&
Mercator
v akciji
od29.3. do 12.4. 2001
65priložnosti za dober nakup
Akcija velja v vseh prodajalnah z živili v Mercatorju! Mcrcaror-Dolenjska. tl.d., Livada 8, Novo mesto
Otroci, starši! Mercator Center Novo mesto vas vabi v petek, 6.4.2001, ob 17. uri na ustvarjalno delavnico z naslovom "BUTARICE MALO DRUGAČE".
Št. 14 (2693), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 5. aprila 2001 • Cena: 240 tolarjev
OČISTIMO OKOLJE - S sobotno tradicionalno prostovoljno akcijo “Očistimo okolje 2001!" je Kulturno-športno društvo Gotna vas odprlo sezono letošnjih spomladanskih akcij urejanja okolja v novomeški občini. S smetmi seje tokrat spoprijelo 26 udeležencev - članov društva, krajanov, ribičev in lovcev, ki so nabrali za poln večji kontejner odpadkov. Sanirali so črno odlagališče v gozdnatem predelu Brezje, očistili brežine potoka Težka voda ter pregledali nekdanja črna odlagališča, čiščenja same struge potoka in zamenjave vseh poškodovanih tabel Varujmo okolje! pa se bodo lotili v kratkem. V akcijo so bili vključeni tudi Mestna občina Novo mesto ter novomeška Komunala in Dinos. Pričujoči posnetek je nastal ob potoku Težka voda na Pogancah, kjer so marljivi ljubitelji čistega okolja prav pod tablo Varujmo okolje!, ki je postavljena na vrhu brega, našli manjše črno odlagališče. (Foto: M: Žnidaršič)
Protest se je končal z dogovorom
V ponedeljek zvečer so se končala več kot trimesečna pogajanja med nevladnimi _ organizacijami kmetov in mlekarnami o odkupni ceni mleka
NOVO MESTO - Ker Sindikat kmetov Slovenije - podpirale so ga tudi druge organizacije (Rmetijsko-gozdarska zbornica, Zadružna zveza, Zveza govedorejcev Slovenije) - ni bil zadovoljen s ponujeno odkupno ceno mleka, ki je po novem ne določa več država, je minuli konec tedna zaostril pritiske in začel protestne zapore obratov Ljubljanskih mlekarn, ki sicer odkupijo 60 odst. slovenskega mleka.
Blokade dovoza in odvoza mleka so se začele v Kočevju, nadaljevale pa v Kranju, Novem mestu, Ljubljani in Mariboru. Kmečka Stranje pogajanjih zahtevala za 3,5 odst. višjo odkupno ceno mleka, kot je dosedanja veljavna (59,32 SIT za kilogram mleka s 3,7 odst. mlečne maščobe in 3,15 odst. mlečnih beljakovin). Protest so usmerili proti največji, Ljubljanski mlekarni, ker ta, kot je ob protestu poudarjal predsednik Sindikata kmetov Marjan Gorenc, edina ni upoštevala dogovorjenih pogodb in je kmetom plačevala manj kot druge mlekarne. Konec tedna so
mlekarne, ki so s stavko utrpele precejšnjo škodo in jim ie grozilo, da bodo izgubile tudi kupce v tujini, ponudile 2 tolarja pri litru več,
• V nedeljo in ponedeljek so dolenjski kmetje zaprli tudi dostop do zbiralnice mleka na Bajnofu pod Trško goro v Novem mestu, ovirali pa so tudi razvoz mlečnih izdelkov. V ponedeljek dopoldne so pripeljali mleko in ga zastonj razdeljevati občanom. Presežke mleka so delili tudi v Trebnjem, sicer pa so ga večinoma ponudili sosedom, prijateljem in znancem.
vendar je kmečka stran še zaostrila zahteve in z vsakim dnem zahtevala tolar pri litru mleka več.
V ponedeljek so se kmečke organizacije z Ljubljansko mlekarno pogodile za 2,5 SIT višjo ceno (izhodiščna minimalna cena 56,44 SIT za liter). Ta cena bo veljala od 1. aprila naprej, vendar le, če bodo enotno ceno plačevale vse slovenske mlekarne. Ljubljanske mlekarne pogojujejo izplačilo višjih cen tudi z dodatnimi izvoznimi vzpodbudami za mleko v višini 1,3 milijarde tolarjev, ki jih je obljubil kmetijski minister Franci But. Ta
• V soboto zvečer so stavkajoči kmetje zaprli tudi vhod obrata Ljubljanskih mlekarn v Kranju, v Kočevju, pred sirarno, ki dnevno prevzame 50.000 litrov mleka, pa so stavkajoče zamenjali kmetje iz Trebnjega in okolice, medtem ko je zapora traktorjev ostala. Kmetje so s seboj pripeljali 300 litrov mleka in ga delili mimoidočim. V pogajanju o ceni je sodeloval tudi največji proizvajalec mleka M-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, ki dnevno odda 22.000 litrov mleka, ostali kmetje, ki se na tem območju ukvarjajo s prirejo mleka, pa o stavki niso bili obveščeni. (B. ŽAGAR)
je med drugim napovedal, da bo Slovenija v bodoče probleme z odkupom mleka in ceno reševala s kvotami, kar pomeni, da bo omejevala proizvodnjo mleka.
B. DUŠIC GORNIK
Priprava za park
KOSTEL - Razgovor o sodelovanju v okviru priprav na razglasitev regijskega parka sta minuli četrtek sklicala v Grajskem hramu v Kostelu Slovenski E forum-Društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo in Vitra-Center za uravnotežen razvoj Cerknica. Udeležili so se ga predstavniki občin Kostel, Kočevje. Osilnica in Črnomelj. Razgovor je potekal o učinkoviti in ekološki izrabi raznih energij in njih vključevanju v ekološko kmetovanje in mehke oblike turizma. Dogovorili so se, da bosta oba sklicatelja razgovora pripravila predlog za udeležbo na mednarodnem natečaju za pridobitev denarja za urejanje obnovljivih virov energije in njihovo učinkovito rabo.
(m"(---------------------
Ob koncu tedna bo v glavnem oblačno in deževno.

KZ Krka Z.O.O. Novo mesto
Rozmanova 10, Novo mesto; PE Trgovina in storitve
KMEČKI MLEČNI PUNT
Nikoli dokončana zgodba
Mlečna vojna je pokazala na realno moč kmetov, ki so, čeprav prispevajo komaj nekaj odstotkov k domačem bruto družbenem proizvodu, po. moči, vplivu in pomembnosti pred marsikatero drugo dejavnostjo. “Stavka je danes samo za mleko, toda v njej bomo dobili moč in že jutri se bomo lahko pogajali za meso ali kaj drugega, "je v nedeljo v Semiču na občnem zboru Sindikata kmetov Slovenije dejal predsednik Marjan Gorenc.
Kmetje, ki so bili doslej v vrtincu manipulacij kmečkih zadrug, kooperacij in političnih strank, so se moči in pomena organiziranosti začeli zavedati. Pri tem jim je pomagala celo država sama, ki jih je postavila v vlogo pogajalcev za svojo usodo. Pri tem ni skrivnost, da skupaj z EU tudi finančno podpira kmečki sindikat, njegovo vodstvo pa se je učinkovitega boja šlo učit h kolegom v Francijo in na Irsko.
Javnost tudi po koncu protesta ni prepričana o tem, kdo je v resnici na robu preživetja: pridelovalci mleka, mlekarne ali oboji. Kakorkoli že, pogajanja so zaenkrat končana; za večino Slovencev brez večjih pretresov in negodovanj in z nekaj izgube za Ljubljanske mlekarne. Odvila seje zgodba, kakršne se lahko še nadejamo. Mleko pa je itak nikoli končana zgodba. Kmetijski minister je mlekarne in kmete že ohladil z napovedjo kvot, omejevanjem proizvodnje mleka ter z zmanjšanjem izvoznih spodbud in povečanjem plačil kmetom.
BREDA DUŠIC GORNIK
I
Dan z imenitnimi gosti
Na osnovni šoli dr. Pavla Lunačka praznovali dan šole in mednarodni dan knjig za otroke
ŠENTRUPERT - Jože Zupan, ravnatelj osnovne šole dr. Pavla Lunačka, je v desetletjih ravnate-ljevanja očitno znal povezati številne niti med šolo in znanimi slovenskimi osebnostmi, saj mu ni bilo težko dobiti na letošnji dan šole tako imenitnih gostov, kot so pesnik Tone Pavček, igralka Milena Zupančič, pevec Adi Smolar ter športnik^ Jože Okoren in Branko Rokavec. Slednja sta domačina in nekdanja učence te šole, pesnik Pavček pa je, kot je sam dejal, že skoraj pravi Šentruperčan, saj je bil že več kot desetkrat gost šole. Njim sta se pridružila še Anica, življenjska sopotnica pokojnega dr. Lunačka, in dr. Matjaž Lunaček.
Šentruperska šola praznuje svoj dan 2. aprila, to je na dan smrti akademika dr. Lunačka, po katerem šola nosi ime, hkrati pa je to tudi mednarodni dan knjig za otroke, s katerimi ima šola prav tako tesno povezavo, saj je tu postavljena izjemna zbirka izvirnih knjižnih ilustracij. Praznovati so začeli že v petek, 30. marca, ko sta na šolski prireditvi nastopila šolska ritmična skupina in kantavtor Adi Smolar, zaključili pa v ponedeljek, 2. aprila. Dopoldan so se učenci srečali
Razstava Dekleta in šola
NOVO MESTO - V mali dvorani Dolenjskega muzeja bodo jutri, 6. aprila, ob sedmih zvečer odprli gostujočo razstavo Zgodovinskega arhiva Ptuj Dekleta in šola - izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč jn danes. Razstava je bila doslej na ogled že v.več krajih.
z domačima športnikoma, Jožetom Okornom, paraplegikom, kije v športu za invalide osvojil več kot 200 medalj, med njimi tudi zlato olimpijsko odličje, in Brankom Rokavcem, mojstrom cestnohitro-stnih dirk in spretnostnih voženj. Opoldan pa so dan šole kronali s prireditvijo, na kateri so nastopili šolski recitatorji, dobitniki Cankarjevih priznanj, in pevski zbor pod vodstvom Nataše Brcar. K sproščenemu nastopu je ravnatelj Zupan, kije vodil prireditev, pripravil tudi oba gosta, zgovornega in iskrivega govornika pesnika Pavčka in ambasadorko Unicefa, igralko Mileno Zupančič. Pesnik je ob tej priložnosti prebral tudi nekaj svojih najnovejših, v javnosti še ne predstavljenih pesmi.	MiM
Berite danes
stran 2:
•	Izjemen mednarodni uspeh Prusovih vin
stran 3:
•	Samouprava d liberal
stran 7:
•	Trimov dobiček že 452 milijonov
stran 8:
•	Tudi v nedeljo, če je kupec
stran 11:
•	Roparja sta še neznana
stran 18:
•	Kolo: ne igrača, ampak prevozno sredstvo
SAMA ZNANA IMENA - Ravnatelj šentruperske osnovne šole je na zaključni prireditvi ob dnevu šole pozdravil ugledne goste (na sliki z leve): Jožeta Okorna, Branka Rokavca, Anico Lunaček, Mileno Zupančič, Toneta Pavčka in dr. Matjaža Lunačka.
OBISK MINISTRICE ZA KULTURO - V torek, 3. aprila, je Novo mesto obiskala ministrica za kulturo Andreja Rihter in se z novomeškim županom dr. Antonom Starcem, direktorico občinske uprave Mojco Novak in z drugimi predstavniki uprave pogovarjala o nadaljevanju obnove Knjižnice Mirana Jarca, o delovanju javnih zavodov s področja kulture in sistemskem financiranju dejavnosti regionalnega pomena, pri čemer je bilo največje pozornosti deležno varovanje kulturne dediščine. Beseda je tekla tudi o načrtih za obnovo in revitalizacijo Narodnega doma. Ministrica se je sestala tudi s predstavniki javnih zavodov s področja kulture, nato pa si je ogledala staro mestno jedro. Na sliki: popoldanski sprehod mimo propadajočega Narodnega doma je ministrico (druga z desne) najbrž prepriča/, da bo za prvi narodni dom na Slovenskem res treba kaj narediti. (Foto: M. Markelj)

S 07/ 30 81 118 ii 041 600
ŠMARJE 13a, ŠENTJERNEJ, e-pošta: info@k<
I ž b < i
9.900 SIT 19.900 SIT 24.900 SIT 29.900 SIT 39.900 SIT Ob sklenitvi novega naročniškega razmerja MobitelGSM za 18 mesecev
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
Ali ste že razmišljali o varčevanju v vrednostnih papirjih? Zdaj je pravi čas za to!
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), 07/33-42-410 BPH, Rimska cesta 11, Jrebnje, B 07/34-60-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, 07/30-56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, B 07/81-41-371
Obisk iz Virovitice
NOVO MESTO - V torek, 10. aprila, bo novomeško občino obiskala delegacija hrvaškega mesta Virovitica. Namen enodnevnega obiska je boljše medsebojno spoznavanje, predstavitev novomeških kulturnih ustanov in njihovih dejavnosti ter vzpostavitev poslovnih vezi na širšem kulturnem in turističnem področju. Po sprejemu pri županu dr. Tonetu Starcu si bodo gostje ogledali Knjižnico Mirana Jarca in Dolenjski muzej, obiskali Turistično zvezo Novo mesto in obisk končali na gradu Otočec.
f <°N
-	■ CO -ej-
^ _ CZ- Os
o o
* ar MM
c Set?
ISSN 0416-2242
9 770416
2240
Nedelja, trgovina in vi
Potem ko je ministrica za gospodarstvo Tea Petrin spremenila pravilnik o obratovalnem času prodajaln, je marsikje završalo. V sindikatu delavcev trgovine Slovenije pravijo, da je novi pravilnik legaliziral suženjsko delo trgovk in trgovcev, suženjsko zato, ker je premalo plačano. Po navedbah tega sindikata trgovci in trgovke dajejo delodajalcu desetino, in sicer s tem, da 10 odstotkov njihovega opravljenega dela ni plačanega. Tako zastonjsko delo je posledica dejstva, da morajo številni delavci priti na delo pred odprtjem trgovine in ostati tudi še dolgo po zaprtju, Ministrica na take pripombe odgovarja, da trgovci ne morejo prisiliti zaposlenega, da bi delal dlje od polnega delovnega časa. Kljub taki obrambi iz vladnih vrst je težko verjeti, da bi veletrgovci prisluhnili delavcu, ki bi se skliceval na svoje pravice. Po tem pravilniku bodo mogoče vsi veliki trgovci v Sloveniji odprli trgovine ob nedeljah. Nedeljsko obratovanje trgovin pa po prepričanju mnogih jemlje pravico do nedeljskega počitka. Vsemu navkljub bodo veLetrgovci podaljševali čas, ko so delavci v trgovini. To je pač podjetniško. Tudi kupcev se bo našlo tudi ob nedeljah. Zato , pa bodo sindikati skupaj z inšpekcijo morali ukrepati proti kršilcem delovnopravne zakonodaje. Kaj menite o najnovejšem dogajanju v zvezi z obratovanjem trgovin, o tem govori današnja anketa.
JOŽE MATEKOVIČ, dipl. ekonomist iz Metlike: “Nisem navdušen nad tem, da bi bile trgovine odprte tudi v nedeljo. Morda le tiste, ki so res upravičene, na primer prodajalne z živili, lekarna ipd. Naj imajo Gospodov dan tudi trgovci, ne le drugi. V naši družini si, če je le mogoče, vse potrebno nakupimo že prej, ne ravno v nedeljo.”
DANIEL NOVAK, upokojenec iz Kremena (pri Krškem): “Če dela trgovec 6 dni v tednu, ni nujno, da dela še sedmi dan. Saj se prodajalci za ta dan tudi zamenjajo. Dobro je, daje ob nedeljah v mestu odprta ena trgovina.
To naj bo trgovina za prehrano. Sem proti temu, da se pritiska na prodajalce, češ delaj, delaj, drugače boš izgubil službo."
ANITA ROŽAC, prodajalka, iz Dolenje vasi pri Artičah: "Ob nedeljah je, povedano po domače, delati v trgovinah nesmiselno. Nedelja je za ljudi prosti čas, čas, da si z družino, s prijatelji, čas za počitek in hobije. Je pač neke vrste praznik. Zelo težko je doseči, da firme ne bi delale ob nedeljah. Država dela po svoje. Je tudi stvar posameznika, kaj bo dosegel.”
MILENA JUDN1Č, upokojenka iz Novega mesta: “Tudi trgovke in trgovci so starši - mamice in očetje, ki bi bili čez vikend radi doma in se posvetili svoji družini ali prijateljem. Menim, da bi bilo dovolj, če bi bila v nedeljo dopoldan odprta le ena manjša dežurna trgovina, kot je npr. tista v Ločni, ne pa cel Mercatorjev center na Cikavi, kjer je zaposleno veliko trgovk in trgovcev."
IRENA BARTOLJ, prodajalka iz Šentjerneja: “Mislim, da se da vse po- g trebno nabaviti ob drugih dnevih. Sama v nedeljo redko kupujem, saj menim, da si vsak zasluži en dan počit- a ka. Klub vsemu imajo prodajalne ob ‘ nedeljah precej prometa, ker smo se ; razvadili. Nekateri gredo v trgovino kot na nedeljski sprehod. Na tem področju bi bilo potrebno s predpisi narediti red."
MARTIN PLUT, upokojenec iz Stranske vasi: “Vidim, da se ob nedeljah kar dosti proda, menim celo, da imajo okoliški trgovci največ prometa ravno ob sobotah in nedeljah. Nedeljski nakupi niso samo razvada, ampak so danes že kar potreba, in to ne le v mestih, kjer so velike trgovine, tudi v manjših vaseh. Ljudje imajo čez teden premalo časa, zato bo težko iti nazaj na staro."
KATARINA GOLE, referentka za testno dokumentacijo v Trimu, doma« na Malem Cirniku: “Ker živim na podeželju, ne čutim potrebe, da bi podaljševali odpiralni čas trgovin. Mislim pa, da bi tudi v večjih mestih morali prej dobro proučiti, kaj to pomeni, navsezadnje tudi za ustvarjanje celotnega prihodka, če jim je že malo mar [ za prodajalce."
IVANA KUHAR, prodajalka v tr- I govini Inpleta v Sevnici: “Pri nas ne vi- j dim namer za delo ob nedeljah. Mis- | lim, da gre predvsem za živilske proda- ( jalne oz. s prehrambenimi artikli. Je pa ; tudi to nekakšen pritisk na prodajalce, ki nas je menda že preveč in bi se jih ■ radi nekateri delodajalci na ta način, j ob pomoči ministrice Petrinove, rešili..."
BOJAN MARINČ, direktor Propagande iz Kočevja: “S stališča potrošnika mi je všeč, da so trgovine odprte tudi ob nedeljah. Po drugi strani pa mislim, da to ni ravno nujno. Ne nazadnje: dolga leta so bile trgovine ob nedeljah zaprte, vendar je tudi res, da se način življenja ljudi spreminja in da se bodo temu morale prilagoditi tudi trgovine."
Nižja telefonska priključnina
LJUBLJANA-Od L aprila je telefonska priključnina nižja za 60 odstotkov, tako da zdaj z DDV-jem znaša 21.145,59 SIT. Uprava Telekoma je pocenitev v skladu s svojimi načrti in priporočilom Vlade Republike Slovenije sprejela na seji 29. marca.
Izjemen mednarodni uspeh Prusovih vin
Zmagoslavje slovenskih vin na mednarodnem ocenjevanju vin v Ljubljani - Prusova s Krmačine imata 4 najžlahtnejše medalje, 2 slovenska prvaka sorte in 1 šampiona
LJUBLJANA - Letošnje mednarodno ocenjevanje vinskih vzorcev Vino Ljubljana, že 47. po vrsti, je prineslo velik uspeh slovenskim vinom in potrdilo strokovno priznano visoko kakovost naših vin. Ne samo da so slovenska vina prejela največ žlahtnih odličij, ampak so bila tudi v vseh štirih kategorijah (pri belih suhih, rdečih, predikatnih in penečih se vinih) med kandidati za šampione.
Revije pevskih zborov
Območne revije otroških, mladinskih in odraslih zborov
NOVO MESTO, KRŠKO, TREBNJE - Včeraj, 4. aprila, popoldan so v krškem kulturnem domu in v novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine potekale območne revije predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov. V Novem mestu so nastopili trije predšolski zbori iz Novega mesta, Šentjerneja*in Dvora, deset šolskih zborov iz Novega mesta, Škocjana, Stopič, Vavte vasi in Žužemberka ter šest mladinskih zborov iz štirih novomeških osnovnih šol in osnovnih šol Vavta vas in Žužemberk. V Krškem je nastopilo sedem otroških zborov in štirje mladinski iz Krškega, Brestanice, Rake, Leskovca pri Krškem in Senovega. V Trebnjem bo na območni revija otroških in mladinskih zborov danes ob 15. uri v Kulturnem domu nastopilo enajst zborov iz Trebnjega, Mirne, Nemške vasi, Velikega Gabra, Mokronoga, Šentruperta in Šentlovrenca, v soboto, 7. aprila, pa bo ob 19.30 v Kulturnem domu območna revija odraslih pevskih zborov, na kateri bo nastopilo deset zborov iz Šentlovrenca, Trebnjega, Čateža, Mokronoga, Šentruperta, Velikega Gabra in Mirne.
Na ljubljansko vinsko ocenjevanje, eno najuglednejših na svetu, ki poteka pod pokroviteljstvom Mednarodnega urada za trto in vino iz Pariza in Mednarodne zveze enologov, je letos prispelo 756 vzorcev vin iz 21 držav iz celega sveta. Ocenjavalo jih je pet šestčlanskih komisij, predsednik ocenjevalnih komisij pa je bil dr. Julij Nemanič, belokranjski rojak, strokovnjak svetovnega ugleda in veljave.
Letos so v Ljubljani prvič ocenjevali po novi 100-točkovni metodi. “Ta metoda se je izkazala kot zelo ustrezna in dobra, saj v nasprotju s prejšnjo, kije temeljila na sistemu odbitnih, negativnih točk, bolj poudarja kakovost vina, to, kar vino dobrega vsebuje, ne to, česar mu manjka. Skratka, ta metoda izpostavlja in nagrajuje kakovost, kar je vsekakor v korist vina in bolj spodbujajoče za vinarje," pravi dr. Nemanič. Po tej ocenjevalni metodi prejmejo srebrno medaljo vina, ki dobijo od 80 do 84,99 točke, zlato medaljo prejmejo vina z oceno med 85 in 89,99 točke, veliko zlato pa vina z oceno 90 in več točk.
Med 756 vzorci vin jih je bilo več kot tretjina, natančno 292, iz Slovenije. V torek, 3. aprila, ob otvoritvi vinogradniško-vinarskega sejma, so slovenski vinarji prejeli 12 velikih zlatih medalj, 62 zlatih in 3 srebrne medalje. Sledijo avstrijska vina (44 poslanih vzorcev) s 6 velikimi zlatimi, 20 zlatimi in 1 ' srebrno medaljo; Španci so na ocenjevanje poslali 68 vzorcev vin in dobili 3 velike zlate, 13 zlatih in 5 srebrnih medalj; odlično so se izkazala avstralska vina (20 vzor-
ULTRAZVOČNI APARAT ZA BOLNIŠNICO - Tovarna zdravil Krka je v torek Splošni bolnišnici Novo mesto na manjši slovesnosti predala ultrazvočni aparat za kardiologijo ameriškega proizvajalca General Electric. Najsodobnejši ultrazvočni aparat te vrste bodo specialisti internisti uporabljali za diagnostiko bolezni srca in ožilja. Ob tej priložnosti je strokovni direktor novomeške bolnišnice Jože Smodej, dr. med., poudaril, da je razvoj bolnišnice in posodobitev opreme močno odvisen od dodatnih virov financiranja, kot so donatorstva in sponzorstva, med najpomembnejšimi in največjimi donatorji pa je prav gotovo Krka. Na sliki sta generalni direktor Krke Miloš Kovačič in vodja odseka za bolezni srca in ožilja na internem oddelku, specialist internist Iztok Gradecki, dr. med. (Foto: Marko Klinc, Foto Life)
cev) s 3 velikimi zlatimi, 9 zlatimi in 2 srebrnima medaljama, pa japonska (35 vzorcev) z 12 zlatimi medaljami; s po eno veliko zlato medaljo se lahko pohvalita še Nemčija in Urugvaj, z zlatimi pa Čile (8), Južnoafriška republika (7), Italija in Hrvaška (po 6), Švica (5), Argentina, Luxemburg in Madžarska (po 4)t Brazilija in Nemčija (po 2) ter Češka, Francija in Slovaška (po 1). Povedati je treba še, da sodi ljubljansko ocenjevanje med tista redka, katerih medalje in diplome se smejo uporabljati v propagandne namene pri promociji vin v državah Evropske skupnosti.
Od vinarjev z območja, ki ga pokriva Dolenjski list, sta se v tej izjemni konkurenci Jvsekakor najbolje izkazala znana belokranjska vinogradniška zakonca Jože in Anica Prus s Krmačine. Za štiri na ocenjevanje poslana vina sta prejela dve veliki zlati in dve zlati medalji. To je dosežek, ki mu ga ni para! Zlato medaljo sta dobila njuna: sauvignon - suhi jagodni izbor, letnik 1999, in rumeni muškat -jagodni izbor 1997, veliko zlato pa
• Sejem Vino Ljubljana je v torek, 3. aprila, odprl kmetijski minister mag. Franci But. Na otvoritvi so razglasili tudi šampione letošnjega mednarodnega ocenjevanja. Potem ko sta Jože in Anica Prus iz Krmačine pri Metliki za svoje štiri vzorce dobila dve veliki zlati in dve zlati medalji, ko sta dve njuni vini postali slovenska prvaka sorte, je njun rumeni muškat letnik 1999, posebno vino iz sušenega grozdja, postal tudi šampion v kategoriji belih mirnih vin z ostankom sladkorja, kar je eden največjih uspehov slovenskih vinarjev sploh. To vino je bilo tudi šampion na nedavnem mednarodnem ocenjevanju Vinovi-ta v Zagrebu. “To je ponos za našo družino in sloves belokranjskih in slovenskih vin,“ je takoj po razglasitvi za naš časnik izjavil Jože Prus. Med štirimi šampioni si je v kategoriji penečih se vin ta laskavi naziv od slovenskih vin pridobila še zlata radgonska penina, letnik 1997.
rumeni muškat iz sušenega grozdja, letnik 1999, in sauvignon - ledeno vino 1999. Veliko zlato medaljo je prejel še Anton Kostelec iz Drašičev za laški rizling - izbor, letnik 1999, zlato medaljo pa: Kmečka zadruga Krško za sauvignon 1999, Kmetijska zadruga Metlika za modro franknjo 1997, Anton Kostelec za laški rizling -ledeno vino 1998, Jože Mavretič iz Drašičev za beli pinot 1999 in Vino Brežice za laški rizling ledeno vino 1997 in 1999 ter laški rizling suhi jagodni izbor 1999.
“Rezultati letošnjega mednarodnega ocenjevanja vin v Ljubljani so za slovenske vinarje zelo spodbudni," je posebej za naš časopis povedal dr. Julij Nemanič. “Nad pričakovanjem imamo velikih zlatih medalj, presenetljiva je tudi uvrstitev naših vin med kandidate za šampione v vseh kategorijah. Vse čestitke! Vinorodna dežela Posavje je z razmeroma majhnim številom vzorcev dosegla lepo število najvišjih odličij. Med njimi sta tudi dva kandidata za šampione. Vsekakor se je ta vinorodna dežela, v katero sodita tudi Dolenjska in Bela krajina, izvrstno odrezala.
Kar težko je najti prave besede za izvrstne uspehe belokranjskih vinogradnikov v zadnjih letih. To je presenečenje tudi za nas same, Belokranjci smo prekosili sami sebe. V Zagrebu je bilo šampion vino iz Bele krajine; tokrat imamo dva kandidata za šampiona, kar dve Prusovi vini, rumeni muškat iz sušenega grozdja in sauvignon ledeno vino, pa sta slovenska prvaka sorte. Belokranjska vina so dobila 3 velike zlate in 5 zlatih medalj. To je uspeh, s kakršnim se ne more pohvaliti noben drug vinorodni okoliš v Sloveniji. Bela krajina se je s temi predikati visoko povzpela v Sloveniji. Predikatna vina so bela, tako poleg belih brez in bele narodne noše postaja naša dežela znana tudi po izvrstnih belih vinih. Metliška črnina pa je tako in tako že dovolj uveljavljena."
V senci mednarodnega ocenjevanja vin, a nič manj pomembno, je potekalo mednarodno ocenjevanje alkoholnih pijač. Med 18 vzorci iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Francije, Slovaške, Južnoafriške republike in Slovenije je ocenjevalna komisija podelila naziv šampion med naravnimi žganimi pijačami viljamovki Prior pleterski proizvajalca Fructal Ajdovščina.
A. BARTELJ
PLAKETA ZA PODPOLKOVNIKA KLOBČAVERJA - Novomeški župan Anton Starc je minulo sredo podpolkovniku Slovenske vojske Antonu Klobčaver-ju podelil plaketo MO Novo mesto za dolgoletno delo v obrambnih strukturah v dolenjski regiji ter dobro sodelovanje med Vojašnico Novo mesto in občino. Podpolkovnik Klobčaver je bil zaposlen v pokrajinskem poveljstvu TO Republike Slovenije in občinskem štabu TO Novo mesto, leta 1992 pa je postal poveljnik Vojašnice Novo mesto in 22. brigade SV Aktivno je sodeloval tudi v organizaciji in usposabljanju enot TO, med osamosvojitveno vojno pa je vodil koordinacijo bojnih in drugih akcij na Dolenjskem. Nedavno je bil po več kot 23 letih dela v obrambnih strukturah v dolenjski regiji razrešen dolžnosti poveljnika 22. brigade in Vojašnice Novo mesto. V generalštabu SV bo odslej skrbel za civilno-vojaške zadeve. (Foto: Marko Klinc, Foto Life)
Z APRIL - SVETOVNI DAN ZDRAVJA 2001
Duševno zdravje je stvar vseh
Ko govorimo o zdravju, pomislimo najprej na telesno zdravje. Vendar je za dobro počutje in ustvarjalno življenje velikega pomena tudi duševno zdravje. Duševne motnje in bolezni lahko hudo prizadenejo posameznika in njegovo družino. Pogosto.je psihiatrična diagnoza socialna stigma, ki odrine človeka na rob družbe. Ljudje se duševnih motenj bojijo zaradi številnih predsodkov in neznanja. Ljudje z duševno boleznijo imajo prostor v družbi kot vsi ostali in jim izključevanje povzroča te še večje trpljenje. Dejstvo je, da se jim stanje lahko izboljša in da lahko prispevajo svoj delež družbi.
Duševne motnje povzročajo biološki, psihološki in socialni dejavniki. Prizadenejo lahko kogarkoli: otroke, mladostnike, odrasle in starejše. Za shizofrenijo so značilne motnje mišljenja, čustvovanja, blodnje in halucinacije. Začne se v mladosti in v vseh kulturah prizadene približno en odstotek ljudi, vendar jo je možno uspešno zdraviti oziroma zmanjšati težave z zdravili in psihosocialno rehabilitacijo. Za boljši uspeh je bistvena podpora družini.
Pri depresivnih motnjah pride do potrtosti in izgube zanimanja, ki se lahko izmenjuje s pretirano vznesenostjo, v tem primeru gre za manič-no-depresivno motnjo. Približno 25 do 30 odst. ljudi doživi vsaj enkrat v življenju depresivno krizo. Tudi njim je možno pomagati, vendar mnogi ne poiščejo pomoči. Depresije in shizofrenija so vzrok za 60 odst. samomorov.
Odvisnost od alkohola je naslednja zelo razširjena duševna motnja. F Sloveniji je od alkohola odvisnih 173.000 ljudi, vsak peti odrasli mo-
ški in vsaka 25. ženska. Za odvisnost od alkohola je značilna močna želja po pitju kljub škodljivim posledicam, nesposobnost za nadzor nad količino popite pijače, dobro prenašanje velikih količin alkohola in telesna reakcija odtegnitve, če se prekine uživanje alkohola. Nezmerno pitje alkohola je povezano s številnimi boleznimi in poškodbami ter socialnimi problemi. V Sloveniji je ena tretjina ljudi, ki naredijo samomor, alkoholikov. Tudi odvisnost od alkohola je možno s strokovno pomočjo uspešno zdraviti.
Samomori so pomemben pokazatelj duševnega zdravja. V Slovenijije letno okrog 600 samomorov, kar pomeni, da je slovenska stopnja samomorilnosti na vrhu evropske lestvice, narodovo duševno zdravje pa na nezavidljivi ravni.
Problem duševnega zdravja ni le stvar prizadetih in njihovih družin, ampak celotne družbe. Treba je priznati pomembnost duševnega zdravja in osvestiti posameznike in njihove družine, da skrbijo za svoje potrebe v zvezi z duševnim zdravjem. Kdor misli, da ima težave, naj poišče pomoč. Važno je izobraževanje ljudi, kako določene okoliščine in odnosi v zgodnjem otroštvu ustvarjajo dejavnike, ki kasneje v življenju preprečujejo ati pospešujejo nastanek duševnih motenj. Temelj osebnosti se namreč oblikuje predvsem do tretjega, najkasneje pa do šestega leta. Kot nam je samo po sebi umevno, da poskrbimo za cepljenje otroka proti nalezljivim otroškim boleznim, bi morali poskrbeti tudi za njegovo duševno zdravje.
DARJA RADEŠČEK, dr. med., spec. soc. med.
Novomeška kronika
POSTAJA - Novomeška avtobusna postaja, za veliko ljudi vsak dan vhod v mesto, je prava mestna sramota. Postaja, ki je kot arhitekturni projekt bila deležna strokovnih slavospevov in doživela celo knjižno izdajo, je danes beznica z razbitimi in za-sranimi stranišči, nedograjeni del pa je smetišče, kotišče podgan in druge golazni. Občinska gospoda tega ne vidi, ker se vozi s službenimi avtomobili, ne pa z avtobusi.
STOPNICE - Še vedno pa občinske gospode ne nosijo na nosilih. Tako je čudno, da se kdo od velmož (in veležena, da bo zadoščeno novodobnim spolno-enakostnim šegam in navadam) ni spotaknil na razdrapanih stopnicah pred občinsko stavbo na Novem trgu, ki so še iz časov, ko je bila v tej stavbni nakazi jugoslovanska vojaška uprava. Medtem ko bi za ureditev avtobusne postaje potrebovali ku-bike denarja, bi bila za flikanje občinskih šteng dovolj Žakelj cementa in karjola peska, je na zadnji seji občinskega sveta opozoril najnovejši član SDS-ovske svetniške skupine Božo Horvat.
LISTE - Po zakonu političnim strankam, ki so si na volitvah utrle pot v občinski svet, pripada po 30 tolarjev od vsakega volivca na mesec. Do sedaj so ta denar dobivale tudi tako imenovane liste: Lista za Dolenjsko, obrtniška lista, Društvo Novo mesto, po najnovejši razlagi republiških oblastnikov pa bodo liste ostale “plonk” in bodo denarce basale samo “prave” stranke. Po domače povedano: kdor se ne ukvarja s politiko, naj crkne! O ustavni kategoriji enakosti pred zakonom seveda tu ni ne duha ne sluha in ne o tem, da občina lokalne stvari ureja samostojno. Ne in basta, so rekli vsemogočni oblastniški birokrati v nebeški Ljubljani. S tem pa listam za naslednje volitve kar vsiljujejo predvolilno geslo: “Volite nas, ker boste z vsakim glasom, ki ga boste dali nam, prihranili po 30 tolarjev občinskega denarja na mesec!” Več ko bodo liste dobile glasov, bogatejša bo občina in manj bo požrešne politike...
Ena gospa je rekla, da podpira nezadovoljne pridelovalce mleka, ki grozijo, da bodo mleko namesto v mlekarne zlili po cesti. En gospod pa komaj čaka štrajk vinogradnikov...
Na Menino planino
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto priredi v nedeljo, 7 aprila, pohod na Menino planino. Pot je lahka in primerna za vsakogar. Z novomeške avtobusne postaje bo avtobus odpeljal ob 6. uri. Pohod se začne v Gornjem Gradu, hoje je za okoli 5 ur. V Novo mesto se bodo vrnili okoli šestih zvečer. Za pohod so potrebni dobra obutev, topla oblačila in rezervno perilo, priporočajo tudi pohodne palice. Hrana naj bo iz nahrbtnika, v domu na Menini planini pa bo moč dobiti tudi kaj za pod zob, čaj in drugo pijačo. Za člane društva je cena 2.000, za nečlane pa 2.500 tolarjev. Še danes se lahko prijavite po tel. 041 800 876 (Martin) in 031 323 548 (Peter).
Mednarodna poletna univerza
NOVO MESTO - Evropske mladinske organizacije tudi letos pripravljajo poletno univerzo za mlade iz držav članic Evropske unije pa tudi pridružitvenih kandidatk. Letošnja bo od 16. do 20. avgusta na Slovaškem, priprav na izvedbo projekta pa se je s predstavnikom Mladega Foruma ZLSD Novo mesto Borisom Potočarjem udeležila tudi Slovenija. Potočar je pomagal pri oblikovanju programa, ki bo zajemal predavanja o problematiki drog, ločevanju cerkve od države, sprejemanju zakonov o verifikaciji partnerskih zvez istospolnih partnerjev in legalizaciji uporabe marihuane.
t — JM -A 5 J H CJ 3 Č I J J ttMufc
Upravna enota za šest občin
Novomeška Upravna enota deluje na območju nekdanje velike novomeške občine, kjer je sedaj 6 občin z okoli 61.000 prebivalci
NOVO MESTO - V novomeški upravni enoti je zaposlenih 97 ljudi, a je bilo v lanskem letu dejansko delovno aktivnih 89 delavcev. Kot pravi načelnik Upravne enote Jože Preskar, neurejene prostorske razmere slabo vplivajo na njihovo delo. V Novem mestu deluje Upravna enota kar na petih lokacijah, imajo pa še 11 krajevnih uradov: na Otočcu, v Šmarjeti, Škocjanu, Šentjerneju, Brusnicah, Stopičah, Mirni Peči, Straži, Dolenjskih Toplicah, Žužemberku in Hinjah. Upravna enota deluje na območju nekdanje velike novomeške občine, kjer je sedaj 6 občin in živi okoli 61.000 prebivalcev.
Za delo Upravne enote v lanskem letu so načrtovali, da bodo iz državnega proračuna dobili nekaj manj kot 458 milijonov tolarjev, dodelili pa so jim 40 milijonov tolarjev manj.
V lanskem letu so v novomeški Upravni enoti obravnavali 64.117 zadev, kar je skoraj 5 odst. več kot
NOVO MESTO - Kot je povedala Silva Bajuk iz svetovalne družbe Portoval, ki med drugim dela tudi kot podizvajalec pri novomeški območni službi Zavoda za zaposlovanje, so na Dolenjskem in v Beli krajini še posebej dobrodošli programi javnih del, ki so namenjeni Romom, saj so z njimi že dosegli precejšen napredek. Dolenjci pozdravljajo lanskoletni sklep o 100-odstotnem državnem financiranju programov javnih del za Rome.
Po besedah direktorja novomeške območne službe Franca Smerduja, je med brezposelnimi v regiji kar 750 Romov ali skoraj petina vseh brezposelnih, kar zahteva prav posebno obravnavo. Kot pravi svetovalka, ki ima na skrbi javna dela, je bil program za romsko
O zaupanju
NOVO MESTO - Zaupanje se oblikuje v otroštvu, saj se otrok v prvih odnosih s starši nauči zaupati. Ta izkušnja je pomembna in ga spremlja vse življenje. Kaj pomeni zaupanje, kako nastaja, s čim se preverja in kako se izgubi, je mladim novomeškim prostovoljcem, dijakom Gimnazije in Srednje kmetijske šole Grm, govoril redni profesor VŠSD v Ljubljani dr. Miran Možina. V goste so ga povabile mentorice projekta prostovoljnega socialnega dela z mladimi in druženja z malčki iz Centra za socialno delo, vzgojno-varstvene organizacije in srednje kmetijske šole.
leto poprej. Rešili so blizu 60.000 zadev ali dobrih 93 odst. vseh obravnavanih in dobrih 7 odst. več kot leto poprej. Med nerešenimi ostajajo zaradi spreminjajoče se zakonodaje in novih vlog predvsem zadeve žrtev vojnega nasilja, zadeve s področja vpisa v register pridelovalcev grozdja in vina in de-
naselje Brezje, v katerem so usposabljali Rome za delo, dolgo časa edini tak program v regiji. V letu 2001 teče že 12 programov javnih del za Rome in nekateri rezultati so tudi vidni in merljivi. Doslej so namreč Romi zgradili že 32 stanovanjskih hiš do 3. gradbene faze.
Eden najbolj učinkovitih je program Življenje brez predsodkov, ki poteka od leta 1999 v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto oziroma v njeni izposojevalnici v Brezju (Žabjak), kjer je preko javnih del zaposlena Romkinja. Program je namenjen vzpodbujanju branja, izboljšanja pismenosti med Romi ter uporabe knjižnice.
nacionalizacijski primeri. Na območju Upravne enote Novo mesto opravljajo poročne obrede v gradu Otočec. Med 296 poročnimi pari, kolikor se jih je v lanskem letu poročilo na Otočcu, je bilo 16 parov takih, pri katerih sta bila eden ali oba mladoporočenca tuja državljana.
V okviru Upravne enote deluje tudi Izpitni center, kjer kandidati opravljajo teoretični in praktični del izpita za motorna vozila vseh kategorij; lani je teoretični del izpita opravilo 4780, praktičnega pa 4105 kandidatov, med njimi jih je bilo nekaj tudi iz območja upravnih enot Črnomelj, Metlika in Trebnje.
Sicer pa je bilo konec lanskega leta na območju Upravne enote Novo mesto registriranih 33.315 motornih vozil ter 33.381 voznikov motornih vozil.
Na oddelku za okolje in prostor pri novomeški Upravni enoti so lani od skupaj 2195 zadev rešili 1921 zadev, od tega 1747 prej kot v enem mesecu, le v dveh zadevah je bilo treba čakati na rešitev več kot dva meseca; nerešenih je ostalo 274 zadev. Izdali so 228 lokacijskih dovoljenj, 184 gradbenih dovoljenj, 196 enotnih dovoljenj za gradnjo, 153 uporabnih dovoljenj, 302 dovoljenji za gradnjo pomožnih objektov, 416 dovoljenj za vzdrževalna dela, 32 vodnogospodarskih soglasij, 69 odločb o odmeri odškodnine za spremembo namembnosti zemljišč, 26 odločb o odmeri odškodnine za degradacijo in uzurpacijo prostora itd.
A. B.
Uspešni programi za Rome
Premiki v socializaciji Romov in pri njihovem usposabljanju za delo tudi po zaslugi javnih del
B. D. G.
SNOVALKE PROJEKTA - Od leve proti desni: Barbara Goršič, Špela Udovič in mentorica Gabrijela Kovač.
Novost v začasni zaposlitvi
Svetovno znano podjetje Adečco tudi v Novem mestu - Zaposleni pri Adeccu delajo pri naročnikih - Sodelovanje s podjetji in samostojnimi podjetniki na našem koncu države
NOVO MESTO - Vodilno svetovno podjetje na področju kadrovskega inženiringa Adecco je prva agencija v Sloveniji, ki omogoča začasno najemanje delavcev, pred mesecem dni pa je svojo drugo poslovno enoto odprla v Novem mestu v Rozmanovi ulici 34. “Adecco, ki ima sedež v Švici, je po številu zaposlenih tretje največje podjetje na svetu, saj s svojimi 4500 poslovalnicami v 64 državah sveta nudi dnevno zaposlitev okoli 700 tisoč delavcev. V Sloveniji je od aprila lani, v dveh ali treh letih pa naj bi odprli okoli 10 poslovalnic po vseh državi,” je povedal Roland Žel, direktor novomeške poslovne enote.
Adecco nudi svoje storitve tako iskalcem zaposlitve kot tudi delodajalcem. “Naša najpomembnejša naloga je iskanje in selekcija kadrov ter posredovanje začasnih in rednih zaposlitev. Iskalci dela se v našo evidenco vpišejo popolnoma brezplačno, mi pa jih obvestimo, ko najdemo primerno delo. Podjetja se na nas obračajo, kadar želijo najeti začasno delovno silo zaradi trenutno povečanega obsega dela, sezonskih potreb, odsotnosti redno zaposlenih in pod., pa tudi, če iščejo kandidate za redno zaposlitev. Takrat podjetje kratkoročno napotitev izkoristi za ocenjevanje kandidata, in če ustreza, mu ponudijo zaposlitev,” je razložil Roland Žel in dodal, da že sodelujejo z večjimi podjetji in samostoj-
nimi podjetniki na območju njihovega pokrivanja: Dolenjska, Posavje in Bela krajina. Tako pri
Roland Žel *
njih trenutno dela okoli 19 delavcev, v svoji evidenci pa jih skupaj s poslovalnico v Ljubljani imajo 2200.
Tovrsten način zaposlovanja po Želovih besedah pomeni prednost tako za podjetje kot delavca, saj delavca zaposli Adecco in ga naročniku le “posodi”. Delavec plačo in vsa nadomestila prejema od Adecca, tudi v primeru, če gre podjetje, pri katerem v tem času dela, v stečaj, na drugi strani pa lahko delodajalec delavca, če ne opravlja dobro svojega dela, odpusti. “Kljub temu da mi ponujamo predvsem zaposlitve za kratek čas, pomeni možnost dela na različnih delovnih mestih in s tem tudi pridobivanje več izkušenj za zaposlenega veliko motivacijo. Z vsakim novim pridobljenim znanjem postane delavec zanimivejši,” je menil Ro-lan Žel. Naj ob tem dodamo še, da Adecco sodeluje tudi z novomeško območno službo Zavoda RS za zaposlovanje, iskalec zaposlitve pa je lahko prijavljen tako na Zavodu kot pri njih.
M. ŽNIDARŠIČ
ZAHVALA ZA STROKOVNO POMOČ - Prizadevne članice Društva kmečkih žena Novo mesto in Društva kmečkih žena Suha krajina iz Žužemberka so se pred kratkim zbrale v Vavti vasi, kjer so prisluhnile predavanju Mateje Petrič iz posvetovalnice za učence in starše v Novem mestu o medsebojnih odnosih v družini, zlasti o odnosih do otrok. Za kulturni program so poskrbele pevke skupine Žitni klas, ki jo v okviru Društva kmečkih žena iz Žužemberka vodi dr. Božena Kocutar, ob govoru Anice Kobe iz Dolža o materi in materinskem prazniku pa se je utrnilo kar nekaj solz. Anica Zalašček, Slavka Legan iz Žužemberka in Cilka Pršina iz Dolenjskih Toplic so se v imenu vseh žena s šopkom rož in z doma izdelanim leetovim srcem zahvalile kmetijski svetovalki Cvetki Lavrič za predano delo in strokovno pomoč. (Foto: S. M.)
Od potreb k dejanjem
Tak je naslov projekta Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca - Vanj je vključeno tudi novomeško združenje
NOVO MESTO - Območno združenje Rdečega križa Novo mesto je eno od petih slovenskih območnih združenj, ki sodelujejo v pilotskem projektu Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter Rdečega križa Slovenije z naslovom: “Od potreb k dejanjem - Kako oblikovati projekte, da bi zadovoljili potrebe na nivoju lokalne skupnosti.” V tem projektu poleg slovenskih predstavnikov - v novomeški skupini so študentki pedagogike in slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani Špela Udovič in Barbara Goršič ter mentorica Gabrijela Kovač - sodelujejo še Romuni.
Namen omenjenega projekta in njemu podobnih, ki jih izvajajo nacionalna društva Rdečega križa po svetu, je izboljševanje življenjskih pogojev najbolj prizadetih posameznikov ali skupin v lokalnem okolju tako, da pomagajo poiskati vzroke za probleme, ki vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. “Na podlagi raziskanih potreb smo oblikovale projekt z nadaljnjimi akcijami, ki jih bomo izvajali na območnem združenju. Projekt je razdeljen v več delov, med temi so tudi trije nekajdnevni seminarji, zaključni pa bo v drugi polovici maja,” je povedala Špela Udovič.
Špela, Barbara in njuna mentorica Gabrijela Kovač so raziskale populacijo, ki na območju novomeškega združenja prejema mesečne prehranbene pakete Rdeče-
ga križa za socialno ogrožene posameznike ali družine. S pomočjo anonimne ankete, ki jo je po pošti prejelo 70 prejemnikov paketov, so skušale ugotoviti, kaj poleg pre-hranbenih izdelkov še potrebujejo otroci in odrasli. Tako so pri otrocih pogrešali učno pomoč, varstvo in prostočasne aktivnosti, odrasli pa si želijo šivalni, računalniški, kuharski in vrtnarski tečaj ter nego starostnikov in otrok.
V okviru projekta so se odločile za zagotovitev učne pomoči otrokom z dolgoročnim ciljem vzpostavitve mreže prostovoljcev, ki bi vodili tudi ostale želene dejavnosti, mlade pa povezati v klub mladih. Sedaj so pred nalogo pridobitve prostovoljcev za učno pomoč, pa tudi donatorje in poslovne partnerje. K sodelovanju so že povabili vse, ki so kdaj delali kot prostovoljci z otroki pri Rdečem križu, medse pa vabijo tudi ostale, ki bi želeli pomagati pri uresničitvi zastavljenega projekta.
M. Ž.
Srečanje Šempetrov
OTOČEC-V osnovni šoli Otočec bo v soboto, 7. aprila, ob 19. uri srečanje Šempetrov Dolenjske, Štajerske in Primorske z bogatim kulturnim programom.
Samouprava d liberal
NOVO MESTO - V mesto je prišel minister in nas opozori! na posebne dolžnosti, ki jih imamo kot občani Novega mesta do sosednjih občin, na primer do sosedov iz Žužemberka ali katerekoli druge občine. Resda je Novo mesto mestna, velika in morda tudi precej bogatejša občina, a če prav razumemo lokalno samoupravo, naj bi občine skrbele za blagor svojih občanov in na za to, da bo prav sosedom ali državi.
Sosede je seveda treba spoštovati in z njimi tudi dobro sodelovati, o tem ne gre zgubljati besed, toda navsezadnje je nujno spomniti, da Novo mesto ali kakšna druga večja občina ni silila manjših krajev na svoje, temveč sta jih k temu dejanju z obljubami o medu in mleku prepričala, ponekod skoraj prisilila, država in dnevna politika.
Zdaj, ko te občine iščejo oporo v državi, ter za reševanje njihovih problemov nima nobenega pravega odgovora. V svoji liberalnosti pušča trgu in ekonomiki kapitala preveč svobode, čeprav se po drugi strani povsem brez potrebe
vtika v gospodarstvo in na primer, z milijardami, rešuje tržiški Peko.
Minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač poudarja, da bodo za težave pri oskrbi s pitno vodo v Suhi krajini morali iskati rešitev vsi občani z območja Novega mesta ali pa še kdo drug. Žejo na tem področju naj bi pogasila naveza med javnim podjetjem Komunala ter novomeško in žu-žemberško občino. O tem, na kakšen način bo država novomeško občino in njene občane prepričala, da so odgovorni za sosednje občine, ni rekel nič.
Glede na to, da minister pač nekaj velja v tej državi, lahko sklepamo, da država ali pa vsaj ministrstvo za okolje in prostor, nima niti približno nobene pametne politike, ki bo reševala tovrstne težave. Sosedska pomoč gor ati dol toda da bi občine pomagale sosedam ohranjevati poseljenost in graditi njihov razvoj, ko pa še domačih nalog ne zmorejo - ta je pa prehuda! Želeli smo jo, zdaj jo pa imamo - lokalno samoupravo.
B. DUŠIC GORNIK
MŠŠ __j 2; J J A š J J-l O EJ C J J i MMbl
Dražja pitna voda in odvoz odpadkov
Ceni oskrbe s pitno vodo in odvoz odpadkov se bosta povečevali postopoma -Pomladansko urejanje okolja bo od sredine aprila*do julija - Milijon tolarjev za Nejca
ŠENTJERNEJ - Šentjernejski svetniki so se že na začetku 21. redne seje minuli četrtek lotili poslovnega plana novomeške Komunale za leto 2001 in ga z nekaj popravki tudi sprejeli, potrdili pa so tudi postopno povišanje cen pitne vode in odvoza odpadkov do 1. oktobra, ki bodo omogočile nadaljnja vlaganja v letošnjem letu.
ŽREBANJE - Glasovnico Marinke Premru je iz košare s 50 glasovnicami potegnil Gašper Majzelj (na desni), pri tem pa mu je pomagal avtorfotografij z razstave Enkratne gobe Marjan Dvornik. (Foto: M. Žnidaršič)
Lojtrnik je zaživel
Rdeča mušnica za Marinko Premru - Ohraniti dediščino
Tako bodo gospodinjstva v mesecu oktobru za kubik pitne vode odštela 196,67 in za odvoz odpadkov 6,78 tolarja, nato pa bodo poslovanje na Komunali znova proučili in predlagali nadaljnje ukrepe. Sicer pa predvideno potrebno povečanje cen vode pri gospodinjstvih znaša 92,86 odst., pri ostalih porabnikih pa 34,26 odst.
Predlagano komunalno povečanje cen vode jo v občinah Škocjan, Mirna peč in Žužemberk (tam so podražitve večje kot v Šentjerneju) deležno velikega negodovanja in nasprotovanja, s podražitvami pa seveda niso bili zadovoljni niti
Cenik za stojnice
ŠENTJERNEJ - Po ceniku za najemnino stojnic na sejmu v Šentjerneju bodo prodajalci na stojnič-nem delu odšteli 120, na gostinskem pa 240 tolarjev za kv. meter. Na živinskem delu bodo za majhnega prašička (do 40 kilogramov) plačali 100 tolarjev, za velikega prašiča 200, za konja in govedo pa 400 tolarjev. Šentjernejski svetniki so sprejeli tudi odlok o sejmiščem redu in sklep, po katerem bodo obiskovalci za parkiranje na prostoru ob sejmu odšteli 150 tolarjev na vozilo ne glede na čas parkiranja.
Pogrebna služba
Zdaj tudi v Suhi krajini
ŽUŽEMBERK - V tej občini že od junija lani deluje pogrebna služba. Pogrebne storitve nudi samostojna podjetnica Marija Novak iz vasi Reber pri Žužemberku. Kar osem pokopališč v okoliških krajih gotovo potrebuje več reda, čeprav so dokaj vzorno urejena. “Urejanje pokopališč je le ena izmed dejavnosti prve pogrebne službe v Suhi krajini," je povedala Novakova in dodala, da nudijo kompletne pogrebne storitve od ureditve dokumentov, prevoza pokojnika, ureditve prostora do izkopa groba in pogrebnih svečanosti.
Z znano pogrebno službo v Novem mestu jih ne veže sorodstvo, so pa začrtali tesno sodelovanje, saj je pomoč pri uvajanju dejavnosti zelo dobrodošla. “Sin Robi, ki bo prevzel dejavnost in se zaposlil, je na uvajanju pri Novakovih v Novem mestu. Po potrebi bomo zaposlili še enega delavca, vse pa je odvisno od koncesije za pogrebne storitve, ki jo bo razpisala žu-žemberška občina,” zaključuje Novakova.
Njeno podjetje je v pripravljenosti 24 ur na dan, imajo že delovne in svečane uniforme, v kratkem pa nameravajo tudi razširiti prostore, da bi dejavnost lahko še razširili.
šentjernejski svetniki, vendar sojih sprejeli, da bi občanom zagotovili kakovostno pitno vodo in čim hitreje obnovili vodovodni sistem. Njihov vodovodni sistem je namreč precej dotrajan in velikokrat povzroči motnje pri oskrbi s pitno vodo, večini območij pa ne more zagotoviti tudi zadostne količine vode za gašenje požarov. Zaradi dotrajanega vodovodnega omrežja so lani vodne izgube znašale kar 41,5 odst. (od 647.564 kubikov načrpane vode so je uporabnikom prodali le 378.634 kub. metrov.), pa tudi število okvar seje v primerjavi z letom poprej povečalo. Najbolj pereče je v Zapužah, Brezovici in Orehovici, vodo pa izgubljajo tudi v Grobljah, Ostrogu, Gruči in Zameškem.
Kot je dejal župan Vovk, sodi naložba med največje doslej v mladi občini in bo terjala od 40 do 50 milijonov tolarjev. Plačala jo bo občina, vendar je investitorica Obrtna zadruga Hrast dobila odločbo o komunalnem prispevku in je že lani plačala svoje obveznosti. V novembru je predstavnik Hrasta zatrdil, daje zadruga plačala 31 milijonov tolarjev prispevka.
Razliko bo prispevala občina, ki si tudi v prihodnje obeta več prihodkov iz turizma in se zato zaveda pomena 65 novih apartmajev v kraju. Poleg tega bo naložba služila tudi obstoječemu naselju in za bodoči razvoj na območju Kame-
Spoznavali bodo zdravilne zeli
DOLENJSKE TOPLICE - V soboto, 7. aprila, bo v Dolenjskih Toplicah seminar, na katerem bodo udeleženci spoznavali, nabirali, sortirali in pripravljali zdravilna zelišča, ki jih nabiramo spomladi. Zbrali se bodo ob 9, uri pred tukajšnjo osnovno šolo, od koder se bodo udeleženci skupaj z mag. Jožetom Kukmanom, naslednikom patra Ašiča, podali na bližnje travnike in v gozdne obronke. Učili se bodo sproti, po kosilu pa si bodo ogledali pripravke in spominke iz zdravilnih zelišč v centru K2M ter se po 15.30 v šoli tudi v praksi seznanili s pripravo mazil, tinktur, čajev, sirupov in poparkov. Seminar bo v vsakem vremenu.
Svetniki so v nadaljevanju med drugim sprejeli pobudo občinske uprave, da se tudi letos vključijo v vseslovenski projekt pomladanskega urejanja okolja pod geslom “Moja občina - lepa, urejena in čista”. Očiščevalno akcijo bodo izpeljali v drugi polovici aprila in v maju, čiščenje v sodelovanju z vsemi društvi, ustanovami in občani pa bo v soboto, 21. aprila. Med osmimi vlogami za denarno pomoč društvom in posameznikom (nekaj so jih odobrili) je bila tudi vloga 11-letnega invalida Nejca Župana z diagnozo progresivne mišične distrofije, vezanega na invalidski voziček, za pomoč pri nakupu tri milijone vrednega dvigala do njihovega podstrešnega stanovanja in odpravi arhitektonskih ovir. Svetniki so zanj namenili milijon tolarjev, občinska uprava in župan pa sta se obvezala in obljubila dodatno pomoč pri zbiranju denarja za malega Nejca. m. Ž.
nja, kjer naj bi se že v dveh letih odprla možnost za individualno stanovanjsko pozidavo. Po županovih besedah za to območje že obstaja 10 let star zazidalni načrt, ki ga bodo v naslednjem letu prevetrili.
Cestno podjetje je bilo za izvajalca izbrano na javnem razpisu. Z delom naj bi začelo že v začetku tega tedna in ga zaključilo v mesecu dni. Poleg same rekonstrukcije ceste bodo zgradili kanale za električne kable, fekalne in meteorne vode ter vodovod in telekomunikacije, zgradili pa bodo tudi primarno fekalno kanalizacijo za priključitev hiš na območju Močile, javna parkirišča ob Sušici in pločnik. Samo cesto (gre za dolžino okrog 200 metrov) bodo razširili,
Koncert MePZ Ajda
ŠENTJERNEJ - Mešani pevski zbor (PZ) AJDA Orehovica - Šentjernej priredi v soboto^ 7. aprila, ob 20. uri v Osnovni šoli Šentjernej letni koncert. Na njem bodo sodelovali: moški PZ Obrtnik iz Lenarta pod vodstvom Milana Edra, Jerca Majzelj (klavir), Pija Hočevar (flavta) in Simon Turk (trobenta).
Pokušina vin in 4. Šmarješka salamiada
ŠMARJETA - Društvo vinogradnikov Šmarjeta pripravlja v sodelovanju s Turističnim društvotfi Šmarješke Toplice v sklopu prireditve Pokušina vin letnika 2000 tudi 4. Šmarješko salamiado. Prinašalce salam obveščajo, da bodo vzorce salam zbirali v četrtek, 5. aprila, od 19. do 20. ure v gostilni Pirkovič v Šmarjeti. Zaključna prireditev Pokušnja vina letnika 2000 bo v soboto: 7. aprila, ob 19.30 v spodnji restavraciji hotela Zdravilišča Šmarješke Toplice, na kateri bodo podelili priznanja in nagrade najboljšim vinogradnikov in salamarjem, nato pa bo sledila pokušnja nagrajenih vin in salam.
Urejanje okolja
ŽUŽEMBERK - Občina Žužemberk se bo tudi letos skupaj s šolo in društvi v Suhi krajini posvetila spomladanskemu urejanju okolice. Na skupnem sestanku, ki so ga imela društva v torek, so se dogovorili, da bo akcija v soboto, 7. aprila dopoldne. Kosovne odpadke bodo zbirali na dosedanjih zbirnih mestih. Več o poteku akcije pa bodo občani izvedeli v posebnem dopisu občinske uprave.
ŠENTJERNEJ - Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartho-lomaeus je minuli petek v gostilni Majzelj izžrebalo prejemnika ene od fotografij s fotografske razstave Enkratne gobe avtorjev Marjana
utrdili in na novo preplastili. Zaradi dela bo do 30. maja popolna zapora prometa v Ulici Maksa Henigmana, urejen pa bo tudi obvoz skozi center Dolenjskih Toplic mimo hotela Kristal.
Po besedah župana Vovka čaka občino letos cela vrsta velikih naložb. Poleg že omenjene na primer še rekonstrukcija ceste od osnovne šole do Meniške vasi (30 milijonov), rekonstrukcija ceste in mostu Grič (L faza), ki naj bi stala 30 milijonov tolarjev, vodovod Buši-nec 25 milijonov in prav toliko tudi kanalizacija Cviblje.
MIRNA PEČ - Svetniki Občine Mirna Peč so na svoji zadnji seji sprejeli sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta obrtne cone Postaja, ki se bo nahajala blizu železniške postaje, kjer je sedaj gozd. Osnutek je izdelalo podjetje Topos, d.0.0., iz Dolenjskih Toplic, njegova delavka Bogdana Drašič pa je svetnikom predstavila vse tri možnosti parcelizacij.
Celotna površina obsega 16,9 ha zemlje, zazidalne (brez zelenic) pa je 10,29 ha. Kot je povedala Draši-čeva, so na omenjenem območju pogoji za obrtno cono dokaj ugodni, čeprav je lastnikov zemljišč, od katerih bo potreben odkup, kar veliko in niso le iz mirnopeške, ampak tudi iz sosednjih občin. Pet parcel je večjih od hektara. Osnutek zazidalnega načrta se nanaša na urejanje območja, namenjenega poslovnim dejavnostim. Razdeljeno je na osem ureditvenih enot, namenjenih poslovnim objektom, na dve ureditveni enoti, ki obsegata zelenice in gozd, tec na uredit-
Dvornika, Mihaela Hrovatiča in Marijana Hočevarja, ki jo je v šent-jernejskem župnijskem domu društvo pripravilo januarja letos. V glasovanju za najlepšo fotografijo golte so obiskovalci razstave največ glasov namenili fotografiji jurčka, izžrebanka Marinka Premru z Gruče pa je v dar prejela fotografijo rdeče mušnice.
Ob tej priložnosti je predsednik društva Stane Bregar povabil v soboto, 7. aprila, v Muzej na prostem pri kartuziji Pleterje na predstavitev zbranih zanimivih eksponatov projekta Lojtrnik, s katerim želijo ohraniti dediščino šentjernejske doline. Sicer pa društvo Gallus Bartholomaeus za 12. maj pripravlja prvi samostojni koncert dekliškega pevskega zbora Beli cvet z gostom Tonetom Pavčkom, s katerim bodo hkrati obeležili tudi drugo obletnico društva. 23. junija vabijo na kresovanje, in ker želijo, da bi se ga udeležili tudi starši z otroki, bodo za slednje poskrbeli s posebnim programom, 22. julija pa bodo v sklopu kasaških dirk pripravili tradicionalno petelinja-do.
M. Ž.
veno enoto, ki zajema javno cestno omrežje. Ob vstopu v obrtno cono naj bi bile komercialne dejavnosti, v notranjosti pa proizvodno-servisne dejavnosti. “Osnovno vodilo nam je bilo narediti fleksibilen načrt,” je povedala Drašičeva.
Mirnopeški župan Zvone Lah meni, daje lokacija Mirne Peči in načrtovane obrtne cone dobra in privlačna, saj je povpraševanje že zdaj veliko, potrudili pa se bodo, da bo dobro zasedena. To je tudi priložnost za nova delovna mesta za Mirnopečane. Občina pa ima v načrtu še eno obrtno cono ob izstopu z bodoče avtoceste, ki pa ni možna do izgradnje avtoceste.
Osnutek načrta obrtne cone Postaja je že na ogled vsak delovni dan v občinski stavbi. Veseli bodo pobud, mnenj, predlogov in pisnih pripomb občanov, organizacij, podjetij in društev, sicer pa bo v času enomesečne javne razgrnitve organizirana tudi javna obravnava.
L. MURN
S. MIRTIČ
UDARNIŠKO NA LESENI MOST - Most pri nekdanjem Dularjevem mlinu med Dvorom in Jamo je spet pokazal rebra in postal nevaren, čeprav so ga obnovili komaj pred štirimi leti. Na pobudo Borisa Novaka iz Sadinje vasi in Franca Reparja z Jame so mu preteklo soboto vaščani Jame, Dvora, Stavče vasi, Sadinje vasi in Podgozda s celodnevnim udarniškim delom nadeli drugačno podobo. Stare dotrajane deske so zamenjali z novimi, ki jih je zagotovila žužemberška občina, in tako prihranili v proračunu kar lep kupček denarja. Akcija je bila tudi priložnost za druženje: poskrbeti so za pijačo, iz kotlička je dišalo po golažu, ribogojstvo Goričar pa je prispevalo postrvi. Organizatorji, ki so večinoma člani Ribiške družine Novo mesto, si gotovo zaslužijo vso pohvalo. (S. Mirtič)
Komunalna oprava za Topliško vas
Novo apartmajsko naselje bo v naslednjem mesecu dobilo potrebno komunalno ureditev - Naložba vredna 40 do 50 milijonov tolarjev - Dela CP Novo mesto
DOLENJSKE TOPLICE - V petek dopoldne sta topliški župan Franci Vovk in direktor Cestnega podjetja Novo mesto Franc Gole podpisala pogodbo o rekonstrukciji Ulice Maksa Henigmana v Dolenjskih Toplicah. V resnici gre za primarno komunalno ureditev tega območja in v prvi vrsti za že kar nujno priključitev petih stavb apartmajskega naselja Topliška vas.
B. D. G.
V PETEK PODPIS, V PONEDEUEK ŽE DELO - Topliški župan Franci Vovk in Franc Gole, direktor Cestnega podjetja Novo mesto, sta podpisala pogodbo o rekonstrukciji ulice mimo novega apartmajskega naselja v Dolenjskih Toplicah, ki bo zajela tudi komunalno ureditev tega območja. Dela naj bi končali že v dobrem mesecu dni. (Foto: B. D. G.)
Povpraševanje je že zdaj
Javna razgrnitev osnutka zazidalnega načrta obrtne cone Postaja ■ Nova delovna mesta - Še ena obrtna cona ob avtocesti
Šentjernejske črepinje
NOGOMET - Kot kaže z nogometom na šentjernejskem hipodromu ne bo nič. Člani Kluba za konjski šport Šentjernej, ki so se zbrali na nedeljski letni skupščini, so se soglasno izrekli proti temu, da bi na hipodromu trenirale in igrale vrste domačega nogometnega kluba, podprli pa so izgradnjo športno- rekreativnega centra Hipodrom, v okviru katerega bodo svoje prostore dobili tudi ostali športi. “Hipodrom je za konjske dirke, nogometni stadion pa za nogomet!” so jasno in glasno povedali.
GOBE - Z žrebanjem prejemnika ene od fotografij z razstave Enkratne gobe so v društvu Gallus Bartholomaeus dokončno sklenili prvo društveno fotografsko razstavo. Ta razstava je bila res nekaj posebnega. Pa ne le zaradi lepih in zanimivih fotografij, temveč tudi zaradi izvirnega načina povabila k ogledu. Za udeležence občnega zbora društva - takrat so namreč razstavo odprli - in ostale so pripravili posebne glasovnice za najlepšo fotografijo gobe, na katere so poleg najlepše gobe zapisali tudi svoje ime za žrebanje. Zanimanje za razstavo je bilo prav neverjetno, obiskovalci so dano nalogo vzeli nadvse resno, “tekali” od ene fotografije k drugi, primerjali in ocenjevali. Pa naj še kdo reče, da zanimanja za tovrstne razstave ni! Ljudi je potrebno le motivirati.
Iz topliškega vodnjaka
VOLVO - Novica tedna v topliški dolini (“a i šire”) je bila, da bo s 1. aprilom tukajšnji župan Franc Vovk svojo funkcijo, na katero so ga izvolili občani, spet opravljal nepoklicno. Kako se tej stvari streže, župan že ve, saj je preizkusil že eno in drugo. Doslej si je nabral kar nekaj pohval med občani, ker je prihajal skoraj na vsako prireditev. To bo zdaj počel malo težje. Ali pa tudi ne. Če ga bodo pri firmi, ki ji odhaja služit, dobro opremili s kakšnim od lastnih izdelkov, bo morda še vedno dovolj pogosto na vseh koncih topliške občine. Zdaj se bo videlo, ali Volvo še kaj velja.
NE, HVALA! - Tako so verjetno rekli v Zdravilišču Dolenjske Toplice, ko so jim geološke raziskave dale vedeti, da bi ob kopanju in vrtanju v globino sicer res lahko pridobili prostor za podzemne garaže in še kaj, da pa bi ob tem prav lahko izgubili še nekaj precej bolj dragocenega. Zgodilo bi se namreč lahko, da bi toplice ostale brez termalne vode, o tem, kaj bi to pomenilo, pa sploh nima smisla razpravljati. Tako zdraviliški kraj ne bo dobil garaže, ampak čisto navadna parkirna mesta. Bo pa še imel termalno vodo.
Za lažje delo
Mirnopečani v Združenju občin Slovenije
MIRNA PEČ - Že tretje leto deluje pri nas Združenje občin Slovenije, katerega članica je te dni postala tudi Občina Mirna Peč. Na seji občinskega sveta je namen združenja predstavil njen izvršilni tajnik Matjaž Berčon, svetniki pa so se z vključitvijo strinjali predvsem zato, ker je županstvo s štirimi zaposlenimi povedalo, da potrebuje in mnogokrat pogreša pravno in drugo pomoč pri svojem delu, ki ga država nalaga vedno več.
“Zagovarjamo interese človeka na državni, lokalni in regionalni ravni, postavljamo pogoje komunikacije med občinami in navzven, vzdržujemo stik z državnimi uradi, informacijske sisteme, izobražujemo itd. Sedež združenja je v Mariboru, zdaj pa imamo 40 članic. V glavnem so to manjše slovenske občine, ki niso mogle prodreti s svojimi idejami,” je povedal Berčon. Da je problemov, ki jih same občine ne zmorejo rešiti, veliko, je pritrdil mirnopeški župan Zvone Lah in omenil zlasti problem delitvene bilance z bivšo novomeško občino. “Država hoče, da gredo manjše občine stran nage in bose!”
Mirnopeška občina je še edina dolenjska občina v omenjenem združenju, "prizadevamo pa si pridobiti še nove s področja Dolenjske in Posavja," je povedal Berčon.
L. M.
Sprehod po Metliki —	v		*****	j	2 JN	1 A š J	J-J	O £1 Č J	i\l	*****
čine sicer niso razpravljali, saj so to točko umaknili z dnevnega reda, je pa Jože Matekovič menil, daje predlog sprememb in dopolnitev statuta - obsega 36 strani -preveč natančen. “Pripraviti bi ga bilo treba bolj racionalno, ne pa tako podrobno, kot da bo jutri vojna”. Ja, ampak ob vožnji tisto ^popoldne v Belo krajino je lahko človek dobil tudi tak občutek. Malo pod Hrastom so vsakega voznika ustavili oboroženi policisti v neprebojnihjopičih in ga pregledali. Le zakaj? Kasneje smo izvedeli, da je bil v Novem mestu rop menjalnice in je bila to le akcija proti nepridipravoma.
LEPA SLOVENŠČINA - Burno je bilo pri sprejemanju zaključnega računa proračuna za lansko leto. Juš Mihelčič je med kritiko županu med drugim dejal: “Kar ste tam zasrali,...” Župan ga je seveda takoj prekinil in ga prosil, da uporablja pravilne izraze. Mihelčič seje malo ustavil, nato pa nadaljeval: "OK, kar ste tam kiks-
nili..” O pravilni slovenščini bi
se dalo razpravljati.
KDO JE BEDAK? - Pompozno je nastopil predsednik KS Malenšek, ki tudi ni ravno pazil pri besedah. Županu je dejal, da mu ne verjame nič več, da ima dovolj sprenevedanja, naj on kar piše in riše razne plane, potem pa se tako nič ne naredi. “Jugozahodni del občine z mano na čelu imaš za bedaka, saj v dveh letih tu nisi investiral nič. Enostavno ne dovolim, da me imaš za bedaka!" Župan je modro molčal, sicer pa je na tak govor težko kaj reči, da ne izpadeš bedak.
Črnomaljski drobir
CELO NA “CUKRČKU” -Medijev je pri nas vse več in vsak si išče svoj prostor pod soncem. Tako je tudi z novim belokranjskim radiem Odeonom, ki ima sedež v Črnomlju. Informacije o njem - naslov, frekvenco,.. - je mogoče izvedeti celo v marsikakšnem bifeju. Ob kavici namreč dobiš pakiran “cukrček”, na katerem
vsp to niš?
TUDI MI BI GA - Vranoviči včasih niso bili kaj prida znana vas v Beli krajini in Sloveniji, odkar pa so se prebivalci nekajkrat spuntali zaradi občinskega smetišča, je drugače. Dosegli so svoje in vasje ena najbolje urejenih tam okoli. Dokler so Vranovičani imeli samo smetišče, jim ni nihče zavidal, zdaj, ko imajo še pločnike, javno razsvetljavo in še kaj, pa črv zavisti že orje marsikje. Po nekaterih vaseh že sprašujejo, če bo občina odpirala še kakšno odlagališče odpadkov.
ČESTITKE - Organizatorji turnirja šolanih psov so se s pripravo tekmovanja potrudili in poskrbeli, da je vse teklo kot namazano, pri čemer so jim pomagali številni sponzorji in tudi nekateri drugi. O čem govorimo? Tekmovanje je potekalo na vadbišču pri Vražjem kamnu nedaleč od Črnomlja, in tisti, ki so prihajali na prizorišče iz Stranske vasi, so bili presenečeni nad označbo v križišču. Na razpotju je namreč pohlevno sedel živ pes in opozarjal na tekmovanje. Kako domiseln smerokaz! Le kako so prepričali psa, da je sedel ravno na pravem mestu?
Senuške tropine
NISO TURISTI - Nenavadne kolone avtomobilov, natrpanih z moško populacijo srednjih do starejših let, so minulo nedeljo malo pred deseto dopoldne zavijale z gorjanske ceste pri Jugorju proti Semiču. Razgledano oko je lahko takoj prepoznalo kmečke sindikaliste, ki so hiteli na vseslovenski občni zbor. Še zadnje upanje, da so to že turisti, ki so odkrili semi-ške lepote, je tako splavalo po vodi.
PROMOCIJA - Morda bi se Semičani lahko še bolj oprijeli lovskega turizma. V tej smeri jim je z nedeljsko brezplačno promocijo pomagala zadnja številka Nedela. Tam so v sliki in besedi prikazali nenavaden lovski dogodek v hrastovih gozdovih nad Semičem. Domnevni član lovske družine Smuk iz Semiča, sicer Gorenjec, naj bi namreč tu uplenil severnega jelena, ponosnega in tako orjaškega losa, da ga ni mogel odpeljati domov, ne da bi ga ustrezno razkosal. Bogati plen in njegov lastnik sta bila tudi ovekovečena s fotografijo. Za vse, ki bi po semiških gozdovih stikali za dogodivščinami in losi, še to: v nedeljo seje pisal L april.
Voda z Veselice spet kvalitetna
Prenova naprave za pripravo pitne vode iz izvira Obrh na Veselici - Brez prekuhavanj? - V Načrtu tudi iz izvira Dobličice -Regionalni projekt vodooskrbe Bele krajine
METLIKA - V okviru demografskih študij razvoja Bele krajine in predvidene povprečne slovenske porabe pitne vode na prebivalca bo do leta 2050 potrebno zagotoviti 167 l/s (14,430 kubičnih metrov/dan) kvalitetne pitne vode. Po prvotnih študijah in izdelanih projektih je bil kot glavni vir pitne vode predviden izvir Krupe, vendar je bil po letu 1983, ko so na njem ugotovili zastrupitev s polikloriranimi bifenili, umaknjen iz vodne oskrbe.
Pri iskanju novih vodnih virov sta črnomaljska in metliška občina s svojima komunalnima podjetjema osvojili izvira v Dobličicah in Obrh v Metliki. Oba sta kraška in nimata večje zaščitne plasti ter sta zato občutljiva na zunanje vplive. Pri večjih nalivih oba vodna vira močno kalita in je zato potrebna predhodna priprava pitne vode. V Metliki je naprava na pripravo pitne vode že zgrajena in jo je potrebno obnoviti, v Dobličicah pa je predvidena nova naprava kapacitete 100 l/s.
O rekonstrukciji naprave za pripravo pitne vode iz izvira Obrh na Veselici, ki jo ima Metlika sicer že od leta 1970, so pretekli teden na novinarski konferenci spregovorili metliški župan Slavko Dragovan, direktor Komunale Metlika Nikola Ladika, direktor Projekt inžini-ringa iz Ljubljane Rade Kovačevič in direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto dr. Dušan Har-lander. Obnova naprave je potrebna, ker njena sposobnost ni več zadostna - deloma zaradi povečanih potrebnih količin in deloma zaradi strožjih zahtev za kvaliteto
Belokranjske pisanice v soboto
SEMIČ - Direktor Dolenjskega muzeja in predsednik Skupnosti muzejev Slovenije Zdenko Picelj bo v soboto, 7. aprila, ob 18. uri v muzejski hiši odprl razstavo Belokranjske pisanice. Zapele bodo pevke iz Adlešičev.
pitne vode. Od lani so morali občani vodo z Obrha prekuhavati. “Obnova naprave je logična posledica lanskega obiska republiškega zdravstvenega inšpektorja, ki je postavil ostre pogoje. Ta investicija je bila urgentna in ne predvidena,” je dejal Dragovan. Rekonstrukcija zajema usedalnik, filtre, dezinfekcijo in sistem računalniškega nadzora z delno avtomatizacijo procesov priprave zdrave pitne vode.
Beseda je tekla tudi o izhodiščih regionalnega projekta vodooskrbe Bele krajine. Obsežne raziskave na globokih dolomitnih vodonosni-kih so pokazale, da so na območju Blatnika, Brezovice in Črmoš-njic večje zaloge kvalitetne pitne vode. Regionalni projekt je zasnovan tako, da poveže navedene glavne vodne vire z vsemi večjimi porabniki preko magistralnih cevovodov s pripadajočimi objekti (črpališča, vodohrani), ter manjše porabnike na podeželju z mrežo primarnih cevovodov s pripadajočimi objekti. V ta namen je predvidena izgradnja 32,7 km magistralnih in 58,1 km primarnih
Moj ratni dnevnik
METLIKA - Ljudska knjižnica Metlika vabi jutri, v petek, 6. marca, ob 19. uri na predstavitev pesniške zbirke Moj ratni dnevnik Milice Stekovič, ki seje rodila v Pod-brežju pri Ozlju, živi pa v Metliki. Prireditev v kulturnem domu bo popestrila tamburaška skupina Ivana Navratila.
Poslovanje javnih zavodov
Na seji občinskega sveta umaknili pet točk - Sprejet zaključni račun lanskega proračuna - Direktorica muzeja ostaja
METLIKA - Šestnajst točk dnevnega reda 18. seje občinskega sveta je dalo slutiti maratonsko sejo, kar pa se ni zgodilo. Že takoj na začetku je Minka Kočevar (LDS) predlagala umik petih točk, “ki so zelo pomembne, pa niso dovolj pripravljene in jih nismo obravnavali v odborih”, kar so svetniki sprejeli. Tako bodo o predlogu sprememb in dopolnitvah poslovnika sveta ter statuta občine, o zvišanju cen programov predšolske vzgoje, o statutu zdravstvenega doma ter o odloku o organiziranju socialne oskrbe na domu razprav-
Belokranjske pisanice, drsanke in zajčki
M ETLIK A - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika vabi na ustvarjalne delavnice, in sicer na izdelovanje belokranjskih pisanic v petek, 6. aprila, ob 16. uri v sejno sobo na Pungartu v Metliko, v torek, 10. aprila, ob 17. uri v OŠ Suhor, v sredo, 1L aprila, ob 17. uri v Kotiček v Gradac št 14. Za pisanice je potrebno prinesti izpihana jajca in pisače. Izdelovanje belokranjskih drsank (s sabo je treba prinesti olfa nož in kuhana jajca) bo v petek, 6. aprila, ob 16. uri v OŠ Podzemelj, velikonočnih zajčkov pa v torek, 10. aprila, ob 17. uri v knjižnici na Radoviči.
Čistilna akcija v KS Sinji Vrh
SINJI VRH - Krajevna skupnost Sinji Vrh vabi Gasilsko društvo Sinji Vrh, Lovsko društvo Sinji Vrh ter Turistični društvi Damelj in Sinji Vrh, da v okviru vseevropskega programa varovanja narave in okolja pripravijo ob dnevu zemlje akcije urejanja in čiščenja okolja. Akcije v desetih najjužnejših slovenskih vaseh v KS Sinji Vrh, bodo v soboto, 7. aprila.
ljali na prihodnjih sejah. So pa metliški svetniki pretekli teden -seveda s pripombami - sprejeli predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine za leto 2000, poročilo o poslovanju JP Komunala Metlika, ki ga je pripravil njen direktor Nikola Ladika, sklep o predaji dokončanih investicij kanalizacijah Za gradom in Zvirkov vrh v upravljanje Komunali. O delu v letu 2000 so poročali tudi direktorji javnih zavodov, in sicer Belokranjskega muzeja. Ljudske knjižnice, OŠ Metlika in Podzemelj ter otroškega vrtca. Metliški občinski svet je dal tudi pozitivno mnenje k imenovanju direktorice Belokranjskega muzeja Metlika Andreje Brancelj Bednaršek, ki je to funkcijo opravljala že pretekli mandat. Na razpis se je javila le Bednarškova, ki bo direktorica muzeja do leta 2006.
L. M.
O ureditvi metliškega mestnega jedra
METLIKA - Metliška občina bo pripravila danes, 5. aprila, ob 19. uri v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu javno predstavitev projekta "Variantno program-sko-urbanistična zasnova starega mestnega jedra v Metliki”. Predstavil ga bo odgovorni vodja projekta doc. dr. Boris Leskovec s sodelavci.
Angleška debata
Črnomelj - v soboto in nedeljo, 7. ih 8. aprila, bo v Srednji šoli Črnomelj mednarodni srednješolski debatni turnir v angleškem jeziku. Ekipe bodo razpravljale o tem, ali bi morali biti storilci spolnih zločinov strožje kaznovani. Tekmovanje bodo zaključili s sklepno prireditvijo v hotelu Lahinja ob 15.30, kjer se bosta v finalu pomerili dve najboljši ekipi.
cevovodov, 16 črpalnih vrtin, 10 črpališč, 16 vodohranov ter ena naprava za pripravo pitne vode in zgoraj omenjena obnova naprave na Veselici. Vrednost vseh del je ocenjena na 3 milijone 358 tisoč tolarjev.
Trenutno potekajo dela na izgradnji magistralnega cevovoda od vrtin na Blatniku do VH Krč v dolžini 4,56 km, naprava za pripravo pitne vode iz izvira Dobličice in obnova omenjene naprave iz izvira Obrh, ki bo zaključena v začetku aprila. Dela v skupni vrednosti 670 milijonov tolarjev bodo končana do konca leta 2002. Investitorji celotnega projekta so vse tri belokranjske občine. Načrtujejo, da bi celotni projekt končali do leta 2010, kar pa je odvisno od financ. Pričakujejo, da se bodo poleg MKGP in sedaj MGD v sofinanciranje projekta vključila tudi druga ministrstva, predvsem Ministrstvo za okolje in prostor, ter Evropska unija preko svojih razvojnih programov (Phare, Sapard).
L. MURN
TURNIR ŠOLANIH PSOV - Na tretjem turnirju šolanih psov pri Vražjem kamnu v okolici Črnomlja so se dobro odrezati tudi Belokranjci. Na turnirju v okolici Otoka pri Podzemlju in na vadbišču pri Črnomlju (na sliki) je član ŠKD Bela krajina Jani Stepan ml. s svojim nemškim ovčarjem zmagaI prav v najzahtevnejšem programu. (Foto: B. D. G.)
Vsak pes bi moral v šolo
Športno kinološko društvo Bela krajina je preteklo soboto uspešno izpeljalo že tretji turnir
ČRNOMELJ - Turnir šolanih psov z mednarodno udeležbo, na katerem je sodelovalo 17 psov in vodnikov, šteje za državno prvenstvo in za prvenstvoTegije. Zjutraj so psi in njihovi lastniki pokazali svoje sposobnosti v sledenju, po-
dobno. “Stavka je trenutno zaradi cene mleka, a z njo bomo sindikati dobili moč in se bomo že jutri lahko pogovarjali o mesu. V bodoče bomo morali oblikovati sklad za hitre ukrepe in za plačevanje kazni, ki jim včasih ne bomo mogli uiti, če si bomo hoteli izboriti boljše cene. Podružnice zastopajo interese regije, sicer pa moramo pritiskati skupaj, preko ene pisarne,” je na zboru poudaril Gorenc.
B. D. G.
Občni zbor o bodočem delu
Kmetje spoznavajo, da se brez sindikata ne bodo mogli uspešno pogajati z državo in predelovalno industrijo
SEMIČ - Sindikat kmetov Slovenije deluje v podružnicah v Brežicah, Trebnjem, Novem mestu,
Savinjski dolini, Sevnici, v Vipavi (ribiči) in od minule nedelje naprej tudi v Beli krajini. Kot je na nedeljskem občnem zboru članstva povedal predsednik Marjan Gorenc, sicer kmet iz Zbur, šteje sindikat preko 4.000 članov in v pogajanjih za tržni red, za cene mleka in mesa, za red na področju uvoza, sledljivost mesa in za plačilo stroškov v zvezi z boleznijo BSE dobiva vse večjo težo. O ustanovitvi podružnice zdaj razmišlja še vsaj pet regij.
“Kmetje smo spoznali, da brez sindikata ne bo šlo in da se ne smemo opirati na politične stranke,” je bil jasen Anton Filak, predsednik belokranjske podružnice sindikata. Občnega zbora sta se udeležila tudi državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvu Darko Simončič in predsednik Zadružne zveze in Kmetijsko-gozdarske zbornice Peter Vrisk.
Člani sindikata - na občnem zboru se jih je zbralo 122 - so poleg problematike cene mleka izpostavili še celo vrsto odprtih vprašanj, za katera naj bi se po njihovem mnenju zavzemal sindikat: za preprečevanje uvoza mesa, uvedbo premij za plemenske kobile in drugo plemensko živino, za enotnost kmetov, sodelovanje v pripravi novega zakona o lovstvu, red v dopolnilnih dejavnostih in po-
zneje pa še na vadbišču pri vajah poslušnosti in obrambe. Kot pravijo v društvu, belokranjski tekmovalci sodijo v sam slovenski vrh. Tako se Jani Stepan ml. s svojim nemškim ovčarjem Mutzem poteguje tudi za vstop v državno reprezentanco in je na sobotnem tekmovanju zmagal v najzahtevnejšem programu IPO-3.
Kot je povedal tajnik društva Andrej Bukovec, društvo prireja tekmovanja in vsakoletni pohod s psi na Mirno goro ter skrbi za novo vadbišče pri Vražjem kamnu. Deluje že 13 let in v tem času se je v tečajih šolanja psov, ki sojih organizirali, izšolalo že preko 200 belokranjskih psov. "Želeli bi, da bi se v naše vrste vključilo več mladih lastnikov psov, saj pričakujemo, da bo z vstopom v EU vsak lastnik psa moral opraviti z njim osnovni izpit za psa spremljevalca. To bi bilo nujno potrebno, ker je le tak pes lahko vodljiv v urbanem okolju,” je dejal Bukovec.
B. D. G.
NOVA PODRUŽNICA SINIDKATA KMETOV - V nedeljo dopoldne so v semiškem hotelu Smuk ustanovili podružnico Sindikata kmetov Slovenije za Beto krajino in za predsednika izvolili Antona Filaka. Po ustanovnem zboru je bil v Semiču še redni letni občni zbor Sindikata kmetov Slovenije, na katerem je 122 udeležencev od sicer več kot 4.000 članov obravnavalo poročilo predsednika sindikata Marjana Gorenca o delu v minulem letu. Posebno pozornost so posvetili aktualni problematiki v kmetijstvu, nanizali celo vrsto odprtih vprašanj ter izvedeli najnovejše o kmečki stavki zaradi prenizke odkupne cene za mleko. (Foto: B. D. G.)
Romi nasilni, občani pa nestrpni
Semiški svetniki zopet o romski problematiki v občini - Še vedno največ težav s prebivalci Sovinka - Ni služb, slaba osveščenost - Za socializacijo bodo potrebna še dolga leta
SEMIČ - Med točkami, ki se pogosto znajdejo na dnevnem redu sej semiškega občinskega sveta, je prav romska problematika, ki je v sicer majhni občini zelo pereča. Odstotek romskega prebivalstva je velik, poleg tega je prav v semiški občini eno najbolj problematičnih romskih naselij Sovinek, kjer nimajo skoraj še nikakršnih pridobitev civilizacije.
O Romih je tekla beseda tudi na Nasprotno pa je bil Alojz Vid-zadnji seji semiških svetnikov. V mar prepričan, da v poročilih, ra-
gradivu so bila poročila o delu z Romi, predvsem pa o njihovi socializaciji, ki so jih pripravili na občinski upravi, na Policijski postaji Črnomelj, v semiški osnovni šoli, na Centru za socialno delo v Črnomlju ter na Zavodu za zaposlovanje. Vendar so bila mnenja o sicer izčrpnih poročilih med svetniki deljena. Anton Bukovec je bil prepričan, da imajo toliko strokovnih mnenj, pojasnil, analiz, argumentov in predlogov za nadaljnje reševanje, da si tudi laiki lahko ustvarijo natančno sliko. Predvsem pa je takšen pristop k problemom pogoj za dobro presojo svetnikov.
zen šolskem, ni predlogov za socializacijo Romov. Sonja Ličen Tesari z občinske uprave je pojasnila, daje iz poročil čutiti politiko do Romov v državi, kjer pravijo, da za vse državljane veljajo enaki zakoni. Lahko pa se na ministrstvu odločijo, da za Rome veljajo drugačna merila, a so to storili le na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Zato so v šoli lahko dali predloge, saj imajo podlago v zakonu.
Strinjali pa so se s Sergejem Časom, da med občani nestrpnost do Romov narašča, saj postajajo slednji vse bolj predrzni. Vendar pri njihovi socializaciji čez noč ne bo mo-
goče veliko storiti, ampak bodo potrebni počasni koraki. In v semiški občini jih ubirajo, kolikor je seveda v njihovi moči. Tako so legalizirali romsko naselje Sovinek, zatika pa se pri elektrifikaciji naselja, saj je to za občino prevelik zalogaj, župana, ki od države prosi za pomoč, pa pošiljajo z ministrstva na ministrstvo. Težave so tudi z njihovim zaposlovanjem, razen preko javnih del, ki pa so le začasna rešitev.
Pomanjkljivo je zdravstveno varstvo odraslih, predvsem pa bi morali začeti načrtneje s prosvet-ljevanjem žensk, zlasti pri načrtovanju rojstev. Pogosta so tudi kazniva dejanja mladih, ki so zaključili osnovnošolsko izobraževanje, a niso zaposleni. Sodnik za prekrške zadeve z Romi sicer obravnava prednostno, predlagal pa je, da bi ponovno uvedli vzgojni ukrep prisilnega dela.	M. B.-J.
ttMut j ^ jm -a š j j-j o s e j j j MM
Zadovoljiti potrebe in želje mladih
Na srečanju, ki ga je pripravila LDS, so se pogovarjali o potrebi po ustanovitvi mladinskega centra Kočevje - Prostora je dovolj
KOČEVJE - Kočevska LDS je v petek pripravila svoje občasno organizirano »Naše srečanje z vami«. Tokrat je bil njihov gost Zorko Škvor z Urada za mladino RS, ki pokriva področje mladinskih centrov. Tema srečanja je namreč bil »Mladinski center Kočevje«.
V Sloveniji trenutno deluje 24 mladinskih centrov, ki so v različnih fazah ustanavljanja in jih, kot je povedal Škvor, sofinancira Urad. Poudaril je, da za ustanovitev centrov ni enotnega modela, da pa je potrebno izpolnjevati tri osnovne pogoje: kontinuiran program, pluralnost interesov in demokratično organiziranost. Glede načina organizacije je dejal, da je za nekatere javni zavod edina možna oblika, saj potem pridobijo uradova sredstva, kot posebno
občutljivo vprašanje, ki zadeva mladinske centre, pa je omenil avtonomnost mladih. “Ne gre iti ne v eno ne drugo skrajnost,” je dejal in dodal, daje, tako kot je na eni strani pretiran strah mladih, da jim bo odvzeta avtonomija, na drugi strani pretiran strah predstavnikov okolja, da bi mladi v prostorih, ki bi bili namenjeni njihovi dejavnosti, počeli karkoli.
“Najboljša preventiva je mladim ponuditi pogoje, da se vključijo v tiste dejavnosti, ki so jim blizu,” je
Vse veliko se začne z majhnim
V Kostelu so predstavili koncept projekta, ki zadeva obkolpske občine z obeh bregov Kolpe
KOSTEL - Po razgovoru s predstavniki Kostela, Kočevja, Osilnice in Črnomlja so člani Slovenskega e-foruma iz Ljubljane in Vitre iz Cerknice prejšnji četrtek v bivšem Grajskem hramu v Kostelu pripravili še tiskovno konferenco. Na njej so predstavili koncept projekta, katerega predlog bodo izdelali v sodelovanju z Eko Liburnijo iz Reke najkasneje do 20. aprila.
Direktor Vitre Bojan Žnidaršič je pojasnil, da želijo s tiskovno konferenco preprečiti širjenje napačnih informacij o projektu, s katerim se bodo potegovali za pridobitev mednarodnih sredstev. Povedal je, da nameravajo izkoristiti priložnost, ki se je ponudila v okviru Regionalnega okoljskega
Andrej Klemenc
centra za vzhodno in srednjo Evropo. Skupaj z obkolpskimi občinami iz slovenske in hrvaške strani bodo prijavili predlog projekta “informacijsko-izobraževalnih dejavnosti s področja podnebju in lokalnemu okolju prijazne proizvodnje ter rabe energije V pogojih z naravovarstvenimi režimi omejene rabe prostora in virov”. Najkasneje do 15. maja bodo vedeli, ali je projekt izbran, in če bo, ga bodo začeli izvajati že junija in ga zaključili novembra letos.
Projekt je predstavil tajnik Slovenskega e-foruma Andrej Klemenc. Poudaril je, da ga želijo čimbolj prilagoditi potrebam in željam lokalnega prebivalstva, da pa vanj
kljub temu ne bodo mogli vključiti vseh. Ob navedbi, da lahko pričakujemo pomoč v višini največ okoli 40 tisoč mark, je povedal, da bodo za ta denar lahko izdelali projekt energetskega knjigovodstva za eno ali več vključenih občin, financirali priprave na izvedbo mednarodnega tabora in pripravili morda še kakšno predavanje o učinkoviti rabi energije, lesni bio masi ali rabi eriergije vetra in sonca. O namenu projekta je dejal, da je v razširjanju spoznanja, da uporaba bio mase zagotavlja enako raven energetskega udobja kot ogrevanje na nafto ali plin, velik pomen namena projekta pa je podkrepil z besedami, da se vse velike stvari začnejo z majhnimi.
M. L.-S.
Največje investicije
VIDEM-DOBREPOLJE - V Dobrepoljski občini bo v letošnjem letu še vedno največja investicija Jakličev dom, za katerega so namenili 164 milijonov tolarjev. Velik zalogaj pomenita tudi gradnja mrliške vežice v Strugah ter gradnja pločnika na Vidmu. V naslednjih letih nameravajo graditi obrtno cono, v letošnjem letu pa bodo pripravili dokumentacijo in izvedli nekatera pripravljalna dela. Tudi na področju športa so namenili sredstva za razširitev športnega igrišča v Strugah ter odkup zemljišč in razširitev igrišča v Kompoljah. Nadaljevali bodo z gradnjo kanalizacije Videm - Bruhanja vas, načrtujejo pa tudi začetek gradnje čistilne naprave.
Merili so gostoto kosti
KOSTEL - Društvo bolnikov osteoporoze Slovenije in Turistično športno društvo Kostel sta pred kratkim organizirala merjenje gostote kosti. Udeležilo se gaje 124 žensk in 41 moških iz občin Kostel, Osilnica in Kočevje. Rezultati merjenja so taki, da je zaradi “tihe epidemije osteoporoze” potrebno opraviti nadaljnje preiskave pri 55 ženskah in 18 moških, se pravi pri okoli 44 odstotkih pregledanih.
ŽE TRETJIČ NA DRŽA VNO PR VENSTVO - V osnovni šoli pri Fari v Kostelu je bilo ob koncu ledna zadnje od enajstih območnih tekmovanj Turizmu pomaga lastna glava. Letošnji festival, poteka na temo Turizem in dediščina. Pri Fari so moči v raziskovalnih nalogah, razstavah in odrski predstavitvi merile osnovne šole Primata Trubarja iz Velikih Lašč, dr. Franceta Prešerna iz Ribnice, Stare Cerkve, Ob Rinii in Zbora Odposlancev iz Kočevja , Fare ter srednje šole za gostinstvo in turizem, enota Višnja Gora. Komisija je v tesni konkurenci prvo mesto že tretjič prisodila ekipi osnovne šole Fara (na sliki z mentorico Geraldine Hrelja), ki se bo s projektom Kostelska vrhhlevna hiša udeležila državnega tekmovanja. (Foto: M. G.)
menil kočevski podžupan in član LDS mag. Janez Černač. Povedal je, da je cilj pobude LDS, ki jo bodo občinski svetniki obravnavali že v kratkem kot osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Kočevje, ter da bi zadovoljili potrebe in želje mladih po ustvarjalnem vključevanju v družbo. Dodal je, da ne pričakujejo zapletov, kakršne imajo drugod po Sloveniji zaradi prostorov. Kot eno izmed stavb, v kateri bi se lahko odvijale različne aktivnosti, je omenil stavbo KS Kočevje-mesto, še več prostorov pa se bo sprostilo, je dejal, ko bodo zgradili novo šolo in športno dvorano.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Iz skrinje naših dedkov in babic
VAS - Danes ob 18. uri bodo v stavbi stare osnovne šole v Vasi odprli razstavo “Iz skrinje naših dedkov in babic”. Razstavo organizira Društvo kostelskih žena Nežica in bo na ogled dva dni.
Kdo nagaja?
KOSTEL - Za zgornjo Kolpsko Dolino je od nekdaj bila značilna vera, da ljudem nagajajo coprnice, mračniki, šratlji, vragi in podobna bitja. Kostelci in drugi se sprašujejo, kdo jim nagaja danes, saj so bili pred kratkim skoraj dva dni brez telefonskih zvez, tako navadnih kot onih z mobiteli, ko se jim je na zaslonih mobitelov prikazoval le napis “Vložite kartico", čeprav se je kasneje, ko so zveze spet delovale, izkazalo, da imajo na kartici še za preko 1500 tolarjev neizkoriščenih pogovorov. Take prekinitve se sicer redko pojavljajo, vendar je le prepogosto, saj ljudje tudi v nujnih primerih ne morejo priklicati pomoči.
Gradnja doma kasni
Velika pomoč prostovoljcev
LOŠKI POTOK - Glede na začetno zagnanost pri gradnji planinskega doma na Kamnem griču je gradbeni odbor računal, da bo to kar veliko poslopje končano že lansko jesen, dela pa kljub številnim sponzorjem potekajo počasi. Vse manj je bilo prostovoljcev, ki pa sicer imajo zasluge, da je danes dom tik pred dokončanjem. Vendar je tokrat gradbeni odbor o rokih dokončanja bolj previden.
Ne glede na posamezne zaplete jim je uspelo dokončati vse notranje omete, električno napeljavo in prizidek za kuhinjo, postavili so lončeno peč, ki bo ogrevala osrednje, lahko bi rekli gostinske prostore, vzidana so vsa okna in vrata, delno pa so uredili tudi podstrešje. Manjkajo še talne in stropne obloge, svetila in nekaj notranje opreme, medtem ko bo morala fasada še nekaj časa počakati.
Preostala dela so odvisna od zidarjev - prostovoljcev in mizarjev. Tako meni član gradbenega odbora, Karol Turk, ki ves prosti čas preživi v domu, kjer kaj postori in postreže obiskovalcem, ki jih je vsako nedeljo in ob praznikih že sedaj veliko. Po njegovem bi za dokončanje potrebovali še nekaj tisočakov. Hkrati se zahvaljuje vsem, ki so pomagali do sedaj, med njimi je izpostavil velik prispevek podjetja Riko Ekos tako za dom kot tudi za prireditve planinskega društva, in povabil k sodelovanju nove prostovoljce.
A. K.
Vrtec dražji
SODRAŽICA-Od 1. aprila so se storitve v vrtcu Sodražica občutno povečale. Cena mesečne oskrbnine v prvi starostni skupini bo znašala 59.630 tolarjev, v drugi starostni skupini pa 51.513 tolarjev. Vrtec ima izgube za več kot 1,6 milijona tolarjev, zadnja podražitev je bila januarja lani. Da bi jo pokrili in varovancem zagotovili primeren standard, so cene, ki jih je na predlog vodstva vrtca pripravila občinska uprava, na seji povečali za 2.000 tolarjev, in sicer na predlog svetnika Vinka Zajca.
O MLADINSKEM CENTRU - Zorko Škvor (desno) je predstavil stanje na področju delovanja mladinskih centrov v Sloveniji, mag. Janez Černač (levo) pa pobudo LDS, da bi takšen center ustanovili tudi v Kočevju. Srečanje so zaključili s podpisovanjem izjav udeležencev, da podpirajo ustanovitev Mladinskega centra Kočevje. (Foto: M. L.-S.)
Letos prevzem kar dveh vozil
Uradni del letošnjega občnega zbora GZ Kočevje je trajal skoraj tri ure - Podrobno o načrtih
KOČEVJE - Člani organov GZ Kočevje ter po dva delegata iz 16 PGD iz kočevske, kostelske in osil-niške občine, ki so člani GZ Kočevje, so se skupaj s predstavniki gasilcev iz okoliških občin in sosednje Hrvaške, GZS ter drugimi vabljenimi v petek zvečer zbrali na rednem občnem zboru GZ Kočevje. Skoraj tri ure so potrebovali, da so obdelali obsežen dnevni red, na katerem so letos imeli tudi podelitev zahval vsem, ki so prispevali k uspešni izvedbi lanskega državnega mladinskega gasilskega tekmovanja.
Po sprejemu poročil, med katerimi je poročilo o delu GZ Kočevje v preteklem letu podal predsednik GZ Anton Fajfar, so podrobno pregledali tudi predlog programa dela in finančni načrt za letos. Na voljo bodo imeli nekaj čez 30,7 milijona tolarjev, od katerih jih bodo kar polovico namenili za investicije, od preostalega pa 6,5 milijona tolarjev za poslovanje GZ, 4,2 milijona za operativno pripravljenost PGD, 2 milijona za strokovno literaturo in izobraževanje, 1,6 milijona za zavarovanja ter nekaj manj kot 900 tisoč tolarjev za popravila tehnične opreme.
Med investicijami bo največja nabava novega vozila za PGD Predgrad, za katerega upajo, da ga bodo predali oktobra ob občinskem prazniku. Pred tem bodo 30. junija prevzeli novo gasilsko vozi-
Anton Fajfar
lo v Ložinah, za katerega so denar zagotovili že lani, za dan državnosti pa bi radi prevzeli obnovljeni gasilski dom v Mozlju. Tudi letos bodo maja organizirali občinsko gasilsko tekmovanje ter sodelovali na regijskem, novo pa bo, da bodo 9. junija organizirali posvet žena gasilk za regijo Ljubljana II. Organizirali bodo tudi tečaje specialnosti in različna predavanja in seminarje za gasilce, skrbeli za podmladek, krepili dobro sodelovanje s sosednjimi GZ, pomagali PGD pri pripravah proslav in obletnic ter podpirali njihovo kulturno dejavnost, nekaj denarja bodo namenili za nabavo strokovne literature in časopisov, za veterane pa bodo organizirali strokovno ekskurzijo.
M. L.-S.
Cene vrtca razburile starše
Ogorčeni nad podražitvijo vrtca - Se bodo na plečih otrok reševali problemi ostarelih?
LOŠKI POTOK - Pretekli mesec je potoška občina vsem staršem, katerih otroci obiskujejo vrtce v Loškem Potoku in Podpreski, poslala obvestilo o povišanju cen vrtca, kar je na zadnji seji potrdil tudi občinski svet. V obvestilu, ki gaje podpisal župan Janez Novak, pojasnjujejo, da so bili v to prisiljeni zaradi povečanja stroškov elektrike, kurilnega olja, vzdrževanja in plač zaposlenih.
Prizadeti so predvsem tisti starši, katerih dohodki komaj presegajo cenzus najnižjega dohodka in jim je vrtec edina možnost, da se lahko dnevno vozijo na delo v druge kraje. Takih je vsaj dve tretjini, saj v domači občini ni delovnih mest in prav nič ne kaže, da bi se stanje v doglednem času tudi spremenilo. Poleg tega bi morala obči-
Sprejeli proračun
SODRAŽICA - Letošnji občinski proračun v Sodražici znaša 211 milijonov tolarjev. Občinska blagajna je za več' kot štirideset milijonov tolarjev polnejša kot lani, in sicer na račun finančne izravnave in končane delitvene bilance med občinama Ribnica in Sodražica. Proračun se ne bo zadolževal. Za investicije (vodooskrba, komunala, izdelava celostne podobe občine in študija športne dvorane) bodo namenili 90 milijonov tolarjev.
na upoštevati tudi, daje nekaj staršev v izredno težki življenjski situaciji, in bi jim morali ceno celo znižati, drugi, ki že na zunaj kažejo visok standard, pa so praviloma v najnižjem plačilnem razredu, ker niso prikazali realnih dohodkov. Podobna neenakost se kaže tudi v nekaterih podjetjih, kjer delavci dobe del plače na plačilni listi, večji del pa kar “na roko”. Za takšne primere ve tudi občina, in če že sama ne more ukrepati, bi to lahko storili pristojni organi.
V nadaljevanju župan pojasnjuje, da je v občini veliko ostarelih, za katere bodo morali še letos organizirati neke vrste oskrbo na domu. Ta skrb je sicer hvalevredna, je pa nekoliko prozorna in primerjava otrok z ostarelimi je nesprejemljiva. Za vrtce dobi občina denar od države, medtem ko ima večina starejših prebivalcev pokojnine in mnogi posestva. Ta program za ostarele ima tudi že dolgo brado, prav tako pa tudi županova obljuba, da bo vsak novorojenček prejel 100 tisočakov.
Vse te navidezno nepomembne poteze pristojnih imajo lahko dolgoročne posledice. Že v preteklih letih seje letno rodilo komaj za pol razreda otrok, letos pa npr. pričakujejo rojstvo treh otrok. Mladi, ki v bistvu nimajo niti pogojev, da bi si ustvarili družine, postopoma zapuščajo kraj. In če se bodo takšni trendi nadaljevali, bo vrtec, milo rečeno, lahko postal prostor za ostarele občane.
A. KOŠMERL
Drobne iz Kočevja
SAMI SO SI DOVOLJ - Med 14 prostovoljnimi gasilskimi društvi z območja kočevske občine, ki so člani Gasilske zveze Kočevje, ima le PGD Predgrad svojo pihalno godbo. Vendar je tudi to dovolj, da na raznih gasilskih prireditvah gasilci sami poskrbijo za vse: najprej za uradni in nato še družabni del prireditve. Tako so tudi na letošnjem občnem zboru« Gasilske zveze Kočevje za veselo razpoloženje poskrbeli prav gasil-ci-godbeniki iz Predgrada. Zanje je namreč značilno, da so vsi samouki, vendar obvladajo ne le pihalne inštrumente, ampak tudi harmoniko, ki je nepogrešljiva na vsaki veselici.
Ribniški zobotrebci
BUM PO ZATIŠJU - Ob skrbnem usmerjanju pretoka informacij iz ribniškega konca v beli svet v marčevskih dneh o dogajanju v ribniški občini skorajda nismo imeli več kaj pisati. Potem pa se je zgodilo! Najprej je v petek, 23. marca v gostišču Pugelj potekal kviz “Mladi in kmetijstvo” za mlade kmetovalce od Turjaka do Kolpe, sledila pa je minuli petek otvoritev razstave ilustracij Marije Lucije Stupica v Miklovi hiši. Prireditve, za katere vestni organizatorji poskrbijo, da zanje zvedo vsi in ne samo nekateri mediji, se bodo nadaljevale danes z revijo glasbenih šol dolenjske regije. Pričetek bo ob 18. uri, ko se bodo občinstvu v dvorani Ideal centra predstavili mladi glasbeniki iz osmih glasbenih šol: Črnomlja, Brežic, Krškega, Novega mesta, Sevnice, Trebnjega, Kočevja in Ribnice. Pozitiven trend prireditev pa se ne bo končal niti ob koncu tedna, v soboto bo namreč v gostišču Pugelj potekalo državno tekmovanje “Mladi in kmetijstvo”, ki ga organizirata Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Kmetijski zavod Ljubljana s svojo kmetijsko svetovalno službo iz Ribnice. Kar zadeva ostale bodoče prireditve, pa lahko le upamo, da ne bo krajšemu “bumu po zatišju” ponovno sledilo obdobje daljšega zatišja.
Kostelski rižni
ZMAGA DOMAČIH - Na 15. festivalu Turizmu pomaga lastna glava, ki poteka letos na temo “Turizem in dediščina", je minuli petek v Fari, kjer je bilo tekmovanje zahodnodo-lenjske regije zmagala Osnovna šola Fara in se tako uvrstila na državno tekmovanje, ki bo v Ptuju. Poleg šole Fara je v konkurenci šestih šol dosegla dovolj točk za zlato odličje še Osnovna šola Ob Rinži iz Kočevja, izven konkurence pa še Srednja šola za gostinstvo in turizem-enota Višnja Gora.
POMEMBNO JE SODELOVATI - Na letošnjem prvem državnem tekmovanju raftašev na Kolpi so tokrat prvič sodelovali tudi raftaši kluba “Kolpa” iz Kostela, ki so zasedli bolj zadnja mesta. Pomembno je sodelovati. Tehnično so sicer veslali zadovoljivo, izdala pa jih je kondicija. Že to soboto, 7. aprila, bodo sodelovali na takem tekmovanju, ki bo na območju občine Osilnica.
POMETIMO PRED SVOJIM PRAGOM - Turistično-športno društvo Kostel in občina Kostel organizirata v soboto, 7. aprila, ob 8. uri očiščevalno in olepševalno akcijo na območju občine, ki seje bodo razen domačinov udeležili še vikendarji, delavci raznih podjetij, člani društev, šol itd. Vsak bo delal na svojem območju, za ostale (ribiči in drugi) pa bo zbirališče pri trgovini Ofak v Potoku. Med akcijo bodo urejali svoje in javne površine, sadili rože pri turističnih kozolčkih itd. Po akciji bo družabno srečanje v gostišču Samsa na Žagi. V Kostelu je bilo od januarja naprej že 7 predavanj o urejanju okolja. Kostelci so v glavnem očistili pred svojim pragom, jim pa dovažajo odpadke od drugod in v Kostelu ustvarjajo nova divja odlagališča. Zato bodo Kostelci v bodoče še posebno pozorni na take onesnaževalce.
Pokal v Hrvatsko
OSILNICA - Župnija Osilnica je 31. marca organizirala turnir posameznikov v namiznem tenisu. Udeležilo se gaje 16 tekmovalcev iz slovenske in hrvaške obale Kolpe. Zmagal je Josip Janeš iz vasi Hrvatsko, 2. je bil Slavko Štimec (Ložec), 3. Jože Brilej (Osilnica) itd. Prvi trije so prejeli nagrade, zmagovalec pa prehodni pokal. Na letošnjem tekmovanju žal niso sodelovale ženske. Naslednje tekmovanje bo v počastitev praznika občine Osilnica, 1. maja. To bo zagotovo tradicionalni turnir v malem nogometu, dogovarjajo pa se še za tekmovanje v odbojki in namiznem tenisu.
Trebanjske iveri
PRVOAPRILSKE PO KRJAV-LJEVO - Krjavelj (Daniel Barle) je na nedeljskem Slovenskem Kljukcu v Mokronogu do solz nasmejal občinstvo, ko je pripovedoval, kako je s svojo kozo potoval z Muljave do Mokronoga. Že na Dobu so ga prijetno presenetili, ker ni bilo cestninske postaje, v Trebnje je prispel že skozi tunel, pri čudovitem mostu čez železnico pa seje čudil veliki množici, ki se je zbrala ob odkritju doprsnega kipa županu Cirilu Metodu Pungartniku. Na Deuovi bencinski črpalki v Mokronogu pa je hudo žejni Krjavljevi kozi namesto vode iz pipe pritekel cviček...
LAŽ JE VEDNO SEKSI! -Osmošolec Blaž Holc z Mirne si je nagrado Dolenjskega lista, to je izlet z našimi naročniki, prislužil z domislico: "Laž ima kratke noge - a vedno seksi!” Naša nagrada je pripadla tudi Primožu Zorcu z Mirne v kategoriji ljudskih laži. Čestitamo!
SAŠO IN TONE - Mokrono-ški mini župan Anton Maver je po končanem Slovenskem Kljukcu povabil nastopajoče in organizatorje na slasten prigrizek in pijačo v gostilno Žlajpah. Mavra, ki je v nedeljo razglasil, daje KS Mokronog končno dobila blagoslov iz
Ljubljane, da postane samostojna občina, je že skrbelo, kako bo plačal zapitek, zato se mu je precejšen kamen odvalil s srca, ko je podjetnik Lojze Gregorčič povedal, da on “časti”. Sašo Hribar je predlagal Mavru, naj brž zvrne še kozarec cvička, dokler je zastonj...
Sevniški paberki
BONSAJI - Svetnik LDS Albin Ješelnik je na zadnji seji sevni-škega občinskega sveta vprašal, kdo je odgovoren, da na zanemarjeni strehi stavbe pri sevniški policiji, kjer je bilo nekdaj skladišče TO, rastejo “bonsaji”. Ta hortikultura je seveda lepo vidna predvsem z železniških tirov, po katerih vozijo tudi številni mednarodni vlaki. Morda zaslužni za to sevniško znamenitost pričakujejo, da bodo trume turistov začele zahajati v turistično zasanjano mesto tudi zaradi te razširjene ponudbe v samem središču...
IZGNANCI ZA PODLAGO -
V	nedeljo je TV Novo mesto predvajala poročilo o občnem zboru sevniške SLS+SKD, ki je bil v Tržišču. Presenečeni gledalci so brž ugotovili, da slika in besedilo ne gresta skupaj, saj so Novome-ščani za slikovno podlago uporabili starejši posnetek zbora izgnancev v jedilnici sevniške Lisce. Zlobneži so najprej pomislili, da so za takšno montažo zaslužni sklicatelji zbora pri Ulčniku, češ da naj ne bi imeli prisotnega dosti svojega članstva, pa so si "sposodili” izgnance. To pa ne drži, ker je bilo v Tržišču tudi veliko ljudi.
V	neprijetnem položaju sta se, ne prvič, znašla tudi nič kriva avtorja prispevka.
GA NI SRAM - Podžupan Andrej Štricelj je na nedavni tribuni o mladinskem centru v Sevnici vzel v bran župana Janca in občinski svet, s tem pa se je verjetno nekoliko zameril svojemu nečaku in novemu občinskem svetniku Matjažu Travnu (N.Si), kije ostro kritiziral “sramotno majhno" podporo občine Salezijanskemu mladinskemu centru.
Pridi gola na večerjo
BOŠTANJ - Člani dramske sekcije Kulturnega društva Brestanica vabijo na ogled komedije Marca Comolettija “Pridi gola na večerjo”. Predstava bo v soboto, 7. aprila, ob 19. uri v dvorani Partizana v Boštanju.
ttMUt j ^ J\J A Ši J j-J O 3 Č J JN MM
Ali Hrkač že pripravlja kovčke?
Trimo podpira dosedanje vodstvo Akripola - Trimo ob 54-odstotnem lastništvu odkupil še 43 odstotkov Akripolovih delnic od Maksime - Bo uveljavil svoj vpliv v nadzornem svetu?
TREBNJE - Trimo ob 54-odstotnem lastništvu Akripola ni imel besede v nadzornem svetu, potem ko so odkupili še 43 odstotkov Akripolovih delnic od Maksime. V Trimu računajo, da bodo 24. aprila na skupščini Akripola normalizirali razmere. Kot je na novinarski konferenci povedala glavna direktorica Trima Tatjana Fink, so vsi pokazatelji, da je prejšnje vodstvo sosednjega podjetja dobro delalo.
Milo rečeno, neobičajno je bilo početje nadzornega sveta Akripola, ki je brez krivdnih ali navedbe kakršnihkoli drugih razlogov odstranil dosedanjega uspešnega in med zaposlenimi priljubljenega direktorja Dušana Pandžo, in to med njegovo službeno potjo v tujini. Vsaj toliko nenavadno za normalno komuniciranje v poslovnem svetu je, da o tem večinski lastnice Akripola, se pravi Trimo, o tem ni nič vedel. Takšne pucistične manire, za katerimi naj bi stalo vodstvo Maksime, naj bi bile plod užaljenosti, ker večinskega paketa delnic v Akripolu ni dobila ona, ampak Trimo. Skratka, zdi se zelo verjetno, da so direktorju Akripola Ivanu Hrkaču, ki ga je sam šef Maksime Golobič nagovoril, da se je sploh spustil v to tvegano kadrovsko kombinatoriko, šteti dnevi v Akripolu. Hrkač je na nedavnem “vročem” zboru delavcev Akripola, kjer so zaposleni spoznali novo upravo podjetja, deloval dokaj nebogljeno, a vseeno pošteno, saj je povedal, kdo ga je poslal, pa tudi, da se ne misli vsiljevati kolektivu, ki ga ne mara. Malce prostislovno
s tem je izzvenelo, da pa po drugi plati spet ne misli kar tako pobrati šil in kopit.
Toda Hrkač je realist in je verjetno že začel pripravljati kovčke, da bi po aprilski skupščini Akripola prvomajske praznike izkoristil za premislek, kje bi našel prijaznejše delovno okolje kot v kolektivu, kjer krize ne poznajo, bi jo pa
Spominski dnevi Pavla Golie
TREBNJE - Občina Trebnje vabi na praznovanje Spominskih dnevov Pavla Golie. V četrtek, 5. aprila, ob 16. uri bo v trebanjskem kulturnem domu območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov, v soboto, 7. aprila, ob 19.30 bo v kulturnem dimu še območna revija odraslih pevskih zborov. V petek, 6. aprila, ob 19.30 pa bodo na slovesni akademiji v kulturnem domu podelili Golieve plakete in priznanja za delo v kulturi. Slavnostna govornica bo Anica Zidar, lanska dobitnica Golieve plakete, v programu pa sodelujejo Iva Zupančič, Andrej Kurent, dekliška skupina KUD Ragle in Bariča Kraljevski.
(ne)premišljene in neodgovorne poslovno-kadrovske kuhinje utegnile sproducirati. V čigavem interesu? K sreči je Trimo z odkupom Maksiminih delnic dokazal resno pripravljenost, da uresniči cilje, ki sijih je zastavil že lani ob nakupu 54-odsotnega lastniškega deleža Akripola, da s sosednjim podjetjem najprej poveže razvojne, nabavne in prodajne dejavnosti, kasneje pa žanje sinergijske učinke z racionalizacijami še na drugih področjih.
P. P.
“TRETJE LEŽIŠČE’’ - Nedeljska repriza komedije Vasje Ocvirka “Tretje ležišče", ki jo je pred domačim občinstvom uprizorila gledališka skupina Kulturnega društva, je dodobra nasmejala številno publiko. Eden izmed '“zvezdnikov" komedije je prijazni pes Tim. Igralcem gledališke skupine in vodji prof. Zvonki Krištof sta se za njihovo pomembno poslanstvo zahvalila tudi predsednik kulturnega društva Peter Kurent in predsednik sveta KS Šentrupert Peter Frelih. Ljubiteljski gledališčniki bodo s predstavo gostovali še na nekaterih šolah. (Foto: P. P.)
Trimov dobiček že 452 milijonov
V Rusiji bodo jeseni začeli izdelovati lahke gradbene plošče - Bo letošnja prodaja narasla na 14 milijard tolarjev? Lani več kot milijon nr gradbenih plošč! Za 1.175 milijonov SIT naložb
TREBNJE - Trebanjski Trimo ostaja, odkar je za njenim krmilom glavna direktorica Tatjana Fink, prava zgodba o uspehu. Lani je Trimo prodal za dobrih 12 milijard tolarjev izdelkov, letos naj bi jo z razširitvijo tržne mreže in novimi izdelki povečali kar na 14 milijard! Da to ne bo preprosto, se v Trimu dobro zavedajo, saj je svetovno gospodarstvo v zadnjem letu preteklega tisočletja doseglo najvišjo rast desetletja.
70 vzorcev več kot lani!
Rekordnih 268 vzorcev vin članov Vinogradniško-turističnega društva Čatež pod Zaplazom - 107 cvičkov
ČATEŽ POD ZAPLAZOM -Pretekli teden smo objavili vest, da so tri degustacijske komisije pod vodstvom inž. Darka Marjetiča, inž.Katarine Merlin in inž. Jožeta Simončiča ocenjevale v gostilni Ravnikar rekordnih 26S vzorcev vin (kar 70 vzorcev več kot lani!) članov Vinogradniško-turističnega društva Čatež pod Zaplazom. Med 107 cvički sta najvišjo oceno 15,94 točke dobila pridelka Ivana Bregarja in Lada Stoparja. Najbolje ocenjeno dolenjsko belo vino imajo: Brane Starina (16,96), Stane Pekolj (16,64) in Franc Kozlevčar (16,62); dolenjsko rdeče: Mirko Žefran (16,18), Dane Štrepfelj in Jože Bregar (po 15,98); modro frankinjo: Jože Bregar (16,86), Franc Kozlevčar in Anton Zaletel (po 16,80). Za šent-lovrenko je Anton Drganc dobil oceno 16,38 točke, Daniela Štremp-felj za modro frankinjo s podaljšano maceracijo kar 17,42 in Anton Zaletel za modro frankinjo (letnik 1997) 17,24. Pri belih vinih je spet izstopal Franc Kozlevčar z belim sovinjonom (17,16) ih belim pinotom (17,14), Lado Kolenc z laškim rizlingom (16,80) in Andrej Pekolj s kernerjem (16,82). Najvišje ocene za ostala bela sortna vina so dosegli Jože Klemenčič (17,04), Stane Ravnikar (16,98), Mirko Žefran (16,94) in
Mirko Oven (16,92). Vinogradniško-turistično društvo Čatež pod Zaplazom vabi v petek, 13. aprila, ob 19. uri v gostilno Ravnikar na Čatežu na odprto strokovno vodeno (vodil jo bo dr. Wondra) pokušnjo najbolje ocenjenih vin. Participacija bo 1000 tolarjev.
P. P.
Za letošnje leto so napovedi rasti precej slabše, je povedala na novinarski konferenci Finkova, zato bodo v Trimu napeli vse sile, da bi dosegli zlasti večjo prodajo v Veliki Britaniji, Italiji, Hrvaški in Rusiji. V Moskvi so podpisali pogodbo z ruskim poslovnim partnerjem Reut o skupnem vlaganju v proizvodnjo lahkih gradbenih plošč, ki naj bi stekla najpozneje do letošnje jeseni v Vladimirski oblasti. Ko bo tovarna docela izkoristila svoje zmogljivosti, naj bi bila sposobna izdelati 600.000 m2 plošč letno, zaposlenih pa bodo imeli 60 delavcev. To je povedala direktorica komerciale Breda Kotar. Jekleno pločevino, ki zadovoljuje standarde kakovosti imajo Rusi, v Podmoskovju pa so domačini začeli izdelovati tudi mineralno volno, zato ne bo potreben
uvoz; visoki transportni stroški in carine pa so bili poglavitni razlog, da so se Trebanjci odločili za to skupno naložbo. Trimo je lani izdelal več kot milijon kvadratnih metrov lahkih gradbenih plošč, letos jih načrtujejo izdelati 1,4 milijona m2.
Lani je sicer Trimo investiral 1.175 milijonov tolarjev, to je kar trikrat več kot predlani. Največ, okrog 800 milijonov tolarjev, je bila lani vredna naložba v stavbo in opremo za proizvodnjo jeklenih konstrukcij, veliko pa so vlagali tudi v nakupe zemljišč in informacijsko tehnologijo. Čeprav so lani lahko potrjevali kakovost svojih izdelkov že s 124 certifikati v 18 državah, ki so za njihovo prodajo najpomembnejše, še zdaleč niso zaspali na lovorikah. Za izboljševanje kakovosti na vseh
Največji uspeh raketarjev doslej
Sevniški raketarji zmagali na mladinskem državnem prvenstvu pri raketah s padalom in raketah s trakom - Novomeščan Jenko velika okrepitev ARK Vega
LJUBLJANA - V soboto, 31. marca, je na modelarskem poligonu v Ljubljani potekalo mladinsko državno prvenstvo v kategorijah raket s padalom in raket s trakom. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz najmočnejših slovenskih klubov, med njimi tudi mladinci astronavtično- raketnega kluba (ARK) Vega iz Sevnice, Andrej Zevnikar, Gašper Karlovšek, Franci Tomažin, Urban Močnik in Novomeščan Uroš Jenko, ki so dosegli odlične rezultate.
V kategoriji raket s padali je zmagal in postal državni prvak Andrej Zevnikar, njegov uspeh pa sta s tretjim in četrtim mestom dopolnila še Urban Močnik in Gašper Karlovšek. Šesto mesto je osvojil Franci Tomažin. Ekipa v sestavi Zevnikar, Močnik, Karlovšek je osvojila naslov mladin-
skih ekipnih državnih prvakov. V kategoriji rakete s trakom so mladinci dokazali, da Sevničani spadajo v vrh raketnega modelarstva, saj so domov odnesli kar prva tri mesta. Naslov državnega prvaka je osvojil Novomeščan Uroš Jenko, Franci Tomažin je bil drugi, na tretje mesto pa se je uvrstil Urban
Polemično o višjih cenah vrtca
Močnik. Ekipa v sestavi Jenko, Močnik, Karlovšek pa je osvojila naslov mladinskih ekipnih državnih prvakov. Mladince je za prvenstvo pripravljal Igor Štricelj, na tekmovanju pa je pripomogel k izjemnemu uspehu še Boštjan Prosenik.
Sevniški raketarji se za pomoč pri udeležbi na tekmovanju zahvaljujejo trgovini Borko, podjetju MKT Radej, za prevoz pa Osnovni šoli Sevnica. ARK Vega bo v soboto, 14. aprila, pripravil v Ža-dovinku pri Krškem državno prvenstvo za mladince v raketoplanih in državno prvenstvo za člane. To bo zadnja preizkušnja pred članskim svetovnim prvenstvom v Turčiji.
P. P.
področjih poslovanja vodijo več projektov. Lani so tako prihranili okrog 60 milijonov tolarjev samo z zaključenimi 70 nalogami v okviru projekta kontinuiranih izboljšav. Tudi lani so sodelovali v slovenskem projektu odličnosti, postali pa so člani Inštituta učečega se podjetja.
Pri povečevanju celotnega prihodka, kije bil lani za 18,5 odstotka večji kot leto poprej, na tujih trgih pa so ga ustvarili že 57 odstotkov, je ob širitvi tržne mreže (izvažajo v 42 držav, najpomembnejše pa so Avstrija, Nemčija, Slovaška, Češka in države vzhodne Evrope) in skrbi za kakovost po-
* Lani so v Trimu z učinkovitim gospodarjenjem in doslej največjo letno prodajo gradbenih plošč povečali čisti dobiček na 452 milijonov tolarjev, kar je 45 odst. več kot leto poprej. Povprečna stopnja rasti čistega dobička znaša v zadnjih štirih letih 28 odstotkov. Po besedah direktorice Finkove se po številnih kazalcih približujejo najboljšim v svoji branži v Evropi. Prodajo na zaposlenega so povečali na 259.832 mark, donosnost kapitala pa na 11,3 odstotka.
memben tudi razvoj novih izdelkov. Konkurenco so na sejmu v, Nemčiji presenetili z novimi fasadami s polnilom mineralne volne s skritim spojem, ki so novost na evropskem trgu. Dopolnili so sistem protihrupnih ograj in zaključke fasad, razvili sistem streh z najmanjšim naklonom treh stopinj, ki imajo v Evropi že pomemben delež, in avtomatizirali tehnologijo za izdelavo jeklenih konstrukcij.
PAVEL PERC
Kdo je napravil Vidku srajčico?
TREBNJE - Sedmo letošnjo abonmajsko predstavo za otroke Kdo je napravil Vidku srajčico? bo v četrtek, 12. aprila, ob 17. uri v Kulturnem domu Trebnje odigralo Lutkovno gledališke Jože Pengov iz Ljubljane. Predstava je za abonente in za izven.
Zavrnili 22- do 25-odstotno zvišanje cen programov sevniškega vrtca Ciciban -Vroče tudi o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
SEVNICA - Sevniški svetniki so na 23. redni seji občinskega sveta po dobrih petih urah dela obravnavali 25 točk dnevnega reda. Seznanili so se s poslovanjem in načrti javnih podjetij Komunala, Plinovoda in javnega zavoda Radio Sevnica.
Slednja dva sta poslovno leto zaključila negativno. Plinovod bo izgubo pokril iz finančnih rezervacij iz prejšnjih let, Radio, ki se lastniško preoblikuje v d.o.o., pa se bo z družbeniki in občino dogovoril o načinu pokrivanja primanjkljaja. Občinski svet je sprejel tudi zaključni račun proračuna za leto 2000 in se seznanil s poročilom o delu občinske uprave v lanskem letu.
Svetniki so po zelo polemični razpravi, ki jo je spodbudil Tine Zupančič (SLS+SKD) in v kateri so sodelovali tudi direktorica sevniškega vrtca Danica Božič ter ravnatelja krmeljske in šentjanške
osnovne šole Rado Kostrevc in Franc Bastardi, zavrnili 22- do 25-odstotno zvišanje cen programov sevniškega vrtca Ciciban. Naposled so le potrdili 18-odstotno povišanje cen v sevniškem vrtcu in 10- do 12-odstotno povišanje cen v vrtcih v Šentjanžu in Krmelju.
Sprejeto je bilo tudi znižanje prispevka za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za nezazidano stavbno zemljišče iz 70 odst. vrednosti zazidanega na 30 odst., pri točkovanju pa se ne bo upoštevala opremljenost z industrijskim tirom, ki ga podjetja praktično ne koristijo. Svetnik Bojan Rugelj (SDS) seje zavzemal, da bi
spremenili razmerja, koliko bi kdo plačeval, da ne bi bili podjetniki tako udarjeni po žepu. Župan Kristijan Janc je odvrnil, da so plani krajevnih skupnosti narejeni in da se veliki plačniki niso nikoli pritoževali.
Vodja oddelka za okolje in prostor Roman Perčič je dodal, da je razmerje točk še iz leta 1985 in da v nobenem zakonu ne piše nič o oprostitvah. Opozoril je, da bi to pomenilo, da bi fizične osebe več plačevale pa tudi, da na občini nimajo od 6 do 8 milijonov tolarjev za ustrezen računalniški program, zato je zajemanje podatkov še vedno ročno. Če bi šli v spremembo razmerij, bi porušili celotno zadevo, je poudaril Perčič.
P. P.
Garaže v centru mesta?
SEVNICA - Župan Kristijan Janc seje s predstavniki Mercatorja pogovarjal o možnosti izrabe kletnih prostorov njihove trgovine Železnina v drugačne namene. Ena izmed teh je ureditev pokritih garažnih mest v centru mesta. Površine bi lahko bile v javni rabi, verjetno pa bi bil tudi interes podjetij, da si zagotovijo dodatna parkirna mesta za zaposlene in stranke. Pripraviti bo potrebno posnetek stanja in idejni projekt, potem pa se bodo razgovori nadaljevali.
Ocvirk novi predsednik SLS
TRŽIŠČE - Na dobro obiskanem občnem zboru sevniške SLS+SKD Slovenske ljudske stranke v Tržišču so za novega predsednika izvolili Srečka Ocvirka, za podpredsednika Romana Žvegliča in za tajnika Srečka Vodenika.
Ogled Severjevega hleva odpovedan
TREBNJE - Kmetijska svetovalna služba Trebnje obvešča kmetovalce, daje predvideni ogled novega hleva Antona Severja v Pristavici v petek, 6. aprila, zaradi nevarnosti vnosa bolezni odpovedan.
Stoodstotna udeležba gasilcev
SEVNICA - Predsednik Gasilske zveze Sevnica Zvone Košmerl je izrazil zadovoljstvo, ker so se petkovega občnega GZ udeležili prav vsi delegati, ki so zastopali 1500 gasilcev, povezanih v 16 društvih. Na zboru so podelili napredovanja v višji čin Smiljanu Hočevarju in Boštjanu Zemljaku, oba sta častnika L stopnje v PGD Loka. Franc Seljak, predsednik PGD Loka, je dobil gasilsko plamenico 3. stopnje, Jože Kralj, poveljnik PGD Krmelj, pa gasilsko plamenico 2. stopnje.
ttMUt J ^ 'A š J J-J občih HM*
INO se ozira na vse celine sveta
Družba Industrijska oprema Brežice na hišni sejem z nekaj novostmi - Desetina za inovacije in nove trge - V Sloveniji težje delati kot drugje - Na Balkan z državno oporo?
KRŠKA VAS - Tukajšnja družba Industrijska oprema Brežice, INO, bo na svojem letošnjem hišnem sejmu od 6. do 8. aprila spet pokazala nekaj svojih tehničnih rešitev, ki jih s pridom vgrajuje v stroje in naprave. Med novostmi v proizvodnem programu omenjajo odmično hidravlično rotacijsko kosilnico ter nekaj vrst različnim dejavnostim namenjenih mulčerjev in pnevmatski sejalnici.
“V tujini nas poznajo predvsem po mulčerjih. Kljub hudi konkurenci in neljubeznivi suši v enem delu ter neurjih v drugem delu Evrope smo se potrdili s kakovostno proizvodnjo vseh modelov mulčerjev. V tujini se je povečalo povpraševanje predvsem pri večjih delovnih širinah mulčerjev ter pri komunalnem mulčerju,” pravi Branko Kos, direktor INO.
Srednje veliko podjetje INO vlaga približno desetino prihodka v inovacije in pridobivanje tržišča. Pri tem pod geslom inovativnost,
Ročna dela in kulinarika
DOLENJA VAS - Sekcija za ročna dela Društva MePZ Zarek Dolenja vas bo v soboto ob 15. uri v gasilskem domu v Dolenji vasi pripravila razstavo ročnih del in kulinarike. Ob otvoritvi razstave bodo nastopili pevci sekcije ljudskih pevcev Ajda društva MePZ Žarek Dolenji vas. Razstava bo odprta prvi dan do 20. ure in naslednji dan od 9. do 20. ure.
Srečanje z učenci iz gostinstva
ZGORNJA POHANCA - Ljudska univerza Krško bo pripravila v torek, 10. aprila, ob 17. uri v Kmečkem turizmu Bogolin v Zgornji Pohanci srečanje z udeleženci 3. letnika izobraževalnega programa kuhar, natakar in gostinski tehnik za odrasle. Ljudska univerza Krško izvaja program pod vodstvom Centra za dopisno izobra-• ževanje Ljubljana in ob sodelova-i nju učiteljev Srednje gostinske šole Novo mesto. V program je vključenih 30 oseb.
kakovost, podjetnost dosega manj, kot bi podobne firme v tujini. “Pogoji za poslovanje v Sloveniji so bistveno slabši kot pogoji pri partnerskih firmah v evropskih državah,” poudarja Kos. Ko pri tem govori o prodaji izdelkov v gospodarsko šibke države nekdanje Jugoslavije, upa, da bo Slovenska izvozna družba podprla INO.
Že omenjeno vlaganje v inovacije poteka tudi tako, da INO sodeluje z univerzama in da "poskuša dobiti znanje, kjer to je”.
Važna so turistična društva
BREŽICE - Člani turističnih društev so se v ponedeljek, 19. marca, zbrali na predavanju o naravnih vrednotah in kulturni dediščini, ki ga je pripravila Občinska turistična zveza Brežice. Dr. Vito Hazler, docent Filozofske fakultete v Ljubljani, je povedal, da se človek danes zateka v naravo in si želi spoznati čimveč kulturnih vrednot kraja. Koliko bo videl (odkril), je odvisno od turističnih društev. Bolj ko so organizirana, raje bodo prihajali turisti. Štefan Dravec, predsednik komisije za razvoj turističnih društev, pa .je izpostavil slabo povezanost društev, prostovoljno delo njihovih članov in željo po večjih državnih in občinskih sredstvih.
Naših 80 let
KAPELE - Moški pevski zbor Kapele bo v soboto ob 19. uri v farni cerkvi v Kapelah izvedel jubilejni koncert Naših 80 let ob 80-letnici delovanja. Zbor je ob jubileju posnel prvo kaseto. Gosfa koncerta bosta moška pevska zbora Mežiški knapje iz Mežice in Kralj Matjaž iz Libuč pri Pliberku.
Tudi v nedeljo, če je kupec
O odpiralnem času prodajaln, Gospodovem dnevu, petkih in svetkih - Pa brez suženjstva, prosim!
DOLENJA VAS - Polemika okrog nedeljskega odpiralnega časa prodajaln je pač še ena čaša grenčice, ki jo je ali jo šele bo moralo pogoltniti slovensko delovno ljudstvo. Še en dokaz, da smo samoupravljavci in neposredni proizvajalci postali običajni proletarci, ki prodajamo svoje delovne sposobnosti za (skoraj) mezdo. Zato moramo-skrbeti za sindikalne in predvsem človekove pravice (tudi) zaposlenih v trgovini. Gre večinoma za ženske, ki imajo družine in z njimi povezane obveznosti. Po drugi plati vodilni ljudje velikih trgovskih sistemov (da ne bo propagande!) vedo na izust povedati, koliko presežka delovne sile bodo imeli v vsaki posamezni veleblagovnici, če bo ta ob nedeljah zaprta. O učinkih brezposelnosti na osebno počutje in dostojanstvo človeka (in posledično tudi na rojevanje naraščaja) ne bom izgubljal besed. Kdor jo je okusil, je ne bo nikoli pozabil. Na svoji koži sem občutil dolgoletno dneve in noči trajajoče neprekinjeno delo ob vikendih ali pa kar tako skozi pet let naporov okrog posavskega tednika. Tudi brezposelnost poznam od blizu. Zato tudi verjamem, da izjave delavk pred kamerami niso izsiljene z grožnjami. Delo ob nedeljah jih ne moti (toliko), ker bi bile drugače brez dela, ker imajo med tednom proste dneve, ker... Pa še to:: žal industrijska proizvodnja ni ravno dobičkonosna. Seli se za cenejšo delovno silo. Razvite družbe se medtem spreminjajo v storitvene sisteme. Storitev pa moraš opraviti takrat, kadar jo naročnik potrebuje! Mali pod-
jetniki? Tudi če nočejo, morajo izžemati svoje zaposlene z nenehnim preobremenjevanjem.
Le zakaj ne bi smele prodajalne obratovati tudi ob nedeljah? Zaposleni v procesni proizvodnji, gostinstvu in turizmu (natakarji, kuharji, njihovi managerji, maserji, terapevti, zdravniki, logistični delavci) in spremljajočih dejavnostih (muzeji, galerije, zabavišča) že ves čas delajo takrat, ko so drugi prosti, pa nikomur mar za to. Ankete vendar ugotavljajo, da imajo ljudje čas za nakupe ob dela prostih dneh.
Odstotek nedeljskih nakupovalcev je kar upoštevanja vreden. Tako ankete! V večini gre za mlajšo populacijo. Ankete namreč tudi kažejo, da se veliko Slovencev ob prostih dnevih najraje zabubi doma. Ko se bo enkrat naš anemični standard uspel odlepiti od točke z napisom “revščina", bo vendarle pritisk nedeljskih nakupovalcev, izletnikov, obiskovalcev galerij, muzejev, gledališč, oper in zabavišč narasel. Trg povpraševanja in delovne sile bo dodal svoje. Na koncu bodo vsi delali ob petkih in svetkih. Kaj ne bi trgovine! Zanesljivo težje, a bolj učinkovito bi bilo "stisniti za vrat” državo, da bo zagotovila ustrezno zakonodajo. Tako, ki bo jamčila red in disciplino znotraj dnevnih, tedenskih in mesečnih urnikov vsakemu posameznemu zaposlenemu. In ustrezne, učinkovite inšpektorske službe s pravimi pooblastili. Pa brez lažnega populističnega prilizovanja "neuki” javnosti v smislu ...”joj, nikar zopet rasti birokracije! Kdo bo plačeval?”
I. KASTELIC
Družba namerava nekaj svojih izumov zaščititi. To bo storila v Ženevi, kar je razmeroma zanesljiva zaščita, vendar je temu primerno tudi draga.
Pod lastno blagovno znamko podjetje proda okrog 80 odstotkov izdelkov, druge pod znamkami poslovnih partnerjev. V lanskem letu, ko je prodrla na štiri nove evropske trge, je družba povečala izvoz za 97 odst. in s prodajo na tuje dosegla 56 odst. prihodka. “Naš cilj je prodajati na vse celine sveta,” pravi direktor Kos.
Inova proizvodnja zaposluje v tovarni v Krški vasi in pri kooperantih v Sloveniji okrog 100 ljudi.
M. L.
Posavska čistilna akcija
POSAVJE - V soboto, 7. aprila, bo v krški, brežiški in sevniški občini med 8. in 13. uro potekala akcijo čiščenja gozdov in polj z naslovom Brez smeti država zaživi, ki jo organizira Zveza lovskih društev Posavja. V akcijo bodo vključena tudi vsa tri komunalna podjetja, brežiški Dinos in krška Surovina. K sodelovanju so povabili osnovne šole, turistična in druga društva ter občane, ki se za informacije lahko obrnejo na najbližjega člana lovske družine. V krški občini bodo isti dan čistili tudi člani ribiških družin Brestanica in Kostanjevica na Krki.
PRIJAZNI IN VARČNI - INO si bo tudi letos utiral poti na nove tuje trge, kot se da razumeti direktorja Branka Kosa (levo). Nove tržne možnosti vidi družba predvsem v t. i. zelenem programu, kjer gre za naprave za urejanje bolj ali manj negovanih zelenih površin. “Okolju prijazni in energetsko varčni, to je vizija,"pravi direktor Kos o strojih in napravah prihodnosti. (Foto: M. L.)
Praznovali bodo z občino
Letošnji krški občinski praznik združen s pomembnimi jubileji - 131 novih članov borčevske organizacije
KRŠKO - Območna organizacija Zveze borcev in udeležencev NOB Krško je v ponedeljek, 26. marca, pripravila letno skupščino, ki se je je udeležilo 32 delegatov.
Najprej so zbrane s kratkim kulturnim programom razveselili učenci OŠ Jurija Dalmatina Krško. Predsedniku organizacije Jožetu Zupančiču so izročili šopek rdečih nageljnov, ta pa jih je namenil padlim krškim borcem, katerih spomenik stoji pred šolo teh učencev. Nato so z minuto molka počastili spomin na v preteklem letu umrle udeležence NOB.
Sledil je pregled lanskoletnih dogodkov, med katerimi je predsednik še posebej izpostavil dogovor o sodelovanju z krškim Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo in Policijskim
veteranskim društvom Sever -Posavje. Poseben pomen za organizacijo imata tudi pridobitev kar 131 novih mladih članov in pogodba z Lovsko družino (LD) Podbočje, v kateri izroča ta borčevski organizaciji trajno na razpolago Dom OF v Mladju, še naprej pa bo LD skrbela z zgodovinsko dediščino tega doma. Antonija Glas-Smodič je povedala, da bo letošnja osrednja občinska prireditev posvečena pomembnim zgodovinskim jubilejem, med katerimi bo tudi spomin na vojna leta, na upor proti okupatorju, prve krške borce, izgnanstvo, Kozjansko v borbi, osvoboditev, na odločitve in boje za samostojno Slovenijo. Seje se je udeležil tudi krški župan Franc Bogovič, ki je to združitev jubileja in občinskega praznika pozdravil.
Pozabili na cesto na Gorjancih
Prebivalci Vrbja in Vrtače na tihem upajo, da bo njihova cesta asfaltirana - Del ceste po Hrvaškem - Občina Krško: za zdaj ceste niso uvrstili v načrt
VRTAČA, VRBJE - Prebivalci Vrbja in Vrtače, vasi na Gorjancih, ki ležita v krajevni skupnosti Kostanjevica na Krki, živijo na lepih krajih. Ko bi bila cesta do njihovih domov boljša, bi jim bilo življenje še veliko lepše in brezskrbnejše. Če bi še pošto prinašali sem vsak dan in od tod redno odvažali smeti, bi že skoraj pozabili, da so doma visoko v gori.
Domačini si zelo želijo asfalt na cesto. Taka prevleka bi enkrat za vselej rešila problem zaradi strme ceste, s katere močan dež zdaj nezadržno spira vrhnjo plast. Asfalt se konča v Črneči vasi in ga ni vse do Vrtače, kjer so pred leti asfaltirali strmo cesto.
Jožefa Klepač in Branko Žulič, naključna sogovornika, prebivalca Vrtače, sta med tistimi, ki ne vidijo pravih možnosti za asfaltiranje omenjene ceste. “Štiri hiše na Vrtači in 5 hiš v Vrbju, to je tudi vse! Kdo pa bo za tako malo ljudi dal asfaltirati cesto sem k nam? Za te
Proračuna še ni
O njem spet v ponedeljek
BREŽICE - Pričakovanja, da bodo brežiški svetniki na ponedeljkovi 23. redni seji vendarle potrdili letošnji občinski proračun, so se izjalovila kmalu potem, ko je kar nekaj razpravljavcev za mikrofonom odločno nasprotovalo vsebini vloženih dopolnil. Šlo je predvsem za tista dopolnila, ki naj bi program kmetijstva osiromašila za 5 milijonov tolarjev in ki so jih podpisali predstavniki svetniških skupin iz vrst LDS, ZLSD, DS, SNS ter neodvisne skupine.
Ko omenjeni predlogi tako imenovane desne strani, da bi z dopolnili počakali do septembrske obravnave rebalansa proračuna, niso bili sprejeti, so svetniki iz vrst SLS+SKD in SDS najprej napovedali, kmalu zatem pa z zapustitvijo sejne sobe tudi uresničili ukrep obstrukcije. Ne glede na njihovo napoved, da sejo zapuščajo samo pri točki obravnave proračuna, je župan Vladislav Der-žič sejo zaradi nesklepčnosti - na svojih mestih je ostalo le še štirinajst svetnikov - prekinil.
Ponovna obravnava 2,3 milijarde “težkega" proračuna bo tako na sporedu 9. aprila.
ljudi občina ne bo dala denarja” pravi Žulič. "Ni jih veliko, ampak ljudje se od tod vozijo v dolino v službo in v šolo prav po tej cesti,” doda Jožefa.
Kot je povedal Žulič, so se lani vaščani zbrali na sestanku ob dogovorjeni uri in čakali predstavnike občine. “Niso prišli, čeprav so. rekli, da bodo prišli,” se spominja
Žulič. Tako vaščani niso mogli od pristojnih izvedeti, kaj lahko pričakujeta Vrtača in Vrbje.
Do omenjenih gorjanskih vasi bi lahko bili dve cesti. Ob že omenjeni od Črneče vasi obstaja namreč še ena, in sicer od Vrbja do Pruš-nje vasi. Tudi na tej je vse prej kot asfalt, dodatna težava pa je, ker cesta poteka tudi po hrvaškem ozemlju.
Martin Hudoklin iz Vrbja pravi: “Včasih ni bilo soglasij za cesto, zdaj so soglasja, pa ni denarja. Če je denar za vse, bi moral biti tudi za naše obmejne kraje,” meni Hudoklin. Pisali so že na občino in se pogovarjali z županom, a kot kaže, brez uspeha.
Rafko Jurečič, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo v občini Krško: “Ceste Črneča vas - Vrbje ni v letošnjem občinskem proračunu. Prav tako ni uvrščena v program gradnje cest do leta 2004. Krajevna skupnost Kostanjevica na Krki, v katero spada ta cesta, določa prednostne naložbe. Če bo krajevna skupnost dala tej cesti prednost, bo tam asfaltiranje prednostno. Vendar bo morala potem nekaj drugega umakniti iz programa gradnje, saj je obseg denarja za infrastrukturo omejen.”
M. L.
Martin Hudoklin
NA VRTAČI - Če bi bila cesta asfaltirana, bi jo pozimi tudi lažje plužili. Tudi avtomobili domačinov bi bili potem na parkirišču v dolini podobni drugim, zdaj so umazani bolj od drugih, in tudi dlje bi zdržali. Tako menita Jožefa Klepač in Branko Žulič (na fotografiji). (Foto: M. L.)
Krške novice
MEJA MED KOLESI? - Gorjanski vasi Vrbje in Prušnja vas sta vsaj na pogled majhni in imata malo prebivalcev. Od kod potem toliko odpadkov v tamkajšnjem gozdu? Najbrž nihče tudi ne ve, kdo bo nesnago pospravil. Omenjeni okoljski problem je mogoče celo meddržaven. Čisto blizu kupa odpadkov namreč stojita tabli, ki opozarja-
ta, da tam poteka državna meja med Slovenijo in Hrvaško. Če državna meja slučajno poteka med zadnjim in prvim koncem fička na fotografiji, se bosta sosednji državi še enkrat težko dogovorili, kateri pripada premoženje, ki je tudi tukaj najbrž še iz časa skupne države.
VUKOVARSKO - V Krškem pravijo nekateri eni od ulic Vukovarska cesta. Z njo je tako kot z mestom Vukovar. Vsem se smili, za obnovo pa ni denarja.
DVE POLOVICI - O Krškem domačini 'radi rečejo, da je mesto za marsikaj prikrajšano, ker ga deli Sava. Najbrž imajo celo prav. V nečem pa je mesto na boljšem kot drugi, ker je na obeh bregovih Save. Zanj skrbita dve škofiji, mariborska in ljubljanska. Škoda, da škofije ne delajo mostov, kajti če bi jih, bi Krško že imelo težko pričakovani drugi most čez Savo. Vsaka bi dala polovico. Ker je posvetna oblast samb ena, v Ljubljani, ji zmeraj zmanjka denarja za polovico tega krškega mostu. Enkrat za levo, drugič za desno polovico, in tako mostu še vse do danes niso naredili.
Pozdrav pomladi
SENOVO - Vzgojno-varstve-na enota pri OŠ XIV. divizije Senovo bo jutri Ob 17. uri v kulturni dvorani Doma XIV. divizije pripravila 10. tradicionalno prireditev Pozdrav pomladi. Nastopili bodo otroci vrtca.
Novo v Brežicah
DANES, JUTRI, VČERAJ -Veletergovina Intermarket je dobro obiskana, kar je videti tudi po pogosto polno zasedenem parkirišču. Pod veliko streho trgovine posamezne trgovine njihovi lastniki že zapirajo. Če to napoveduje prihodnost celega nakupovalnega središča, se ne ve. Res pa je, da nekateri razmišljajo, da bodo trgovinske hale postale sčasoma tovarniške hale. Kot so že bile včasih, ko je nekdanji IMV v Brežicah delal slavne počitniške prikolice, ki so bile menda celo boljše od tistih, ki sojih sestavljali v matični tovarni v Novem mestu.
ZASEBNIŠTVO IN SKUPNOST - Kako lahko kmet zaščiti svojo lastno zemljo? To se je spraševal tudi kmet iz Črešnjic pri Cerkljah ob Krki. Ob letalskem mitingu v Cerkljah so hektar kmetove zemlje najeli za parkirišče. Avtomobilska kolesa so na tistih tleh naredila svoje. Ampak to še ni bilo vse. Na “parkirišču” so si nekateri organizirali tudi družinski piknik s kurjenjem ognja, praznjenjem pločevink in drugimi sprostilnimi dejavnostmi. Kmet je hotel nepoklicane veseljake odgnati sam, vendar mu to ni uspelo. Policisti, h katerim je šel po pomoč, so dvignili roke, češ da naj nepovabljene goste sam odslovi. Še dobro, da mu niso rekli, naj bo ponosen, da so prav njegovo zemljo uporabili ob letalski veliki gala predstavi.
Pod Alpami se toči slovenski med
Tudi na Dolenjskem in v Beli krajini prve nalepke z zaščiteno blagovno znamko za slovenski med - Strožji nadzor pri čebelarjih - Radi bi status kmeta
SEMIČ - V teh dneh so tudi nekateri dolenjski in belokranjski čebelarji na svoje steklenice začeli lepiti nalepke zaščitene blagovne znamke Slovenski med, kontrolirana proizvodnja. Znamko so začeli uradno uporabljati ob kranjskem kmetijskem sejmu in je rezultat petletnega prizadevanja. Slovenske čebelarje in tudi državo čaka na tem področju še precej dela, če hočejo dejavnost spraviti v red, zaščititi slovensko pridelavo in po drugi strani tudi potrošnika.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na ponedeljkovi novomeški tržnici so branjevke ponujale: česen po 600 do 700 tolarjev kilogram, čebulo po 150 do 200, rdečo čebulo po 250, fižol v zrnju po 800, koren in kolerabo po 200 do 250, črno redkev po 200, krompir za seme po 150 do 200, kifeljčar po 300, krompir po 100, kislo zelje, kislo repo in kisle zeljne glave za sarmo po 150, merico regrata po 200 do 300, šopek rdeče redkvice po 200 in korenino hrena po 300 do 500 tolarjev. Šopek peteršilja je stal 50, kilogram orehovih jedrc 1000 do 1200, oluščenih lešnikov 1600, ajdove moke 450, suhih sliv 700, suhih fig 800, suhih marelic in hrušk 1000, suhih tepk 1600, suhih jabolk 800 do 1000, rozin 500 in jabolk 100, zavitek rezancev in mlincev 300, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200, liter borovničevca, kilogram medu 900 do 1100, steklenička propolisa 300, butarica od 100 do 1000, oljčna vejica 100 do 200, suhi šopek 250, dobijo pa se tudi različna semena in sadike rož trajnic.
sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 118 do 3 mesece starih prašičev, 36, starih 3 do 5 mesecev, kar pomeni 40 do 70 kg, in 6 starejših (100 kg). Prve so prodajali po 330 do 420 tolarjev kilogram, kar je 9.000 do 14.000 tolarjev za žival, druge po 340 do 380, kar pomeni 15.000 do 25.000, in tretje po 300 do 350 tolarjev kilogram, kar znaša 30.000 do 35.000 tolarjev za žival.
Številni večji čebelarji si že nekaj časa prizadevajo, da bi lahko pridobili status kmeta, ki bi jim olajšal organizacijo dela in trgovanja, saj so zdaj lahko le samostojni podjetniki, kar pa je neprimerno zahtevnejše. V Sloveniji je 8 do 10 tisoč čebelarjev, sicer pa s to dejavnostjo preživlja okrog 100 večjih čebelarjev.
Prizadevanja za status se ta čas nadaljujejo, pri čemer so še posebej aktivni semiški čebelarji. Kot je povedal Mirko Pavlin, ki se že dolga leta preživlja s čebelarstvom, je kmetijski minister mag. Franci But obljubil, da pride spomladi v Semič na razgovor o tej temi. Pavlin računa tudi na pomoč odbora za čebelarstvo pri Kmetijsko-gozdar-
Zadovoljni s kakovostjo vin
ŠENTJERNEJ - Društvo vinogradnikov Šentjernej je minulo soboto v gostilni Jernejev hram pripravilo ocenjevanje vin letnika 2000. Vinogradniki so v oceno prinesli 179 vzorcev vin, katere sta ocenjevali dve strokovni komisija. Prva je ocenila 91 vzorcev cvička in trem vzorcem podelila najvišjo oceno 15,84 točke, druga pa je pod drobnogled vzela ostala vina in najvišjo oceno prisodila renskemu rizlingu - 18,10 točke. Komisija je izločila malo vzorcev, kar kaže, da vinogradniki pravilno kletarijo. Razglasitev rezultatov ocenjevanja in podelitev odličij najboljšim bo v soboto, 7. aprila, ob 18. uri v gostilni Jernejev hram v Šentjerneju. Po krajšem strokovno-kulturnem programu bo družabno srečanje vinogradnikov šentjernejske doline.
ski zbornici, katerega član je, čeprav se doslej ni sestal niti enkrat.
Zaradi neurejenega statusa lahko zdaj na prste ene roke preštejemo dolenjske in belokranjske čebelarje, ki imajo dovoljenje za pridelavo in prodajo medu, medtem ko ostalih nihče ne obravnava in niti ne nadzira. Kot pravi Pavlin, pa lahko kmalu na tem področju pričakujemo spremembe, pri čemer je uvedba skupne blagovne znamke za slovenski med le korak k večjemu redu.
Blagovno znamko lahko uporablja le čebelar, pri katerem so pose- # bej usposobljeni pregledniki (vsako društvo naj bi imelo vsaj enega) preverili kakovost medu (vsebnost vlage, pregrevanje), ugotovili količine in vzeli vzorce za morebitno kasnejše preverjanje. Spremljali bodo pridelavo medu od začetka do konca, nadzirali točenje in sve-
Zatiranje plevela
Če so pleveli, kot je plezajoča lakota, veliki (4 cm), uporabite pripravka Starane 250 ali Orbit. Najbolj učinkujeta pri temperaturi okrog 8°C. Dobro delovanje na širokolist-ne plevele, smolenec in trajne plevele imajo tudi Basagran DP-P, Basa-gran 600, Duplosan KV, Duplosan DP in podobno. Uporabite jih lahko do začetka kolenčenja, izjemoma Basagran DP-P do drugega kolenca, učinkujejo pa pri temperaturi 8°C in več brez nočnih zmrzali. Hussar in Sekator sta nova pripravka za zatiranje ozkolistnih in širokolistnih plevelov, ki jih lahko uporabimo od konca razraščanja do pojava zastavi-čarja v ozimnih žitih in do konca razraščanja v jari pšenici in ječmenu. Pripravkov ni priporočljivo uporabljati na prizadetih posevkih (mraz, voda, bolezni, škodljivci).
Napadi trosov škrlupa in pepelaste plesni
Kmetijska svetovalna služba za Dolenjsko je konec marca zasledila prvi izbruh zimskih trosov škrlupa (srednje močan); proti katerim priporočajo za varstvo jablan kontaktne pripravke, kot so: Dithane M (di-tan), Captan (kaptan), Delan, Dodi-ne (dodin) in podobno. Opozarjajo tudi, da so na posameznih listnih brstih oziroma poganjkih zasledili pojav pepelaste plesni, in priporočajo izrezovanje okuženih poganjkov. Obvestilo vinogradnikom
Vinogradnikom še ni potrebno opraviti predpomladanskega škropljenja, pri temperaturah tal nad 8° C pa smejo saditi vinska trto, vendar odgnala cepljenka nikakor ne sme pozebsti. Razdalja sajenja v vrsti je odvisna le od sorte in rodovitnosti tla, giblje pa se od 70 do 140 cm. V sadilno jamo ne dajte hlevskega gnoja, ampak le največ eno lopato komposta premešano s sipko zemljo. Če ste nameravali gnojiti v jamo ob sajenju, niste pa gnojili s hlevskim
tovali pri odločitvah o pravilni izbiri časa za točenje medu. Preglednikov trenutno še ni dovolj, ponekod pa jih še sploh nimajo.
Po evropskih merilih se obeta tudi ostrejši veterinarski nadzor pri pridobivanju čebeljih izdelkov. Inšpekcija zahteva primerne prostore za točenje medu, ki morajo biti v ploščicah od tal do stropa, ter čistočo in red ne le v točilnici, ampak tudi v čebelnjaku in njegovi okolici, kar je tudi z vidika zaščite potrošnika povsem dobrodošlo. Čebelar, ki izpolnjuje pogoje, pokliče veterinarsko inšpekcijo in ta mu po pregledu stanja izda odločbo. Take odločbe ima po Pavlinovi oceni na Dolenjskem in v Belilcra-jini zdaj le kakih pet čebelarjev. Strožjim zahtevam se večji čebelarji ne bodo mogli izogniti, manjši pa trenutno še smejo točiti med v ustrezno urejeni in čisti kuhinji ali v drugem primernem prostoru. “Nekako bo treba rešiti tudi manjše čebelarje, kajti brez njih ne gre, saj so veliki opraševalci, kar je zelo pomembno, pravzaprav še bolj kot med,” je povedal Pavlin.
B. DUŠIC GORNIK
gnojem ob rigolanju, pred sajenjem čim bolj globoko zaorjite, da dodate več na delu parcele, kjer je humusa malo. Čim manj gazite zemljo. Po sajenju zemljo zrahljajte na potrebno globino in zasejte travno deteljno mešanico.
Dosadite travinjo
Priporočamo vam pregled travin-ja po prezimljenju. Če je veliko praznih prostorov, travinje dosejemo ali pa sejemo na novo, sicer se lahko tam razvije plevel. Setev ali dosejav-anje travne ruše lahko opravimo s specialnimi sejalnicami ali pa dosejemo ročno, vendar moramo nujno opraviti valjanje. Spomladi potrebujejo travinje za dobro rast in kakovosten pridelek 40 do 60 kg čistega dudika na hektar. Takdni količini ustreza največ 20 ml gnojevke na * hektar ali pa mineralna gnojila. Fosfor in kalij se iz tal ne izpirata oziroma ne izhlapevata, zato lahko z njima gnojimo po principu letos manj, drugo leto več.
Proizvajalci mleka - vodite evidenco!
V Uradnem listu je bilo objavljeno navodilo za vodenje evidenc količin mleka in mlečnih izdelkov. Vsa kmetijska gospodarstva naj od 1. aprila 2001 dnevno vodijo evidenco o količinah porabljenega mleka in mlečnih izdelkov v gospodinjstvu ali za krmljenje živalim in količinah mleka in mlečnih izdelkov, prodanih neposredno za potrošnjo ali trgovini. Navodilu je priložen tudi obrazec za vodenje evidence, kmetje pa lahko zapiske delajo tudi na drugem ustreznem obrazcu. Letno poročilo bo zajemalo obdobje od 1. aprila do 31. marca, izražalo pa se bo v količinah mleka - tudi za mlečne izdelke. Obrazce in pojasnila dobite na enotah Kmetijske svetovalne službe. Pokrijte čebulček
Vrtnarjem priporočamo, da vznikli čebulček pokrijejo s koprenasto pokrivko, ker tako preprečimo nalet in izlet čebulne muhe. Priporočljivo je obesiti tudi rumene lepljive plošče, na katere se lovi škodljivec.
jv kmetijsko svetovanje
Ko se kruh postavi na ogled
Na kaj vse so pozorni ocenjevalci kruha
Kruh je po pravilniku izdelek, dobljen z mešanjem, gnetenjem, vzhajanjem (fermentacijo), oblikovanjem in pečenjem. V pravilniku je natančno navedeno, kakšne surovine uporabljamo za določene vrste kruha.
Na letošnjo državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo v mesecu aprilu, so gospodinje z dolenjskih, belokranjskih in posavskih kmetij prijavile za ocenjevanje 84 krušnih izdelkov. Kruh se ocenjuje vsaj osem ur po peki, ko se popolnoma ohladi. Ocenjujejo se vse organoleptične lastnosti kruha. Volumen kruha se ocenjuje s centimetri po dolžini in širini, pri tem se upošteva tudi pravilna velikost. Oblika kruha se ocenjuje po pravilno zaobljenem prehodu od začetka do sredine in nazaj ter po pravilni višini in lepi obliki. Barva skorje mora ustrezati določeni vrsti kruha, ki mora biti čim bolj enakomerna. Za beli kruh je primerna svetlorumena barva, za polbeli kruh svetlorjava in temnejša rjava barva za polčrni in črni kruh. Točke se odštejejo, če je kruh presvetel (premalo zapečen) ali pretemen (zažgan).
Videz površine kruha se ocenjuje po gladki površini na zgornji in na spodnji strani, kjer ne sme biti ostankov pepela in oglja. Skorja kruha se ocenjuje tudi po prijetnem vonju, ki ustreza tipu kruha glede na sestavine. Pomembna je tudi debelina in enakomernost skorje, kar se določi z merjenjem na prerezu kruha. Skorja ne sme biti prekinjena ali ločena od sredice. Z merjenjem luknjic, ki so nastale med skorjo in sredico, pa se oceni povezanost skorje in sredice. Barva sredice mora biti enakomerna in mora ustrezati tipu moke. ki določa vrsto kruha. Na prerezu kruha se določa velikost in enakomerna razporejenost luknjic, ki so lahko velike največ 5 mm. Na videz sredice vplivajo tudi vodni obroči, kepice soli, moke ali svaljki moke. Neustrezen videz je tudi, če kruh ni dovolj pečen. Vonj sredice se zazna ob prerezu, če kruh stisnemo. Vonj mora ustrezati vsem lastnostim, ki veljajo za neoporečne sestavine kruha in za pravilno pečen kruh. Poroznost kruha se določa s 5-kilogramsko obtežitvijo ene polovice hlebca. Po 10 sekundah se izmeri razlika v višini obeh polovic. Okus skorje in sredice se zazna z enkratnim okušanjem.
Najpomembnejša je ocena okusa kruha. Za objektivno oceno so potrebni trije ocenjevalci in dve oceni morata biti enaki. Okus naj bi bil prijeten, aromatičen in z značilnim vonjem glede na tip kruha. Kruh ne sme imeti grenkega priokusa, ne sme biti preveč ali premalo slan ali na splošno slabega okusa. Komisija oceni tudi topnost skorje in sredice. Ta se določa s preskusom v ustih. Najprej se preskusi sama skorja, nato sredica, nazadnje pa obe skupaj. Za ustrezno oceno je pomembna hitrost raztapljanja, občutek pri požiranju, lepljivost na nebo, drobljivost v ustih in občutek ostrosti.
Pravilnik je prilagojen tehnologiji industrijske peke kruha. Res je doma pečeni kruh nekoliko drugačne sestave in tudi priprave, nedvomno pa glede higienske neoporečnosti in kakovosti veljajo enaka merila. Ne smemo pa prezreti, daje kruh iz krušne peči po obliki, sestavi in načinu peke naše narodno bogastvo. Namen ocenjevanja kruha je predvsem izboljšati kakovost kruha in ohranjati izročilo kot kulturno dediščino. Namen vsakoletne razstave Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju pa je predstaviti kakovost teh dobrot, med katerimi so poleg kruha in krušnih izdelkov tudi mlečni in mesni izdelki, kis, žganje, suho sadje, olje in vino.
HELENA MRZLIKAR
DRUŠTVO TRŽNIH PRIDELOVALCEV CVIČKA - Prejšnjo sredo so v Škocjanu ustanovili Društvo tržnih pridelovalcev cvička, katerega predsednik je postal Tone Hrovat (stoji), predsednik Državnega zbora in sam tržni pridelovalec cvička. Do tedna cvička, ki bo zadnji majski konec tedna v Kostanjevici, bodo pripravili pravila za podeljevanje zaščitne znamke cviček PTP Preverjanje notranje kakovosti bodo natančno določili s posebnim pravilnikom. Vsi zainteresirani tržni pridelovalci cvička lahko dobijo podrobne informacije o društvu pri Katarini Merim na Kmetijskem zavodu v Novem mestu, tel. 37 30 577, kjer lahko podpišejo tudi pristopno izjavo. (Foto: A. B.)
Obvestila in nasveti
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Vinogradi in vina za tretje tisočletje?
Tema 2. slovenskega Vinogradniško vinarskega kongresa
(Nadaljevanje)
Izbor Dolenjske, točneje Otočca, za kraj dogajanja največje strokovne prireditve o trti in vinu je hkrati čast in priložnost. Teme iz vinogradništva in vinarstva so bile naštete v prejšnjem članku, skupina za “Ekonomiko in trženje” napoveduje naslednjo vsebino: stanje in razvoj slovenskega in svetovnega vinskega trga, geografsko poreklo, blagovne znamke, oglaševanje vina.
Razposlano je vabilo za strokovne prispevke. Rok za naslove in povzetke prispevkov je 10. april letos in naj se pošljejo na Poslovno skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, Cankarjeva 1, 3000 Celje. Vabljeni so tudi že strokovnjaki iz nekaterih drugih v stroki naprednih držav, ki bodo obravnavali za Slovence zanimive teme.
Kongres je prilika, da se vladi predlagajo razvojne smernice in jo opozorimo na najbolj kritične člene v pridelovalni verigi vina. Nova vlada bo imela do kongresa že enoletne izkušnje, zato lahko upamo, da bo brez odlašanja začela delati na realizaciji sklepov kongresa. Vsi sklepi prvega kongresa, ki je bil pred več kot štirimi leti, vsekakor niso uresničeni. O tem bo gotovo tekla tudi razprava na Otočcu. Menim, da je najmanj nejasnosti, kako naprej v klasičnih strokah, v vinogradništvu in vinarstvu, čeprav si nismo v Sloveniji v vsem enotni. Predlagani sklopi predavanj, recimo “Tradi-
Ureja: dr. Jolij Nemanič
cionalni in novejši pogledi na tehnološke postopke pri pridelavi vina” v skupini za vinarstvo kar vabijo v smislu izmenjave pogledov. Mogoče bo lažje izluščiti napotke za prakso, če bodo predstavljene teme, ki jih bi lahko razdelili po načelu “pro in contra.” Naj navedem nekaj vsakdanjih primerov: suha ali polsuha bela vina iz redne trgatve, suha vina pozne trgatve - da ali ne; kdaj je primeren biološki razkis pri belih vinih; kdaj je primernejša daljša maceracija drozge rdečih sort itd. Mnogo težje bo predvideti prave poteze ali sklepe pri načrtovanju slovenske strategije trženja vin. Na slovenskem trgu nismo nič več sami s svojimi vini.
Kako ohraniti zaupanje slovenskega kupca, da ne bo “uhajal” več k policam, kjer bodo naprodaj uvožena vina? Tuja vina bodo vedno na našem trgu. To dejstvo ima tudi pozitivne učinke za vzdrževanje naše konkurenčnosti. Toda kupec nas bo preko te možnosti stalno kontroliral. Mi se bomo morali dokazovati s kakovostjo in domiselnostjo ponudbe. V tem nas tuja konkurenca gotovo prekaša, saj ima v trženju najmanj 50 let več prakse kot mi. Imamo pa na našem trgu prednosti, ki igrajo veliko vlogo pri trženju vina. Kupec želi poznati pobliže kraj, kjer je vino pridelano, poznati ljudi, ki ga pridelujejo, urejenost pokrajine, iz katere vino prihaja, običaje, ki se tam negujejo... Vse našteto je sestavni del uspešne promocije vina. Vinska trta je skromna in hvaležna kultura. Ljudje v vinogradniških krajih so znani po teh značajskih vrlinah, krasi jih pa tudi gostoljubnost. Potrudimo se v vinorodni deželi Posavje, da bodo “kongresniki,” naši kolegi, odšli iz Dolenjske samo z najboljšimi vtisi!
Konec)
Dr. JULIJ NEMANIČ
Jazbečev kerner šampion
ŠENTJANŽ - Na ocenjevanju vin letnika 2000 so v Društvu vinogradnikov Šentjanž najboljšim vinogradnikom podelili diplome in priznanja. Slavko Jazbec pa je poleg diplome za najbolje ocenjeni cviček (15,54) edini dobil priznanje šampion, in sicer za polsladki kerner z oceno 17,15 točke.
O kmetijstvu
ČRNOMELJ - Črnomaljska izpostava KGZ Slovenije je pretekli petek pripravila razširjeno sejo o stanju v kmetijstvu občin Črnomelj in Semič. Nanjo so povabili predstavnike društev s področja kmetijstva, ki delujejo na območju, predstavnike občin in kmetijskega sindikata.
\ helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Primerna hranila nas krepijo
Obrambni (imunski sistem) je neprestano zaposlen z uničevanjem tujkov, najbolj škodljivih delcev. Stalna nevarnost pred okužbami je za obrambni sistem velika obremenitev. Okrepimo ga lahko s primernimi hranili, ki bodo spodbujala njegovo delovanje. Ob različnih okužbah je prav, da uživamo čim več surove in rahlo dušene zelenjave, ki bo okrepila obrambni sistem pri premagovanju povzročiteljev.
Zelenjava, kot so korenje, brokoli, beluši, cvetača, zelje, česen, čebula, paprika in bučke, je najboljša, ker vsebuje veliko antioksidantov. Ti izničijo posledice delovanja prostih radikalov. Poleg tega ima zelenjava dobre protibakterijske, protivirusne in protiglivične lastnosti kot neke vrste naravni antibiotik. Da bi z živili zaužili tudi dovolj ogljikovih hidratov in beljakovin, naj prehrano sestavljajo tudi stročnice, kot so grah, fižol, soja in leča, polnozrnati kruh ter rjavi riž, ki so vir mineralov, ti pa spodbujajo telesni obrambni sistem.
Najpomembnejši vitamin za utrjevanje obrambnega sistema je vitamin C, ker ima močne protivirusne lastnosti in tudi protibakterij-sko delovanje. Ves postopek pa poteka hitreje ob prisotnosti cinka, ki se nahaja v bučnih semenih, žitih, jedrcih, leči in drugih stročnicah. Zato je priporočljivo, da uživamo vsak dan različne vrste sadja in ze-
lenjave skupaj z že omenjenimi živili. Če se ob dodatnem uživanju vitamina C pojavi driska, kar je znak prenasičenosti telesa z vitaminom C, je treba dosedanjo količino zmanjšati za polovico.
Močno protivnetno deluje tudi vitamin A. Bogat izvor so rdeče in rumeno sadje in zelenjava (korenje, breskve, buče) ter sir, jajca in jetra. Zelena zelenjava, kvas in rjavi riž pa nas oskrbijo z vitaminom B6, ki poveča sposobnost belih krvnih celic v boju proti mikrobom.
V obrambnem sistemu imajo več pomembnih nalog tudi kalcij, selen, železo, cink in mangan. Poznamo pa tudi zaviralce delovanja obrambnih sil. To so beli kristalni sladkor (saharoza), alkohol, kofein in stres.
Če želimo utrditi svoj obrambni sistem, je priporočljiv napitek iz po 85 g jagod, malin, črnega ribeza, 1/ 3 litra sojinega mleka in čajne žličke sezamovih semen. Vse sestavine dobro zmeljemo v mešalniku in takoj popijemo. Priporoča se tudi napitek prosenih kosmičev z jabolčnim sokom, ker je proso bogato s cinkom, selenom in manganom. Vzamemo 250 g prosenih kosmičev, 500 ml naravnega jabolčnega soka, 100 ml riževe ali ovsene sluzi. Prosene kosmiče namočimo čez noč v jabolčni sok. Naslednje jutro jih segrejemo do vretja in razredčimo s sluzjo, ki jo dobimo s kuhanjem žita v vodi.
Avtorica jih najbolj ceni
Razstava ilustracij Marije Lucije Stupica
RIBNICA-V Galeriji Mik-lova hiša v Ribnici so v petek, 30. marca, zvečer odprli razstavo akademske slikarke in ilustratorke Marije Lucije Stupica. Številnim zbranim ob otvoritvi je razstavo predstavila avtorica spremnega besedila v katalogu razstave, ki pa do otvoritve razstave še ni izšel, kustodinja dr. Nadja Zgonik. Na razstavi je zbranih 94 ilustracij, ki so nastale v skoraj 20 letih avtoričinega delovanja.
“Gr^ za eno redkih preglednih razstav, ki je še posebno dragocena, saj lahko gledalec na njej spozna, katera so tista dela, ki jih avtorica sama najbolj ceni,” je povedala dr. Zgonikova, ki je avtorici pomagala pri izboru del za razstavo. Ob opisu načina nastajanja ilustracij je poudarila, da avtorica ustvari neke vrste gledališki prizor. Zato se nam, ko gledamo njene ilustracije, ki jih odlikuje izjemna slikarska dodelanost, zazdi, kot da oživljajo pred nami. “Vera v dušo je temeljna danost, s katero pripravlja ilustracije takšne,kot so,” je dejala dr. Zgonikova in dodala, da je avtoričinemu delu najbližja romantičnost ter da so njene ilustracije, ki jih ustvarja predvsem za najstnike, polne vznemirjenja in da so hkrati vez z zgodbo in stik s preteklim svetom.
Razstava bo v Ribnici na ogled do 6. maja.
M. L.-S.
Festival stare glasbe že petič
Uspešni lanski Festival Brežice je dobra popotnica za letošnjega, ki bo praznoval mali jubilej - Kulturna prireditev nacionalnega pomena in z ugledom v svetu
ČATEŽ OB SAVI - Festival Brežice, ki se je s programom vrhunskih izvedb stare glasbe v štirih letih obstoja utrdil kot prireditev nacionalnega pomena in si v svetu pridobil ugled odlične in visoko cenjene prireditve, je bil tudi lani v vseh pogledih zelo uspešen, kot dokazuje poročilo za leto 2000, ki ga je predstavil direktor in umetniški vodja festivala Klemen Ramovš prejšnji teden v Ljubljani in v Termah Čatež. To je dobra popotnica za letošnji jubilejni 5. festival, ki ostaja še naprej v Brežicah, saj seje prireditev ukoreninila v tem okolju in v njem uživa vso potrebno podporo.
Hiter pregled skozi statistiko lanskega festivala Brežice pokaže, da se je od 15. julija do 19. avgusta lani zvrstilo 41 različnih glasbenih dogodkov na desetih lokacijah, od Brežic in kostanjeviške samostanske cerkve do gradov Bo-genšperk, Mokrice, Pišece, Raj-henburg, Sevnica in Otočec, torej na ozemlju petih občin. Na 12 osrednjih in 14 študentskih koncertih je nastopilo 14 ansamblov s 104 umetniki iz 16 držav. Ob koncertih sta v okviru festivala potekala še mednarodni mojstrski tečaj in retrospektiva britanskega filma, na ogled pa so bile tudi štiri razstave.
Obisk se je lani povečal na 3523 obiskovalcev, kar je za četrtino več v primerjavi z letom poprej, še posebej pa je porasel obisk koncertov Študentskega festivala, in sicer kar za 55 odstotkov. Festival je bil deležen precejšnje medijske podpore, več koncertov pa so neposredno prenašali ali posredovali posnetke v domači in tuji radiofonski mreži.
Klemen Ramovš, direktor in umetniški vodja festivala na predstavitvi Poročila za leto 2000.
Letošnji Festival Brežice ohranja uveljavljeno programsko usmeritev, se pravi staro glasbo od zgodnje renesanse do klasicizma v izvedbi svetovno priznanih ansamblov in solistov. Začel se bo 14. julija in zaključil 18. avgusta. Osrednjih koncertov bo 16 (vsi se bodo zvrstili v juliju), koncertov Štu-
Svetovni dan Romov
NOVO MESTO - V počastitev svetovnega dneva Romov bo jutri, 6. aprila, ob sedmih zvečer na vstopni ulici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca prireditev, na kateri bodo nastopili romski otroci pod vodstvom Jelenke Kovačič, predstavili pa bodo tudi knjigo Tra-je Imerja Brizanija Le ostanite, Romi gredo!
Na koncertu je Erik Potočnik z igranjem na dude požel največ aplavza.
Godba na sproščen način
Letni koncert Mestne godbe Novo mesto v Kulturnem centru Janeza Trdine s številnimi solisti in oktetom Lipa
NOVO MESTO - Mestna godba Novo mesto, ki se lahko pohvali s častitljivimi 135 leti obstoja, je pod vodstvom dirigenta Tomaža Zlobka naredila korak naprej in se zasukala v občinstvu dopadljivo usmeritev, kar je pokazal letni koncert v petek, 30. marca, zvečer v Kulturnem centru Janeza Trdine. Godbeniki, okrepljeni s manjšim
Dneva z domačimi lutkarji
Na 5. reviji belokranjskih lutkovnih skupin v Črnomlju se je predstavilo osem lutkovnih skupin
ČRNOMELJ - V Beli krajini deluje več lutkovnih skupin, v katerih redno pripravljajo lutkovne predstave, sami izdelujejo lutke, sceno in drugo, kar je potrebno zato, da pred hvaležnimi očmi otrok zaživijo stare in nove zgodbice. Že peto leto zapored se lut-
Med lutkarji deluje tudi skupina staršev Sonček iz Črnomlja. Na reviji se je predstavila z igrico Jane Milčinski Najlepše darilo.
karji zberejo na reviji belokranjskih lutkovnih skupin. Letošnjo sta pripravila črnomaljska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in osnovna šola Loka, potekala pa je v dvorani osnovne šole od 29. do 30. marca. V dveh popoldnevih se je pred kar številnim, predvsem mladim občinstvom, kateremu so lutkovne predstava tudi namenjene, zvrstilo osem lutkovnih skupin iz Draga-tuša, Semiča, Metlike, Črnomlja, Podzemlja in Gribelj z osmimi predstavami. Jelena Sitar, ki je strokovno spremljala revijo, je v pogovoru z mentorji in mentoricami pohvalila njihovo prizadevno delo ter svetovala, kaj popraviti in izboljšati. Katere skupine se bodo udeležile medobmočne lutkarske revije, ki bo v Krškem 1L aprila, pa se bo odločila, ko bo videla predstave z vseh območnih srečanj.
“Revija je tudi letos lepo uspela,” pravi Darko Hočevar, zagret lutkar in pobudnik belokranjskih lutkarskih srečanj. “Udeležilo seje je nekaj več domačih lutkarskih skupin kot lani, kar kaže, da se belokranjsko lutkarstvo razvija.” MiM
dentskega festivala pa 15. Potekal bo tudi tradicionalni mednarodni mojstrski tečaj, koncerte pa bo pospremilo več spremljevalnih prireditev. Država partnerica bo letos Nizozemska.
MiM
Nagrajene Podgorškove Sladke sanje
Filmu tri vesne na festivalu slovenskega filma
PORTOROŽ - S podelitvijo sedmih nagrad vesna se je v tukajšnjem Avditoriju zaključil 4. festival slovenskega filma, ki je potekal od 28. do 31. marca. Na njem se je zvrtelo 21 dokumentarnih in 7 celovečernih igranih filmov, kar je naj večja filmska bera doslej, ob projekcijah novih slovenskih filmov pa so potekale še druge spremljevalne prireditve. Celovečerni igrani film Sladke sanje režiserja Saša Podgorška, filmskega ustvarjalca, doma iz Brežic, se je na festivalu izvrstno odrezal, saj je bil deležen kar treh velikih nagrad vesna. Prejel je vesno za najboljši film, za najboljši scenarij (Miha Mazzini) in najboljšo igralko (Veronika Drolc), ob tem še nagrado filmskih kritikov, medtem ko je producent Sladkih sanj Arsmedia osvojil nagrado Syn-cro filma. Občinstvo je nagrado podelilo avtorskemu filmu Martina Srebotnjaka Oda Prešernu. Vesno za najboljšega igralca pa je prejel Pavle Ravnohrib za vlogo v filmu Poker.
Jadranka Matič Zupančič in Bariča Smole na skupnem literarnem večeru v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.
Večer poezije in proze
Literarni večer pesnice Jadranke Matič Zupančič in pisateljice Bariče Smole - Predstavitev knjig
NOVO MESTO - Skrinja iz vime dolenjske literarne ust varjalnosti se je letos obogatila že za dve kakovostni knjižn novosti, s pesniško zbirko Zasu ti ocean Jadranke Matič Zupan čič in z zbirko kratke proze Igra za deset prstov Bariče Smole. Obe avtorici sta uveljavljeni literarni peresi, prva ima za seboj tri pesniške zbirke, niz revialnih objav in prevodov, druga pa štiri knjige, prav tako vrsto revialnih objav in cel kup nagrad na literarnih natečajih. Svoji knjižni novosti sta družno predstavili v sredo, 28. marca, zvečer v mali dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine pod okriljem Literarnega kluba Dragotina Ketteja.
Literarni večer poezije in proze sta zasnovali tako, da sta predstavili ena drugo. Bariča
Smoleje predstavila Zupančičevo, njeno ustvarjalnost, ki je bistveno zaznamovana z dvojezičnostjo, največ pozornosti pa je posvetila novi pesniški zbirki. V razgovoru s pesnico ji je uspelo razgrniti nekaj zanimivih razmišljanj in gledanj na pesniško ustvarjanje. Jadranka Zupančič je prav tako orisala literarno pot Smoletove in predstavila njeno knjižno noviteto, nato pa seje v razgovoru z njo dotaknila več zanimivih tem, povezanih s pisanjem, uveljavljanjem avtorja v javnosti in položajem pisatelja.
Izbrane pesmi in prozo obeh avtoric je prebirala Staša Vovk, za glasbene predahe pa sta poskrbeli učenki Glasbene šole Marjana Kozine Rebeka Kalčič in Špela Premelč.
MiM
Pozabljena in propadla dediščina
Predstavitev knjige Mitje Simiča in Alenke Kolšek o zgodovinskih vrtovih Dolenjske in Posavja v Novem mestu - Ozaveščanje javnosti o tovrstni kulturni dediščini
NOVO MESTO - Na seznam tiste kulturne dediščine, ki je bila v drugi polovici prejšnjega stoletja povsem zanemarjena in je zaradi tega skoraj povsem propadla, je treba vpisati tudi vrtove in parke. Zanemarjanje in brezbrižnost sta bila zanje toliko bolj usodna, ker bi morala biti zaradi svoje žive narave deležna stalne strokovne nege.
Čeprav so bili naši kraji od- ščine, saj je mogoče šele na tej
zabavnim ansamblom, so pripravili pester glasbeni večer, prepleten predvsem z melodijami iz sveta zabavne glasbe. Posebnost koncerta, ki ga je domiselno povezoval Tone Strmole, so bili nastopi številnih solistov, ki so nastopili z godbo. Predstavili so se pevci Katja Oserban, Matjaž Mrak in Dunja Močnik, dudlar Erik Potočnik, pianist Dejan Mesec in harmonikar Tone Šringer. Najbolj razveseljiva stvar na koncertu je gotovo bila izvedba dveh izvirnih skladb Tomaža Zlobka, Tvoje tan-gice in Jubilejna, ki sta popravili vtis, daje godba zaplula pregloboko v tuje skomercializirane vode. Domača glasbena tradicija je dovolj bogata in privlačna, kar so z dopadljivim nastopom pokazali gostje večera, trebanjski oktet Lipa. Župan dr. Tone Starc je v pozdravnem nagovoru zagotovil, da ima godba vso podporo občine, zatorej se ni bati, da bi Mestna godba Novo mesto potonila v dremež izpred let.
MiM
Glasbeni recital
NOVO MESTO - Danes bo v avli Kulturnega centra Janeza Trdine ob sedmih zvečer glasbeni recital violinistke Maje Bevc, glasbenice iz Novega mesta, ki študira violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Na recitalu bo nastopil tudi godalni kvintet.
Pod dežnikom
KRŠKO - Danes, 5. aprila, bo ob osmih zvečer v restavraciji in kavarni Rondo tradicionalni literarno-glasbeni večer Pod dežnikom, tokrat se bosta predstavili literatki Aleksandra Ivanšek in Tanja Tršelič, glasbene gostje pa bodo članice skupine Srake z Rake.
maknjeni od središč, kjer je v preteklosti prišlo do vzpona in razcveta vrtne arhitekture, so vendar tudi na Dolenjskem in v Posavju nastali vrtovi, ki po svojem oblikovanju, velikosti pa tudi po rastlinskem inventarju pomenijo vidnejše dosežke preteklega krajinskega ustvarjanja. Od njih žal ni ostalo skoraj nič. Še huje. Zanje se dolgo tudi vedelo ni kaj prida. Ko je v javnosti prišlo do preobrata v odnosu do kulturne dediščine kot pomembne nacionalne dobrine in se je krepila zavest o pomenu njenega varovanja in hranjenja, se je na vrtove in parke še kar pozabljalo.
Preučevanje zgodovinskih vrtov Dolenjske in Posavja, ki sta se ga lotila diplomirana inženirja krajinske arhitekture Mitja Simič in Alenka Kolšek z novomeškega oziroma celjskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je bilo zato toliko pomembnejše. Začela sta z osnovnim korakom, pregledom vrtne in parkovne dedi-
osnovi zastaviti ustrezna razmišljanja in dejanja za njeno restavriranje ali obnovo. Njuna spoznanja niso ostala le znotraj stroke, ampak sta jih predstavila tudi javnosti. V reviji Rast sta od leta 1998 do 2000 objavljala niz prispevkov o stanju zgodovinskih vrtov, Simič za Dolenjsko, Kolškova za Posavje. Proti koncu lanskega leta sta prispevke iz revije združila, jim dopisala uvod, že tako bogato slikovno opremo dopolnila z barvnimi fotografijami in vse skupaj spravila v knjižno obliko. Njuna knjiga Zgodovinski vrtovi Dolenjske in Posavja je lani izšla v Seidlovi zbirki pri Dolenjski založbi.
Publikacijo, prvo te vrste na Slovenskem, sta že predstavila v Posavju, minuli četrtek, 29. marca, zvečer pa še v novem prizidku Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. Prireditev je povezovala Jadranka Zupančič, avtorja pa sta z besedo in projekcijo diapozitivov razgrnila našo vrtno dediščino ter
PRVI ČETRTKOV VEČER - Univerza za tretje življenjsko obdobje Razvojno izobraževalnegacentra Novo mesto je svoj pestri program obogatila z novostjo, Četrtkovimi srečanji. Kot sta povedali članica programskega sveta Vlada Eržen in direktorica Rica Vesna Dular, želi Center z njimi poleg izobraževanja ponuditi še nekaj za srce in dušo. Gost prvega srečanja, ki je bilo v četrtek, 29. marca, zvečer v Kulturnem centru Janeza Trdine, je bil priljubljeni pesnik, dolenjski rojak Tone Pavček, ki je spregovoril o veselju do življenja in izrečene misli potrdi! z branjem svojih izbranih pesmi, nastopili pa so še učenci osnovne šole Šmihel, ki so z zborovsko pesmijo, glasbo in branjem lastnih ubesedenih razmišljanj o življenju zaokrožili prvi Četrtkov večer v prijetno in bogato doživetje. Na sliki: pesnik Pavček je ob prihodu najprej zavil k mladim pevcem in se zapletel z njimi v pogovor. (Foto: MiM)
Alenka Kolšek in Mitja Simič na novomeški predstavitvi svoje knjige.
nakazala korake, ki bi jih morali narediti, da bi tudi na tem področju dokazali tolikokrat razglaševano kulturnost in evropskost. Predvsem sta opozorila, da bi morali tovrstno kulturno dediščino vključevati v obnovo arhitekturnih spomenikov, upravljanje s prostorom in v razvojne programe.
M. MARKELJ
Barvanje pirhov
NOVO MESTO - V okviru pomladnih muzejskih ustvarjalnih delavnic bodo v soboto, 7. aprila, dopoldan od 10. ure do 11.30 v Dolenjskem muzeju barvali pirhe.
Koncert Slowinda
KRŠKO - Danes, 5. aprila, bo ob petih popoldan v Kulturnem domu koncert mednarodno priznanega pihalnega kvinteta-Slowind, ki ga sestavljajo solisti orkestra Slovenske filharmonije. Koncert organizira Glasbena šola Krško.
Srečanje tamburašev Slovenije
MURSKA SOBOTA - Na 21. srečanju tamburaških in mandolin-skih skupin in orkestrov Slovenije, ki je potekalo v kinu Park v soboto, 31. marca, sta med 14 glasbenimi sestavi kot edina z našega območja nastopila tamburaški orkester KUD Oton Župančič iz Artič pod vodstvom Dragutina Križaniča in tamburaški orkester KUD Dobreč iz Dragatuša pod vodstvom Antona Grahka.
dežurni I poročajo |
ALUMINIJASTI STEBRIČKI -Med 28. marcem in 1. aprilom je neznanec v vinogradu v Drašči vasi ukradel 15 aluminijastih stebričkov in lastnico V. M. iz Ljubljane oškodoval za 250 tisoč tolarjev.
VLOM V GARAŽO - Med 26. marcem in L aprilom je neznanec vlomil y garažo v Stranski vasi pri Semiču in ukradel dve kosilnici, kompletno opremo za motokros ter glasbeni stolp, vse v vrednosti 300 tisoč tolarjev.
TELEFONSKI KABEL - Novomeški Telekom je oškodovan za 400 tisoč tolarjev, ker je neznanec iz . ograjenega skladišča v Zalogu pri Straži odnesel 600 metrov telefonskega kabla.
OB DENARNICO - 29. marca je neznanec prišel v hodnik stanovanjske hiše v Zburah, ki je bila odklenjena, ter iz garderobne omarice ukradel moško denarnico z dokumenti in devizami. Lastnik M. G. je oškodovan za 45 tisoč tolarjev.
KDO KRADE ZNAKE? - Med 28. in 29. marcem je neznanec v križišču Štrekljevec - Sovinek -Gradnik ukradel tri prometne znake. Nekaj dni prej pa so štirje znaki izginili v križišču cest Grič - Bistrica -Mavrlen. Škoda znaša 400 tisoč tolarjev.
VLOMIL V AVTO - Neznanec je 28. marca v Krškem vlomil v parkirani osebni avto znamke BMW in odnesel žensko usnjeno torbico, mobi in dokumente.
SPRAVIL SE JE NA BLATNIK - Na avtu znamke Renault Clio, last M. S. iz Celja, je nekdo 28. marca na parkirnem prostoru na Šmarješki cesti v Novem mestu z ostrim predmetom poškodoval zadnji blatnik.
Več vlomov in tatvin v vikende in vozila
Pazite!
NOVO MESTO - Na območju Policijske uprave (PU) Novo mesto so v spomladanskem času zapazili porast kaznivih dejanj vlomov in kraj neznancev v vikende in avtomobile, predvsem v vinorodnih okoliših. Policija ugotavlja, da se največ tovrstnih kaznivih dejanj zgodi ob koncu tedna, ko lastniki v vinogradih in sadovnjakih opravljajo dela.
PU Novo mesto svetuje občanom, naj v avtomobilih ne puščajo predmetov, če pa jih že, naj jih ne puščajo na zadnjih sedežih in armaturnih ploščah, saj tako storilce le privabljajo. Prav zato opozarjajo voznike, naj ne pozabijo pred odhodom zakleniti vsa vrata avtomobila in zapreti okna, čeprav so odsotni le za trenutek. Vozniki naj sami poskrbijo za varnost in montirajo alarmne naprave, ki bodo v primerih sprožitve alarma storilce prav gotovo odvrnile od dejanja. Enako previdnost priporočajo lastnikom vikendov in zidanic. Policisti jim svetujejo, naj jih v času svoje odsotnosti zaklepajo, čeprav so oddaljeni le nekaj metrov, naj ne puščajo vrednejših predmetov in oblačil pred vikendi in ter naj pred odhodom domov zaklepajo vrata in pregledajo, če so vsa okna zaprta.
PU Novo mesto prosi občane, ki bi opazili sumljive osebe v bližini zidanic, vikendov in parkiranih avtomobilov, naj o tem obvestijo Opera-tivno-komunikacijski center na tel. št. 113.
V	polpriklopniku kar 66 prebežnikov
V	noči na sredo je carinik na Obrežju v polpriklopniku odkril 66 ilegalcev ■ Zmanjkovalo zraka, zalo so razbijali ■ Hrvaški voznik S. Dl star znanec policije - Konec zimskega zatišja?
OBREŽJE - Medtem ko je število ilegalnih prehodov državne meje med Hrvaško in Slovenijo že nekaj let strmo naraščalo, so policisti PU Krško prve letošnje mesece zaznali nekakšno zatišje. Prebežnikov je bilo manj, na kar je gotovo vplivalo razkritje nekaterih mednarodnih tihotapskih mrež, resnejše delo hrvaške policije zaradi pritiska Evrope, uvedba vizuma Bosne za Iračane, poostritev dela na meji... V noči na sredo, 27. marca, pa so na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje v polpriklopniku hrvaške registracije našli skritih kar 66 tujcev.
Ob 22. uri je na vstop tovornega terminala prispel 46-letni voznik tovornega vozila znamke Volvo s polpriklopnikom hrvaške registracije S. Dž., ki je hrvaški državljan. Tovor naj bi iz Madžarske prevažal v Italijo. Tovorni avtomobil je bil pod zalivko. Po policijski kontroli dokumentov je voznik vozilo parkiral na parkirnem prostoru tovornega terminala in odšel urejat potrebno dokumentacijo na špedicijo. Dobre pol ure pred polnočjo je carinik zaslišal ropot v tovornem vozilu. S policisti so odprli vrata in odkrili 66 ljudi, starih 18 do 40 let. 36 je bilo državljanov Kitajske, 26 Iračanov, dva Turka in dva Irančana. Ker so morali toliko časa čakati v zaprtem vozilu, jim je že začelo zmanjkovati kisika. 62 prebežnikov so slovenski policisti po večurnem varovanju na podla-
Prijeli dva sprovajalca
KRŠKO - Na območju PU Krško so policisti 2. aprila prijeli pet tujih državljanov, ki so ilegalno prestopili državno mejo. Po postopku so jih vrnili na Hrvaško. Prijeli pa so tudi 45-letnega hrvaškega državljana Ž. M. in 23-letnega bosanskega državljana M. B., ki sta za plačilo poskušala na nedovoljen način v Slovenijo pripeljati tri bosanske državljane. Osumljencema so odvzeli prostost in sta bila s kazensko ovadbo privedena na Okrožno sodišče v Krško.
Voda je zalila hodnik
NOVO MESTO - 1. aprila okoli polnoči je neznanec v prvem nadstropju trgovsko-poslovnega centra na Novem trgu vlomil v omarico, kjer je vgrajen hidrant, in pritrdil gasilsko cev na hidrant. Cev je položil po hodniku in nato odprl ventil z vodo, ki je zalila hodnik. Odtekajoča voda je poškodovala več poslovnih prostorov v spodnji in zgornji etaži. Neznanec je povzročil splošno nevarnost in škodo okrog 2 milijona tolarjev.
Nepravilno
prehitevanje
gi zbranih dokazov vrnili hrvaškim kolegom, štiri je zaslišal preiskovalni sodnik.
Ilegalci so na vprašanja odgovarjali šele, ko je prevajalec nekaterim dovolil telefonirati domov. Kitajci so menda z letalom pripotovali v Beograd in se nato organizirano odpravili na jugovzhod Hrvaške oz. na sever Bosne. Tam so v velikem skladišču čakali na prevoz do Italije. Za nekaj ur vožnje pre-
• Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc je konec preteklega tedna obiskal Bosno in Hercegovino in se s pristojnimi pogovarjal o vprašanju ilegalnih migracij in o podpisu sporazuma o vračanju oseb iz Bosne, od koder prihaja v Slovenijo veliko prebežnikov, zlasti iz islamskih držav. Po zagotovilih ministra za človekove pravice in beguncev Krešimirja Zubaka naj bi Bosna ta problem v prihodnje omilila z uveljavitvijo vizumske politike, kije v veljavi v Evropski uniji.
ko Hrvaške in Slovenije naj bi plačali tri tisoč ameriških dolarjev na osebo, denar pa naj bi organizatorjem dali ob koncu. Druga sku-
Tudi izgon iz Slovenije
ČRNOMELJ - Policisti so 2. aprila v gostinskem lokalu izsledili jugoslovanskega državljana, ki je 17. marca v bližini mejnega prehoda Dolga vas ilegalno prestopil državno mejo. Sodnik za prekrške mu je izrekel denarno kazen v višini 40 tisoč tolarjev in varnostni ukrep izgona iz države za dobo osmih mesecev.
Povzročitelj napihal
RUHNA VAS - 31. marca je 31-letni R. P. iz Novega mesta z oseb-' nim avtom na hitri cesti št. 1. zapeljal na levo stran ceste, takrat pa je iz nasprotne smeri popeljal voznik osebnega avta z lahkim polpriklop-nikom F. P. iz Pišec, ki se je umikal, vendar je med vozili vseeno prišlo do oplazenja. R. P. je zapeljal na neutrjeno bankino in nato trčil v plastični usmerjevalni količek. Policisti so ugotovili, da je imel v organizmu 1,96 promila alkohola. Zdravi se v novomeški bolnišnici.
GMAJNA PRI KRŠKEM - 34-letni R. K. iz Krškega je 2. aprila ponoči na hitri cesti št. 1 izven naselja Gmajna prehiteval neznano tovorno vozilo, takrat pa je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 43-letni voznik tovornega avtomobila D. R. H. iz Novega mesta. Kljub umikanju slednjega je prišlo do trčenja, v katerem sta bila poškodovana R. K. in njegov sopotnik S. R. iz Krškega. Prvega so odpeljali v novomeško, drugega pa v brežiško bolnišnico.
Požar v Vipap Vidmu
KRŠKO - L aprila okrog 23. ure je v prišlo do požara na visokonapetostnem elektromotorju v obratu bru-silnice podjetja Vipap Videm Krško, d.d. Požar, ki je povzročil okrog tri milijone tolarjev škode, so lokalizirali gasilci PGE Krško. Zaradi preboja električnega tokaje prišlo tudi do izključitve relejev visoke napetosti in je bilo celotno podjetje dve uri brez električne energije. V tem času je prišlo do izpada proizvodnje.
Petka je celo zgorela
STOPIČE - 45-letni B. B. s Hriba pri Orehku je L aprila zvečer pri naselju Stopiče zapeljal levo ravno takrat, ko je iz nasprotne smeri pripeljal 19-letni voznik osebnega avta T. L. iz Koroške vasi. Pri trčenju sta se voznik T. L. in njegov 18-letni sopotnik A. H. iz Koroške vasi hudo poškodovala in so jima zdravniško pomoč nudili v novomeški bolnišnici. Ko sta poškodovana stopila iz avta, seje ta vžgal in zgorel. Požar so pogasili gasilci GRC Novo mesto.
Pešec na kraju nesreče umrl
VRHEK - 30. marca ob 22.35 se je 18-letni J. J. iz okolice Sevnice peljal iz Krmelja proti Tržišču. Izven naselja Vrhek, kjer vozišče poteka preko železniških tirov, ni vozil čim bližje desnemu robu ceste in je s sprednjo levo stranjo trčil v 59-letnega pešca A. B. iz okolice Sevnice, ki je hodil nasproti po sredini vozišča. Pešec ni uporabljal odsevnih teles, dobil pa je tako hude poškodbe, da je na kraju umrl.
pina, kjer so prevladovali Iračani, je pripotovala naravnost v Bosno in nato do skupnega zbirnega mesta s Kitajci. Na Obrežju so se poskušali izogniti testiranju z aparaturo, ki zaznava večjo koncentracijo ogljikovega dioksida. Testiranje zaradi oblike novejšega tovornega vozila ni bilo mogoče. Izkušnje kažejo, da tihotapci ljudi ponavadi uporabljajo starejša, manj vredna vozila. Tokrat je bilo drugače, saj pri sprovajanju ilegalcev pravila ni.
Voznik tovornega vozila S. Dž. je star znanec policije. V sredo so mu policisti odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem.
Krški policisti so pred leti že odkrili skupaj 99 ljudi, pa tudi po 50, 20 ali 30 prebežnikov. Lani so pri ilegalnem prehodu prijeli kar 1545 tujcev, skupaj pa 102 osebi, ki so ilegalcem nudile pomoč. Napisali so 42 kazenskih ovadb zoper 76 ljudi ter 26 predlogov sodniku za prekrške zoper 26 oseb.
L. MURN
“Draga”
izgubljena kartica
TREBNJE - R K. iz okolice Metlike je 24. marca v Trebnjem izgubil bančno kartico Activa Ljubljanske banke in jo 28. marca preklical. V tem času je neznanec, ki je kartico našel, v šestih primerih plačal z njegovo kartico 125.883 tolarjev.
Zgorelo perilo obsojencev
DOB PRI MIRNI - 31. marca ob 13. uri je prišlo v pralnici Zavoda za prestajanje kazni Dob do požara. Zgorelo je perilo obsojencev, poškodovana je električna napeljava, pohištvo, sušilni in pralni stroji. Kriminalisti vzrok požara, ki so ga pogasili gasilci GRC Novo mesto, še raziskujejo, škoda pa po nestrokovni oceni znaša okrog tri milijone tolarjev.
ROP MENJALNICE JURE - Neznana roparja sta pred svojim podvigom menda popivala v bifeju Jure zraven menjalnice (na desni), ko je bil ugoden trenutek, pa sta se po stopnicah povzpela v menjalnico (na levi), uslužbencu grozila s pištolo ter zbežala z milijoni. (Foto: L. M.)
Roparja sta še neznana
Iz novomeške menjalnice Jure sta zamaskirana in oborožena roparja odnesla več kot 12 milijonov tolarjev ■ Govorila hrvaško
NOVO MESTO - Ropi v dolenjski prestolnici žal postajajo vsakomesečen pojav. Pred tremi tedni je mladoletnik iz Kočevja oropal Krekovo banko, pa so ga policisti takoj prijeli, v četrtek, 29. marca, pa sta se dva nepridiprava spravila na menjalnico Jure na Kandijski cesti, nasproti stavbe Agencije za plačilni promet, in odšla v neznano kar z 12 milijoni tolarjev.
Okrog 16. ure sta zamaskirana neznanca vstopila menjalnico Jure, ki je v Novem mestu odprta sedem let. Eden je nameril pištolo v delavca ter zahteval, naj se uleže na tla. Zvezal ga je za noge in roke. Drugi ropar je iz predalov vzel denar v različnih valutah, kot rečeno, več kot 12 milijonov tolarjev, kar je ves dnevni izkupiček. Nato sta nepridiprava zaklenila vhodna vrata menjalnice ter se po vsej verjetnosti odpeljala z osebnim avtom znamke Golf temno rdeče barve. Po njunem odhodu se je uslužbencu, kljub temu daje bil zvezan, uspelo priplaziti nad-
stropje nižje v gostinski lokal, kjer naj bi pred ropom neznanca tudi popivala in čakala na ugoden trenutek.
Policisti so takoj po obvestilu postavili na več koncih Novega mesta zapore, vendar neuspešno, roparja sta pobegnila v neznano. PU Novo mesto prosi občane, ki bi ju morda videli ali karkoli natančnejšega vedeli o ropu, naj o tem obvestijo policiste na tel. št. 113. Eden od neznancev je star okrog 37 let, visok 180 cm, oblečen je bil v črno daljšo jakno, ima daljše delno sive lase. Drugi neznanec je star okrog 33 let, visok okrog 170 cm, ima črne kratke lase, oblečen je bil v črno usnjeno jakno in hlače krem barve. Roparja sta denar zahtevala v hrvaškem jeziku, pobegnila naj bi z golfom karlovške registracije, zato sumijo novomeški kriminalisti, da neznanca prihajata iz Hrvaške. Policija se z iskanjem in zbiranjem dokazov trudi še naprej.
L. M.
Sedem sodnikov delalo za dvanajst
Delo krškega sodišča v preteklem letu uspešno ■ Povečan pripad zadev, zlasti pripornih, med njimi pa kazenska dejanja, povezana z mejo - 26-odstotni sodni zaostanek ni zaskrbljujoč
KRŠKO - Kot večina slovenskih sodišč je tudi Okrožno sodišče v Krškem v letu 2000 ponovno zabeležilo povečan pripad vseh zadev, in sicer kar za 14,34 odst. v primerjavi z letom 1999. “Toda šesto leto obstoja tega sodišča je delo v vseh pogledih potekalo uspešno,” je na novinarski konferenci povedala predsednica sodišča Dušanka Weiss.
Sedem sodnikov, strokovna de- meje: prepovedan prehod čez
Neznano truplo
Moški ni hotel odskočiti s tirov
KRŠKO - 27. marca zjutraj je prišlo na železniškem tiru med Krškim in Brestanico do povoženja neznanega moškega. Policisti in kriminalisti so med ogledom in zbiranjem obvestil ugotovili, da je neznanec hodil po levem pragu desnega železniškega tira iz smeri Krškega proti Brestanici. Ob 7. uri je po tem tiru iz smeri Krškega pripeljal potniški vlak Euro City Mimara, ki gaje upravljal 33-letni strojevodja L O. iz okolic« Sevnice. V kraju Sotelsko je opazil na tirih neznanega moškega in ga z zvočnimi signali opozarjal na prihod vlaka, začel pa je tudi zavirati. Neznanec s tirov ni odskočil, zato je prišlo do povoženja. Moški je na kraju nesreče umrl.
Pri ogledu policisti niso našli dokumentov, na podlagi katerih bi bilo mogoče identificirati neznanca.
lavka in sodna referentka v sodnem registru so lani rešili toliko zadev, kot bi jih moralo 12 sodnikov, še vedno pa je ostalo nerešenih zadev za šest sodnikov.
Razlogi za takšno povečanje števila nerešenih zadev so zlasti v izjemnem povečanju pripada nujnih kazenskih in preiskovalnih zadev, stečajnih zadev in zadev sodnega registra. Lani so na sodišče s priporno zadevo privedli 59 osumljencev (leto prej 32), med temi dejanji pa po besedah vodje kazenskega oddelka Miloša Medveda izstopajo tista kazniva dejanja (KD), ki so povezana z bližino
Trčila čelno
BREŽINA PRI BREŽICAH - 20-letni T. P. iz okolice Brežic se je L aprila peljal po lokalni cesti proti Glogovemu Brodu, v bližini naselja Brežina pa je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom in v ovinku čelno trčil v nasproti vozečega 23-letnega M. M. iz okolice Brežic. Slednji se je hudo ranil in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico.
državno mejo (24 primerov lani, 17 leta 1999), nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem (9,1), neupravičena proizvodnja in promet z mamili (8, 3), iz pristojnosti okrajnih sodišč za KD tatvine 5 zadev, za prikrivanja (7, 1), ponarejanja listin (8, 1) itd. Narašča tudi trend spolnega nasilja.
Prav zaradi preobilice dela na kazenskem področju so sem razporedili tri sodnike, saj je treba te zadeve reševati prednostno. Pomembna novost je sprememba sodnega reda, sprejeta januarja letos, ki določa, do kdaj se zadeva šteje za zaostanek. “V 18 mesecih moramo zadevo .počistiti’. Razveseljivo je, da zadev, starih deset let, na tem sodišču ni več. Je pa med kazensko - preiskovalnimi dejanji primer KD vojnega hudodelstva, star več kot deset let. Osumljenec se nahaja v tujini, njegovo bivališče je neznano. Sicer pa tovrstna KD ne zastarajo. Štirje primeri so starejši od petih let, gre pa za postopke proti tujim državljanom, zaradi česar so možnosti, da se zadeve zaključijo, bistveno manjše,” je
povedal Medved in omenil bojazen, kaj bo, če bodo KD še naprej tako rasla, zlasti priporne zadeve.
Sodnica Ivana Trajkovič je predstavila delo pravdno - gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Krškem, kjer je stanje kar dobro. Pripad pravdnih zadev, med katerimi prednjačijo statusne, se je zmanjšal, tudi pravdno-gospodarske zadeve so se zmanjšale na razumno mejo. Več je prisilnih poravnav, lani je bilo tudi kar nekaj novih predlogov za stečaj, na področju sodnega registra pa so zaostanki zaradi občutnejšega priliva zadev zaradi decembra sprejetega Zakona o Finančnem poslovanju.
“Ob koncu leta 2000 je bilo nerešenih zadev 1080, od tega 279 zadev, ki so sodni zaostanek. Na podlagi rednih poročil sodnikov ugotavljam, da ti na večini zadev delajo in ni potrebe, da bi spreminjali posebni program ali prerazporejali delo. Takšen sodni zaostanek ni zaskrbljujoč,” je povedala Weissova.
L. MURN
Z LANSKIM DELOM ZADOVOLJNI - Na novinarski konferenci so delo Okrožnega sodišča v Krškem v letu 2000 predstavili sodniki (od leve proti desni): Miloš Medved, Dušanka Weiss in Ivana Trajkovič. (Foto: L. M.)
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305
ismj ..
HHHhhHH
HOTELI OTOČEC
I5* KRKKZDPAVIUŠČK
Restavracija Tango
->£==© za izbrain okus ii\ navade ©=r<-
vrhunska kulinarika
plesni večeri (vsak petek in soboto živa glasba)
- nedeljska kosila poslovna kosila in večerje praznovanja družinskih praznikov (rojstni dnevi, poroke, obletnice, prvo obhajilo, birma, krst,...) večerje in kosila za skupine - maturantski plesi, obletnice mature, valete
Še posebej vas vabimo na nedeljska kosila, kjer vam nudimo:
možnost izbire med 4 različnimi domačimi juhami in 4 različnimi sezonskimi meniji solatni bife
Odprta vsak dan. od nedelje do četrtka od 10.00 do 22.00 ure, ob petkih in sobotah od 10.00 do 1.00 ure.
Vsi, ki boste restavracijo Tango obiskali v času od 15. marca do 30. junija 2001 in boste oddali kupon, boste sodelovali v nagradnem žrebanju. Čakajo vas bogate nagrade, med drugim: vikend paket za 2 osebi v Zdravilišču Strunjan.
Ime, priimek Naslov Pošta, kraj
1
macii& m čezen/atiie:
Hoteli Otočey Tel: 07/30 75 165, 30 75 167
ASTRA VIVA - KLJUČ V ROKO!
M

OPEL. CREOIT
Skoraj tako preprosto lahko odslej sedete v svojo novo Astro!
Prispela je namreč Astra Viva, poseben model z močnejšim motorjem 1,2L (75 KM) in ugodno ceno: 2.177.000 SiT
Podrobnejše informacije pri pooblaščenih trgovcih z vozili Opel.
OPEL-©-
.
■M'

AVTOTEHNA VIS, Ljubljana, tel. 01 581 85 31 do 34 • AVTOTEHNA VIS, podružnica Jesenice, tel. 04 586 12 40 • AVTOTEHNA VIS IN KOSEC, Domžale, tel. 01 721 60 92 • AVTOTEHNA VIS IN MAHKOVIC, Sava pri Litiji, tel. 01 897 48 88 • AVTOTEHNA VIS IN OMAHEN, Grosuplje, tel. 01 786 09 14
•	AVTOTEHNA VIS IN PINTAR, Kranj, tel 04 202 46 21 • AVTOTEHNA VIS IN PISEK Škofja Loka. tel.
04	502 40 11 • AVTOTEHNA VIS IN SEVER. Vrhnika, tel. 01 750 63 30 • AVTOTEHNA VIS IN URBAS Rakek, tel. 01 705 17 25 • Opel servis A. TROBEC, Ljubljana, tel. 01 423 25 35 • AVTOHIŠA ZALAR. Velike Lašče, tel 01 788 19 99 • AVTOHIŠA KOLMANIČ & Co., Maribor, tel. 02 450 29 50 • Avtohiša KOLMANIČ & Co., podružnica KRAUTBERGER, Radlje ob Dravi, tel. 02 888 04 40 • Avtohiša KOLMANIČ & Co., podružnica AVTO MAROVT. Poljčane, tel. 02 802 50 78 • Avtohiša HVALEC. Kidričevo, tel. 02 796 33 41 • Avtohiša HVALEC, Ptuj, tel. 02 778 34 51 • Avtohiša KOLMANIČ & DOKL. Murska Sobota, tel. 02 530 46 50 ■ Avtohiša HORSER. Lendava, tel. 02 577 63 52 • AVTOCENTER CELEIA, Celje, tel. 03 425 46 00 • AVTOHIŠA JAKOPEC, Velenje, tel. 03 586 43 80 • AVTOHIŠA JAKOPEC & PAN-DEL Slovenj Gradec, tel. 02 883 81 00 • AVTOCENTER CELEIA, podružnica Rogatec. Rogatec, tel. 03 810 71 00 • ISTRA AVTO. Koper, tel. 05 668 23 00 • ISTRA AVTO IN ARTUS. TPC Lucija, tel.
05	677 19 83 • AVTOCENTER TAVČAR, Sežana, tel. 05 734 16 20 • KRUNO, Brežice, tel. 07 499 23 00
•	KRUNO, poslovalnica Novo Mesto. tel. 07 393 03 62 • SAVVAL. Nova Gorica, tel. 05 330 63 33
SPONA
trgovin
PE Novo mesto Kandijska 28	-
tel.: 07/337-96-71, 337-96-72
10 ter
AKCIJA <3 ARISTON BELE TEHNIKE
Pomivalni stroj pralni stroj
ypo bioown
KUHINJSKE NAPE
Akcija! FS-201
VG421T ®Jef, FS-301
r—

Na zalogi tudi celotni program ARIST0N KLJUKE ROSSETI
K,E^	-m vei2m krom
Dodatne ugodnosti pri nakupu kuhinje z vgradno tehniko
m POPUST NA BELO TEHNIKO!
LJ-Cj
TRSKI SESTAV KUHINJE.
. 21«	■ M «y|
rB~
►ZAČELE ‘ PLOŠČE
Postanite imetnik kartice SPONA in izkoristite 3% popust!
»se cene m a gotovinska platna m vsepipero DDV v cene izflenov niso všteti aranžerski materiali In tetinltni aparati
2 leti garancije na:	4mdesit ARISTON Brezplačna dostava! Cene veljajo za gotovinsko plačilo!
HondaCivic ;
,/35SV
fl-.J5HB.-R _____i*;,
Že od
2.260.000 sit
(20.490 DEM)
AVTOMARKET
( Leasing 2000*)
^Vae najboljši partner’
AvtomarkeT
TRGOVINA	LEASINC
AvtomarkeT d.o.o., Dunajska c. 421, Ljubljana Črnuče
Avtomarket, Ljubljana • tel.: 01 561-35-25 in 01 562-33-00

iMHaiHHi
DOLENISKE TOPLICE
GOSTILNA ROG
v Dolenjskih Toplicah
VABI
od četrtka, 5 aprila, do nedelje, 8. aprila 2001, „
na
DNEVE BELUŠEV
Pogled na jedilni list:
zeleni beluši z omako Harlekin, beluševa kremna juha, gratinirani beluši z jurčki, beluši s parmezanom, beluševa potica, telečja plečka z beluši, plavo kuhana postrv z beluši, junečji medaljon obložen z beluši, žrebičkov hrbet na žaru z beluši cafe de Pariš...
Rezervacije in informacije na telefonski številki 07/ 39 19 421
Dobrodošli v gostilni Rog!
I^KRKKZDRAVIUŠČK


ZDRAVILIŠČE RADENSKA
družba za polnitev mineralnih voda in brezalkoholnih pijač in opravljanje dejavnosti turizma d.d.
9502 RADENCI Zdraviliško naselje 14 objavlja prosto delovno mesto:
ZASTOPNIK - POSPEŠEVALEC ZA PODROČJE DOLENJSKE (Novo mesto z okolico, Grosuplje z okolico, Kočevje z okolico, Ribnica z okolico, Metlika z okolico, Črnomelj z okolico)
Pogoji za zasedbo delovnega mesta so naslednji:
•	V. stopnja izobrazbe ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri
•	3 leta delovnih izkušenj
•	šoferski izpit B kategorije
Delovno razmerje sklepamo za določen čas 12 mesecev s polnim delovnim časom.
Če vas tako delo zanima, vas prosimo, da nam pošljete v roku 8 dni od objave pisno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
Radenska d.d. Radenci, Zdraviliško naselje 14, Razvoj kadrov, 9502 Radenci
O izbiri boste.obveščeni v 30 dneh od poteka objave.
Prodajni center podov
PCP PUREBER-
PARKETARSTVO
Foersterjeva 10, Novo mesto
MANA?
tutiiticndL agencija.
Kandijska 9, Novo mesto
tel.: 07/33 21 115, 33 25 477 faks: 07/33 42 136
POLETJE 2001
• Informativni cenik!
•Za prijave do konca marca
GOTOVINSKI POPUST 5 %
•Izleti in počitnice za prvomajske praznike
• Klub Hvar
“Dalmatinska fešta” od 27.4. do 2.5.2001
POKLIČITE, POSLALI VAM BOMO PROGRAME!
STU
io
¥
3.0 MHZ
SSK
Lena '
Boi
m


WAP Ericsson A2628s
9.900 SIT
(običajna cena 36.000 SIT)
WAP Siemens C35i
19.900 SIT
(običajna cena 59.900 SIT)
WAP Ericsson R320s
24.900 SIT
(običajna cena 69.972 SIT)
WAP Motorola T250
29.900 SIT
(običajna cena 89.900 SIT)
Nokia 8210
39.900 SIT
(običajna cena 92.820 SIT)
Sklenitev novega naročniškega razmerja Mobitel GSM za 18 mesecev brez priključne takse (sicer 2.350 SIT)* omogoča res ugoden nakup enega od 5 mobilnikov**.
V vseh Mobitelovih centrih in pri pooblaščenih posrednikih.
Nova brezplačna storitev za vse naročnike Mobitel GSM: po naročilu dnevno prejemanje vremenske napovedi prek SMS infa.
Za nove naročnike Poslovnega paketa, ki sklenete naročniško razmerje za 18 mesecev, ponujamo 25 % popusta*** pri nakupu kateregakoli GSM aparata iz redne ponudbe v Mobitelovih centrih ali pa nakup enega od petih mobilnikov v akciji.
* Sklenitev razmerja Mobitel GSM brez priključne takse velja do konca aprila.
** Mobilni telefoni, ponujeni v akciji, ki bo trajala do odprodaje zalog, so prirejeni za uporabo v sistemu Mobitel GSM, zato jih lahko uporabljate le s SIM kartico omrežja Mobitel GSM (031 in 041). Cene vključujejo DDV.
*** Ponudba ni časovno omejena.
Podrobnejše Informacije:
080 70 70 041 / 031121 (Mobiuporabniki), Mobitelovi centri in spletne strani.
SVOBODEN KOT PTICA
*
SI.MOBIL d.cL, Šmartinska B4b, 1000 Ljubljana
Priložnost izbrati

Nokia sna
NOKIA 33*1 a
15.000 SIT
SIEMENS S35i wap
20.000 SIT
1.000 SIT
58:
>3 -3
3 3 3	■-»
ponudba ne vetja za sveženj SENIOR
asa
n
SI.MOBIL


•	080 40 40
•	www.simobil.si
•	GSfTD' OMO

IMAMO JIH 0! OBROKOV NAMREČ.
Informacije o nakupu in dostavi kurilega olja dobite na telefonski številki: 07/332 38 14 ter na vseh
prodajnih mestih kurilnega olja. Naročite ga lahko tudi po internetu:
www.petrol.si
PETROL
OBRADOVIČ SE JE JEZIL - Trener Panathinaikosa Željko Obradovič se je takole jezil na svoje igralce, ki jim v dvorani Leona Štuklja vse do zadnje četrtine nikakor ni uspelo priti do izdatnejšega vodstva. 40-letni jugoslovanski trener je v svoji 10-ietni trenerski karieri osvojil tako rekoč vse, kar se osvojiti da. Štirikrat je bil evropski klubski prvak (s Partizanom, Juventutom, Realom in Panahinaikosom) in svetovni in evropski prvak z reprezentanco Jugoslavije, s katero je osvojil tudi srebrno medaljo na olimpijskih igrah v Atlanti. (Foto: I. V.)
Novomeščani še vodijo
NOVO MESTO - Rokometaši Novega mesta so v 11. krogu tekmovanja v 2. ligi doma s 37:25 (20:11) premagali Fužinarja in na lestvici še naprej vodijo. Zadetke za Novo mesto so dosegli: Robert Surina S, Ljubo Mikic 7, Bruno Glaser 6, Boštjan Žitnik 6, Miro Urbanč 4, Gregor Božič 3, Rok Pungerčič 1, Dalibor Miljevič 1, Matjaž Ogorelc 1. V 12. krogu bodo v Ivančni Gorici igrali s Svišem.
www.pomurski-sejem.si
510 razstavljavcev iz 22 držav
delovni čas od 9. do 18. ure
SEJEM MEGRA
I 0.- I 4.april 200 1
Gornja Radgona
Prava igra za slovo od Suprolige
Novomeški košarkarji so se po bledi predstavi v Atenah pred domačimi gledalci od Suprolige poslovili z najboljšo igro do zdaj - Lažni alarm z bombo v dvorani
'a' "
POMURSKI SEJEM
14. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov
planiranje in projektiranje • informatika • visoke gradnje • inženirske gradnje • obrtniška dela • obnove, sanacije in posodobitve • montažna gradnja • gradbena kemija in zaščita objektov • inštalacije in energetika varstvo okolja in javne službe • gradbeni materiali • stavbno pohištvo notranja oprema • gradbena mehanizacija • orodja in oprema • slovensko gradbeno šolstvo • strokovna predavanja in posvetovanja
Take zmage Stražam niso veseli
Po prvih treh nastopih J&B državnega prvenstva na Kolpi Straški raftarji vodijo v skupnem seštevku - Do zmage v šprintu po diskvalifikaciji prvih dveh - Na stopničkah tudi domačini
Bolj kot Stražani pa so se podarjenega tretjega mesta veselili domačini, ki so v kvalifikacijah za najhitrejšimi zaostali 12 sekund.
Več kot pol ure dolga tekma v spustu, kije razen na začetku potekala na mirni vodi, je dobro pokazala, v katerih klubih so pozimi najbolj garali. Od štarta do cilja sta se za zmago borili posadki Bobrov in Gimpe-xa, na koncu pa so bili za par sekund hitrejši Ljubljančani, tretje mesto je po pričakovanju pripadlo Hrastničanom, ostali pa so za najboljšimi tremi precej zaostali.
IV.
Prvomajska jadralna regata že šestič
NOVO MESTO - Jadralni klub Novo mesto bo v nedeljo, 29. aprila, v Nerezinah na Lošinju pripravil tradicionalno 6. prvomajsko regato dolenjskih jadralcev in jadrnic. Zbor udeležencev regate bo v soboto, 28. aprila, zvečer v luki Nerezine, čemur bo sledil spoznavni večer. V nedeljo, 29. aprila, se bodo ob 10. uri sestali krmarji in sodniki, da se dogovorijo še zadnje podrobnosti okoli pravil in trase regate, začetek regate bo predvidoma ob 11. uri, konec pa okoli 17. ure pred luko Nerezine. Lani je na regati nastopilo 12 jadrnic, zmagal pa je Srečko Pust iz Trebnjega z jadrnico Val 35. Več o regati in sodelovanju v jadralnem klubu Novo mesto, najemu klubske jadrnice ali jadralnem tečaju lahko zveste ob sredah ob 20. uri na rednih sestankih članov kluba v gostišču Kos v Novem mestu, lahko pa pokličete tudi telefon 041 388 485.
Veteranke druge v Izoli
KOČEVJE - Starejše kočevske rokometašice so na desetem veteranskem rokometnem turnirju v Izoli med mlajšimi veterankami osvojile drugo mesto. Na poti do finala so premagale Izolo z 10:9, Šentjernej z 10:8 in Piran z 12:8, v finalu pa so z 10:12 izgubile z Dupljami (M. G.)
DO ZADNJEGA DIHA - 26-letni Šempetrčan v dresu Krke Telekoma Saša Dončič (na sliki med metom) v svojem moštvu velja za moža za posebne naloge. Običajno to pomeni pokrivanje najbolj nevarnih strelcev nasprotnega moštva, kadar ima priložnost pa si privošči tudi met na koš, le prosti meti mu nikakor ne gredo od rok. Na tekmi s Panathinaikosom je v obrambi gara! do zadnjega diha, v napadu pa je dosege! 12 točk. (Foto: I. V.)
RAFTARJI ZAČELI NA KOLPI - Slovenski raftarji so se letos prvič srečali na reki Kolpi. Veliki stroški večdnevnih tekem za J&B državno prvenstvo so močno razredčili njihove vrste. Pred leti je nastopalo več kot 20 posadk, med katerimi se jih je kar 10 borilo za mesta pri vrhu. Zdaj se za vrh borijo le tri posadke, ostali pa bolj ali manj igrajo vlogo statistov. Straški Gimpex (na sliki med slalomsko vožnjo), ki po prvem tednu tekmovanj vodi v skupnem vrstnem redu, si v novi sezoni obeta še kakšno zmago. (Foto ■ I. V)
LAZE PRI PREDGRADU - Poljanska dolina ob Kolpi je bila tokrat prvič prizorišče tekme J&B državnega prvenstva v raftingu. Tridnevno prireditev je vzorno pripravilo domače športno društvo Kolpa iz Starega trga, njihova druga posadka pa se je v šprintu po diskvalifikaciji Bobrov in Hrastničanov prvič znašla celo na stopničkah za zmagovalce.
Vse kaže, da so Hrastničani na vrhu zamenjali Bobre le za eno se za eno sezono, saj nova posadka Bob-orriv, večkratnih svetovnih prvakov, spet obvladuje slovensko raftarsko sceno, medtem ko je pomlajeno moštvo Straškega Gimpexa letos očitno
še naprej tretje po moči, čeprav se je po prvih treh nastopih znašlo na vrhu lestvice državnega prvenstva.
Sedem slovenskih posadk se je najprej pomerilo v slalomu, kjer je bilo hitro jasno, da bodo razlike med prvimi tremi izenačenimi moštvi in ostalimi precejšnje. Bobri, pri katerih od stare posadke vesla le še Robert Malovrh, so na prvi progi ugnali Hrastničane za poldrugo sekundo, Stražane za sedem sekund, četrtou-vrščeno posadko domačega kluba Raftnig Team Kolpa II pa za poldrugo minuto. Tudi v drugi vožnji je vrstni red prvih treh ostal enak, domačine pa so prehiteli veslači ljubljanskega Arxa.
Razplet druge discipline, šprinta, je bil dramatičen, zmagovalca pa je na koncu določila šele tekmovalna komisija. V kvalifikacijah so se najboljše tri posadke Bobri, hrastniški Forstek in Straški Gimpex, v tem vrstnem redu zvrstili v eni sami sekundi. V polfinalu s Hrastničani so Stražani štartali s slabšega štartnega mesta, vendar so jih nasprotniki le stežka zrinili iz toka in si tako zagotovili finale, kjer sojih čakali Bobri. Dvoboj za tretje mesto z Arxom so zlahka dobili Stražani, finale pa je po izenačenem boju pripadlo Bobrom, a le do pritožbe Hrastničanov, ki so trdili, daje eden izmed Bobrov njihovega tekmovalca z veslom udaril po glavi. Hrastničan je kasneje priznal, daje enega od Bobrov vlekel za anorak. Tekmovalna komisija je obe posadki diskvalificirala in jima dosodila zadnje mesto, za zmagovalce pa proglasila veslače Straškega Gimpexa. Njihov vodja Janko Tavčar take zmage ni bil vesel, čeprav bi jo bili glede na izide kvalifikacij Stražani zmožni doseči tudi brez kvalifikacije obeh finalistov.
NOVO MESTO - Novomeški košarkarji so se od Suprolige poslovili z dvobojem z lani najboljšim košarkarskim moštvom v Evropi, grškim Panathinaikosom, ki ga vodi eden najmlajših in najuspešnejših evropskih trenerjev vseh časov, Jugoslovan Željko Obradovič. Kot bi se ustrašili slavnih tekmecev, so Novomeščani na torkovi tekmi v Atenah popolnoma odpovedali, pred katastrofalnim porazom pa jih je rešila prav tako zelo medla igra Grkov. Povsem drugače je bilo dva dni kasneje v Novem mestu, kjer sta se obe moštvi predstavili v vsem svojem sijaju.
Po besedah trenerja Obradoviča so v grškem taboru vedeli, da so Novomeščani v svoji dvorani povsem drugo moštvo in da lahko pred svojo sijajno publiko lahko premagajo vsakogar, navsezadnje so to dokazali z zmago nad Maccabijem, zato so se na srečanje dobro pripravili in
Raftarji zdaj v Osilnico
OSILNICA - Športno društvo Outsider iz Osilnice bo v soboto in nedeljo, 7. in 8. aprila, na reki Kolpi pod Osilnico pripravilo J&B državno prvenstvo v raftingu. Start vseh tekem je predviden pri kajakaškem centru Stari malni. V soboto bo ob 9.30 trening, ob 10.30 prva vožnja slaloma, ob 11.45 druga vožnja slaloma, ob 12.45 pa kvalifikacijske vožnje v šprintu. V nedeljo bo ob 11.15 štart 9 km dolge tekme v spustu od Starih malnov do Bosljive Loke, v primeru neugodnega vodostaja Kolpe pa bodo progo prilagodili.
nasprotnikov niso podcenjevali. Kljub temu njihova pot do zmage ni bila lahka.
Z dvema zaporednima trojkama je Grkom najprej zagrozil Samo Gruma, ki je bil na prvi tekmi eden
• Pet minut po koncu tekme med Krko Telekomom in Panathinaikosom so morali vsi zapustiti dvorano. Neki šaljivec si je namreč privoščil precej neokusno šalo: policiji je javil, da je v dvorani podtaknjena bomba, česar so v centru srednjih šol v Šmihelu, kamor spada dvorana Leona Štuklja, že vajeni, vendar so taki klici bolj pogosti v času kontrolnih in šolskih nalog.
redkih, ki so igrali, kot znajo. Po štirih minutah so Novomeščani vodili z osmimi točkami prednosti, razigral pa se je tudi Davison, ki je bil tokrat učinkovit tako v obrambi kot v napadu. V drugi četrtini so Grki igrali nekoliko bolje in tri minute pred koncem polčasa so gostje s trojko Alver-
tisa prvič povedli, a so novomeščani kljub vsemu na odmor odšli z minimalnim vodstvom v žepu.
V tretji četrtini so Novomeščani še naprej igrali glavno vlogo, Grki pa so na zadnji odmor odšli z rahlo prednostjo. Vendar Novomeščani tudi v zadnji četrtini niso popuščali in Grkom bi trda predla, če se ne bi zanje pravi čas razigral Alvertis, ki je skupaj s Fotsisom s trojkami zasul novomeški koš in svoje moštvo popeljal do vodstva z 9 točkami razlike, ki je Novomeščani do konca srečanja niso mogli več nadoknaditi. Krka Telekom se je tako na dostojen način poslovila od Suprolige, kjer je pokazala nekaj vrhunskih predstav, sedemkrat zmagala, na 20 tekmah pa res razočarala le dvakrat, kar je glede na skromen proračun, ki ga imajo na razpolago v Krki Telekomu in bogastvo nasprotnih moštev lep dosežek.
I. V.
Sevničana v Sežani
SEVNICA - Na 1. sežanskem maratonu je član atletskega kluba Sevnica Rafko Drašček v teku na 21 km osvojil šesto mesto v svoji kategoriji, njegov klubski tovariš Robert Lendaro pa je bi v teku na 8 km med vsemi nastopajočimi četrti. Na progi, ki je dvakrat prečkala državno mejo z Italijo, je nastopilo 700 tekačev.
in $€* n 8	£ h i r 3 -j
bo v Novem mestu to soboto točno opoldne pred Mobitelovim centrom. Vabljeni ljubiteljski In profesionalni sklraši vseh starosti, spolov In barv. Tisti, ki ne boste prvi, dobite majico. Pričakujemo seveda tudi glasne navijače. Za zabavo In učenje bo poskrbel veliki wap Siemens M 351, za lačne wapanja pa 20 % nižje cene vseh Siemensovih vvap mobilnlkov Iz redne ponudbe. Prijave sprejemamo na www.mobitel.si, na dan tekmovanja pa od 10. do 12. ure na kraju dogodka. V primeru dežja prireditev odpade. Tekmovalci skirajo na lastno odgovornost.
baleta tajo sbviite
KOŠARKA
Suproliga, l/8-finala, 1. tekma - PAN ATH IN Al KOS : KRKA TELEKOM 82:65 (25:12, 45:27, 60:45); Atene, gledalcev 2.500, sodnika: Sudek (Slovaška) in Al-zuria (Španija)
PANATHINAIKOS: Alvertis
13,	Kalaitzis 7, Koch 3, Rogers 6, Fotsis 4, Bodiroga 11, Middleton 8, Rebrača 13, Burke 11, Balogian-nis 6.
KRKA TELEKOM: Anzulovič 10, Dončič 2, Grum 16, Petrov 3, Drobnjak 12, Davison 20, Arapo-vič 2.
2. tekma - KRKA TELEKOM : PANATHINAIKOS 79:86 (24:19, 38:37, 58:59); Novo mesto, gledalcev 2.500, sodnika: Zancanella (Italija) in Tošev (Bolgarija).
KRKA TELEKOM: Anzulovič 4 (2:2), Dončič 12 (0:1), Grum
14,	Drobnajk 9 (1:1), Davison 20 (0:2), Courtney 20 (3:5).
PANATHINAIKOS: Alvertis 26 (4:5), Kalaitzis 6 (1:4), Koch
3,	Rogers 9, Fotsis 8, Bodiroga 25 (12:12), Middleton 4, Rebrača 5 (3:4).
Prosti meti: Krka Telekom 6:11, Panathinaikos 20:25. Met za dve točki: Krka Telekom 26:43, Panathinaikos 15:35. Met za tri točke: Krka Telekom 7:19 (Courtney 3, Grum 2, Dončič 2), Panathinaikos 12:23 (Alvertis 6, Fotsis 2, Kalaitzis, Koch, Rogers, Bodiroga). Skoki: Krka Telekom 33 (9 + 24), Panathinaikos 38 (11 + 27). Osebne napake: Krka Telekom 27, Panathinaikos 19. Pet osebnih: Grum (35.), Davison (38.), Dončič (40.).
Ostali izidi: Alba Berlin : Irak-lis Balkan 67:78, 88:77, Lietuvos Rytas : Efes Pilsen 78:89, 73:69, OoStende : CSKA MOSKVA 76:94, 70:77, Scavolini Pesaro : Uelker Carigrad 81:91, 96:83, Pau Orthez: CROATIA SPLIT 78:79, 83:85, Asvel Villeurbanne : Partizan Beograd 73:80, 94:76, Slask Wroclaw : MACCABI ELITE 75:81, 62:85 (moštva zapisana z velikimi tiskanimi črkami so se po dveh tekmah že uvrstila v četrtfinale).
Liga Kolinska, 4. krog 2. dela -PIVOVARNA LAŠKO : KRKA TELEKOM 99:95 (23:28, 47:47, 65:63); Laško, gledalcev 1200, sodnika: Fišer (Murska Sobota), Pukl (Maribor); PIVOVARNA LAŠKO: Jurak 14 (0:2), Lisica 10 (4:4), Udrih 9, Duščak 20 (2:2), Dragšič 14 (2:2), Ovčina 15 (3:5), Nakič 17 (7:9); KRKA TELEKOM: Jevtovič 2, Dončič 36 (12:15), Petrov 12 (5:6), Davison 10 (2:2), Grum 15 (4:4), Drobnjak 6, Courtney 12 (2:2), Arapo-vič 2. Prosti meti: Pivovarna Laško 18:24, Krka Telekom 25:29. Met za tri točke: Pivovarna Laško 7:14 (Duščak 4, Dragšič 2, Udrih), Krka Telekom 8:27 (Dončič
4,	Courtney 2, Grum, Petrov). Osebne napake: Pivovarna Laško 30, Krka Telekom 23. Pet osebnih: Jurak (37.), Duščak (37.), Grum (37.), Davison (40.).
Lestvica skupine za prvaka:
1.	Union Olimpija 26 25 1 2517:1719 51
2.	Krka Telekom 26 24 2 2343:1952 50
3.	Pivovarna Laško 26 18 8 2307:2204 44
4.	Geoplin Slovan 26 15 11 2155:2073 41
5.	Rogla	26 11 15 2161:2324 37
6.	Kraški zidar	26 11 15 1916:2145 37
ROKOMET
1. SRL, 17. krog - PREVENT : TRIMO TREBNJE 25:25 (13:12); Slovenj Gradec, gledalcev 400, sodnika: Jože Hočevar, Milovan Tomič; PREVENT: Simonovič 5, Maksič 6, German 3, Leve 4, Jer-
šič 3, Konečnik 3; TRIMO TREBNJE: Šafarič 6, Kozomara 3, Kovač 3, Šavrič 2, Veselinovič 7, Likavec 1, Stojanovič 2, Škof 1. Sedemmetrovke: Prevent 1(1), Trimo Trebnje 3 (3). Izključitve: Prevent 14 minut, Trimo Trebnje 8.
Tekma Gorenje : Inles Riko je bila odigrana vnaprej (30:19), tekmo Celje Pivovarna Laško: Dobova pa naj bi zaradi nastopa Celjanov v polfinalu lige prvakov moštvi odigrali sinoči.
1. Celje Pivovarna Laškol6 15 1 0 558:367 31
2.	Vlobilel Prule 67
3.	Gorenje
4.	Prevent
5.	Avtomikolič Rudar
6.	Velika Nedelja
7.	Trimo Trebnje
8.	Termo
9.	Slovan
10.	Dobova
11.	Inles Riko
16	13 2 1 467:372 28
17	12 2 3 469:404 26 17 12 2 3 486:424 26
16	8 3 5 460:450 19
17	9 0 8 416:432 18 17 7 3 7 460:456 17 17 5 3 9 446:464 13 17 3 3 11 428:516 9
16	1 4 11 405:448 6
17	3 0 14 392:488 6
12. Pivka Perutninarstvo 17 0 1 16 392:563 1
ODBOJKA
2. DOL, moški, 22. krog -ŽUŽEMBERK: ŽN1DER'S HOČE 3:2 (24, -22, 26, -22, 12).
Končna lestvica 1. Šoštanj Topolšica 59, 2. Žužemberk 54, 3. Astec Triglav 50, 4. Prvačina 37, 5. Vezoder Mislinja 35 itd.
2.	DOL, ženske, 22. krog -KOČEVJE: BENEDIKT 3:0 (16, 22, 19)
Končna lestvica: 1. Solkan 54, 2. Ljubljana II 51,3. Comet Zreče
46..	. 8. Kočevje 28 itd.
3.	DOL, zahod, moški, 22. krog - KRKA NOVO MESTO : ASTRA TELEKOM 1:3; končna lestvica: 1. Hoteli Simonov zaliv Izola 48... 9. Krka Novo mesto 13 itd.
3. DOL, zahod, ženske, 22. krog - Magro MZG Grosuplje : Črnomelj 0:3, Bohinj : Kostak Elmont Brestanica 3:0, HIT Nova Gorica II : Semič 3:0; končna lestvica: 1. Kemiplas mlade Koper
61..	. 5. Črnomelj 43... 8. Kostak Elmont Brestanica 25, 12. Semič 5.
NAMIZNI TENIS
I. SNTL, moški, 18. krog: MAXI OLIMPIJA : KRKA 6:1; lestvica po rednem delu prvenstva: 1. ŽNTK Maribor 34, 2. Maxi Olimpija 28, 3. Radgona 23, 4. Moravske Toplice Sobota 21, 5. Kerna Puconci 21, 6. ERA Velenje 17, 7. Krka 13, 8. Učila Križe 10, 9. Preserje 9, 10. Radlje 4. Na prvi tekmi končnice se bo Krka v skupini od 5. do 8. mesta 12. maja v gosteh pomerila z Ero Tempom.
RAFTING
J&B državno prvenstvo, L tekma (Kolpa v Poljanski dolini), slalom - 1. Bobri 3:22,07, 2. Forstek Hrastnik + 1,96, 3. Gimpex Straža 7,53,4. Arx šport Ljubljana 31,43, 5. Rafting Team Kolpa II 1:46,50, itd.; šprint: 1. Gimpex Straža, 2. Arx šport Ljubljana, 3. Rafting Team Kolpa II, 4. Kostel Kolpa, 5. Rafting Team Kolpa I itd.; spust: 1. Bober 30:30,33, 2. Gim-pex Straža 30:38,23, 3. Forstek Steklarna Hrastnik 31:13,02, 4. Extrem Bled 33:56,93, 5. Arx šport Ljubljana 35:42,53, 6. Toti Extrem Bled 36:43,70, 7. Stane-žiče 36:51,10, 8. Rafting team Kolpa II Stari trg 36:58,70, 9. Rafting Team Kolpa I 37:08,27; skupni vrstni red: 1. Gimpex Straža 105, 2. Bober 100, 3. Forstek 85,4. Arx šport Ljubljana 84, 5. Rafting Team Kolpa II 69, 6. Rafting Team Kolpa I 57, 7. Kostel Kolpa Fara 44, 8. Extrem I Bled 26 itd.
I KRKNZDRAVIUŠČL
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
CELOLETNA TENIŠKA ŠOLA ZA OTROKE - V teniškem centru Otočec do 12. aprila zbirajo prijave za celoletno teniško šolo za otroke od 5. leta starosti dalje. Vadba pod vodstvom trenerjev Teniškega centra Otočec bo potekala od ponedeljka do petka od 16. ure dalje na zunanjih igriščih, v primeru slabega vremena in pozimi pa v teniški dvorani. Teniški center Otočec bo poskrbel tudi za prevoz otrok iz Novega mesta. Prijave sprejemajo po telefonu 07 3075 458.
NA ZUNANJA IGRIŠČA - V Teniškim centru Otočec so ta teden že pripravili zunanja peščena
igrišča in nanje vabijo vse ljubitelje tenisa in tiste, ki bi se s to igro radi spoznali. Za slednje pripravljajo več tečajev, njihovi učitelji in trenerji pa so na razpolago tudi za individualne učne ure ali pa le kot partnerji za igro. Igrišča lahko rezervirate ali pa dobite dodatna pojasnila v zvezi s tečaji po telefonu 07 3075 458.
GOLF V DVORANI - v Teniškem centru Otočec zdaj skrbijo tudi za vadbo igralcev golfa, za katere so-pripravili za dvoransko vadbo udarcev posebej prilagojena od-bijališča in zaščitno mrežo, istočasno pa bo lahko vadilo 5 igralcev golfa.
Zdaj se morajo pa okrepiti
Žužemberški odbojkarji upajo na vrnitev Babnika in Smrketa - Uspehi mladih obetajo dobre čase
ŽUŽEMBERK - Odbojkarji Žužemberka so v zadnjem krogu tekmovanja v drugi državni odbojkarski ligi s 3:2 premagali Hoče in sezono zaključili na drugem mestu, do jeseni pa se morajo pripraviti na nastope v najmočnejši konkurenci.
Nemotivirani Suhokranjci so v prvem in tretjem nizu šele v končnici strli odpor gostov in dobili niza s 25:23 in 25:22, drugi niz pa so dobili gostje s 25:23. V četrtem nizu so gostje vseskozi visoko vodili in uspeli rezultat izenačiti, v petem nizu pa so se domači odbojkarji le zbrali, in zmaga je ostala doma.
Žužemberčani so se tako po enem samem letu gostovanja med drugoli-gaši vrnili v prvo ligo, kar so po tekmi proslavili v družbi prijateljev kluba, nekdanjih igralcev in trenerjev.
Da bi se jeseni lahko enakovredno kosali z najboljšimi slovenskimi moštvi, se bodo morali okrepiti.
Upajo, da se bosta v ekipo vrnila njihova nekdanja igralca, Aleš Smrke in Uroš Babnik. Da bi v svoje vrste povabili koga izmed domačih profesionalcev ali pa kupili tujca, ne razmišljajo, saj za kaj takega nimajo denarja. Čeprav bodo še naprej delali na ljubiteljski osnovi, kanijo tokrat ostati v prvi ligi, zanašajo pa se na suhokranjsko bojevitost in nepopustljivost. Letos so se v drugoligaš-ki konkurenci uveljavili nekateri mladi domači igralci, predvsem je zab-
Novomeški tek
NOVO MESTO - Tekaški klub Portovald Cestno podjetje iz Novega mesta bo v nedeljo, 8. aprila, ob 15. uri na novomeškem glavnem trgu pripravilo 4. novomeški tek. Na progah dolgih od 500 do 4000 m bodo nastopili tekači številnih starostnih kategorij, višek prireditve pa bo tek članov in članic na 4 km, kjer organizatorji napovedujejo nastopa Romana Kejžarja in Helene Javornik, tudi letos pa bodo vzporedno z novomeškim tekom pripravili tekmovanje rekreativnih tekačev za točke delavskih športnih iger na 1000 m za ženske in 1500 m za moške. Več podatkov o teku lahko zveste na internetskem naslovu www.infotehna.si/ tkportovald.
lestel Rok Nose. Za bodočnost žužemberške odbojke pa očitno ni treba skrbeti, saj v klubu pod vodstvom trenerjev Bojana Brulca, Toma Pečarja, Zdravka Pluta, Toneta Škrbeta in Aleša Smrketa rastejo novi rodovi suhokranjskih odbojkarjev. Mladinci so četrti v državi, ekipa starejših dečkov osnovne šole Žužemberk je tretja, pred uvrstitvijo v finale državnega prvenstva pa sta tudi klubski ekipi starejših in mlajših dečkov.
Novomeško prvenstvo Gostišču Račka
Rekreativni košarkarji odigrali 119 tekem
NOVO MESTO - Z zaključnimi obračuni za prvo in tretje mesto se je v nedeljo, 1. aprila, končalo letošnje tekmovanje v novomeških rekreativnih košarkarskih ligah. Po rednem delu tekmovanja je prvo mesto v prvi ligi osvojilo Parketarst-vo Novak, drugo je bilo Gostišče Račka iz Dolenjskih Toplic in tretja Gostilna Malnar. Na zaključnem turnirju je naslov prvaka z zmago s 102:85 (46:51) nad Parketarstvom Novak osvojilo Gostišče Račka iz Dolenjskih Toplic. Na tekmi za tretje mesto so Pedagogi s 65:73 (35:26) premagali Gostilno Malnar. V drugi ligi je prvo mesto Osvojilo moštvo SDM Trainspotting, drugo Legende in tretje Bar Kavka pub, medtem ko je skupno prvo mesto med tretjeliga-ši osvojila Udba.
Poleg malega nogometa je košarka najbolj množično rekreativno tekmovanje v novomeški občini. V 1. in 2. ligi je tekmovalo po 8 moštev, v treh tretjih ligah pa še 19. Nastopalo je 390 rekreativnih košarkarjev, ki so ob nedeljah od decembra do zdaj v športni dvorani Marof odigrali 119 tekem. Vodja rekreativnih ligaških tekmovanj v košarki Matjaž Cerkovnik ocenjuje, da so tako sodniki kot igralci svoje delo opravili zelo korektno.
Kržanova zmagala z rekordom
Na mladinskem državnem prvenstvu z zračno puško Leskovčani najboljši ■ Posavcem še dvoje drugih mest
DOBROVNIK- 10. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za mlajše kategorije seje za posavske strelce končalo izjemno uspešno, saj so dvema naslovoma državnih prvakov dodali še nov državni rekord, s katerim se med mlajšimi mladinkami v streljanju z zračno pištolo odslej ponaša 17-let-na Brežičanka Vesna Kržan.
Poleg Kržanove so se prvega mesta veselili še leskovški mlajši mla-
ZA SLOVO KOMAJ DO ZMAGE - Odbojkarji Žužemberka so bili med svojo zadnjo drugoligaško tekmo s Hočami z mislimi očitno že bolj na zabavi, ki je sledila tekmi, kot pri igri, tako da so se morali na koncu kar precej namučiti, da so nasprotnike ugnali s 3:2. Potem so se lahko povsem posvetili odojkom in pečenim piskam, pivu in dobri družbi. (Foto: I. V.)
V Ribnici bodo streljali
Ribniškim strelcem bodo pomagali člani strelskega kluba Moris - Posvetili se bodo vzgoji mladih strelcev
24. Rajkovič (Trebnje) 310, 26. Primož Krajnčič 307; zračna puška, mlajši mladinci, ekipno: 1. Leskovec 1128 krogov; posamezno: L Moiče-vič (Grosuplje) 392 (drž. rek.), 2. Mustar 382, 5. Pavlin 374, 8. Šonc (vsi Leskovec) 372; pionirji: 1. Brest Cerknica 539... 4. Trebnje 532... 8. Leskovec 523; posamezno: 7. Zorec (Trebnje) 181,15. Kaplan in Žigante (oba Leskovec) 177, 19. Glivar (Trebnje); pionirke: 1. Ruše 541... 5. Leskovec 506; posamezno: 6. Nina Zupančič 177,18. Jelica Majstorovič 172 (obe Leskovec).
RIBNICA - V družino članov Športne zveze Ribnica se je pred kratkim vključil tudi strelski Klub Ribnica, ki je y petek odprl vrata novega avtomatskega strelišča za zračno orožje v prostorih TVD Partizan na Kolodvorski ulici.
Po besedah Jasmine Kovač, predsednice kluba, pričakujejo dobro sodelovanje s strelskim klubom Moris, ki jim je ves čas nudil strokovno in siceršnjo pomoč. Člani novega strelskega kluba bodo v Ribnici na štiristeznem strelišču sprva le vadili, tekmovali pa bodo v Kočevski Reki, kjer imajo primerno strelišče. Tudi Stanka Kep iz strelskega kluba Moris je obljubila, da bo storila vse za razvoj strelstva v Ribnici, najprej pa bodo začeli delati z mladimi.
“V Kočevski Reki ima strelstvo večletno tradicijo, saj ekipa Morisa tekmuje v prvi ligi, zelo uspešne pa so tudi mladinke. Prepričana sem, da bomo del znanja in izkušenj prenesli v bližnjo Ribnico. Naj omenim, da bo novemu klubu pomagal tudi naš trener in izkušeni strelec Janez Mar-
V nedeljo motokros v Prilipah
PRILIPE - AMD Brežice bo v nedeljo, 8. aprila, na progi v Prilipah pripravilo letošnjo drugo dirko za državno prvenstvo v motokrosu. Tekmovanje se bo začelo ob 13. uri, prijavljenih je 70 dirkačev, najzanimivejše pa naj bi bilo v razredu do 125 ccm, kjer bo nastopilo največ voznikov, za zmago pa se bo potegoval tudi domačin Primož Jazbar, medtem ko za prvega favorita velja Novo-meščan Jaka Može.
kun,” je povedala Stanka Kep, strelka Morisa.
V klubu si bodo prizadevali, da bi strelstvo razširili med šolsko mladino. Kmalu naj bi ustanovili strelsko šolo. Novo strelišče je primerno predvsem za začetnike, na njem pa lahko vadijo tudi izkušeni strelci. "Da smo se sploh organizirali, sta nam največ pomagala Športna zveza Ribnica in podjetje Maxiles s pregradno steno. Pričakujemo, da nam bo nekdo primaknil še nekaj denarja, saj je oprema zelo draga,” je še povedala Jasmina Kovač.
M. G.
Žužemberčanom
bron
ŽUŽEMBERK - Odbojkarska ekipa osnovne šole Žužem-' berk je v Mežici na finalnem turnir najboljših štirih osnovnošolskih ekip starejših dečkov, kjer je nastopila že šestič zapored. osvojila tretje mesto. Žužemberčani so izgubili obe uvodni tekmi: Kanal jih je premagal z 2:1 in Mežica z 2:0. Za tretje mesto so Žužemberčani potem z 2:0 premagali precej višje vrstnike iz Šoštanja. Naslov državnega prvaka je osvojila Mežica. Za OŠ Žužemberk so pod vodstvom trenerja prof. Bojana Brulca nastopali: Jefim, Gliha, Štrumbelj, Grajš, R. Škrbe in T. Škrbe, Plot, Vidmar, Krakar, Pečnik, Iskra in Kužnik.
Vesna Kržan
dinci v disciplini zračna puška, medtem ko so si mlade Brežičanke z zračno pištolo pristreljale drugo mesto. Srebro je osvojil tudi Leskov-čan Danijel Mustar, z visokimi uvrstitvami pa so presenetili mladi Tre-banjci.
Izidi: zračna pištola, mlajše mladinke ekipno-1. Poženel (Rečica pri Laškem) 1010 (drž. rek.), 2. Kruno Brežice 892; posamezno: 1. Vesna Kržan (Kruno Brežice) 358 krogov (drž. rekord)... 5. Gelze (Moris Kočevska Reka) 339... 11. Tadeja Te-odorovič 275... 13. Kristina Grube-ša (obe Kruno Brežice) 258; mlajši mladinci, ekipno: I. Mrož (Velenje) 1035 (državni rekord)... 5. Trebnje 982... 7. Kruno Brežice 945; posamezno: 13. Glivar in Železnik (oba Trebnje) 336, 20. Mrkič (Kruno Brežice) 327, 23. Gregor Krajnčič 311,
To se je enkrat moralo zgoditi
Košarkarji Krke Telekoma so minuli teden izgubili tri tekme - Tretjo s Pivovarno Laško, o kateri bodo morali v naslednjih tednih še veliko razmišljati
Tretji dan po kljub porazu imenitni predstavi Krke Telekoma z evropskimi prvaki so si novomeški košarkarji v Laškem privoščili še tretji poraz v enem tednu. Laški košarkarji, ki so bili že na obeh tekmah prvega deta lige Kolinska precej trd oreh za Novomeščane, so bili tokrat boljši in poraz Krke Telekoma je bil neizbežen.
Na tekmi res ni nastopil poškodovani Vladimir Anzulovič, in ker mladi Capin kot tujec lahko nastopa samo v Suproligi, je moral vlogo organizatorja igre vseh 40 minut tekme igrati Simon Petrov, ki pa je ta čas povsem izven forme. Kljub temu so krkaši začeli bolje, dobili prvo četrtino in držali korak z domačini vse do odmora ob polovici srečanja.
Poraz za novomeško moštvo ne pomeni ničesar, saj bi si tudi brez tega spodrsljaja lahko I. mesto po koncu rednega dela prvenstva priboriti le z zmagama na preostalih dveh srečanjih z Unionom Olimpijo. Tokratni spodrsljaj je lahko celo koristen, če bodo novomeški košarkarji poraz v Laškem dojeli kot opozorilo, da jim od domačih moštev ni nevarna le Olimpija, ampak se jim, če ne igrajo povsem zbrani in na vso moč, po robu enakovredno postavi še kdo drug. Stalnega nihanja v igri Krke Telekoma očitno ne gre pripisati boljši ali slabši pripravljenosti, ampak bolj razpoloženju igralcev, ki se marsikaterega nasprotnika lotijo preveč zlahka. Tak odnos do tekme se jim lahko grdo maščuje takrat, ko bodo prišla
na vrsto odločilna srečanja. Ne nazadnje je Krka Telekom prav po zaslugi Olimpijinega podcenjevanja in nezadostne psihične pripravljenosti na tekmo z relativno slabšim tekmecem prišla do finala državnega prvenstva in kasneje do naslova državnih prvakov. Kako dobra šola je bila to za ljubljanskega trenerja Zmaga Sagadina, je očitno letos, ko se moštvo Olimpije prav vsakega nasprotnika v ligi Kolinska loti z vso resnostjo. Nekatera moštva, ki sicer taborijo lik pod vrhom lestvice, so na tekmah z Ljubljančani doživela pravo katastrofo (Pivovarna Laško, Slovan). V zadnjem krogu so Ljubljančani premagali Kraškega Zidarja s 44 točkami razlike. Za Novomeščane kaj takega ne moremo reči, saj so si v tej sezoni nekajkrat privoščili, da so jih slabši tekmeci resno ogrozili, do zmage pa so na koncu prišli tudi s pomočjo sreče. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj bo nekomu na taki tekmi Novomeščane ie uspelo premagati.
Laščani so letos res bistveno slabši kot lani, ko so igrali v Evroligi in redni del državnega prvenstva končali na vrhu lestvice. Navidez so Laščani letos “outsiderji" končnice prvenstva, vendar je bila lani Krka Telekom v enakem položaju, pa je na koncu osvojila naslov državnega prvaka. Laščane bo treba v naslednji tednih zelo upoštevali, saj bodo najverjetneje prav oni polfinalni nasprotnik Krke Telekoma.
I. V.
Odgovori, popravki in mnenja)
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v člcfih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Koliko alkohola sme vsebovati cviček PTP?
DL št. 13, 29. marca
Gospa Šikovec, zelo dolg odgovor ste napisali na moj članek v DL št. 12, s katerim sem odgovarjal na Vaše nepreverjene trditve v DL št. 11. Krajši bom: nisem tako “priden” kot Vi. Tudi je Vaše utemeljevanje premalo prepričljivo in iz strokovnih razlag bralec ne dobi "zrna”. Zato ne vidim potrebe, da bi se spuščal v brezkončno polemiko z Vami. Vsebina mojega pisanja se tiče vinogradnikov, ki imajo radi krajše razlage, zato jih ne bom mučil z obširnostjo.
Klicali so me nekateri od njih zaradi najinega javnega dialoga, nekatere sem slučajno srečal in ugotovil, da jim je vse jasno. Spomnili so me, česar tudi jaz nisem pozabil, na Vašo aktivnost pri omejevanju sortnega izbora v Beli krajini in na Dolenjskem. Najbolj Vas je motil rumeni muškat v Beli krajini, čeprav se je tu gojil od leta 1929, ko gaje začela pospeševati trsnima Dravske banovine. Tudi z imenom metliške črnine ni šlo lahko. Hoteli ste, da se leta 1977, ko je izšel Pravilnik o označevanju vina, preimenuje v metliško rdeče. Šele avtoriteta prof. Veseliča, ki je bil tako Vaš kot moj mentor, ki se je zelo zavedal pomena tradicije v vinarstvu, ki je bil vesel napredka, kjerkoli v Sloveniji se je zgodil, je pomagala, da seje oznaka črnina zaradi tradicionalno uveljavljenega imena za belokranjsko vino kot izjema zapisala v pravilniku.
Najino poslanstvo je, gospa profesor, da delujeva v dobro vinogradnikov, vendar se ti čudijo takšnemu dopisovanju med nama. Lahko bi poklicali po telefonu mene, ali dr. Kocjančiča in bi dobili pojasnilo, da Vam ne bi bilo treba tvesti neresnic ki ste jih napisali v prvem članku Zato ne bom več nadaljeval poletni ke z Vami, četudi mi boste “odpisali”. Sami ugotavljate, da imam manj časa kot Vi, zato ga skušam porabiti za bolj resno delo.
Zavedam se, da mora biti pripravljen na kritična vprašanja ali obrazložitve vsak, kdor nastopa v javnosti kot me Vi poučujete, vendar morajo biti vprašanja zastavljena na primeren način, česar pa Vi niste storili kljub Vašemu naslovu, ki Vas v tem smislu zavezuje.
Na nekatere Vaše trditve oz. vprašanja, pa je vseeno le potrebno odgo-
voriti. Raziskava porekla alkohola v cvičkih z več kot 11 % alkohola ne bi dala znanstveno zanesljivih rezultatov, ker ni podatka o razmerju sort v vinih. Že okus pove, da prevladuje v nekaterih cvičkih belo vino (mogoče laški rizling), v drugih modra frankinja. Šele ko bo vinogradniški kataster zaživel v praksi in bo samokontrola med pridelovalci cvička vzpostavljena, bo možno pobliže spoznati razmerje sort v cvičku posameznega pridelovalca. Tak preskok v prakso v enem letu ni možen, sam bom zadovoljen, če se bo to zgodilo v 10 letih. V tem prehodnem obdobju naj bi nas ne motilo, če bo v cvičku, recimo, 5% več modre frankinje, kot bi je po elaboratu smelo biti, če bo ta cviček po kakovosti in zdravju le ustrezal.
Čudimo se, da postavljate Kmetijskemu inštitutu vprašanje, kako smo “prebavili”, daje vino, ki gaje pri nas pooblaščena komisija za ocenjevanje ocenila za nesposobno, bilo na drugi inštituciji ocenjeno kot sposobno za promet. Na drugi pooblaščeni inštituciji gaje ocenjevala razširjena 9-članska komisija, saj je šlo za su-peranalizo. To vprašanje se mi ne zdi nič kaj dobronamerno in tudi ne vem, zakaj niste imenovali tega vina.
Tudi Vaše vprašanje o moji “ob-danosti” z doktorji v centralnem laboratoriju mi ni razumljivo. Kakšne občutke hočete z njim izzvati pri bralcih? Ko ste bili Vi še aktivni, niste imeli v timu niti enega doktorja, toda po čigavi krivdi? Za sloven-
sko vinarstvo bi bilo še kako dobro, ko bi bil ob Vašem odhodu naslednik s profesorskim nazivom. Tako pa je Slovenija že deset let brez aktivnega profesorja enologije, kar se gotovo pozna pri mladih diplomantih in...
Kar se tiče mojih potovanj po svetu, naj povem, da potujem večinoma na stroške tujih držav, kamor me vabijo; letos sem enkrat že bil, vabilo za v Bordeaux junija meseca pa imam v predalu. Za slovenski denar potujem samo, kadar grem enkrat na leto na zasedanje Mednarodnega urada za trto in vino. Glede Vaših starih zamer s KIS-om zaradi encimov pa tole: dr. Terčelj je raziskoval encime in dobil tudi verodostojne rezultate. Gotovo niste pozabili, da je dobil za svoje raziskovalno delo v biotehniki - raziskoval je v vinarstvu - doslej najvišjo državno odlikovanje med vsemi Slovenci. Vso pravico je imel delati na tem področju, saj so encimi prihajali v vinarstvo v velikih količinah. KIS je moral imeti stališče do te nove tehnologije in rezultati so bili objavljeni. Stališče KIS pa ni naklonjeno “encimom” v pridelavi vina razen izjemoma, kar ste tudi Vi omenili. To so slišali velikokrat vinogradniki na naših številnih predavanjih na terenu.
Zagotavljam Vam, da se bova Kmetijski inštitut Slovenije in jaz osebno tudi v bodoče trudila za dobro slovenskega vinogradništva in ugled slovenskega vina.
Dr. JULIJ NEMANIČ
KAKO KAZE NA BORZI?
Kapital mora prinašati
Majhen obseg trgovanja in glavnina s svežnji ob stagnaciji ali celo padanju tečajev so zaznamovali borzna dogajanja v zadnjem tednu. To ne bi bilo nič posebnega, če bi trajalo le kakšen teden. Glede na to, da imamo že dalj časa pri večini delnic enake ali nižje tečaje, bi lahko iskali vzrok za dogajanja na borzi tudi v regulatorjih borznega trga.
Tako regulirani trg ne more zaživeti in se razviti do takšne mere, da bi se cene na borzi oblikovale na osnovi ponudbe in povpraševanja, pri čemer bi morala na višino cen delnic najbolj vplivati poslovna uspešnost v posamezni družbi. Pri nas pa se dogaja, da še tako pozitivne informacije o poslovanju ne vplivajo na vrednost delnice. Tako so cene najuspešnejših družb že nekaj časa iste (Terme Čatež, Kolinska, Luka Koper...).
Z doseženimi donosi ne morejo bili zadovoljni imetniki delnic, saj bi se njihovi prihranki mnogo bolj oplemenitili v banki ali kakšni dru-
gi naložbi. Praviloma bi morata naložba v lastniške vrednostne papirje prinašati višje donose, ker je tveganje zelo veliko.
Posledica nizkih cen se kaže v močno podvrednotenih vrednostih vseh družb, ki dosegajo sicer razmeroma dobre poslovne rezultate. To pa bi bilo slabo za obstoječe lastnike, če bi prišlo do prevzema. Prav gotovo je to tudi delna posledica privatizacije, ki še vedno poteka, v nekaterih primerih zelo prikrito.
Glede na to. da se zakonodaja, ki naj bi prinesla enake možnosti vlaganj kot na drugih kapitalskih trgih, odlaga v obdobje sprejetja Slovenije v Evropsko skupnost, so pa pozitivna pričakovanja, da se bodo vrednosti nekoč okrepile. Morda se bo to zgodilo tudi že prej, če bodo ključni lastniki (državni skladi in pidi) spoznali, da mora tudi lastniški kapital prinašati ustrezne donose.
LJUDMILA BAJEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (07) 371 82 21, 371 82 27
Ovaden carinik z Obrežja
Utajil okrog 30 milijonov tolarjev - Spet sir - Letos že tretji carinik na Obrežju, odkrit pri nečednih poslih
OBREŽJE - Kriminalisti PU Krško so v sodelovanju s Carinskim uradom Ljubljana odkrili več zlorab uradnega položaja ali uradnih pravic, ki jih je osumljen carinik A. S. iz Carinske izpostave Obrežje. Osumljeni naj bi v sodelovanju s hrvaškimi državljani fiktivno potrjeval
tranzite sira iz Slovaške in Češke, namenjene v Bosno in Hercegovino.
Na podlagi do sedaj zbranih ugotovitev je osumljeni oktobra in novembra lani potrdil tri tranzite sira, pri čemer je vrednost utajenih davkov, posebnih kmetijskih dajatev in carin znašala okrog 30 milijonov tolarjev. Ugotovljeno je bilo tudi, da je potrjeval zahtevke za davek na dodano vrednost v nasprotju s carinsko zakonodajo. S svojim žigom je oktobra leta 1999 potrdil vsaj dva zahtevka, izdana v trgovini z območja Bele krajine, čeprav bosanska državljana nista v navedeni trgovini nikoli kupovala in je blago ostalo v Sloveniji. S potrditvijo zahtevkov je tako A. S. omogočil izplačilo davka na dodano vrednost v višini 340.681 tolarjev. Zoper osumljenca je vložena kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo v Krškem. Sicer pa bo šele preiskava pokazala, koliko denarja je res končalo v njegovem žepu in kdo mu je pri tem pomagal.
Krški kriminalisti so tako že tretjič letos zalotili pri nečednih poslih carinika z izpostave na Obrežju, kar kaže, daje zadeva s protizakonitimi postopki carinikov na naši jugovzhodni meji vse bolj problematična. V začetku marca so prijeli carinika, ki se je ravno tako ukvarjal s sirom. Nezakonito je potrdil dokumente za tranzit 23 ton sira, ki je v resnici ostal pri nekem kmetu na slovenski strani meje.	L. M.
Čigava je vigred?
Pripravljavci vinarsko-luri-stično-kulturne tridnevne prireditve Vinska vigred v Beli krajini so prišli do točke, ko največja dolenjsko-belokranjska fešta s pokroviteljstvom in z najemninami za stojnice ne more več kriti stroškov kulturno-zabavne-ga programa, vzdrževanja prireditvenih prostorov, tiskanja reklamnih materialov, diplom in priznanj ter drugega.
Društvo belokranjskih vinogradnikov, ki se ima za uradnega organizatorja, nima niti denarja, še manj pa volje, da bi primaknilo kak tolarček. Župan, ki je predsednik prireditvenega odbora, si niti pomisliti ne upa, da bi manjkajoči denar zagotovila občina iz proračuna, četudi se dobro zaveda, da gre pri prireditvi za odlično promocijo Metlike in Bele krajine nasploh.
Gospodarstvo, na čelu z metliško Vinsko kletjo, odrine prirediteljem toliko cvenka, da mu nihče ne more očitati nezanimanja in bojkotiranja. Samo za primer: neko večje metliško podjetje sodeluje pri skupnem znesku z vsoto, ki jo podari prireditvenemu odboru samostojni podjetnik z dvema delavcema.
Župan in njegovi sodelavci pri oblikovanju Vinske vigredi se vse pogosteje sprašujejo, čigava prireditev to sploh je. Ko gre za zasluge in za pomen, si jo lastijo vsi, ko bi bilo treba odšteti denar, pa nihče. Po predračunu bo treba letos samo za kulturno-zabavni program z ognjemetom z Veselice odšteti blizu pet milijonov tolarjev, da o postavitvi odrov, komunalnih storitvah, plačilu medijskih oglaševanj in drugega sploh ne izgubljamo besed.
Ja, najlaže bi “privarčevali" pri krčenju kulturno-zabavnega programa, toda v tem primeru bi spravili Vinsko vigred na raven vaške veselice, v najžlahtnejšem pomenu te besede, lepo prosim, česar pa si prireditveni odbor ne sme in ne more privoščiti, če hoče še naprej obdržati sloves, da pri Vinski vigredi ne gre za neobvladano pijančevanje, temveč za odmeven kulturni dogodek. Kdo bo odvezal mošnjiček? Naivno je pričakovati, da bo prireditev sftnan-cirala samo sebe.
TONI GAŠPERIČ
Regijsko priznanje Mariji Kramžar
DOBREPOLJE, DOMŽALE -Bronasti znak Civilne zaščite je na nedavnem svečanosti Civilne zaščite ljubljanske regije v Domžalah prejela Marija Kramžar iz Dobrepolja. Ža odličje jo je predlagala Občina Dobrepolje na predlog Štaba Civilne zaščite, ki so ga potrdili na Republiškem štabu Civilne zaščite. Marija je uspešno, strokovno in požrtvovalno opravljala naloge s področja zaščite, reševanja in pomoči. Sodeluje tudi pri pripravi in izvedbi vaj in usposabljanj ter usklajuje delo zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah.
Špiler v.d. direktorja Radia Sevnica
SEVNICA - Župan Kristijan Janc in podžupan Andrej Štricelj sta se udeležila seje Sveta Radia Sevnica, kjer so se pogovarjali o lastninskem preoblikovanju radia in nujnih rednih nalogah, ki so s tem povezane. Ker ima Radio velike finančne težave, je bil za v.d. direktorja imenovan Peter Špiler, direktor Radia Brežice, ki bo vložil sredstva za dokapitalizacijo Radia Sevnica. Druž-beniška pogodba bo sestavljena in podpisana v najkrajšem možnem času.
Naposled pločniki
CERKLJE OB KRKI - Tudi to smo dočakali; pričetek gradnje pločnika skozi Cerklje ob Krki. Ugodne vremenske razmere pripomorejo, da dela za nove pločnike iz dneva v dan hitro napredujejo. Veselimo se dneva, ko bo tudi ta za Cerklje veliki projekt končan.
D. E.
TRINAJSTERICA PRED ANGLEŽI - Trinajst osnovnošolcev, ki že najmanj 8 let obiskujejo tečaj angleščine pri Vesni Šteblaj v Novem mestu, je prejšnji teden na posebni svečanosti prejelo diplome za opravljene teste Cambridge KET, mednarodno priznani izpit iz angleščine. Izpit so v decembru lani opravljali v Ljubljani, kjer so se morali izkazati v branju, poslušanju, pisanju in govorjenju angleške besede (pogovarjali so se z Angleži iz Cambridgea). Za diplomo je bilo treba zbrati več kot 70 odst. možnih točk, kar je uspelo vsem novomeškim kandidatom, 10 pa jih je izpit opravilo z odliko. Teste je organiziral British Council, na podelitvi diplom prejšnji četrtek pa so sodelovali tudi predstavniki mestne občine Novo mesto. (Foto: B. D. G.)
Kje je romska kultura danes?
Romska kultura in njeno mesto ob svetovnem dnevu Romov ■ 8. aprilu
Romska kultura na Dolenjskem je bogata, pa vendarle po krivdi civilne družbe vedno bolj pozabljena in revna. Zaživi le enkrat letno - ob 8. aprilu, ko je svetovni dan Romov, pa še takrat ne povsod, kjer živijo Romi, ampak le tam, kjer imajo svoja društva.
Novomeško romsko društvo je kot prvo tovrstno društvo v Sloveniji, ustanovljeno leta 1983, danes le še spomin, ker so ga zadnja leta vodili Neromi, kar se ne bi smelo zgoditi. Pohvaliti pa moram šole in pedagoške delavce, ki še vztrajajo in razvijajo romsko kulturo. Nekaj pa me moti. Ko sem delal anketo s številnimi šoloobveznimi romskimi otroci, sem presenečen opazil, da ne poznajo lastne romske kulture, da jih v šoli učijo “tujo” zgodovino, da imajo težave s slovenskim in maternim jezikom, zato oba jezika mešajo, prav tako pa ne poznajo romskih ustvarjalcev na področju kulture.
Rešitev glede romskega jezika obstaja že več let. To je moj sloven-sko-romski slovar, ki sem ga več izvodov razposlal in podaril slovenskim občinam več izvodov z namenom, da ga razpošljejo šolam. Obstaja pa tudi rešitev glede romske zgodovine. Prvič v slovensko/romski zgodovini obstaja zgodovinska knjiga pod naslovom “Romi na Dolenjskem - Romi, kd<? ste?”, ki sem jo tudi prevedel v romski jezik. Pripravljenih imam že nekaj romskih pravljic in otroških pesmic v slovenskem in romskem jeziku ter že napisano novo knjigo z naslovom “Biti Rom 2, resnični Rom” (Ovi Rom 2, Čačo Rom).
Romski ustvarjalci se srečujemo s številnimi problemi, od težav pri pri-
dobivanju pisarniških potrebščin, pomanjkanja sredstev za izdajo knjig v samozaložbi in za lektorja, dolgotrajnega čakanja na izid dela, če si odvisen od založbe, nepremagljivih ovir pri iskanju sponzorjev zaradi odpora drugih prebivalcev do tega, da te nihče za spodbudo ne pohvali ali ti da kakšno priznanje ali nagrado. Seveda so tudi izjeme.
V bližnji prihodnosti bi bilo dobro ustanoviti poseben fond sredstev v okviru občine za finančno podporo izdaje romskih knjig in njihovo promocijo. Prav tako bi bilo potrebno odkupiti zalogo pesniških zbirk ali knjig za šole, knjižnice in vse pristojne organe in inštitucije, ki imajo na kakršen koli način stik z Romi. Kajti Romi sami knjig ne bodo kupovali, saj se ne zavedajo, kakšna dobrina so.
Če Romom civilna družba ne bo v bližnji prihodnosti bolj stala ob strani in nam pomagala, se bojim, da bomo dolenjski in novomeški Romi izpostavljeni še hujšemu etnociodu, kateremu se zaradi svojega neznanja in notranje nemoči ne znamo in ne moremo upreti. Ta etnocid je lahko bolj uspešen kot genocid, saj bo z vsem, kar je romskega, v kratkem času pometel tako temeljito, da bo za Romi ostal le spomin.
Naj bo tako ali drugače, vedno sem verjel, da smo romski ustvarjalci na področju kulture sreča in radost za naše brate in sestre Rome. Verjamem, da smo bili vsaj majhna sreča in radost tudi za mnogo ljudi v civilni družbi. Želim si, da bi s pomočjo občine in širše slovenske družbe ostalo tako še mnogo let.
RAJKO ŠAJNOVIČ
Ljubljansko pismo \
Upokojencev čedalje več
Koliko komu iz pokojninske blagajne
Zakon o pokojninski reformi dopušča možnost, da se usklajevanje plač (in posledično pokojnin) ureja tudi s podzakonskimi akti, zaradi česar se upokojenci bojijo, da bi medletno usklajevanje pokojnin v prihodnje, če bi primanjkljaj v pokojninski blagajni naraščal, vlada določila kar s kakšno uredbo.
Število upokojencev vztrajno narašča. Letos bo pokojnine prejemalo že 488.030 upokojencev (lani 482.240), od tega dobrih
287.000	starostne, 98.000 invalidske, dobrih 87.000 družinske, 7.480 kmečke in 4.350 vojaške, dobrih 3.000 upravičencev pa začasne, državne in vdovske. Po napovedi Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje se bo število upravičencev do pokojnin prihodnje leto dvignilo na dobrjh 493.000. In kje vzeti denar za pokojnine?
Letošnji prihodki Zavoda bodo znašali predvidoma 651,6 milijarde tolarjev ali za 13,6 odstotka več, kot so bili lanski. Glavna vira za pokojninsko blagajno so prispevki za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (69,5 odstotka ali
453.1	milijarde tolarjev) in prispevki državnega proračuna, ki
bodo letos znašali 160 milijard tolarjev. Za pokojnine bo Zavod porabil 533,3 milijarde tolarjev, za zagotavljanje socialne varnosti (varstveni dodatki k pokojninam, dodatki za pomoč in postrežbo, preživnine in nadomestila za telesno okvaro) skoraj 25 milijard tolarjev, za nadomestila plač 26,8 milijarde tolarjev in za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje upokojencev 48,4 milijarde tolarjev. Tudi ob koncu letošnjega leta bo tako v pokojninski blagajni primanjkljaja za dobrih 16 milijard tolarjev.
Veliko denarja bomo letos v Sloveniji namenili tudi za socialnovarstvene dodatke. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo letos prejemalo varstveni dodatek in druge prejemke za zagotavljanje socialne varnosti nad 120.000 ljudi. 13.410 upravičencev bo prejemalo (ali že prejema) varstveni dodatek k starostni pokojnini, 15.310 upravičencev dodatek k invalidski pokojnini, 18.600 upravičencev dodatek k družinskim pokojninam in 1.960 upravičencev dodatek k pokojninam iz držav bivše SFRJ. 22.800 ljudi prejema dodatek za pomoč in postrežbo, dobrih 49.000 ljudi invalidnine in 60 ljudi preživnine.
V letošnjem državnem proračunu je za zidavo domov za upokojence predvidenih 1,3 milijarde tolarjev, kar naj bi zadoščalo za zidavo domov, za katere je že pripravljena vsa dokumentacija, in za dokončanje začetnih gradenj. Država bo letos namenila 850 milijonov tolarjev več za pomoč starim ljudem na domu, ki jo morajo organizirati v občinah.
VINKO BLATNIK
Slavljenka Marija Ferkolj s sinom Tonetom in snaho.
Praznovala je 95 let
Častitljiva leta Ferkoljeve mame iz Dobrave pri Škocjanu
Prvi koraki h knjigam
Letos je v projektu predšolske bralne značka mavrična ribica sodelovalo 198 otrok iz treh občin
DOBRAVA PRI ŠKOCJANU -Na prvi pomladni dan je 95. rojstni dan praznovala Marija Ferkolj iz Dobrave pri Škocjanu. Ob častitljivem jubileju so mamo Marijo na njenem domu obiskali škocjanski župan Janez Povšič in predstavnice Krajevne organizacije Rdečega križa.
Na urejenem prostornem kmečkem dvorišču jih je najprej pozdravil dvestoletni hrast. Prijazno sta jih sprejela sin Tone in njegova žena ter jim z nasmehom pojasnila, da praznuje vsa hiša. Marija Ferkolj jih je sprejela v spalnici. Njeno vitko, a čvrsto telo je bilo zvito pod toplo odejo. Voščili soji in zaželeli zdravja, ona pa jih je radovedno pobarala, kdo so in od kod prihajajo. “Mati slabo slišijo,” je pojasnil sin, kljub temu pa se je na njihove odgovore odzvala z besedami, iz katerih je bilo moč razbrati, da še prepoznava imena ljudi in okolice.
V sobici je bilo prijetno toplo, toplino je dajala ponekod že pozabljena krušna peč. Ob njej na tleh čakajo visoki copati. Mama Marija še stopi vanje in s počasnimi koraki večkrat oddrsa do okna. Razgled se ji odpira na veliko domače dvorišče, hlev, svinjake in kozolec - prostor, ki ji je dolga leta življenja predstavljal vsakodnevno prizprišče dejanj. Tu je vzgojila svojih sedem otrok in tu so se vsako pomlad s prebujajočim življenjem začele in končale njene poti na bližnje njive ob reki
Vinogradniki nazdravili preteklemu letu
VELIKI TRN - Društvo vinogradnikov (DV) Veliki Trn je v soboto, 17. marca, v prosvetni dvorani organiziralo letni občni zbor. Najprej so poslušali dve vinogradniški pesmi, ki so jo zapeli člani kvarteta, nato pa različna poročila. Predsednik DV Veliki Trn Franci Žičkar je 154 zbranih članov spomnil na lanskoletne aktivnosti, med katerimi so bili sodelovanje na Tednu cvička v Kostanjevici in osvojitev 14 medalj, dve strokovni predavanji in vinogradniški tečaj. Ambasador cvička Darko Marjetic je podelil 45 diplom zaslužnim vinogradnikom, člani kvarteta so zapeli še eno pesem, nato pa so klepetali ob dobri kapljici in okusnem prigrizku, ki gaje pripravila domačinka Zinka Lekše.
ZDENKA ŽIČKAR
Prijetno druženje starejših občanov
VELIKE MALENCE - Povabilu na srečanje starejših krajanov, ki ga je pripravila krajevna organizacija Rdečega križa Velike Malence, seje ! odzvalo okoli 30 vaščanov. Zbranim je dobro počutje zaželela predsednica organizacije Tatjana Kreačič, srečanja pa sta se udeležila tudi predsednik krajevne skupnosti in predstavnica območnega združenja Rdečega križa. S pesmicami so druženje popestrili učenci šol, nato pa so nekateri ob zvokih harmonike in kitare tudi zaplesali.
Uredniški odbor Šentjernejskega glasila
ŠENTJERNEJ - Šentjer-nejski svetniki so na četrtkovi seji s tajnim glasovanjem izvolili uredniški odbor Šentjernejskega glasila, katerega je do sedaj v celoti pripravljala občinska uprava. Uredniški odbor sestavljajo: Andreja Gorjanc, Zvonka Jamnik, Aleš Medle, Erika Lenčič in Elizabeta Kušljan.
Krki, kjer je dolge dneve neutrudno in vztrajno okopavala.
Obiska je bila vesela. Poslovila se je z besedami, daje hvaležna, ker so prišli. “Paziti moram, da ne padem in se ne polomim,”je še pristavila Marija Ferkolj, “kmalu bom šla spet okopavat krompir.”
NOVO MESTO - Sožitje, društvo za pomoč duševno prizadetim Novo mesto, je tudi lani vestno sledilo eni izmed rdečih niti njihovega delovanja - medsebojnemu druženju njihovih članov. To so uresničili z organizacijo izleta, tradicionalnega družinskega piknika in vikend seminarja v Dolenjskih Toplicah, novoletnega srečanja, z udeležitvijo programov usposabljanja za duševno prizadete osebe, ki jih je Zveza Sožitij lani pripravila prvič ter varovanjem otrok na domu med počitnicami...
Kot so predstavili na četrtkovem občnem zboru, ostajajo usmeritve njihovega programa tudi letos podobne, zbrani člani pa so ob tej priložnosti podprli idejo o projektu bivalne skupnosti za skupino odraslih duševno prizadetih oseb,
Festival narečnih popevk
MARIBOR - Regionalni center Maribor razpisuje javni natečaj za festival narečnih popevk. Do največ tri skladbe z narečnim besedilom, doslej še ne javno predvajane, je treba poslati najkasneje do 15. aprila na naslov: RTV Slovenija, Regionalni center Maribor, Ilichova 33, 2106 Maribor, s pripisom Festival. Vsaka prijava z geslom (naslovom skladbe) mora vsebovati demo posnetek ali notni zapis skladbe, natipkano besedilo, predlog, kdo naj izvaja in kdo aranžira skladbo, ter priloženo zaprto ovojnico z geslom, v njej pa podatke o avtorjih.
Zborovali so sadjarji
KRUPA - Člani Sadjarskega društva Bele krajine, ki letos praznuje 10-letnico delovanja, so v uvodu občnega zbora prisluhnili predavanju Daria Cortesa o uživanju sadja. Društvo je v minulem letu program dela: predavanja, prikaz rezi sadja, ogled sadovnjakov, strokovno ekskurzijo itd., v celoti uresničilo. Njegovi člani, danes jih je že preko 150, se tovrstnih izobraževanj radi udeležujejo, sodelovali pa so tudi na sadjarski razstavi v Brežicah ter jih tudi sami pripravili v Črnomlju in Semiču. Letos bodo poleg že ustaljenega programa pozornost posvetili povečanju dejavnosti v interesnih sekcijah, za 10. obletnico pa bodo izdali tudi posebno brošuro. (J. D.)
NOVO MESTO - Na mednarodni dan knjig za otroke, ki ga praznujemo 2. aprila, na rojstni dan velikega danskega pravljičarja Hansa C. Andersena, so v Kulturnem centru Janeza Trdine slovesno podelili malim šolarjem priponke in priznanja predšolske bralne značke mavrična ribica ter tako zaključili še en krog projekta, ki ga Knjižnica Mirana Jarca uresničuje že od leta 1992.
Letos je sodelovalo 198 otrok in njihovih staršev iz občin Novo mesto, Mirna Peč in Dolenjske Toplice. Otroci so marljivo obiskovali ure pravljic v knjižnici in pripovedovali pravljice, ki so jim jih doma prebrali ali povedali starši, za pridobitev mavrične ribice in priznanja pa je bilo treba povedati kar štiri, se pravi, da je bilo v tem krogu slišati iz otroških ust skoraj 800 pravljic. Glavni namen predšolske bralne značke je duhovna in
ki jo je predstavila direktorica novomeškega Vzgojno-varstvenega delovnega centra (VDC) Ema Luzar.
Programom priprave na samo-' stojno in heodvisno življenje njihovih varovancev je lani odobrila tudi Mestna občina Novo, vanj pa so vključili šest varovancev, ki bi bili sposobni samostojnejšega življenja, in prostovoljce, dijake novomeških srednjih šol. Tako so se v popoldanskem času učili kuhanja, pospravljanja, pranja in likanja perila, samostojnosti pri osebni higieni, nakupovanju hrane, oblačil in drugih potrebščin, uporabe mestnega avtobusa, mobilnega telefona, organizacije prostega časa, skratka vsega, kar bi potrebovali v samostojnem življenju.
“V bivalni skupnosti bi bilo šest do osem oseb, ki bi bile razmeroma samostojne in kolikor mogoče vključene v okolje, z naše strani pa bi imeli strokovno pomoč in vodenje. Skupnost bi bila ločena od VDC-ja, v naše delavnice bi hodili kot v službo. Želimo si, da bi bila postavljena v urbano okolje, da bi imeli stanovalci možnost uporabe avtobusa, trgovine, pošte itd. Za pomoč pri zagotovitvi primernih prostorov - da bi nam odstopili neko urejeno komunalno zemljišče oz. objekt ali za daljše obdobje ponudili stanovanje v bloku - smo se obrnili tudi na novomeško občino,” je povedala Ema Luzar in dodala, da je VDC privarčeval 20 milijonov tolarjev, ki bi jih lahko vložili v projekt, vendar morajo dobiti soglasje pristojnega ministrstva, s humanitarno akcijo pa je denar pripravljeno zbirati tudi novomeško Sožitje.
M. Ž.
Mercator Sremič restavraciji v Brežicah in Novem mestu
KRŠKO - Družba Mercator Sremič Krško je pred časom prevzela restavracijo pri Blagovnici v Brežicah, pod njenim okriljem posluje tudi restavracija Veronika v Novem mestu v tamkajšnjem Mercatorjevem centru na Cikavi. V družbi Mercator Sremič Krško ne posluje več restavracija Pod Gorjanci v Kostanjevici na Krki, ki sojo zaprli, ko so vrnili objekt skladno z denacionalizacijskimi zahtevki.
čustvena krepitev družinskega življenja s knjigo, kot je v uvodnem nagovoru ob podelitvi dejala avtorica projekta Slavka Kristan, vodja oddelka za mladino Knjižnice Mirana Jarca, ter poudarila, da noben medij ne more nadomestiti žive besede staršev. “Bogat besedni zaklad, javno nastopanje, razvijanje otrokovega mišljenja in domišljije, zanimanje za knjigo, obiskovanje knjižnice so rezultati tega projekta. Otrok si tudi tako oblikuje pozitivno podobo, ki je povezana z ustreznim samospoštovanjem,” je povzela dobrobiti sodelovanja v predšolski bralni znački.
Daje bila podelitev za otroke še privlačnejša, jim je Gledališče Zajc iz Ljubljane zaigralo lutkovno igrico 113 po predlogi Svetlane Makarovič, policisti pa so malim radovednežem, ki so se od lutk naučili, na katero številko je treba poklicati v sili, pripravili še ogled policijske opreme.
MiM
Ob salamah tudi potice
ŠENTJANŽ - V znani gostilni Jožeta Repovža v Šentjanžu je bila tudi letos tradicionalna salamiada in poticariada. Domačih salam je bilo ocenjenih kar 60. Komisija je za najboljšo ocenila salamo predsednika društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj Jožeta Železnika iz Vrha. Posebnost Repovževe gostilne je tudi ocenjevanje domačih potic, brez katerih ne more biti taka gostilna. Letos jih je peklo kar 15 gospodinj. Praviloma so to prav orehove potice. Tokrat je spekla najboljšo Majda Borštnar iz Krmelja.
Razširjajo dejavnost
ČRNOMELJ - Društvo upokojencev Črnomelj je s 1.400 člani eno največjih društev v semiški občini. Na občnem zboru sredi marca je predsednik Ivan Pečnik predstavil lanskoletno pestro delo. Upokojenci imajo tudi pet športnih sekcij in se udeležujejo tekmovanj v Beli krajini in na Dolenjskem. Na lanskem športnem srečanju Dolenjske in Bele krajine so osvojili 3. mesto. V februarju so ustanovili tudi balinarsko sekcijo ter v začetku leta pevski zbor. Lani so obiskali člane, ki so dopolnili 80 let in 90 let, ter starejše in jih obdarili.
Iščejo fotografijo
BELA KRAJINA - Klub belokranjskih študentov je z 19. marcem razpisal izbor za avtorja najboljše fotografije Bele krajine, ki je odprt do 20. aprila. Tema je Krajina in ljudje, vsak pa lahko pošlje največ 5 fotografij, ki morajo biti na primernem formatu in pripravljene za prikaz na razstavi. Najboljše tri fotografije bodo nagradili in zmagovalno objavili tudi kot razglednico, ki bo šla v prodajo po vsej Sloveniji.
Karel Vrane
Z bolečino v srcu smo sprejeli novico, da med nami ni več zvestega člana Karla Vranca, ustanovitelja in prvega predsednika Društva kroničnih ledvičnih bolnikov Dolenjske.
Prvi med vsemi je spoznal, da je potrebno dializne in ledvične bolnike združiti, jih prepričati, da kljub težki bolezni lahko živijo človeka vredno življenje, se med seboj družijo, se borijo za svoje pravice, predvsem za boljše zdravljenje. Pot, ki jo je utiral, ni bila lahka, saj sega ustanovitev društva že v leto 1992.
Kljub bolezni mu ni nikoli zmanjkalo moči za delo. Vedno se je upal reči besedo več kot drugi. Njegova vitalnost in razgledanost sta bili mnogim bolnikom vzor. Rad se je pogovarjal, obujal spomine na pretekla leta, razpravljal o marsičem, saj je bil razgledan človek.
Pogrešali ga bomo kot dobrega prijatelja in vedrega, delovnega člana našega društva.
ZDRAVKA ŽIŽIČ Društvo kroničnih ledvičnih bolnikov Dolenjske
ANITA VIDMAR
ZAŽELENE MA VRIČNE RIBICE - Dobitnikov priponk in priznanj se je kar trlo pri mizi, kjer je Slavka Kristan ob pomoči knjižničark podeljevala letošnje mavrične ribice.
Za samostojno življenje
Občni zbor novomeškega Sožitja - Projekt bivalne skupnosti za skupino odraslih duševno prizadetih oseb
GLA S BENI FESTIVAL V PIŠECAH - Med šolskimi glasbenimi prireditvami v brežiški občini so odmevni otroški glasbeni festivali. OŠ Maksa Pleleršni-ka je 30. marca v večnamenskem domu pripravilq tovrstno prireditev, 10. zapored. Benjamin Najger (na fotografiji z mikrofonom) je s pesmijo Slepi deček zmaga! med desetimi pevci na razredni stopnji, Jožica Zupančič je zapeta Ni mi žal in bila najboljša med peterico nastopajočih s predmetne stopnje. (Foto: M. L.)
PREMIERNO "OBSTOJ" - Semiška skupina Desert Fox bo v četrtek, 12. aprila, ob 21. uri v ljubljanskem klubu K4 predstavila svoj novi album Obstoj. Premierno bodo predstavili tudi videospot za skladbo Stari vran, ki so ga posneli v sodelovanju z Video produkcijo Vrtinec iz Novega mesta in režiserjem Sašom Dukičem. Kot gost bo ob 22. uri nastopita skupina Caligula iz Rogatca.
“GOSPODINJCI" NA OTOČCU - Od 12. do 23. marca je firma BSH Hišni aparati iz Nazarij zakupila grad Otočec. V teh dneh so okoli 620 večjim kupcem iz Slovenije in Hrvaške predstavili novosti iz letošnjega prodajnega asortimaja. Firma, ki je v lasti koncerna Bosch Siemens, zaposluje 500 ljudi, proizvaja male hišne aparate in na območju nekdanje Jugoslavije prodaja celotno paleto malih gospodinjskih aparatov znamke Bosch, Siemens in Ufesa. (Foto: A. B.)
MIRNOPEČANKE NE MOREJO BREZ PECIVA IN ROŽ - Društvo podeželskih žena Mirna Peč je pretekli teden v prostorih domače osnovne šole organiziralo kar dvoje zanimivih predavanj, ki sta bili tudi dobro obiskani. V torek, 20. marca, je pripravo krem za torte, biskvite in rolade praktično prikazala Rezka Rižner iz Srednje gostinske šole Novo mesto, kijo je pozdravila Janja Klemenčič. Ženske so Rižnerjevi z veseljem prisluhnile, ji pomagale in se na koncu s pecivom, ki ni bilo le paša za oči, tudi posladkale. V soboto, 24. marca, pa je o vzgoji vrtnih rastlin in trajnic ter o negi balkonskih rastlin predavala Gorenjka Ruth Podgornik - Reš, ki ima tudi sama doma vrtnarijo. Predavanje je bilo dobrodošlo, saj je ravno še pravi čas pred vrtnarskimi deli. (Foto: L. Murn)
TURNIR V PIKADU - Območna žveza društev upokojencev Novo mesto in Društvo upokojencev Škocjan sta minuli mesec na Bučki pripravila prvi turnir v pikadu društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine. Sodelovalo je II skupin iz šestih občin. Prva tri mesta so v ženski konkurenci osvojile upokojenke iz Škocjana, Ivančne Gorice in Novega mesta, med moškimi pa upokojenci z Mirne, iz Škocjana in Gabrja. Dogovorili so se, da bo omenjeni turnir postaI tradicionalen. (Foto: J. Može)
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
NAŠE KORENINE
Je kriva tista mačka v Pobrežju?
Kdo ve, kako bi se stvar zasukala, če bi bilo drugače. A kar bomo povedali zdaj, seje resnično zgodilo. Horvatova Ana s Pobrežja je šla h Kolpi po vodo. Čisto vsakdanje in na videz povsem nenevarno dejanje. Prava nevarnost je tisti čas prežala drugod, kajti divjala je prva svetovna vojna, in na frontah so vojaki množično umirali. Tudi Slovenci. A tu ob Kolpi je bila oaza miru in Ana je z brezskrbnimi koraki hitela k reki. Mudilo se ji je, kajti doma so jo čakali mož Jure, sodar po poklicu, in šest majhnih otrok. Ob stezi je sedela mačka. Ana je imela rada živali. Stegnila je roko, da bi jo pobožala, žival pa jo je ugriznila. Bila je okužena s steklino. Nedolgo zatem je za steklino v težkih mukah umrla tudi Ana.
J ure se je sicer drugič poročil, a gnezdo je počasi razpadalo in otroci so morali v svet. Mali Anici še ni bilo deset let, ko se je v Gribljah udinjala za pastirico. V tej vasi je služila na več kmetijah. Nazadnje je prišla k Žvabovim - za gospodinjo. Vzel jo je Žuničev Janez, po domače Žvabov. Tudi on je med prvo svetovno vojno izgubil očeta. Avstrijski cesar mu ga je vzel in ga poslal v Karpate, od koder se ni več vrnil. Stari oče Matija je potem vodil kmetijo. V začetku tridesetih jo je z olajšanjem predal mladima.
Tako je Ana pri Žvabovih našla novo družino. A tudi srbski kralj ni dal miru, Janez je moral odslužiti še vojaščino. Toda takrat je imela Ana pod srcem že sad njune ljubezni. To je bil Janko, ki se je rodil prvi. Sledilo mu jih je še enajst. Dokaj redno, skoraj vsaki dve leti je bilo rojstvo pri hiši. Razen ene deklice, ki je ob koncu tridesetih kmalu po rojstvu umrla, so danes še vsi živi.
Pri tako velikem številu otrok se je materino srce seveda dostikrat utapljalo v solzah slovesa. Še predno so bili vsi otroci rojeni, je nastopilo prvo slovo. Izbruhnila je druga Svetovna vojna in Janeza so v svoje vrste poklicali partizani. Saj ni bil najbolj izpostavljen, vseskozi je skrbel le za to, da so imeli borci kaj za pod zob. A Ana je bila vseeno v strahu. Bala se je, da tudi njenega Janeza nekega dne ne bo več nazaj, tako kot se njegov oče nikoli ni vrnil iz Karpatov. Kako zna biti vojna kruta tudi do civilistov in njihovega imetja, so Žvabovi večkrat občutili na svoji koži. Z begom so morali reševati gola življenja, medtem ko so ustaši z one strani Kolpe obstreljevali Griblje. Tako so zažgali in porušili več stavb. Ana je z otroki našla zavetje v zidanici v bližnjih Brezjah. Tuje bila rojena tudi Jožica, njen šesti otrok.
Včasih je Janez prišel pozdravit svoje. Tako je bilo tudi takrat, ko so se partizani ustavili v Tribučah. Nekaj ur je ostal doma, na hitro postoril to in ono, se očedil in preoblekel, žeje moral nazaj v četo. Ko pa se je vrnil v Tribuče, njegovih ni bilo nikjer več. Nič hudega slutečega Janeza so zgrabili Nemci. Še nekaj njegovih sotrpinov so takrat pobrali in jih odpeljali v Karlovec. Janez je čez nekaj časa spet prišel domov, o drugih pa ni bilo
nikoli več ne duha ne sluha. Tudi vojna je minila in Janez se je spet vrnil domov. Življenje je počasi prehajalo v stare tirnice. Nastopil je čas obnove gospodarskih poslopij, pa tudi polja je bilo treba končno dobro in brez strahu obdelati. Janez je z veseljem poprijel za delo. Tudi tesarstva je bil vajen še izpred vojne, ko so se ženili njegovi bratje in sestre. Tako jim je pripravljal doto, da je posest ostala cela. Prvi je odpeljal s sabo za doto domači pod. Janez je iz gozda zvlekel les in postavil novega. Potem je šel za doto tudi ta. In tako naprej. Po vojni pa se ni nadaljevalo samo gradbeno delo, vse do leta 1952 so se rojevali tudi otroci. Kmalu jih je okoli hiše vekalo enajst. Tekali so za očetom in klicali za njim: “Čača, čača!“. Drugi otroci so imeli očete, on pa je hotel, da ga njegovi otroci kličejo Čača. Hitro so se navadili, saj se drugače ni hotel oglasiti. Tudi Vinko, najmlajši. Zdaj je pri hiši za gospodarja.
Leta pa so tekla. S časom se porazgubi vsako bogastvo, pa naj ga bo še tak kup. Otroško bogastvo še najhitreje. Prva seje poročila Nežka. Ostala je v Gribljah. Potem pa se je usul plaz. Domača zemlja je bila pretesna za Žvabov rod. Sledil je klicu daljav. Janko, Niko, Matija, Tone in Jože so pristali v Kanadi, Anica v Ameriki. Že prej ali pa onkraj luže so si našli življenjske partnerje. V novih družinah naš jezik klije naprej, saj so vsi slovenskega rodu. No, nekaj pa jih je le ostalo doma. V Logatcu se je ustalil Lojze, v domačih Gribljah pa še Jožefa in Jakob.
Janez tistega miru, ki je nastopil na domačiji, očitno ni mogel prenesti. V osemdesetih letih je pričel slabeti in dobil je sladkorno. Odrezati so mu morali obe nogi. Za tako nepokret-nega je Ana še nekaj let skrbela. Potem ji je umrl, Ana pa je prejšnji mesec praznovala devetdesetletnico. Takrat je Žvabova domačija v Gribljah spet oživela. Sem so se zgrnili vsi Anini otroci, tudi tisti, ki živijo onkraj Atlantika. Le Anica iz Amerike ni mogla priti, saj ji je nenadoma zbolel mož in potovanje je morala preložiti.
Med njimi, ki so tistega svetlega marčnega dne, ko je Ana praznovala devetdesetletnico, prišli v Griblje, je bila tudi Helena iz Kitchenerja pri Torontu. Jože, njen oče, je Anin sin, mati Marija pa je doma iz Suhe krajine. Helena mi je v lepi slovenščini povedala, da v Kanadi študira za vzgojiteljico otrok. Slovenija ji je všeč. Že večkrat je bila tukaj. Fotografiral sem jo skupaj z babico. Vseh štirideset vnukov in šestinštirideset pravnukov, kolikor jih ima zdaj Ana, tako ne bi mogel spraviti skupaj.
Zdaj so se številni Anini otroci in njihovi potomci spet porazgubili po širnem svetu in na Žuničevi domačiji v Gribljah je mirno. Celo preveč, saj tam živita Ana in njen sin Vinko sama. Res, da sedaj na moderni kmetiji ni potrebno veliko rok, a nekaj otroškega živžava okoli voglov je lepo slišati. Bo spet potrebna kaka mačka, da se bo kaj spremenilo?
TONE JAKŠE
IZKUŠNJE AVSTRIJSKEGA GRADCA
Kolo: ne igrača, ampak prevozno sredstvo
"Ko vidim odraslega na kolesu, se okrepi moje zaupanje v prihodnost človeštva. ” H. G. Wells
Danes te besede angleškega romanopisca H. G. VVellsa (1866-1946) zvenijo preroško, še posebej, če jim pridenemo svarilo, ki ga je izrekel v političnosatirični uspešnici Vojna svetov, namreč, da znanost postaja nevarno močna. Pomislimo, koliko svetovne pameti je zaposlene pri snovanju alternative Wellsu ljubega dvokolesa, osebnega avtomobila, ki je največji posamični pridelovalec ogljikovega dvokisa na Zemlji. Objektivni rezultat umske energije, ki jo človeštvo namenja izpopolnjevanju avtomobila, je grozeče hitro segrevanje ozračja, kar znanost povezuje z vedno pogostejšimi vremenskimi katastrofami. Avtomobilska gneča na planetu se tako gosti, da onesnaževanje kljub vedno “čistejši” tehnologiji nenehno narašča. Lahko si mislimo, kaj se bo dogajalo z ozračjem, ko bo avto postal samoumevni pripomoček v družinah najštevilčnejše države na svetu, Kitajske. Zdaj svet prenaša okrog tri četrt milijarde motornih vozil, potem jih bo moral krepko čez milijardo.
svojo prometno podobo. Z omejitvami hitrosti na potovalno hitrost kolesarja ali celo pešca so marsikoga iz osebnega avta spravila na kolo, še več pa so storila z uvedbo varnih kolesarskih poti v smeri vsakodnevnih potovanj otrok in mladine v šole, odraslih pa na delo.
Pričakovati je bilo, da se bo glede na gostoto prometa v Novem mestu in mestni okolici začelo nekaj podobnega dogajati tudi pri nas. Pomemben premik v miselnosti ljudi, ki upravljajo z mestom, se je zgodil, ko je Mestna občina Novo mesto naročila izdelavo načrtov in dokumentacije za izvedbo kolesarskih in peš poti Novega mesta. Da bi spoznali, kako lahko beseda meso postane, je snovalec načrtov, podjetje Acer, v sodelovanju z občino priredil enodnevno strokovno ekskurzijo v avstrijski Gradec, ki slovi po vzorno urejenem javnem potniškem prevozu in naklonjenosti kolesarjem ter pešcem. Po uro trajajočem razgovoru na oddelku za promet občine Gradec smo se s strokovnim vodjo podali na mestne ulice. Del poti smo opravili s tramvajem, ki je bil okrog ene in pozneje tudi okrog pete ure popoldne spodobno poln.
Samo po dveh.
tako, da so med kolesarsko stezo in cestiščem parkirni prostori. Tako parkirani osebni avtomobili kolesarje ščitijo pred premikajočimi se motornimi vozili. Gradec je z vrsto korenitih pa tudi delnih rešitev v meščanih očitno zbudil upanje, da gre, kar zadeva prometno gnečo in onesnaževanje zraka, lahko samo še na boljše. Dan, ko smo si ogledovali njihove domiselne prometne rešitve, je bil mrzel in deževen, vendar na ulicah ni manjkalo kolesarjev. Navada je - v dobrem pomenu besede - očitno postala železna srajca.
Zbranost koristi trgovcem
Kjer ulice z motornim prometom prehajajo v druge, namenjene samo pešcem in kolesarjem, je že po nekaj metrih čutiti mir, ki mimoidočim pomaga, da zberejo pozornost in jo usmerijo v izložbe, lokale, arhitekturne prvine in družabno življenje na prostem. Na takih krajih celo mestni tlak z različnimi vzorci in materiali prispeva k občutju, daje to del mesta, ki je - od nog do glave - namenjen predvsem človeški snovi. Praviloma so take ulice precej bolj obljudene kot druge, po katerih poteka motorni promet. Na trgih kot razširitvah in sprostitvah mestnega odprtega prostora pa so prostor v vseh letnih časih našle prireditve (sejmi, koncerti, predstave, razstave, prodaja na prostem, sedenje, igra otrok...). To bi moralo presenetiti zagovornike avtomobilskega prometa v mestnih središčih, ki trdijo, da bi hkrati z osebnim avtom z dragocenih prizorišč v središčih mest izginile tudi trgovine. Kot pribito drži le to, da so trgovine v središčih mest predvsem žrtve novih obmestnih nakupovalnih orjakov. V starem središču Gradca, kamor osebni avta ne sme, nič ne kaže, da bi kateri od trgovin trda predla. Še več, videti je, da so te lokacije prav dragocene.
Majhno je gibko
Kolo je domiselna, naravnemu in grajenemu okolju prijazna, človekovim gibalnim ter funkcionalnim sposobnostim koristna prevozna naprava, ki bi mogla mestom očistiti zrak, prinesti večjo gibljivost, zmanjšati nestrpnost in celo okrepiti prisrčnost medčloveških odnosov.
Slovenija po svoji stari navadi ponavlja napake bolj “razvitih”. Namesto da bi si prizadevala prekiniti začarani krog naraščajočega onesnaževanja, hrupa, prometne gneče in nesreč, s svojimi prioritetami spodbuja vedno več potovanj z osebnimi avtomobili. Široka asfaltna cesta - še najbolje avtocesta - je pri nas sinonim za pot v svetlejšo prihodnost. Samo še o dveh podobno dragih in tudi spornih zamislih pri nas vlada podobno enoumno soglasje: o vključitvi v Evropsko zvezo in Nato. Mačehovski odnos do trajnostnih načinov prevoza se kaže v tem, da bomo za avtoceste plačali precej več kot tisoč milijard tolarjev, slovenske železnice pa z eno samo izjemo ostajajo počasne, neudobne, vožnje vlakov pa ne dovolj pogoste. Kot žrtve sfiženih prioritet so pač ujete v začarani krog: zaradi skopo odmerjenega denarja za posodabljanje so storitve pomanjkljive, zato se ljudje odločajo za osebni prevoz. Potnikov je malo, vožnje so vedno redkejše, in ker so redke, ni pravega izkupička. Zgodba o jari kači in steklem polžu.
Skrajni čas je, da načrtovalci življenja v mestih vržejo mokro cunjo čez pregrete načrte za graditev novih in širitev starih cest. Tako se prometna gneča v mestih ne rešuje več. Mesto je idealen kraj, kjer lahko promet brez slabe vesti, da bi s tem komu kratili pravico do gibljivosti, umirjamo tako, da odpravljamo prednost osebnega avtomobila in jo izročamo pešcu ter kolesarju pa tudi avtobusu in cestni železnici oz. tramvaju. Mnoga evropska mesta so že pred desetletji začela korenito spreminjati
Ni dramatično, a je pragmatično
Gradec je s četrt milijona prebivalcev drugo največje avstrijsko mesto. Pred približno desetletjem so se lotili umirjanja motornega osebnega prometa in računali, da bodo v desetih letih na cestah krepko zmanjšali število osebnih avta mobilov. Danes, ne da bi bili videti razočarani, za uspeh štejejo dejstvo, da se osebni motorni promet v teh letih ni povečal. Vendar je že ohranjanje stanja izpred desetih let znamenje, da kljub vedno večjemu številu lastnikov avtomobilov ti za prevoze po mestu raje uporabljajo tramvaj, avtobus, kolo ali pa tudi samo par nog. Velik del starega mesta je zaprt za motorni promet, kolesarjev pa skoraj nikjer niso ločili od pešcev, ker so prišli do spoznanja, da so tako bolj pozorni drug na drugega in se manj ogrožajo. V enosmernih ulicah so ustvarili celo sožitje med motornim prometom in kolesarji tako, da smejo kolesarji po svoji strani ceste voziti v nasprotni smeri, kot poteka motorni promet, ki je v tem primeru predvsem zaradi kolesarjeve varnosti omejen na hitrost največ 30 km/h. Marsikje je kolesar zavarovan pred motornim prometom
Odrekanje ne diši
Seveda je med ljudi težko stopiti z zamislijo, ki zahteva odrekanje. Težnja moderne potrošniške dobe je močno v smeri širjenja užitko-nosnih dejavnosti. Tudi vožnjo z osebnim avtom so proizvajalci in prodajalci z napadalno in neokusno reklamo spremenili v potrošniško uživanje in razkazovanje. Podobne potegavščine so se pač morali, čeprav v okvirih svoje denarne moči, oprijeti tudi izdelovalci koles: v ospredje potiskajo užitek, nekoliko tudi zdravje in krepitev telesa, čeprav je mestno kolesarjenje bolj zastrupljanje z izpušnimi plini mimo vozečih motornih vozil kot nabiranje zdravja. Če hočeš danes pri nas uživati v kolesarjenju ali celo krepitvi zdravja, moraš kolo potisniti v avto in se odpeljati kam “ven”, kjer te ne ogroža motorni promet. In tako se ujameš v zanko novega nesmisla. Namesto da bi kolesarjenje število voženj z avtom zmanjševalo, jih povečuje.
Mestni prvak
V prenaseljenem in vedno bolj kaotičnem svetu bi morali disciplina in samodisciplina v organiziranju življenja nastopati povsem pri vrhu vrednot. Vlak, tramvaj in
avtobus so prevozna sredstva prihodnosti ravno zato, ker človeka silijo, da v svoje življenje vnaša red. Še posebej hitro je lahko potovanje z železnico, ker je vlak na tirih sam, medtem ko cestni javni potniški prevoz ovira promet z osebnimi vozili.
V mestih pa je kolo nedvomni prvak. Nanj sedemo pri hišnih vratih in ga lahko parkiramo tako rekoč povsod. Če je kolesar oblečen v nepremočljiva in topla oblačila, mu ne moreta do živega niti dež in mraz. Sneg na cestah ne obleži dlje kot dan ali dva po tistem, ko zapade. Kolo je torej mogoče uporabljati skoraj vse dni v letu. Vse to je seveda v veliki meri odvisno od stopnje urejenosti pešpoti in kolesarskih stez v mestu. Poti in steze morajo biti nujno povezane v sklenjeno omrežje, ki pešcu in kolesarju edino lahko zagotavlja varnost. Kolesarjenje in pešačenje se še bolj “prime”, če vsaj del omrežja poteka po zelenih, od motornega pra meta ločenih ambientih (ob vodah, parkih, mimo športnih površin, otroških igrišč in podobno).
Upanje, da bo končno uspel tudi novomeški poskus s kolesarskimi in peš potmi, nam lahko vliva dejstvo, da si podjetje Acer, ki je pridobilo to nalogo, za cilj ne zastavlja kolesarskih poti kot igrišč za ljubitelje kolesarjenja, ampak jih želi narediti čim bolj koristne v smislu nadomeščanja voženj na delo ali v šolo z osebnimi avtomobili. Uspešnost njihovih zamisli je skoraj pa polnoma odvisna od tega, ali bodo voz trajnostnega potniškega preva za v našem mestu enako navdušeno potiskali tudi meščani in njihovi predstavniki v svetu mestne občine. Zamisel o mreži kolesarskih poti v Novem mestu, ki je povezana z umirjanjem motornega prometa, je tudi preskus, koliko smo se zmožni (samo)disciplinirati in zasebno podrediti javnemu, da bi kot posamezniki in skupnost v mestu zaživeli prijetnejše življenje.
JANEZ PENCA
MODNI KOTIČEK
Razkošje z nakitom
Letošnja topla sezona bo v znamenju najprijetnejših tkanin, v najizvirnejšem prepletanju vzorcev in najrazkošnejšem deko-riranju z nakitom. Velikost, oblike, barve niso določene, možnih kombinacij je nešteto. Gre le za vprašanje modne ustvarjalnosti, okusa, za najzahtevnejše pa tudi denarja. Toda z malo domišljije lahko stare, a ohranjene kose nakita, tudi v kombinaciji z novimi, uporabite za vse pomladno-polet-ne priložnosti.
Nakit bodo sestavljali: uhani, ogrlice in verižice, zapestnice, broške, (sončna) očala, lasnice in sponke za v lase. Tudi z materiali, iz katerih je izdelan nakit naj vas ne omejujejo. Izdelan je lahko iz lesa, plastike, usnja in kovine.
Če se odločite za nakit iz kovine, vedite, da je med bolj izpostavljenimi za letošnjo sezono zlato. Ta naj rožlja okoli zapestja, krasi vaše roke ali pa objema eleganten vrat. Površina je lahko gladka ali matirana, oblike nakita pa sledijo geometriji in domišljiji. Tudi ure, ki so videti kot zapestnice, so zelo priljubljene. Seveda tudi srebrni nakit ostaja še naprej v modi, predvsem je primeren za tiste, ki imajo rade manj vpadljivo kovino.
Če pristajate na nekovinski nakit, vam preostane veliko: žive barvne kombinacije lesenih ali plastičnih, velikih in majhnih, okroglih in kvadratastih izdelkov, ki jim je tudi cena zelo ugodna. Primerni so predvsem za poletni čas, ko-se čez dan temperature povzpnejo nad 30° C, in za tiste, ki se neradi obremenjujemo še s težkimi modnimi dodatki. Priskrbite si jih, saj je pomlad pred vrati!
JERCA LEGAN
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 5.4.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Risanka; Male sive celice; Zgodbe iz školjke; Nosorog in druščina, nan.; Piščal iz divjih bab; Čari začimb; Svetovni izzivi - 13.00 Poročila - 13.40 Večerni gost - 14.30 Zoom -
16.00	Slovenski utrinki - 16.30 Poročila -
16.45	Risanka -17.00 Enajsta šola -17.45 Novi raziskovalci, dok. nan. -18.45 Risanka -19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik -
21.00	Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi - 22.50 Podoba podobe - 23.20 Plenilci, nad.
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Ljubica, nan.; Caroline v velemestu; Frasier, nan.; Šport; Svet poroča; Škratje, film;
-	16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Ljubica, nan. - 18.00 Gazon Maudit, film - 19.40 Videospotnice - 20.05 Osamljen planet - 21.00 Emiiy z mesečeve domačije, nad. - 21.45 Poseben pogled, film - 23.10 Aliče na begu, nemški film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Družinski zgled, nan. -
11.50	Ricki Lake - 12.45 Adrenalina - 13.45 Mladoporočenci - 14.45 Rački Lake - 15.40 Herkul, nan. -16.35 Stražar, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan. -
18.30	Pa me ustrelil, nan. -19.00 Čarovnice, nan.
-	20.00 Vprašajte Harriet, nan. - 20.25 Košarka - 21.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Seinfeld, nan. - 23.15 Košarka
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser -
11.50	Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -
15.30	Oprah show - 16.25 Obala ljubezni, nan.
-	17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Izgubljena sreča, film
-	21.45 Urgenca, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Risanka - 18.00 Pokličite župana -
18.45	Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV
-	22.00 ATV predstavlja
HTV 1
9.30	Poročila - 9.35 Izobraževalni program -
11.00	Za otroke in mladino - 12.00 Poročila -
12.35	Naša zemlja, nad. -13.25 Dok. oddaja -
14.15	Poročila -14.20 Izobraževalni program -
15.05	Program za otroke in mladino - 16.00 Morje - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Gusarji, nan. - 17.30 Hugo - 17.55 Tudi to leto, izobr. oddaja - 18.25 Kolo sreče - 18.55 Risanka -
19.30	Dnevnik-20.15 Nezavedno življenje, italijanski film - 21.55 Pol ure kulture - 22.25 Narava politike - 23.10 Odmevi - 23.30 Stoj in glej, dok. oddaja - 0.00 Nočni program
HTV 2
9.50	Poročila - 9.55 Ponovitve oddaj - 12.35 Poslovni klub -13.10 Montrealska policija, nad. -13.55 Glasbeni mesečnik -14.55 O znanosti z razlogom -15.55 Poročila -16.05 Naša zemlja, nad,-16.55 Poročila za gluhe in naglušne -17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama -18.55 Poročila -19.00 Na zdravje, nan. -19.30 Policija, nan
-	20.10 Kviz - 20.30 Urgenca, nan. - 21.15 Polni krog - 21.35 Željka Ogresta z gosti - 22.40 Nevidni človek, nan. - 23.35 Sedem, ameriški film -1.50 Svetovni muzeji
PETEK, 6.4.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Duhovni utrip; Lutkovna nan.; Risanka; Enajsta šola; Novi raziskovalci, dok. nan.; Alma, drama -
13.00	Poročila - 13.30 Prvi in drugi - 13.50 Narava gre svojo pot -14.35 Osmi dan -15.05 Vsakdanjik in praznik -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Zares divje živali -17.10 Pravljičar. nan. - 17.45 Modro - 18.20 Dosežki -
18.45	Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik
-	20.05 Garači, nad. - 21.00 Deteljica - 21.10 TV Poper - 22.00 Odmevi - 22.55 Polnočni klub
-	0.10 Okvara, ameriški film
SLOVENIJA 2
9.I0 Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Ljubica, nan.; Osamljen planet; 13.10 Dvajset dolarjev, film; Pot pred nami, film -
16.30	Rad imam Lucy, nan. -17.00 Ljubica, nan. -18.00 Tri vstopnice za 26., film -19.40 Videospotnice - 20.05 Bratranci pod kožo, nan. - 21.00 Tatica, film - 22.40 Dok. oddaja - 23.30 Rojstva, poroke in smrti, nad. - 0.20 Iz slovenskih jazz klubov
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - I0.25 Najnevarnejše živali sveta, dok. oddaja - II.50 Ricki Lake - 12.45 Pop'n’Roll - I4.00 Bravo, Maestro - 14.45 Ricki Lake - 15.40 Herkul, nan. - 16.35 Stražar, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace. nan. -18.30 Pa me ustrelil, nan. -19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Ko si spal, film - 22.00 Felicity, nan. - 23.00 Trije, nan. - 0.00 Policisti, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. -1 l.OO Črni biser -
11.50	Obala ljubezni, nad. -13.10 Urgenca, nan.
-	14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah show-16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. -
19.15	24 ur - 20.00 Spiclji, ameriški film - 21.00 Barb Wire, film - 23.00 Zlata krila, nan. - 23.50 Nevarne dirke, nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.40 Video strani - 17.00 Avtomobilistično zrcalo - 17.30 Turistična oddaja -18.00 Kmetijski razgledi -18.30 Tedenski kulturni pregled - 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike - 21.40 Motosport mundial - 22.IO Kako biti zdrav?
HTV 1
9.30	Poročila - 9.35 Izobraževalni program -
11.05	Program za otroke in mladino -12.00 Poročila - 12.35 Naša zemlja, nad. -13.25 Dok. oddaja - 14.15 Izobraževalni program - 15.10 Program za otroke in mladino -16.00 Svet podjetništva - 16.30 Hrvaška danes - 17.00 Televizija o televiziji - 17.30 Hugo - 17.55 Hrvaška dediščina -18.25 Kolo sreče -18.55 Risanka -
19.30	Dnevnik - 20.15 Porin gala - 21.50 Avstralski film - 23.25 Odmevi - 23.45 Lifepod, film
-	1.10 Živi zid, film - 2.45 Nočni program
HTV 2
9.35	Poročila - 9.40 Ponovitve oddaj - 13.15 Urgenca, nan. -14.00 Željka Ogresta in gostje -
15.00	Nevidni človek -15.55 Poročila -16.05 Naša zemlja, nad. - 17.00 Vsakdanjost - 18.25 Panorama - 18.55 Poročila - 19.00 Zakonske vode, hum. nan. -19.30 Policija, nan. - 20.10 Kviz - 20.25 Zakon in red, nan. - 21.10 Polni krog - 21.30 Latinica - 23.10 Pravi čas - 0.50 Svetovni muzeji
SOBOTA, 7.4.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Frida, prisrčno vaša, film; Lingo; Tednik - 13.00 Poročila -
13.25	Mostovi - 14.30 4x 4 - 15.00 Starec in otrok, francoski film - 16.30 Poročila - 16.45 Franček, ris. nan. -17.05 Leteče dvigalo, nad. -
17.50	Na vrtu - 18.15 Ozare -18.20 Svet čudes, dok. nan. -18.50 Risanka -19.00 Danes -19.05 Utrip -19.30 Dnevnik - 20.05 Zidak dobre volje - 21.40 Za devetimi gorami - 22.10 Frasier, nan. - 22.50 Poročila - 23.25 Sopranovi, nad. -0.20 Sem gospodar gradu, francoski film
SLOVENIJA 2
9.35	Tedenski izbor: Videospotnice; Štafeta mladosti; 13.00 Šport -17.2$ Košarka -19.30 Videospotnice - 20.05 Woman With the Past, angleški film - 21.30 Praksa, nan. - 22.15 Sobotna noč
KANAL A
9.20 Kako poročiti milijonarja, ameriški film -
11.00	Kung fu, nan. - 12.00 Nesmrtna, nan. -
13.00	Mladoporočenci -13.30 Stilski izziv -14.00 Košarka -16.00 Skrita kamera -16.30 Živalim v pomoč -17.00 Pop'n’Ro!l -18.15 Beverly Hills 90210, nan. -19.10 Prijatelji, nan. -19.40 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Dokazi zločina, ameriški film - 22.45 Iz zakulisja, ameriški film - 0.30 Policisti, nan.
POP TV
8.30	Risanke - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mestni fantje, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.20 Srčna izbira, ameriški film -14.00 TV Dober dan -14.50 Sovražnikova priča, nad. -16.30 Močno zdravilo, nan. -17.30 Bitka za dojenčka, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Smrtonosno orožje 4, ameriški film - 23.00 Lov na čarovnice, ameriški film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? -13.25 Video strani - 17.00 Kako biti zdrav? - 17.30 Motosport Mundial -18.00 Iz združenja lokalnih TV - 18.30 Posavski obzornik-19.00 Novice- 19.15 24ur-20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Glasbena oddaja
HTV 1
8.25	Poročila - 8.30 Življenje na dvoru, film -
10.05	Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.30 Dokumentarna.odd. -13.00 Prizma -13.55 Poročila -14.05 Oprah show -
14.55	Hruške in jabolka -15.30 Divja obzorja -
16.05	Zlata dekleta, nan.-16.35 Risanka -17.05 Glasbena odd. -18.40 Povabilo -19.30 Dnevnik - 20.15 Tedenski pregled - 2I.05 For Love and Money, film - 22.45 Poročila - 22.55 Frostov pristop, nad. - 0.35 Nočni program
HTV 2
10.00	Ponovitve oddaj -13.20 Hišni ljubljenci -
14.05	Dok. oddaja - 14.55 Briljanten - 15.45 Xena, nad. - 16.30 Črno-belo v barvi - 17.20 Ameriški film -19.30 Policija, nan. - 20.10 Last Don, nad. - 21.00 Poročila - 21.05 Triler - 22.10 Glamour Cafe - 23.05 Seks in mesto - 23.30 Svet zabave - 0.I0 Svetovni muzeji
NEDELJA, 8.4.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Tclebajski; Tabaluga: Pika nogavička; Miki Makin črkopis - 9.55 Tekmovanje pihalnih orkestrov -10.25 Pomagajmo si -I0.55 Hutan.nan,- I1.30 Obzorja duha-12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila- 13.15 Dolina miru, slovenski film-14.35 Garači, nad,-15.30 Parada plesa -16.00 Čari začimb -16.30 Poročila -
16.50	Vsakdanjik in praznik -17.45 Alpe-Dona-va-Jadran - 18.15 Lobanje grofov celjskih -
18.45	Risanka - 18.50 Žrebanje lota - 19.00 Danes - I9.05 Zrcalo tedna - 19.30 Dnevnik -
20.05	Zoom - 21.40 Intervju - 22.40 Poročila -
23.00	Brez reza
SLOVENIJA 2
8.55	Videospotnice - 9.30 Noro zaljubljena, nan.
-	9.50 Emily z mesečeve domačije, nad. -10.40 Policija - ll.lO Naša pesem - 13.00 Šport (DP v plesih; 14.55 Motociklizem; 15.55 Košarka) -
19.30	Videospotnice - 20.05 Deset egipčanskih nadlog, dok. nad. - 21.00 Trend - 21.35 Turistična oddaja - 22.05 Končnica - 23.05 La Se-paration, francoski film
KANAL A
9.00	Avtobusna postaja, ameriški film - 11.00 Kung fu, nan. - 12.00 Nesmrtna, nan. - 13.00 Komedija zmešnjav -13.30 Pop’n'Roll -14.45 Solze v dežju, film -16.30 Divja Amerika, dok. odd.-17.25 Zamenjava ob rojstvu, nad. -18.15 Merlose Plače, nad. - 19.10 Prijatelji, nan. -19.40 Roswell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. -
21.00	Poročiva se, ameriški film - 22.40 Mladi Frankenstein, ameriški film - 0.30 Adrenalina
POP TV
8.30	Risanka - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mestni fantje, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, film - 13.00 Taborjenje s sinom, film -14.40 Več kot umor, ameriški film -16.20 Prva izdaja, nan. - 17.15 Norma Jean in Marylin, angleški film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Tat za vedno, nan. - 22.10 Športna scena - 22.55 Biloxi Blues, film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Video strani - 16.10 Koncert Mestne godbe Novo mesto -18.30 Posavski obzornik -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar
-	21.00 Novice - 21.20 Od sobote do sobote -
21.30	Kmetijski razgledi - 22.10 Športna scena
-	22.45 Smo dobri gospodarji? - 23.00 Novice
PONEDELJEK, 9.4.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 4x4; Zares divje živali, dok. odd.; Pravljičar; Oddaja za otroke; Modro; Dosežki; Na vrtu; Svet čudes; Parada plesa -13.00 Poročila -13.30 Ljudje in zemlja - 14.20 Polnočni klub - 15.30 Podoba podobe - 16.00 Dober dan, Koroška - 16.30 Poročila - 16.45 Mikin Makin črkopis - 16.50 Telebajski -17.15 Radovedni Taček -17.45 Volja najde pot -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik -
20.05	Gozdarska hiša Falkenau, nan. - 21.00 Children of Ashes, dok. oddaja - 22.00 Odmevi
-	22.50 Stebri slovenskega gledališča
SLOVENIJA 2
8.55	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Ljubica, nan.; 10.45 Šport; Bratranci pod kožo, film; Trend; Sobotna noč; Policija -
16.30	Rad imam Lucy, nan. -17.00 Ljubica, nan.
-	18.00 Regionalni program - 18.30 Jasno in glasno -19.30 Videospotnice - 20.05 Skrivnosti vojne, nad. - 21.00 Studio City - 22.00 South park, nan. - 22.30 Metropolis - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Golgota, francoski film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Beverly Hills 90210 -
11.50	Ricki Lacke -12.45 Dannyjeve zvezde -
13.45	Zmenkarije -14.45 Ricki Lake - 15.40 Xena, nan. -16.35 Herkul, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Čarovnice, nan. -
20.00	Helikopterska enota, nemška nan. - 20.55 Divja reka, ameriški film - 23.00 Dosjeji X, nan.
-	0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser -
11.50	Obala ljubezni, nad. -13.10 Športna scena -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30
Nagrade v Novo mesto in Dragatuš
Do roka smo prejeli 186 rešitev in žreb je izmed reševalcev 12. nagradne križanke izbral Jožefo Zupančič in Tatjano Peljhan iz Novega mesta ter Damjana Matkoviča iz Dragatuša. Zupančičevi je pripadla denarna nagrada, Peljhanova in Matkovič pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 17. aprila na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 14”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 12. križanke
Pravilna rešitev 12. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: MARASKA, ATENTAT, MANTISA, LIŠČEK, ALEA, APO, MELBA, NEČAK, ETER, OJE, TS, NADA, HEDERA, ANADIR, ED1L, DOVOLILNICA, ALARODI, PAT.
Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. -
19.15	24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.55 Sedma nebesa, film - 21.50 Možje v belem, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Koncert Mestnegodbe Novo mesto-18.15 Športni pregled - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan! -
20.45	Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.20 Klepet z... - 21.50 Športni pregled - 22.20 Slovenska zastava na Antarktiki
TOREK, 10.4.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Srebrnogrivi konjič; Radovedni Taček; Lahkih nog naokrog; Volja najde pot; Pomagajmo si; Gozdarska hiša Falkenau, nan. -13.00 Poročila -14.15 Children of Ashen, dok. oddaja -15.05 Stebri slovenskega gledališča -16.00 Prisluhnimo tišini - 16.30 Poročila - 16.45 Sprehodi v naravo - 17.00 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nad. -17.45 Vizija boljšega sveta, dok. oddaja -
18.45	Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik
-	20.05 Vrtičkarji II., nan. - 20.35 Nadnaravno, dok. nan. - 21.10 Aktualno - 22.00 Odmevi -
22.50	Alma, avstrijska drama
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotrtice; Rad imam Lucy, nan.; Ljubica, nan.; Skrivnosti vojne, dok. nan.; Deset egipčanskih nadlog, dok. oddaja; Starec in otrok, francoski film; Studio City; Metropolis -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Ljubica, nan. - 18.00 Stikalo, ameriški film -
19.30	Videospotnice - 20.05 Tajska, dok. film -
20.30	Na papirnatih avionih, slovenski film -
21.50	Glasbena oddaja - 23.35 Aliča, dok. film
-	0.05 Svet poroča
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Helikopterska enota, nan.
-	11.50 Ricki Lake - 12.45 Pop'n’Roll - 14.00 Bravo, Maestro -14.45 Ricki Lake -15.40 Herkul, nan. -16.35 Stražar, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan. - 18.30 Filmske zvezde, nan. -19.00 Čarovnice, nan. -
20.00	Težave v Kitajski četrti, film - 21.45 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.15 Seinfeld, nan. -
22.45	Udarci pravice, nan.
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 TV Dober dan -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah show-16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Beg v ilegalo, ameriški film - 21.45 Naša sodnica, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Risanka -17.45 Vulkani Evrope -18.30 Športni pregled - 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Beg v ilegalo, ameriški film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled
-	22.25 Gospodarji Kalaharija - 23.00 Novice
SREDA, 11.4.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanka; Leteče dvigalo, nad.; Sprehodi v naravo; Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nad.; Lingo; Alvar Aalto, dok. oddaja;
Vrtičkarji; Nadnaravno-13.00 Poročila -13.25 Obzorja duha -13.55 Bežno srečanje, angleški film -15.15 Aktualno -16.00 Mostovi -16.30 Poročila - 16.45 Pod klobukom - 17.45 Nosorog in druščina, nan. - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.00 Sedmi pečat, film - 22.00 Odmevi - 22.55 Gospodarski izzivi
-	23.25 Glasbena oddaja
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Ljubica, nan.; Šolski učitelj, film;
13.30	Turistična oddaja; Aliča, dok. film; Jasno in glasno; Orientalski plesi - 16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Ljubica, nan. -18.00 Return toTombstone, ameriški film -19.30 Videospotnice - 20.00 Ples na nevarnih tleh, dok. oddaja -21.15 Portret - 22.25 V Frostovem slogu, nan.
-	23.55 Stalking Laura, ameriški film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Udarci pravice, nan. -
11.50	Ricki Lake - 12.45 Dannyjeve zvezde -
13.45	Komedija zmešnjav -14.45 Ricki Lake -15.40 Herkul, nan. -16.35 Stražar, nan. -17.30
Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace, nan. -18.30 Filmske zvezde, nan. -19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Spet zaljubljena, nan. -
22.00	Tretji kamen od sonca, nan. - 22:30 Seinfeld, nan. - 23.00 Družinski zgled, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Naša sodnica, nan. - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah shovv -16.25 Obala ljubezni. nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Učiteljica, ameriški film - 21.45 Newyorška policija, nan.
-	22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Kontrolorji, film -17.45 Smo dobri gospodarji? -18.15 Klepet z... -18.45 Nas poznate?
-	19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -
21.15	Brez panike - 21.40 Turistična oddaja -22.10 Avtomobilsko zrcalo - 23.00 Novice
NE ZAMUDITE NA VASEM KANALU
•	Nocoj ob osmih zvečer si lahko v oddaji Kam na dopust ali izlet? ogledate pogovor z lastnikoma turističnih agencij Robinson Matjažem Pavlinom in agencijo Dober dan Edijem Masnecem.
•	Vas zanima kmetijstvo? Če vas, potem ne zamudite petkovih Kmetijskih razgledov ob 18. uri. Za mlade bomo dve uri in pol pozneje zavrteli oddajo Brez. panike.
•	Posavski obzornik bomo predvajali v soboto ob pol sedmih zvečer.
•	Ljubitelji glasbe bodo prišli na svoj račun v nedeljo popoldne, ko si lahko četrt čez četrto uro ogledajo koncert Mestne godbe Novo mesto.
•	V ponedeljek ob 18.15 bo na sporedu Športni pregled. 15 minut čez devet pa Klepet z belokranjsko izdelovalko drsank Mileno Starešinič.
•	Risanke Sparkijev čarobni pianino se bodo gotovo razveselili najmlajši, na sporedu pa bo ob petih popoldne. Ob 20. uri bomo zavrteli celovečerni film Beg v ilegalo.
•	V sredo ob 16.30 si lahko ogledate ameriški celovečerni film Kontrolorji, ob šestih popoldne gospodarsko oddajo, iz našega studia v živo pa Noe in Mondial ob 20. uri, ko bomo gostili turistični agenciji.
DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega, lista nagrado dodelil Marici Taraniš, Nad mlini 29, Novo mesto. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1.	(3) Me vsak dan rajš’ ima - Mi trije in Stiski kvartet
2.	(1) Kadar mame ni doma - ansambel Mačkoni
3.	(2) Moj dom - ansambel Slavček
4.	(6) Oprosti mi - ansambel Petra Finka
5.	(4) Slovensko dekle - Igor in Zlati zvoki
6.	(8) Očka naš slavi - Trio Frančič
7.	(5) Zvon želja - ansambel Toneta Rusa
8.	(10) Pri Štepcu - ansambel Tineta Stareta
9.	(9) Na Dolenjskem je dekle - ansambel Slapovi 10 (-) Nekaj lepega - ansambel Grm
Predlog: Pod Rogom tu živimo - ansambel Rog
Šš-----------------------------------------------------------------£§
Kupon št. 14
Glasujem za: _________________________________________________________
Moj naslov:	___________________________'	________________________
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
NAGRADNA KRIŽANKA 14
			rV	DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST	STRADI- VARJEVA VIOLINA	ČAR, MIK, OMAMA	LANENO BLAGO	VODILO, GIBALO	PRIPADNIK ANGLEŠKE STRANKE	STARA PRESTOL- NICA BABILONIJE	DELEŽ, OBROK
				VODNIK SPLAVA							
					USODNA NESREČA, ŽALOSTEN KONEC							
				ODPADNIK MUSLIMANSKO SVETO PISMO							
				>					PRITRDIL- NICA GESLO FRANCOSKE REVOLUCIJE		
AVTOR: JOŽE UDIR	PODZEM. KANAL ZA ODVAJANJE UMAZANIJE	DETEUNI PREDENEC	GL. MESTO DANSKEGA OTOKA FYN ARHEOLOŠ. NAJDIŠČE V INDIJI							JUŽNI SADEŽ	MIMO- IDOČI
REDOVNICA IZ REDA SV. KLARE								SRED. FR. DEPART. HAUTES-ALPES ZGORNJA PLOSKEV PROSTORA			
ZMERJAVEC							GLAVNO M. JEMNA REKA NA SEV FILIPINSK, OTOKA LUZON				
ZNANI SLOV. ELEKTROTEHNIK (MARIO, 1880-1958)						ZEMUEVID DOBA					
ANGLEŠKO ŽENSKO IME				REBER							
MORSKI SESALEC				KOROŠKA							
IZRAELSKA LUKA				TRIZLOŽNA PESNIŠKA STOPICA							
IH LIVAR,d.d.
Ljubljanska c. 43 1295 IVANČNA GORICA
Smo največja livarna v Sloveniji z ambicioznimi načrti za prihodnost, zato iščemo nove sodelavce za delovna mesta
1. več MIZARJEV KV na lokaciji IVANČNA GORICA
• končana IV. stopnja izobrazbe - smer mizar
2. več ORODJARJEV KV na lokaciji IVANČNA GORICA
• končana IV. stopnja izobrazbe - smer orodjar
3. več DELAVCEV V PROIZVODNJI na lokaciji IVANČNA GORICA
• z končano osnovno ali poklicno šolo • starost vsaj 18 let
Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje:
1.	pod točko 1 in 2 za določen čas 12 mesecev z možnostjo podaljšanja in 3-mesečnim poskusnim delom,
2.	pod točko 3 za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja in 3-mesečnim poskusnim delom.
NUDIMO:
•	solidne plače,
•	možnosti stalnega nadaljnega izpopolnjevanja in napredovanja v stroki v skladu z novostmi in potrebami družbe in zaposlenih.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom sprejemamo na zgoraj navedeni naslov s pripisom “kadrovska služba" ali na elektronski naslov cvetana.eriavec@imp-livar.si ali boian.skof@imp-livar.si v roku 8 dni od dneva objave.
VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE!
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje 30 dni po končanem postopku.
Podjetje “ALEA” d.o.o. v sodelovanju z Avto moto d.o.o.
razpisuje tečaj
ZA VOZNIKE INŠTRUKTORJE IN PREDAVATELJE CPP VSEH KATERORIJ, ki se bo pričel 13.4.2001 ob 16. uri na sedežu Avto moto, Zvvittrova 1, Novo mesto
Pogoji za vpis:
•	končana štiri letna srednja šola
•	za učitelja CPP končana višja šola
•	tri leta vozniškega dovoljenja ustrezne kategorije
•	zdravniško spričevalo za voznika inštruktorja
•	pogoji določeni z republiškim zakonom o varnosti cestnega prometa.
Prijavite se lahko na sedežu Avto moto, Zvvittrova 1, Novo mesto. Vse ostale informacije lahko dobite tudi na telefonski številki 33 22 159. Še posebno vabljeni kandidati s področja Šentjerneja, Šmarjete, Žužemberka in Dolenjskih Toplic.
DANA, d.d.
Mirna, Glavna cesta 34
objavlja
DRUGI JAVNI RAZPIS ZA PRODAJO NASLEDNJIH NEPREMIČNIN Z ZBIRANJEM NAJUGODNEJŠIH PONUDB
I.	Nepremičnina, vpisana v z.k. vi.št. 903 k.o. Mirna, in sicer parcela 65/8: poslovna stavba v izmeri 125 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 115 m2, dvorišče v izmeri 468 m2, ki v naravi predstavlja poslovno stanovanjsko hišo na Mirni, Glavna cesta 44, z zgoraj navedenim zemljiščem, v kateri je 117,40 m2 poslovnih prostorov - trgovine, 90 m2 stanovanjskih prostorov v mansardi, 57,90 m2 kletnih prostorov in 30,70 m2 prostorov v garaži. Izhodiščna cena znaša 22.000.000,00 SIT.
II.	Nepremičnina, vpisana v z.k. vi. št. 979 k.o. Mirna, in sicer parcela 65/9: poslovna stavba v izmeri 190 m2, dvorišče v izmeri 584 m2, ki v naravi predstavlja starejšo stanovanjsko hišo na Mirni, Glavna cesta 46, z zgoraj navedenim zemljiščem.
Izhodiščna cena znaša 6.000.000,00 SIT.
Splošni pogoji razpisa so isti kot v objavi dne 18.1.2001.
Pisne ponudbe je potrebno poslati najkasneje do 15.4.2001 na naslov: DANA, d.d., Mirna, Glavna cesta 34,8233 Mirna, z oznako "Javni razpis za prodajo nepremičnin 2001".
INTERVENCIJE V KMETIJSTVU V MESTNI OBČINI NOVO MESTO
Mestna občina Novo mesto je izdala razpis za izvajanje programa finančnih intervencij v kmetijstvo Mestne občine Novo mesto za leto 2001.
Vse podrobnejše informacije glede uveljavljanja intervencij, ki so navedene v razpisu, lahko kmetovalci dobijo na Mestni občini Novo mesto (Sekretariat za kmetijstvo in turizem, Novi trg 6), na območnih enotah Kmetijsko-svetovalne službe, krajevnih skupnostih in krajevnih uradih.
OSNOVNA ŠOLA DOLENJSKE TOPLICE Pionirska cesta 35 8350 Dolenjske Toplice
razpisuje prosto delovni mesti:
-	2 KV KUHARJA (KUHARICO) za določen čas
Nastop dela: takoj Rok prijave: 8 dni
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku.
PODGORJE, d.o.o.
TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA Trubarjeva c. 24 8310 Šentjernej
RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO:
BILANCIST
Pogoji za zasedbo prostega delovnega mesta so: končana V. ali VI. stopnja ekonomske smeri obvladanje dela z registrom in obračunom osnovnih sredstev, .poznavanje slovenskih računovodskih standardov ter glavne knjige poznavanje računalniških aplikacij 3 leta delovnih izkušenj na zgoraj omenjenih delih državljanstvo RS
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za čas poskusnega dela, t.j. 3 mesece, po uspešni zaključitvi le-tega pa za nedoločen čas.
Vsi zainteresirani naj svoje vloge pošljejo v kadrovsko službo v roku 8 dni po objavi, na naslov: Podgorje, d.o.o., Trubarjeva 24, 8310 Šentjernej, s pripisom “za razpis”.
Družba Konfekcija Jutranjka Sevnica d.d.
poziva vse zainteresirane k oddaji ponudbe za nakup
počitniške koče na Kopitniku v k.o.Gore
Prodaja se zemljišče-pašnik v izmeri 917 m2 (pare. št. 20/2) in stavbno zemljišče z leseno kočo v izmeri 62 m2 (pare. št. 258).
Koča s pripadajočim zemljiščem bo prodana najugodnejšemu ponudniku. Za resnost ponudbe nakažite 10 odst. od ponudbene vrednosti na žiro račun Konfekcije Jutranjka d.d. št. 51610-601-12003 in dokazilo o vplačilu priložite ponudbi. Izbranemu ponudniku bo vplačilo obračunano pri končni ceni, ostalim pa bo vrnjeno najkasneje v roku 8 dni po opravljenem izboru. Izbor bo izveden najkasneje v 10. dneh od poteka roka za oddajo vlog.
Ponudbe pošljite v zaprti kuverti s pripisom “Koča Kopitnik” in jih pošljite v roku 8 dni od datuma objave na naslov:
Konfekcija Jutranjka Sevnica, 8290 Sevnica, Radna 3.
Center za socialno delo Trebnje
objavlja
ZBIRANJE PONUDB ZA NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV
Center za socialno delo Trebnje zbira ponudbe za najem poslovnih prostorov za dejavnost Centra za socialno delo.
Prostori za najem morajo zadoščati naslednjim pogojem:
-	skupna neto površina znaša do 270 m2.
-	Na razpolago mora biti 10 pisarn, arhivski prostor, sejna soba (25 do 30 m2) sanitarije, prostor za stranke in drugi pomožni prostori.
Prostori morajo biti dostopni z ulice ali v nivoju do 7% klančine oz. dostopni z dvigalom, dimenzioniranih za invalide.
Lokacija mora biti v centru ali bližini centra mesta Trebnje, blizu postajališč javnih prevoznih sredstev ter blizu poslovnih objektov Občine, Upravne enote in drugih pomembnejših ustanov.
Pisarne morajo biti zvočno izolirane in ne smejo biti prehodne. Vsi prostori morajo biti opremljeni s parapetnimi kanali za inštalacije. Prostori morajo biti vseljivi v letu 2001.
-	Zagotovljen mora biti dolgoročni najem za najmanj 10 let.
Rok za zbiranje ponudb je 8 dni po objavi.
Pisne ponudbe morajo vsebovati tloris prostorov, dokazilo o lastništvu prostorov, ki so predmet najema, izpolnjevanju razpisnih pogojev ter pogojev za najem (čas najema vsaj 10 let, cena najema z obratovalnimi stroški).
Ponudbe pošljite na naslov: Center za socialno delo Trebnje, Kidričeva ulica 2, Trebnje.
Vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko dobijo interesenti na CSD Trebnje, št. tel. 30-44-256.
OBVESTILO
Podjetja, organe, organizacije, skupnosti, delovne ljudi in občane obveščamo, da po sklepu občinskega sveta Občine Mirna Peč z dne 20.3.2001 v času od 2.4, do 2.5.2001 poteka JAVNA RAZGRNITEV osnutka zazidalnega načrta obrtne cone “Postaja”. V okviru omenjene razgrnitve je v četrtek, 11.4.2001, v Osnovni šoli Mirna Peč organizirana tudi
JAVNA OBRAVNAVA osnutka dokumenta, ki se bo pričela ob 19. uri.
Vljudno vabljena vsa zainteresirana podjetja, organi, organizacije, skupnosti, delovni ljudje in občani.
OBČINA MIRNA PEČ
POPRAVEK
Varstveno delovni center Krško-Leskovec Ul. Staneta Žagarja 4, Leskovec pri Krškem,
je v 13. št. Dolenjskega lista, 29. marca 2001, objavil javno zbiranje ponudb za najem prostorov za potrebe enote VDC Brežice in celodnevnega varstva v občini Brežice. Zaradi tiskarske napake podaljšujejo rok za zbiranje ponudb do 12.4.2001, rok za oddajo ponudb pa do 13.4. 2001 (do 14.ure).
Dober dan jutri!
RADIO
OGNJIŠČE
Kum 105,9 Boč 107,3
RADIO f BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
TELEVIZIJA NOVO MESTO
DlSIČal
s Trdinovega vrha
na kanalu
ZRNO, d.o.o.
Gmajna 6, 8274 Raka
Zrno, d.o.o., vam nudi ves material od temeljev do strehe po izredno konkurenčnih cenah in lastno dostavo na dom oz. gradbišče.
Poleg gradbenega materiala vam v Zrnu, d.o.o., nudimo kvalitetno izvedbo:
-	notranji in zunanji strojni ometi
-	vse vrste fasad
-	izvedba tlakov
-	soboslikarske storitve
-	mavčne obloge stropov in predelne stene
-	ostala zaključna dela v gradnji
-	urejanje dvorišč s kvalitetnimi tlakovci vseh mogočih barv in kombinacij proizvajalca Samoborka Samobor
-	cement Anhovo 899 SIT
-	armaturne mreže 9x6
5.290 SIT
-	stiropor fasada debeline 5 cm do zaključnega sloja, m2
1.450 SIT
-	toplotni omet P 2500
vreča 920 SIT
-	boljši termo omet supertherm
vreča 1.135 SIT
Poleg gradbenega blaga vam nudimo tudi veliko izbiro kmetijskega repromateriala:
1.	UMETNA GNOJILA:
-	NPK 15-15-15, KAN, UREA, NPK 7-20-30, NPK 8-26-26. Cene so za 20% nižje od sezonskih cen in veljajo do 15.4.2001.
2.	Na zalogi je še semenski krompir.
3.	IZBIRA SEMENSKE KORUZE:
-	PIONIR (HELGA, DANELA, RAISA in ostala
od 6.960 do 8.690 SIT).
-	PIONIR STIRA
samo 7.490 SIT
-	AGROSAAT HIBRIDI (LG 23.06 in ostali hibridi
od 5.600 do 6.999 SIT).
-	KVS HIBRIDI
od 6.500 do 7.000 SIT Popust je 10 % na sezonske cene in velja do 15.4.2001.
V tem tednu je ugodna ponudba škropiv:
PRIMAEXTRA GOLD samo 2.299 SIT, MOTIVELL 9.995 SIT, BASAGRAN DP 2.582 SIT, FRONTIER 3.990 SIT, ANTRACOL j.548 SIT, THIODAN 444,88 SIT, PEPELIN 364,40 SIT.
Ostala škropiva pa so za 30% cenejša od sezonskih.
Posebna ponudba za vinogradnike. Cene veljajo do 1.5.2001.
Telefon:
07/49-75-410
07/49-75-086
07/47-57-090
MESTNA OBČINA NOVO MESTO Občinski svet
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja-
javni poziv
za zbiranje predlogov kandidatov za predstavnike zainteresirane javnosti v svetih javnih zavodov Kulturnega centra Janeza Trdine Novo mesto ter Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto
Predloge za predstavnike zainteresirane javnosti, ki naj vsebujejo ime, priimek, datum rojstva, točen naslov stalnega bivališča, izobrazbo, poklic, navedbo zavoda, na katerega se nanaša kandidatura, pismeno soglasje kandidata za sprejem kandidature, ter navedbo predlagatelja, lahko posredujete na naslov: Mestna občina Novo mesto, Občinski svet, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto, najpozneje do 13. 4. 2001.
Občinski svet Mestne občine Novo mesto bo na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenoval po dva predstavnika zainteresirane javnosti v svet vsakega zavoda za dobo štirih let.
Svet zavoda
ZDRAVSTVENI DOM TREBNJE
Goliev trg 3, Trebnje
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA za 4-letni mandat
Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
•	da imajo visoko strokovno izobrazbo medicinske, pravne ali ekonomske smeri
•	najmanj 5 let delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v roku 15 dni od dneva objave razpisa na naslov: Zdravstveni dom Trebnje, Goliev trg 3, 8210 Trebnje, s pripisom “za razpis direktorja”. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisa.
KADROS, Podjetje za kadrovske storitve in kadre Prešernov trg 4, 8000 Novo mesto Za potrebe svojega naročnika iščemo:
PRODAJALCE VOZIL IN NADOMESTNIH DELOV
Pogoji:
•	najmanj poklic prodajalec,
•	smisel za prodajo novih in rabljenih vozil,
•	volja za cenitev vozil,
•	komunikacijske sposobnosti.
Naročnik ponuja delo v urejenem okolju, stimulativen zaslužek, dodatno izobraževanje in usposabljanje.
Pisne prijave pošljite v 14 dneh po objavi na naslov: KADROS, Prešernov trg 4, 8000 Novo mesto.
Na podlagi pravil o delovanju Garancijske sheme za Dolenjsko, sklepa Nadzornega odbora Garancijske Sheme za Dolenjsko in sprejetega programa dela Podjetniškega centra Novo mesto za leto 2001, objavlja Podjetniški center Novo mesto, d.o.o., Garancijska shema za Dolenjsko (v nadaljevanju: PC GS), vsodelovanju z Dolenjsko banko, d.d., Novo mesto; SKB banko, d.d., Ljubljana; Krekovo banko, d.d., Maribor; Novo Ljubljansko banko, d.d., Ljubljana; SIB banko, d.d., Ljubljana, in z drugimi bankami, ki bodo pristopile k projektu,
RAZPIS (povzetek)
dolgoročnih posojil in garancij za dolgoročna posojila za pospeševanje razvoja malega gospodarstva na območju Mestne občine Novo mesto ter občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Šentjernej, Škocjan, Trebnje, Žužemberk, Kočevje, Kostel, Loški potok, Metlika, Semič in Črnomelj
Pogoji za dodeljevanje dolgoročnih posojil in garancij: •
a)	Znesek posojila: najmanj 1 mio SIT, največ 10 mio SIT oz. največ 40% od predračunske vrednosti investicije.
b)	Potrebni lastni viri: najmanj 30% glede na celotno investicijo.
c)	Obrestna mera posojila: TOM + 3,3% letno.
d)	Stroški posojila na banki: 0,5% od zneska odobrenega posojila (najmanj 15.000,00 SIT).
e)	Stroški obdelave na PC: 5.000,00 SIT + 19%DDV na posamezno vlogo.
f)	Odplačilna doba posojila: 1-5 let (od tega možen moratorij 6 mesecev).
g)	Zavarovanje posojila:
•	prosilec lahko zavaruje prejeto posojilo z garancijo PC GS v višini 50% odobrenega posojila, 50% pa v skladu s pogoji banke, ali
•	100-odst. v skladu s pogoji banke.
Razpis je možno v popolni (razširjeni) obliki videti na oglasnih deskah navedenih občin.
Vloge za dodelitev posojil in garancij in vsa ostala navodila ter pojasnila v zvezi s tem razpisom je možno dobiti na spodnjih naslovih.
Vsebina vloge za dodelitev posojila in garancije je razvidna iz obrazca Vloga za odobritev posojila in garancije iz sredstev Garancijske sheme za Dolenjsko, ki ga lahko prosilci dobijo:
v Podjetniškem centru Novo mesto, Ljubljanska cesta 26, Novo mesto Iga. Bukovac, ga. Povše, tel. 07/ 33 72 980),
v Razvojnem centru Pokolpje, Roška 64, Kočevje (ga. Glavač, tel. 01/8950610), na Območni obrtni zbornici Metlika, Partizanski trg 5, Metlika (ga. Bajuk, tel. 07/ 30 58 142),
na Občini Semič, Semič 14, Semič (ga. Kambič, tel. 07/ 30 67 083), na Občini Črnomelj, Trg svobode 3, Črnomelj (ga. Stjepanovič, tel. 07/ 30 61 100), na Občini Metlika, Mestni trg 24, 8330 Metlika (ga. Puljak, tel. 07/ 36 37 410). Rok za prijavo: je odprt od dneva objave razpisa do vsakega 20. v mesecu oz. do porabe sredstev.
Podjetniški center Novo mesto, d.o.o. (v nadaljevanju: PC), in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ) v sodelovanju z Dolenjsko banko, d.d., Novo mesto; SKB banko, d.d., Ljubljana; Krekovo banko, d.d., Maribor; Novo Ljubljansko banko, d.d., Ljubljana; SIB banko, d.d., Ljubljana, in z drugimi bankami, ki bodo pristopile k projektu, objavljata RAZPIS
za finančno pomoč brezposelnim osebam, ki so oz. bodo realizirale samozaposlitev od 1.1.2000 naprej s posredovanjem ZRSZ na območju Mestne občine Novo mesto ter občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Šentjernej, Škocjan, Trebnje, Žužemberk, Kočevje, Metlika, Semič, Črnomelj
1.	Predmet razpisa
Finančna pomoč brezposelnim osebam, ki so oz. bodo realizirale samozaposlitev s pomočjo Zavoda RS za zaposlovanje, preko programa pospeševanja samozaposlovanja, v obdobju od 1.1.2000 naprej. Prosilci so upravičeni do posojila v višini 1.000.000 SIT.
2.	Pogoji za odobritev posojila
a)	Znesek posojila: 1 mio SIT za samozaposlitev;
b)	Obrestna mera: TOM + 2% letno;
c)	Odplačilna doba: 3 leta (z dodatno možnim moratorijem 6 mesecev);
d)	Stroški posojila: 0,5% od zneska odobrenega posojila (najmanj 15.000 SIT);
e) Zavarovanje posojila:
•	z garancijo iz Garancijske sheme za Dolenjsko (možnost samo za prosilce iz občin - vlagateljic v Garancijsko shemo za Dolenjsko, ki imajo plačano pristopnino), v višini 50% odobrenega posojila, 50% pa v skladu s pogoji banke, ali
•	100-odst. v skladu s pogoji banke.
Razpis je možno v popolni - razširjeni obliki videti na oglasnih deskah navedenih občin.
Vloge za dodelitev posojil in garancij in vsa ostala navodila ter pojasnila v zvezi s tem razpisom je možno dobiti na naslovih:
v Podjetniškem centru Novo mesto, Ljubljanska cesta 26, Novo mesto (ga. Bukovac, ga. Povše, tel. 07/ 33 72 980),
v Razvojnem centru Pokolpje, Roška 64, Kočevje (ga. Glavač, tel. 01/ 89 50 610), na Območni obrtni zbornici Metlika, Partizanski trg 5, Metlika (ga. Bajuk, tel. 07/ 30 58 142),
na Občini Semič, Semič 14, Semič /ga. Kambič, tel. 07/ 30 67 083), na Občini Črnomelj, Trg svobode 3, Crnomeljlg a. Stjepanovič, tel. 07/3061 100), na Občini Metlika, Mestni trg -24, 8330 Metlika (ga. Puljak, tel. 07/ 36 37 410).
ZAHVALA
Dva oblaka rodna brata.
Tiho, brez slovesa je odšla od nas moja mama
MARIJA
KEBELJ
Želimo ji večni mir, ki ga je na tem svetu zaman iskala. Zahvaljujem se sorodnikom, sosedom in prijateljem za cvetje, sveče in spremstvo na zadnji poti. Hvala pogrebni službi Oklešen, pevcem iz Šmihela. Posebna hvala prijateljici Mariji Andruščišen za nesebično pomoč v zadnjih letih in družini Lojzeta Jermana.
Hčerka Marica z možem Hermanom Novo mesto, 23.3.2001
POPRAVEK
V prejšnji številki nam je v rubriki Iz novomeške porodnišnice ponagajal tiskarski škrat, ki je eno vrsto ponovil, zato je izpadlo, ko da je Mila Lozar iz Črnomlja enkrat rodila Meliso in drugič Lucosa, Tatjana Muhič iz Črnomlja pa dvakrat Jana. Obe sta seveda rodili le enkrat, in sicer Mila Lozar - Lucosa in Tatjana Muhič - Jana.
Se opravičujemo! Uredništvo DL
NAGROBNE SPOMENIKE izdelujemo, obnavljamo in postavljamo. KAMNOSEŠTVO STEPAN MARJAN s.p. Volčičeva 17, Novo mesto Tel. 07/30 21 188 GSM 031/362 205
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojeni sodelavec
MIROSLAV
BIZOVIČAR
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je zapustil dragi brat in stric
JOŽE
KLEMENČIČ
iz Dolnjega Suhorja pri Metliki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in, znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Doma počitka Metlika, bolnici Novo mesto, Društvu upokojencev Suhor, pevcem, govorniku Jožetu za lepe besede slovesa, g. župnikoma za lepo opravljen obred in g. Piškuriču. Hvala vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti.
Brat Tone z družino
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
KREMEN, d.d., NOVO MESTO
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedo in stric
ZDRAVKO MUHIČ
iz Jurne vasi 12
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani, ter vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izraze sožalja. Zahvala podjetju General parcel, d.o.o. Novo mesto, gostinstvu Rezelj, g. župniku za opravljen obred, pogrebni službi Komunala ter cvetličarni Tatjana iz Šmarjeških Toplic. Zahvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti.
ZAHVALA
Vse cveti, vse brsti, le tebe, dragi Tine, več med nami ni.
V 35. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi brat, stric in botrček
MARTIN ŠTRUMBELJ
z Vinkovega Vrha 7 pri Dvoru
Ob boleči in nepričakovani izgubi našega Tineta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, Lovski družini Plešivica, Gasilskemu društvu Dvor, pevcem, g. župniku Povirku za opravljen obred in Tinetovim sodelavcem iz Gradbenega podjetja Radis MTK Ljubljana. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta
TEREZIJA
KRISTAN
iz Primštala pri Trebnjem
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospodoma duhovnikoma za lepo opravljen obred,' pogrebni službi Oklešen in Šmihelskemu pevskemu zboru. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, če bi te solza obudila, ne bi te črna zemlja krila.
V 39. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga mamica, žena, sestra, sestrična in teta
JOŽICA MODIC
roj. Bučar
Dol. Vrhpolje 2
Ob nenadni izgubi naše drage mamice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja ter sočutvovanje v bolečih trenutkih slovesa. Hvala, ker ste pokojni darovali cvetje, sveče, svete maše in jo tako številno pospremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo podjetjema Arex in Lipi, vaščanom iz Dol Sušic, La Šolskega centra k Novo mesto, 6,b. osnovne šole Šentjernej, pevcem za zapete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, 'gospodu župniku in kaplanu za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Oklešen.
Žalujoči: vsi njeni
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, brat, stric, stari oče in pradedek
JOŽE TURK
iz Zagorice pri Velikem Gabru 7
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, kolektivom Tika, Ribarnica Lera, Valovi za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Velikega Gabra ter pogrebni službi Perpar. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ljubil si delo, dom in družino, v majhni vasici ti srečen si bil, zdaj pa na hribčku mirno boš spal, svečko ti vedno nekdo bo prižgal.
V 74. letu starosti nam je težka in zahrbtna bolezen vzela dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica
JANEZA KOLENCA
iz Dolenjih Dol pri Škocjanu
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pomoč, izraze sožalja ter sočustvovanja v težkih trenutkih bolezni in slovesa. Hvala vsem, ki ste mu lajšali zadnje tedne življenja, še posebej dr. Janežu in ostalemu osebju Visceralnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Posebna zahvala gospodu kaplanu, govornici, gasilcem, pevcem, izvajalcu Tišine, g. Blatniku in vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
\V7/t\ČR VLfA 1^1(1 nn/i\ TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA EHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO UZj-l\ L! LjULjLKJ \JLn\t) ZjZj^LNJULOJLtA POSEST • PREKLICI PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 5. aprila - Vinko Petek, 6. aprila - Irenej Sobota, 7. aprila - Darko Nedelja, 8, aprila - Albert Ponedeljek, 9. aprila - Tomaž Torek, 10. aprila - Mehtilda Sreda, 11. aprila - Leon
Lunine mene
8. aprila ob 5.23 - polna luna
kino
BREŽICE: 5.4. (ob 18.30 in 20.30), 6. in 7.4. (ob 18.30 in 22.30) ter 8. in 9.4. (ob 18.30) Film, da te kap. Od 6. do 10.4. (ob 20.30) Billi Elliot. 11.4. (ob 18.30 in 20.30) Zadnja večerja.
ČRNOMELJ: 6.4. (ob 20. uri) in 7.4. (ob 18. in 20. uri) Prva ljubezen.
KMETIJSKI STROJI
ROTACIJSKO KOSO Sip 135 prodam. 0 (07)34 65 199.	759
GUMI VOZ, 16 col, prodam. 0 (07)3089198. NAKLADALKO SPI 16. pajka Sip, dvovre-tenskega, in plug Posavec, 10 col, prodam 0 (07)3049440.	773
KUPIM
DEBELEJŠO smrekovo hlodovino in bukova drva kupim, 0 (041 )596-687.	801
VINSKO KLET, (60 m2), kupimo v okolici Novega mesta. 0 (041)609-138.	812
KUPIM malo rabljeno ročno točilno za med in prodam večjo količino balirane slame. 0 (07)30-75-173.	805
$ SUZUKI
GROSUPLJE: 6.4. (ob 20. uri) Vertikala smrti.
IVANČNA GORICA: 5.4. (ob 20. uri) Vertikala smrti.
KOČEVJE: 8.4. (ob 19. uri) Vertikala smrti.
KRŠKO: 5.4. (ob 19. uri) Sončna stran ulice. Od 6. do 8.4. (ob 20. uri) Vesojski kavboji. 10. in 11.4. (ob 19. uri) Magnolija.
METLIKA: 8.4. (ob 18. in 20. uri) Prva ljubezen.
NOVO MESTO - Dom kulture: 5.
in 6.4. ter od 9. do 11.4. (ob 18.30 in 20.45) ter 7. in 8.4. (ob 17. uri, ob 19.15 in 21.30) Škandalozno pero.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: 8., 9. in 11.4. (ob 20. uri) Billy Elliot.
RIBNICA: 7.4. (ob 21.15) Vertikala smrti.
TREBNJE: 8.4. (ob 17. uri) Himalaja.
VELIKE LAŠČE: 7.4. (ob 20. uri) Vertikala smrti.
MOTORNA VOZILA
HYUNDA1 Atos Urban GLS, vsa oprema, letnik 2000 in opel kadett 1.4 S, letnik 1991, prodam. 0 (07)3052-415.	744
CLIO, letnik 1998, prodam. 0 (07)3341369. AUDI A 4 1.6, letnik 1999,35.000 km, kovinske modre barve, vsa dodatna oprema, prodam. 0(041)639-345.	804
TOMOS APN 6. letnik 1997, rdeč, MF izpuh, 5 prestav, kot nov. prodam za 70.000 SIT. O (041)559-735.	785
' PREPIS VOZIL"
v 041/546-159
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto
JUGO 55, letnik 1990, v zelo dobrem stanju prodam. O (031)516-083.	788
BMW 316, letnik 1988, 110.000 km, registriran do 4/02, prodam. 0 (07)3076766. 768
POSEST
PARCELO z vinogradom v okolici Šmarjeških Toplic prodam. 0(031)784-283.	749
VIKEND na Primskovem nad Litijo, na parceli 4000 m2, prodam. 0 (041)682-736. 754 STAREJŠO enostanovanjsko hišo na Dvoru pri Žužemberku ugodno prodam. 0 (031) 517-811.	763
PRODAMO: hiše v Novem mestu, Šmarjeških Toplicah, Krški vasi. Dolenjskih Toplicah, Otočcu; kmečko domačijo v Gor. Stari vasi; stanovanja vNovem mestu (1-, 2-, 2,5-sobno), Trebnjem (gars., 2-sobno), Straži (1-sobno); vikende na Trški gori, Vinjem Vrhu, Karteljevem; apartma hišo v Termah Čatež in Moravskih Toplicah; zazidljivo parcelo na Ratežu.
ODDAMO: delavnico za avtoličarstvo. KUPIMO: hiše v Novem mestu, Trebnjem.
POSREDUJEMO pri prometu vseh nepremičnin na Dolenjskem in v Ljubljani.
STANDOM NEPREMIČNINE, P.E. Novi trg 1, Novo mesto, 0 07/33-80-455, 041/643-999, 040/287-597.
NOVEJŠO HIŠO. 10 km iz Novega mesta, prodam ali menjam za stanovanje. 0 (041) 458-824.	764
MANJŠO staro hišo (lahko v slabem stanju), ob tekoči vodi ali blizu nje kupim. Lokacija: občina Trebnje ali Ivančna Gorica. 0 (041)237-223.	792
GOZD, 70 a, v Šentjoštu ugodno prodam. 0 (041)246-707.	793
HIŠO z vrtom v okolici Novega mesta prodam. Šifra “OB KRKI"	803
PREKLICI
MARJAN LUZAR, Planina 10, PLanina, in Franc Luzar, Iztokova 40, Nova Gorica, prepovedujeva bratu Božu Luzarju iz Kopra, Istrska 93, dajanje najinih 2/3 v najem brez najinega soglasja.	758
ALBINA ŽABKAR, Dobrava 4, Raka, prepovedujem Majdi Žabkar iz Dobruške vasi 5 vsak posek drevja v mojih gozdovih, ker niso njena last.	790
DVOJNO belo korito za kuhinjo, zapakirano, dimenzije 83 x 49 cm, ugodno prodam. 0 (041)860134.	415
HLADILNIK Gorenje, 120-Iitrski in enojno korito z ocejevalnikom Kolpa prodam. 0 (07)3325737 ali 041 410-281.	554
NOVO zunanjo elektro omarico POM 4, s števcem, podnožjem varovalk, ter jugo 45, letnik 1990, prodam. 0 (031)259-429. 707
KAKOVOSTNO rdeče vino z območja Bizeljskega (Pišece) prodam. 0 (07)4965526 ali (041)823-938 .	740
GUMI VOZ, 12 col, in premo do 51 prodam. 0(07)3076312.	746
KROMPIR frizija, braid, sante, dezire ter za krmo ugodno prodam. 0 (01 )7885-097. 747
LEPO OHRANJENE lesene sode, 560 litrov. 320 litrov, 160 litrov in 65 litrov prodam. 0 (07)3059267, po 19. uri.	750
VINO CVIČEK, belo in frankinjo prodam. 0 (07)8149037	752
BAL1RANO SENO ali silažo v foliji prodam. 0(031)304-351.	769
VINO, beli pinot, modri pinot in dolenjsko rdeče, prodam. 0 ( 041)762-549.	771
RAZSUTO SENO in balirano slamo prodam. 0 (07)4920493.	772
KROMPIR, primeren za nadaljnje sajenje, sorte sante, jerla, frizija in romana, ter jedilnega in za krmo prodam. Lampret, Gatina 23, Grosuplje, 0 ( 01)7862-316.	775
VINO FRANKINJO, elektromotorje, 5.5 W, 4 W, 2 W, ter novo polosovino za R 4 prodam. 0 ( 041)883 392.	776
RAZSUTO SENO in balirano slamo prodam. 0 (07)4920493.	777
SENO, krompir prodam, podarim pa dobrega psa zlatega prinašalca. 0 (07)3089574.
SUHO seno prodam. 0 (07)3044505 . 780
UGODNO PRODAM fantovsko obhajilno obleko in čevlje 36 in 37. 0 (07)3079623.
PREKAJENE ŠUNKE, ocvirke, orehe in vinski kis prodam. 0 (07)3050220.	796
NEBALIRANO seno prodam 0 (07) 3466040.	798
SENO prodam. 0 (07)4987342.	799
SKEDENJ in kozolec prodam. 0 (07)49-75-098.	811
POLIETILENSKA KAJAKA Prijon slalom in Dagger medieval prodam za 60.000 oz. 100.000 SIT 0(041)691-432.	816
OTROŠKI VOZIČEK, avtosedež in fantovsko obleko za obhajilo prodam, podarim pa otro-ško stajico. 0 (041 >392-616.	745
NOVO MIZO (200 x 90) in dve klopi (smreka), vhodna vrata (208 x 106) (hrast), notranja vrata (smreka) in zaključne letve za strop ali parket prodam. 0 ( 07)30-79-618.
■V///-
S 07/30 24-791
Svvift 1.0 GL 3V
že za 1.208,900 tolarjev.
Količina vozil omejena.
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rastja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj. Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič.
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolporlazi 240 tolarjev, naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev, za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolportažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan Sutdsl. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3,300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev); za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst DDV.
Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odsl. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881 Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto. 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet: http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale'sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
SUZUKI JIMNY, letnik 1998,4x4, prvi lastnik, prodam. 0(041)691-434.	748
PRODAM
RAZNO
V TRGOVSKEM centru Hedera v Novem mestu oddamo lokal, 52 m2, za trgovino ali gostinstvo. 0 (041 >677-948.	762
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868
UMETNI KAMEN
za oblaganje fasad v različnih barvah! CENA Z DOSTAVO IN POLAGANJEM od 3.300 SIT m2. Polagamo tudi klesani naravni kamen pravilnih oblik.
KOŠMRLJ, s.p., Meniška vas 7, Dolenjske Toplice Tel.:	07/3065882
GSM:	041/509-612
enostavno...
PLAKET
NEPREMIČNINE
Novo mesto tel. ne. 07/ 393-3M0 Ljubljana tel. n.c oi/ 588-50-50 Koper tel. n.c. 05/ 663-00-00
f ODKUP NEPREMIČNIN, f • STARO ZA STARO, STARO ZA NOVO O
.. bolj ti!
Za poroke, birme, obhajila, velikonočne praznike si naročite izvrstne domače dobrote: piškote, rezano pecivo, potice, razne torte. Tel. 07/30-73-083
GOTOVINSKA
POSOJILA
MEDIAFIN, d.o.o.. Dunajska 21, Ljubljana
delovni čas: vsak dan non-stop
Novo mesto: 041/538-235
REALIZACIJA TAKOJ !!!
POSLOVNI LOKAL v Brežicah, 76 m2, ugodno prodamo.® (041)642-556.	765
POSLOVNI PROSTOR, 100 m2, za trgovino ali pisarne, oddam v najem. © (041 )726-094.
PARKETARSTVO - polagamo, brusimo, lakiramo parket. Ponudba več vrst tropskih parketov. Za vsa naročila v aprilu 8 % popusta. © (041 )65 2-747 ali (07)3378260.	781
FRIZERSKI LOKAL. 50 m2, na novo opremljen, vpeljan, prodam ali oddam. © (041 )205-714.	795
V ČRMOŠNJICAH pri Stopičah oddamo v najem lokal. ©(07)30-80-010.	809
POSLOVNI PROSTOR, 22 m2, na Novem trgu v Novem mestu dam v najem. © (050) 628-208,(07)337-15-90.	814
SLUŽBO DOBI
SIMPATIČNO DEKLE in fanta za strežbo v lokalu v centru Novega mesta zaposlimo redno ali honorarno. Dodo, d.o.o.. Glavni trg 3, Novo mesto, 0 (031)200-545 ali (041)686-900.	702
OKREPČEVALNICA AS pri AMZS na Otočcu za določen čas zaposli dekle za delo v strežbi. Lahko je tudi študentka. 0 041/ 730151.
DELO DOBI dekle v kava baru Oaza, Šegova 4.0 (041)794-633.	723
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v eni od novomeških okrepčevalnic. Omogočimo opravljanje pripravništva. 007/33 22 765 ali 041/628 385.
As
Primož Staniša, s.p.
Smo mlado, perspektivno, podjetje, ki zagotavlja svojim kupcem kakovostno bivanje. Iščemo nove sodelavce za montažo mavčnih plošč. Zaželene delovne izkušnje. Nudimo:
•	delo v prijetnem kolektivu
•	stimulativno plačilo
•	dodatno izobraževanje
•	možnost stalne zaposlitve Prijave pošljite na naslov: MASTOR Primož Staniša s.p. Črmošnjice 5b, Novo mesto
TRGOVSKO PODJETJE ZRNO, d.o.o.
Gmajna 6, 8274 Raka zaposli
PRODAJNEGA REFERENTA ali REFERENTKO
Pogoji:
-	osnovno znanje računalništva
-	srednja izobrazba ekonomske ali gradbene smeri
-	zaželjeno osnovno znanje nemškega jezika
Vloge pošljite na naslov: ZRNO, d.o.o, Gmajna 6, 8274 Raka. Informacije na tel. št. 041/616-666 (g. Medle) od 8. do 14. ure.
V Restavraciji SILVESTER, Raka 113, zaposlimo NATAKARJA(-ico). Pisne prijave z življenjepisom pričakujemo do 18.4.2001 na naslov: KOPROS, d.o.o., Cirje 6, 8274 RAKA. Informacije na tel. št. 07/47-57-010.
Nudimo dober zaslužek za terensko delo. Pokličite 031/623-894!
MESARSTVO KRUSIC
Bezenškova 11, 1000 Ljubljana tel.: 01/540-37-42
PO NAJVIŠJIH CENAH ODKUPUJEMO ŽREBETA IN KONJE.
ROK PLAČILA 15 DNI!
tel.: 041/653-525, 041/644-711, 041-755-848
LERAN
Novo mesto, Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net
telefon:	07/33 79 940
07/33 79 941 faks:	07/33 22 282
mobitel:	050/633 553
041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Dol, Brezovici, Jagodniku, v Krškem, Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Grobljah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Žužemberku;
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Škocjanu, Šentjerneju;
—
•	VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kolu pn Dvoru, Gor. Suhadolu, Podbočju (Šutenski Vrh), Straži, Škocjanu (okolica);
•	GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, nad Tuševim Dolom, v Mimi Peči, Mokronogu, Novem mestu:
•	POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
•	POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju, Dol. Vrhpolju (gostilna in stanovanje);
•	KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju, Šentrupertu (okolica), na Trebelnem (okolica).
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
Šoferja C- kategorije zaposlimo. Pisne vloge pošljite na naslov:
Tilia, d.o.o., Ljubljanska 89, 8000 Novo mesto.
MIK, d.o.o., TREBNJE zaposli več delavcev, za
določen ali nedoločen čas, za opravljanje del:
MONTER STREŠNIH PLOŠČ. Tel. 041/644-838
VZDRŽEVALNA DELA, Ivan Unikar, s.p., Pluska 14, Trebnje, zaključna dela v gradbeništvu, zaposli več delavcev. 0 (041 >729-808.
NATAKARJA (-ICO), pomožnega natakarja (-ico), kuharja (-ico) in pomožnega kuharja (-ico) zaposlimo. 0 (05)67-47-101, od 12. do 16. ure in od 19. do 22. ure.	755
DEKLE za delo v bistroju redno ali honorarno zaposlimo. Bistro Viktorija, Novak Vika, s.p., Ljubljanska 36, Novo mesto, 0 (041) 609-044.	756
K SODELOVANJU vabimo komunikativne ljudi za organiziranje na območju Slovenije (KR, LJ, MB, CE). Možnost redne zaposlitve. 0 (07)3080080, Bio Club Novo mesto. 766
JO-PO KLJUČAVNIČARSTVO, Jože Počer-vina, s.p., Jurka vas 24, Straža, takoj zaposlim ključavničarja oz. obdelovalca kovin. 770 RAZPIS prostih delovnih mest: vodja oddelka - mizar, 5 let delovnih izkušenj, vodja proizvodnje - mizar, 5 let delovnih izkušenj oz. lesarski tehnik, 3 leta delovnih izkušenj. Lestra Straža, d.o.o., Vavta vas 45,0 (07)3084950.
DEKLE za peko pic potrebujemo za občasno nadomeščanje. Picerija Šentpeter, Otočec, 0 (041)630-213.	783
SLIKOPLESKARSTVO Srečno Nagelj, s.p., Smolenja vas 34 a, Novo mesto, zaposli pleskarja. 0(041 >623-426.	784
KITAJSKA RESTAVRACIJA Nan king, Mačkovec 6, zaposli natakaija. Delovni čas vsak dan od 12. do 23. ure, 0 (07)3370 630.
V OKREPČEVALNICI RODEO v Šentjerneju zaposlimo prijazno in komunikativno dekle za strežbo. 0 (041)919-467 ali (07) 3082221.	787
ENKRATNA PRILOŽNOST, denar takoj, takojšenj kredit, resno delo! Irena Pohorec, s.p., Reseva 24, Ptuj, 0 (041)798-535.	791
VOZNIKA za mednarodne prevoze Slovenija - Nemčija zaposlim. Avtoprevozništvo Franc Lušina, s.p.. Bela Cerkev 13. Šmarješke Toplice, 0(041 >635-532.	794
IZKUŠENEGA komercialista za trženje oglasov iščemo. Odličen zaslužek! 0 (01)547-11-40.	802
ZAPOSLIMO simpatično dekle za delo v strežbi. 0 (040)36-99-77.	807
ZAPOSLIM VOZNIKA C in E kategorije za mednarodni prevoz. 0(041)6204)13.	810
SLUŽBO IŠČE
GRADBENI TEHNIK z večletnimi izkušnjami v operativi in projektivi išče redno zaposlitev v Novem mestu. 0 (07)4920731.
STANOVANJA
DVOSOBNO STANOVANJE. Ul. Slavka Gruma, 58 m2, četrto nadstropje, prodam. 0 (041)564-648.	789
DVOSOBNO STANOVANJE, (57 m2), 4. nadstropje v Novem mestu, prodam. (07)33-26-369 in (041)705-194.	808
ENOSOBNO STANOVANJE na Jakčevi ul. v Novem mestu, 46 m2.3. nadstropje, prodam. 0(041)726-598.	813
ŽIVALI
SPREJEMAMO NAROČILA za bele enodnevne in kilogramske piščance, rjave in gra-hastejarkice. 0 (07)8189038, Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec.	126
NESNICE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj. 0 (07)3052806, v Gostilni Krulc, Mostec. Dobova, (07)4967587 in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, 0 (07)3084111 .	241
VALILNICA NA SENOVEM obvešča, da zbira naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev, 0 (07)4973190. Naročila pa bomo zbirali tudi v trgovini Graben v Novem mestu, 0 (07)3323141, trgovina Popotnik, Dobrava (gasilski dom), 0 (07)3081133 in v Kmetijski zadrugi Metlika, C. brigad 12. 596
KRAVO SIVKO, staro 7 let, v osmem mesecu brejosti in telico sivko, tudi brejo, prodam. 0 (07)3085860.	757
ČEBELJE DRUŽINE na AŽ satih, s panji ali brez prodam. 0 (031 (640-140, zvečer. 761
TELIČKA, starega 10 dni, sivca ali simental-ca, kupim. 0(07)3068537.	774
NEMŠKEGA OVČARJA, starega 15 mese-cev.prodam. 0 ( 07)3377490.	797
RJAVE vzrejene nesnice, enomesečne bele piščance ter R expres prodam. 0 (07) 3040189 ali (041)542-756, Ramovš. Šentrupert.	800
RJAVE JARKICE, cepljene, odlične nesni-ce.dobite pri Mavcu, Iška 15, Ig, 0 (01)28-62-219.	815
ČE BI ZNALE, BI TUDI ŽIVALI ZAPELE...
Pravo veselje je imeti zdrave živali.
Krkini proizvodi iz novega programa HomeVet omogočajo zdravo in uspešno rejo domačih živali. Izdajajo se brez recepta.
Z njimi zadovoljujemo vsakodnevne in povečane potrebe po vitaminih in mineralih, zvišujemo odpornost proti okužbam, odpravljamo prebavne motnje, spodbujamo rast in proizvodnost ter tako povečamo gospodarnost reje domačih živali.
Ob upoštevanju strokovnih nasvetov veterinarja in ob rednem dodajanju pravilno izbranih vitaminsko mineralnih dodatkov iz Krkinega programa HomeVet bodo živali bolj zdrave, rejci pa zadovoljnejši.
oS
I^KRKK
Poleg dvokilogramske vrečke je na voljo tudi desetkilogramska. v kateri najdete priročno merico.
NISSAN ALMERA ELEGANCE|
Ker ljubim drugačnost...

NISSAN ADRIA iiA. pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, http:Zwww.nissan.si
Pooblaščeni trgovca: SEVNICA: Avtomehanika Zjerer (07) 8140 389; OTOČEC: Avtomehanika Vidrih (07) 30 99 310.
( MŽkAN |
Načrtujemo'm izboljšujemo Že več kot 80 let
zavarovalnica tilia
ZAVAROVALNICA TILIA d.d.
VABI
K SODELOVANJU HONORARNE SODELAVCE ZA TRŽENJE ŽIVLJENJSKIH IN PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ
S povečevanjem števila sklenjenih zavarovanj in z vašim zaupanjem širimo honorarno zastopniško mrežo na območju Dolenjske, Bele krajine, Posavja, Kočevja in Ribnice.
Bodočim sodelavcem nudimo:
•	brezplačno strokovno izobraževanje
•	stimulativni zaslužek
•	samostojnost pri delu
•	ustvarjalno in delovno okolje
Od kandidatov pričakujemo:
•	najmanj srednješolsko izobrazbo
•	vozniški izpit B kategorije in lasten prevoz
•	veselje do dela z ljudmi
•	komunikativnost
Vaše cenjene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v roku 15 dni na naslov: Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto, Seidlova cesta 5.
v katalogu?!
To in še veliko več. V najnovejšem katalogu
"Pomlad - poletje 2001”.
Ne spreglejte Merkurjevih vročih cen!
Na policah Merkurjevih in Kovinotehninih prodajaln.
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo

samo
284,00 SIT
od 29.3. do2.4.2001
7 7.dr;uni r in Pivnum
Mercator
V vseh poslovalnicah
PORTRET TEQA TEdNA
Janez Janežič
Je kakšna slučajna podobnost ali celo zakonitost v obnašanju fanta, ki, takoj ko mu prijatelj nalašč zgrabi za bleščečo se "ba-lanco ”sodobnega kolesa, potegne iz žepa jelenjo kožo in do onemoglosti polira z dotikom človeške roke zamaščeno balanco, ter našim portretirancem, ki na parkirišču po neumnosti oplazi lepo vzdrževanega jeklenega konjička? Te praske Mirnčan Janez Janežič sam seveda ne more sam dovolj temeljito odpraviti, zato nestrpen čaka, da mine ta zanj “nesrečni" dan in odpelje avto v popravilo k ličarju.
Oba dogodka sta resnična in nazorno kažeta značaj obeh pe-dantnežev. Toda kako bi brez te pedantnosti Janežičevi radijsko vodeni letalski modeli nekoč zmagovali na tekmovanjih slovenskih modelarjev, kako naj bi kot mentor prenašal kakovost izdelave modelov na mlajše rodove na Mirni v tem že opuščenem konjičku?
Danes 54-letnemu Mirnčanu Janezu Janežiču, ki se je v mirn-
ski tovarni šivalnih strojev izučil za orodjarja, z 28-letnim delom na KPD Dob in dokupom poldrugega leta že okrog svojega snidenja z Abrahamom pa zagotovil pokojnino, se ni smela tresti roka, ko je bil samostojni konstruktor v razvoju na KPD Dobu. Natančen je moral biti tudi pri svoji popoldanski obrti - sitotisku, kar uspešno nadaljuje sin Boštjan. Janežičev še vedno najbolj priljubljeni konjiček pa sta snemanje z videokamero in fotografija. Kot zunanjega sodelavca novomeške televizije, vestnega snemalca in kronista dogodkov, kakršen je denimo v sosednji sevniški občini že dolgo tudi Franci Pavkovič, ga poznajo ljudje skoraj v slehernem zaselku trebanjske občine. Saj ljudje hočejo, da je JAJ10, kot Janežič označuje svoje prispevke za Vaš kanal, zraven tako rekoč pri vsaki pasji procesiji, ki seveda za prireditelje to nikakor ni.
Janez si je z odpravnino ob upokojitvi kupil polprofesionalno kamero, da ne bi žalostno končal ob podpiranju šankov, kot se dogaja številnim mladim upokojencem, ki se ne znajo zaposliti in se zapijejo. Janežič si je lani tudi ob podpori 10 krajevnih skupnosti, občine in podjetnikov nabavil novo profesionalno kamero. Zato kot moralni dolg občuti vsako povabilo, naj se oglasi s kamero bodisi zaradi ceste, vodovoda ali kake prireditve. Objavljene prispevke vestno snema in arhivira. To mu vzame veliko časa, in če bi delal le zaradi plačila, bi že zdavnaj opustil to delo in se še bolj posvetil zeleni bratovščini in vinogradu na Debencu.
PAVEL PERC
Ročno delo je kot mamilo
Nikola Piškurič iz Metlike je imel dolga leta za moške precej nenavadnega konjička: vezel je gobeline
SLASTNO IN VABLJIVO 'ZA OKO - Sestra Vandelina je svoje tečajnice in tečajnika poleg kuhanja in vabljive priprave jedi podučila tudi o tem, kako se vede pri mizi, o načinu strežbe in pospravljanja z mize. Seveda so vse pripravljeno tudi pokusili.
METLIKA - Naključje je hotelo, da je prav takrat, ko se je Nikola Piškurič iz Metlike leta 1974 upokojil, prijateljica dala njegovi ženi Mariji gobelin, ki ga nikakor ni mogla dokončati. A tudi Marija ga ni nikoli vzela v roke, ker preprosto ni imela časa. Zato pa seje dela lotil Nikola in šlo mu je tako dobro od rok, da je začel kupovati vedno nove in nove gobeline, marsikdaj pa je vezel tudi po cele dneve.
"To je kot mamilo. Ko sem začel, nisem mogel odnehati, tako meje zasvojilo," pravi danes, ko se spominja tistih let. Zadnja leta namreč ne veze več, ker mu je opešal vid, a tudi sedeti ne more prav dolgo. „Koliko gobelinov sem izvezel, ne vem prav natančno. Bilo jih je več kot sto, zagotovo pa vseh ne bi mogel obesiti po stenah naše hiše. Veliko sem jih razdal, tudi v Ameriko, Kanado, Avstralijo, Bosno pa seveda po Sloveniji. Nikoli pa nisem nobenega prodal, tako da nisem iztržil zanje niti za pivo," se nasmehne Piškurič.
Zanimivo je, da Nikola pred upokojitvijo nikoli ni delal nikakršnih ročnih del, ki so tudi sicer za moške precej neobičaj-
Nikola Piškurič ob enem od svojih gobelinov.
na. V Nemčiji, od koder sta se z ženo preselila v Metliko šele pred nekaj leti, je bil namreč gradbeni delavec. In ko seje pri 44 letih zaradi zdravstvenih težav upokojil, je vezenje prišlo kot naročeno. Kot že rečeno, danes sicer ne veze več, ostala pa je bogata zbirka, in kadar želi Nikola obuditi spomine na tista prijetna leta, se le sprehodi po hiši, ki kar nekoliko spominja na galerijo. Dvakrat je nekaj svojih gobelinov razstavil tudi na občnih zborih Društva upokojencev Metlika, na katerih so bila razstavljena dela društvenih članov.
M. B.-J.
Sestra Vandelina je vse življenje posvetila vzgoji mladih in starejših v kuharski spretnosti in gospodinjstvu, vseskozi pa se je tudi sama izpopolnjevala. Kar trikrat je posodobila Slovensko kuharico sestre Felicite Kalinšek, v letu 1994 pa je založba Vale-Novak izdala Kuharico sestre Vandeline, ki jo je napisala na željo svojih tečajnic. Želele so namreč imeti kuharico, v kateri bi bili recepti napisani tako, kot se kuha vsak dan. Kot kaže, se je sestri to tudi posrečilo, saj so knjigo natisnili že v 70.000 izvodih.
Svoje bogato znanje sestra Vandelina, ki šteje že preko 80 let, prenaša na številne generacije na različnih tečajih in izobraževanjih, kot je bilo to v Gorenjem Gradišču. Tokrat so njene tečajnice pod njenim budnim očesom pripravile dvobarvni ponvičnik v kurji juhi, gobovo juho, piščanca na lovski način, rižev narastek z gobami, zeljne rezine z gobami, ajdove štruklje s skutinim nadevom, cvetačo z bešamelom, puranje zrezke v listnatem testu, šunko v testu, sadni kruh, malinovo hladetino, rolado s čokoladnim nadevom, prekmursko gibanico in malinov sladoled...
“Mladim je treba dati delo v roke, pa bo vse v redu. Delo prežene marsikatero muho. Pri tem je najpomembnejše, da vse, kar delaš, delaš z ljubeznijo. Tudi pri kuhi je tako,” je med drugim, polna življenjske energije, pripovedovala sestra Vandelina. Za konec pa še njen nasvet, ki ga ob današnjem hitrem načinu življenja radi pozabljamo: nikoli ni dobro, da mimogrede ali stoje pojemo hrano. Red in zmernost sta najboljši post, zlasti če hočemo ohraniti vitkost, zato porazdelimo obroke preko celega dneva.
M. Ž.
SLOVENSKI KLJUKEC -Ajdi Žagar, učenki 5. razreda OŠ Mirna, L nagrada in kipec Kljukca. Ajda je zapisale tale prisrčen pogovor: “Piščanec, koliko je ura?" ..Dvanajst in trideset minut!" „No, potem si pa že pečenka!" Na posnetku: Ajda prejema kipec za najboljšo otroško laž iz rok predsednika KS Mokronog Antona Mavra. (Foto: P. Perc)
GOR. GRADIŠČE PRI ŠENTJERNEJU - Iz domačije Krhin ali po domače pri Martinovih se je minuli torek vil omamen vonj. Pod vodstvom poznane sestre Vandeline sta skupina 16 krajank Gorenjega in Dolenjega Gradišča ter predsednik hortikulturnega društva Azalea Karl Žužek, kije mojstrico kuhanja in avtorico več kuharskih knjig tudi povabil v goste, pripravila lepo število kulinaričnih dobrot.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
“Štajerski Dolenjec“ vas pozdravlja! - Podnevi je bil Medo na cepljenju, ponoči je izginil neznanokam - “Adecco mi je pomagal do zaposlitve - hvala! “
PA JE PRIŠLA POMLAD - In spet se je zgodil čudež vseh čudežev - prišla je pomlad. (Foto: A. B.)
V četrtek smo šteli čas že po novem, poletno. Zato smo tudi dežurni telefon vklopili nekoliko pozneje, ob 20. uri. Mogoče je to razlog, daje bilo klicev do 21. ure prav malo. Če to pomeni, da je zmanjkalo problemov - ali ni to lepo?
Poklical je Ivan Križe iz Gornje Radgone, “štajerski Dolenjec", kot je rekel samo sebi. Lepo pozdravlja vse Dolenjce. Dolenjski list mu je všeč, kot je povedal. Številko 12, ki je ni dobil, bo prejel kmalu, ker smo mu jo poslali.
Novomeščanka Š. J. je ob psa. Kot je povedala, je dala žival pred dnevi cepiti. Potem pa je ponoči pes izginil, čeprav je bil privezan. "Če se je dozdaj kdaj odvezal, je počakal pred hišo. Zato mislim, da ga je zdaj kdo vzel, saj je lep pes. Vzel pa ga je kdo, ki je vajen psa, drugače ga ne bi mogel odpeljati," je rekla Š. J. Dveletni kraški ovčar, to je ta pes, sliši na ime Medo. Če bi ga kdo videl ali če bi kdo opazil, da imajo kje psa, prej pa ga niso imeli, naj o živali sporoči na telefon 332 59 84. Tako prosi Š. J., ki ji je zelo žal psa. Mogoče bo ta zapisa pomagal, da se bo Medo vrnil.
Ivan iz okolice Novega mesta je na tokratni dežurni telefon povedal: “Ker sem bil do nedavnega
odnos zaposlenih v Adeccu. Poleg tega bi jih pohvalil tudi zato, ker so mi v kratkem času našli zaposlitev, s katero sem zadovoljen. Zato se mi zdi primerno, da moja pohvala najde prostor v tej rubriki Dolenjskega lista," je rekel Ivan.
M. L.
Koncert
Janeza Doltarja
NOVO MESTO, ČRNOMELJ -Ob izidu zgoščenke pop etno glasbe je avtor Janez Doltar pripravil promocijska koncerta s tam-buraškim ansamblom Dobreč iz Dragatuša. V petek, 6. aprila, bo koncert ob osmih zvečer v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu, v nedeljo, 8. aprila, pa ob 19.30 v Kulturnem domu v Črnomlju.
brezposeln, sem se oglasil pri firmi Adecco. Taje v Novem mestu in se ukvarja s posredovanjem zaposlitev. Rad bi pohvalil prijazen in lep
Nagrajeni Vasovalci
BOHINJSKA BISTRICA - Belokranjski narodno-zabavni ansambel Vasovalci je na sobotnem festivalu Slovenska polka in valček 2001, ki ga je v Bohinjski Bistrici pripravila Televizija Slovenija, dosegel velik uspeh. Z valčkom Prepelica so prepričali strokovno žirijo, da jim je podelila glavno nagrado za najboljši ansambel festivala, dobili pa so tudi nagradi za najboljšo melodijo in najboljše besedilo. Na omenjenem izboru, ki je med največjimi festivali tovrstne glasbe v Sloveniji, se je z novimi skladbami predstavilo 12 ansamblov.
\
Oljki
(Odlomek)
Glej prišla oljčna je nedelja . in polne srčnega veselja vrvijo trume v božji hram. Odrasle zreš in otročiče, nesoče oljkove snopiče, če ne, mladike oljčne vsaj: svetišče zdi se oljkov gaj.
Skoz okna sonce božje lije v ta gaj svoj zlati žar z nebes, a bolj še sreče sonce sije otrokom z lic in iz očes skoz senco oljkovih peres.
Pristopi starček sivolas in blagoslov nebeški kliče njegov srčno moleči glas na oljčne veje in snopiče: o, naj te oljke, kjer bi bile, bi blagoslov in mir delile! SIMON GREGORČIČ (1844 - 1906)
____________________________J
------------------1 \
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa ie opozoriti na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
\_____________________/
Zakaj je najmanj ljudskih laži?
“Znano je, da gre starejšim že malo na otročje. Zato svetujemo vladi, naj denar za pokojnine zahteva od UNICEF-a!” Tole je prvonagrajena politična hudomušnica Slovenskega Kljukca
Koncert
Marijana Novine
OTOČEC - Marjan Novi-na bo v petek, 6. aprila, ob 23. uri v diskoteki Otočec na promocijskem koncertu predstavil javnosti svojo prvo samostojno zgoščenko in kaseto z naslovom Ljubil sem in ljubil bom.
Planinci na očiščevalni akciji
METLIKA - Planinsko društvo Metlika je v nedeljo, L aprila, organiziralo čiščenje planinske poti iz Metlike na Trdinov vrh ob slovensko - hrvaški meji, ki je znana kot metliška pot. Okrog 40 udeležencev je posekalo grmovje, na novo markiralo planinske označbe, obnovilo napisne table ter očistilo tudi širše področje ob poti. Člani društva se bodo v soboto, 7. aprila, priključili tudi skupinski akciji Občine Metlika. Očistili bodo sprehajalno pot okrog Metlike in sprehajalno pot Metlika - Brčice -Grabrovec - Metlika. Sodelovali bodo tudi mladi iz planinskega krožka.
MOKRONOG - “Trebanjska občina se pospešeno pripravlja na svečan sprejem sedmih avtobusov azilantov. Nastanjeni bodo v Trebanjskih goricah, saj so vinogradniki že ponudili svoje zidanice v brezplačno uporabo v zameno za legalizacijo črnih gradenj.” Treba-njka Marija Kovač, ki je spesnila tole domislico, je dobila nagrado Dolenjskega lista, to je izlet z našimi naročniki, za najboljšo dolenjsko politično laž.
Voditelj prireditve Slovenski Kljukec, kije preteklo nedeljo, 1. aprila, napolnila mokronoško kulturno dvorano, Rado Časi je zlahka odgovoril Sašu Hribarju, kako so “tile odštekani Mokronajzarji prišli do tako odštekanih besedil”. Organizator ponovno oživelega Slovenskega Kljukca, Moški pevski zbor KUD Emil Adamič, ki ga vodi Stane Peček, je pač v Dolenjskem listu, Nedeljskem dnevniku in na valovih Studia D objavil razpis, na katerega je prispelo okrog 150 domislic. Teje prebrala, izbrala in uredila komisija v zasedbi
upokojenec Stane Peček, kije tudi avtor projekta Slovenski Kljukec, živinozdravnik magister Iztok Rep in slavistka Vesna Magovec - Regent.
Največ prispevkov je prišlo izpod otroških peres. O Lažnivem Kljukcu so prikupno pesmico spesnile učenke 4. razreda s Trebelnega. Manca Kolenc z Mirne je poslala pravcato sliko slavnega Leonarda da Vincija, žal pa Kljukčev razpis ne upošteva tudi likovnih del. Sliko bodo prodali na javni dražbi, da bi pokrili stroške te prireditve in še popravili elektriko v kulturnem domu, saj je tako slaba, da za odrom ves čas stoji dežurni električar s pripravljenimi svečami...
Človek se vpraša, zakaj je bil najslabši odziv v kategoriji ljudska premetenost ali ljudska laž ali ljud-
ska potegavščina! Prispevek, vreden kipca je poslala Čudodelka iz zelenega kvarta. Kipec Kljukca pa si je med političnimi hudomušnostmi prislužil 82-letni Peter Pavel Škrinjar iz Zgornjih Gorij s predlogom vladi, kako zapolniti pokojninsko luknjo. "Znano je, da gre starejšim že malo na otročje. Zato svetujemo vladi, naj denar za pokojnine zahteva od UNICEF-a!” Slovenski Kljukec 2001 so popestrili: skeč učencev pod vodstvom Maje Zagorc in Lučke Dreža, nastopi že omenjenega organizatorja. Ženskega pevskega zbora Svoboda z Mirne, Krjavlja, izvrstnega imitatorja bolj ali manj znanih Slovencev Saša Hribarja, za glasbene vložke pa je skrbela skupina Kresničke. Poldruga urica je minila, kot bi mignil.
Ko kuhaš z ljubeznijo
Gradiščanke kuhale pod vodstvom sestre Vandeline -Od dobrot se je miza kar šibila