109 Stati in obstati 15(2019): 109-126 https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(29)109-126 Božidar Debenjak MOŠKO, ŽENSKO, DRUGO IN RED STVARJENJA Dva ali trije spoli? V Genezi na samem začetku beremo o redu stvarjenja sveta. Bog je tu imenovan Elohim, kar je množinska oblika k besedi El. Ko pride do stvarjenja človeka, je uporabljena množina: »Naredimo ...« Slovenski standardni prevod jo tolmači kot »Bog se nekako posvetuje sam s se- boj«, Jeruzalemska Biblija pa navaja dve drugi teološki razlagi: grški in latinski prevod vidi v tem posvetovanje Boga z angeli, cerkveni očetje so to razumeli kot namig na Sveto Trojico. Bog je rekel: ’Naredimo človeka po svoji podobi, nam podobnega. [...]’ Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moš- kega in žensko je ustvaril.« (1 Mz 1,26) Jeruzalemska Biblija v obsežni pripombi opozarja, da besedilo uporablja predznanstveno sliko sveta. Ne smemo krčevito iska- ti ujemanj med tem prikazom in predstavami modernega naravoslovja (Neue 1992, 14), ker gre tu za razodetje v tistemu času lastni obliki. Dodajmo še to, da to, da ima človek posebno odgovornost v svetu, izhaja tudi iz moderne znanosti. In kar so neizpodbitna znanstvena dejstva, to mora tudi pri sprejemanju Biblije veljati za red stvarjenja. 110 ŠTUDIJSKI VEČERI Po prvem poglavju Geneze imamo človeka, ustvarjenega po božji po- dobi, v dveh oblikah: »moškega in žensko je ustvaril«. A nemška zako- nodaja, torej zakonodaja države, v kateri so v vladi kot seniorski part- ner krščanski demokrati, je v rojstni list poleg dveh spolov vnesla še tretjega. Namenjen je novorojenim otrokom, katerih spol ni nedvoumno ugotovljiv. V odstotku je njihov delež primerljiv odstotku rdečelascev. Njihov izvor ni enoten, pojasni pa ga biologija. En del izvira iz števila kromosomov. Pri razmnoževanju mnogoceli- čarjev se pri rastlinah in živalih izmenjujeta dve generaciji: ena ima kro- mosome v dvojnem setu (diploid) – pri človeku 46 oziroma 23 parov –, druga pa je haploidna, ima torej enojni set, pri človeku 23 kromosomov. Kot lepo vidimo npr. pri ribah, gre za samostojno generacijo, ki se tam sreča v vodi, haploidno jajčece in haploidna semenčica se pri ribah tam združita v zigoto. Pri sesalcih sta življenje haploidne generacije in njen konec z združitvijo v zigoto prenesena v varno zavetje, zigota se razvija v priklopu na organizem matere. Toda način, kako nastaneta haploida, torej jajčece in semenčica, ostaja zapleten. Tako v jajčnikih kot v testisih se zarodne celice najprej nekajkrat normalno delijo (ekvacijska delitev ali mitoza), potem pa sledi redukcijska delitev ali meioza, v kateri iz celic s človeškimi 23 pari nastane haploidno jajčece oziroma haploidni spermi- ji s 23 kromosomi. Če je šlo vse po sreči, imamo tu po zadnjih dveh de- litvah jajčece s setom 22 avtosomov in s heterosomom X, semenčice pa po dve s setom 22 + X in dve s setom 22 + Y. Lahko pa se pri redukcij- ski delitvi kaj ponesreči, npr. eden od parov se ne razdeli, tako da dobi- mo nesimetričen rezultat: ena celica ima skupno 24 kromosomov, druga pa 22. To se lahko zgodi pri različnih kromosomih. Ob oploditvi dobi- mo v prvem primeru trisomijo (eden od kromosomov ni v paru, tem- več je v troje), v drugem primeru pa monosomijo (eden od kromosomov je ostal brez para). Med trisomijami je najbolj znan Downov sindrom. Toda tudi kromosomski par XX oziroma XY se lahko napačno razdeli, tako da imamo jajčeca oziroma semenčice s sestavo 22 + XX, semenči- ce s sestavo 22 + XY ali 22 + YY ter jajčeca oziroma semenčice s sesta- vo 22 + 0. Rezultat so zigote s 47 kromosomi: triplo-X sindrom (XXX), Klinefelterjev sindrom (XXY) in XYY sindrom; in pa zigota s 45 kromo- 111 BOŽIDAR DEBENJAK somi: Turnerjev sindrom (X0). Teoretsko možnega sindroma Y0 ni, ker je najbrž letalen. Vse te trisomije so vir večjih fizičnih težav, ne manjših kot pri Downovem sindromu, a posebno se izražajo kot spolne disfunk- cije. Turnerjev sindrom pa privede do ženskega habitusa, ki ga v hujših primerih spremlja krilati vrat. Drugi del izvira iz genskih mutacij. Najbolj znan je ženski habitus oseb s kromosomskim parom XY, a z gensko pogojeno rezistenco na androgene. Iz zgodovine športa je znano, da so takšne osebe izločali iz ženskih tekmovanj na podlagi »kromatinske reakcije«; njihovi športni dosežki so bili namreč v ženski konkurenci izjemni. Tretji del izvira iz deviacij v embrionalnem razvoju. Kot je znano, se tu zvrstijo podobe naših evolucijskih prednikov, točneje, njihovih zarod- kov. Nekje v evoluciji so bili naši predniki dvospolni; tako se tudi spolni aparat človeškega zarodka najprej nastavi za oba spola enako, potem pa se iz istih praorganov razvijejo bodisi deli ženskega bodisi deli moške- ga spolnega aparata. Tudi tu je mnogo pasti, da se spolni aparat razvi- je zelo netipično, tja do navideznega ali celo pravega hermafroditizma. Pri nastajanju penisa je dostikrat nedokončano zapiranje sečne cevi, to- rej »hipospadija«, v ekstremnem primeru je njen iztok celo na bazi peni- sa. Obstoji še več disformacij spolnih organov, ki otežujejo prepoznavo spola. Katere so take, da jih je treba popraviti, kdaj pa je »popravljanje« škodljivo, je stvar resne presoje. Za večino danes velja, da za posege ni čas ob rojstvu. Zato je zakonodaja ponekod, denimo v Nemčiji, pri spo- lu uvedla tri rubrike: moški, ženski, drug. Spolna identiteta V bibličnem svetu obstajata dve spolni identiteti: moška in ženska. Vloga vsakega od obeh spolov je določena. V Starem testamentu je svet urejen patriarhalno, ženske imajo svoje območje delovanja, o plemen- skih zadevah pa odločajo polnovredni moški. Kot piše v Devteronomiju, so to obrezani člani izvoljenega ljudstva, ne mešanci (5 Mz 23,3) ali tujci (5 Mz 23,4–9). Izključeni so tisti, ki so jim, kot pravi Dalmatin, »moštvo 112 ŠTUDIJSKI VEČERI potrli«, se pravi, jim v otroštvu zmečkali testise, in tisti, ki so jim spolo- vilo odrezali (5 Mz 23,2). Tako pohabljeni in pa invalidi so le varovanci, nimajo pa pravice soodločanja. Že pri prerokih pa najdemo tudi druge tone. Nanašajo se na tiste z odrezanim spolovilom. In skopljenec naj ne govori: ’Suho drevo sem.’ Kajti tako govori Gos- pod: Skopljencem, ki pazijo na moje sobote, izbirajo to, kar mi ugaja, in se držijo moje zaveze, bom v svoji hiši in znotraj svojega obzidja dal roko in ime, ki bo boljše od sinov in hčera. Dal jim bom večno ime, ki ne bo iztreb- ljeno. (Iz 56,3–5) To je tudi ideja Vodnikovih verzov »Ne sina, ne hčere po meni ne bo, dovolj je spomina, me pesmi pojo.« Evangelij po Mateju ima zbirno ime eunouchos; Jezus pravi: Nekateri od evnuhov so se že iz materinega telesa rodili takšni, neka- tere so skopili ljudje, nekateri pa so se sami skopili zaradi nebeškega kral- jestva. Kdor more doumeti, naj doume. (Mt 19,12) O prirojenih hibah je bilo že nekaj povedanega; v drugi skupini so ljudje, ki so jim spolovilo pohabili v otroštvu ali odrezali kasneje, kar se je tudi Judom lahko zgodilo v sovražnem okolju. Tretja skupina pa je ju- dovstvu tuja. Samokastracija je v kultih bližnjevzhodnih religij vstop v spolno svečeništvo z obredno orgijo; na čigar vrt padejo odrezani deli, temu prinašajo srečo. Žrtvovalec pa je poveličan v svečeništvo. Za Jude pa so to odurni tuji kulti, in tako tudi za Jezusa. V njegovi priliki pa gre za samokastracijo iz asketskega zavračanja spolnosti. Tudi te Jezus ne priporoča. Med cerkvenimi očeti je po tem najbolj znan Origen. Med kasnejšimi krščanskimi sektami so najbolj znani ruski skopci, ki jih je zatrla šele oktobrska revolucija. Blažja oblika odpovedi, duhovna sa- mokastracija, je celibat. Tudi zanj velja: »Kdor more doumeti, naj do- ume.« S stavkom o evnuhih Jezus zavrača sklepanje svojih učencev, ki so Jezusovo polemiko s farizeji o ločitvi zakona razumeli kot nasvet zoper poroko. Če že hočete biti enaki evnuhom, pač bodite. Morda pa boste doumeli, kaj vam sporočam. 113 BOŽIDAR DEBENJAK Od modernih vprašanj v Bibliji pogrešamo menjavo spola, saj ta tak- rat biotehnološko ni bila mogoča. Odnos do transvestije je bil del odnosa do drugih religij, zaostroval se je z verskimi reformami, ki so judovsko vero razmejevale nasproti re- ligijam okolice. Transvestija je bila stalni del kulta Astarte, na praznik sta se oba spola preoblekla v nasprotnega. Kot del Astartinega kulta je bila po omenjenih reformah »nečistovanje«, torej za Jude nesprejemlji- va. Prepoved se glasi: Ženska naj ne nosi moške obleke in moški naj si ne oblači ženskih oblačil, kajti gnusoba je Gospodu, tvojemu Bogu, kdor to dela. (5 Mz 22,3) Ko je Luther razglasil, da je edino veljavno izhodišče Biblija (sola scriptura), je obenem razdelil predpise, ki jih vsebuje, na tri kategorije: ceremoniales se nanašajo na takratne judovske običaje in obrede, judici­ ales so pravni predpisi za takratno judovsko ljudstvo, morales pa se na- našajo na etična vprašanja in so trajno obvezujoči. A tudi to, kaj naj vel- ja za moralnoobvezujoče, ni nekaj negibnega. V sedemdesetih letih 19. stoletja je bil v ZDA strogo prepovedan crossdressing, torej moška ob- lačila za ženske in ženska za moške, gornji biblični stavek so torej šteli med morales; odprava te prepovedi je bil eden od ciljev feministk. Vmes je tudi v Ameriki ta prepoved zdrsnila v eno od neobvezujočih kategorij. Naravoslovna dejstva in kulturne spremembe so podlaga za novo vred- notenje bibličnih predpisov. To velja tudi, denimo, za istospolne odnose; biblična prepoved je ve- zana na odklanjanje vsega, kar je značilno za druge kulte, seks s sveče- nikom pa je bil del kanaanskih in mezopotamskih kultov. Značilno si v Levitiku sledita vrstici o prepovedi žrtvovanja otrok Molohu in »ležan- ja z moškim kakor se leži z žensko« (3 Mz 18,21–22). A odkar je znano, da je tudi v živalskem svetu zastopana homoseksualnost, med ljudmi pa zajema 3–5 % oseb enega ali drugega spola, se spreminja tudi odnos do zadevne biblične prepovedi; v anglikanski Cerkvi je en del posvetil ho- moseksualca za škofa, druge protestantske Cerkve so bolj zadržane, v rimski Cerkvi pa se debata komaj začenja. 114 ŠTUDIJSKI VEČERI Čistost in nečistovanje »Nečistovanje« je v Bibliji največkrat oznaka za erotično vsebino kul- tov pri okoliških ljudstvih. Tako imamo v Eksodusu ostro prepoved me- šanja z drugimi ljudstvi: Kajti ne smeš se priklanjati drugemu bogu, ker je Gospodovo ime ’Ljubosumni’, ljubosumen Bog je. Nikar ne sklepaj zaveze s prebivalci de- žele! Sicer te bodo, kadar bodo nečistovali s svojimi bogovi in darovali svojim bogovom, povabili in boš jedel od njihove daritve; jemal boš nji- hove hčere za svoje sinove in njihove hčere bodo nečistovale s svojimi bo- govi in zapeljevale tvoje sinove, da bodo nečistovali z njihovimi bogovi. (2 Mz 34,14–16) To svarilo priča, da so bile take zveze in njihovi taki vplivi pogosta zade- va. Kaj namreč pomeni, da je Jahve »ljubosumen bog«? Pač, da ne mara konkurence drugih bogov, denimo Baala. Tako peteroknjižje kot dru- ge knjige so polne kršitve te prepovedi in prevzemanja tujih bogov, po- tem pa očiščevalnih ukrepov. Do samega erotičnega dogajanja pa vlada mnogo večja toleranca. Hebrejski pesniki na široko opisujejo telesne dele, ki so povezani s spolnim življenjem (Vp 4,5 7,2–3 itn.). Znano je pogosto pojavljanje iz- razov zaera, sperma (seme), pritome (obreza), orla, akrobystia (prepu- cij), erwa (sram) idr. Prikaze spolnih dogajanj je najti v 1 Mz 19,31–36, kjer Lotovi hčeri opijeta očeta in z njim koitirata, v 1 Mz 30,16 spi Jakob z Leo, v tem poglavju se kot afrodiziak uporablja nadlišček; v zgodbi o Judi in Tamari (1 Mz 38,2–10) je beseda o tem, kako Juda s Kanaanko zaplo- di Era, Onana in Šelaja ter kako Onan »strese seme na zemljo«, ko koi- tira s Tamaro. V zgodbi o Jožefu in Potifarjevi ženi je opis zapeljevan ja nedvoumen (1 Mz 39,7.12). V Numerih je opisan umor para med seksom (4 Mz 25,6–8). V pripovedi o sovražnem razmerju Savla do Davida, ki je bil prijatelj Savlovega sina Jonatana, se govori o tem, da lahko David postane Savlov zet, če za odkup hčere Mihale prinese sto filistejskih pre- pucijev; David to izpolni, potem ko je pobil 200 Filistejcev (1 Sam 18,23). 115 BOŽIDAR DEBENJAK Seksualno nabito se govori o Jeruzalemu (Ezk 16,7–33) ter Samariji in Jeruzalemu (Ezk 23,3–20); ob to se nihče ne spotika. Da pogosto prihaja do porok s polsestrami in z očetovimi ženami, da se od mož sploh ni zahtevala zakonska zvestoba in da je v starejših ča- sih često ostala nekaznovana tudi nezvestoba žena, o tem mdr. govorijo tožbe o številnih zakonolomih (Jer 5,8). Mogočniki so si dali brez okoli- šev voditi v hišo zakonske žene drugih (2 Sam 3,7 in 11,27). Da je priha- jalo tudi do incesta z lastnimi hčerami ali sinov z lastno materjo, razvi- dimo iz zgodbe o Lotovih hčerah (1 Mz 19,31–36), iz prepovedi v Levitiku (3 Mz 18,7) ter katalogov smrtnih in izgonskih kazni (3 Mz 20,11–16 in 17–21). Da pa prešuštvo v modernejšem pomenu za moža sploh ni štelo za greh, kažejo mesta o vlačugi Rahabi (Joz 2,1) in o Samsonu pri vlaču- gi (Sod 16,1) Vlačuganje za denar je bilo nekaj čisto običajnega, saj tudi Salomon razsoja med dvema vlačugama (1 Kr 3,16–27). Očetje so čes- to puščali, da so se lastne hčere predajale za denar, kot kaže prepoved v Levitiku (3 Mz 19,29). Sodomija in pederastija nista bili le sodomitski pregrehi (1 Mz 19,5), saj ju Levitik prepoveduje (3 Mz 18,22–24) in sank- cionira s smrtjo (3 Mz 20,13). O posiljevanju lastnega in drugega spola govori Sodniki 19,22. Posebno vprašanje pa je kultni seks iz sosednjih kultov pri Izraelcih; zastarelo se imenuje »tempeljska prostitucija«, uporablja se tudi ime hie­ rodul (moški) in hierodula (ženska); doulos oziroma doule pomeni v grščini »služabnik« oziroma »služabnica«, hieron pa pomeni »sveto«. V Starem testamentu je naziv za moškega kadeš in za žensko kedeša. Naloga teh »služabnikov svetega« je bila, da vernika pripeljejo skozi eks- tazo orgazma v srečanje z bogom. Številna mesta v peteroknjižju in v kroniških knjigah, zlasti v obeh knjigah kraljev, kažejo, da je bil do ko- renitih reform okrog leta 621 pred našim štetjem mogoč tak kult tudi v službi Jahveja. O stari praksi priča več mest, denimo 1 Mz 38,21–22, 1 Kr 14,24, 15,22, 22,47, 2 Kr 23,7, Oz 4,14, posredno Job 15,14 (iz sloven- skega prevoda ni razvidno, a beseda je o tem, da tak svečenik ne doča- ka starosti). Ker so biblična besedila nastajala skozi tisoč let in bila večkratno redigirana, so predpisi iz starejših plasti često drugačni od mlajših. 116 ŠTUDIJSKI VEČERI Najstarejši del Starega testamenta so nekatere pesmi, najstarejši zako- nik pa je v Eksodusu (2 Mz 20,24 do 23,19). Ta del ima korenine oko- li leta 1000 pred našim štetjem; prepoveduje in s smrtjo kaznuje samo seks z živaljo, za čaščenje tujih bogov pa zahteva izgon. V Genezi (1 Mz 38,21–22) velja obisk pri kedeši za nekaj normalnega. V Numerih (4 Mz 25,3–9) se obravnava kot čaščenje Baal Peorja in terja smrtno kazen. V Devteronomiju, ki je uveljavljen ali pa ponovno uveljavljen z versko re- formo okoli leta 621, je prepovedano biti kadeš ali kedeša in prinašati Gospodu plačilo za kultno spolnost, »oboje je gnusoba Gospodu, tvo- jemu Bogu«. Plačilo, ki ga prejme kadeš za istospolno ekstazo, dobi za- ničljiv vzdevek »pasje plačilo« (5 Mz 23,18–19). Kult Jahveja torej (več) ne dopušča niti »posvečenih« hotnikov (spolnih svečenikov obeh spolov) niti svetih kastratov. Vsi ti so odslej razpoznavni znak tujih kultov, torej odvrnitve od »Gospoda, tvojega Boga«. Prej omenjena verska reforma izganja tudi kult ženskega para k Jahveju, Ašere (npr. 1 Kr 14,24) o ob- novi čistega Jahvejevega kulta govorijo 1 Kr 15,12 in 22,47 ter 2 Kr 23,4– 20. Na ostanek starih kultov meri tudi Oz 4,11–19, med drugim očita, da »oni sami (sc. svečeniki) […] opravljajo daritve s posvečenimi vlačuga- mi«. O ostrini verske reforme se lahko poučimo iz druge knjige kraljev (2 Kr 23,4–20): potem ko je kralj Jošija ukazal uničiti vse, kar je bilo pove- zano z drugimi kulti, »tudi Ašero je spravil iz Gospodove hiše« (vrstica 6) in »podrl stanovanja obrednih vlačugarjev, ki so bila ob Gospodovi hiši« (vrstica 7), »oskrunil Tofet, […] da ne bi nihče več žrtvoval Molohu sina ali hčere v ognju« (vrstica 10), je razdejal še vsa druga kultna mesta iz kanaanske tradicije. Vrhovni svečenik in pobudnik te reforme je bil Hilkija. Za podlago pa je vzel zakonik, najden v templju. Šele s to refor- mo se konča delovanje kadešev in kedeš. Nadomestna maternica v Bibliji Ne bo nas presenetilo, da se na več mestih v Bibliji odpira vprašanje, kako do materinstva. Razume se, da v časih, ko so nastajali biblični spi- si, ni bilo tehnik in sredstev moderne biomedicine. A tudi tedaj so obsta- 117 BOŽIDAR DEBENJAK jale in se porajale etične in pravne dileme v zvezi s spolnostjo, partner- stvom, starševstvom (posebej materinstvom). Te dileme je treba videti na njihovem mestu v življenju (Sitz im Leben), torej tako v njihovi zgo- dovinski obarvanosti kot v njihovem vsebinskem jedru. Da pa bi jih izluščili iz Starega testamenta, moramo biti pozorni na dvojno naravo mnogih besedil. Po eni strani gre za kroniko plemen in imena oseb – očakov in tudi pramater – so metonimije za gentes, ki da iz njih izvirajo, genealogijo oseb kot genealogijo plemen; zato se osebam prideljuje starost, mnogo večja od starosti normalnega posameznika, tja do metuzalemske. Toda kako si v ustni književnosti zapomniti to kroni- ko? Zato je druga stran zgodbe ta, da je kronika podana kot romansira- na zgodba oseb, in v tej razdelani fabuli tiči še verski in moralni poduk. Tako imamo v zgodbi o Abrahamu, Sari in Hagari šifrirano sporočilo o plemenu Hagaritov in o sorodstvenih vezeh, ki so jih Izraelci občutili do nekaterih plemen Izmael; iz plemena Abraham izvira pleme Izmael, prek Izaka pleme Izrael, po obeh sinovih blizu svoje stoletnice pa ima očak Abraham pozneje še šest sinov s Ketubo. Obenem s to šifrirano rodovno zgodovino pa ima romansirana zgodba še etična sporočila v zvezi z materinstvom. »Žena Saraja Abramu ni rodila otrok«, beremo v Genezi (1 Mz 16), »imela pa je egiptovsko deklo, ki ji je bilo ime Hagara. Saraja je rek- la Abramu: ’Glej, Gospod mi ni dal, da bi rodila. Pojdi k moji dekli! Mogoče bom po njej dobila otroka.’« Rešitev, da dekla zanosi in rodi ot- roka svoji gospodarici, velja tedaj za splošno sprejemljivo; tako ravna- ta tudi sestri Rahela in za njo Lea v zakonu z Jakobom (1 Mz 30,1–21). Sarina »egiptovska dekla« Hagara, Rahelina dekla Bilha in Leina dek- la Zilpa so bile po današnji terminologiji določene za darovalke jajčeca in nadomestne matere, tudi če se je oploditev zgodila klasično in ne po biomedicinski metodi. Bilha in Zilpa to vlogo sprejmeta, sta torej daro- valki jajčec in posojevalki maternice. Egiptovska dekla Hagara pa sicer najprej stopi v to vlogo, a med nosečnostjo se premisli in postane gos- podarici nepokorna. Ko začne ta z njo trdo ravnati, Hagara pobegne. Po tedanjem običajnem pravu bi bila Hagara samo nadomestna mati, po- dobno kot v današnjih biomedicinskih variacijah s posojeno maternico 118 ŠTUDIJSKI VEČERI in darovanim jajčecem. V modernih primerih jajčece daruje praviloma druga oseba in ne kar nadomestna mati. Hagara pa tedanji dogovor sa- botira, biti hoče tudi v socialnem pomenu mati svojega otroka. Na nje- no stran se postavi tudi Gospodov angel (1 Mz 16,7–12) in z njegovo in- tervencijo je otrok, ki dobi ime Izmael, tudi po statusu, ne le biološko, njen sin, in ne Sarin. Tudi problem »najete maternice« torej ni nekaj povsem novega, in biblična sodba je po Hagarini odklonitvi na njeni strani. Ob Hagari- ni morebitni privolitvi pa bi bil legitimen tudi Sarin načrt, saj je temel- jil na običajnem pravu; z Bilho in Zilpo je pri Jakobu, Raheli in Lei šlo vse gladko. Moderne dileme z »najetimi maternicami« niso zelo daleč od starozaveznih. Po tem Sarinem neuspehu Gospod čudežno omogoči, da zanosi sama Sara in rodi Izaka. Gotovo pa ni naloga biomedicine, da bi produ- cirala nadomestnega Boga. Moderni »Sari« po šestdesetem letu je vlo- go »Boga v belem« igral dr. Antinori in pomisleki zoper njegovo počet- je niso samo teološki. Tveganja tudi niso samo biološka, čeravno teh ni malo, temveč v vsaj enaki meri tudi socialna. V slovenski politični diskurz o biomedicinski pomoči stalno inter- ferira neka druga tema: spor o krščanstvu in domnevni protikrščanski naravnanosti. »Sramotni člen ustave« iz ust bivšega metropolita, pa iz- jave Komisije za pravičnost in mir, pa še in še. Zanimivo pa je, da Biblija ne podpira takega poenostavljanja. Odvrženo seme ali zgodba o Onanu Naslednje moderno vprašanje je darovanje semena. Biomedicinska pomoč darovano seme bodisi vnese v žensko telo bodisi in vitro zdru- ži z jajčecem. V imenu domnevnih krščanskih vrednot nekateri za- vračajo heterologno inseminacijo (oploditev s semenom, ki ni seme za- konskega druga oz. partnerja). Že kmalu po osamosvojitvi je tedanji visoki uradnik ministrstva za zdravstvo izjavil pred kamerami: »Seveda bomo dovolili samo homologno inseminacijo!« Ta »seveda« pa je seveda 119 BOŽIDAR DEBENJAK hudo vprašljiv. K odgovoru na vprašanje, ali je vstop donatorja sperme v proceduro res proti krščanskim načelom, ne pridemo mimo Biblije. Ta »knjiga knjig« vsebuje mnogo življenjskih vprašanj, ki so terjala in dobivala odgovore: za vernika v čem obvezujoče, za drugega bralca in- struktivne in izzivalne. In posebno, kadar postanejo domnevni zago- vorniki krščanskih vrednot zaripli, je čas za listanje po Bibliji. Ponavadi se izkaže, da je Biblija, kakor je stara, bolj življenjska kot njeni konser- vativni eksegeti. Že v Genezi najdemo pomenljivo zgodbo o Tamari in Judi (1 Mz 38). Prvih pet vrstic je predzgodovina: Juda vzame za ženo neko Kanaanko in ta mu rodi tri sinove; ime jim je Er, Onan, Šela. Tretji sin je nekaj let mlajši. In zdaj se zgodba začne: »Juda je vzel za prvorojenca Era ženo, ki ji je bilo ime Tamara. Toda Judov prvorojenec Er je bil hudoben v Gospodovih očeh, zato ga je Gospod usmrtil.« Zakon je bil konsumi- ran, a Tamara ni noseča in je vdova. Velja pa pravna ureditev, strokovno imenovana levirat (levir latinsko pomeni »svak«), ko možev brat s koi- tusom z vdovo »obudi bratovo seme« in s tem pokojnemu bratu zaplodi potomstvo. V modernem jeziku gre tu za »heterologno inseminacijo«, saj bi Tamara rodila statusno Erovega otroka. Ta brat je Onan. »Tedaj je Juda rekel Onanu: ’Pojdi k ženi svojega brata in združi se z njo kot svak, da bratu obudiš potomstvo!’ Ker pa je Onan vedel, da potomci ne bodo njegovi, je vsakokrat, kadar je šel k bratovi ženi, seme spustil na tla, da bratu ne bi dal potomstva.« Prakticiral je torej očitno coitus interrup- tus, ne morda po njem poimenovane »onanije«. »V Gospodovih očeh je bilo hudobno, kar je delal, zato je tudi njega usmrtil.« Opraviti imamo torej s »heterologno inseminacijo«, predpisan je do- nator, od semena katerega bodo potomci karseda podobni pravnemu očetu, pokojnemu možu matere – možev brat. Tu ne gre za zakon med vdovo in svakom, temveč za dolžnost »oživitve bratovega semena«, to- rej darovanja semena. Levirat vsaj tu nikakor ne pomeni nadomestnega soproga za vdovo, temveč samo dolžnost »oživitve bratovega semena«, zato da so tu dediči njegovih pravic in obveznosti. V Genezi je ta brato- va obveza tako ostro postavljena, da njena kršitev izzove Gospodovo skrajno jezo – kršilca Bog usmrti. V Devteronomiju je obveza že močno 120 ŠTUDIJSKI VEČERI omiljena – kdor svaške obveze ne izvrši, ga vdova pred skupnostjo jav- no osramoti (5 Mz 25,5–10): svakinja naj mu javno sezuje sandalo in mu pljune v obraz. Potem naj spregovori in reče: ’Tako naj se stori možu, ki noče zidati hiše svojemu bratu.’ In njegovo ime naj se v Izraelu glasi hiša sezutega. To je pač sramota, ni pa smrt. Levitik (3 Mz 18,16 in 20,21) pa je očitno v sporu z dolžnostjo levirata, saj prepoveduje »odstreti nagoto žene svoje- ga brata« – brez vsake izjeme. Vrh tega v Devteronomiju obveza obstoji samo tedaj, če se posesti bratov stikata. Ta primerjava dokazuje, da gre v Genezi za več kot zgolj pravno normo: gre tudi za status vdove, za njeno pravico do materinstva. Zato je norma tu etična in božja kazen je smrt. Zakaj je Onan bojkotiral dolžno darovanje? Ker »je vedel, da potomci ne bodo njegovi«, je »seme spustil na tla, da bratu ne bi dal potomstva«. V nasprotnem primeru bi potomci, ki bi jih omogočil svojemu starejše- mu bratu, stali – kot otroci prvorojenca – v dednem redu pred njim, on pa bi si z izpolnitvijo dolžnosti zacementiral status drugorojenca. Toda naj je Onanov pomislek z njegovega stališča še tako racionalen – storil je tako hud prestopek, da je sankcioniran s smrtjo. A zgodba tu še ni končana. Z Onanovo smrtjo problem Tamare os- taja odprt in na vrsti bi bil tretji brat, ki pa šele dozoreva. Juda pa išče izhod, kako bi se izognil dolžnosti, saj se boji, da Tamara prinaša smrt tudi tretjemu sinu. »Nato je Juda rekel snahi Tamari: ’Prebivaj kot vdova v očetovi hiši, dokler ne doraste moj sin Šela!’ Rekel je namreč: ’Da še ta ne umre kakor njegova brata!’ Tamara je šla in prebivala v očetovi hiši.« Čez precej časa je »Tamara spoznala, da je Šela dorastel, pa mu je niso dali za ženo«. Bila je torej opeharjena za materinstvo in za pravice žene. Prigoljufano seme In zdaj se začenja drugi del zgodbe: Tamara si spermo pridobi z zvija- čo – od Jude. Juda je medtem ovdovel. Odpravi se iz Adulama, kjer živi, v Timno, kjer mu bodo strigli čredo ovac. Tamara to zve, sleče vdovsko 121 BOŽIDAR DEBENJAK obleko in se preobleče v spolno svečenico (kedeša) in sede »pri vhodu v Enajim ob poti v Timno«. Maskiranje je uspešno, Juda je ne spozna, ima jo za to, kar kaže njena obleka. Obrnil se je s poti k njej in ji rekel: ’Pusti, naj grem k tebi!’ Ni nam- reč vedel, da je njegova snaha. Rekla je: ’Kaj mi boš dal za to, da prideš k meni?’ Rekel je: ’Poslal ti bom kozlička od svoje drobnice.’ Nato je rekla: ’Prav, a moraš mi nekaj zastaviti, dokler ga ne pošlješ.’ Rekel je: ’Kakšno zastavilo naj ti dam?’ Pa je rekla: ’Pečatni prstan, trak in palico, ki jo imaš v roki.’ Dal ji je to in šel k njej. In spočela je z njim. Nato je vstala in šla, od- ložila tančico ter oblekla vdovska oblačila. Maske ni več, Tamara je noseča, pomembno zastavilo je v njenih rokah. Juda zdaj posvečeni hotnici (kedeši) hoče dati dogovorjeno plačilo, a njegov spremljevalec (in priča dogajanja) je ne najde in se vrne s sporoči- lom, da v Enajimu nikoli ni bilo nobene kedeše. Juda se mora sprijazniti z izgubo insignij: »Naj jih ima! Da le ne bova v zasmeh! Glej, poslal sem tega kozlička, ti pa je nisi našel.« Preprosto rečeno: molčiva o vsem sku- paj, da se ja ne bo razvedelo, da me je kedeša ujela in potegnila za nos. Vprašanje, kaj dela hebrejski očak pri »posvečeni hotnici«, tako da pri tem ostane brez insignij oblasti, očitno pelje v blamažo in posmeh, ni pa razumljeno kot udeležba v tujem kultu in s tem nezvestoba Jahveju; očitno gre tu še za kedešo v kultu Jahveja. Čez približno tri mesece »so Judi povedali in rekli: ’Tvoja sna- ha Tamara je nečistovala in iz nečistovanja tudi spočela.’ Juda je re- kel: ’Peljite jo ven in naj jo sežgejo.’« Juda torej ravna podobno kot mu- slimanski sodniki v Nigeriji, samo da tu kazen ni kamenjanje, temveč sežig: tip kazni, ki jo Levitik predvideva za duhovniško hčer, ki je pos- tala kedeša (3 Mz 21,9). O Tamarinem poreklu nismo izvedeli nič, mor- da je res duhovniška hči, toda tudi Juda še ne ve, da se je njegova snaha preoblekla v kedešo, zato nas tip kazni postavlja pred nerešljivo uganko. Ko so jo peljali ven, je poslala tastu sporočilo: ’Spočela sem od moža, čigar last so te stvari.’ Rekla je še: ’Le poglej, čigavi so ta pečatni prstan, ta 122 ŠTUDIJSKI VEČERI trak in ta palica!’ Juda si je to ogledal in rekel: ’Pravičnejša je od mene; za- kaj jaz je nisem dal sinu Šelaju.’ Potem pa je ni več spoznal. Srečni zaključek je v tem, da je Tamara svoje dosegla: izterjala je svo- jo upravičenost do materinstva. Ni postala Judova žena (»spoznati« po- meni »spati z«), a rodila je dvojčka: prvi se je rodil Perec, drugi Zerah. O Judovem sinu Šelaju zvemo nadalje samo še, da je od njega izvirala rod- bina Šelajevcev (4 Mz 26,10), Tamara in od njenih sinov Perec pa imata zelo izpostavljeno vlogo. O pravičnosti Judov stavek »Pravičnejša je od mene« (1 Mz 38,26) slovenska »stan- dardna« izdaja komentira takole: »Pravičnejša: Tamara je taka zato, ker jo je bolj skrbelo očakovo potomstvo, ne pa zato, ker bi bilo njeno dejan- je v vseh pogledih dobro.« Smo prav prebrali? »Očakovo potomstvo«? Iz Numerov (4 Mz 26,10) vemo, da očak tudi brez Tamare ni brez potomstva, saj obstoji »rodbi- na Šelajevcev«, torej potomcev njegovega najmlajšega sinu. Za »očako- vo potomstvo« torej Tamare pač ni treba »bolj skrbeti«! Pa tudi o tem, da njeno dejanje ne »bi bilo v vseh pogledih dobro«, govore le tolmači Biblije, ne pa Biblija sama. Kot bomo pokazali, sledi iz Stare in Nove za­ veze prej nasprotno. Pravičnost Tamare je v tem, da se bojuje za svojo pravico do po- tomstva, saj bi brez one zvijače ostala brez otrok: Er jih ni uspel zaplo- diti, ker ga je prej »Gospod usmrtil«, Onan ni hotel »obuditi bratovega semena« in je zato umrl, Šelaju pa Juda ni dal te naloge. Tamara je bila z Judovim izigravanjem obsojena na to, da se bo postarala kot jalova jetni- ca svojega vdovstva. A s tem se ni bila pripravljena sprijazniti in je vzela svojo usodo v svoje roke: spadala je v Judovo družino, v njej sta bila dva mlada moška, ki bi ji morala darovati seme po smrti svojega brata, in če ji po moževi smrti semena niso darovali prostovoljno, si ga je pač vzela z zvijačo od očaka. In prav to zvijačo Juda potem meri ob svoji zvijači, 123 BOŽIDAR DEBENJAK s katero je hotel obvarovati sina Šelaja pred nevarnostjo, ki bi mu uteg- nila groziti prek Tamare. S svojim ravnanjem (prilastitvijo sperme) je Tamara pravičnejša od Jude. Komentar Tamarine zvijače v avtoritativni Jeruzalemski bibliji se sliši bistveno drugače kot gornji iz slovenskega standardnega prevoda: Tamara pričakuje, preoblečena v hotnico, Judo ob poti. K temu je ne žene nečistovanje [Unzucht], temveč želja imeti otroka iz krvi svojega umrlega moža. Njen način ravnanja Juda prizna za ’pravičen’ (v. 26) in nje- ni potomci ga hvalijo (Rut 4,12) (Neue 1992, str. 61). Tu mišljeni odlomek iz Rutine knjige se bere emfatično: »Naj bo po po- tomstvu, ki ti [Boazu] ga bo Gospod dal po tej mladi ženi, tvoja hiša ka- kor hiša Pereca, ki ga je Tamara rodila Judi.« Kateri motiv pa je gnal Judo v koitus s kedešo? Mar »nečistovanje«? Narobe storimo, če pozabimo na transformacijo spolnosti, ki se je zgodi- la med tisto dobo in nami. Spolna ekstaza ni bila nekaj, kar sta izmerila Masters in Johnsonova, bila je misterij; kadeš in kedeša sta bila sredni- ka z božanstvom, tu je orgazem s kedešo ekstatično doživetje prisotno- sti Jahveja. Seveda bi v zgodbi zastonj iskali hinavsko zavijanje z očmi, češ, Tamara je stisnjenih zob legla z Judo in pri tem »skrbela za očakovo potomstvo«. Vloga kedeše, ki si jo nadene Tamara, je namreč vloga sen- zualne svečenice, spolni akt pa ravno z ekstazo v orgazmu vzpostavlja stik z božanskim. Iz govorice zgodbe ne izhaja in ne more izhajati, da bi Juda kakorkoli lahko zaznal kakšno frigidnost partnerice; kaj takega bi bilo greh zoper sveto. Povedan je samo presežek nad seksom: Tamarina želja po materinstvu. Da si torej Tamara more pridobiti Judovo spermo kot nadomestilo za izgubljeno spermo enega od moževih bratov, je potrebno kultno dejanje: kot kedeša v Jahvejevem kultu koitira s patriarhom. Prisluženi darovi ke­ deše (ali pa kadeša) se doprinašajo Jahveju. Šele z Devteronomijem nasto- pi obrat, ki kultno »prostitucijo« razglasi za »gnusobo pred Gospodom«, kot je bilo že povedano. Toda zniževanje in omejevanje pomena Tamarine »pravičnosti« v SSP in še kje je res v nasprotju z bibličnim tekstom. Zvijačno prilašče- 124 ŠTUDIJSKI VEČERI no seme, ki ga je Tamara dobila v preobleki kedeše, je v nadaljnjih gene- alogijah bistveno: Tamaro srečamo še dvakrat v Starem testamentu: pri Ruti (Rut 4,12) in v Kronikah (1 Krn 2,4). Njena dvojčka Perec in Zerah se omenjata še v Genezi (1 Mz 46,12), v Numerih (4 Mz 26,20) skupaj s Šelajem, in v 1 Krn 2,4–6, 9,4.6. Na več mestih se omenjajo Zerahovi po- tomci (Joz 7,1.18, 1 Krn 9,6, Neh 11,24), še večkrat pa Perecovi.1 Za debato o krščanstvu pa je bistveno, da se Tamara omenja v Novem testamentu! V Evangeliju po Mateju beremo: Rodovnik Jezusa Kristusa, sinu Davidovega, sinu Abrahamovega […] Juda je bil oče Pereca in Zeraha; njuna mati je bila Tamara. (Mt 1,1.3) Na mestu, ki argumentira Jezusovo pravico do statusa »maziljenca« (Mašiah, Khristos) z njegovim poreklom od Davida in prek njega od Abrahama, navaja najbolj teološko izpiljeni sinoptični evangelij Tamaro in njena dvojčka! Evangelij po Luki se zadovolji z omembo Pereca (Lk 3,33). Rodovnik po Mateju se deli na tri skupine po 2 x 7 generacij in v tej natančni arhitektoniki je poudarjeno mesto Tamare in njenih dvojč kov. To seveda daje Judovi izjavi o Tamarini »pravičnosti« posebno mesto tudi v krščanskem kontekstu: kot izpostavljena direktna Jezusova pred- nica je bila »pravična« v svojem boju za materinstvo. In v tej zvezi pač ni vseeno, da Geneza takoj po Judovem priznan- ju njene »pravičnosti« pribije: »Potem je ni več spoznal«, kar prevaja Luther mnogo direktneje: »Doch beschlieff er sie nicht mehr« – »Spal pa z njo ni več«. Sredstvo, da je postala mati, je bila zvijača – trik, mahi- nacija – in Juda je bil neprostovoljni oploditelj. Vse to pisec Matejevega evangelija ve, a Tamare ne zamolči, temveč jo vidno izpostavi. Daje ji torej tudi sam priznanje pravičnosti. Njen boj za materinstvo je pravičen. 1 Kronika, ki tiči v romansirani pripovedi, v 1 Mz 38,28 sporoča, da je bilo pleme Ze- rah v začetku mogočnejše in vplivnejše od plemena Perec, pozneje pa se je razmer- je obrnilo. A naj bo razbiranje takih šifer še tako zanimivo, nas tu v zgodbi o Judi, Tamari in prigoljufanem potomstvu mnogo bolj zanima moralna prilika o med- osebnih odnosih. 125 BOŽIDAR DEBENJAK O bratovski dolžnosti Geneza bratu nalaga obvezo, da »oživi seme« pokojnega brata. Brat je tu razumljen v biološkem smislu, torej kot sorojenec. V središču sta tu dve zadevi: ureditev statusa vdove, njena pravica do materinstva, in pa ureditev pravnega statusa pokojnikove zapuščine. »Oživljanje seme- na« ima zagotovo tudi magično konotacijo nekakšne transsubstancia- cije darovalčevega semena, pač v smislu domnevne »telegonije«, ki je za naš sodobni kontekst irelevantna.2 Bistveno za naš kontekst pa je, da heterologna inseminacija, torej oploditev žene s spermo darovalca, velja za etično pozitivno, celo za dolžnost, da se pomaga v stiski. Preobrat, ki ga vnaša Jezusov nauk, je izstop iz gentilnega tipa dolž- nosti. Bratje in sestre zdaj niso več omejeni na družino; mesto iz evan- gelija po Marku to drastično pove: Tedaj so prišli njegova mati in njegovi bratje. Stali so zunaj, poslali ponj in ga poklicali. Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: ’Glej, tvo- ja mati in tvoji bratje so zunaj in te želijo.’ Odgovoril jim je: ’Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?’ In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog nje- ga, in rekel: ’Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč izpolnju- je Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.’ (Mk 3,31–35 s paralelama Mt 12,46–50 in Lk 8,19–21) Iz tega preobrata izrašča krščansko načelo o univerzalnem bratstvu oziroma sestrstvu ljudi. Bratske (in sestrske) dolžnosti se odslej nanaša- jo na sočloveka in ne več le na bližnjega krvnega sorodnika. V skladu s to novostjo, ki jo je vneslo krščanstvo, torej tudi reševanje stisk v zvezi s starševstvom, ki jim je mogoče odpomoči s heterologno 2 Predstava o »telegoniji« je predznanstvena: moški naj bi s koitusom zapustil v žen- skem telesu neko sled, ki naj bi pozneje vplivala tudi na potomstvo naslednjega partnerja. Obredna »očiščevanja« vdov ali pa uplenjenih žensk so bila namenjena »odpravi« tega domnevnega vpliva. Predstava o »telegoniji« je z razvojem znanos- ti umrla, kot teoretski zombi pa je še dolgo vztrajala v glavah rejcev pasemskih ži- vali. 126 ŠTUDIJSKI VEČERI inseminacijo, ne more biti nekaj pregrešnega, temveč uživa etično digni- teto bratovske pomoči – če seveda ta nauk vzamemo zares. Resno miš- ljena krščanska etika bi morala imeti pomisleke le zoper dobičkarsko prodajanje sperme (enako kot zoper kupčevanje s krvjo ali pa z organi za transplantacije). Iz načel, ki jih zastopa Geneza, bi brez težav sledi- lo, da je problem tista pravna praksa, ki otroku razkriva ime njegovega biološkega očeta (donatorja sperme), saj je Onan umrl ravno zato, ker ni hotel biti pravno zgolj stric svojih bioloških otrok in je zato sabotiral njihovo zaploditev, Gospod pa je tako ravnanje obsodil. Iz darovanja sperme pač ne morejo izvirati kake pravne obveze donatorja do potom- ca: tako kot bi Onan po izvršitvi »bratovske dolžnosti« ostal le Tamarin svak, oče otroka pa bi bil pokojni Er. Starševstvo že v Genezi ni zgolj bi- ologija, temveč je predvsem socialno razmerje, lahko tudi v navzkrižju z biološkim poreklom. Upravičenost razkritja darovalcev nastane šele ob problemih, vezanih na posebnosti genoma in morebitne dedne okvare. viri Gerritzen, Christian, ur. [1990] 2003. Lexikon der Bibel. Köln: Komet Verlag. Lutherbibel 1984. 2001. CD-ROM Bibel Edition. Stuttgart: Deutsche Bibelgesellschaft. Neue Jerusalemer Bibel: Neu bearbeitete und erweiterte Ausgabe. [1985] 1992. Freiburg – Basel – Wien: Verlag Herder. Sveto pismo Stare in Nove zaveze. Slovenski standardni prevod [Študijska izdaja].3 1996. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. Sveto pismo. Slovenski standardni prevod; jubilejna izdaja ob petstoletnici rojstva Pri­ moža Trubarja.4 2008. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. 3 Vir komentarjev t. i. študijske izdaje. 4 Vir svetopisemskega besedila (revidirano besedilo 2003).