Ptuj, torek, =» 7. junija 2005
letnik LVIII • št. 37 odgovorni urednik: == Jože Šmigoc
cena: 150 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
^RADIOPTUJ
www.radio-ptui.si

Tednikov pogovor Po mestni občini
S. Tomanič • Največja Ptuj • V desetih slabost - nasprotova- letih zasedenost nje samemu sebi dijaškega doma pre- sebi!" Stran 3 polovljena
Stran 2 Po naših občinah Dornava • Kanalizacijski porodni krči
Stran 4
Zanimivosti Vida Vidmar • Ne
smilimo se samim
Stran 12
Po naših občinah Sport Gorišnica • Dražje Kolesarstvo • Ma-
smeti in javni WC sre- horič v Nemčiji medi občine	sto pred Ullrichom
Stran 5	Stran 1
Šport
Kolesarstvo • V četrtek se na Ptuju začenja dirka Po Sloveniji Stran 5
Uvodnik
Diši po počitnicaii
Ko se začne spravilo sena in pokrajino prekrijejo v kocke stisnjene bale sena, zame nepreklicno začne dišati po počitnicah. Koncentracija je otežena, misli so na paši, zapomnim si le vsako četrto stvar. Opazila sem, da s tem občutkom nisem sama, saj učitelji in vzgojitelji znajo povedati, da se v tem času z otroki ne da več kaj dosti narediti, ker jih zanima tisoč drugih reči.
Vendar med nami in počitnicami leži še skoraj cel mesec, ki ga po stresnosti lahko primerjamo le še z decembrom. Otroci morajo oddelati svoje v šolah, krožkih, projektih in kjerkoli že. Pričele so se mature in vzdušje v družinah z maturantom je gotovo stresno. K spomladanskemu roku splošne mature je v Sloveniji pristopilo 9954 kandidatov s 84 šol, maturo pa bodo opravljali iz 33 različnih predmetov. Matura se običajno opravlja iz petih predmetov, treh obveznih in dveh izbirnih, dijaki pa se lahko odločajo še za šesti predmet oziroma maturo opravljajo na osnovni ali višji ravni. Poklicno maturo opravlja 13.395 dijakov po 166 slovenskih šolah. Ta je sestavljena iz po dveh obveznih in izbirnih predmetov.
Včeraj so maturanti pisali matematični del mature, od danes pa so na splošni maturi na vrsti izbirni predmeti. Celo tisti, ki se jim mature glede na znanje ni treba bati, imajo poseben občutek v želodcu in so morda prvič v življenju doživeli neprespano noč zaradi skrbi. Dobrodošli v svet odraslih! Tudi to je del preizkušnje, ker zrelostni izpit pač ni le merjenje pridobljenega in osvojenega znanja, ampak je tudi merilo zrelosti, ki jo je kandidat dosegel kot oblikujoča se oseba. Ali bo znal pravilno oceniti potrebno znanje, se v odločilnem trenutku umiriti in skoncentrirati na pomembne reči?
Dobro mero zrelosti in živcev bodo družine maturantov potrebovale do sredine julija, ko bodo šele izvedeli, kako se je njihov kandidat odrezal.
viki klemenčič ivanuša
Ljubljana • Ocenjevanje kruha in pekovskih izdelkov
Ptujski ponovno večkrat zlat
Majsko ocenjevanje kruha v Sekciji za pekarstvo v okviru Združenja živilske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije je že tradicionalno. Letos so mu prvič dodali tudi ocenjevanje pekovskih izdelkov.
Pri kruhu so ocenjevali bele, polbele, črne, ržene, koruzne in kruhe s semeni, pri pekovskih izdelkih pa žemljice, kajzerice in pletenke. Z 48 vzorci kruha in 31 vzorci pekovskih izdelkov je letos sodelovalo 20 slovenskih podjetij. Zlato priznanje je prejelo 44 vzorcev kruha in 25 vzorcev pekovskega peciva, kar kaže na visoko kakovost izdelkov in trud sodelujočih proizvajalcev, ugotavljajo v Sekciji za pekarstvo. Strokovna komisija je ocenjevalna različne lastnosti izdelkov, obliko, zunanji videz, lastnosti skorje, strukturo in prožnost sredice ter vonj in okus. Tudi letošnje ocenjevanje je pokazalo, da slovenski peki pečejo visoko kakovosten kruh in da se v slovenskem kruhu ter pekovskih izdelkih uspešno prepletata tradicija in znanje. Iz-
delke, ki so bili letos ocenjeni z zlatim priznanjem, bodo pekovska podjetja lahko oglaševala kot izdelke odlične kakovosti eno leto. Priznanje proizvajalce obvezuje na stalno kakovost izdelkov, ki jo ocenjevalna komisija preverja tudi nenapovedano kar v trgovinah, ko jemlje vzorce s trgovskih polic. Letošnja priznanja zlatim kruhom bodo podelili 30. junija.
Ptujske pekarne in slaščičarne so letos prejele zlato priznanje za markovski beli kruh, kilogramski hlebec, furmanski kruh, teže 0,7 kg, in kruh z bučnicami, teže 0,9 kg. Zlate pa so bile njihove mini koruzne bige, teže 0,1 g. Zelo uspešna je bila na letošnjem ocenjevanju kruha in pekovskega peciva tudi Pekarna Milene Serdinšek iz Apač 185 b. Zlato priznanje
so prejeli za kmečki koruzni kruh, teže 1,4 kg, kmečki rženi, prav tako teže 1,4 kg, in graham kruh z lanenimi semeni, teže 0,5 kg. Zlata sta
bila tudi dva njihova pekovska izdelka, sirova štručka (0,1 kg) in mlečna pletena z makom (0,2 kg).
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Kako do večje zasedenosti Dijaškega doma
V	desetih letih se je zasedenost prepolovila
V	Mestni hiši na Ptuju so 3. junija razpravljali o tem, kako z novimi projekti zagotoviti večjo zasedenost Dijaškega doma Ptuj, ki se ponaša s 105-letno tradicijo, učenci in dijaki, ki bivajo v njem, pa se ponašajo tudi z izredno dobrimi učni uspehi. Njihov povprečni uspeh v zadnjih letih znaša 98 odstotkov.
Za kvalitetno delo je MO Ptuj Dijaški dom ob njegovi 100-letnici nagradila z zlatim priznanjem. Odkar je na krmilo Dijaškega doma Ptuj prišel mag. Matjaž Neudauer, to je bilo leta 1998, vztrajno s kolektivom išče programe, ki bi mu prinesli večjo zasedenost in s tem obstoj, ki je ob sedanjem trendu upadanja vpisa, opazen je že deset let, že močno ogrožen.
V zadnjih desetih letih se je vpis prepolovil. V šolskem letu 1994/95 so imeli vpisanih 205 dijakov in učencev, v tem šolskem letu le še 102, kar predstavlja 42,5-odstotno zasedenost ali za polovico manj kot leta 1994/95, ko je znašala 85,41 odstotka. Z upadom slovenske populacije, veliko širitvijo mreže šol v RS, posledično manjšim vpisom v Šolski center na Ptuju, se manjša tudi vpis v Dijaški dom Ptuj. Zmanjšuje se tudi število učencev, ki so nameščeni z odločbami Centra za socialno delo Ptuj, pa tudi število tistih, ki so usmerjeni skladno z zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Že sedaj pa bi lahko v Dijaški dom Ptuj tudi namestili otroke in mladostnike pod okriljem socialnih programov, ki bi se lahko vključili v eno od osnovnošolskih ali srednješolskih vzgojnih skupin. S tem bi jim omogočili čimprejšnjo normalizacijo in vključitev v življenje vrstnikov. Brez večjih problemov bi
lahko zagotovili 20 sob s 40 ležišči, s pripadajočimi sanitarijami v dveh etažah, uredili pa bi lahko tudi dnevni prostor z majhno kuhinjo.
V prihodnje še manjši vpis
Ker ocenjujejo, da se bo vpis v naslednjih letih še manjšal, v letu 2005/2006, če se bo trend upadanja vpisa še nadaljeval, bodo imeli le še dve vzgojni skupini osnovnošolcev s prilagojenim programom in dve vzgojni skupini srednješolcev, pri čemer bo obstoj doma vprašljiv, lahko pa pomeni tudi začetek njegove ukinitve. Zato je seveda nujno že danes poiskati nove oblike dela in novo namembnost stavbe Dijaškega doma Ptuj, ki je stara dobrih 20 let, dobro vzdrževana in v kateri bi lahko naenkrat bivalo 240 otrok in mladostnikov. Prav temu, iskanju novih programov oziroma oblik dela, je bil namenjen petkov pogovor v Mestni hiši na Ptuju, ki so se ga udeležili nekateri ravnatelji ptujskih srednjih šol, direktor Revivisa Ptuj, pogovor je vodil ptujski župan dr. Štefan Čelan, sodelovali so tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miroslav Luci, poslanec državnega zbora Branko Ma-rinič in svetnik v državnem svetu Robert Čeh. Trenutno Dijaški dom Ptuj zaposluje 29 delavcev, od tega 15 strokovnih delavcev.
Kot je v petek povedal ravnatelj Dijaškega doma Ptuj mag. Matjaž Neudauer, že vrsto let iščejo projekte, s katerimi bi lahko izpolnili zmogljivosti doma, prostorske in kadrovske, vendar želenega odgovora niso doslej prejeli niti iz MO Ptuj niti iz ministrstva za šolstvo. Mladinski hotel, izobraževalni center, varna hiša, sedež regijskega višje- in visokošolskega središča, hiša zavetja, mladinski dom oziroma stanovanjske skupine, nastanitev študentov, vse to so bili projekti, ki bi lahko zadovoljivo polnili proste zmogljivosti doma. V tem trenutku se jim zdi najbližji projekt, projekt mladinskega doma oziroma stanovanjske skupine. V okviru Dijaškega doma Ptuj ne bi izvajali nobenih drugih dejavnosti, ki jih ne izvajajo že sedaj in za katere imajo tudi ustrezen strokovni kader, razširili bi le mrežo ustanov, s katerimi sodelujemo, je glede pomislekov o socialnih projektih, ki bi jih v domu pričeli izvajati, poudaril ravnatelj mag. Matjaž Neudauer. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je ocenil, da je združevanje ustanov, socialnih in izobraževalnih, pozitivno. Zelo podrobno in v podporo projektu mladinskega doma je argumentirano razpravljal defektolog iz Centra za socialno delo Grega Solovjev. Povedal je, da je na območju, ki ga z delom pokrivajo, veliko število učencev, ki
pri učnem delu niso uspešni zaradi socialnih in drugih neprimernih razmer v družini. Zdaj jih pošiljajo v mariborski mladinski dom, ki je pogosto zaseden, zato se pogosto znajdejo v položaju, ko ne morejo ukrepati. Do večje zasedenosti ptujskega dijaškega doma je mogoče priti v primeru, če bo Šolski center Ptuj razširil ponudbo šolskih programov, v tem trenutku je izobraževalna ponudba ozka, je povedal ravnatelj Srednje kmetijske šole v Šolskem centru na Ptuju dr. Vlado Korošec. Potrebno
je poiskati nove srednješolske programe, ki bodo regijsko naravnani in jih nimajo niti v Mariboru niti v Murski Soboti. Z novimi programi bomo reševali tako srednje šolstvo na Ptuju kot tudi problem Dijaškega doma Ptuj.
Čeprav naj bi bil petkov pogovor v Mestni hiši o problematiki Dijaškega doma Ptuj zgolj informativen, so prišli do nekaterih sklepov. Svoje kapacitete bo v bodoče polnil z dejavnostmi, ki so sorodne tem, ki jih že opravlja. Ptujski župan je predlagal pogovor na
ZRS Bistra, kjer naj bi skupaj poiskali možnosti za pridobitev sredstev iz EU, kjer je sredstev za projekte človeških virov veliko, za vprašanje reševanja mladinske problematike pa še posebej. Miroslav Luci bo z vsebino pogovora seznanil ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera, pomoč je obljubil tudi poslanec državnega zbora Branko Marinič. Narediti je potrebno vse, da bo projekt čimprej uresničljiv v praksi, ker potrebe so in zahtevajo ustrezno rešitev.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Matjaž Neudauer, ob njem župane MO Ptuj dr. Štefan Čelan, na petkovi predstavitvi dela, problemov in vizije razvoja Dijaškega doma Ptuj v Mestni hiši na Ptuju
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www.radi^ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • S Stankom Tomaničem o zadružništvu
»
Največja slabost podeželja je nasprotovanje samemu sebi!«
»Občutki so mešani, najprej se človek upokojitve zelo veseli, potem, ko pa je res pred vrati in s seboj prinaša popolno spremembo ritma dela, ki ga opravljaš 40 let, to postane novost. Ko si starejši, pa novosti teže sprejemaš kot takrat, ko si mlad. Odhajam s ponosom na vse ustvarjeno in na dediščino naslednikom,« je na svoj zadnji delovni dan najprej povedal zdaj že upokojeni direktor KZ Ptuj, Stanko Tomanič.
V KZ se je Tomanič zaposlil že davnega leta 1970; najprej kot svetovalec v zadružni enoti v Gorišnici, potem je 18 let vodil komercialo: »Kot šef komerciale sem dobil veliko delovnih izkušenj. Odgovarjal sem za vodenje in ves trgovski center. To je bilo od leta 1974 dalje do 1991. Potem sem bil imenovan najprej za vršilca dolžnosti, nato pa za direktorja KZ, kar sem ostal do upokojitve.«
Vodenje zadruge ste sprejeli v času velikih sprememb, sprejetja novega kmetijskega zakona in reorganizacije zadružništva v Sloveniji. To je za »novo-pečenega« direktorja gotovo pomenilo velik izziv?
»Zadruga je bila vedno pred nekimi izzivi, velikokrat so se in smo se morali, kljub ogromnemu trudu, srečevati z nerazumevanjem politike. V času mojega direktorova-nja, danes to lahko rečem, je bil res največji izziv sprejem novega zveznega zakona o zadružništvu, ki je prinašal prehod iz vzhodnega na zahodni model zadružništva, družbena lastnina v zadrugi je postala lastnina kmetov, veliko se je spremenilo. Moji prvi začetki so bili tako usmerjeni v ohranitev osnovnih sredstev, starih in dotrajanih objektov. Začeli smo pri strehah. Tri leta smo samo popravljali strehe, da nam ni več zatekalo, potem smo pa vse moči vložili v adaptacije in novogradnje zadružnih objektov. Izvedli smo nekaj dobrih investicij, še vedno pa jih je nekaj, ki jih ta hiša mora opraviti. Po strehah smo začeli popravljati fasade, ogromno denarja je bilo porabljenega zgolj za vzdrževanje naših starih objektov, kar je podvojilo ali celo potrojilo stroške in to nas je seveda zadrževalo v razvoju. Če pogledamo po terenu, pa se danes lahko ponašamo s številnimi urejenimi objekti in nekaj novogradnjami, določene pa so še v kratkoročnem načrtu.«
»Premalo smo se povezovali!«
Veliko se govori o premajhni povezanosti zadrug, pa tudi o prednostih ali celo nujnosti ustanavljanja specializiranih zadrug!
»Res smo premalo uspeli narediti na področju povezovanja zadrug. Dejstvo je, da nas Evropa pospešeno sili v povezovanje, posamezne zadruge pa raje propadajo, kot
bi se na nek način povezovale. Po moji oceni bi bila več kot dovolj ena zadruga v eni regiji, ki bi imela tako tudi večjo moč v odnosu do ministrstva, do drugih institucij, s katerimi moramo biti povezani. Kmetijsko zadružništvo nam je zapustilo še ogromno dediščino vzhodnega sistema, vendar smo ga uspeli vsaj ohraniti. Potem smo se odločali, kako naprej, kakšna oblika zadrug je najprimernejša in prišli do zaključka, da je za naše področje, kjer se kmetije ukvarjajo z več različnimi dejavnostmi, najprimernejša splošna zadruga. Zadovoljen sem, da nam je uspelo ohraniti enovito KZ, kljub močnim pritiskom po specializaciji, da nismo šli v razcepljanje kot se je to zgodilo na drugih slovenskih zadrugah, recimo v Pomurju, Koroški in Savinjski dolini, kjer se je razsulo ogromno zadružni-škega premoženja. Specializirana zadruga je opravičljiva v posameznih državah, kot recimo v Danski, ki s ukvarja s prašičerejo in mlekom, vendar ni primerljiva z nami. Povedal bom nekaj, kar marsikomu ni pogodu, pa vendar je bilo na Evropskem kmetijskem kongresu pred leti v Ljubljani s strani največjih evropskih strokovnjakov jasno povedano, da je perspektiva v splošni zadrugi, kdor pa se odloča za specializirano zadružništvo, se je odločil za dolgoročni propad! Mi smo temu sledili, res pa je šla svojo pot mlekarska branža, ki je sicer edina dejavnost, ki lahko preživi v specializirani organizaciji, a je danes v veliki krizi. Škoda je, da mleko ni v splošni zadrugi, ki bi ji pomagala prebroditi krizo. V zadružništvu je pomembna solidarnost, kar pomeni, da ena panoga v izpadu pokriva drugo in obratno v času sezonskih izpadov.«
Zadruga in KGZ ni eno in isto
Veliko kritike je slišati na račun zadružne zveze (ZZ) in kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZ), ki svojega poslanstva ne opravljata tako, kot bi morali. Kje je, po vašem mnenju, vzrok za to?
»Po moji oceni ne znamo vrednotiti vloge ZZ, ki je na našem slovenskem prostoru odigrala zelo pomembno vlogo. Veliko ljudi s podeželja je kritičnih do ZZ in KGZ, vendar brez osnove. Zavedati bi se morali, da je njena vloga svetovalna, da nam predlaga,
»Zadruga je bila vedno pred nekimi izzivi, vedno smo se srečevali z večjim ali manjšim nerazumevanjem politike.«
nas sklicuje, vendar ne ukazuje. Mi zadružniki pa se tej usmerjevalni vlogi, če ni ničesar, kar nas v to prisiljuje, izmaknemo. Potem so pa vsi drugi krivi za težave, le mi ne, ki ne sledimo napotkom. Kar se tiče KGZ, pa menim, da je bila njena ustanovitev prava nuja, saj v našem sistemu nismo imeli organizacije, na katero bi se lahko naslonili kot sogovorniki vlade. Res pa je tudi, da če bi vse vladne strukture polovico svojega nasprotova-
nja njeni ustanovitvi usmerile v podporo tej zbornici, bi danes lahko drugače reševali težave. Bil sem v prvem svetu in upravnem odboru KGZ, kjer smo prebijali ledino in največja slabost našega podeželja je v tem, da začnemo nasprotovati samemu sebi, ko in ker nismo zadovoljni. V prvem mandatu smo hoteli zamenjati celo svojega ministra, tudi če smo vedeli, da je to škoda! Ampak to je naša miselnost! KGZ bi morala dobiti podpo-
»Dejstvo je, da nas Evropa pospešeno sili v povezovanje, posamezne zadruge pa raje propadajo, kot bi se na nek način povezovale.«
ro iz vseh strani, mi smo pa strašno razdvojeni. Danes sta v njej dve močni struji; eno vodi kmetijski sindikat, drugo pa predsednik ZZ Peter Vrisk. KGZ ima dobre programe, ki bi jih morali izpeljati skupaj, da bi lahko bili dovolj močen pogajalec vladi in si izpogajali tisto, kar nam pripada. Veliko govorimo o poslovnem partnerstvu med zadružniki oz. med pridelavo in predelavo ter trgovino. Ni dovolj, da kričimo, kako nas izžema trgovina, dogovarjati za razdelitev kolača pa se ne znamo. V takih primerih so KGZ v evropskih državah odigrale svojo vlogo, saj so avtoritativno postavile omejitev v odstotkih, koliko lahko trgovina zasluži od določenega proizvoda. Naša KGZ pa še ni dovolj močna, da bi lahko postavila takšen pogoj, prav zaradi te notranje razdvojenosti!«
Uvoženo ni tudi boljše
Neenotnost podeželja, nastanek številnih organizacij, društev, na drugi strani vdor tujega kapitala - ali ni vse to grožnja obstoju zadružništva v Sloveniji?
»Mislim, da je največja krivda vse močnejšega vdora tujega kapitala, ki slabi tudi zadruge, v sami mentaliteti ljudi. Mi bomo vedno rekli, da je boljše drugo, pripeljano, uvoženo. Pravimo, kako odprte so evropske dežele, ampak če jim hočemo nekaj prodati, ugotovimo, da so zelo zaprte in da
njihov potrošnik išče in najbolj zaupa njihovi proizvodnji. Pri nas pa tega ni, čeprav bi naš potrošnik moral najbolj zaupati prav našim proizvodom, ker imamo v primerjavi z Evropo eno najbolj zdravih hran. Osebno sicer menim, da je zadružništvo pri nas še zelo živo in v naši hiši nam je uspelo večini članov pokazati prednosti zadruge. Danes veliko proizvajalcev že priznava, da so svojo robo najboljše plasirali preko zadruge, da so ceneje prišli do repromateriala in tudi do finančnih sredstev. Seveda pa bo ta sistem treba še nadgrajevati. Prepričan sem, da bo zadružniški duh na našem področju ostal! Res je tudi, da se po drugi strani pojavljajo številne organizacije, društva, ki mislijo, da odkrivajo Ameriko, pa se je in se bo pokazalo, da ni tako. Poglejte naš trg prašičev: zacvetela so razna društva in prav je, da so. Vendar poglejte težave: zadruge so solastniki ali lastniki predelovalnih podjetij. Konkretno imamo zadružniki večinski delež v mariborskih Košakih. Preko tega podjetja torej lahko rešimo vso proizvodno verigo. Trenutno se nam pojavlja 30-odstotni primanjkljaj prašičjega mesa na našem terenu. Ampak ko zadruge naredimo letni plan proizvodnje, se ugotovi, da zadružniki niso sposobni zagotoviti toliko mesa, se odločimo za uvoz.. Potem pa se sredi leta pojavijo društva s svojo proizvodnjo in rušijo naše in svoje cene, na trg prileti masa prašičev, ki je mesna industrija ne more prevzeti, saj so s podpisanimi pogodbami s tujino povezani tudi penali. Hiperprodukcija se kopiči, sledijo intervencijski odkupi, cene se znižajo na minimum. Nimamo reda in dokler bomo imeli tako razdvojeno zbornico, ga ne bo. Te stvari bi se moral reševati preko zbornice, ta bi morala postati dovolj močna, prevzeti kontrolo nad proizvodnjo in uvozom, vendar, dokler si bomo proizvajalci sami rušili svoj sistem, ne vidim izhoda. Največji problem je v nepovezanosti, medsebojni konkurenčnosti.«
Stanko Tomanič, kot pravi, bo tudi po upokojitvi ostal povezan s KZ: »Seveda bom ostal član naše KZ, to je v naši družini dolgoletna tradicija, saj se je pri nas, odkar pomnim, vse prodajalo preko zadruge. Ukvarjal se bom s kmetijstvom, sem lastnik nekaj zemlje. Stik s podjetjem ostaja, le da bom zdaj bolj 'proizvajalec'!«
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Projekt poklicne tehniške strojne šole
Recikliranje odsluženih avtomobilov
Ob zaključku 3. projektnega tedna so v petek, 3. junija, v Poklicni in tehniški strojni šoli na Ptuju predstavili projekt "Recikliranje starih avtomobilov."
Profesorica Jelka Lam-pret je dijakom, njihovim staršem in profesorjem, ki so se zbrali za odrom Šolskega centra, pojasnila, da so dijaki strojne šole letos že uspešno raziskovali zgodovino avtomobilizma, zatem izdelavo avtomobilov, svoja spoznanja pa so prejšnji teden zaokrožili z raziskovanjem problematike odstranjevanja in razgradnje odsluženih avtomobilov v Slo-
veniji.
Za omenjeni projekt so bili kar štiri dni dejavni v različnih delavnicah. V ponedeljek so ugotavljali, kako se najlažje učijo, in se obenem pripravljali na strokovno ekskurzijo, na katero so se odpravili v torek, ko so si v podjetju v Grosupljem ogledali proces recikliranja starih avtomobilov. Sredo so namenili športu in krepitvi fizične moči, saj so se pome-
rili v košarki in nogometu. V četrtek so izdelovali slovarček nevarnih snovi, se seznanili z akcijo odstranjevanja odsluženih vozil na območju mestne občine Ptuj, spoznali pomen recikliranja starih, odsluženih avtomobilov, ter tehnologijo njihove razgradnje, pri čemer so se poučili tudi, kako ravnati z odpadnimi olji.
Svoje ugotovitve so zbrali v nalogah, ki so jih s pomoč-
Foto: M. Ozmec
Ugotovitve v svojem projektu so dijaki sami predstavili.
jo videoposnetkov in grafov podrobneje predstavili sošolcem, profesorjem in svojim staršem.
V Sloveniji moramo od 1. maja 2004, ko smo uradno vstopili v Evropsko unijo, v okviru ekološke direktive sami poskrbeti tudi za odslužena motorna vozila, ki jih je po nekaterih podatkih že prek 150.000. Vlada je sprejela novo uredbo in predpisala takso za odstranjevanje izrabljenih vozil. Takso bodo plačevali proizvajalci in uvozniki avtomobilov, posredno pa seveda vsi kupci, saj bodo cene vozil toliko višje. Tako zbran denar bo namenjen koncesionarjem, trenutno so to uradno štiri slovenska podjetja, ki v okviru javne službe vsako vozilo razgradijo in poskrbijo tudi za predelavo. Od julija letos bo moral vsak, ki bo avto želel odjaviti, predložiti dokaz, da je poskrbel za njegovo ustrezno odstranitev. Po dosegljivih podatkih je strošek za razgradnjo enega avtomobila trenutno nekaj čez 21.000 tolarjev.
M. Ozmec
Dornava • S 23. seje občinskega sveta
Kanalizacijski porodni krči
Potem ko je bilo, po sicer neuspešnih pritožbah na izbiro izvajalca, vendarle izbrano Cestno podjetje (CP) Ptuj kot tisto, ki bo gradilo dornavsko kanalizacijo, se je malo zapletlo še enkrat, pred začetkom prvih del.
Kot je svetnikom na zadnji seji pojasnil župan Franc Še-gula, ne gre za kaj posebnega, vendarle pa se morajo skupno odločiti, kakšno tehnologijo oziroma sistem delovanja bodo izbrali. Ponudba CP za izvedbo del z vrednostjo okoli 300 milijonov tolarjev naj bi namreč vključevala že nekoliko preživeto tehnologijo, ki je sicer še vedno uporabna in uporabljana, toda če obstaja boljša, sicer nekoliko dražja, vendar bolj rentabilna tudi v smislu manjših možnosti okvar - zakaj je ne bi uvedli?! In svetniki so modrovali, spraševali, poslušali pojasnila in razlago prisotnega strokovnjaka, na koncu pa se odločili, da je vseeno bolje nekoliko podražiti investicijo kot vztrajati pri prvotni ceni in se nato ukvarjati s popravili, ki bi menda prav hitro »požrla« prihranjen denar. Nekako v stilu: »Če je šel bik, pa naj gre še štrik!«
Koliko bo uvedba modernejše tehnologije pod imenom airwack podražila vso
zadevo, ni čisto jasno, ampak to nikakor naj ne bi preseglo desetih odstotkov prvotne vrednosti ponudbe. »To pomeni, da nas lahko investicija namesto predvidenih 300 milijonov stane največ 330 milijonov, morda pa manj,« je povedal župan Šegula. Med svetniki je bilo slišati še nekaj pomislekov, ali je takšna sprememba v skladu z zakonodajo oziroma ali s tem ne razveljavljajo razpisa ali če bi morda bil potreben nov razpis, župan pa je tovrstne dvome gladko zavrnil: »Nikakor ne gre za to, ampak zgolj za uvedbo drugačne tehnike, ki je izbrana ponudba ni predvidela, mi jo pa želimo, ker je pač boljša. Torej gre zgolj za spremembo, ki jo k podpisani pogodbi dodamo z aneksom. Poleg tega tudi s to podražitvijo izbrani izvajalec ne dosega cene drugega najugodnejšega ponudnika (Asfalti Ptuj, op. a.), saj njihova ponudba znaša 358 milijonov tolarjev. To pomeni, da je izbran izvajalec del, kljub podražitvi
Na majski seji so dornavski svetniki potrdili še predlog o dobitnikih priznanj občine. Med temi so: dornavski oktet, PGD Žamenci in PGD Mezgovci ter Jožef Hojnik. Seznanili so se tudi s potekom javnega razpisa za izgradnjo nove občinske stavbe, ki je bil objavljen v Ur. listu 27. maja, odpiranje ponudb pa bo opravila posebna imenovana komisija 26. junija.
vsled uvedbe modernejšega sistema, še vedno najmanj za 30 milijonov cenejši!«
Zaradi podražitve kanalizacijskega projekta pa naj ne bi bile bolj osiromašene ljudske denarnice. Vsaj tako je bilo razumeti župana, ko je na vprašanje svetnikov o dodatnem denarju odgovoril, da ga bo treba pač nekje poiskati in predvideti z rebalansom občinskega proračuna. O morebitnih dražjih priključkih za občane, ti naj bi plačali po 1000 evrov na gospodinjstvo v enem ali 25 obrokih, ni bilo govora, kar pač ne more pomeniti drugega, kot da bo dodatne milijone morala iztisniti občinska blagajna.
In če se je venec dornav-skih političnih glav zedinil in uspešno prebrodil prve krče pri rojevanju domače kanalizacije, bo za del dornavskih občanov, tistih na drugi strani železniške proge ob meji s sosednjo občino Gorišnica, potreben mali »carski rez«. Po prepričanju župana bi namreč prebijanje železniške proge za nekaj domačih hiš na drugi strani proge znalo precej podražiti naložbo, zato to ne bi bilo rentabilno. Sploh ne v kontekstu dejstva, da se tudi Gorišnica počasi loteva izgradnje kanalizacijskega sistema. »Res je, da je nekaj
naših hiš oziroma gospodinjstev na drugi strani proge, a nekaj gospodinjstev, ki spadajo v občino Gorišnica, je na tej, naši strani tirnic. Po dogovoru bomo mi na naš sistem priključili ta gospodinjstva, občina Gorišnica pa na svoj vod preostale naše hiše,« je pojasnil Franc Šegula. In temu res ni kaj oporekati, saj bodo na kanalizacijo konec koncev priključeni vsi. Res pa je, da eni prej, drugi kasneje, saj v Gorišnici verjetno ne bo začetka izgradnje pred letom 2006 ali 2007. Na srečo je cena priključka enaka povsod. Drugo so seveda občutki občanov Dornave »na oni strani železnice«, ki se menda že javno sprašujejo, v katero občino pravzaprav spadajo. Da bi pomirili duhove, so svetniki tako sprejeli pobudo, naj se pripravi predračun morebitnega prebijanja proge s potrebno prečrpalni-co, iz katerega se bo videlo, koliko dodatnega denarja bi takšen podvig zahteval. Verjetno pa niti ta podatek ne bo spremenil začrtanih meja dornavskega kanalizacijskega sistema, ki se pač zaključuje ob železniški progi in se bo nadaljeval oziroma povezoval z gorišniškim, ko bo ta v fazi izvedbe na terenu.
SM
Od tod in tam
Hajdina • Z lobiranjem do sredstev EU
Interesno mikroregijo Halinpol sestavljajo občine Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Žetale, Podleh-nik in Videm.
25. maja so jih obiskali predstavniki lobistično projektantskega podjetja Risso iz Avstrije z župani občin mikroregije Ratchendorf iz Avstrije, v kateri se izvajajo programi, s katerimi kandidirajo na sredstva EU v obdobju 2004/2009. Gre tudi za regijo, ki bo do leta 2009 skrbniška regija za regijo Halinpol, kjer se bodo programi, podprti s sredstvi EU, izvajali v letih 2009/2014. Skupni programi za avstrijsko mikroregijo so okoljski in razvoj gospodarstva. Za mikroregijo Halinpol pa so prednostni programi gospodarskega razvoja ob bodoči avtocesti Slivnica-Gruškovje, vključno z razvojem turizma. Gostiteljice obiska so bile vse občine Halinpola, začel se je v občini Hajdina, kjer načrtujejo ureditev podjetniško-logistične cone pri križišču v Dražencih. Gostje iz Avstrije so obiskali vse članice mikroregije, kjer so si ogledali nekatere gospodarske, kulturne in turistične objekte. V kratkem se bodo ponovno dobili, ko bodo javnosti tudi podrobneje predstavili prednosti povezovanja v mikroregijo in njeno povezovanje z regijo, ki že v tem obdobju uspešno koristi sredstva EU za svoje prednostne razvojne programe oziroma programe, ki so skupni večjemu območju.
MG
Videm • Pričetek prireditev ob občinskem prazniku
Foto: jš
V soboto popoldne so se s proslavo ob 70-letnici Športnega društva Videm pričele prireditve ob letošnjem osmem občinskem prazniku in se v nedeljo nadaljevale z literarno-glasbenim večerom v Leskovcu. Sicer pa se bodo zvrstile še ta teden s četrtkovo otvoritvijo razstave Videm na starih razglednicah ter izdelkov učencev OŠ in ročnih del članic tamkajšnjih društev ter s petkovo osrednjo prireditvijo in nedeljsko mašo na vidovsko nedeljo.
Ormož • Glasbeno leto gre h koncu
jš
V Glasbeni šoli Ormož so minuli teden z nastopom najmlajših pričeli z zaključnimi oziroma izpitnimi nastopi. Predstavili so se predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravnica in Orffova skupina, vsi pa so v tem šolskem letu znanje nabirali pod vodstvom Tanje Kor-par. Kot gostje so nastopili pevci Mladinskega pevskega zbora Sveti Tomaž, ki deluje pod vodstvom Alenke Čurin Janžekovič. Njihovo gostovanje v Glasbeni šoli Ormož je del sodelovanja, saj so Orffovo skupino glasbene šole gostili nedavno pri Sv. Tomažu na svoji šolski prireditvi. V prihodnjih dneh se bodo zvrstili še številni mini koncerti in nastopi, kjer bodo učenci staršem in učiteljem predstavili, kaj so se v minulem letu naučili. Sicer pa je te dni potekal tudi vpis v novo šolsko leto. Ravnatelj Slavko Petek pravi, da po normativih lahko sprejmejo le 210 učencev. Za določene inštrumente je nekaj mest še prostih. Letos so po daljšem premoru ponovno razpisali tudi pouk baleta.
Ptuj • Obisk predstavnikov minoritskih provincialov Srednje Evrope
Na Ptuju sedež minoritskega reda
V Mestni hiši na Ptuju je 2. junija ptujski župan dr. Štefan Čelan sprejel predstavnike udeležencev letnega srečanja minoritskih provincialov Srednje Evrope iz Slovenije, Nizozemske, Belgije, Nemčije, Švice, Avstrije in Hrvaške, ki je potekalo v Veržeju od 30. maja do tretjega junija. Sodeloval je tudi predstavnik generalne kurije iz Rima.
Ob tej priložnosti je ptujski župan še posebej poudaril, da ga veseli, da imamo na Ptuju
zelo dobro razvite inštitucije, ki se ukvarjajo z etiko in etičnim vprašanjem. To podro-
čje je zelo poudarjeno tudi v uravnoteženem razvoju, za katerega si tudi sam osebno
Foto: Črtomir Goznik
Minoritski samostan v pričakovanju praznika Petra in Pavla, ko pričakujejo tudi obisk apostolskega nuncija Slovenije
zelo prizadeva. Vesel je obnove minoritske cerkve in samostana, še posebej pa, da je Ptuj postal sedež slovenskega minoritskega reda, kar bo tudi pomembno prispevalo pri uveljavljanju Ptuja znotraj bodoče regionalizacije Slovenije, ki še ni končana. V imenu minoritskega samostana je govoril p. Tarzicij Kolenko, ki je povedal, da predstavniki srednjeevropskih minorit-skih provincialov niso prvič na Ptuju. Kdor danes hodi po Ptuju, si zelo težko predstavlja, kaj vse stoji za obnovo cerkve in samostana. Upa, da bo zgodovina povedala svojo resnico, da bodo tudi bodoči rodovi vedeli, kaj vse se je v zvezi s tem dogajalo. Zahvalil se je mestni občini Ptuj za vso pomoč pri obnovi cerkve. Pričakovali so, da jo bodo lahko v celoti dokončali do 4. januarja letos, ko je preteklo natanko 60 let, odkar je bila porušena. Žal jim to zaradi pomanjkanja denarja v državi, občini in tudi pri njih ni uspelo. Pred kratkim jih je incognito obis-
kal apostolski nuncij Slovenije, ki je bil zelo počaščen, ko je videl, kaj se je naredilo pri cerkvi in samostanu. Znova jih bo obiskal, tokrat uradno, na praznik Petra in Pavla, 29. junija. Predstavniki minoritskih provincialov Srednje Evrope so navdušeni nad razvojnimi dosežki Slovenije v zadnjih desetih letih, viden napredek je opazen pri infrastrukturi
in siceršnji urejenosti dežele. Na letošnjem letnem srečanju v Veržeju so dali največji poudarek prizadevanjem, da bi v današnji globalizaciji ustvarili najboljše možnosti za sodelovanje in za svoje čim bolj učinkovito ustvarjanje. V Evropi delujejo tri minorit-ske konference, predstavniki vseh treh se bodo novembra srečali v Rim, ustavne listine ob tej priložnosti ne bodo sprejemali, ker bi se jim sicer lahko zgodilo to, kar se sedaj dogaja z evropsko ustavo. Po končanem sprejemu v ptujski mestni hiši je župan predstavnike minoritskih provincialov povabil na večerjo, kjer je bilo še več priložnosti za pogovor. Na obisk Ptuja pa jih bodo spominjala priložnostna darila.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je v Mestni hiši sprejel udeležence letnega srečanja minoritskih provincialov Srednje Evrope.
Gorišnica • Z18. redne seje
Dražje smeti in javni WC sredi občine
Nič kaj dosti dela si gorišniški svetniki niso zastavili za svojo majsko redno sejo. Pet točk dnevnega reda ni napovedovalo posebnega potenja, kljub temu pa so se politična čela nekajkrat (vsaj) malo zarosila.
Prvič ob ponovnem sprejemanju povišanja cen za odvoz odpadkov. Kot je že na prejšnji seji napovedal Slavko Visenjak, bodo to povišanje, ki ni ravno vnebovpijoče, saj znaša tam okoli 70 tolarjev na mesec, slejkoprej svetniki sprejeli in na tej seji se je njegova napoved z enajstimi glasovi za, tremi proti in dvema vzdržanima uresničila. Da to ne bo šlo kar v tem ritmu naprej, se je najbolj glasno hudoval prav Visenjak, ki je bil in ostal proti podražitvi, saj podražitev ne zagotavlja zgolj rentabilnosti poslovanja Čistega mesta, ampak poviševanje oz. pridobivanje dobička, kar pa naj ne bi bila naloga javnih gospodarskih služb.
Podražitve ne
stimulirajo
občanov!
»Govorilo se je, da se bo ravnanje z odpadki pocenilo ob vedno boljši stopnji ločevanja odpadkov, zdaj pa smo priča vsakoletnim podražitvam. To nikakor ne more biti motivacija, da bi potem odpadke še ločevali. Namesto da bi ozaveščene občane nagrajevali, jih na ta način le
kaznujemo, in jasno je, da potem ne moremo pričakovati pozitivnega učinka, prej nasprotno,« je pojasnil svetnik Davorin Kelenc. Svetniki so nasploh imeli kar nekaj pripomb čez način izvajanja odloka; od tega, da ekološki otoki nimajo prave funkcije, saj se vanje odlaga vse in kar vsepoprek, da pokritost občine še vedno ni 100-odstotna in zakaj potem eni plačujejo vedno več, drugi pa nič in naprej nekaznovano svinjarijo okolje, do tega, kaj se dogaja z deponiranjem nevarnih odpadkov, kot so azbestne plošče v Gajkah, in kje bodo po letu 2017 »Nove Gajke«.
Na točo kritik in vprašanj je odgovarjal Franc Merc s Čistega mesta, ki je marsikaj podobnega že poslušal tudi na ostalih občinskih svetih: »Za 100-odstotno vključenost občanov v odvoz moramo poskrbeti vsi, tudi lokalna skupnost; mi namreč ne moremo vsiljevati posod, če jih nekdo zavrača. Potem se pač vključuje inšpekcija. Podražitev je posledica podražitve investicije v CERO Gajke in ne toliko zaradi višjih stroškov dela podjetja. Glede deponiranja salonitk smo se odločili, da jih v Gajkah sprejemamo in
Kokot proti Kokotu ali občinsko petelinjenje
Županov nagovor ob otvoritvi ceste v Paradižu je očitno hudo "razkuril" zaenkrat še gorišniške-ga svetnika Antona Kokota iz Cirkulan. Obregnil se je namreč ob županov stavek, češ da iniciativa (za ustanovitev samostojne občine Cirkulane, op. a.) želi razdeliti občino, s čimer zavira njen razvoj »Ne dovolim, da boste s takšnimi izjavami povzročali spore med našimi ljudmi! Z našo zahtevo mi v ničemer ne zaviramo razvoja občine; plan dela je sprejet in se realizira po načrtu. Kako in s čim bi mi potem zavirali razvoj?!« Potem je padlo kar nekajdecibelno hudo povišanih izjav, s katerimi sta drug drugemu dokazovala svoj prav, župan Jožef Kokot pa je na koncu zatrdil, da razdelitev enovite občine ne more biti drugo kot zaviranje razvoja Gorišnice kot enovite občine, saj so plani investicij tudi dolgoročni: »Če se boste odcepili v svojo občino, pomeni, da teh, sedaj skupno sprejetih dolgoročnih planov ne bomo mogli izvajati, kot smo nameravali, iz česar je jasno, da to pomeni zaviranje razvoja. In, ob tem, ne morete se obnašati kot zaščiteni medvedje, ki se jih ne sme z ničimer dotakniti, po drugi strani pa delati vse po svoje, kot vam je drago!«
skladiščimo posebej, v t. i. monodeponiji, ker država pač ni poskrbela za ustrezno drugačno rešitev. Bolje, da jih sprejmemo pri nas, kot da se kopičijo na divjih odlagališčih.«
Kje naj bi bila nova lokacija odlagališča potem, ko naj bi
se Gajke leta 2017 zapolnile, pa Merc uradno ni vedel povedati: »Glede na dosedanje izkušnje bi bilo treba novo lokacijo določiti vsaj pet let pred rokom. Mislim pa, čeprav tega ne morem trditi, da bo v Sloveniji do takrat že sežigalnica, saj je odlaganje
in zakopavanje energentov v zemljo neumestno in nerentabilno!«
Začasni diksiji ali stalni javni WC?
V drugem delu seje so se svetniki seznanili z načrtovanim potekom daljnovoda Cirkovce-Pince ob madžarski meji, ki bo tekel tudi čez del gorišniške občine. »Sam daljnovod za naselja ni toliko moteč, bo pa povzročil degeneracijo okolja, polj. Za nas bi bilo bolje, če bi tekel ob kanalu ali med kanalom Drave in cesto, vendar se temu zoperstavljajo naravovarstve-niki, DOPS, Natura 2000, pa tudi prostor med kanalom in cesto naj bi nudil premajhno razdaljo.« Poleg tega, kot je bilo razmeti Kokota, občina in krajani od daljnovoda nimajo ničesar, le dodatna soglasja bo treba pridobivati ob načrtovanih investicijah.
Potem se je zbor svetnikov malo razgovoril o pripravah na občinski praznik, v okviru katerega bodo letos slovesno odprli tudi novo občinsko stavbo. Ker gre za deseti, jubilejni praznik občine, bo programski sklop prireditev prav tako širok, če ne še bolj,
kot je bil doslej, osrednja proslava pa ne bo več na Borlu, ampak v novi stavbi. Prav okoli tega se je zavrtelo nekaj vprašanj: »Ali bo urejen do otvoritve tudi novi trg okoli občinske stavbe ali ne in kaj vse je predvideno na tem trgu?« je zanimalo podžupana Jožefa Klinca. In župan je povedal, da travica sicer že bo, trg pa v celoti po projektu ne more biti urejen, ker za kaj takega ni dovolj časa, bo pa kasneje. Sicer pa naj bi se v okviru osrednjega trga znašla kmečka tržnica, javni WC in še skladišče. O uspešnosti tržnice so nekateri svetniki kar krepko podvomili, druge pa je zmotila izgradnja javnih WC na tako eminentnem prostoru, kot je osrednji občinski trg, saj bi po mnenju nekaterih kazili splošni izgled, sploh ob dejstvu, če bi bili odprti ves čas in bi verjetno služili bolj smradu in svinjariji kot svojemu prvinskemu namenu. No, župan je potem povedal, da brez prostora »kamor še cesar gre peš« trg ne bo, da pa naj bi bili javni WC odprti le ob večjih prireditvah, če pa se svetniki s tem nikakor ne strinjajo, potem lahko še vedno pripeljejo diksije.
Ptuj • 4. slovenski festival komornega gledališča
Na knjižni polici
Na petem bodo slavili Ptujcani
V soboto, 4. junija, se je v Mestnem gledališCu na Ptuju zgodilo še sklepno dejanje letošnjega 4. slovenskega festivala komornega gledališča, ki se je začel 27. maja. Podelili so nagrade, kipce akademskega slikarja Marka Jakšeta; podelitev je vodil dramski igralec Aljoša Ternovšek, za glasbeni program pa je poskrbela Neža Buh, mlada slovenskega glasbenica, komponistka, aranžerka, pianistka in vokalistka, s svojim ansamblom.
Za kostum je nagrado letošnjega Skupa odnesel Alan Hranitelj. Za dramaturgijo je kipec akademskega slikarja Marka Jakšeta prejela Žanina Mirčevska za dramaturgijo v predstavi Werther&Werther, ki ga je uprizorilo kranjsko gledališče. Mladi režiser Jaka Ivanc je strokovno komisijo prepričal, ker je vse elemente sodobne režije sestavil v fantastično celoto, prepričal pa
je tudi občinstvo. Ivan Peter-nelj je prejel nagrado za igro Kasparja. Matjaž Tribušon je v predstavi Werther&Werther zaigral Wilhelma s posebno notranjo energijo. Nenadu Tokaliću Nešu je kipec pripadel za zagnano igro očeta in direktorja opere v komediji Ti nori tenorji.
Letošnje predstave Skupa je občinstvo visoko ocenilo, ocene so se gibale od 3,74 do 4,85.
Foto: Črtomir Goznik
Nagrado za igro je prejel tudi ptujski igralec, sicer član SNG Drame Maribor, Nenad Tokalić Nešo za odlično in zagnano igro očeta in direktorja opere v komediji Ti nori tenorji.
Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper, ki je lani prejelo nagrado za najboljšo predstavo, je letos kipec predala Samu M. Strelcu, umetniškemu vodji SNG Drame Maribor, od koder prihaja letošnja najboljša predstava, komedija Ti nori tenorji.
Slovenski festival komornega gledališča bo drugo leto slavil prvo petletko. Samo M. Strelec je ob prejemu kipca glasno izrekel, da si želi, da bi kipec lahko ob tem jubileju predal domačinom, Mestnemu gledališču Ptuj. V šestih predstavah letošnjega 4. skupa je zaigralo čez 70 igralcev, dve predstavi zaradi bolezni nista bili odigrani.
Mestnemu gledališču Ptuj se svetla prihodnost že riše. Projekti obnove so v zaključni fazi izdelave, manjka še nekaj podrobnosti, je ob zaključku letošnjega Skupa povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Največji problem ne bo denar, po vsej verjetnosti pa se bodo tudi tu našli »dobronamerni« sosedje, kot to počno pri drugih projektih, ki se v zadnjem
Foto: Črtomir Goznik
Samo M. Strelec je prevzel nagrado za najboljšo predstavo 4. slovenskega festivala komornega gledališča. Občinstvo je največ glasov namenilo komediji Ti nori tenorji ameriškega komediografa Kena Ludwiga v režiji Jaše Jamnika in izvedbi SNG Drame Maribor.
času poskušajo udejanjiti na Ptuju. Čestital je prejemnikom nagrad in vsem, ki so zaslužni, da se je še en Skup uspešno zaključil.
MG
Ormož • Glasbeni studio Klavdija se je predstavil
Glasbene radosti za najmlajše
Klavdija Zorjan Škorjanec je lani oktobra naredila pogumen korak, ustanovila je Glasbeni studio Klavdija, ki ga je v iztekajočem se šolskem letu obiskovalo 105 malih in nekoliko večjih ljubiteljev glasbe. Tako veliko zanimanje staršev in otrok za zgodnje približevanje glasbe in plesa najmlajšim je presenetilo vse.
Klavdija Zorjan Škorjanec je glasbena pedagoginja, zaposlena na glasbeni šoli na Ptuju. Lani se je udeležila seminarja v Udinah, ki jo je kot mlado mamico navdušil za poučevanje predšolskih otrok po metodi Edgarja Willemsa. Zato se je vpisala na ustrezen študij, ki ji daje veliko odgovorov, kako male otroke glasbeno navdušiti in razvijati glasbeno znanje. Po triletnem študiju v Italiji bo Škorjančeva prejela mednarodni certifikat, s katerim bo lahko v celoti poučevala po tej metodi.
Prva razlika med njenim načinom poučevanja in klasično glasbeno šolo je v tem, da Škorjančeva zagovarja, da je treba otrokom glasbo približati že zelo zgodaj. Izhajati je treba iz naravnega gibanja in naravnih zvokov. Edgar Willems je za pouk po svoji metodi izdelal svoje inštrumente, ki jih uporabljajo tudi v ormoškem glasbenem studiu. To so piščalke za priklic ptic, posebne flavte, imenovane stantupo, katerih značilnost je, da zajemajo spekter cele glasbene lestvice, razdeljene na dvestotinko tona.
"Če začneš delati s triletnimi otroki, so ti pri šestih letih sposobni slišati dvestotinko tona. Pri klasičnem glasbenem pouku pravijo, da je to tisto slušno območje, ki ga je dano slišati le izbranim." Uporablja tudi razne metalofone, zvončke, ki vsak zveni z določeno intonacijo. Triletniki jih že znajo zložiti, povedati, kateri zveni z višjim in kateri z nižjim tonom. Razlika med toni je zelo majhna in prispeva k izostritvi posluha.
Veliko pozornosti posvetijo koordinaciji možganov, gibov, glasov in petja. "Gibanje po glasbi je otrokom prirojeno kot hoja, odvisno pa je. ali ga razvijemo ali ne. V glasbenih krogih velja prepričanje, da če nekdo nima razvitega posluha, se z njim da bolj malo narediti. To je bil zame vedno izziv, pokazati, da se z delom da izostriti in razviti občutek za glasbo."
Začeti čimprej
Otroci, ki so obiskovali Glasbeni studio Klavdija, so staršem v domu kulture predstavili, kaj so se v minulem letu naučili. Nad malimi in velikimi baletkami so bili gledalci navdušeni.
Glasbeni studio Klavdija deluje le na območju občine Ormož. Ukvarja se predvsem z glasbeno vzgojo pred vstopom v šolo, ker pa v Ormožu ni bilo ponudbe baleta, so zapolnili še to vrzel. Učiteljica baleta Martina Kramer poučuje na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru, v Ormožu pa je v
iztekajočem se letu poučevala štiri skupine otrok. Za predšolske otroke so potekale glasbene urice, ki so jih izvajali v dopoldanskem času po vrtcih pri Sv. Tomažu, v Ivanjkovcih, Središču ob Dravi in tri skupine v Ormožu. V prihodnji sezoni jih bodo, ob primernem številu prijavljenih otrok, izvajali tudi drugod.
Opravljali so tudi skupinski pouk kitare. Poučeval jih je Domen Obilčnik, ki bo letos postal diplomant SGB Maribor. Diatonično harmoniko so prav tako poučevali skupinsko, poučeval je Aleš Prapotnik, član ansambla Kompromis. V letošnjem letu razmišljajo tudi o skupinskem pouku blokflavte, saj otroci radi delajo v skupini. Individualni pouk flavte je izvajala Ana Nuša Jurčinec, ki obiskuje tretji letnik SGB v MB.
Za prihodnjo sezono ponovno napovedujejo vse že izvajane programe, precej pa je tudi povpraševanja po individualnem poučevanju klavirja za najmlajše - šestletnike, ki vstopajo v prvi razred devetletke. Program bo prilagojen starosti otrok. Pravkar je v teku vpis za prihodnje šolsko leto (040 464 691), vpisati pa se bo mogoče tudi septembra. viki klemenčič ivanuša
Umberto Eco: O literaturi
Tržič, Učila International, 2005
Esejist in pripovedovalec Umberto Eco je zaslovel z romanom Ime rože, ki ga je napisal v starosti med šestinštiridesetim in oseminštiridesetim letom, ko ga je prevzela podoba meniha, ki se je zastrupil, medtem ko je bral knjigo v knjižnici. Pred tem se je že uveljavil kot odličen znanstvenik, ki v svojih različnih fazah raziskovanja označi tudi napačne poti, hipoteze, kijih potem zavrže. Meni, da je potrebno vsako raziskavo pripovedovati, kar stori v vseh esejističnih delih. Ni pa bil, vodilni znanstvenik semiotike, eden izmed tistih, ki pišejo o znanosti z gorečo željo, da bi prešli k umetnosti. Knjiga O literaturi vsebuje dvaindvajset razprav, ki so nastale ob različnih priložnostih. Nasploh piše tako, da najprej bere, skicira, riše portrete osebnosti, zemljevide krajev in sheme časovnih zaporedij. To dela s flomastrom ali na računalnik. Škatle ima polne popisanih zvezkov, podatkov, pripovednih idej na najrazličnejših papirčkih. V knjigi O literaturi obravnava literarne probleme, predvsem pa nam predstavlja velikane literature in ostale, ki so nanj in na njegovo pisanje najbolj vplivali. Literatura ohranja jezik kot kolektivno dediščino. Jezik gre kamor hoče, vendar je dovzeten za predloge literature. Dantejev vulgarni jezik je potreboval nekaj stoletij za to, daje postal jezik. Kaj bi bila grška omika brez Homerja, nemška identiteta brez Lutrovega prevoda svetega pisma, ruski jezik brez Puškina, indijska civilizacija brez svojih temeljnih pesnitev? Branje literarnih del nas sili k udejanjanju zvestobe in spoštovanja v svobodi interpretacije. Svet literature je vesolje, v katerem je mogoče opravljati test, da bi ugotovili, ali ima bralec čut za resničnost ali pa je plen svojih halucinacij. Najlepši od treh delov Božanske komedije je Raj. Srednji vek je enačil lepoto z lučjo in barvo. Dantejev Raj je apoteoza virtualnega, nesnovnih stvari, čistega softvera, brez teže zemeljskega in peklenskega hardvera, katerega odpadki ostajajo v Vicah. O slogu Manifesta sodi, da ostaja mojstrovina političnega govorništva in bi ga bilo treba v šoli študirati skupaj s Katilinarijami in Shakespearovim govorom Marka Antonija nad Cezarjevim truplom. V eseju o Wildeu, paradoksu in aforizmu, raziskuje njuno pojavnost v njegovih delih. Paradoksi logike imajo posebno mesto in so trditve v protislovju same s sabo, za katere ni mogoče dokazati niti resničnosti niti napačnosti. Človeštvo se jemlje preveč resno. To je izvirni greh sveta. Če bi se jamski človek znal smejati, bi zgodovina potekala drugače. Človeštvo se jemlje premalo resno. To je izvirni greh sveta. Če bi se jamski človek znal vzdržati smeha, bi zgodovina potekala drugače. Eksperimentira, koliko je bil avtor, ki je iz aforističnega izzivanja ustvaril draž svojih romanov, svojih komedij in esejev, resnični avtor bleščečih paradoksov ali le vljudni zbiralec. Slika Doriana Graya se ob literarni izvirnosti omeji na Balzacove Šagrinove kože in kopiranje Huy-smansovega romana Proti toku. O Joyceu pravi, da je bila njegova osnovna obsesija iskanje umetniške resnice s pomočjo manipulacije vseh jezikov sveta. Joyce jepoudarjal starodavnost irskega jezika in ga istovetil s feničanskim. Iskanje srednjeveških nesprejemljivih etimologij je vodilo k razpadu besede na atomske prvine, ki so potem pridobile enigmatske pomene. Zgodba o božanskem Don Kihotu se prične v trenutku, ko seje odločil, da bo zapustil svoj svet knjižnih domišljij. Tristo petdeset let pozneje Borges pripoveduje o knjižnici, iz katere ne odidemo, v kateri je iskanje resnične besede neskončno in brez upanja. Borgesova knjižnica je kot vesolje. Starodavni sen kabalistov je bil, da bi v neskončnem kombiniranju črk razvezali skrivno ime Boga. Joyce in Borges sta dva od sodobnih avtorjev, ki ju ima najraje in sta nanj najbolj vplivala. Joyce je stavil na besede, Borges na ideje. Ko je Eco pisal Ime rože, je ob gradnji knjižnice mislil na Borgesa. Vsi trije njegovi romani so nastali iz ideje semena, ki je bila kaj malo več od podobe. S Foucaultovim nihalom se je odpravil iskat dve semenski ideji kot psihoanalitik. Večere in večere je preživljal v muzeju. Z Otokom prejšnjega dne je izhajal iz dveh podob, napisati kaj iz narave, ki bi jo videl samo, če bi pripeljal brodolomca na samotni otok. Semena, naključja, povezave. Piše samo za Bralca. Lepota pisanja romana ni lepota neposredne poti proti cilju, je lepota spremenjene poti.
Vladimir Kajzovar
Foto: vki
Kolesarstvo
Mitja Mahorič mesto pred Janom Ullrichom Stran 8
Nogomet
Pol ducata zadetkov v mreži Šmartnega
Stran 8
Tenis
Nesovke uspešno star-tale v 1. ligi
Stran 9
Plavanje
Matjaž Pernat zmagal v Kranju
Stran 9
Nogomet
Dornava in Apače potrdila napredovanje Stran 10
Vaterpolo
V sredo v Termah Ptuj Slovenija - Francija
Stran 9
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
„ ' 2250 Ptuj, Čučkova 7 ^ Telefon: 02/ 787 76 30 www. športnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Kolesarstvo • Pred dirko Po Sloveniji
Junijski termin za ohranitev Vrsica
Z nedeljsko dirko za VN Kranja se je začel kolesarsko obarvan mesec, ki se v četrtek nadaljuje z 12. dirko Po Sloveniji, konec meseca pa sta na sporedu še državni prvenstvi v cestni vožnji ter posamičnem kronometru.
Krona vseh kolesarskih dogajanj pri nas je vsekakor etapna dirka Po Sloveniji, ki je letos po pridobitvi zaupanja funkcionarjev mednarodne kolesarske zveze pridobila naziv prvokategorizirane dirke. Čeprav glavnino ekip še vedno sestavljajo najmočnejše slovenske ekipe, pa so se povečali apetiti tujcev, ki bodo z močnejšimi kolesarji poskušali prevzeti zadnji dve leti slovenski, bolje rečeno ptujski primat.
Slovenska "pentlja" v skupni dolžini 616 kilometrov bo letos nekoliko krajša, saj so na sporedu le štiri etape, zato
pa nič kaj manj zanimiva, saj je v kolesarskem svetu znano, da lahko vsaka, še najkrajše in najlažja etapa odloči skupnega zmagovalca. Je pa letošnja dirka, prečkanje državne meje smo vajeni že od lani, razen zadnjega dne precej gorsko obarvana.
Otvoritvena etapa v dolžini 160 kilometrov s startom in ciljem pred upravno zgradbo generalnega sponzorja ptujskega kolesarskega kluba, podjetja Perutnina Ptuj, je vedno nevarna, saj se tekmeci šele spoznavajo, precej je taktiziranja, pri tem pa si lahko kolesarji, na katere se
ne računa, ustvarijo veliko prednost. Etapa bo kolesarje vodila po ravninskem Ptujskem polju do Ormoža (1. leteči cilj), proti Ljutomeru in Radencem. Na Kapelskem vrhu čaka kolesarje prvi gorski cilj, sledi spust in vzpon na Cerkvenjak, leteči cilj v Lenartu ter gorski cilj na Zavr-hu. Skozi Vurberk in Grajeno se bodo kolesarji ponovno povzpeli, tokrat na drsteljski vrh, čez Mestni Vrh pa jih bo pot prvič privedla preko ciljne črte na Ptuju (po časo-vnici med 16.15 in 16.40). V 42 kilometrih, ki jih bodo še ločili do cilja, bodo prevozili
Nogomet • NK Drava Ptui
Ptujčani najprej s Hrvati
Nogometaši ptujske Drave se nahajajo na zasluženem počitku, saj so imeli dolgo in predvsem naporno sezono. Zaenkrat še ni nobenih novosti glede odhodov in prihodov, čeprav ponudb za ptujske nogometaše ne manjka. Zaenkrat je najbolj vroča ponudba poljskega prvoligaša za Seada Ziliča in Marka Grižoniča. Nekateri slovenski klubi bi radi v svojih vrstah videli nekdanjega reprezentančnega vratarja Mladena Dabanoviča. Tudi Aljaž Zajc je postal aktualen, podobno je z Matejem Mi-ljatovičem. Dejstvo pa je, da Drava ne bo igrala več v isti
sestavi, predvidevamo pa, da z majhnimi spremembami.
Bliža se tudi nastop Ptuj-čanov v Intertoto pokalu, kjer naj bi Drava 18. junija igrala v Koprivnici proti domačemu Slavenu Belupu, povratno srečanje pa naj bi bilo čez teden dni. To pomeni, da se bodo kmalu pričele priprave na novo sezono. Jasno je, da bo obstoječi kader dobil »pomoč«. Ponovno predvidevamo, da bo to kakšen izkušen nogometaš in nekaj mladih perspektivnih. Priložnosti za igranje in dokazovanje bo dovolj. Vse skupaj se bo pričelo hitreje, kot so to ljubitelji nogometa
Mitja Mahorič in Martin Hvastja (oba KK PP) sta sproščena pred dirko Po Sloveniji.
še tri kroge na relaciji Ptuj
-	Grajena - drsteljski vrh
-	Mestni Vrh - Ptuj, v prvem od treh pa jih čaka gorski cilj na drsteljskem vrhu ter leteči cilj na startno-ciljnem prostoru na Ptuju. Predvsem krožni del etape zaradi razgibanega terena ter ozke ceste lahko med nekaterimi kolesarji že ustvari manjše razlike, cilj na Ptuju je predviden med 17.10 in 17.45.
Drugi dan od Ljubljane do Beljaka čaka kolesarje najdaljša etapa v dolžini 171 km ter prvi večji vzpon 1. kategorije na gorski prelaz
Ljubelj (1058 m n. v.) na dobri tretjini dirke. Vzpon, kjer si je Mitja Mahorič na prejšnji dirki prikolesaril rumeno majico, bodo kolesarji tokrat prevozili z nasprotne, slovenske smeri, čeprav bo od vrha do cilja še precej kilometrov, se že lahko izkaže, kdor bo letos "imel noge" za najvišja mesta. Tik pred ciljem v Beljaku kolesarje čaka še vzpon 2. kategorije na Bad Bleiberg (920 m n. v.), nato pa spust in ciljni sprint.
V soboto bo na sporedu kraljevska etapa s ciljem na Vršiču, kjer bo bržkone vse
jasno glede končnega zmagovalca dirke. V 133 kilometrih od italijanskega Trbiža do Vršiča se bodo kolesarji trikrat povzpeli nad 1000 metrov; prvič že takoj po startu na italijanski strani na vrh Sella Nevea (1190 m n. v.), sledil bo spust ter vzpon s 420 m na še en gorski prelaz 1. kategorije Predel (1156 m n. v.) na italijansko- slovenski meji. Najdaljši vzpon je vzpon iz kraja Kal Koritnica v dolini reke Soče na Vršič (1661 m n. v.) s 1150 metri višinske razlike, ki bo letos krona vseh vzponov na klasični gorski etapi v stilu velikih etapnih dirk (etapa ima skupno višinsko razliko 2300 m). Vzpon na Vršič je v preteklosti povzročal veliko preglavic organizatorjem dirke, saj je bil večkrat zasnežen in neprevozen, sprememba termina dirke iz začetka maja na junij pa je vsekakor dobrodošla in tudi eden izmed glavnih razlogov, da se ohrani ta v mnogo pogledih edinstven vzpon v slovenskem kolesarstvu.
Zadnja etapa od Šentjerneja do Gabrja v dolžini 147 kilometrov bo po prvem dnevu še ena priložnost, da se izkažejo sprinterji. Kolesarji bodo prevozili 3 ravninske kroge v okolici Šentjerneja, štiri razgibane v okolici Gabr-ja ter za konec še pet krogov s ciljem 12. mednarodne kolesarske dirke Po Sloveniji v dolenjski prestolnici kolesarstva Novem mestu. Nedeljska zaključna podelitev nagrad najboljšim bo potekala na novomeškem Glavnem trgu.
im
pričakovali. Želijo pa si tudi, da bi njihova Drava v novem prvenstvu bila vsaj tako močna kot doslej, če že ne močnejša.
Prvi nastop Drave v Evropi ne bo na ptujskem mestnem stadionu, ki se gradi s pospešeno hitrostjo, ampak verjetno v Mariboru. To tekmovanje pa bo dobrodošlo predvsem zato, da se Drava predstavi v novi podobi in še enkrat dokaže svojo vrednost, ki jim je nekateri ne bi radi potrdili, pa čeprav so to z rezultati in položajem na prvenstveni razpredelnici že dokazali.
Danilo Klainšek
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčani bodo kmalu pričeli priprave za naslednjo sezono, saj jih po odpovedi Primorja (na sliki) že 18. iuniia čaka prva tekma pokala Intertoto s hrvaškim prvoligašem Slavenom Belupom.

Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Mitja Mahoric mesto pred Janom Ullrichom
Pretekli konec tedna so kolesarji ekipe Perutnina Ptuj dosegli odliCne rezultate na dveh "frontah"; na težki dirki v Nemčiji je Mitja Mahorič s četrtim mestom izvrstno konkuriral svetovnim asom kolesarstva, Martin Hvastija pa je s suvereno zmago na dirki v Kranju potrdil dominantnost ptujske ekipe na "lokalni" sceni, kjer so bili prisotni domala vsi domači kolesarji, ki jih bomo videli na dirki Po Sloveniji.
Kolesarji so v soboto ponovno krojili razplet pri vrhu na dirki v nemški pokrajini Schwarzwald. Po lanskem uspehu Dančulovića, dirko je končal na tretjem mestu, je bil letos Mitja Mahorič četrti, mesto pred slovitim Nemcem Janom Ullrichom.
Ptujčani so tokrat odigrali pomembno vlogo v razpletu pri vrhu na enodnevni dirki prve kategorije za veliko nagrado Schwarzwalda. Dirka se je razplamtela že takoj po startu, saj je v prvem od sedmih krogov pobegnila skupina devetih kolesarjev, krog kasneje se jim je pridružila še trojica. V pobegu so trije Ptujčani (poleg Mahoriča še Tomislav Dančulović ter Ma-
tija Kvasina) predstavljali najštevilčnejšo ekipo. Z dvema sta bili zastopani Protour ekipi Gerolsteiner, katere član Fabian Wegmann je veljal za glavnega favorita dirke že pred startom, ter T-mobile, ki je imel v vodilni skupini svojega kapetana Jana Ullricha. Skupina je bila složna le do dobre polovice dirke, ko je napadel Wegmann, hitremu tempu pa je uspela slediti le trojica, Mitja Mahorič, Italijan Fortunato Baliani ter Nemec Jorg Ludewig. V ozadju je glavnina ubežnike ujela, vodilni kolesarji pa so uspeli obdržati veliko prednost do cilja. Wegmann je bil ta dan očitno premočan in je sam kot prvi prečkal ciljno črto,
Fabian Wegmann, Mitja Mahorič (KK PP) in Jorg Ludewig
drugi je bil Baliani, tretji pa Ludewig, ki je v zadnjih metrih ugnal Mahoriča. Le-ta je dosegel enega letošnjih največjih uspehov članov ptujskega kluba na enodnevnih dirkah ter pokazal odlično formo pred dirko Po Sloveniji, kjer bo že čez dva dni branil dvakratno zaporedno zmago.
"Dirka je bila zelo zahtevna, najtežja letos, saj je imela 3600 m nadmorske višine. Dober rezultat v zelo močni konkurenci, predvsem z Ull-richom kot najbolj znanim kolesarjem in Wegmannom, ki je lansko leto na francoskem Touru nekaj časa nosil majico za vodilnega na gorskih ciljih, je pokazal, da sem v dobri formi, kar je trenutno zelo pomembno. Do zadnjih 30 kilometrov pred ciljem sem bil celo v možnosti za zmago in moram biti zadovoljen.", je ostal skromen Maho-rič, za Dirko po Sloveniji pa ostal previden: "Sem dobro pripravljen, vendar vse ni odvisno od mene, tu so tudi drugi, ki bodo poskušali zmagati. V kakšni formi so, pa bomo videli, ko se bo dirka pričela."
V glavnini je kot vodilni prečkal ciljno črto Ullrich, v ciljnem sprintu je bil Danču-lović tretji in osvojil končno sedmo mesto, ekipni uspeh
sta z 12. ter 14. mestom dopolnila Hrvoje Miholjević ter Matija Kvasina. Massimo Demarin je bil uvrščen na 23. mesto, težavna proga z več kot 400 metri višinske razlike na krog pa je terjala velik davek med tekmovalci, saj jih je v cilj prikolesarilo le 32.
Hvastija kronal premoč
Na 38. dirki za VN Kranja, kategorije 1.2 UCI, v nedeljo, je prvo zmago v ptujskem dresu osvojil 35-letni Ljubljančan Martin Hvastija. Hva-stija je v 3-kilometrski "solo" vožnji prečkal ciljno črto le nekaj metrov pred zasledovalci, v manjši skupini pa je bil odličen še en perutninar, sicer domačin iz okolice Kranja, Matej Stare, ki je osvojil 3. mesto.
Ptujčani so povsem nadzirali potek dirke že od samega začetka, saj so se po uvodnem pobegu, v katerem je bil še s štirimi kolesarji Matej Marin, v "ospredje" preselili še Borut Božič, Matej Stare in Martin Hvastija. 30 kilometrov pred ciljem so perutinarji zaradi številčne pa tudi kvalitetnejše premoči na kranjskih ulicah pričeli z napadi, prvi daljši pobeg je uspel prav Hvastiji, ki si je privozil največjo prednost slabe minute. Hvastija je bil 8 km pred ciljem ujet, ponovno pa je napadel pet kilometrov kasneje ter kot vodilni prikolesaril po znamenitem "jelenjem" klancu z dvignjenimi rokami skozi cilj. Drugo mesto je osvojil član italijanske ekipe Oleo Dinamica, Litvanec Drasutis Stundzia, tretji je bil Matej Stare. Hvastija, ki je prekinil petletno "sušo" slovenskih zmag, slavil pa drugič po letu 1997, se je hitro zavedel ptujske premoči, bil je prepričan v zmago: "Zmago smo si zagotovili že po prvem spustu v Tržič, saj smo bili v ospredju kar štirje kolesarji naše ekipe. Prvič sem napadel morda
Martin Hvastja (KK PP)
nekoliko prehitro, do cilja je namreč bilo še 20 kilometrov, kasneje so me tudi ujeli, vendar nisem hotel, da bi nas kdo presenetil, saj so bili konkurenti precej močni. Ostali člani ekipe so dobro pokrivali dogajanje v ozadju, zato gre zahvala za zmago tudi njim."
Sobota, 4. junij, GP Schwarzwald 1.1 UCI, 162,4 km
1.	Fabian Wegmann (Ger) Gerolsteiner 4.19.25 (37.561 km/h)
2.	Fortunato Baliani (Ita), Ceramica Panaria - Navigare +0.50
3.	Jorg Ludewig (Ger), Domina - Va-canze +1.01
4.	Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj +1.06
5. Jan Ullrich (Ger), T-Mobile +3.42 7. Tomislav Dančulović (Hrv), 12. Hrvoje Miholjević (Hrv), +3.46, 14. Matija Kvasina (Hrv), 23. Massimo Demarin (Hrv), +6.22, vsi Perutnina Ptuj,
Nedelja, 5. junij, VN Kranja 1.2 UCI, 165 km
1.	Martin Hvastija (Slo), Perutnina Ptuj 3:57:05
2.	Drasutis Stundzia (Lit), Oleo Di-namica +0.11
3.	Matej Stare (Slo), Perutnina Ptuj +0.15
4.	Nicola Del Puppo (Ita), Marchiol +0.17, 5. Martin Prazdnovsky (Slk), Podbrezova, 7. Simon Špilak (Slo), Krka, 8. Borut Božič (Slo), Perutnina Ptuj, vsi isti čas, 9. Matej Marin (Slo), Perutnina Ptuj +0.45
Uroš Gramc
Nogomet • 2. SNL
Pol ducata v mreži Šmartnega
2. SNL
REZULTATI 33. KROGA: Aluminij - Šmartno 6:1 (1:0), Izola Argeta - Supernova Triglav 1:3 (0:3), Krško - Rudar Velenje 2:3 (2:2), Livar - Svoboda 0:1 (0:0), Nafta - Dravi-nja 1:0 (1:0), Factor - Koroška Dravograd 0:1 (0:1)
1.	RUDAR (V) 33 23 3 7 76:39 72
2.	NAFTA 33 20 10 3 67:28 70
3.	SVOBODA 33 18 7 8 52:33 61
4.	DRAVINJA 33 18 4 11 43:36 58
5.	DRAVOGRAD 33 15 9 9 55:43 54
6.	LIVAR 33 15 4 14 48:38 49
7.	ALUMINIJ 33 14 5 14 68:51 47
8.	S. TRIGLAV 33 12 10 11 50:39 46
9.	FACTOR 33 12 2 19 49:58 38
10.	KRŠKO 33 11 5 17 46:59 38
11.	IZOLA ARGETA 33 4 7 22 25:71 19
12.	ŠMARTNO 33 2 2 29 25:108 4
Aluminij - Šmartno
6:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Golob (45), 2:0 Pekez (46), 3:0 Fridauer (48), 3:1 A. Podgoršek (65), 4:1 Šimenko (67), 5:1 Fili-povič (70 - ag), 6:1 Šimenko (79).
ALUMINIJ: Strelec, Kokot (od 46. Kelenc), Topolovec, Golob, Pekez, Ozim, Čeh, Rozman (od 46. Šimenko), Vtič, Emeršič, Friduer (od 73. Marinič). Trener: Miran Emeršič.
Zvestim gledalcem so mladi igralci Aluminija ob koncu tekmovalne sezone podarili še eno visoko zmago. Domačini so si v prvih minutah igre priigrali terensko premoč, kjer so pretežno ves prvi del igrali na polovici gostov. Toda domači napadalci si niso znali ustvariti priložnosti za resno ogrožanje vratarja gostov Pusovnika, ki je preprečil dvakratno priložnost Topolovca in nato še strel Ozima in Vtiča. Ko smo že pričakovali sodnikov žvižg za odmor, je po prodoru z leve strani Golob s silovitim strelom diagonalno z leve za-
del desni zgornji kot.
Trener M. Emeršič je v nadaljevanju zamenjal dva igralca; Kelenc in Šimen-ko sta vnesla večji zagon in borbenost, kar se je že hitro obrestovalo in dva zaporedna zadetka sta domačinom sprostila napetost. Gostje so uspeli rezultat zmanjšati, kar pa ni zmotilo domačinov, ki so nato v nekaj minutah uspešno »odgovorili«. Frida-uerjev strel je zadel obrambnega igralca in žoga je spremenila pot v vrata gostov. Gostje se imajo zahvaliti svojemu vratarju, ki je nekajkrat s posegi izrabil neodločnost domačih napadalcev, da rezultat ni dvoštevilčen. Izkazal pa se je domači vratar Strelec, ki je s smelim posegom ubranil nevaren strel Prašnikarja. Končni izid je
Foto: Črtomir Goznik
Luka Pekez (Aluminij) je v letošnjem prvenstvu dosegel 5 zadetkov.
postavil Šimenko, Čeh, Vtič in Golob pa svojih priložnosti niso izkoristili do konca. S to zmago so domačini
uspešno zaključili letošnjo tekmovalno sezono, kjer so si priigrali končno 7. mesto.
anc

œ
3.
I Zavili kolo za zdravo telo.
maralbn
Letališče Moškanjci pri Ptuju, 3. september 2005
največji siovensid rekreativni kolesarsiti dogodek www.perutnina.com
Foto: UG
Teniške novičke
Nesovke uspešno startale v 1. ligi
Pretekli četrtek so tekmovanje v 1. slovenski ekipni teniški ligi začela dekleta. V ligi tekmuje šest ekip, in sicer TC Ljubljana, TK Triglav Kranj, TK Branik Maribor, TK Olimpija Ljubljana, TK Gorica Nova Gorica in TK Ptuj Nes. Kar nekaj ekip ima v tem terminu težave s sestavo ekip, saj je veliko igralk odsotnih zaradi študija v tujini, zaradi mature _ Tudi takšni teniški centri, kot je npr. Maribor Branik, so tako pod svoje okrilje povabili gostujoče igralke, katerih klubi ne igrajo v najvišjih ligah. Zaradi dobrega sodelovanja med TK Ptuj Nes in hrvaškima kluboma Čakovec in Varaždin barve Ptuja letos zastopa Mateja Horvat iz Čakovca.
Ptujčanke so v 1. kolu gostovale v Mariboru in uspele po razburljivi končnici osvojiti točko. Mariborčanke so hitro povedle z 2:0, nato pa je na sceno stopila Mateja Hor-
vat, ki je premagala najboljšo igralko Branika Diano Nakič (njen matični klub je ŠTK Velenje) v treh nizih in tako pri-
borila Ptujčankam možnost, da z zmago med dvojicami osvojijo točko. To se je tudi v resnici zgodilo; Ptujčankam
so se obrestovale nekatere taktične postavitve v igri in so slavile v razburljivi končnici.
TK Branik Maribor - TK Ptuj Nes 2:2
Posamezni rezultati: D. Na-kič - M. Horvat 2:6, 6:3, 5:7, T. Mohorčič - T. Šuvak 6:1,
Del ekipe TK Ptuj s trenerjem Zoranom Krajncem
6:2, M. Senica - T. Kovač 6:1, 6:0, Nakič/Mohorčič - Hor-vat/Šuvak 6:4, 1:6, 4:6.
V nedeljo so na igriščih v Termah Ptuj gostovale Goričanke, ki na Ptuj niso dopoto-vale z vsemi najboljšimi in so tako domačinkam ponudile priložnost za zmago. Igralke Ptuja so priložnost dodobra izkoristile in zmagale z maksimalnim izidom - 4:0.
TK Ptuj Nes - TK Gorica 4:0
Posamezni rezultati: M. Horvat - N. Clemente 6:0, 6:0, N. Vukasovič - M. Križ-man 6:3, 6:0, T. Šuvak - K. Ferjančič 6:4, 6:1, Vukasovič/ Mršnik - Clemente/Križman 6:0, 6:1.
Toni Hazdovac do polfinala v Ljubljani
Od sobote do ponedeljka je v Ljubljani potekal turnir fantov do 18 let, in sicer odprto prvenstvo TK Olimpija. Med 32 nastopajočimi so bili tudi trije Ptujčani, in sicer Toni Hazdovac, Blaž Rola in Miha Rosič.
Blaž in Miha nista uspela premagati prvega naspro-
tnika; prvega je premagal 3. nosilec Janez Semrajc (TK Ljubljana) 7:5, 6:3, drugega pa Koprčan Erik Konig 6:4, 6:2. Uspešnejši je bil Toni, ki je v 1. kolu izločil Luko Bo-loviča iz Krškega 6:2, 6:0, v 2. pa Erika Koniga 6:2, 6:4. V četrfinalu je Toni pričakal Semrajca in ga premagal v treh nizih 6:2, 6:7, 6:2. Tako je Toni uspešno »maščeval« oba klubska soigralca. V pol-finalu se je Toni pomeril s 1. nosilcem Gregom Teražem iz Mojstrane, ki trenutno zaseda 1. mesto na lestvici TZS igralcev do 18 let. Po utrujajočem četrtfinalu Toni ni zmogel slediti močnim udarcem nasprotnika in je izgubil 1:6, 1:6.
Uspešni tudi najmlajši
V Radencih so prireditelji uspešno izvedli turnir B-ran-ga za igralce do 12 let. Pri fantih je zmagal Ptujčan Urh D. Krajnc, ki je v finalu s 7:5, 6:4 premagal Sama Vršiča. Pri deklicah je Neja D. Krajnc (TK Ptuj) izgubila šele v finalu, in sicer proti Nini Potočnik.
Jože Mohorič
Športne novice
Padalstvo • Ptujčani deveti
V	Reki na Hrvaškem je potekala druga tekma za evropski pokal v padalstvu, in sicer v skokih na cilj. V konkurenci 36 ekip in 180 tekmovalcev in tekmovalk so nastopili tudi padalci in padalke iz Aerokluba Ptuj. V moški konkurenci so fantje zasedli dobro deveto mesto, v posamični konkurenci pa so bili izven deseterice. Že podatek, da je Peter Balta, ki je osvojil štirinajsto mesto, za prvim mestom zaostal samo štiri centimetre, 34. Aleksander Čuš pa šest, 41. mesto pa je osvojil Gorazd Vindiš.
V	konkurenci deklet pa se je izkazala Karmen Grabar, ki je osvojila peto mesto, kar je vsekakor veliki uspeh.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • Najboljša skupina Poetovio
Čeprav je pust že daleč za nami, v ptujski skupini korantov Poetovio ne mirujejo, za svojo kondicijo pa pridno skrbijo na različnih športnih in drugih prireditvah.
Kot je povedal vodja skupine Branko Cajnko, so na nedavnem turnirju v malem nogometu v Dražencih, ki so ga pripravili njihovi prijatelji iz društva koranti Turnišče, med 12 ekipami sorodnih folklornih društev dosegli najboljšo uvrstitev. Poleg zmagovalnega pokala pa so domov odnesli tudi posebno nagrado za najboljšega strelca turnirja.
Laura Pajtler v družbi klubske kolegice Natalije Sbull
Zmagovalna ekipa ptujske skupine korantov Poetovio si je v Dražencih priborila kar dva zmagovalna pokala.
Te dni se vneto pripravljajo na pohod na Dolenjsko, kamor bodo odpotovali 18. junija na povabilo Turističnega društva Mirna Peč. Ker skrbijo tudi za svoje veterane, bodo sredi junija pripravili zanje posebno srečanje. Sredi julija se bodo udeležili zaključka turneje v Metliki, v jeseni pa jih čaka še tradicionalno srečanje s svojimi sponzorji in donatorji. Med številnimi pokali in priznanji, pa so zadnje čase posebej ponosni na zahvalo in spominsko diplomo, ki so jo prejeli
od organizacijskega komiteja Športnega društva Pokljuka za uspešno udeležbo na svetovnem pokalu v Biatlonu.
-OM
Plavanje • Matjaž Pernat zmagal v Kranju
V Kranju je potekal močan mednarodni plavalni miting, na katerem je nastopilo 339 tekmovalcev. Med njimi je bil tudi Matjaž Pernat, ki je v soboto, v svoji paradni disciplini 200 metrov prsno dosegel zmago s časom 2:20,03. To je bila za državnega prvaka prva preizkušnja po pripravah, ki jih je opravil v Sieri Nevadi.
Danilo Klajnšek
Atletika • Laura Pajtler je šolska državna prvakinja
Zadnji majski dan je v Ljubijani potekal finale atletskega prvenstva in mnogoboj za osnovne šole. Tekmovalo je okrog tristo učencev, ki so si pravico nastopa izborili na predhodnih medobčinskih in področnih tekmovanjih. Ptujska regija je bila letos številčno nekoliko slabše zastopana, kljub temu pa so bile dosežene uvrstitve na zmagovalni oder. Z zmago na 1000 metrov se lahko ponaša Laura Pajtler, učenka OŠ Središče ob Dravi in članica Atletskega kluba Keor Ptuj. V taktično zrelem teku je najbližjo zasledovalko pustila za sabo za pet sekund, ob tem pa je dosegla zelo soliden osebni rekord 3:04.88. Bronasto medaljo si je v skoku v višino priskakal Miha Sabo iz OŠ Ljudski vrt s preskočenimi 180 centimetri. V njegovih skokih je še veliko rezerve, fant pa kombinira trening rokometa in atletike. V isti disciplini je Urška Horvat iz Gorišnice zasedla sedmo mesto, skočila je 143 centimetrov. Prav tako sedmo mesto si je v četveroboju (60 metrov, skok v daljino, met žogice in 1000 metrov) priboril Mitja Horvat. Za zmagovalnim odrom je zaostal predvsem zaradi nadpovprečno dobrih metov konkurentov v metu žogice, čeprav je bil najhitrejši med vsemi na 60 metrov ter najdaljši v skoku v daljino.
Uroš Esih
Judo • 20. mednarodni turnir Bežigrad 2005
Ljubljana, 4. 6. 2005. Tradicionalni 20. mednarodni turnir Bežigrad 2005 je s 310 tekmovalci iz 5 držav lepo uspel. V dvorani Triglav so gledalci lahko spremljali kvalitetne dvoboje, saj je tekmovanje štelo za slovenski pokal v kategoriji starejših dečkov/deklic, kadetinj in mladink.
V skupni razvrstitvi so imeli največ uspeha tekmovalci judo kluba Duplek.
Tekmovalci ptujske Drave so dosegli same odlične rezultate. Najbolj se je izkazala reprezentantka Lea Murko, ki je osvojila dve lovoriki v kategoriji do 70 kg. Najprej je bila 1. pri kadetinjah, potem ko je ugnala Špelo Munda iz Mare-zig, nato Anjo Kostrevc, Olimpija Krmelj, ter v finalu Čosičevo iz Hrvaške, vse z 10:0. Pri mladinkah se je še enkrat pomerila s Hrvatico ter jo ponovno ugnala z 10:0, nato pa je premagala še Sanjo Jaklin iz KBV Lendava in osvojila 1. mesto. Dve medalji je osvojila tudi Urška Urek, ki je pri starejših deklicah v uvodnem dvoboju premagala Anko Pogačnik iz PJK Triglav ter v polfinalu Anjo Bilas, 15. maj Marezige. V finalu jo je čakala državna prvakinja Sabina Ferran, 15. maj Marezige, a tokrat je bila Urška spretnejša in je na koncu dvoboja slavila zmago s 3:0 in bila prva. Pri kadetinjah ji je vstop v finale preprečila poškodba kolena in morala je predati dvoboj proti Ferranovi ter tako osvojila končno 3. mesto. Pri starejših dečkih sta tekmovala Tilen Vidovič in Jure Božičko. Tokrat je bil
uspešnejši Tilen, ki se je s tremi zaporednimi zmagami z 10:0 proti Mojškercu (JK Sokol), Ovijaču (JK Šiška) in Senekoviču (JK Duplek) uvrstil v finale, kjer ga je ugnal Dedič iz JK Železničar, ter osvojil odlično 2. mesto. Jure Božičko je z dvema zmagama in dvema porazoma osvojil 5. mesto. V odločilnem boju za medaljo je bil od njega boljši Marcel Šlechta iz Češke. Rezultati:
Starejši dečki: do 38 kg: 3. Matej Studenčnik - JK Impol, 5. Jure Božičko
-	JK Drava Ptuj; do 50 kg: 2. Tilen Vidovič - JK Drava Ptuj, 3. Žiga Pristovnik
-	JK Impol; do 55 kg: 1. Alen Pulko - JK Impol; do 60 kg: 2. Alen Zupančič - JK Impol; nad 66 kg: 3. Nejc Kučan - JK Impol.
Starejše deklice: nad 57 kg: 1. Urška Urek - JK Drava Ptuj Kadeti: do 55 kg: 2. Božo Skela - JK Impol; do 66 kg: 3. Rene Brdnik - JK Impol; do 81 kg: 2. Tadej Brence - JK Impol Kadetinje: do 70 kg: 1. Lea Murko - JK Drava Ptuj; nad 70 kg: 3. Urek Urška
-	JK Drava Ptuj
Mladinke: do 63 kg: 5. Urška Skela - JK Impol; do 70 kg: 1. Lea Murko - JK Drava Ptuj
Sebi Kolednik
Kikboks • Reprezentanca na svetovnem pokalu
Na podlagi kriterijev za izbiro reprezentance je selektor reprezentance Slovenije Vladimir Sitar v širši seznam reprezentance Slovenije v kikboksu, ki bo nastopala na svetovnem pokalu WAKO organizacije od 10. do 12. junija v Piacenzi v Italiji (približno 60 km od Milana) vpoklical 45 tekmovalcev in tekmovalk iz 13 klubov. Na tekmovanje potuje le 30 tekmovalcev in tekmovalk, saj predvsem zaradi šolskih obveznosti ne more potovati večina manjkajočih članov reprezentance, nekaj pa jih je tudi poškodovanih.
Foto: Franc Slodnjak
Matjaž Pernat
Tilen Vidovič (levo, zeleni pas)
Udarna trojica Ptujčanov: Aleksander in Sabina Kolednik, Nadja Šibila
Iz Kluba borilnih veščin Ptuj potujejo na tekmovanje Sabina Kolednik, Aleksander Kolednik, Nadja Šibila, Denis Šamprl in Adriana Korez. Iz Kluba borilnih veščin Ormož pa potujeta mladinca Sonja Vuletič in Matjaž Kaluža.
Selektor Vladimir Sitar: »Ta tekma za svetovni pokal velja vsako leto za najmočnejšo v Evropi, saj vsako leto nastopa okrog 1300 tekmovalcev. Vedno se veselimo takšne konkurence, saj je to pravi test sposobnosti in pripravljenosti naših tekmovalcev. Na tekmovanje potujemo z zdesetkano ekipo, saj je čas zaključnih izpitov v šolah. V takih primerih močno opazimo, da smo res amaterski šport, saj morajo naši člani reprezentance svoje obveznosti v šolah in nenazadnje v službah opravljati kot vsi ostali. Glede na to žal v Piacenzo potujemo močno oslabljeni, a vseeno upam na dober nastop prisotnih članov in članic, ki imajo odlično priložnost dokazati sebi, meni in drugim svoje sposobnosti in potrditi svoje mesto v reprezentanci, ki bo letos nastopala na Svetovnem prvenstvu WAKO organizacije jeseni v Madžarski. Posebna priložnost je tudi za tiste tekmovalce, ki še niso na mojem spisku bodisi zaradi premajhne konkurence v Sloveniji in posledično premalo nastopov, kar velja predvsem za tekmovalce v disciplini full kontakt, ali pa je tudi priložnost za kakšne mlade perspektivne tekmovalce. Glede na konkurenco in glede na to, da ne potuje kar nekaj naših odličnih tekmovalcev, kandidatov za medalje, pričakujem 4 do 5 medalj, kar bi bil kar lep uspeh in velika vzpodbuda za nadaljnje delo in treninge.«
Franc Slodnjak
Foto: SK
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štaj. liga, 1. in 2. liga MNZ Ptuj
Dornava in Apače potrdila napredovanje, Zavrč bo to moral storiti v soboto
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 25. KROGA:
Križevci - Zavrč 2:2, Stojnci - Pa-loma 2:3, Tišina - Bistrica 4:0, Črenšovci - Kovinar Štore 3:3, Železničar - Holermuos Ormož 5:2, Šoštanj - Veržej 1:2, Šmarje pri Jelšah - Pohorje 0:0
1.	ZAVRČ 25 15 7 3 67:31 52
2.	PALOMA 25 16 4 5 50:31 52
3.	STOJNCI 25 14 4 7 62:37 46
4.	VERŽEJ 25 13 6 6 56:25 45
5.	POHORJE 25 11 9 5 31:23 42
6.	TIŠINA 25 10 6 9 40:34 36
7.	HOL. ORMOŽ 25 9 8 8 40:38 35
8.	ČRENŠOVCI 25 9 7 9 42:46 34
9.	KOVINAR ŠTORE 25 7 10 8 33:41 31
10.	KRIŽEVCI 25 8 6 11 41:45 30
11.	ŽELEZNIČAR 25 7 6 12 32:45 27
12.	ŠMARJE 25 6 7 12 29:41 25
13.	ŠOŠTANJ 25 4 2 19 28:69 14
14.	BISTRICA 25 3 4 18 30:85 13 Nogometaši Zavrča so na
gostovanju v Križevcih osvojili samo točko, Paloma je slavila v Stojncih in tako imata ekipi enako število točk na vrhu prvenstvene razpredelnice. V majhni prednosti so nogometaši Zavrča, ker so boljši v medsebojnih obračunih. Če Zavrčani v zadnjem krogu zmagajo, bodo osvojili prvo mesto. Prvaki bi postali tudi, če bi obe ekipi (Zavrč in Paloma) remizirali. Če pa Zavrč osvoji samo točko ali izgubi proti Črenšovcem in Paloma slavi zmago, potem bodo Sladkogorci tisti, ki jim bo pripadel naslov prvaka v 3. SNL - vzhod. Tako bo največ zanimanja za srečanji Zavrč - Črenšovci in Paloma - Šmarje. Zato bo v soboto s pričetkom ob 17.30 verjetno završki stadion premajhen, da bi sprejel vse ljubitelje nogometa, ki bi želeli videti to zaključno dejanje domačih nogometašev, ki se zavedajo pomembnosti srečanja.
Sicer pa je ta krog črni dan za ekipe, ki prihajajo s področja MNZ Ptuj. Stojnčani so bili poraženi proti Palomi, Bistrica po pričakovanju v Tišini. Le poraz ormoških gradbenikov z Železničarjem v Mariboru je nepričakovan in glede na igre, ki so jih nogometaši iz Ormoža prikazovali, previsok. Sicer pa bo zadnji krog vsekakor za večino ekip pomenil lepi zaključek in slovo od svojih zvestih privržencev.
TIŠINA - BISTRICA 4:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Kovač (24), 2:0 Poredoš (35), 3:0 Farič (40), 4:0 Flisar (76)
BISTRICA: Danilovič (od 46. J. Stegne), Leva, Modrič, Dragič, Tkavc, Mergeduš, Poljanec, D. Stegne, Plevnik, Simončič, Ilek. Trener: Momčilo Mitič.
KRIŽEVCI - ZAVRČ 2:2 (2:1)
STRECI: 0:1 Golob (11), 1:1 Preininger (16), 2:1 Škerlak (30), 2:2 Golob (70) ZAVRČ: Dukarič, Frangež,

AL (1,0,0.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARSAS -AL, d.0.0., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Foto: Črtomir Goznik
Matej Lenart (NK Zavrč) in soigralci morajo v zadnjem krogu premagati Črenšovce.
Meznarič, Črnko, Gabrovec (od 46. Fridl), Lenart, S. Kokot (od 23. Vidovič), M. Kokot, Golob, Sluga, Kuserbanj. Trener: Milivoj Jamnik.
STOJNCI - PALOMA 2:3 (0:2)
STRELCI: 0.1 Stojanov (18), 0:2 Žabota (19), 0:3 Viher (46), 1:3 Podhostnik (69. avtogol), 2:3 Gaiser (71)
STOJNCI: Strelec, Novak (od 84. Petkovič), Rižnar, Janžekovič, Vilčnik, Bezjak, Letonja, Lesjak (od 60. Juršek), Petrovič, Gaiser, Pernek (od 28. Brec). Trener: Miran Klajderič.
ŽELEZNIČAR - HOLERMUOS ORMOŽ 5:2 (2:1)
STRELCI: 0:1 Jerebič (19), 1:1 Bloudek (26), 2:1 Mačukat (44), 3:1 Kronveter (49), 4:1 Kromve-ter (52), 5:1 Kronveter (54), 5.2 Kolarič (88)
HOLERMUOS ORMOŽ: Ri-pak, Emeršič, Jurčec, Jelenski, Jerebič (od 69. Kolarič), Jambri-ško (od 56. Fijavž), Zidarič, Smol-kovič (od 46. Horvat), Govedič, Prapotnik, Goričan. Trener: Drago Posavec.
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 25. KROGA:
Tehnotim Pesnica - Zreče 2:1, Šentilj Jarenina - Malečnik 1:7, Mons Claudius - AJM Kungota 1:5, Oplotnica - MU Šentjur 4:0, Središče ob Dravi - Brunšvik 4:2, Gerečja vas Unukšped - Rogaška Crystal 3:1, Boč - Kovinar Ferina 5:1. TEKMA 26. KROGA: MU Šentjur - Mons Claudius 2:0.
1.	MALEČNIK 25 18 5 2 88:32 59
2.	ZREČE 25 15 3 7 60:28 48
3.	MU ŠENTJUR 26 12 7 7 47:34 43
4.	OPLOTNICA -1 25 14 2 9 45:32 43
5.	MONS CLAUD. 26 12 4 10 42:44 40
6.	GEREČJA VAS 25 11 5 9 53:48 36
7.	AJM KUNGOTA 25 11 2 12 54:51 35
8.	BRUNŠVIK 25 10 5 10 52:51 35
9.	ŠENTILJ JAREN. 25 11 1113 52:73 34
10.	TEH. PESNICA 25 9 5 11 38:43 32
11.	KOV. FERINA 25 8 5 12 37:42 29
12.	SREDIŠČE 25 7 4 14 37:72 25
13.	BOČ 25 4 8 13 38:58 20
14.	ROGAŠKA C. 25 5 3 17 27:55 18
BOČ - KOVINAR FERINA 5:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Salkunič (3), 1:1 Brodnjak (26), 2:1 Habjan (32), 3:1 Strmšek (66), 4:1 Kod-ba (76), 5:1 Brodnjak (90)
BOČ: Črešnar, Curk, Samastur (od 82. B. Mlaker), Trunkl (od 83. Dolšak), Brodnjak, D. Mlaker, Strmšek, Skale, Habjan, Volavšek, Kodba. Trener: Bojan Brodnjak.
GEREČJA VAS UNUKŠPED -CRYSTAL ROGAŠKA 3:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Sagadin (16), 2:0 Vtič (33), 2:1 Tadina (52), 3:1 Sagadin (76)
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Lampreht, Sagadin, Slaček, Ciglar, Kaisesberger, Vrbanec, Debevec, Petek (od 85. Štager), Jurišič, Rozman (od 46. Kokot), Vtič (od 87. Selišek). Trener: Ivan Ornik.
SREDIŠČE - BRUNŠVIK 4:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Kolenc (5), 2:0 Rajh (17), 2:1 Koren (23), 3:1 Kolenc (62), 3.2 Plavšič (67), 4:2 Kolenc (87)
SREDIŠČE: Polak, Jelovica, Kirič (od 46. Masten), Marčec, Balažič, Krajnčec, Klajnčar (od 66. Kolarič), Rajh (od 77. Nemec), Miljevič, Zadravec, Kolenc. Trener: Miran Rakovec.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 22. KROGA:
Gorišnica - Bukovci 2:0, Skorba - Podlehnik 8:0, Hajdina - Mar-kovci 8:4, Podvinci - Dornava 1:3, Slovenja vas - Mark 69 Ro-goznica 2:1, Videm - Cirkulane 10:0
1.	DORNAVA	22 14	5	3	51:16	47
2.	PODVINCI	22 11	4	7	50:45	37
3.	VIDEM	22 11	3	8	65:35	36
4.	BUKOVCI	22 10	6	6	54:40	36
5.	ROGOZNICA	22 9	6	7	46:42	33
6.	GORIŠNICA	22 9	6	7	36:36	33
7.	HAJDINA	22 9	5	8	43:42	32
8.	SKORBA	22 8	5	9	51:42	29
9.	SLOVENJA VAS	22 5	11	6	32:40	26
10.	CIRKULANE	22 5	5	12	35:65	20
11.	MARKOVCI	22 5	3	14	28:54	18
12.	PODLEHNIK	22 4	5	13	30:64	17
HAJDINA - MARKOVCI 8:4
(4:1)
STRELCI: 1:0 Pacher (6), 2:0 Krajnc (8), 3:0 Sarkičevič (31), 4:0 Vindiš (34), 4:1 Janžekovič (40. z 11 m), 4:2 Janžekovič (51), 4:3 Štrafela (57), 5:3 Pacher (60), 5:4 Pilinger (66), 6:4 Krajnc (68), 7:4 Vindiš (79), 8:4 Krajnc (90)
SKORBA - PODLEHNIK 8:0
(4:0)
STRELCI: 1:0 Murat (10), 2:0 Mlakar (19), 3:0 Mlakar (32), 4:0 Murat (38), 5:0 Žgeč (53), 6:0 Šmigoc (67. z 11 m), 7:0 Murat (78), 8:0 Vogrinec (85)
GORIŠNICA - BUKOVCI 2:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Šterbal (37), 2:0 Zavec (42)
SLOVENJA VAS - MARK 69 ROGOZNICA 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Ekart (7), 2:0 Šterbal (46), 2:1 Polanec (55. z 11 m)
PODVINCI - DORNAVA 1:3
(0:0)
STRELCI: 0:1 Novak (53), 0:2 Plohl (64), 1:2 Pihler (70), 1:3 Trunk (77. z 11 m)
VIDEM - CIRKULANE 10:0 (6:0)
STRELCI: 1:0 Pečnik (2), 2:0 Bedrač (9), 3:0 Pečnik (16), 4:0 Korenjak (17. z 11 m), 5:0 Bedrač (20), 6:0 Pečnik (22), 7:0 Pečnik (30), 8:0 Topolovec (34), 9:0 Ko-kol (53), 10:0 Varnica (59)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 18. KROGA:
Tržec - Apače 0:2, Leskovec
-	Spodnja Polskava 1:5, Grajena
-	Hajdoše 2:6, Pragersko - Zgornja Polskava 1:3
1.	APAČE 16 12 2 2 54:16 38
2.	SP. POLSKAVA 16 10 1 5 47:29 31
3.	LOVRENC 16 9 3 4 43:31 30
4.	HAJDOŠE -1 16 9 2 5 43:29 28
5.	ZG. POLSKAVA 16 7 5 4 30:28 26
6.	PRAGERSKO 16 7 2 7 31:30 23
7.	GRAJENA 16 3 4 9 19:46 13
8.	LESKOVEC 16 2 3 11 18:52 9
9.	TRŽEC 16 1 2 13 22:46 5
LESKOVEC - SPODNJA POLSKAVA 1:5 (0:3)
STRELCI: 0:1 Polanec (7), 0:2 Jevšenak (43), 0:3 Merlak (45), 0:4 Jesenek (40), 1:4 Haunhalter (64), 1:5 Arh (90)
PRAGERSKO - ZGORNJA POLSKAVA 1:3 (1:1)
STRELCA: 0:1 Klajderič (31), 1:1 Popovski (39), 1:2 Klajderič (49), 1:3 Klajderič (87)
GRAJENA - HAJDOŠE 2:6 (0:2)
STRELCI: 0:1 Kaisesberger (41), 0:2 Vogrinec (42), 0:3 Črnko (49. avtogol), 0:4 Hentak (52), 0:5 Kaisesberger (55), 0:6 Drevenšek (85), 1:6 Kocmut (87), 2:6 Kocmut (88)
TRŽEC - APAČE 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Kukovec (22), 0:2 Vaupotič (67)
Danilo Klajnšek
»NOC NOGOMETNIH KRALJEV - PTUJ 2005«
Tekmovanje v izvajanju prostih strelov - FREE KICK MASTER SLOVENIJA - na Ptuju
Po koncu državnega nogometnega prvenstva in obračunu v slovenske nogometne reprezentance v kvalifikacijah za svetovno nogometno prvenstvo z Belorusijo se nam obeta nov nogometni spektakel, "Free kick master Slovenija 2005", ki bo 7. in 8. junija v našem najstarejšem mestu.
Najboljši izvajalci prostih strelov se bodo prvič pomerili na nacionalnem tekmovanju. Najboljši med njimi se bo udeležil svetovnega prvenstva, ki bo letos 29. in 30. decembra v Amsterdamu na Nizozemskem.
Nastopil bo tudi prvi slovenski nogometni zvezdnik, Nastja Čeh, ki je lani na svetovnem prvenstvu v španski Mirabeli osvojil odlično četrto mesto, tik pred slovitim Francozom Zinedinom Zidanom. "Vesel sem, da bo ta športni dogodek na Ptuju. Pričakujem veliko gledalcev in pravi spektakel. Obiskovalce čaka dobra zabava in veliko lepih golov," je ob prihodu domov dejal "belgijski prvak", Nastja Čeh.
Torek, 7. junij (Mestni trg), ob 19.30 uri
-	žrebanje skupin,
-	predstavitev tekmovalcev,
-	izbor miss NK Drave. Zbor kandidatk bo ob 17. uri pred Mestno hišo. Nastopile bodo v športnih oblekah (priskrbi NK Drava), večernih oblekah (priskrbijo kandidatke same), prav tako same poskrbijo za make up in frizuro. Vse kandidatke bodo prejele priložnostna darila. Misica sklene s klubom enoletno pogodbo. Glavna nagrada: 7-dnevne počitnice.
Sreda, 8. junij (Mestni stadion), ob 17. uri
-	free kick master - kvalifikacije,
-	humanitarna tekma VIP : zvezde Športnih novic,
-	free kick master - kvalifikacije,
-	nastop »šampionov« Barada teama,
-	free kick master - finale, nastopili bodo: Nastja Čeh, Aleš Čeh, Sead Zilič, Goran Jolič, Simon Sešlar, Sebastjan Ci-merotič, Amir Karič, Ermin Rakovič, Da-mir Pekič (na sliki), Dražen Žeželj, Zoran Pavlovič, Alen Šču-lac, Darko Djukič; vratarji: Mladen Da-banovič, Aleksander Šeliga, Rober Sraga.
Žirija: Bojan Prašnikar, Zlatko Za-hovič, Tonči Žlogar, Muamer Vugdalič, Aleš Križan in Marko Kmetec.
• t ' >

Športni napovednik
VATERPOLO
V	sredo bo v Termah Ptuj ob 20. uri prijateljska vaterpolo tekma med reprezentancama Slovenije in Francija. Naši vaterpolisti bodo to tekmo izkoristili kot pripravljalno pred odhodom na Sredozemske igre. Vstop prost!
Terme Ptuj so že v lanskem letu navezale stike z UO Vaterpolo zveze Slovenije, posebej z generalnim sekretarjem Matjažem Sedejem, z namenom tesnejšega sodelovanja in popularizacije te športne panoge v tem delu Slovenije. V sredo bodo predstavniki zveze Termam Ptuj svečano izročili komplet golov, še ta mesec pa bodo Terme Ptuj ustanovile vaterpolo sekcijo, katere bodo tudi glavni sponzor.
TENIS
Na igriščih v ptujskih Termah bodo v torek, 7. 6., in sredo, 8. 6., v ligi do 12 let nastopili teniški igralci in igralke TK Ptuj. Mešana ekipa (trije fantje in dve dekleti) se bodo v torek pomerili z Litijo (prvi favoriti lige) in v sredo z Branikom 1.
STRELSTVO
V	Strelskem centru Gaj se nezadržno bliža vrhunec v letošnji tekmovalni sezoni z največjim in najpomembnejšim mednarodnim tekmovanjem sezone Grand Prix Europe in European Tournament, ki bo potekalo med 9. in 12. junijem 2005 in ga organizira Strelski center Gaj skupaj s Strelsko zvezo Slovenije in Evropsko strelsko zvezo.
Na tekmovanje se je prijavilo že več kot 150 tekmovalcev iz 11 držav, kar pomeni, da bo tekma nadvse zanimiva in napeta.
Program tekmovanja GP Europe in European Tournament
Četrtek, 9. junij 2005
-	prosti trening za double trap, trap in skeet
Petek, 10. junij 2005
-	double trap tekmovanje za vse kategorije
-	podelitvena slovesnost
-	prosti trening za trap in skeet
Sobota, 11. junij 2005
-	trap - 75 tarč za vse kategorije
-	skeet - 75 tarč za vse kategorije
-	trap in skeet Open GP (ženske) - Finale (predvidoma ob 17. uri)
-	podelitvena slovesnost
Nedelja, 12. junij 2005
-	trap - 50 tarč za vse kategorije
-	skeet - 50 tarč za vse kategorije
-	trap GP - finale(predvidoma ob 14. uri)
-	skeet GP - finale
-	podelitvena slovesnost
Dodatne informacije: Branko Brumen, pisarna tel. 02 787 59 10, strelišče 02 803 91 33 ali GSM 051 399 734 ali Igor Rakuša - predsednik Strelskega centra Gaj, GSM 041 665 050.
Spletna stran: www.shootingrange-gaj.com
AvtoD^TOM
Prihaja novi mercedes razreda S! Kameleonski Peugeot 1007
Največji mercedes bo po napovedih luč sveta ugledal letos jeseni na avtomobilskem salonu v Frankfurtu, prodaja pa naj bi se začela poleti prihodnje leto. Novi razred S bo večji, daljši in predvsem športnejši od predhodnika, kar še posebej poudarjajo dinamični sprednji žarometi in padajoč pokrov prtljažnega prostora v stilu hišnega štirivrat-nega kupeja CLS. Nekatere tehnične rešitve in podrobnosti bodo povzete iz prestižnega maybacha, kar bo bodočim lastnikom največje mercedesove limuzine prav gotovo všeč. Motorna paleta se bo na bencinski strani za-
Pri Peugeotu prehajajo na nov način označevanja svojih modelov. In prvi avto, ki ga je doletela ta čast, je model 1007. Dve ničli v oznaki odslej označujeta Peugeotove nišne avtomobile, ostali pa bodo zadržali trištevilč-no označevanje. Peugeot 1007 pomeni za francosko znamko vstop v novi avtomobilski razred (po svoji definiciji je 1007 sicer majhen limuzinski enoprostorec), ki sicer veliko obeta, a je še daleč od množičnosti in razširjenosti razreda tradicionalnih mestnih avtomobilov. Svojo privlačnost gradi na kompaktnih zunanjih merah, prostorni in prilagodljivi no-
prostora, in to zelo enostavno: vse različice so namreč opremljene z električnim in tudi daljinskim odpiranjem. Da pri Peugeotu ciljajo predvsem na nežnejši spol, dokazuje tako imenovani kameleonski koncept peugeota 1007, ki se lahko pohvali z možnostjo prilagajanja notranjih barvnih vzorcev. Omenjena zasnova se imenuje Cameleo, novim lastnikom pa ponuja 12 usklajenih barvnih kompletov oblog armaturne plošče, vrat, delov sedežnih prevlek in plastičnih obročev zračnih rež. Barvni paketi so na voljo za doplačilo, kupec pa jih bo lahko zamenjal tudi naknadno. Ostale tehnične značilnosti novega modela 1007 večinoma poznamo že iz drugih avtomobilov koncerna PSA. Narejen je na identični platformi kot Citroen C2 in z ravno takšnimi motorji: 1,4-litrskim bencinskim s 75 KM, 1,6-litrskim bencinskim s 110 KM ter 1,4-litrskim HDI s 70 KM. Močnejši bencinski motor je na voljo le v kombinaciji z ročnim menjalnikom in
Moje cvetje
Mercedes benz razreda S
Peugeot 1007
čela s 3,5-litrskim šestvaljnikom z 272 KM in segala do 6,0-litrskega dvanajstvaljnika s 500 KM pod motornim pokrovom. Dizelske barve bosta zastopala 3,2-litrski motor z 224 KM in 4,0-litrski turbodizel z 250 KM. Tako kot doslej bo na voljo tudi štirikolesni pogon 4Matic, pa tudi AMG različica s 6,3-litrskim osemvaljnikom s 600 KM. Objavljena fotografija je neuradna, bistvenih odstopanj pri zunanjosti prihajajočega razreda S pa prav gotovo ne bo.
tranjosti, mestni okretnosti in obliki, ki izraža sodoben, urban življenjski slog. Notranja prostornost temelji na naprej pomaknjenem vetrobranskem steklu, zajetni armaturni plošči, posamično pomičnima, preklopljivima in odstranljivima zadnjima sedežema, pa tudi na visokem položaju sedenja ter dobri preglednosti iz avtomobila. Bočna drsna vrata predstavljajo neke vrste posebnost v tem razredu; imajo pa svojo prednost, ker jih je moč odpreti tudi takrat, ko ob vozilu ni ravno veliko
samodejnim prestavljanjem, poimenovanim 2-tronic. Malček je serijsko opremljen s sistemom dinamične stabilnosti. Notranjo zaščito tvori sedem varnostnih blazin, med njimi tudi tiste za zaščito voznikovih nog. Peugeot 1007 predstavlja enostaven način doživljanja avtomobila. Prilagaja se življenjskim navadam in z možnostjo zamenjevanja notranjih barvnih vzorcev razpoloženjem vsakega posameznika.
Pripravil: Danilo Majcen
Zdravniški nasvet
Anestezija - 1. del
Beseda anestezija izvira iz grščine in pomeni neobčutljivost. Gre za stanje, v katerem bolnik ne čuti bolečine pa tudi drugih občutkov ne. Ves čas anestezije so bolnikove življenjske funkcije, kot so dihanje in srčna akcija, skrbno nadzorovane.
Anesteziolog je zdravnik specialist, ki je usposobljen za vodenje anestezije, zdravljenje življenjsko ogroženih bolnikov v enotah intenzivne terapije (po domače: v "šok sobah", kjer zdravimo najtežje bolnike), za zdravljenje bolečine in delo v urgentni medicini (medicini za nujne primere). Vse to znanje mu pomaga pri delu, tako da lahko za bolnika izbere in zagotovi najprimernejšo vrsto anestezije. Bolnika vodi med pripravo na operacijo, med samo operacijo in neposredno po operaciji. Anesteziologu pomaga ane-stezijska sestra, kije posebej usposobljena za nadzor in nego bolnika neposredno pred operacijo, med njo in po njej.
Priprava na anestezijo
Bolnik navadno vidi anesteziologa dan pred predvideno operacijo, saj ga mora ta pregledat, ali je sposoben za operacijo, in se z njim pogovoriti (v nekaterih bolnišnicah imajo organizirane predoperativne
anestezijske ambulante). Pri kratkih - ambulantnih operacijah pa ga pregleda neposredno pred posegom. Tudi bolniki lahko soodločajo pri izbiri anestezije, vendar le, če ni nevarna zdravju, saj mora biti v skladu z anesteziološkimi standardi in doktrino.
Anesteziolog individualno prilagaja anestezijo zdravstvenemu stanju bolnika in zahtevam operacije. Potrebuje podatke o prebolelih in sedanjih boleznih (sladkorna bolezen, bolezni srca, astmi nosečnosti, uživanju zdravil, alergijah na zdravila, hrano itd. ter o morebitnih razvadah (kajenju, pitju alkohola, čezmernem uživanju tablet in uživanju mamil). Pomemben je tudi podatek o prejšnjih anestezijah in morebitnih zapletih. Da bi preprečili bruhanje, zadušitev, nepotrebne zaplete in poškodbe, morajo bolniki upoštevati naslednja navodila: ne smete jesti in piti 6-8 ur pred posegom v anesteziji, ne piti alkohola vsaj dvanajst ur prej, prenehati kaditi vsaj 6-8 tednov pred načrtovano operacijo, odstraniti zobno protezo, kontaktne leče in druge proteze ter odstraniti nakit in ličila. Večino zdravil, ki jih bolniki redno jemljejo, je treba uživati do operacije in jih lahko zaužijejo s požirkom vode. Jemanje aspirina, zdravil proti strjevanju krvi in še nekaterih drugih zdravil je potrebno
Foto: Črtomir Goznik
Karmen Pišek Šuta, dr. med., spec. anesteziologinja
pred operacijo prekiniti. O tem morate nujno obvestiti operaterja in anesteziologa. Vsak bolnik mora pred predvidenim posegom podpisati pisno privolitev, pri mladoletnih osebah in tistih, ki imajo skrbnika, pa starši ali skrbnik.
Med operacijo
Zvečer in zjutraj pred operacijo dobi bolnik pre-medikacijo (to je zdravilo za pomiritev ali po potrebi zdravilo proti bolečinam). Po premedikaciji ne sme samostojno vstajati ali hoditi, v operacijsko sobo ga bodo pripeljali. Neposredno pred operacijo anestezijska sestra pripravi bolnika: v žilo nastavi iglo, po kateri vbrizgavamo zdravila in tekočine in priklopi bolnika na monitor, ki je potreben za pravočasno, učinkovito in kontrolirano ukrepanje. Monitoring je nadzor življenjskih funkcij telesa s kliničnim opazovanjem in s posebnimi aparaturami,
ki jih omogočajo natančne in tehnološko zelo razvite merilne tehnike. Anesteziolog prilagaja anestezijo individualno glede na zdravstveno stanje bolnika in zahteve operacije. Poznamo splošno, področno in lokalno anestezijo. Lokalno anestezijo izvede operater sam. Za nekatere operacije se uporabljajo kombinacije npr. splošne in področne anestezije.
Med splošno (popolno) anestezijo bolnik spi in ne zaznava, kaj se z njim dogaja. Zanjo največkrat uporabljamo besedo spanje, ki pa ni samo običajno spanje, ampak oblika začasne nezavesti, ki jo neprekinjeno, natančno in skrbno nadzoruje anesteziolog. Za njo uporabljamo mešanico zdravil (uspavalo, sredstvo proti bolečinam, sredstvo za sprostitev mišic in za vpliv na vegetativni živčni sistem). Ko bolnik zaspi, mu pomagamo dihati z dihalno masko ali mu pri daljših operacijah vstavimo v sapnik dihalno cevko (tubus). Ob tem je treba bolnika umetno pre-dihavati, zato spojimo cevko iz bolnikovih pljuč z dihalnim aparatom. Anesteziolog med operacijo daje bolniku ustrezne odmerke potrebnih zdravil, da zagotovi primerno globino anestezije in čas trajanja glede na operacijo, nadomešča izgubljene tekočine in kri ter vzdržuje normalno telesno temperaturo.
Karmen Pišek Šuta, dr. med., spec. anesteziologinja
Spremenljivi pogoji
Takšno vreme, kot nas je spremljalo ves prejšnji teden, je najslabše, kar lahko doleti naše rastline. Poletno vroč in sončen vikend s temperaturami nad 30 °C, nato preskok na 10 °C nižje, prijetne temperature v enem dnevu in po nekaj dnevih ponovno skoki nad 30 °C. To je za rastline najbolj škodljivo. V takem vremenu vam toplo priporočam, da namesto običajnih gnojil za rastline, rastlinam pomagate s pripravki na iz alg ali aminokislin. To so algoplasmin, bioplantella vita, protitfert ali drin. Ti pripravki okrepijo rastline, jim pomagajo premagovati vsak dan drugačne pogoje in jih okrepijo. Pri uporabi teh pripravkov naj povem, da jih morate absolutno uporabljati natančno po navodilih in jih raje ne uporabljajte skupaj z gnojili v paketu, kar pomeni, da gnojite rastline naslednji dan po uporabi teh pripravkov. Dokler trajajo taki spremenljivi pogoji, je primerno tak pripravek uporabiti enkrat tedensko.
Sobne rastline
Z njimi sedaj ni veliko dela. Presadili smo jih že. Tudi na prosto smo prestavili od zime oslabljene lončnice. Poskrbeli smo tudi za počitek tistih, ki so nas razveseljevale s svojim cvetenjem celo zimo. Tri tedne po presajanju pričnemo sobne lončnice redno dognojevati s tekočimi gnojili za sobne rastline. sama imam z različni dolgotrajno delujočimi gnojili, posebej z različnimi pal-čkami, ki jih zapičimo v zemljo, zelo slabe izkušnje in vam jih ne priporočam. V začetku dognojujemo enkrat na teden. Tudi pri dognojevanju moramo tako kot pri gnojenju rastline opazovati. V času največje rasti dogno-jujemo dvakrat v istem tednu. Proti koncu poletja, ko je dan že precej krajši, gnojimo spet samo enkrat, takrat postopoma zmanjšamo tudi zalivanje. Tako rastline pripravimo na zimski počitek.
Balkonske in okrasne rastline
Balkonske in okrasne rastline redno zalivamo. Vsem, ki ste se odločili za korita z vodno rezervo, najprej čestitam k pametni izbiri. Ker se pojavlja veliko vprašanj, naj vam povem nekaj osnovnih pravil o zalivanju rastlin v takšnih koritih. Zelo pomembno je, da vedno zalivamo po zemlji in tudi vodne rezerve ne polnimo preko tulca. Preprosto zalivamo manjkrat na teden, a takrat z večjo količino vode. Vsakemu koritu je dodan poseben merilec, ki nam kaže stanje vode v vodni rezervi. Pri zalivanju ga opazujemo in prenehamo dodajati vodo takrat, ko vidimo, da je rezerva polna. Posebej v tem času, ko so rastline še manjše, bodite na to pozorni, saj še ne morejo črpati vode iz vodne rezerve. Zato preverjajte vedno stanje rezerve in stanje vlažnosti prsti. Najboljše orodje za to so kar naši prsti.
Zelišča in dišavnice
Foto: Miša Pušenjak
Kamilic ne nabiramo v vročem delu dneva, ampak zjutraj.
Upam, da ste si svoj zeliščni kotiček že ustvarili. Kot vidim, je kamilica, ki se je zasejala sama v lanskem letu, že v polnem cvetju. Zato ne bo odveč, če povem tudi nekaj o tej vsem poznani in skromni rastlini.
Vsa zelišča nabiramo zaradi posebnih kemičnih snovi - učinkovin, ki jih vsebujejo. Zato je zelo pomembno, da vemo, kateri deli rastlin vsebujejo največ teh učinkovin. Količina učinkovin v rastlini v življenjskem obdobju rastline precej niha. Niha pa tudi tekom dneva. Mnogi verjamemo v lunin setveni koledar, tudi pri nabiranju zelišč se ga je dobro držati.
Pri kamilici vsebuje največ učinkovin cvetje, posušeno ali sveže. Pomembno je, da cvetove nabiramo odprte. Cvetje ima največ učinkovin takoj, ko se odpre. Najbolje je obirati cvetje pred poldnevom, oziroma takoj zjutraj, ko izhlapi jutranja rosa. Ker je cvetje še posebej občutljivo, ravnamo z njim po obiranju zelo nežno, da vsa eterična olja, ki nam pomagajo, ne izhlapijo. Ne nabiramo starih cvetov in ne nabiramo v vročini. Pomembno je tudi, da zelišča nabiramo vedno z dobro voljo. Če smo slabe volje, vso negativno energijo prenesemo na zelišča, ki nam potem ne služijo tako, kot bi si želeli.
Miša Pušenjak
Ptuj • Z Vido do duhovnega in materialnega bogastva
Ne smilimo se sami sebi
Vido Vidmar, Slovenko, ki živi v brazilski Bahii, so lahko spoznali tudi Ptujčani na dveh predavanjih v prostorih Ljudske univerze. Rojena Ljubljančanka že 25 let živi v Braziliji, kjer vodi meditacije v svojem ašramu.
V	prečudoviti fazendi sredi palm, v neposredni bližini Atlantika, leži njen Tempelj resnice, 10 metrov visoka piramida, prav toliko globoka, kjer je zakopano veliko bogastvo v obliki kristalov kamene strele, velikih turma-linov in podobno. Vidin kraj je ezoteričen, odličen za meditacijo in duhovno vodenje. Notranjost piramide je tako nabita z organsko energijo, da vsak, ki vstopi vanjo, izgubi občutek za telo in čas.
Goste, ki prihajajo k njej - to so ljudje, ki iščejo odgovor, kaj pomeni beseda duša, kdo smo mi, kako biti zdrav in kako zdravje ohraniti, kako najti notranji mir - Vida usmerja pri meditaciji. Nauči jih, da začnejo iskati sami sebe, da začnejo razumevati, kdo sploh so. To je hkrati tudi najtežje vprašanje, ki si ga človek zastavlja, poudarja Vida. Človek je le duh, ki živi v zemeljskem telesu, kar je le izkušnja na poti do drugih življenj.
V	Bahii vsak odkrije svoje talente, se seznani z zdravljenjem z vibracijami. Tudi na Ptuju je ljudem delila posebne kristale, uravnane na njihovo frekvenco, ki na mestu bolečine z vstopom energije odpravijo blokado.
Vida je rojena Ljubljančanka, študirala je glasbo, diplomirala iz umetnostne zgodovine, študirala tudi ekonomijo, ni pa diplomirala; končala je zunanjo trgovino, ker je v tem poklicu tudi delala. "Delala sem na transferu tehnologije iz drugih držav v Slovenijo in iz Slovenije v Afriko. V Slovenijo sem pripeljala firmo Renault, ki je pričela pri nas proizvajati danes že znamenite katrce. V Afriki sem se upokojila, od tam sem šla na pot okrog sveta. Moja prva postaja je bila Brazilija, kjer sem tudi ostala. Brazilski narod je neverjetno simpatičen, tako odprto srce ima, zato vsi, ki enkrat pridejo v Brazilijo, želijo tam tudi ostati. Dobesedno se zaljubiš, posebno v Bahio, ki ima poseben čar, posebno frekvenco. Na naši fazendi smo ustvarili čisto novo dimenzijo. Živimo v peti dimenziji, ne v tretji kot drugi svet," je uvodoma povedala Vida Vidmar, ko smo jo zaprosili za pogovor za Štajerski tednik.
Št. tednik: Kako je to živeti v peti dimenziji?
V. Vidmar: "Ko pridete v Tempelj resnice, dobite občutek, kot da ste se znebili vseh skrbi, žalosti, enostavno se prečistite. Na lepem imate občutek, da bi tam kar ostali, da sploh več ne bi šli ven. To so te notranje frekvence, to je težko povedati in analizirati. Tehnično bi se že dalo povedati, virtualno pa ne. K

Foto: Črtomir Goznik
Vida Vidmar: »K meni prihajajo tisti, ki morajo priti.«
meni na fazendo v Bahii prihajajo tisti, ki morajo priti. Tisti, ki so v svojem duhovnem razvoju obstali na predzadnji stopnički, na zadnjo stopijo k meni. Ne delam nobene 'propagande', vse pride samo. Vse osebe, ki morajo priti, dobijo to informacijo. Če ste v stiku z drugimi dimenzijami v svetu, z drugimi polji, se začnete zavedati, da je vse samo informacija. Te informacije potekajo med nami; moramo se zavedati, da so naše misli tiste, ki ustvarjajo, in da zato ne smemo o nikomer misliti slabo, govoriti slabo, ker se nam vse to vrne. Zakon akcije in reakcije je neusmiljen. Vsaka slaba akcija, tudi samo miselna, ima povratni učinek. Če nekoga kritiziramo, na primer, bomo to dobili nazaj povečano."
Št. tednik: Kako naj se človek duhovno obogati?
V. Vidmar: "S tem, da začne spoznavati samega sebe. Vse bogastvo, vsa naša duhovnost je v nas. Pričeti moramo odkrivati, kdo sem jaz. Ko to odkrijemo, je vse jasno. Smo božanska bitja, ki so šla v to materijo, ki so se inkarnirala. Vedeti moramo, da je rojstvo najtežji trenutek v našem življenju, zato se tudi rodimo jokajoč. Zmeraj jokamo, ko pridemo na svet, jokamo zato, da sploh lahko začnemo dihati."
Št. tednik: Kaj pa je potem smrt?
V. Vidmar: "Smrt pravzaprav sploh ne obstaja. To smo si omislili, ker smo v kolektivno zavest dali idejo staranja in smrti. Zato se staramo in umremo, pa vsega tega ni treba. To je popolnoma odveč. Ta program lahko zamenjamo in potem ne umremo. Umremo, kadar hočemo, gremo v drugi plan, saj tudi skozi celo
življenje delujemo tako, kot bi živeli večno. Nimamo občutka, da bomo umrli. Samo tam je nekaj, česar pravzaprav ne razumemo. Ni potrebno umreti, naše telo je narejeno tako, da čisto brez problema lahko živi naprej, večno in da se nikdar ne postara. Tako in tako potujemo iz enega plana v drugi plan, že ko spimo, gremo v drugi plan. Kaj pa je spanje? Spanje je tako, kot da bi se priključili na nek vir energije, ki nam omogoči, da spet en dan živimo. Samo 'napolnit' se gremo in nič drugega.«
Št. tednik: Se vi počutite staro?
V. Vidmar: »Sploh ne, meni osebno je mojih 80 let samo neka številka. Sploh ne morem verjeti, da je to res, ker nič drugega ne počnem, kot sem počela že prej. Razlika je samo v enem: da sem sedaj veliko bolj zdrava, kot sem bila kdajkoli prej. Zdaj lahko berem brez očal, prej tega nisem mogla 30 let. Enostavno namesto naprej začenjam iti nazaj.«
Št. tednik: Se kdaj sploh utrudite?
V. Vidmar: »Se, predvsem zato, ker sem navajena živeti v peti dimenziji. Kadar pridem v tretjo, se moram zelo potruditi. Povsod okrog je še tretja, morda tudi že četrta, Zemlja pa je že v peti dimenziji. Cel energetski sistem, energetska mreža biomag-netnega polja je bila spremenjena v zadnjem desetletju 20. stoletja. Do sprememb je prišlo, da smo mi lahko v svoji frekvenci začeli vibrirati drugače, se začeli zanimati za druge stvari, se začeli spraševati, zakaj smo sploh tu, kjer smo, od kod smo sploh prišli. Vsi smo prišli z različnih planetov, nismo od tu. Denimo,
jaz sem prišla z Venere.
Kam gre nova doba? Trenutno smo v spremembah zemeljskih frekvenc, Zemlja utripa in je živo bitje kot celota, tako kot mi. Mi smo del nje, kot majhne živalce, ki hodimo po njeni površini. V tem trenutku prehajamo v čisto novo dobo, zdaj smo v fazi, ko je minilo 26 tisoč let, začenjamo novo leto naše galaksije. Zato se začenja zlata doba človeštva.«
Št. tednik: Kaj ljudem pripovedujete na svojih predavanjih?
V. Vidmar: »Nikoli, prav nikoli se na pripravljam, ker ne vem, kdo bo prišel in kaj bodo ljudje, ki pridejo, potrebovali. Zmeraj se povežem z mojim višjim jazom, prosim, da on vodi, da pove vse to, kar občinstvo potrebuje. In potem teče vse kar samo, sama sebe poslušam, kaj govorim. Odzivnost je neverjetna.«
Št. tednik: Kaj vam pomenijo ta potovanja po svetu, srečevanja z ljudmi?
V. Vidmar: »Kar naprej so to izmenjave, ker ljudje izvedo o sebi nove stvari, zvedo, da jim sploh ni treba skrbeti, da nam vse skrbi pravzaprav dela samo ego, prvič, ker se hočemo potrjevati, ker to ni potrebno, in drugič, ker se sami sebi kar naprej smilimo. Bolj kot se sebi smilimo, bolj jo 'fašemo'. Vsaka misel 'ubogi jaz' povzroči, da v resnici postanemo ubogi. Tega se je potrebno otresti, začeti je potrebno spoznavati, da ste čudovito bitje, ki s svojimi misli ustvarja. Ko to dosežete, je vaša naloga, da se samo povežete s to notranjo bitjo, začnete z njo delati skupaj in ustvarjati - in življenje postane raj na Zemlji.«
MG
Pa brez zamere
Ustava
Jasne glave naše vlade
Torej. Francija in Nizozemska sta rekli ne. Ne, ne bomo imeli skupne ustave. Nama je boljše, če ta dotični dokument zavrneva. In sta ga, kot je vsem znano.
Ampak vprašanje na mestu pa je: Ali volivke in volivci sploh vedo, kaj so zavrnili? Oziroma, ali vi veste, kaj so vaši preko volitev izvoljeni predstavniki potrdili? Stavim, da večini bralstva vsebina bodoče oziroma zdaj že skoraj bivše evropske ustave ni najbolj poznana. Se pravi, da smo prejeli nekaj, za kar sploh ne vemo, kaj to je. Seveda, morda vam je kristalno jasno, kaj je zapisano v evropski ustavi in kaj naj bi zapisano pomenilo, a sodeč po tem, da večina prebivalcev naše dežele v potankosti ne pozna niti ustave naše države, je nadvse iluzorno pričakovati, da bi potem poznali vsak člen ustave evropske skupnosti. Ker pa so nam naši veleumni voditelji zatrdili, da je ta ustava nekaj dobrega, potem jim moramo verjeti, mar ne? A ker je fino verjeti nekaj, kar vsaj malo poznaš, poglejmo, kaj nam naša skupna (Bivša? Bodoča?) ustava prinaša oziroma, kaj o njej menijo tisti, ki nam vladajo. Se pravi, poglejmo, kaj o imajo o ustavi Evropske unije povedati naši izvoljeni pastirji.
Recimo, o najnižjem pragu števila poslancev imajo povedati tole: "Ohrani naj se obstoječi najnižji prag glede števila poslancev na državo članico (5 poslancev). Za drugačno sorazmernost je potrebna natančna definicija, ki bi omogočala avtomatični izračun števila poslancev glede na število prebivalcev določene države." Zanimivo. O Evropskem svetu pa mislijo tole: "Določbe o pristojnostih Sodišča Evropskih skupnosti se spremenijo z določbo, na podlagi katere je Sodišče pristojno za sodni nadzor nad zakonitostjo pravnih aktov vseh institucij, vključno Evropskega sveta (to je treba vključiti v člen III-270)." Nadalje imajo o predsedniku Evropskega sveta povedati naslednje: "Potrebna je natančnejša definicija pristojnosti predsednika Evropskega sveta. Treba je razmejiti pristojnosti ministra za zunanje zadeve Unije in predsednika Evropskega sveta ter omejiti zunanjepolitične pristojnosti predsednika Evropskega sveta s potrebnim mandatom Evropskega sveta - predsednik ni neodvisno telo, ampak zgolj predseduje Evropskemu svetu. Predsednik Evropskega sveta ne more biti pristojen za vodenje dela Sveta." Pa recimo o sestavi Evropske komisije znajo povedati tole: "Treba je ohraniti načelo kolegialnosti in enakopravnosti članov Komisije. Komisijo mora sestavljati po en komisar iz vsake države članice s celovito glasovalno pravico. Za vse člane Komisije morata veljati enak postopek imenovanja in potrditve ter enaka politična odgovornost. Slovenija meni, da je treba ohraniti trenutno veljavni postopek imenovanja kandidatov za člane Komisije."
In tako dalje. Skoraj o vsakem členu ustave ima naša vlada izoblikovano stališče. Kar je za nas državljane nadvse pomirjujoče. Itak je predvsem pomembno to, da ima vlada izoblikovano stališče. Čeprav morda še sama ne ve, o čem ima oblikovano tole stališče.
Gregor Alič
Foto: Črtomir Goznik
»Začenja se zlata doba človeštva.«
Grajena • 30 let moškega pevskega zbora KD Grajena
Pesem napolnila Mohorkovo grabo
Za moškim pevskim zborom KD Grajena so tri desetletja uspešnega nastopanja. Jubilejni koncert pod naslovom Pesem nas druži so pripravili 29. maja v Mohorkovi grabi v Krčevini pri Vurbergu, pod vodstvom zborovodje Rudolfa Mohorka. To je bil hkrati tudi krst novega prireditvenega prostora, kjer je bilo 60 let odlagališče odpadkov. Svečane trenutke je zbor delil z učenci glasbene šola Decima. Vrhunec nedeljskega pevskega slavja je bil skupni nastop zbora in mladih glasbenikov.
V tej čudoviti dolini je zrasel enkratni prireditveni prostor, ki se lepo vklaplja v okolje in za katerega so se ob družini Mohorko potrudili tudi člani pevskega zbora, ki šteje med 20 in 25 članov. Ob domačinih, ljubiteljih lepe slovenske pesmi, so prišli tudi nekateri gostje. Posebej pa so Grajenčani pozdravili župana sosednje občine Des-trnik Franca Pukšiča, kjer
je njihov zbor prepeval dan prej na 7. občinskem prazniku. Pohvalil je vse, ki so zaslužni, da je nastal ta čudoviti raj na Zemlji, v Sloveniji je takšnih rajev veliko, zanje pa so zaslužni ljudje, ki ne živijo samo s telesom, temveč tudi z dušo, je poudaril. V imenu MO Ptuj je v nedeljo govoril svetnik Janez Rožmarin.
Skozi zgodovino moškega pevskega zbora KD Grajena
je vodil predsednik Štefan Jurančič. Moški pevski zbor Grajena so v okviru PD Grajena ustanovili na pobudo nekaj ljubiteljev petja in ob pomoči takratnega vodje OŠ Grajena Mirka Vaupotiča in njegove žene Marije. Prvi zborovodja je bil Ladislav Pulko, ki je organiziral avdicijo in pevce razporedil po glasovih. To se je zgodilo 17. februarja leta 1975. Že avgu-
Jubilejni koncert je potekal v Mohorkovi grabi v Krčevini pri Vurbergu.
sta istega leta so nastopili na osrednji proslavi ptujskega občinskega praznika in novembra še na občinski reviji. Kvaliteta zbora je rasla od nastopa do nastopa. V kraju in okolici v preteklih letih ni bilo dogodka, na katerem ne
Foto: Črtomir Goznik
Stefan Jurančič, ustanovitelj, organizator in predsednik Moškega pevskega zbora Grajena
bi nastopil. Zbor je ponesel ime Grajene zunaj občinskih in državnih meja. Prvi koncert zunaj domačega kraja so imeli v Butoraju (občina Črnomelj), sledili so nastopi v Železnikih, Radencih, Lendavi, pa tudi na Hrvaškem, v Varaždinu. Snemali so za Radio Ptuj, Maribor in Radio Slovenija. Že po tradiciji se udeležujejo vsakoletnega tabora pevskih zborov v Stični, sodelujejo na območnih in občinskih revijah ter na srečanjih Štajerska poje, Pod vaško lipo, Pesem klopotcev in na drugih srečanjih, kjer je v ospredju druženja pesem. Ob 25. obletnici zbora so izdali prvo kaseto. Za svoje ubrano petje so prejeli več priznanj in pohval. Najbolj pa pevci cenijo Gallusove značke, večina jih je že prejela srebrne, nekaj pa je tudi že zlatih. Srebrne Gallusove značke so na jubilejnem koncertu prejeli Hugo
Šneberger, Vlado Bezjak in Srečko Erjavec, bronasti pa Tomaž Hostnik in Rado Erjavec.
V tridesetih letih so zbor vodili štirje zborovodji. Prvi Ladislav Pulko ga je vodil celih 20 let, za njim je prišel Filip Maučič, do predlani, ko ga je prevzel Rudi Mohorko, ga je vodil Branko Purg. Z njim so začeli spet novo poglavje v zgodovino zbora, za katero upajo, da bo dolgo in plodno, je med drugim v svojem govoru povedal predsednik MoPZ Grajena Štefan Jurančič. S prostorom za vaje jim pomaga OŠ Grajena, včasih vadijo tudi v prostorih PGD Grajena. V nedeljo so se zahvalili vsem, ki jim na kakršenkoli način pomagajo, da zbor lahko uspešno deluje, posebej pa še ženam, ko se vaje in praznovanja zavlečejo pozno v noč.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Idila, ki vabi.
*****
50 letC Sobota, 11. junija 2005, »^^^jjateljev^ od 16. do 19. ure ♦	na prostoru Kinološkega
nâijglyjuO/ društvaPtuj
» .^^^^^troci imajo brezplačen vstop,
j^N^^-io^fasli plačajovstopnino 700SIT. •
^^ Na pri'Fedi'tev pridite peš aii s koies S saboiprinesite odeje za udobno sedenjenajj^ii! V primeru dežja'^omo torto ^	^^ veiikankoinliSO^paiačinkpojedii
'	^^ pod streho!

50
S
C^D
PTUJ
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: OBLAST, KRASTA, IZOTOP, ČI, EPE, NERAT, ZMAGO, ŠIR, ONA, AKVA-PLANING, KRIL, IL, MIA, SOVAŠČAN, MR, ANIMA, NATIS, KI, UHO, DART, OKAN, STANKO, VAS, PERCAN.
Ormož • Predstavili projektno dejavnost šole
Šola v Evropi
Učenci OŠ Ormož so staršem in sošolcem nedavno predstavili projektno dejavnost šole in uspehe, ki so jih dosegli na različnih natečajih.
Vsi obiskovalci so ob vstopu v dom kulture namesto vstopnice prejeli kamenček, ki je nastal pri ustvarjanju v projektu Evropa, o katerem smo že poročali in katerega dejavnost so učenci nazorno predstavili. Prireditev sta spretno vodila Ana in Matjaž, sodelovali pa so domala vsi učenci. V okviru projekta Pomladni dan v Evropi so sodelovali v petih natečajih. Thierry je osvojil prvo mesto na fotografskem natečaju, ponovno pa je tudi letos zmagal na mednarodnem likovnem natečaju za računalniško
predstavitev Ti Evropejec, jaz Evropejec. Učenci Blaž, Jelka, Thierry in Nino so se na Poljskem uvrstili v finalni izbor natečaja Symbol of democracy kot edini predstavniki Slovenije. Gaja je na literarnem natečaju osvojila drugo mesto. V okviru projekta so sodelovali tudi pri pripravi predstavitve o EU. Natalija, Jaša, Nejc, Blaž in Thierry so predstavili različne države. V natečaju Evropa v šoli so fotografirali, literarno in likovno ustvarjali, na nacionalni nivo tekmovanja pa so se uvrstili Nejc, Ana, Thierry, Aleš, Jas-
mina in Ana.
Ormoška šola je članica Eko šol in tokrat so predstavili tematski sklop biodiver-ziteta. V letošnjem letu so nastopali na stojnicah v organizaciji TD Ormož, sadili so semena v lončke, primerjali liste in cvetove rastlin, okuse plodov, preučevali rastline, ki jih uporabljamo v prehrani. Ob Eko dnevu so učenci od 5. do 8. razreda delovali na 19 različnih področjih, spoznavali rastline v različnih okoljih in ugotavljali njihovo pestrost. Obeleževali so tudi pomembne mednarodne
dneve, sodelovali v različnih razpisih in s pomurskim ekološkim centrom.
Šola že nekaj let uresničuje tudi projekt Zdrava šola, ki učence seznanja in navdušuje za zdravo prehrano, odnose in zdrav način življenja nasploh. Nanj se navezuje tudi projekt Jabolko, v katerem so učenci spoznali jabolko z vseh plati in pripravili razstavo. Projekt je imel cilj otrokom privzgojiti, da bi cenili ta sadež. Pestra je bila tudi raziskovalna dejavnost in kot je bilo rečeno"Svoja znanja in spoznanja znamo predstaviti ne le kot nekaj naučenega, ampak tudi kot nekaj, kar je smiselno in vredno za naše nadaljnje življenje."
Ob koncu prireditve so odprli še priložnostno razstavo izdelkov in predstavili računalniške predstavitve.
vki
Letos so se na OS Ormož ukvarjali z Evropo.
Moškanjci
Prve športne igre uspele
Utrinek s prireditve v Moškanjcih
Območni odbor sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Ptuj je v sodelovanju s Športnim zavodom Ptuj, Društvom Praha ter Društvom športnih pedagogov Ptuj organiziral prvo športno-družabno srečanje zaposlenih in upokojenih delavcev v vzgoji, izobraževanju in kulturi. Športna prireditev je potekala v soboto na letališču v Moškanjcih, odprl pa jo je Marjan Gojkovič, pomočnik glavnega tajnika SVIZ-a.
Tekmovanja, predvsem pa družabnega srečanja se je udeležilo več ekip iz devetih šolskih organizacij, skupno je nastopilo 90 tekmovalk in tekmovalcev.
Bilo je veliko smeha, pogovora, zabave, iger, navijanja, počivanja v prijetni senci pa tudi tekmovanja. Hrane in pijače ni manjkalo, vse to se je dogajalo ob dobri glasbi.
Organizatorji so bili z udeležbo in izvedbo zelo zadovoljni: »Igre so v celoti uspele. Vsi udeleženci so bili zelo zadovoljni s tekmovanjem, z organizacijo in vzdušjem. Zaposleni v vzgoji in izobraževanju si želimo takšnih srečanj, zato naj igre postanejo tradicionalne, naslednje bodo zadnjo soboto v maju 2006. Športni zavod Ptuj je partner, s katerim si še v prihodnje želimo sodelovati. Zahvaljujemo se vsem, ki so pomagali pri pripravi in izvedbi,« je ob koncu povedala Danica Zelenik, predsednica OO SVIZ Ptuj
Najboljši v posameznih športih:
-	nogomet: ekipa OŠ Destr-nik-Trnovska vas;
-	tematske igre: Dijaški dom Ptuj;
-	odbojka na mivki: ekipa OŠ Destrnik-Trnovska vas.
UG
ERA
[psïa
Ponudba velja do 10. junija 2005
Foto: UG
Sončkov klub v KLEKU
2* apartmaji, animacija, brezplačno za otroka do 12 let
od11.6./7D/POL 29.900 MAKARSKA RIVIERA
3* Pavić, sončnik in ležalnik na plaži, otrok do 12 let 50% popusta
18.6. - 2.7/7D/NZ 32.900
Sončkov klub na MURTERJU
3* Borovnik, izposoja koles, brezplačno za otroka do 12 let
od11.6/7D/POL od 39.900
Sončkov klub v ČRNI GORI
2* Obala, vsebina kluba - avtobusni prevoz + 3 izleti (dopl. 15.900 SIT/os.)
i8.6y7D/POL 39.900
Rim, Neapelj, Pompeji, Vezuv
4-dnevno avtobusno potepanje, slovensko vodenje
23.674D/POL 42.900
Sončkov klub v PORTOROŽU
3* Lucija, Izleti, animacija, brezplačno za otroka do 12 let
od 25.6y5D/POL od 46.900
GRČIJA, Kreta	TURČIJA, Alanija
3* Vergas beach, letalo iz U, brezp.	3* Hatipoglu, letalo iz U,
parkiranje (14D samo 105.900)	brezplačno parkiranje
18.6./7D/POL 59.900	19.6y7D/POL 88.000
ŠPANIJA, Mallorca	Sončkov klub na KRFU
3* Alejandria, letalo iz U, brezplačno 3* Oasis, cena velja za dve osebi,
parkiranje (14D od 102.900)	doplaâlo za klub 14.900 SIT/os.
15.6./7D/POL 69.900	3.,11.,18.7./10D/NZ 99.900
Chii ao v Srr n na vt(u&i^
SONČEK
TUI potovalni nnUr Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tel. prodlela: 02/22 080 33 * www.sanchek.cam World of TUI
Prireditvenih
vabimo@radio-tednik.si
Torek, 7. junij
9.00 do 16.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, celodnevne aktivnosti za organizirane skupine: voden ogled razstave, sre~anje z vitezom, prikaz renesan~-nih plesov
18.00 Ptuj, slavnostna dvorana ptujskega gradu, predavanja prof. Zmaga [mit-
ka o slovenskem mitolo{kem izročilu 18.00 Ptuj, CID, dru{tvo Tara pripravlja program preventivnega re{evanja motenj hranjenja in podpore pri že razviti motnji 19.00 SNG MB, Nabucco, VelDvo, za izven
-	V razstavi{ču gostilne Lužnik na Ptuju razstavlja slike krajin in cvetja
gospa Jelka Leskovar, likovna pedagoginja iz Maribora, razstava je na ogled do konca junija.
Sreda, 8. junij
10.30 SNG MB, Mednarodno tekmovanje opernih pevcev Ondina Otta 2005,
KazDvo, vstop prost 17.00 Ptuj, Dom upokojencev na terasi 1D, Babice in dedki pripovedujejo 19.00 SNG MB, Nabucco, VelDvo, za izven
Četrtek, 9. junij
10.00 Ptuj, Dom upokojencev na terasi 1D, Babice in dedki pripovedujejo 10.00 SNG MB, Mednarodno tekmovanje opernih pevcev Ondina Otta 2005,
KazDvo, vstop prost 17.00 Ptuj, center Ozara, koncert z Adijem Smolarjem 18.00 Ormož, Glasbena {ola, koncert učencev Glasbene {ole Ormož 18.00 Videm, otvoritev razstave v dvorani Občine Videm 18.00 Ptuj, Animacija, A{kerčeva 1, predavanje z Marjano Dermelj in Marjano Peterman, Gensko predelana hrana - Ali veste, kaj imate na krožniku?
KOLOSEJ Maribor
Torek, 7. junij, ob 15.40, 17.40, 19.50 in 21.50 Črni mož. Ob 16.30, 18.50 in 21.10 Ugani, kdo pride na ve~erjo. Ob 17.10 in 20.20 @ivljenje je ~udež. Ob 16.20, 18.40 in 20.50 A smo že tam? Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Talec. Ob 17.50 Poslednji lovec. Ob 15.30, 18.30 in 21.30 Vojna zvezd: Epizoda III - Maš~evanje Sitha. Ob 19.30 in 21.40 Prekleti. Ob 16.00, 18.20 in 20.40 Ve~ kot ljubezen. Ob 20.00 in 22.00 Mi še vedno nismo angeli. Ob 18.00 in 21.00 Nebeško kraljestvo. Ob 17.20 Misija: Cucelj.
Sreda, 8. junij, ob 19.00 Mesto greha. Ob 20.40 Roboti. Ob 15.40, 17.40, 19.50 in 21.50 Črni mož. Ob 16.30, 18.50 in 21.10 Ugani, kdo pride na ve~erjo. Ob 17.10 in 20.20 @ivljenje je ~udež. Ob 16.20, 18.40 in 20.50 A smo že tam? Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Talec. Ob 17.50 Poslednji lovec. Ob 15.30, 18.30 in 21.30 Vojna zvezd: Epizoda III - Maš~evanje Sitha. Ob 21.40 prekleti. Ob 16.00 in 18.20 Ve~ kot ljubezen. Ob 20.00 in 22.00 Mi še vedno nismo angeli. Ob 18.00 in 21.00 Nebeško kraljestvo. Ob 16.30 Misija: Cucelj.
Mali oglasi
STORITVE
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave, sive in črne, stare 12 tednov, prodam, po 600 SIT, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71._
PRODAJAMO JAGODE, vsak dan sveže, dobite jih pri Zelenikovih v Stojnci 122 b. Tel. 041 715-348.
PRODAM kravo simentalko in okrogle silažne bale. Tel. 751 55 61.
PRODAM domače jagode v Stojn-cih 141. Tel. 766 23 21, 031 365 377.
NEPREMIČNINE
V CENTRU PTUJA prodamo poslovni prostor - lokal, star 7 let, v pritličju PC Domino, velikosti 50 m2, cena 16.900.000 SIT; V BUKOVCIH PRI PTUJU prodamo stanovanjsko hišo, takoj vseljivo, staro 20 let, površine 200 m2, z gospodarskim objektom, 120 m2, parcela 1500 m2, cena 17.000.000 SIT ali po dogovoru; V MIKLAV@U PRI ORMO@U prodamo poslovno-stan. stavbo, velikost delavnice 183 m2, stanovanja 168 m2, garaže 45 m2, parcela 12 arov, cena 20.880.000 SIT ali po dogovoru. KUPIMO manjšo staro kmetijo. Informacije vsak delovnik od 8. do 15. ure, IUSING, d. o. o., Trstenja-kova 5, Ptuj, tel. 02 749 21 11, www.iusing.si.
NA SELIH prodam gradbeno parcelo (1600 m2) z vsemi priključki. Tel. 040 366 050 ali 02/764 28 11.
PRODAM okrog 5 ha njiv in travnikov, možno tudi starejšo stanovanjsko hišo, vse pri asfaltni cesti in v enem kosu. Tel. 031 407 116.
www.tednik.si
Vsak Četrtek ob 20.00 uri
moćm 7
mičmm.
7. MLADI DOLENJCI - Očka bom postal
6. Ans. PETRA FINKA - Ko padejo zvezde
5. Ans. EKART - Polka čez Ontario
4. OKROGLI MUZIKANTJE - Ko zakoljemo prašiča
3. MODRI VAL - KoStabona
2. Ans. GAŠPERJI-Sinje morje
1. Ans. SREDENŠEK - Gremo na Triglav
1.	TULIPAN-Še en liter
2.	SANDRA ŠUŠTERŠIČ - Očka, rada te Imam
3.	BOŠTJAN KONEČNÍK - Gostilna je moj dom
4.	ŠTAJER BAND - Mati moja
5.	KOŠTRUNI - MIcI, rad te Imam	r
6.	ZLATKODOBRIČ-Rad bi spoznal /[
7.	ANJAROPOTAR-Za rojstni dan ^
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za: _
Ime in priimek; Tfel. številka: _
_ Glasujem za: _ . Naslov:_
Glasovnice poSUite na d
h na naslov: MEGA MAHKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Oriejikove
SMS glasbene iel|e:
041/818-666
Nagrado prejme: RozallJaVrhovšek, Nova vas 34, 2250 Ruj
MALE OGLASE, OSIMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRIKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 aH 02 749-34-37, faks 749-34-35 aH elektronski naslov
justina.lah@radlo-tednik.sl, za večje objave predhodno pokličite.
^oiLlajti nai na iuitounm. íkLi
RADIOPTUJ
fta ú^Uetu
www.radio-ptuj.si
PARCELO NA PTUJU, 1100 m2, gradbeno urejeno za poslovno-stanovanjski objekt z lokacijskim dovoljenjem prodam. Tel. 041 920 200._
PRODAM stanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, 1,5 km iz centra. V račun vzamem eno ali dve manjši stanovanji. Tel. 031 697 097._
PRODAM vikend v Velikem Okiču (400 trsov, voda, elektrika, 23 arov). Tel. 782 39 91. Informacije vsak delovnik od 8. do 15. ure.
DOM - STANOVANJE
OTOK BRAČ, Supetar, center, oddam apartmaje, klima, parkirišče. Tel 00385 21-630-349, www.apartmanivuskovic.com.
ODDAM enoinpolsobno stanovanje na Ptuju, opremljeno. Tel. 041 457 403.
ODDAM v najem apartma za 4 ali 6 oseb (klima, KTV, lastno parkirišče) v Filip Jakovu. Tel. 0049 171 744 3331.
2,5-SOBNO stanovanje, 6 km iz Ptuja, zelo kvalitetno, zelo ugodno prodam. Gsm 041 613 804.
PRODAM 2,5-sobno mansardno stanovanje na Ptuju. Cena 12 mio SIT GSM 041 738 634.
MOTORNA VOZILA
PRODAM RENAULT twingo 1,2, letnik 99, novi model, cena 850.000 SIT ali brez gotovine z eno plačilno listo. Tel. 041 957 696 ali 041 627-647.
Cenik malih ogiasov v Štajersl(eni tednilcu
Fizične osebe	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	830,00	8,30
z oicvirjem	1.320,00	8,30
z okvirjem In simbolom	1.820,00	8,30
Pravne osebe in s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.100,00	11,00
z oicvirjem	1.760,00	11,00
z olwirjem In simbolom	2.420,00	11,00
z oiwlrjem in logotipom	3.080,00	11,00
Naročnikom Šta/erskega tednika priznavamo 20% popusl na male ogiase. l/se cene so v SlTbrez DDV.
Narazen gresta pota, narazen bolj vse bolj navzdol, končala steke bosta, al' več se videla nikol'.
OSMRTNICA
V 75. letu je po daljši bolezni umrla
Jelka Jurkovic
IZ VODOVE ULICE 4 NA PTUJU
upokojenka občinskega sodišča na Ptuju
Od nje se bomo poslovili v sredo, 8. junija 2005, ob 14. uri na ptujskem pokopali{~u. @ara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 9. uri.
Mož in otroci z družinami
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
AEROBIKE
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
NAR0ŮLN1CA ZA
vštaim/;/TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. , Raičeva 6	|
2250 Ptuj	'
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja www.aerobika.net s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AERèBIKE


Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike _
TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, UflDBA ZA NALČKE, SANÛÛBRANBA IN AEROBIKA
ime in priimek:
Ivan Primožič
Kicar Ig/a, 8880 Ptij
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Krčevina • Prišli so v miru aH ostali doma
V znamenju motorjev in glasbe
Z motorji je pač tako, da obstajata le dve možnosti: ali motorje ljubite ali pa jih sovražite, povsem gotovo pa nikogar ne pustijo ravnodušnega. Okrog 3000 ljubiteljev glasbe in motorjev je bilo v petek in soboto navdušenih, saj je Motoklub Ormož C'est bon že četrto leto zapored organiziral moto srečanje na Krčevini.
Srečanje je bilo namenjeno ljubiteljem motorjev in dobre glasbe. Organizatorji so jim v petek ponudili koncert Petra Garaša z ansamblom ter skupino The drinkers, v soboto pa so zaigrale Razvaline. Srečanje je bilo dobro obiskano in organizirano, razumevajoči lastniki pa so odstopili tudi primerno velik travnik za prireditev, na katerem so najpo-gumnejši postavili tudi šotore in prespali. V petkovem toplem popoldnevu pa so pod velikim šotorom osvežitev najprej poiskali udeleženci panoramske vožnje. Čez 200 motoristov se je popeljalo skozi Ormož proti Veliki Nedelji, Drakšlu, Podgorcem in čez Osluševce nazaj. V soboto se jih je zbralo čez 500 in popeljali so se do Miklavža, Lače vesi, pod Kogom in nazaj čez Središče. Med motorji, ki so med koncerti stali na travniku, pa se je nabralo precejšnje število radovednežev, ki so jim lastniki radi pokazali svoj jekleni ponos.
Srečanje je bilo posebno tudi zaradi humanitarnega značaja, ki ga je imelo. Pred kratkim je namreč ormoški motoklub doživel hud udarec. Smrtno sta se ponesrečila dva člana, zakonca Sonja
Na območju UE Ormož je registriranih okrog 100 motorjev in blizu 500 koles z motorji. Medtem ko so se motoristi hladili v senci šotora, so se motorji bleščali v soncu.
in Boris Kovačič, ki sta zapustila desetletno hčerko Nino. Člani kluba so takoj odprli žiro račun za pomoč deklici, predsednik Miran Topolovec pa je prepričan, da se bo vanj v naslednjih letih steklo dovolj sredstev, da bo mala Nina po zaključku osnovne šole lahko prejemala štipendijo, ki ji bo olajšala nadaljnje šola-
nje. Motoristi iz vseh koncev Slovenije so se dobro odzvali in pokazali veliko solidarnost, izkupiček nedavnega srečanja pa bo prav tako namenjen Nini. Pomoč za Nino Kovačič lahko nakažete tudi vi na številko računa 010000000400014, referenca 05 1253220-1846, pri NKBM. Pri organizaciji srečanj klu-
Udeleženci so imeli zelo individualne oprave. Prevladovalo pa je vsekakor črno usnje, v katerega so se odele tudi članice kluba, ki so poskušale čim več iztržiti na srečelovu, saj je prihodek šel za dober namen.
Napoved vremena za Slovenijo
Ako na Medarda (8.) dežuje, štirideset dni še naletuje,
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Tu in tam bodo občasno manjše, krajevne padavine. Najvišje dnevne temperature bodo od 16 do 21 stopinj C. Ponoči se bo prehodno delno zjasnilo, jutri zjutraj ali dopoldne pa ponovno pooblačilo. Čez dan bo od severa začelo deževati. Zapihal bo severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, najvišje dnevne od 14 do 19
bu vsa leta ob strani stojijo sponzorji, ki imajo posluh za motošport.
Klub ima blizu 40 članov, po internih pravilih so člani lahko tudi ožji družinski člani, ki jih motoristi povabijo na srečanja, izlete, pomagajo pa tudi pri organizaciji srečanja. Člani niso vezani na specifično vrsto motorjev, gre za pisano družbo. Precej se družijo, v sezoni vsaj enkrat na teden. Pred tremi leti jim je občina odobrila klubske prostore v OŠ Hum. Kot klub nastopajo na različnih srečanjih. Nosijo znak, ki spominja na občinskega, dodan pa je motorist. Na lanskem izletu sta se težko poškodovala dva člana, letos pa so izlet odpovedali zaradi smrti zakoncev Kovačič. S smrtjo in poškodbami se pogosto srečujejo. Tudi zato organizirajo preventivne vožnje, ki jih pripravlja policija s svojimi motoristi. V petek ob 17. uri vabijo vse motoriste na letošnjo demonstracijo varne vožnje pred centrom Renault. Inštruktorji opozarjajo, kako je treba reagirati v določenih situacijah, in po besedah predsednika Topolovca je to težje kot izpit. »Člani kluba so ljudje zrelih let, ki so si že ustvarili svojo eksistenco in si poleg tega lahko privoščijo motor, s katerim potujejo in poskušajo uloviti užitek, ki ga ta nudi. Pravi motoristi so povezani še z rock'n'roll glasbo in starim rockom, gre za način življenja, česar mlajši morda ne doživljajo tako,« je prepričan Topolovec.
Motoristi so prišli predvsem iz Slovenije, pa tudi s Hrvaške in Avstrije. Oba koncerta sta bila brezplačna.
vki
'vuknmi
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Milka Raišp, Trnovska vas 14 - Tejo; Tatjana Petek, Ptujska c. 2/a, Ormož - deklico; Ema Vreš, Sv. Florjan 75, Rogaška Slatina - Žana; Dušanka Zupanič, Lancova vas 37 - Tilna; Monika Štumberger, Zagrebška c. 77, Ptuj -Jasno; Helena Brumen, Dragotinci 39, Sv. Jurij ob Ščavnici - Lano; Margarita Krajnc, Prešernova 21, Ptuj - Saro; Alenka Treppo, Ključarovci 54/a, Križevci pri Ljutomeru - Lucijo; Andrejka Kolarič, Pavlovski Vrh 25, Ivanjkovci - Majo.
Poroke - Ptuj: Pavel Klobasa in Lidija Polič, Negova 114; Jožef Gašparič in Slavica Čeh, Trnovska vas 53; Anton Horvat in Stanislava Kokol, Lasigovci 4; Dušan Pšajd in Patricija Čerček, Klepova ulica 15, Ptuj; Miran Herga in Nataša Kosi, Krčevina pri Vurbergu 14/a; Robert Lukner in Sabina Megla, Cesta Simona Blatnika 1/a, Velenje.
Umrli so: Josip Humek, Dobrava 15/a, Ormož, umrl 22. maja 2005; Anton Lenart, Žabjak 39, Ptuj, umrl 26. maja 2005; Anton Gabrovec, Mestni Vrh 26, umrl 27. maja 2005; Marija Slaček, rojena Kozar, Trnovska vas 47, umrla 28. maja 2005; Oto Coklin, Krčevina pri Vurbergu 137, umrl 30. maja 2005.
Crna kronika
Smrtna nesreča s traktorjem
31. maja okrog 17.10 se je med delom s traktorjem in priključeno cisterno za prevoz gnojnice v kraju Lešniški Vrh, območje Ormoža, smrtno ponesrečil 43-letni moški. Z vožnjo po terasah vinograda je zapeljal na rob, kjer je pričel traktorski priključek drseti proti travniku, se odpel od traktorja in se ustavil na travniku na kolesih. Voznik je poskušal izvleči traktorski priključek, pri tem pa zapeljal na rob terase, traktor pa se je večkrat prevrnil in trčil v drevo. Voznik traktorja je poškodbam podlegel na kraju nesreče.
Kolesar pred avto
30. maja ob 21.40 se je na regionalni cesti v naselju Zg. Hajdina zgodila prometna nesreča, ko je 21-letni voznik osebnega avtomobila Daihatsu charade v križišču z lokalno cesto trčil v 52-letnega kolesarja, ki je vozil v isti smeri pred njim in zavijal levo v smeri lokalne ceste, ne da bi se prepričal, ali to lahko varno stori. Voznik osebnega avtomobila ni mogel pravočasno ustaviti in prišlo je do trčenja. Kolesar je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj, kjer je ostal na zdravljenju.
Z golfom pod vlak
2. junija ob 15.05 se je na lokalni cesti na nezavarovanem prehodu ceste čez železniško progo v naselju Nji-verce zgodila prometna nesreča, ko je 48-letni voznik osebnega avtomobila VW Golf brez zaustavljanja zapeljal čez prehod v trenutku, ko je z njegove desne strani pripeljal motorni potniški vlak. Potniški vlak je s sprednjim levim delom trčil v sprednji desni del osebnega avtomobila in ga potiskal po progi v smeri Zg. Hajdine. Voznik osebnega avtomobila je bil zaradi poškodb z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj.
Med motorji je bilo za vsak okus kaj. Poslikani lepotci, čudni križanci na dveh, treh ali celo štirih kolesih, nesramno hitri, nenavadni, predrzno dragi ali pa častitljive starosti, kot je primerek na sliki, ob katerem je mladenka nadomeščala sramežljivega lastnika.
Foto: vki