev.
= Proti sladkornemu sindikatu se ie jzreklo načelstvo JDS v današnji seji. Načelstvo smatra, da bi bilo kvarno za konsumente, ako bi dobila v roke trgovino s sladkorjem peščica trgovcev, oziroma bank, ker bi se na ta način sladkor brez potrebe podražil. Gotovo je, da bo sladkor ceneji in da bo ljudstvo boljše preskrbljeno, ako se bo sladkor nabavljal in prodajal v prosti konkurenci. Radi tega je načelstvo JDS sklenilo, obrniti se na svoje po slance, da izposlujejo svobodno trgovino s sladkorjem.
= Zvišanje kolkovine pri zacarinje-nju. Po naredbi ministrstva za finance od 30. oktobra t. 1., št. 11.266 (Uradni list št. 134), se zvišajo vse kolkovine in lestvične pristojbine za 100 %. Na ta način se zviša za 100 % tudi kolko-vina za vse poštnocarinske listine, ki
so podvržene kolkovini, in sicer, spremnice od 20 na 40 par, carinske pobotnice od 10 na 20 par, stovornice od 50 na 100 par. Na račun stovornic se je obremenil doslej vsak zacarinjeni paket s 5 parami, po novem pa se mora zaračuniti za vsak paket po 10 par.
= Proti carinskim posrednikom. Zagrebška, osješka in senjska trgovsko-obrtniška zbornica so javile hrvatski zemaljski vladi, da je institucija carinskih posrednikov popolnoma odveč, ker so ti trgovcem le v breme in zaračunavajo previsoke pristojbine. Trgovsko-obrtniške zbornice zahtevajo zato, da se ti posredniki odpravijo. Kakor znano, je ministrstvo za carinske posrednike sicer izdelalo pravilnik, ni pa določilo pristojbin. Upanje je, da se ta institucija odpravi, ako se vse zbornice izrečejo proti carinskim posrednikom.
= Zamenjava denarja. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo organom v v novih krajih, ki smo jih dobili od Bolgarov. da takoj izvršijo odkup levov po zadnjem borznem kurzu. — Kar se tiče zamenjave perperov in kron (malih novčanic), se bo rešilo vprašanje takoj po sestavi nove vlade. Male kronske novčanice se bodo začele jemati iz prometa takoj, ko pride v promet kovani drobiž.
= Nov obrtni zakon. Trgovinsko ministrstvo želi, da bi se srbski zakon o izvrševanju obrti (o radnjama) razširil na vso državo in se je zato obrnilo na trgovsko-obrtniške zbornice s pozivom, da izrazijo svoje mnenje. Te so odgovorile, da nimajo nič proti temu, naglašajo pa nujno potrebo, da se stari srbski zakon revidira, ker mnogo točk ne odgovarja našim pokrajinam in tudi ne dosedanjim običajem. Trgovske obrtniške zbornice bodo stavile o tem konkretne predloge: O tem zakonu so razpravljali tudi obrtniki na zadnjem obrtniškem kongresu v Celju. Naši obrtniki so se izjavili načeloma za ta zakon. Med drugimi prednostmi, ki jih ima srbski zakon je tudi ta, da se morajo uvesti obrtne zbornice, ki zastopajo interese obrtnikov. Poleg trg.' obrtnih zbornic, ki se bodo torej v bodoče brigale samo za trgovske interese, bodo obstojale obrtne zbornice.
= Ureditev terjatev napram Madžarski. Madžarska vlada je izdala dne 20. novembra 1.1. naredbo, ki regulira terjatve tvrdk in oseb, ki se nahajajo izven današnje Ogrske, napram madžarskim podanikom, na sledeči način: Kot svobodne inozemske terjatve se deklarirajo vse terjatve, ki so jih imele dne 20. novembra te tvrdke in osebe izven bivše podonavske monarhije, vštevši dele po Italiji okupiranih krajev, napram madžarskim podanikom. Češkoslovaška, Jugoslavija, Poljska in Rumunija pa se smatrajo kot „novo inozemstvo". Disponiranje imetja iz novih inozemskih računov (na primer iz jugoslovanskih) je svobodno edinole v področju novega inozemstva, n. pr. Jugoslavije, prenašanje terjatev na »svobodne inozemske" ali pa na madžarske račune pa je mogoče le z dovoljenjem „Devizne blagajne Avstro-ogrske banke" v Budimpešti. Dobropi-si na „novi inozemski konto" ne rabijo nobenega takega dovoljenja. Terjatve podanikov takozvanega svobodnega inozemstva, torej n. pr Italije, vštevši od Italijanov okupiranega Primorja se smejo prenesti na katerikoli drugi račun, na svobodni inozemski, na nov inozemski ali pa na madžarski. Glasom teh določb sme torej Jugoslovan, ki ima terjatev napram kakemu Madžaru prenesti to terjatev na kakega drugega Jugoslovana, ali pa na Čeha, Poljaka in Rumuna. Italijani pa smejo odstopiti svojo terjatev kateremukoli. S terjatvami madžarskih podanikov napram madžarskim podanikom more lastnik disponirati samo v področju današnje Ogrske, med tem ko so dispozicije iz tega računa na novo ali staro inozemstvo mogoče samo z dovoljenjem devizne blagajne.
— Izvoz lesa iz Jugoslavije. Les tvori v naši državi največjo panogo industrije. Tej panogi gospodarstva bo treba posvečati posebno pažnjo. Pred vsem je potrebna močna in enotna organizacija lesnih producentov in trgovcev ne samo v Sloveniji, ampak v vsi
državi. Le centralna državna organizacija bo mogla uspešno zastopati interese naše lesne industrije. „Jugosla-venski Lloyd" se bavi z žalostnim položajem lesne trgovine v Sloveniji in navaja, da so mali producenti, ki nimajo na razpolago dovolj kapitala in ne morejo čakati na boljše čase, dostikrat prisiljeni, da prodajo svoje zaloge z izgubo Špekulanti, ki računajo z izvozom, izrabljajo njihove težkoče. Zato bi bilo priporočati, da stopijo mali producenti v zvezo s svojimi tovariši v Slavoniji in Srbiji, kjer vlada veliko pomanjkanje stavbnega lesa. Če uvi-deva Zagreb potrebo, da se naši lesni industrijci združijo z ostalimi jugoslovanskimi, bi to morali tem bolj naši. Na jasnem bi si morali biti tudi, da je naša lesna industrija odvisna od izvoza. Izvoz mora biti tako reguliran, da bodo naši produkti mogli konkurirati na svetovnih tržiščih. Od 4 milijonov kubičnih metrov lesa in lesnih produktov, ki so v državi letno na razpolago, odpade le neznaten del na domači kon-sum. Vse drugo moramo izvoziti ia vnovčiti. ne pa dopuščati, da ogromni skladi lesa gnijejo. Množina letnega prirastka lesa in lesnih produktov predstavlja vrednost 7 milijard kron. Poleg pomanjkanja železniških vozov ovirajo izvoz zlasti visoka carina in visoki železniški tarifi. Vse te ovire mora država odstraniti. Kakšne važnosti je v tem oziru dobra organizacija interesentov. to ni treba še posebej razlagati. Če danes stane na Dunaju kilogram jugoslovanskih drv 3.80 avstrijske krone, a češkoslovaških drv le 2.50 avstrijske krone, potem je vsaka konkurenca nemogoča. Vprašanje lesnega izvoza mora biti rešeno, predno stopimo k zeleni mizi in se z italijansko vlado posvetujemo o gospodarski in trgovski pogodbi Italija je in ostane naš naravni odjemalec lesa.
= Anglija želi podpreti slabe valute. „Evening Standart" doznava, da bo Lloyd George obiskal kontingent, da dožene, kaj bi se dalo storiti ^a stabilizacijo meničnih tečajev. Predlagalo se je, da se osnuje v vsaki državi takoimenovana privilegirana banka. Anglija je pripravljena, dovoliti kredite za nakup britanskega blaga. Privilegirana banka bi imeia odgovrnost za kolektivni dolg države, pri čemer bi se odplačevanje vršilo z izmeno blaga. Britanski zakladni urad bi jamčil za angleške tvomičarje, ki žele izvažati.
= Gospodarska konferenca v Bratislavi, Ki naj bi uredila medsebojne gospodarske stike nasledstvenih držav, ie bila radi odpora nekaterih držav odložena. Sedaj pa poročajo Narodni Listy, da je konferenca zagotovljena. Največji interes na taki konferenci ima Avstrija katera upa s pomočjo Angle žev in Francozov doseči velike udobnosti gospodarskega in trgovskega značaja.
Ustavotvorna skupščina se je predvčerajšnjem konstituirala, t. j. izvolila je iz svoje srede predsedstvo in tako je propadel načrt onih strank, ki so hotele
delo konstituante odlagati,
brez ozira na to, da je nujna potreba, da zakonodajno telo dela, ker zato je ljudstvo izvolilo poslance, gotovo ne zato, da si pri vsakih praznikih napravijo po dvajset dni počitka. Konstituiranje ustavotvorne skupščine je lep uspeh demokratske stranke, ki je odločno zahtevala, da se to izvrši, da se more ustavotvorna skupščina posvetiti rednemu delu. Klerikalni poslanci so se seveda potegovali za to, da se seje odgodijo do 12. januarja, kar se jim pa ni posrečilo, kakor imajo v zadnjem času, odkar so od vseh zapuščeni, sploh v vsem smolo, največja smola je pa v tem, da so nastala
resna nasprotstva v klerikalni stranki sami,
ker se mariborski klerikalci v zelo važnih vprašanjih ne strinjajo več z
ljubljanskimi klerikalci. Ljubljanskim klerikalcem, ki jih vedi dr. Gosar, pač nič ni niti do našega naroda, niti do države, mariborski klerikalci se pa dobro zavedajo, da smo Slovenci zavarovani proti zunanjim sovražnikom samo v močni Jugoslaviji. Zato so nastala med mariborskimi in ljubljanskimi klerikalci tako ostra nasprotja, da so zašla že v klerikalno časopisje, ki se medsebojno ostro napada. Ne mislimo, da je to začetek razdora, ali nad vse značilno je, da klerikalci v zelo važndi vprašanjih niso več edini, temveč imajo tako različna mnenja, da se že javno prepirajo med seboj. Klerikalci se bodo skoraj gotovo pobotali med seboj, ne ve se pa, na kaki podlagi: ali zmaga mariborsko ali ljubljansko stališče.
Naši severni sosedi Avstrijci bi radi
spremenili našo severno mejo,
na našo škodo, seveda. Radi bi do-biii Maribor, del Prekniurja in mežiško dolino na Koroškem. Seveda se jim njihovi nameni ne bodo posrečili, pač pa se jim hhko zgodi, da bi se morali umakniti nam na velikem delu Koroškega. Parižka konferenca namreč še ni sklepala o koroškem plebiscitu in ako bo takrat, ko se bo sklepalo o tem, količkaj pravičnosti pri zastopnikih velikih sil, potem koroški plebiscit ne bo priznan in slovenski del dežele bo prisojen Jugoslaviji. Parižka poročila zatrjujejo, da se predsednik konference že peča s proučevanjem našega protesta v zadevi plebiscita in da se bo o tem končno sklepalo v januarju ali februarju. Vsekakor, naša severna meja je t~cma in ona se lahko pomakne samo proti severu, t. j. v našo korist, nikakor pa ne proti jugu, v našo škodo, kakor si to želijo avstrijski Nemci.
Kakor se zdi, se približuje tudi
izvršitev rapallske pogodbe,
ki urejuje naše meje nasproti Italiji. Zdi se, da ima italijanska vlada resen namen prisiliti tudi reškega pustolovca cfAnnunzija na spoštovanje pogodbe, sklenjene med Italijo in našo državo. V to svrho je italijanska vlada proglasila blokado Reke in onih otokov, ki se jih je d'Annun-zio polastil protipostavno in cTAn-nunzio se bo moral, ker bo ostal brez živil, udati. V par dnevih bo proglašena v italijanskem uradnem listu aneksija onega ozemlja, ki pripade Italiji in po izmenjavi ratifika-cijskih listin, za kar je že vse pripravljeno, stopi rapaliska pogodba v veljavo. Ta pogodba je za nas težak udarec, ampak iazmere, v katerih se naša država danes nahaja, niso take, da bi se mogli tega udarca ubraniti. Popravilo se bo to takrat, ko bomo močni dovolj, da sprego zorimo odločno besedo. Za dosego tega cilja je pa treba resnega in požrtvovalnega dela, ne pa zabavljanja in godrnjanja, kar se je pri nas tako udomačilo.
Važna izpvememba se je vršila v naši južni soseščini, na Grškem, kamor se je
vrnil bivši kralj Konstantin,
ki ga pa velike sile ne priznavajo, ker je kot svak bivšega nemškega cesarja znan kot velik prijatelj Nemčije. V svoji poslanici grškemu narodu kralj Konstantin sicer naglasa, da se bo držal v zunanji politiki dosedanjih smernic, t. j. da bo gledal še utrditi prijateljstvo z zavezniki, posebno z Jugoslavijo, ampak ni verjetno, da bi mu zavezniki — in tudi naša država — zaupali. Zato bo novo kraljevanje Konstantinovo najbrže prav kratkotrajno, ker bo imela Grčija preveč škode od njegove vlade.
Bolgari se še dalje trudijo, da bi jih naša država sprejela kot zaveznike in prosijo Čehe, da bi
posredoval v Jugoslaviji Masarjrk,
predsednik češkoslovaške republike, ki uživa v vsem Slovanstvu največji ugled. Čehi bi tudi prav radi posredovali, ampak oni pravijo, da bi to bilo mogoče samo, ako bi jih Jugoslavija, s katero se nahajajo v prisrčni zvezi, v to pozvala. Naša vlada pa menda misli, cla še ni prišel čas za sklepanje ^veze z Bolgarijo. To stališče pa ni pnvilno in zato je upati, da ni daleč oni čas, ko se raztegne Jugoslavija od Triglava in Jadranskega morja do Črnega in Egejskega morja — na vse jugoslovansko ozemlje in taka, popolna Jugoslavija bo moč, s katero bodo vsi morali računati in jo primerno vpo-števati.
Novosti.
Vesele božične praznike želimo vsem cenjenim soirudnikom, cita-ieljem in naročnikom!
*	Na kaj so se zmislili. Da so bili naši klerikalci vedno najtrdnejša opora Avstrije in Habsburžanov, je vsem dobro znano, kakor je zriano tudi to, da so ravno oni v svojem časopisju in tudi drugače ovajali vse one naše ljudi, ki niso bili vneti za naše tlačitelje. Samo klečeplazenje je bilo naših klerikalcev v avstrijskih časih, sama služba sovražnikom našega naroda. Sedaj, ko imamo lastno državo, so se pa klerikalci na enkrat zmislili, da to ni lepo služiti državi in njihov «Večerni !ist» nastopa z vso ostrostjo proti tema, da bi se stranka — udinjala državi! Tudi iz tega se jasno vidi, da klerikalci nikdar niso bili in tudi nikdar ne bodo narodni in zato se tudi združujejo v konstituanti z očitnimi sovražniki države.
*	Kje iščejo klerikalci zaveznike? Naši klerikalci igrajo v konstituanti prav klavrno vlogo. Ker so se razkrinkali kot protidržavna in proti-narodna stranka, so jih zapustili celo njihovi dosedanji zavezniki radikalci, ki navzlic vsej svoji strankarski zagrizenosti vendar nočejo vzeti v svojo družbo in zaščito očitno protidržavne in protiaarodne stranke. In sedaj koketirajo klerikalci z bosanskimi agami in begi, ki zatirajo bosanskega krščanskega kmeta tako, kot so včasih zatirali nemški graščaki slovenskega kmeta! Pomisli, kmet slovenski: ti klerikalni poslanci, ki so jim bila za časa volitev polna usta o tvojih pravicah, ti poslanci se zdaj združujejo v konstituanti z največjimi sovražniki kmeta!
*	Proti prisegi kralju in narodu rogovilijo klerikalni poslanci sedaj, v naši lastni narodni državi, v pokojni Avstriji jim pa kaj takega niti na misel ni priš'o, temveč so z največjim navdušenjem prisegali cesarju in Avstriji. Predvčerajšnjim je v konstituanti velika večina poslancev položila prisego. Ne ve se še, ali so to storili tudi klerikalni poslanci, ali ne, vsekakor jih ob začetku seje ni bilo v dvorani. Ako so odklonili prisego, izgubijo mandate, ker takih poslancev vendar država ne more priznati, ki odklanjajo prisego zvestobe kralju in narodu!
*	Zavlačevale bi rade nekatere stranke delo v konstituanti, kakor bi ljudstvo zato volilo poslance, da bi oni v zakonodajnem zboru lenobo pasli. Samo po sebi se razume, da so med onimi, ki bi radi delo zavlačevali in odgodili konstituanto do 12. januarja, tudi naši klerikalci. Pa ta načrt se jim ne bo posrečil, ker so demokrati in z njimi sporazumne stranke odločno proti temu, da bi se
seje vedno odlagale, temveč zahtevajo z vso odločnostjo, da konstituanta dela. Klerikalci bi radi lenobo pasli in ker se jim to ne posreči, vpijejo po klerikalnih listih, da so demokrati proti praznovanju katoliškega božiča, kakor bi trajali božični prazniki dvajset dni, za kolikor bi klerikalci radi odgodili zasedanje konstituante in ji na ta način onemogočili delo.
*	Mala Nedelja. Tukajšnji tambu-raški in pevski zbor priredi na praznik, dne 6. januarja, ob 3. uri popoldne v šoli veselico z zelo zanimivimi pevskimi in tamburaškimi točkami in igri «Pogodba» in «Začarano» pismo».
*	Prenos češkega kronskega arhiva v Prago. Iz Prage javljajo 21. decembra: Danes je prepeljal češkoslovaški poslanik na Dunaju dr. Fiedler z nekaterimi uradniki reparacij ske komisije češki kronski arhiv z Dunaja v Prago. Po 170 Mih so se vrnila dokazila slavne češke preteklosti v Prago. Kronski arhiv obsega gradivo starih čeških kraljev od 1. 1157. ter je bil prvotno shranjen na Karlovem Tynu, pozneje pa v kapeli sv. Vaclava na Hradčanih. L. 1751 ga je pustila Marija Terezija prenesti na Dunaj kjer se je kazal kot znak starodavne tradicije v posebni razstavi potentatom in tujcem.
*	Aretacije komunistov na češkem. ,,Češke Slovo" poroča, da so v kaznilnico Pankrac pri Pragi prignali 900 komunistov.
*	Stanovanja za železničarje. Ministrstvo saobračaja je zahtevalo od ministrstva financ kredit v znesku 7Vi milijona dinarjev za zgradbo hiš, kjer bi dobili stanovanja železničarji. Nove železničarske hiše se zgrade v vseh ve-likoprometnih krajih, kjer je veliko že lezniških uslužbencev.
*	Učitelja za izdelovanje „suhe robe", najrajše invalida, išče invalidski oddelek poverjeništva za socijalno skrbstvo. V Invalidskem domu v Dolenjskih Toplicah je namreč mnogo invalidov, ki bi se radi naučili izdelovati „suho robo" (žlice, kuhalnike, škafe itd.). Za invalida bi bila služba učitelja tudi stalna, za neinvalida začasna. Podrobna pojasnila daje (najbolje ustno) Invalidski oddelek v šentpetrski vojašnici v Ljubljani.
sv Sokolski zlet v Osijeku. Po posvetovanjih s starešinstvom „Jugoslovanske sokolske zveze'1 v Ljubljani, je osiješka sokolska župa določila, da se vrši pokrajinski sokolski zlet 27., 28. in 29. junija 1921. v Osijeku. Izvoljen ie poseben pripravljalni odbor, ki mu stoji na čelu osiješki župan dr. Hengl, ki bo vodil vse predpriprave.
*	Razmere v južni Srbiji. „Radničke Novine" prinašajo v zadnjem času razna poročila o dozdevnem terorju oblasti v južni Srbiji, posebno v kumanov-skem in skopljanskem okrožju. Ministrstvo notranjih zadev izjavlja, da so vsa ta poročila neosnovana in tenden-ciozna, ker politične oblasti ne izvajajo nobenega terorja, pač pa so dale zapreti nekaj hujskaČev proti državi, ki so se pregrešili proti kazenskemu zakona
*	Strossniaycrjev dan. Ker se vsled vojnih neprilik ni mogla dostojno proslaviti stoletnica velikega pobornika narodnega edinstva in zaščitnika prosvete. biskupa Josipa Jurija Strossma-yerja (ki je bil rojen dne 4. februarja 1815.), se pripravlja Prosvetna zveza v Zagrebu, da dne 4. februarja prihodnjega leta priredi slavnosten „Stross-mayerjev dan". Vsa kulturna in prosvetna društva v naši kraljevini se po-zivljejo, da se na primeren način, bodisi s predavanjem ali kako drugo prireditvijo, spomnijo tega, za Jugoslo-vanstvo pomembnega dneva.
*	Zaradi rudarske stavke so nastopile še naslednje omejitve v železniškem prometu: Na progi Beograd-Zagreb vlaka št. 5 in 6. Na vseh progah zagrebškega žel. ravnateljstva vozita do nadaljnje odredbe samo po 1 mešani in 1 osebni vlak, vsi ostali vlaki so pa ukinieni vse dotlej, da se zagotovi premog Izmed direktnih vlakov na Dunaj in v Prago vozita vlaka 3 in 4. Med Beogradom in Zagrebom je ustavljen
vsak prevoz brutta, izvzemši živino, vojaške pošiljatve in premog. Brzovlaka št. 1 in 2 med Beogradom in Nišom se tudi ustavita, pač pa vozi še dalje simplonski orient-ekspres.
*	Smrt pisarja Kneževiča. Bivši pisar beograjske policije Miloš Kneževič, ki se je zaradi silovanja nahajal v zaporu, je v ponedeljek na čuden način končal svoje življenje. Posrečilo se mu je zgodaj zjutrai pobegniti iz zapora, vendar mu je bila straža kmalu za petami. Bežal je na Topčidersko brdo, kjer je padel v 20 metrov globok prepad in se smrtnonevarno poškodoval. V bolnici je čez par ur umrl.
*	Zadnji podpis, ki ga je podpisal kot bivši poverjenik za prosveto, dr. Verstovšek. se nahaja na aktu, ki predlaga ministru prosvete, da se imenuje za dvornega svetnika predsednik višjega šolskega sveta, Vadnal.
*	Pred rudarskim štrajkom v Bosni. Iz Sarajeva se poroča, da je opažati v zadnjem času med bosanskimi rudarji intenziven pokret za splošen rudarski štrajk ki bi se začel v premogoko-pih. Komunisti vodijo močno agitacijo, da bi pospešili štrajk, dokler še štrajkajo rudarji v Sloveniji.
*	Omejitev železniškega prometa. Od 20. decembra t. 1. dalje je vsled pomanjkanja premoga ustavljen promet rednih brzovlakov št. 1/2, ki so vozili med Beogradom in Nisem. Simplonski orientni ekspres bo še dalje vozil po dosedanjem voznem redu, to je vsak torek, četrtek in soboto. Osebni vlaki bodo vozili po dosedanjem redu še dalje.
*	Umirajoča nemška mladina. V Mo-
nakovem so zborovali pred kratkim nemški zdravniki. Referenti so podali žalostno sliko o zdravstvenem stanju in o umrljivosti nemške mladine. Umrljivost otrok od 1 do 5 let se je napram letu 1913. dvignila za 50 %, onih od 5 do 15 let za 55 % in mladine od 15 do 30 let za 46 %. Od 3 milijonov otrok v nemških velemestih je 6 % je-tičnih. Število onih, ki so umrli za je-tiko je v mestih nad 15.000 prebivalci skočilo v enem letu od 15.7 % na 31.7 %.
Iz Slubljanskegu po-rotneaa sodišča.
„Slabo služil, dobro kradel!" Lansko zimo je bilo na Jesenicah in po okolici ukradeno mnogo volov, telic, ovac, kokoši in živil. Pri kmetu Poga-čariu je tat celo odnesel malinovec, štiri velike potice, vredne 120 K, šest velikih belih štrukljev in velik hleb kruha. Pri družini Pristavovi so na ta način dobro živeli. Bolna Emica Pristav je imela za priboljšek pogostoma kokošjo juho. ,.Dobavitelj" tatvine je bil brezposelni mizarski pomočnik Miha Mulej iz Zgoš pri Begunjah. Slednjič so ga zalotili, ko je v družbi Franceta Šifrarja peljal po cesti nekega u-kradenega vola. Pred današnjo poroto sta se morala Mulej in Šifrar zagovarjati zarati tatvine. Med Mulejem in predsednikom se je razvil živahen razgovor. Predsednik Zebre: „Zakaj ste kradli?" Mulej: „Slabo sem služil!" Predsednik: „Dobro kradli." Na podlagi krivdoreka porotnikov sta bila obsojena Mihael Mulej na pet let in Franc Šifrar na tri tedne težke ječe.
Ukradena blagajna Trboveljske pre-mogokopne družbe. Popoldne se je zagovarjal zaradi tatvine Vincenc Ravnikar, rojen leta 1902 v Izlakih. Dne 30. maia t. 1 je ponoči iz pisarne Trboveljske premogokopne družbe odnesel ročno blagajno, v kateri je bilo 29.419 K 33 v gotovine. Blagajno je na cesti razbil, denar pobasal in ga skril doma v seno. Orožniki pa so ga kmalu izsledili. Ravnikar je bil dalj časa za hlapca pri omenjeni družbi.
Po kratki razpravi so porotniki potrdili tatvino, toda pod zneskom štiri tisoč kron. Vincenc Ravnikar je bil obsojen na eno leto težke ječe.
Premeten tatinski specijalist. „Doka-že nai mi sodnija, da sem kradel!" To načelo trdovratno zastopa pred poroto tat-specijalist, vulgo „Nace". Zove se Ignac Možek, iz Kamnika doma. Skoro eno leto je izvrševal po Gorenjskem in ljubljanski okolici razne vlome. Bil je specijalist v vlomih skozi podstrešje.
Možek je obtožen, da je raznim posestnikom na samoti pokradel 180 raznovrstnih, pestrih predmetov od zlatnine do zadnje cunje v skupni vrednosti okoli 20.000 kron. Nace tatvine odločno taji. Predsednik ga vpraša: „Kje ste dobili vse te predmete?" Nace: „Vse sem na Italijanskem dobil". Predsednik: „Priče povedo, da so njih last". Nace: „Ne morem pomagati!" Dalje Nace ogorčeno protestira: „Kaj meni mar ta fižol in ta sol." Razprava traja pozno v noč. ♦ * • • i»- • *
Porotniki so tatvino soglasno potrdili, nakar je bil obsojen Ignacij Možek na osem let težke ječe.
Naia strojna industrija.
Na industrijski anketi, k« jo je sklicalo predsedstvo deželne vlade v Ljubljani, so zastopniki skoro vseh industrijskih panog izjavili, da se slovenski industriji bližajo slabi časi. Kot glavne vzroke so navajali pomanjkanje, oziroma previsoke cene sirovin na eni strani ter preozek trg na drugi strani. Produktivni stroški naše industrije so previsoki, zato uspešno \onku-rira tuje blago z našim. K temu pride še okolnost, da je vrednost avstrijske krone znatno padla in vsled tegi more avstrijska industrija tem uspešneje konkurirati z našo. — Glede naše strojne industrije se nam poroča, da nudi Nemška Avstrija za 30 do 40 % cenejše blago kakor naše tovarne. Tudi Nemčija nam nudi stroje po znižani ceni. Da konkurira uspešno tuja indu strija z našo strojno industrijo, pripomore tudi dejstvo, da moramo uvažati sirovine iz inozemstva poo t'.žkimi pogoji: carina, visoki železniški tarifi U-in onstran meje. Primanjkujejo nam tudi kvalificirani manuelni in intelek-iuelni delavci v strojni industriji, n pr. obratnih inženirjev (Betriebs-In-genieure) nimamo nobenih. Te bi morali privabiti iz tujine. 2alibog, da dela država nepotrebne zapreke, tako zahteva carinarnica pri priselitvi delavcev in inženirjev za uvoz že rabljenega pohištva visoko carino, vsled česar se ie morala priselitev v mnogih slučajih opustiti.
Naši strojni industriji manjka poleg sirovin (Jugoslavija producira zaenkrat še jako malo železa) tudi kurivo. Skoro celo potrebno množino koksa je treba uvažati in vsled tega se mnogokrat pripeti, da se morajo vsled nerednega dohajanja obrati za nekoliko dni vstaviti. Konkurenčna možnost naše strojne industrije je torej majhna in odvisnost od inozemske industrije je >.a enkrat evldentna. Boj za gospodarsko svobodo bo mogoče izvojevati edino s pomcčjo dalekovidne državne gospodarske politike. Pri trgovinskih pogodbah z drugimi državami bo treba paziti. da si zasiguramo sirovine, ki nam primanjkujejo in da prisilimo tuja in dustrijska podjetja, ki izdelujejo železno rooo za nas, da se presele v naše kraje. Železniški tarifi za dovoz sirc-vin, posebno premoga, koksa in železa, morajo biti nizki. Zato pa so tarifi za dovršene produkte višji. Vpoštevati bo morala država tudi dejstvo, da se uo-lagoma vračajo predvojne produkcijske razmere in da bodo radi tega zma-
gali največji obrati. Radi tega je treba razširiti obrat tako močno, da bomo z drugim državami (za nas prideta v po-štev Avstrija in Nemčija) mogli uspešno konkurirati.
Tako nam poročajo iz industrijskih krogov.
Dolžnost države je, da podpira stremljenje po industrijski osamosvojitvi. Seveda se ne sme to izvršiti na
škodo odjemalcev. Cene naših industrijskih produktov ne smejo biti višje kakor v inozemstvu. To dosežemo, ako bomo imeli velike obrate, dovolj sirovin po nizki ceni, nizke železniške tarife in dobro izšolane delavce in tehnike. Blagostanje Slovenije bo vedno bolj odvisno od industrije. Zato moramo gledati, da se čim bolj razvije ta gospodarska panoga.
Pred generalno rudarsko stavko.
Tudi železničarji pripravljajo Strajk.
Beograd, 22. dec. (Izv.) Po semkaj prispelih, poročilih se komunistično vodstvo „Saveza rudarskih radnika" na vso moč trudi, da bi razširil rudarsko stavko v Sloveniji v generalno rudarsko stavko. Kakor izgleda, obeta njihova akcija uspeh. V Bosni se je pričelo močno rudarsko gibanje, ki ima za cilj postaviti enake zahteve, kakor trboveljski rudarji. Povrh skušajo komunisti angažirati železničarje, da bi se pridružili rudarjem.
Vest, da je Save z rudarskih radnika zaprosil za intervencijo kompe-lentnih ministrstev, da bi se pričela pogajanja za sporazum, ni točna.
Kakor smo izvedeli od kompetent-ne strani, sta bila delegata ministrstva za šume in rude ter za socijal-no politiko poslana v Ljubljano le v informacijske svrhe. Delegata sta sinoči odpotovala.
Zagreb, 22 dec. «Novosti» javljajo iz Sarajeva, da je zveza rudarjev dala vladi sinoči ultimat 24 ur, da odobri njene zahteve. Tudi železničarji pripravljajo stavko.
Zagreb, 22. dec. (Izv.) Kakor v Bosni, tako se opaža tudi na Hrvatskem gibanje železničarjev za izbolj-
šanje materijalnega položaja. Ni izključeno, da pride v kratkem do stavke. Ministrstvo saobračaja še ni odgovorilo na memorandum železničarjev, ki je bil izročen približno pred enim mesecem Železničarji zahtevajo doklade, obleko in strokovne kurze za vse panoge železničarske službe. Z merodajne strani smo izvedeli, da ministrstvo saobračaja stoji na stališču, da te zahteve ne morejo povzročiti stavke. Glede doklad da ministrstvo saobračaja ne more ničesar urediti, ker spada to v območje finančnega ministrstva Kar se tiče obleke je dobila samo zagrebška direkcija 3000 kožuhov in vrbutega tudi 8 milijonov kron za gradnjo železniških stanovanj.
Trbovlje, 22 decembra. (Izv.) Tudi današnji dan je potekel popolnoma mirno Delavci v elektrarni niso zapustili dela. Voditelji štrajka širijo vesti, da je izbruh generalne stavke gotova stvar ter odločno zanikajo, da bi bili stavkujoči pripravljeni na pogajanja.
Ljubljana, 22. decembra. Semkaj je prispela privatna vest, da je danes izbruhnil štiajk tudi v Velenju, kjer je v tamkajšnjem državnem premogokopu zaposlenih nad 1500 rudarjev. Vest se ne potrjuje.
nam©*
X Pobijanje draginje v Angliji. Londonski listi poročajo o uspešnih ukrepih, katere je že pred letom dni odredila angleška vlada v svrho pobijanja draginje. Ustanovila so se posebna sodišča po vseh večjih krajih in občinah, ki so sestavljena iz zastopnikov trgovcev, konsumentov in občinskih uradnikov. Vsakdo, ki misli, da je za kako blago plačal previsoko ceno, ima pravico, da se pred tem sodiščem pritoži, trgovec, kateremu se dokaže krivda, pa je dolžan, da povrne vsoto, pa če bi znašala tudi le par fickov. Trgovcem je dovoljen brutto-dobiček 30 %, grosistom in tovarnarjem pa 10 %.
X Potniški aeroplani v Italiji. Poizkusi s prvim avijonom za transport blaga in potnikov, ki je bil zgrajen v Milanu, so se prav dobro obnesli. Avi-jon preleti 104 kilometre v eni uri ter lahko ostane v zraku do 50 ur.
X Srednjeameriške zedinjene države. Iz Newyorka se brzojavno poroča, da se je v San Jose di Costarica pričel pretečeni torek kongres, na katerem so zastopane vse države srednje Amerike.
Namen kongresu je, da prouči podlago, na kateri bi se združilo vseh pet republik srednje Amerike v srednjeameriško unijo.
X Skrivnostne okostnice. V francoskem zdravilišču Cannes se je povodom raznih poprav v cerkvi sv. Ane našlo 25 človeških okostnic, katere so izkopali ter jih naložili v cerkvi, kjer ostanejo, dokler oblast kaj ne ukrene glede njihove usode. Nahajajo se tam okostnice mož- žen in otrok ter se z velikim zanimanjem pretresa vprašanje, kako so prišle tja. Poklican je arheolog iz Pariza, da morebiti pojasni skrivnostno zadevo, ker se niti ne ve, kako stare so te okostnice.
X Lakota na Kitajskem. List „Da-gens Nyhoter" poroča iz provinc Čili, Šantung, Šanel in Honan, kjer biva kakih 30 milijonov ljudi, da trpi prebivalstvo silno lakoto. V teh pokrajinah že leto dni ni bilo dežja. Prebivalstvo živi od trave in korenin.
X Male ladje na oceanu. V najnovejšem času je v pomorskih športnih krogih zavladala manija, da se dolge oceanske vožnje podvzemajo s prav majhnimi ladjami. Tako je nedavno
prispela v Newyork majhna jahta „Tip-hoon", dolga samo 12 metrov. Prevozila je nad 8000 milj.
X Podpisal očetovo smrtno obsodbo. „Caricinskije Vjedomosti" objavljajo podrobnosti o aretaciji polkovnika carske armade, Andruščenka, starca 72 let, katerega sin je pomočnik predsednika caričinske izredne preiskovalne komisije. Polkovnika Andruščenka so komunisti ujeli in obtožili, da je Wran-glovo armado dobrovoljcev podpiral na ta način, da je učil vojake, kako je treba ravnati s puško in mitraljezo. Izredno sodišče ga je zaradi tega obsodilo na smrt kakor razen njega še 12 drugih carskih oficirjev. Andruščenka so ustrelili v noči 26. oktobra. Andru-ščenkov sin je, neprečitavši niti imena obsojencev, mehanično podpisal smrtno obsodbo svojega lastnega očeta, a ko je zvedel, kaj je storil, je bilo že prepozno. Nekoliko dni po polkovnikov« smrti so objavile „Caricinskije Vjedomosti" članek pod naslovom „Pri nas ni usmiljenja", v katerem se je poveličevalo postopanje sina-revolucijonarja, ki je s smrtjo kaznoval svojega lastnega očeta kontrarevolucijonarja. Čez deset dni je ravno isti časnik poročal, da je Andruščenkov sin z revolverjem ustrelil predsednika izredne preiskovalne komisije, Mojsejenka, in štiri vojake rdiče garde, ki so izvršili obsodbo nad njegovim očetom. Potem pa ie ustrelil še samega sebe.
X V Nemčiji ne bo predpustnih veselic. Iz Nauena se brezžičnim potom br-zojavlja, da so v Nemčiji vsled težkih življenskih razmer za bodoči predpust vse karnevalske slavnosti prepovedane.
X žena — minister prosvete. Kakor javljajo iz Washingtona, namerava novi predsednik Harding iz hvaležnosti napram ženstvu, ki je pri volitvah zanj glasovalo, predlagati kongresu ustanovitev novega ministrstva prosvete, ki naj bi se poverilo kaki ženski.
Ii ■HlWHi|ilMl«IHIIIMIIllllllWII IMII II I I III«I I III
Dober dan! in nikakih bolečin ne boste imeli, če uporabljate Fellerjev Elsa-fluid in Elsa-krogli-ee, 6 dvojnatih ali 2 specialni steklenici Eisa-fluida 42.— K. 6 škatlic Elsa-kroglic 18.— K. Ideal vseh sredstev za negovanje lepote so: Fellerjeva obrazna pomada močnejše vrste 15.— K. Fellerjevo pravo medicinalno lilijino mlečno milo z znamko „Elsa" 19.—. Eellerjeva Tannokina-pomada za rast las, veliki lonček 15.— K. — Tudi vsi drugi Elsa-izdelki tvrdke Ev gen V. Feller, v Donji Stubici, Elsa-trg st. 860 na Hrvatskem so vseskoz zanesljivi in priporočljivi.
hlode, trame, deske drv , oglje kupuje
tvrdka F. Skrbeč, trgovin ? z lesom
J Miklošičeva cesta štev. 8/1
(■ asprn i hotel* Union).
Voioflodne in plinouodns cevi
v premeru pn 4 4 in 5/4 cole, oddaja mnogo
pod dnevno ceno, uvozna tvrdka J. Raaboršek. Šmartno pri Litiji.
D.lnlik« glewnlca»
K 30.000.eoo
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana

R«X«rv«i uH»Om
K 10,000.000
Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovifc, Opatija. Split. Sar^e*«, šibenik, Zader, Ekspozitur« Kranj
Centrala:
3pr«Jamm Vlog* knjitiie. - Vloge na teko«! i» iirtt-rafoa proti najugodnejšemu obrekovanju. — Bentui davek plada banka is svojega
Kupuj« In prodala 1
papirje itd.
Devize, valute, Trednoatne
Esttcntiral Menice, deviae, vrednostne papirje itd. izdaja: Čeke. uakagnice in akreditive na vsa tu- id
luov.etnska me«t& Daj« predujme 1 na vrednostne papirje in na blago, ieiete v javnih skladiščili. f'aje trgovske kredite pod najueodneiAimi ootfojl
Pr»wioma»
&iiiautfiejft.
Brzojavni
Korana naročila in jih lavrSuje naj
naslov: Jadranska.
Tsleton «t. "iST.
KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
strtiarisva mic* sta«, a* Podružnic* f Splita, Trsro, Cilovco, SaFSjBVB, Borici. CbI|b, fflani&aru In finrooija!!; oanCna fRspssItera s Ptujo.
& so.goo.ooo -
Tctalon »». 28«.
Sprejem*
na kn|llke In tefco£i račun
preti ugoOnamu obr«ilo«a<i|u.
JUpule lil pr<in«|» vse vrsta vreaau*!ntt> V*P'rl*c = »ilut In tluvoltu)« viikoortia« Mr«dtt«. =
Dnoiavni naalov ■ „BanH»",