IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36. telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI LIST
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. I gr. 70%
S E
T I M A N A L E
ŠT. 1638
TRST, ČETRTEK 24. MARCA 1988
LET. XXX\/III.
Parlament,
vlada,
zaščita
V času vladnih kriz misel večkrat poleti v tiste neizdelane načrte zakonodajne oziroma izvršne oblasti, ki so prav zaradi nastalih težav in situacij nekako spet na začetku svoje neprehojene poti. Prav to je primer naše zakonske zaščite, ki je do sedaj še nobena vlada ni pripeljala v pristan. In zdaj smo spet v enem izmed teh trenutkov v političnem življenju države.
Pred parlamentom leži cela vrsta zakonskih predlogov, ki zadevajo problem jezikovnih manjšin. Tako je v poslanski zbornici predvsem na dnevnem redu poenoten zakonski osnutek za jezikovne oziroma etnične skupine v Italiji, od furlanske do sardinske, hrvaške, okcitanske, albanske, grške itd. Za to je zakonodajna pot že precej napredovala, gre še v glavnem za diskusijo na plenarnem zasedanju zbornice.
Za slovensko manjšino je problem nekoliko drugačen. Zakonski predlogi (do sedaj samo komunistični) so na dnevnem redu senata. Socialisti so sicer medtem svoj predlog vložili v poslanski zbornici, Slovenska skupnost pa ga bo morala v kratkem času predložiti preko senatorjev manjšinskih strank. Krščanska demokracija (ki ga je predložila v prejšnji zakonodajni debi) ga sicer sedaj ne namerava predložiti, češ da ga mora predstaviti vlada. V poslanski zbornici je tudi predlog poslanca Liste za Trst, ki pa predvideva le poenotenje v enotno besedilo že obstoječih določil. (Svoj osnutek ima tudi Proletarska demokracija).
Vladna kriza je vedno v tem pogledu negativen element. Sicer je njena rešitev že na poti, vendar parlamentarno delo v tem času nekoliko počiva. Če že med rednim delovanjem vlade in parlamenta ni prišlo do bistvenega premika, je seveda v tem primeru vse še bolj daleč in nejasno. Kaj potem?
Zadnje čase je bilo kar veliko besed o tem problemu. Slovenske delegacije so romale sem in tja, vladni in deželni vodilni predstavniki so dajali svoja zagotovila, predstavniki matične države so obljubljali svojo pomoč. Sedaj pa smo spet na mrtvem tiru. Začeti bo treba znova, vsaj kar zadeva formalne plati celotnega vprašanja.
Tudi sami lahko še kaj naredimo. Posebno v samostojnem slovenskem političnem okviru. Slovenska stranka mora po
dalje na 2. strani ■
Konec o omejeni	su
Kot je bilo napovedano, se je večdnevni obisk glavnega tajnika sovjetske komunistične partije Mihajla Gorbačova v Jugoslaviji končal z objavo skupne »politične« izjave, za vsebino katere je vladalo precejšnje zanimanje v mednarodnih krogih. Vedelo se je sicer, da ta izjava ne bo v ni-čemer spreminjala listin iz leta 1955 in 1956, ki bosta še dalje urejali odnose med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo in med c-bema komunističnima strankama. Izjava, ki je bila objavljena v petek, 18. t.m., v Dubrovniku, kjer se je končal obisk Mihajla Gorbačova, vzbuja pozornost, ker po mnenju nekaterih opazovalcev odpravlja nauk Leonida Brežnjeva o »omejeni suverenosti« socialističnih držav, ki je prišla zelo jasno na dan ob sovjetski vojaški zasedbi Češkoslovaške v avgustu leta 1968.
Dubrovniška izjava (imenujemo jo tako zaradi lažjega razumevanja) se na začetku sklicuje na Helsinško listino in poudarja pomen »samostojnosti in neodvisnosti komunističnih partij in socialističnih držav ter njihovih razvojnih smernic«. »Jugoslovanski in sovjetski komunisti menimo — nadaljuje izjava — da nihče nima monopola nad resnico, zaradi česar tudi izjavljamo, da nočemo nikomur vsiljevati svojih prepričanj in želimo, da bi se mednarodni
odnosi usmerili v svet, ki ne bo poznal nasilja, rabe orožja in groženj.«
»Corriere della sera« v tej zvezi objavlja uvodnik, ki med drugim pravi, da je vsebina zgornjih stavkov zelo jasna in da
Ssk VLOŽILA ZAKONSKI PREDLOG ZA GLOBALNO ZAŠČITO
Konec prejšnjega tedna je bil vlažen v senatu zakonski predlog za globalno zaščito slovenske narodne manjšine v Italiji, ki ga je izoblikovala Slovenska skupnost. Zakonski predlog so v sporazumu z vodstvom Ssk vložili in podpisali senatorji Sardinske akcijske stranke, Union Valdo-aine in .Tužnotirolske ljudske stranke..
je ne moremo tolmačiti na različne načine. Seveda je jasno, da bo le nadaljnji razvoj dogodkov pokazal, če je za Sovjetsko zvezo zares konec »nauka o omejeni suverenosti«.
B. Brezigar	potrjen
Devinsko-nabrežinski občinski svet je 1
na seji, ki je bila v ponedeljek, 21. t.m.,
izvolil župana in občinski odbor. Za župana je bil potrjen Bojan Brezigar, občinski odbor sestavljajo trije predstavniki Kršč. demokracije, neodvisna svetovalca Tuta in Certo ter prof. Marinka Terčon od Slovenske skupnosti. S tem se je rešila kriza, ki je nastala pred nekaj tedni, ko so župan Brezigar in odborniki odstopili, ker je svetovalska skupina socialistične stranke glasovala proti osnutku proračuna, čeprav ga je tudi sama bila sooblikovala kot ena izmed treh komponent večinske koalicije.
Slovenska skupnost in Kršč. demokracija sta pred koncem seje občinskega sveta 14. marca predlagali sestavo programske večine glede na dejstvo, da ni bila možna sestava nove koalicije oziroma obnovitev prejšnje (Ssk, KD in PSI). V ta namen je dosedanji župan Brezigar tudi
prebral programski dokument, ki je temeljil na dveh izhodiščnih točkah: na uveljavitvi politike sožitja in na skladnem nadaljnjem razvoju celotne občine. Med tednom je bilo več srečanj med predstavniki zainteresiranih strank, na katerih se je izkazalo, da ni možna sestava večinske politične koalicije. Za programsko večino pa sta se izrekla dva svetovalca: Igor Tuta od socialistične skupine in svetovalec Certo, izvoljen na socialdemokratski listi ter zdaj pristaš zelenih. Tuta je tudi izstopil iz socialistične stranke. Programska večina je na ponedeljkovi seji tudi brez težav izvolila župana in odbor. Podžupan je svetovalec Kršč. demokracije Gobbo iz Nabrežine, ki je tudi ohranil odborništvo za proračun. Svoja dosedanja resorja ohranita tudi ostala dva predstavnika KD v odboru (Contento in Bussani), medtem ko je Igor
dalje na 2. strani ■
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 27. marca, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik: 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder: »Barabakos in kosi- (Jože Snoj - Zora Tavčar);
11.00 »Oprosti, ne juriš?« ali prebiranje vsakdana. Radijski satirični kabaret; 11.45 Vera in naš čas;
12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski tednik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 16.30 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
fl PONEDELJEK, 28. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8 00
Nadaljuje se palestinski upor
Na zasedenih palestinskih ozemljih je te dni bila nova splošna stavka, ki jo je proglasila Organizacija za osvoboditev Palestine ob 20-letnici krvavega spopada v jordanskem mejnem kraju Karameh. Takrat so Izraelci napadli palestinsko postojanko, posledica napada pa je bilo 27 padlih Izraelcev, 150 padlih Palestincev in kakih sto padlih jordanskih vojakov.
V številnih krajih je prišlo do napadov na izraelske vojake in do nastopov proti
Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in prc-	dem°nstrantom Spet je te-
gled tiska; 11.30 Pregled mladinske književnosti;	Smitna	zrtcv	je	tokrat 17-letm Pa-
 ...............................................   lestinec.	Na	nekem polju pa so našli izmu-
čeno truplo 22-letnega Arabca.
12.00 Moskva, zapisi in vtisi petmesečnega bivanja v Rusiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13 20 Gospodarski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Glasbeni vrtiljak; 15.00 Roman v nadaljevanjih: Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«;
15.30 Problemi mladih pod mikroskopom; 16.15 Kanadski mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klavirski kvartet RTV Ljubljana; 19.00 Večsrni radijski dnevnik.
■ TOREK, 29. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska;
11.30 Od trte do vina: 12.15 Analiza enogastrc-nomske ponudbe naše dežele; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Roman v nadaljevanjih: Lev Nikolajevič Tolstoj- »Vojna in mir«; 16.00 Gastronomska kultura skoz; tisočletja; 16.45 Postni govori; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klavirski kvartet RTV Ljubljana; 18.000 Emil Korytko: »Korespondenca z družino«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 30. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8 00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska;
11.30 Zdravnik in pacient; 12.00 Namesto molka — besedo njej!; 12.40 Nekaj besed o medu; 13.00 O-poldanski radijski dnevnik; 13.20 Primorska poje;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Od Milj do Devina; 15.00 Roman v nadaljevanjih: Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 16.00 Namesto molka — besedo njej!; 16.30 Moda skozi čas; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Flavtist Klemen Ramovš, oboist Paolo Faldi, čembalist Miklos Spanyi ter Irena Pahor — viola da gamba na kaseti baročne glas be »Musiča da camera«; 18.00 Denis Poniž: Srce poezije Simona Gregorčiča; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 31. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski
nifestantom, ki so oboroženi z molotovkami.
Izraelsko časopisje meni, da bo ameriški zunanji minister Shultz verjetno znova obiskal Bližnji vzhod v Velikem tednu. Dnevnik »Davar« pa izraža bojazni zaradi kitajske prodaje raket Saudski Arabiji. Tako bi mogle že tri arabske države iz večje razdalje napasti Izraelce: Sirija, Irak in Saudska Arabija.
Parlament, vlada...
nadaljevanje s 1. strani
Nastopi izraelskih vojakov so v zadnjem času še trši. To je posledica umora izrael-i ™W^moceh narediti, vse, kar je v danem skega vojaka, ki je bil na straži v Betlehemu in so ga te dni ustrelili v glavo.
trenutku možno storiti.
Predvsem tudi formalno kar se da hi-Vojska je pred dnevi podrla devet pa- itr0 vložiti svoj zakonski predlog, ki naj bo
lestinskih hiš, ker so stanovalce obtožili metanja molotovk proti vojakom. Ti imajo zdaj pooblastilo, da streljajo proti ma-
Nemirna
Srednja Amerika
Nevarnost vojaškega spopada med Ni-karaguo in Hondurasom se je zaenkrat zmanjšala, začeli pa sta se tudi dve po gajanji med sandinističnimi oblastmi Nika-rague in nasprotniki.
V obmejnem mestecu Sapoa so se začeli prvi neposredni razgovori med sandi-nisti, ki jih vodi obrambni minister in brat predsednika Ortege, in contrasi, ki jih vodi gverilski voditelj Calero. Kot opazovalca sodelujeta še kardinal iz Manague Obando y Bravo ter predsednik Zveze a-meriških držav Soares.
V sami Managui pa so se začela poga-dnevnik; 7.20 Koledarček; 8.00 Poročila in deželna J janja med vlado in skupino 16 opozicijskih kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Po- ! c+rnr,i,	i,;	i	•	,	k
tujmo! Kam, kdaj in kako?; 12.15 Ameriški portre‘i „	,	„	’	dejavne	v	državi,
in srečanja; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 ;	srečanje so se oblasti odločile šele
Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; | prejšnjo noč po dolgem oklevanju Dnevni
14.10 Na goriškem valu; 15.00 Roman v nadaljeva-1 red ni vnaprej omejen. Opozicija zahteva njih: Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 15.30 onr„_„mO , r,-u 4	J
Problem sodobne družbe; 15.45 Glasbeni telefon; i P mbo 17-ih točk ustave.
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Primorska i Sandinistični napad na contrase prete-
pojeI19"™3 ^uš?-T spcTni na Alberta Rei'!kle dni se je tako izkazal kot sredstvo ki ca; 19.00 Večerni radijski dnevnik.	!	-	ivi
■ PETEK, 1
nik; 7.20 Koledarček,	^	,	,	.	-v	_
čila in pregled tiska; 11.30 Izkustvo film (I.); 13.C0 ssdmk Reagan pa že napoveduje novo de-Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Primorska poje; j narno pomoč za contrase, ki so v vse večjih
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški ko j težavah, tiček: Rišite z nami!; 15.00 Roman v nadaljevanjh:
Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 15.30 »Krivi preroki«; 16.00 Glasbene diagonale; 16.45 Postni govori; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mezzosopranistka Marjana Lipovšek, letošnja Prešernova nagrajenka, v Bachovem Pasijonu po Mateju; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
B SOBOTA, 2. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Črnske duhovne pesmi;
8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.40 V prostem času; 12.00 Devin '87; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Rožice te Čaninaue«; 15.00 Drugi program. Vodi Peter Cvelbar; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10 Violinist Stefan Milenkovič, simfoniki RTV
i h 7	7	-	H-ir-H	' 30 ga v Managui uporabili, da pred poga-
aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnev- i	_	v	A .v, .
edarček; 7 40 Postne pesmi; 8.00 Poro-1 ^	^	..P ^ SV°J° moc. Ameriški pred-
 ______________  ...	...	_____ carin i r IJnnrvnn	J!	„	_ _______1'	-i
tako poleg onih vsedržavnih strank kot pristno in neposredno ogledalo zahtev in pričakovanj naše narodne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Osnutek je že izdelan in nekoliko posodobljen v odnosu do prejšnjega. Zato naj se s primerno akcijo pri parlamentarcih manjšinskih strank doseže tista potrebna enotnost in skupna politična volja za dosego cilja. Le tako bomo res uspešni in učinkoviti.
a. b.
TISOČLETNICA
POKRISTJANJENJA RUSIJE
Vatikan je prejel uradno vabilo na slovesnosti ob tisočletnici pokristjanjenja Rusije. Kardinal VVillebrands je časnikarjem pokazal pismo, ki ga je papež pripravil za slovesnost, obenem pa pristavil, da je zaenkrat vabilo le ustno. Apostolsko pismo papeža »Euntes in mundum« je naslovljeno na ruske kristjane, po Veliki noči pa bo objavljeno tudi apostolsko pismo Ukrajincem.
Na Severnem Irskem se stopnjuje nasilje. Skupina katoliških fanatikov je zajela dva mlada angleška vojaka in ju linčala. Dogodek še vedno močno odmeva v mednarodni javnosti. Povod za to nepojmljivo nasilno dejanje je dal protestantov-ski fanatik, ki je zaltičal nekaj bomb na množico, ki se je udeležila pogreba treh pripadnikov organizacije IRA, katere je u-bila angleška policija v Gibraltarju, češ ! da so pripravljali atentat.
Bojan Brezigar potrjen za župana
B nadaljevanje s 1. strani
Tuta prevzel odborništvo za javna dela. Prof. Marinka Terčon je ohranila svoje dosedanje odborništvo (šolstvo in kultura).
Zaradi posebnih razmer v občini je gotovo zelo pomembno, da je bil za župana potrjen Boris Brezigar, ki si je s svojim dosedanjim delom in sposobnostjo pridobil
Ljubljana, vodi Anton Nanut; 18.00 »In mirno tavala 1 .,„1:1.	•	*	•	•	.
bi moja Pepka«. Afro-župnijski put-pure brez koma	ugled,	saj	se	je	izkazalo,	da	je	v
ne glave Andreja Merkuja v 13 oddajah; 19.00 Ve-1 ^em trenutku dejansko nenadomestljiv, černi radijski dnevnik	|	Kot	slovenski list smo še posebej zadovolj-
ni, da je bil na tako odgovornem mestu, kot je funkcija župana v Nabrežini, potrjen domačin in pripadnik slovenske narodne skupnosti. Mislimo, da se ne motimo, če rečemo, da lahko računa na podporo, sodelovanje in solidarnost širokega kroga naših ljudi ter na razumevanje in sodelovanje tudi mnogih italijanskih demokratov.
Ko mu iskreno čestitamo za ponovno izvolitev, želimo njemu in celotnemu odboru mnogo uspehov pri nadaljnjem delu za dobrobit vsega prebivalstva v občini.
Iz naše preteklosti
Dokument o manjšinskih pravicah
Stalna konferenca evropskih krajevnih in deželnih oblasti je 17. t.m. z veliko večino glasov odobrila pomemben dokument o manjšinskih pravicah. Zanj je vladalo veliko pričakovanje, saj ga je omenjeni organizem. Evropskega sveta obravnaval že oktobra lani, vendar je kljub trem letom in pol pripravljalnega dela prišlo do ugovorov številnih predstavnikov, tako da se je moralo besedilo vrrdti v komisijo, ki ga je deloma preoblikovala. K pripravi dokumenta so bile svojčas pritegnjene same manjšine, in sicer na odmevnih avdicijah, lzi sta bili pred leti v Tridentu — predvsem za severno Italijo — in v Strassburgu za manjšine iz vseh držav članic Evropskega sveta. Teh je 21.
Poročevalec, Zahodni Nemec Herbert Kohn, je poudaril, da gre za okvirni dokument, ki ga morajo države članice prilagoditi svojemu položaju. Dejansko je v besedilu pri zahtevi za uveljavljanje določenih manjišnskih pravic državam na voljo tudi več alternativnih rešitev. Vsekakor gre za listino, ki še poglablja določila nekaterih znanih mednarodnih pogodb in temelji na načelu, da imajo manjšinske skupnosti neodtujljivo pravico, da se izražajo v svojem jeziku tako v zasebnem kot v družbenem življenju. Posamezna poglavja govorijo o rabi jezika, o šolstvu, univerzi, javnih uradih in sodstvu, javni upravi, sredstvih množičnega obveščanja, kulturnih ustanovah in dejavnostih ter o rabi manjšinskega jezika v gospodarskih odnosih ter v družbenem življenju.
Evropska listina o deželnih ali manjšinskih jezikih je že zdaj pomemben dokument, na katerega se lahko sklicujejo manjšine, želja predlagateljev pa gre še dlje. Zaenkrat je stalna konferenca evropskih krajevnih in deželnih oblasti v sklopu Evropskega sveta odobrila besedilo, vendar ga bo zdaj poslala ministrskemu odboru Evropskega sveta, ki naj ga po razpravi v parlamentarni skupščini sprejme kot osnutek mednarodne konvencije, ki naj jo države članice ratificirajo, tako da stopijo določila med pravne norme posameznih držav članic, ki bodo tudi mednarodno obvezane in bodo morale, če bo listina pač sprejeta tudi na tej ravni, vsaki dve leti poročati Evropskemu svetu o izpolnjevanju predvidenih zaščitnih določil.
ČESTITAMO!
Družini Alenke in Igorja Tuta iz Ses-ljana se je rodil tretji otrok, ki so mu dali ime Marko. Staršem in sestricama iskreno čestitajo prijatelji in znanci, ki malemu Marku želijo veliko zdravja. Čestitkam in tem željam se pridružuje Novi list.
□
Sovjetski zunanji minister Ševardnadze je na obisku v Washingtonu, kjer skupno z ameriškimi sogovorniki pripravlja novo vrhunsko srečanje med Reaganom in Gorbačovom. Srečanje bi moralo biti konec maja ali na začetku junija v Moskvi.
SPREMENJEVANJE PRIIMKOV.
V zadnjem času uprizarjajo vsi italijanski časopisi na Primorskem bučno in ne-popustno propagando za poitalijančenje priimkov. Zlasti močno buta valov j e preko Istre in Trsta. Duševni očetje tega dela se sklicujejo na zakon o spremembi imen, ki je bil pred časom raztegnjen na naše kraje. Zakon določuje, da se naj spremenijo v italijansko obliko, če treba tudi na ukaz, samo priimki, ki so italijanskega izvora. Odmev tega gromenja je odjeknil tudi na Goriškem. Tukajšnje glasilo fašistov-ske organizacije »La vedetta delVIsonzo« se je že parkrat bavila s to zadevo. V številki od 10. t. m. ponovno razpravlja o tej stvari in pravi med drugim:
»V vsaki vasi in v vsakem mestu Julijske Krajine se množijo priimki z novimi italijanskimi končnicami. Avgust Turati (glavni tajnik fašizma, op. ur.) je v svojih najnovejših izjavah opomnil v imenu stranke zamudnike in pohvalil tiste, ki so brez pomisleka ubogali.
Mi smo z veliko odkritosrčnostjo morali priznati, da gre poitalijančevanje priimkov, ki se vrši v vsej Julijski Krajini z živahno naglico, na Goriškem, nekoliko počasi. Trst, duševno središče Julijske Krajine naj nam služi v opomin: tam so osebe, ki zavzemajo visoka vodilna in odgovorna mesta, hotele s prosto voljo spremeniti svoje priimke, čeprav bi bile lahko ohranile radi svoje italijanske preteklosti, morda po pravici, svoja dosedanja imena.
Gorica ne sme ostati v ozadju za ostalimi mesti Julijske Krajine. Fašistovska Gorica, o tem smo gotovi, bo v najkrajšem času porušila zadnje in maloštevilne zapreke in bo dokazala, da je treba brez mehkočut-ne obzirnosti vrniti starodavno lice družinskim priimkom, ki so vsled pritiskov in vplivov postali barbarski. S tem bo še enkrat izpričala, da so te zemlje po pravu zgodovine, kulture, zemljepisja in narodnosti bile, da so in da ostanejo za vselej italijanske.«
Ko jemljemo na znanje izjave fašistov-I skega glasila, si dovoljujemo samo pripom-! bo, da bo pri nas spremembi priimkov grda predla. Naša imena so iz dobe, ko so se naši dedje naselili na tem ozemlju. V njih ni nikakih latinskih korenik. Res je sicer, da mnogi odlični predstavniki italijanstva nosijo slovanska imena. To pa samo še bolj podčrtuje resnico, da v naših krajih že dolga stoletja strnjeno prebivajo Slovenci, ki so tudi svojim italijanskim sosedom dali marsikaterega zaslužnega moža.
Nikakor pa to dejstvo ne opravičuje zahteve, da se morajo priimki spremeniti. Sem pa tja se najde sicer tudi med nami kakšen priimek z italijanskim ali latinskim korenom, toda v tako izginjajočem razmerju, da bi spremenjevanje dovedlo do nedoglednih zmed in gospodarskih ne-prilik. Uverjeni srrLO zato, da bodo merodajni krogi uvideli neprikladnost te propa gande in je ne bodo gnali do skrajnosti.
V lastnem imenu kakor tudi v imenu onih številnih Italijanov, ki s ponosom nosijo svoje, iz slovenščine izvirajoče ime, moramo pa ob koncu ugovarjati, da »Vedetta« označuje naša imena z — barbar-
stvom. Ne bodimo vendar nestrpni. Kdor hoče in ima dobro, iskreno voljo, se vendar lahko vsak dan prepriča, kako smo sc 'mi Slovenci z lastno pridnostjo in brih-nostjo dvignili na tako visoko kulturno stopnjo, da se lahko merimo z drugimi omikanimi narodi.
Goriška straža, 14. marca 1928
ZADEVA PREPRIČANJA.
Manjšinsko vprašanje stopa iz dneva v dan bolj v ospredje in razvnema duhove. Ko so ob zaključku svetovnega miru bile vključene številne narodne manjšine v meje drugorodnih držav, je bilo to vprašanje svetovni javnosti skoro nepoznana zadeva, danes pa sili že v središče svetovne politike. Zato ni čuda, če se o tem vprašanju tudi pri nas mnogokrat govori. Bavijo se z njim odlični politiki in vplivni časopisi. Njihove besede nas večkrat razveselijo, pogosteje pa vžalostijo.
Takole slišimo:
— »V dvajsetih letih tu ne bo več Slovencev,« nam je z železno gotovostjo zatrjeval odličen veljak te pokrajine.
— »Treba je izsušiti slovansko močvirje v Julijski Krajini,« piše »Piccolo«.
— »To je naraven zgodovinski proces, da visoko kulturen narod použije majhna in revna ljudstva. V to se morate uživeti!« Tako nas je poučeval odličnjak, ki zatrjuje, da je dober katoličan.
Mi pa odgovarjamo po svetem prepričanju, ki smo ga že večkrat zastopali na tem mestu:
Stvarnik, ki nas je poklical v življenje, nam je dal tudi pravico do življenja. Več! Naložil nam je dolžnost, da to življenje čuvamo in branimo. Naša ohranitev je zato zadeva naše vesti, naše duše. Če ne skrbimo za njo, grešimo proti Bogu.
Med darovi, ki nam jih je naklonil Vsemogočni, je tudi naša govorica, naš materni jezik, naš slovenski značaj. Kakor pa moramo skrbeti za naš telesni obstoj, za naše poštenje, za plemenitost našega srca in za razcvit naših duševnih zmožnosti, tako moramo skrbeti tudi za svojo govorico, za svoj značaj.
Kakor ima vsak človek eno samo mater. tako ima tudi en sam materinski jezik. Tudi drugih jezikov se lahko izvrstno nauči .jih spoštuje. Toda en sam jezik je, v katerem živi njegova duša, v katerem se izraža njegov značaj, v katerem je zbrano čustvovanje njegovih dedov — in to je materin jezik.
Kdor zahteva od nas, da ta božji dar in dragoceni zaklad našega duha zavestno zavržemo, zahteva, da postanemo nezna-čajneži, da delamo proti naravnemu zakonu in svoji vesti
Mi priznavamo in v polni meri izpolnjujemo državno pravo in državne zakone. Toda za nas katoličane stoji nad tem pravom božje pravo. Od nas zahtevati, naj se odrečemo svojemu jeziku in naj se odpovemo svojemu značaju, bi se ne reklo, odreči se odporu v prid miru, temveč bi se reklo, zahtevati, naj pustimo nekaj, kar je vsakemu značajnemu človeku najbolj drago.
Goriška straža, 21. marca 1928
Pestra publikacija (Primorska poje tli
Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje Pevskih zborov Primorske prirejata v tem času že tradicionalno pevsko revijo »Primorska poje«. Letošnja izvedba je 19. in tudi letos so organizatorji poskrbeli za izdajo tiskanega sporeda vseh 21 koncertov v posebni brošuri. Publikacija je že vrsto let tudi priložnost za objavo drugih prispevkov, ki govorijo o pevski dejavnosti na Primorskem.
Letošnji uvodnik je napisal predsednik SKGZ Klavdij Palčič. Ivan Silič je prispeval temeljit, čeprav sintetično napisan članek o Srečku Kumarju ob 100-letnici rojstva. Isti avtor je tudi prispeval članek o vlogi primorskih pevcev v Prekomorskih brigadah, še posebej pa izstopa vloga primorskih pevovodij, ki so te zbore vodili in z njimi dosegli tudi velike uspehe.
Tudi letos predstavlja publikacija »Primorska poje 88« štiri zaslužne pevovodje. Ti so: Verjanko Babič, ki je vodil več pevskih zborov na Koprskem, zdaj pa je na čelu mešanega zbora ZDU občine Koper;
Vanda Križaj, ki je delovala na Glasbeni šoli v Postojni; Amanda Jug, ki deluje v Novi Gorici, in še Ivo Kralj, ki od ustanovitve dalje vodi moški pevski zbor Fantje izpod Grmade iz Devina.
Brošura objavlja tudi seznam pevskih zborov, ki v letošnjem letu obhajajo kak jubilej. 110. obletnico ustanovitve slavi Kulturno društvo »V. Vodnik« iz Doline. , 80-lctnic:) ustanovitve pa mačkoliansko ■ d-uštvo »Primorsko«, ki je bilo ustanovljeno kot »Pevsko in bralno društvo«. Na Pa-dričah je bilo leta 1898 ustanovljeno »Pevsko in bralno društvo Slovan«, že 30 let pa deluje Moški pevski zbor »Jezero« iz Doberdoba. Srebrno obletnico bodo letos slavili Nadiški puobi, dvajsetletnico pa moški Izbor »F. Venturini« od Domja. Pred 20 ! leti ie začel delovati v Nabrežini moški
I
| zbor »I. Gruden«, ki danes doživlja, upaj-i mo, prehodno krizo. 10-letnico ustanovitve | pa letos praznujejo ženski pevski zbor | »Tabor« z Opčin, ženska pevska skupina »Stu ledi« z Opčin. Moški pevski zbor No-
PSI in zaščita slovenske narodne skupnosti
Na tiskovni konferenci, ki je bila 21. j t.m. v Vidmu, je poslanec Renzulli ob pri- j sotnosti deželnega tajnika socialistične I stranke Sara in člana izvršnega odbora Disettija orisal zakonski predlog socialistične stranke Italije za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Poslanec Renzulli, ki je tudi član osrednjega strankinega vodstva, je prvi podpisnik, sopodpisniki pa so še parlamentarci Breda, De Michelis in Ando, poleg celotnega vodstva parlamentarne skupine socialistične stranke. Poslanec Renzulli je poudaril zavzemanje stranke za človekove pravice in se spomnil na poseben prispevek pokojnega socialističnega poslanca Fortune. Dejal je, da se je vzdušje v parlamentu spremenilo, kar daje sklepati na pozitiven iztek zavzetosti z? oblikovanje zaščitnega zakona.
Renzulli je med najpomembnejše značilnosti predloga vključil posebno pozornost za šolsko vprašanje, ki je temeljnega pomena v okviru obrambe in razvoja slo-
| venske kulture in jezika. Važne so tudi vlo j ga vseučilišča, zaščita toponomastike na j jezikovno-mešanih ozemljih ter odobritev deželnega zakona za uresničitev ukrepov, ki jih predvideva predlog.
Renzulli se je zavzel, da bi se odslej ne uporabljal več naziv manjšina, ampak slovenska narodnostna skupnost. Zakon o globalni zaščiti Slovencev bo sicer najprej obravnaval senat, ki je že opravil pripravljalno delo. Socialistični predlog pa naj bi bil tudi osnova za usklajevanje stališč z ostalimi srankami. Renzulli je zavrnil ločevanje manjšine po pokrajinah. Deželni tajnik Saro je poudaril, da se bo stranka odločno zavzemala za uresničitev pobude.
Poverjeni ministrski predsednik De Mita si še dalje prizadeva za izpolnitev naloge, ki jo je prejel od predsednika republike. Kot je sam izjavil, namerava sestaviti koalicijo, v kateri bi bili predstavniki vseh petih strank dosedanje večine
vi sv. Anton iz Trsta, ki v bistvu nadaljuje že dolgo tradicijo mešanega pevskega zbora v tej cerkvi, ter moški pevski zbor KK Vipava. Lani, leta 1987, pa so svojo 10. obletnico obhajali mešani zbor »Obala« iz Kopra, mešani zbor »Jadran« iz Milj, moški pevski zbor »Meblo« iz Nove Gorice in Moški pevski zbor KUD Karol Pahor iz Pirana.
Vseh 19 let nastopa na »Primorski poje« samo deset moških pevskih zborov, prvič pa letes nastopajo mešani zbor unoko-
»PESEM MLADIH«
Ljubitelji petja so vabljeni na revijo otroških in mladinskih pevskih zborov »Pesem mladih«, ki jo prire'a Zveza cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu (Ul. Petro-nio) v nedeljo, 27. marca, ob 17. uri.
jencev iz Izole, Komorni moški zbor Izola, dekliški zbor »Soča« iz Kanala, ženski zbor društva upokojencev iz Nove Gorice, ženski zbor Poljubinj, ženski zbor Volče, ženska skupina »Ivan Grbec« iz Skednja ter moški zbor iz Žabnic. Kot gosta sta letos nastopila ženski zbor »Giuseppe Verdi« iz Ronk in ženski zbor »Claret« iz Trsta.
Konec tega tedna bodo koncerti revije »Primorska poje« v Dobravljah, Tržiču, Spodnji Idriji, v Kobjeglavi, na Proseku in v Desklah. Sledil bo enotedenski premor zaradi velikonočnih praznikov, revija pa se bo zaključila s koncertoma 10. aprila v Bovcu in Podnanosu.
PROTI ZAPRTJU ŽELEZARNE
V SKEDNJU
Deželni svet Furlanije Julijske krajine je na seji dne 22. t.m. soglasno odobril resolucijo, ki poziva in obvezuje predsednika in deželno vlado, naj nemudoma posredujeta pri osrednji vladi v Rimu in ustanovi IRI, da se ne izvede sklep o zaprtju železarne v Skednju. V tej zvezi je prišlo v Trstu do ostrih protestnih manifestacij s cestnimi in železniškimi zaporami, saj več kot tisoč delavcem grozi odpust, medtem ko se gmotna škoda v tem trenutku sploh ne more natančno določiti.
V posegih posameznih deželnih svetovalcev je bila predmet pozornosti celotna politika državnih soudeležb, tako tudi in zlasti ladjedelništvo v Trstu in Tržiču. Soglasno je bilo ugotovljeno, da ima industrijska dejavnost, ki sodi v sklop državnih soudeležb, nenadomestljivo vlogo na Tržaškem in Goriškem, zaradi česar je zapiranje ali krčenje obratov nesprejemljivo. Deželni svetovalci so se tudi izjavljali proti prehajanju teh obratov v zasebno last.
V razpravo je na seji posegel tudi deželni poslanec Slovenske skupnosti Drago Stoka, ki je izrazil svoje veliko začudenje nad ravnanjem osrednjih italijanskih oblasti v Trstu, ki v zadnjih desetletjih izgublja mnoge, pomembne gospodarske postojanke. Po drugi strani prav tako drži — je dejal slovenski poslanec — da je Trst kriv, če Rim doslej ni zagotovil slovenski narodni manjšini globalne zaščite.
»ZELENI VLAK JE BIL V TRSTU«
Obisk takoimenovanega »zelenega vla-! ka« bo v Trstu verjetno ostal še dolgo V| spominu. Podatki, ki so jih zbrali tehniki! te pobude za zaščito okolja, so kar pretres- j ljivi. Pri merjenju hrupa so ravno v Trstu zabeležili najvišje vrednosti v državi, višje torej kot v Rimu ali Neaplju. Gre za ulico Flavia, eno od glavnih vpadnic, kjer se promet ne umiri niti sredi noči. Sredi dneva so zabeležili jakost hrupa v višini nad 80 decibelov, ko je naj višji hrup, ki ga človek brez posledic prenese, 55 decibelov. Zvečer bi se moral znižati na 50, medtem ko znaša 78, ponoči pa na 45, v resnici pa
preseže vrednost 72. Hrup nad 65 decibelov jakosti po mnenju zdravnikov lahko povzroči poškodbe na slušnih organih.
Položaj ni mnogo boljši na področju c-nesnaženosti zraka. Najvišje količine strupenih snovi v zraku so izmerili na vogalu med ulico Rossetti in drevoredom XX Septembra. Ministrski odlok iz leta 1983 določa naj večjo dopustno količino strupenih plinov na 200 enot, tehniki zelenega vlaka so pa zabeležili 16. in 17. marca trikrat višjo koncentracijo. Kot edino možno rešitev nakazujejo zmanjšanje prometa, ki proizvaja tri četrtine teh plinov.
Ob četrtem gledališkem srečanju Alpe-Jadran
Eden glavnih ciljev delovne skupnosti Alpe-Jadran je oblikovanje kulture miru v tem delu Evrope. Tako je dejal na otvoritvenem večeru četrtega gledališkega srečanja Alpe-Jadran v goriškem gledališču Verdi predsednik deželnega odbora Furlanije Julijske krajine Adriano Biasutti, ki je dodal, da je osnova te kulture medse- \ bojno poznavanje, vse kar prispeva k njenemu poglabljanju pa je treba podpirati in ovrednotiti. Obenem se je Biasutti zahvalil predsedniku Izvršnega sveta SRS Šinigoju za prisotnost na otvoritvenem večeru, kar je zgovoren dokaz tesne povezanosti, prijateljstva in volje po sodelovanju na vseh področjih med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo.
Letošnje četrto srečanje gledališč Alpe-Jadran se je po devetih dneh, ko se je zvrstilo skoraj 20 predstav na obeh straneh meje, končalo včeraj (23.3.) s slovesnostjo v novogoriškem Kulturnem domu. Predstave so bile raznovrstne, dobre, odlične, povprečne in slabe. In vendar so tudi slabe predstave dokazale, da je gledališko vrenje v srednjeevropskem kulturnem prostoru dokaj živo, dokaj bolj sicer na Vzhodu kot pa na primer v Avstriji, saj so prav avstrijske predstave še najbolj razočarale.
Če smo v preteklih letih še lahko bili zadovoljni z udeležbo, je tokrat obračun povsem negativen, vsaj kar zadeva obisk v Gorici. Lepe besede, ki so bile izrečene med otvoritvijo, so torej ostale le na papirju in niso našle konkretnega odziva pri občinstvu. Morda pa si bo morala vsaj del krivde za slab obisk na goriški strani prevzeti občina, ki je bila soorganizator prireditve in ki je poslala lepake v tiskarno, ko se je prireditev že pričela. Tudi sred stva javnega obveščanja so, vsaj z italijanske strani, gledališka srečanja skoraj prezrla. Nič čudnega torej, če je bilo na otvoritvenem večeru v gledališču Verdi poleg predstavnikov oblasti, peščice kulturnikov, lepega števila gostov iz Nove Gorice in drugih krajev Slovenije, le zelo malo goriškega občinstva.
Popolnoma drugačna slika pa je bila na predstavah v Novi Gorici in Solkanu, kjer
Sindikalni	obisk
Domače in prijateljsko je bilo srečanje ( odbora Sindikata slovenske šole — Tajništvo Gorica — z Zvezo sindikatov iz Nove Gorice. Sestanek, ki je bil v sredo, 9. marca, na Zvezi sindikatov v Novi Gorici, je bil sproščen in stvaren. Na njem ni bilo slišati visokoletečih parol in ciljev, temveč čutiti je bilo voljo po nadaljnjem sodelovanju in spoznavanju.
Pozdravu in uvodnim besedam predsednika občinskega sindikalnega sveta Franca Galeta so sledila razna poročila: Dora Šablon, predstavnica učnega in neuč-nega osebja v sindikatu (o zahtevah, problemih šolnikov in šolstva); Koglot (z veseljem ugotavlja, da je prišlo do ponovnega sodelovanja tudi na profesionalni ravni); Leopold Devetak, predsednik SSŠ (predstavi člane odbora in ponazori delovanje sindikata, ki skrbi predvsem za ohranitev in bogatitev šolstva na Goriškem);
POSVET O SLOVENSKI
PRISOTNOSTI V GORICI
Konzulta za slovenska vprašanja pri goriški občini pripravlja poseben posvet — simpozij o slovenski prisotnosti v Gorici. Za to je pripravila že okviren program, teme predavanj in možne predavatelje. Področja, o katerih bo govora, so raznolika: gre za kulturo, šolstvo, gospodarska vprašanja, obmejno sodelovanje, socialne zadeve itd. Zborovanje naj bi potekalo še to pomlad, možna pa je tudi prestavitev na jesen zaradi bližajoče se volilne kampanje. O vsem bo seveda še odločal občinski odbor. Medtem je konzulta predstavila svoj program stalni svetovalski komisiji za kulturo.
Marjan Vončina, tajnik SSŠ (o šolah in šolskih stavbah na Goriškem).
Ob izčrpnih referatih se je kmalu razvil zanimiv razgovor o kvaliteti pouka, prepogostih in nepremišljenih šolskih reformah, znanju, ki še vedno ni zadostno vrednoteno. Do izraza je prišla misel, da na tej in drugi strani meje — sicer meja obstaja, vendar jo podobna srečanja prebijajo — je živa želja po izobrazbi, spoznavanju in sodelovanju. Predvsem v zadnjih letih postajajo vezi med obema mestoma vedno trdnejša na najrazličnejših poljih, tako da res ima človek kdaj pa kdaj občutek, da se njegovo življenje odvija v starem goriškem prostoru, ki ga ni delila nikakršna meja.
Dobrodošle so bile tudi praktične informacije, ki nam večkrat (tudi po naši krivdi) manjkajo: že občeznano tekmovanje za Cankarjevo priznanje se bo razširilo tudi na področje matematike; letošnje Dijaško obmejno srečanje Primorske bo potekalo v že ustaljeni tradicionalni obliki, organizacijsko pa ga bo vodila Idrija (iz raznih vzrokov ne bodo prisotne italijanske šole); meseca septembra bo Dan prosvetnega delavca, na katerega je bil vabljen tudi SSS.
S I
SKAVTSKO SREČANJE V GORICI
V nedeljo, 20. t.m., je bilo v Gorici že osmo tradicionalno skavtsko športno srečanje. Letošnji športni dan slovenskih skavtov s Tržaškega, Goriškega in iz Koroške je potekal v organizaciji goriških skavtov. Srečanje je bilo na prostem in v novi športni dvorani ob Katoliškem domu v Gorici. Zbralo se je okrog 300 skavtov in skavtinj slovenske narodne skupnosti v Italiji in v Avstriji. O pomembnosti srečanja v okviru utrjevanja prijateljstva in spoznavanja je spregovoril načelnik goriških slovenskih skavtov Mauro Leban.
Razpis 18. zamejskega festivala domače glasbe
Beri - širi - podpiraj
»NOVI LIST«
so gledalci še in še polnili dvorane. Pri bodočih izvedbah gledaliških srečanj Alpe-Jadran bo treba vsekakor posvetiti dokaj več pozornosti reklamiranju pobude, ki nudi gledalcu dober prnegled nad gledališkim snovanjem ne samo v srednjeevropskem kulturnem, pač pa skoraj celotnem evropskem prostoru.
SKPD »F.B. SEDEJ« in Ansambel »LOJZE HLEDE« razpisujeta 18. zamejski festival domače glasbe, ki bo v Steverjanu 2. in 3. juliia 1988.
a) Komisiji, ki ju bodo sestavljali strokovnjaki in predstavniki občinstva, bosta podelili naslednje nagrade: 1. nagrada za 1. najboljšo izvedbo in trofej ansambla »Lojze Hlede« Lit. 1.000.000; 2. nagrada za najboljšo melodijo Lit. 700.000; 3. nagrada za 2. najboljšo izvedbo Lit. 500.000; 4. nagrada občinstva Lit. 300.000; 5. nagrada za najboljše besedilo Lit. 200.000; 6. posebna nagrada za najboljši zamejski ansambel; b) Komisiji bosta sestavljeni: Komisija za ocenjevanje besedil in Komisija za ocenjevanje glasbe; c) Organizator si prevzame stroške za kosilo, večerjo in prenočišče nastopajočih.
Za ansamble veljajo naslednji pogoji:
1. Na Festival se lahko prijavijo vsi slovenski ansambli, ki gojijo slovensko narodno zabavno glasbo. 2. Skladbi, ki ju bodo izvajali ansambli, morata biti izvirni ter prvič izvedeni na Festi-
valu v Steverjanu. 3. V prijavi morajo biti na-; vedeni naslednji podatki: ime, priimek, datum I rojstva, sedanje bivališče vodje in članov ansambla. V dvojezičnem vzorcu, ki se prilaga, pa mo-i rajo biti navedeni še naslednji podatki: ime in j priimek, kraj rojstva, datum rojstva, ter sedanje | bivališče članov ansambla. Podatki morajo biti j čitljivi in točni. 4. Ansambli so dolžni poslati: j a) notno gradivo v enem vzorcu; b) besedila pe-1 smi; c) izpolnjeno priložno tiskovino »prijava«; d) sliko ansambla; e) dvojezično tiskovino; f) kratko zgodovino ansambla; 5. Ansambli so dolžni sporočiti organizatorjem vsako spremembo v ansamblu; 6. Prijave se sprejemajo najkasneje do 31. maja 1988.
Naslov:
SKPD »F.B. SEDEJ« - ANS. »LOJZE HLEDE« TRG SVOBODE 6
34070 STEVERJAN - SAN FLORIANO DEL COLLIO (GORIZIA) ITALIA
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Prof. dr. Jože Pogačnik predaval na videmski univerzi
V dneh 16. in 17. marca 1988 je kot gost Inšti tuta za vzhodnoevropske jezike in književnosti na Fakulteti za tuje jezike in književnosti univerze v Vidmu predaval prof. Jože Pogačnik z vseučilišča v Osijeku, kjer je redni profesor. Slušateljem slovenistom, kolegom z inštituta in širšemu krogu občinstva, ki je v velikem šte-
VABILO
bivšim absolventom slovenske Klasične gimnazije v Trstu
Letos poteka štirideset let, odkar so bile po odloku Zavezniške vojaške uprave slovenskemu Državnemu znanstvenemu liceju v Trstu dodeljene klasične vzporednice z objektivnim, če že ne upravno-formalnim statusom klasične gimnazije.
Doslej je klasično maturo absolviralo že na stotine dijakov, med katerimi so se mnogi uveljavili na različnih področjih slovenskega javnega življenja. Iz njihovih vrst je tudi prišla pobuda, naj bi se ta obletnica primerno proslavila.
V ta namen je bil osnovan odbor, ki naj pripravi spominsko publikacijo. To naj bi oblikovali sami bivši dijaki s svojimi spominskimi pričevanji.
Zato so bivši tržaški klasiki vabljeni, da prispevajo za publikacijo sestavek, ki naj odrazi njihov čimbolj doživet in oseben, lahko tudi kritičen pogled na njihova »studia humanitatis«.
Obseg: približno ena razprto tipkana stran.
Rok: 30. marec 1988.
Naslovnik: Državni znanstveni licej »F. Prešeren« (Odbor za spominsko publikacijo) Strada di Guardiella, 13. Trieste - Trst.
Odbor za proslavo 40-letnice klasične gimnazije
vilu prišlo poslušat uglednega gosta, je predavatelja predstavil predstojnik katedre za slovens' i jezik in književnost na videmski univerzi prof. Sergio Bonazza.
Prof. Jože Pogačnik je znan literarni z.odo-vinar, ki se je doslej pretežno ukvarjal s starejšim obdobjem slovenskega slovstva in ga obdelal v vrsti razprav in v Zgodovini slovenskega slovstva skupno s prof. F. Zadravcem. Uveljavil pa se je predvsem kot raziskovalec Stritarjevega literarnega dela; posebej se ukvarja s slovensko književnostjo, ki nastaja zunaj meja Slovenije, to je z zamejsko in zdomsko literaturo. Napisal je tudi več razprav o slovenskih literarnih zgodovinarjih, npr. o A. Slodnjaku, I. Prijatelju in I. Grafenauerju. Njegovo temeljno delo je monografija o Jerneju Kopitarju.
V svojem prvem predavanju o Sodobnih jugoslovanskih literaturah je kritično prikazal razvoj književnosti jugoslovanskih narodov po drugi svetovni vojni do danes in tematiko, ki
so jo pesniki in pisatelji obravnavali v svojih delih; prikazal različna obdobja, njih značilnosti in povezave jugoslovanskih književnosti z zunanjim svetom, tako vzhodnim tik po vojni, kot odpiranje na Zahod v 50-letih ter sedanje iskanje jugoslovanskih, predvsem pa slovenskih literarnih ustvarjalcev. V drugem predavanju je govoril o Jerneju Kopitarju, o njegovem pomenu za slavistično znanost in o njegovem doprinosu k razvoju slovenskega in slovanskega jezikoslovja sploh ter o novih pogledih sodobne literarne vede na tega velikana romantičnega obdobja.
Po vsakem predavanju se je razvila živahna razprava, med katero so prisotni posegali z različnimi vprašanji in hoteli še marsikaj zvedeti o odnosih med jugoslovanskimi narodi na književnem in kulturnem področju.
Za kroniko naj omenimo, da je prof. Jože Pogačnik prišel v Videm po vrsti predavanj, ki jih je imel v raznih italijanskih univerzitetnih središčih, in sicer v Pisi, kjer je predaval O slovenski književnosti in O Jerneju Kopitarju; v Rimu je govoril o Antičnih elementih v sodobnih jugo slovanskih književnostih, v Veroni pa O sodobnih jugoslovanskih literaturah.
R. Petaros
—O—
Likovna razstava Claudie Raza v TK galeriji
V galeriji Tržaške knjigarne bodo od četrtka, 24. t.m., visela dela Claudie Raza-Floreancig, ki se je že lepo uveljavila na likovnem polju.
Umetnostni kritik Carlo Milič je v spremni besedi razstavi zapisal, da so za »raziskovanje umetničnih potencialnosti na področju najintimnejšega bistva gestualnosti živa pričevanja z barvami in motivacijami tehnične izdelave številni listi zadnjega časa: pastelne risbe, nekako na razvojni črti akvarelov iz prve polovice osemdesetih let, ko je bilo življenje še pojmovano »pusto, vznemirljivo«, nato prepojeno z nenehno čustveno napetostjo, romantično-vizionarno, in končno predstavljeno z navidezno nepredvidenih strani...«
Duo Klopčič-Do
Predzadnji Večerni koncert nam je 11. marca predstavil duo klavirja in violine ljubljanskih u-metnikov Vlaste Doležal in Roka Klopčič.
Oba sta profesorja na Višji glasbeni Akademiji v Ljubljani in imata torej solidno tehnično-interpretativno podlago. Predstavila sta predvsem skladbe iz slovanske glasbene zakladnice, z izjemo kompozicije Antonia Sgatberonija. Ena najlepših in najbolj osebnih Prokofijevih sonat, Op. 80 v F-molu, je bila nosilni steber glasbenega večera, kjer sta oba izvajalca zablestela, Klopčič s svojim prefinjenim virtuozizmom, Doležalova pa s točnostjo in gotovostjo spremljave.
Sejem Alpe Adria 88
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so v ponedeljek, 21. t.m., odprli 27. mednarodni sejem Alpe Adria. Razstav-ljalcev je letos 510 iz 16 držav. Poleg tradicionalnih izstopata letos Japonska in Velika Britanija. Vsebina sejma sloni, kot je že običaj, na sodelovanju med deželami skupnosti Alpe-Jadran, na predstavitvi držav, pokrajin in mest, ki so pobratena z Ljubljano, a prisotnost teh je letos skromnejša, in na razstavi »Človek in prosti čas«.
Trgovinska zbornica iz Trsta, ki ima tako kot Slovensko deželno gospodarsko združenje svoje razstavne prostore v hali B, letos prikazuje računalniški sistem, ki
VEČER DSI V TRSTU
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva 3, vabi v ponedeljek, 28. marca, na predvelikonočno srečanje s tržaškim škofom Lorenzom Bellomijem. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani ob 20.30.
povezuje vse trgovinske zbornice v Italiji. S komplektno predstavitvijo nastopa Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki združuje okrog 40 razstavljalcev. Avstrija je prisotna s kolektivno razstavo. Na prostoru avstrijske zvezne zbornice sodeluje vrsta avstrijskih razstavljalcev, katerih poudarek je na turistični ponudbi, športu in rekreaciji. V sredo je bil Dan Furlanije Julijske krajine.
NOVICE
Predstavniki treh avstrijskih glavnih strank (socialistična, ljudska in svobodnjaška) so v dunajskem parlamentu začeli postopek za uzakonitev tako imenovanega koroškega pedagoškega modela. To pa dejansko pomeni konec dvojezičnega šolstva na Koroškem. Obe osrednji slovenski organizaciji na Koroškem odločno protestirata, slovenski poslanec Karel Smolle pa je v parlamentu vložil svoj zakonski predlog o dvojezičnem šolstvu.
Med Iranom in Irakom se nadaljuje tako imenovana vojna mest. Na Teheran še dalje padajo iraške rakete, iranske rakete pa padajo na Bagdad. Veliko žrtev je med civilnim prebivalstvom, materialna škoda je ogromna.
v Goriškem
Drugi del je prikazal nekaj neobičajnega: transkripcije znanih in glasbeno važnih skladb slavnih violinistov kakor so Heifitz, K. Szyma-novski, R. Scedrin, s katerimi je nastopajoča dvojica prijetno presenetila občinstvo. Ugodno so odjeknili tudi Trije slovenski plesi Alojza Srebotnjaka, ki je trenutno eden najbolj cenjenih jugoslovanskih skladateljev. Pri nas ga poznamo, ker je bil lani član žirije mednarodnega natečaja »Mesto Trst«. Izven programa, a še vedno na tematski liniji, je bila izvedba skladbe De-bussy-Haifetz. Drugi avtor je preminil lansko leto.
Sodobno
kmetijstvo
 	»Spoštovati
geslo občnega	zbora
V Prosvetnem domu na Opčinah je bil v nedeljo, 20. t.m., redni občni zbor Kmečke zveze. Osnovno vprašanje, ki je prihajalo do izraza v posegih govornikov, je bilo razlaščanje zemlje. Zato je tudi delo na občnem zboru potekalo pod geslom »Spoštovati kmetijstvo«, kajti podatek, da je bilo na Tržaškem razlaščenih 2.200 hektarov zemlje, kar pomeni 10 odstotkov vse površine pokrajine, pomeni za kmetijstvo veliko obubožanje.
Ob tem osnovnem vprašanju je na občnem zboru bilo tudi govora o specifičnih strokovnih vprašanjih. Glede razlaščanja je bil občni zbor mnenja, da bi svetlobni generator pri Bazovici oziroma novi poštni center, ki naj bi stal pri Kolonkovcu, lahko zgradili na zemljiščih, ki niso primerna za kmetijsko dejavnost. Tako predsednik Guštin kot tajnik Bukavec sta omenila to vprašanje in pri tem poudarila tudi narodnoobrambno vlogo, ki jo ima Kmečka zveza.
Živahna razprava je pokazala, da ie občni zbor načel pereča vprašanja. To je izhajalo iz misli, ki so jih izrekli predsednik SKGZ Klavdij Palčič, senator Stojan Spetič, deželni svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka in predstavnik iste stranke Alojz Tul. O vprašanju razlaščanja je
spregovoril tudi Alojz Križmančič iz Bazovice, ki je predlagal, da bi na občnem zboru odobrili posebno resolucijo. O razlaščanju na Kolonkovcu pa je spregovoril Alojz Debeliš, ki je kritično ugotovil, da tržaška občina z brezbrižnostjo gleda na to vprašanje. Podobno misel je izrazil tudi predsednik Kraške gorske skupnosti Marino Pečenik.
Na občnem zboru je udeležence pozdravil predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev Nevo Radovič, o strokovnih vprašanjih pa sta govorila predsednik Confagri-[ coltori Dante Savorgnan, ki je pozdravil nekatere vidnejše zaključke zadnje deželne konference o kmetijstvu, in tržaški pokrajinski odbornik za kmetijstvo Marcello Cok, ki je omenil posege tržaške pokrajinske uprave v korist kmetijstva.
Člani Kmečke zveze so na občnem zboru soglasno odobrili resolucijo, v kateri u-vodoma ugotavljajo, da »je za krizo kmetijstva kriva predvsem politika EGS, ki ne upošteva specifičnega položaja sektorja v posameznih državah članicah«. V nadaljevanju pa Kmečka zveza predlaga, naj dežela odobri ustrezen zakon za učinkovito službo za tehnično in strokovno pomoč kmetijstvu; naj prilagodi instrumente teritorialnega načrtovanja novim potrebam
kmetijstva in ohranjanja naravnega okolja z dosledno zaščito kmetijskih površin; naj pripravi enotno besedilo deželnih kmečkih zakonov, ki naj skrči na minimum ves birokratski postopek v zvezi z deželnim podporami. Posebne napore mora dežela namenjati revitalizaciji manj razvitih območij .
Resolucija se dalje zavzema za rešitev vprašanj kmetijstva na Tržaškem, med drugim naj bi na vsem ozemlju veljale olajšave, ki so v veljavi za gorata področja. Glede sinhrotrona je rečeno, naj ga zgradijo znotraj Centra za znanstvene in tehnološke raziskave, pristojne oblasti in politične sile pa naj bi tudi preprečile, da bi razlastili najboljše vrtnarske površine na Kolonkovcu. Zborovalci so tudi izrazili zahtevo, da se v letošnjem letu organizira konferenca o teritoriju v tržaški pokrajini in reformi socialnega skrbstva in varstva, ki naj bi tudi kmeta postavil na isto raven kot ostale delavske kategorije.
V zadnjih dneh je kar pet mladih ljudi s Tržaškega izgubilo življenje v prometnih nesrečah. Trije mladi fantje iz Milj so umrli pri nesreči, ki se je iz neznanih vzrokov pripetila na glavni cesti med Trstom in Miljami; dve mladi življenji pa sta ugasnili pri Latisani. Umrla sta dva športnika, ki sta bila namenjena na odbojkarsko tekmo. V njun avtomobil se je zaletelo vozilo znamke Mercedes z videmsko registracijo. Oba sta bila dobro znana tudi med slovenskimi športniki.
LEV DETELA	Dunajski	valček
73 j za izgubljeno preteklost
I Roman desetih srečanj in pričakovanj
»Ne vem, zakaj mislite, da moram prav jaz odgovarjati za zgodovinske težave in morebitne napake ... Ne dolžite moje generacije za vse, kar so zagrešili vaši... in v neki meri tudi moji očetje ... V resnici se moramo sporazumeti... V svetu sovraštva ne bo mogoče živeti ...«
»Ja, tu imate prav,« je rekel nenadoma milo. »Morda se bova le zedinila ...« In se je zasmejal.
Smejala pa se je tudi stara dama s svojim pločevinastim glasom.
»Ja, Sternberg, ta je poleg gospodarstva podpiral tudi umetnost,« je rekla na živahen način. »Ko smo bili v gradu ob Dravi, sem mu morala zaigrati na klavir ... A bržkone ni mogel biti najboljši nastop ... Saj sem vam že rekla, da se je cesar glede mojega umetništva zares zmotil ...«
Spet se je smejala.
»Od kod poznate družino Sternberg?« me je vprašal tuji
grof.
Povedal sem mu, da sem se žc od mladih nog zanimal za nekdanji grad, po drugi strani pa sem se povsem po naključju seznanil z družino tu na Dunaju.
»Z gospo Ano Marijo, kajne?!« — in se je spet zasmejal.
Nisem mu hotel odgovoriti. Pač pa sem prešel v protinapad in ga na zelo odkrit način vprašal o Karlu in njegovem medvojnem. udejstvovanju.
»Ah, kaj bi,« je rekel. »Nesrečni Karl je bela vrana med plemstvom. Medtem ko so nacisti mladega moža Ane Marije, majorja Bergerja, ubili po neuspelem atentatu na Hitlerja kot soudeleženca zarote na najbolj barbarski način, se je Karl podal v njihove vrste. Bil je neumen navdušenec! Ne verjamem, da je zagrešil kak zločin. Oče ga je za vedno izobčil. Bojda ga
sploh več ne pozna ... Do smrti in preko groba ... Kolikor vem, je bil pri šesti esesovski armadi, ki jo je vodil Sepp Dietrich. V začetku leta 1945 so se borili proti Rusom nekje na Madžarskem ... Skoraj popolnoma so jih ti uničili, zdesetkali ... Razbitine nemške vojske so se vkopale ob Blatnem jezeru ... Tam je Karl sanjal, da bo skupaj z Dietrichom Hitlerju za aprilski rojstni dan z esesovsko ofenzivo ponovno osvojil naftna polja v Romuniji ... Krvavo so rabili bencin ... Vsega je zmanjkalo ... Za posamezni top so imeli na razpolago le šest granat na dan ... Saj si lahko mislite ... Ko bi bilo desetkrat več nemškega vojaštva v bojih proti Rusom in zaveznikom, bi bila drugačna muzika in drugačen rezultat druge svetovne vojne ... A hvala Bogu, da ni tako ... Karl je na vsak način skušal reševati Hitlerjevo strahovlado za vsako ceno ... Tozadevno ni poznal pomislekov ... Bil je neumen sanjač ... Prepoln bedastih fantazij o vele-nemškem svetovnem Rajhu ... Ko je v Miinchnu stotnik Gern-gross tik pred koncem vojne skušal izvesti politični protifašistični udar, se je Karl pri Dunaju, v še nemškem St. Poltnu, usedel v avto in skušal priti na željo spodnjedonavskega* »gau-laiterja« Juryja nacistom v Miinchnu na pomoč. Ni mu več uspelo ... Jury se je ubil ... Karl se je izgubil v ameriškem ujetni-štvu ... Potem je izginil tako rekoč s sveta ... Nič! Potuhnil se je kot mnogi nacisti. In Amerikanci so mu očitno šli na roko! Protikomunistu! Vse tiho je bilo ... Zdaj je baje podjetnik nekje na Nemškem ... Kdo ve ... Ne zanimam se za te življenjske nesreče! ... Ubogi Karl! Poznal sem ga. Bila sva sošolca.«
Prizadeto sem molčal.
Vzunaj je še vedno snežilo, mene pa je zasul snežni plaz neizprosnih dejstev in grozodejstev, ki jih v življenjske zgodbe ljudi začrta krutost vsakršne vojne.
Kar oddahnil sem si, ko se je že v precej poznih urah družba začela razhajati.
Tudi jaz sem vstal in se s poklonom poslovil od navzočih, še posebno pa od patra Bernharda. Pravzaprav me je začudilo,
* Nacistični naziv za tedaj prepovedan izraz »Nižja Avstrija«. St. Polten (70.000 prebivalcev) je danes glavno mesto Nižje Avstrije.
— Si vidu a, Mihec, kaku je lepu pršu Gorbačev obiskat Jugoslavijo?
— E, je velek diplomat. Zmiram prja-zen na levo j n desno, se zmiram drži na smeh jn uana glih laku.
— Ma kej rečeš, ke je šou tudi u Slovenijo. De je šou u Beograd se zastope, ke je glavno mesto. Mo. pole je šou glih u Slovenijo. Nekamer drgam. Zastopeš ti?
— Se zna, de zastopem. Ke Gorbačev je zdej znajdu, de je treba slišat vse zgc-nove. Narprej je šou poslušat, kej pravejo u Beogradi ma pole si je mislu, de je treba slišat tudi kej pravejo Slovenci. Jn Slovenija je pej zadne cajte forte u opozicji. Zdej ke eimprajo novo ustavo so Slovenci strašno kritični. Vse kar rečejo u Beogra-
di je taljeno, je fouš. Jn taku je Gorbačev teu slišat tudi ta zgun.
— Pej kej misleš, de je zatu pršu u Jugoslavijo?
— Posluši: Gorbačev je vidu, de u Rus-ji ne pridejo nikamor naprej. Žita prdelajo premalo, kar je druge robe je vse sama škartarija, ses tehniko so pej strašno cd zad. Je sprevidu, de taku ne more jet naprej j n de je treba začent drugače. Jn je znajdu perestrojko j n glasnost. Če reč, de se lahko govori, de se lahko pokaže na falerje j n de če kašen kej šimfa, de ga ni treba preči zaprt u pržon. Be reku več demokracije. Jn ke u Jiugoslaviji so vse pred leti nekej poflikali tisti dogmatični marksizem jn nardili samoupravljanje si je Gorbačev mislu, de je treba videt, kaku je Jugoslovanam ratala njeh reforma. Jn taku je pršu pogledat. Zatu ke jema tudi uan u misleh nekej podobnega.
— Ma je gvišno ostou slabo. Zatu ke Jugoslovani mu, kar se tiče gospodarstva, niso mogli postreč s kašnem optimizmom. Ke so u veliki krizi z inflacijo jn zapufani do grla. Jest rečem, de kadar so bli sami, brez žurnalistov, de so se samo držali za glavo jn vzdihovali.
— Sej jemajo za kej. Vidi ke po celem sveti je marksizem falirau. Kitajci obračajo vre na kapitalizem, u Rumunji jemajc črno mižerjo, na Poljskem jemajo križe jn težave j n tudi tam, kamer se neč ne zna, ne more bet neč buiše. Samo, de ne pestijo pisat.
— Ma znaš, kej je narslabše? Mi uidemo, kaku je. Ledje tudi. Sej štrajkajo,
demonstrirajo, krčijo; ma tisti, ke ne zasto pejo, de regirajo ano falirano organizacjo so glih voditelji. Uani se delajo, ku de ni neč.
— E, dragi moj, grenka je reč: »smo pridgali tolko let monade.« Priznat, de je celo življenje falirano. Moreš zastopet.
— Sej zastoperrL. Jest be reku, de se mi na an način prfina smilejo, čeglih tega niso vredni.
— Ne, vredni niso. Prou gvišno de ne.
—o—
KRŠČANSKA DEMOKRACIJA
JE OHRANILA VEČINO
Krščanskodemokratska stranka je ohranila absolutno večino na volitvah v Baden-Wuerttembergu. Dosegla pa je slabši rezultat kot kdajkoli prej. Krščansko demokratski predstavnik Lothar Spaech, ki bo za nadaljnja štiri leta vladal tej pomembni za-hodnonemški deželi, je prejel dobrih 49 odstotkov glasov. Za socialno demokratsko stranko je glasovalo 32 odstotkov volilcev, kar tudi predstavlja naj slabši volilni rezultat te politične skupine v Baden-Wuert tembergu od leta 1972 do danes. »Zeleni« so ostali pri svojih osmih odstotkih, liberalci pa so padli na šest odstotkov.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart.
Trst. ulica Rossetti 14, tel. 772151
da se je tokrat Ana Marija tako malo z menoj razgovarjala. Čutil sem, da jo teži skrivnost, ki je nisem poznal. Spet sem se spomnil na čudno srečanje na donavskem mostu, kjer se je moje poznanstvo z družino Sternberg zares začelo. Zdelo se mi je, da se nerada pogovarja o svojem drugem bratu Karlu. Jaz pa sem bil toliko nepreviden in nevljuden, da sem od drugih zvedel veliko o njeni družini.
Ana Marija in Bernhard sta me povabila, naj jih obiščem. Izgovoril sem se, da me izredno priganja delo in stiska čas, a bom naredil, kar bo mogoče. Seveda jih bom rad obiskal in se prisrčno zahvaljujem za povabilo.
V taksiju sem se odpeljal proti hotelu v tesni ulici sedmega okraja. Mesto je lebdelo v mračni polsvetlobi nočnega sneženja. Neslišno kot sam' je avto drsel skozi mesto, ki je tonilo v sneg, kot da so ga potopili v ledeno začarani akvarij iz motnega belega stekla.
Četrto poglavje: NA VLAKU MED GRADCEM IN DUNAJEM
Sele čez leto dni sem se sredi moreče julijske vročine spet vozil na Dunaj. Ker sem bil sam v oddelku, sem takoj po prehodu na avstrijsko stran pri Spielfeld - Straussu utrujen zadremal.
Medtem ko sem spal, je nekdo moral zagrniti zaveso pri na pol odprtem oknu, saj je plahutala v vetru. To pa je tudi pomenilo, da sem dobil sopotnika.
Odprl sem oči in v poltemi zagledal Ano Marijo, ki je sedela na nasprotni strani pri vratih in me smehljaje gledala.
»Ste se naspali?« je rekla.
»Oprostite, a vročina me je utrudila,« sem ji odgovoril. Bilo mi je nerodno, da me je zalotila v tako neugodnem stanju.
»V Gradcu sem vstopila na vlak. Mudila sem se pri teti, ki tam stanuje ... Vse do Brucka ob Muri ste spali ...«
»Gospa Ana Marija,« sem rekel. »Ali ni čudno, da se na tako skrivnosten način vedno znova srečujeva ... Očitno je svet postal prav majhen in tesen ... Ali pa je to usoda?«
»Prav nič ni čudno, gospod Lebič,« mi je odgovorila. »Po mojem gre le za naključje ... Mojo graško teto, ki je zelo bolna, obiščem v zadnjem času najmanj dvakrat na mesec ... Potujem z vlakom ... Boste to imenovali usoda?«
Vlak je med rezkimi žvižgi lokomotive zamolklo drdral skozi od sonca ožarjeno zelenino štajerskih hribov, jaz pa nisem vedel, ali ima moja sopotnica prav.
»Ali potujete spet v arhive?« je nekoliko izzivalno vprašala.
Povedal sem ji, da imamo izredne težave z večino uradnih avstrijskih ustanov, še večje pa s privatniki, ki nam za našo narodno zgodovino izredno važnih dokumentov nočejo in nočejo izročiti. Mnogi ne dovolijo niti bežnega pogleda v skrivnosti svojih knjižnic, skladišč, starih predalov, skrinj in omar. Poslušala me je z določenim zanimanjem. Vendar se ni oglašala k besedi, tako da sem bil pravi samogovornik. Kljub temu se mi je zdelo, da moje pobude in moj boj za stare listine in kulturne spomenike razume ali celo podpira. Čeprav za svoje domneve pravzaprav nisem imel niti najmanjšega dokaza, sem bil prepričan, da se je jez sovraštva, ki je vedno bolj razdvajal njen in moj narod, v najinih pogovorih podrl.
Kdo so ti Sternbergi? Pravi Nemci? Avstrijci? Štajerci? Ali pa samo plemiči? Prismuknjeno bi namreč bilo trditi, da so Slovenci, čeprav se stalno trudijo, kako bi mi dokazali, da v resnici niso nič drugega, kot del naše obdravske usode.
Ana Marija je bila po svoji materi in očetu sicer nemškega, avstrijskega porekla, vendar je možno, da so se Sternbergi tudi med običajnimi, povprečnimi Avstrijci, čutili tujce. Dejstvo je namreč, da je v njihovem rodu zibelka tekla vedno znova v slovenski deželi. Med Slovenci so rasli in se ponavadi uveljavljali, na Slovenskem so tudi pokopani. Kljub temu pa Ana Marija ni mogla zanikati določenih posebnosti, oziroma drugačnosti, zaradi katerih se je ločila od usode Slovencev ob Dravi. Čeprav se je trudila, da bi razlike čim bolj zabrisala, so te le ostale.
(Dalje)