Natisov 15.000. ^jerc" izhaja vsaki pi,datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-firijo: za celo leto 3 krone, za pol in četrt ktt razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo k»; za Nemčijo stane a celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; n drage inozemstvo se ¡toi naročnino z ozi-m na visokost poštni. Naročnino je pla-fai naprej. Posamezne Jjev. seprodajajo po 6 v. ¡Uredništvo in upravno se nahajata v Pluju. gledališko poslopje štev. 3. Štev. 13. Y Ptuju v nedeljo dne 28, marca 1909 Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V» strani K 32, za i/l strani K 16, za */• strani K 8, za */»• strani K 4, za Vsa strani K 2, za Ve 4 strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. X. letnik. Vojska?! Položaj je nespremenjeno resen. m srbski odgovori na vprašanja nagega ministra n zunanje zadeve so nezadovoljivi. Človek ima Ms, da hoče srbska vlada le časa dobiti, da I dokonča popolnoma svoje oborožanje. Resnično I povedano: Mi kakor noben pametni človek gotovo nismo prijatelji vojske in vemo čisto natanko, da bi vojska zahtevala od prebivalstva idikanske žrtve. Ali sedanje stanje je istotako »vzdržljivo. Troški za obmejno vojaštvo so ogromni in prebivalstvo je grozno vznemirjeno, teti ne smejo ničesar o vojaškem gibanju pisati m zato se širijo le neverjetne razburljive govo! it«. Temu neznosnemu stanju mora biti konec? Srbiji se je dalo doslej dovolj priložnosti, da uredi razmere. Nobena velevlast bi ne imela toliko potrpežljivosti z malo Srbijo kakor Avstrija. To prizna danes celi svet,. Položaj je toni danes sledeči: Vsak hip zna p a d e t i 'odloči l n a beseda; Ako Srbija v zadnjem ¡trenutku ne spremeni svojega stališča, potem lora priti do vojske s Srbijo in , frh o g o r o. V naslednem podamo zanimivejše vesti zad-jijih dnij: Dunaj 23. „N. F. Presse" poroča iz Kon-¡«famtinopla: Položaj se mora najkasneje z adetkom aprila na ta ali oni način razjariti. Nadaljno zavlačenje je izključeno. Ako bi Ifie Srbija pokorila, morala bi takoj razoborožiti , in velevlastim nadaljno mimo zadržanje garan-|tirati. Ako bivelevlasti od Srbije |tegajamstva ne mogle tekom ene-gatedna dobiti, marširali binaši rojaki tudi brez ultimatuma v Srbijo. Dunaj 23. Cesar je sprejel prestolonaslednika Franc Ferdinanda v posebni avdijenci; istotako ministra Ahrenthala. Govori se, da je bil prestolonaslednik medtem tudi v Berlinu pri cesarju Viljemu. Berlin 23. „Voss. Ztg." poroča: Boji na Drini se ponavljajo, tako da nismo več veliko od vojnega stanja oddaljeni. Srbi streljajo na vse avstrijske straže, ki se pokažejo ob Drini. Baje je bil rezervni lajtnant Fuchs od Srbov ustreljen. Zadnja poročila pravijo, da je bilo ob Drini že 17 avstrijskih vojakov ustreljenih. Dunaj 23. Vedno jasneje se kaže, da poizkusi velevlasti, zasiguriti mir, nimajo uspeha. Položajje zelo temen. Budapest 23. Iz Belgrada se poroča : Srbsko glavno mesto Belgrad je izpraznjeno. Včeraj zvečer se je zadnje javne denarje odpravilo. Poštno blagajno v znesku 10 milijonev frankov se je neslo v Aleksinas. Kataro 23. Vse porabljivo vojaštvo Črnegore stoji že pod orožjem. Črnogorska armada obstoji iz 11 brigad. Berlin 23. Iz Cetinja se poroča, da so pri Budnji (Dalmacija) črnogorski vojaki čez mejo na avstrijske streljali in tudi dva avstrijska vo-jaka vjeli. Dunaj 22. V državnem zboru imel je ministerski predsednik govor in m. dr. dejal: Kakor sem že poročal, ni odgovarjala nota srbske vlade na našo demaršo pričakovanju. Tudi ogrska vlada smatra srbski odgovor za nezadovoljiv. Mi nismo takoj na srbsko noto odgovorili, ker bi to položaj poojstrilo, kar hočemo zabraniti. Cilj naši politiki je zasigurjenje in varstvo po aneksiji napravljenega stanja. Mi nimamo izzivalnega namena in ne vladoželjne politike. Srbija ima tedaj še čas, da nam pride nasproti. Ali naša dolžnost je, da se kmalu neznosni položaj na naši meji konča in bodemo na to z vsemi močmi vplivali". Šparkasa v Brežicah. C. k. okrajno glavarstvo v Brežicah izdalo je dne 15. marca 1909 pod št. P. Z. 64 sledeči razglas: „Ravnateljstvu šparkase v Brežicah! — V času od 11. do 18. januarja t. I. narejena revizija šparkase v Brežicah dognala je v splošnem red in varnost tega zavoda in neresničnost v listu „Posavska straža" natiskanih ob-dolžitev ter sumničenje splošne nature"; S tem so vse laži potom c. k. oblasti razkrinkane! Politični pregled. Naval na hranilnice. Brezvestni in neumni ljudje so med ljudstvom razširili smešno vest, da bode v slučaju vojske ves denar izgubljen, ki je naložen v hranilnicah. Vsled tega so nepremišljeni ljudje pričeli dvigati denar iz hranilnic. Seveda je vse to hujskanje le neumnost. Finančni minister Bilinski je v tem oziru tudi v državni zbornici izjavil sledeče: „ — Zalibog se je v mnogih deželah naše domovine razširila vest, da hoče vlada v slučaju vojske v hranilnicah naložene denarje vzeti in za vojsko porabiti. V slučaju vojske, tudi ako se pride v sovražno deželo, je zasebna lastnina nekaj svetega. Kdo bi mogel misliti, da bi se zasebna lastnina lastnih deželanov protipostavno vzelo? To je tako otroško, nerazumljivo, da moramo misliti, da so gotovi agitatorji, ki to nalašč razširjajo. V imenu vlade in vseh drugih izjavljam : nikdar se ne b o d e k aj tacega zgodilo, da bi avstrijska vlada svojo roko na tujo last, ki nam je sveta, položila. Vloge v šparkasah so popolnoma varne, one ostanejo popolnoma varne, pa naj bode vojska ali ne. Vložniki torej nimajo prav nobenega povoda, da bi dvigali svoje vloge iz hranilnice".— Tako je izjavil minister! Upamo torej, da se ljudje ne bodejo dali zapeljavati od srbskih prijateljev, da bi svoj denar jemali iz šparkas ... Podpora pod orožje poklicanih. Vlada je izjavila, da smatra za svojo dolžnost, podpirati družine tistih vojakov, ki bi imeli priti oktobra na dopust, pa se jih je naprej obdržalo in tistih, ki se jih je zdaj pod orožje poklicalo. Podpiralo se bode® družine tako, kakor določa to postava za slučaj mobilizacije. V naslednem podamo glavne točke te postave: 1. Pravico do podpore imajo pomoči potrebne družine, ki živijo od plače vojaka, torej žena, otroci, stariši (ako jih je sin-vojak vzdržaval) itd. — 2. P o d-pora znaša za vsaki dan in vsaki član družine : na Štajerskem 57 vin., na Koroškem 60 vin. Poleg tega dobi še vsak član družine na Štajerskem 29, na Koroškem 30 vin. stanovalne podpore, ako ne stanuje v lastni hiši. Skupna svota podpore pa ne sme biti višja nego je bil navadni zaslužek k vojakom poklicanega. — 3. Kako se prosi za podporo? Podporo se dobi le tedaj, ako se zanjo prosi. Prošnjo je treba predložiti politični oblasti (okr. glavarstvo) in je ni treba kolekovati ter je tudi poštnine prosta. Torej ni treba marke na pismo ; pač pa se mora na kuverto napisati: „Gesuch einer Familie eines zum Militärdienst Einberufenen. Portofrei lt. § 20, Abs. 4, Ges. 13. | 6. 1880, Nr. 70 R.-G.-Bl." — 4. Pravica do podpore pričenja z dnevom, ko zapusti poklicani svoje bivališče; za tiste, ki bi morali oktobra na dopust, pa so bili obdržam, velja podpora od 1. prosinca 1909 ; za rezerviste, ki so prišli oktobra pod orožje, velja z 28. oktobrom. — 5. Podpora se plača vedno pol meseca naprej, i. s. vsacega 1. in 16. v mesecu. Za slučaj smrti v vojski pa veljajo še posebne določbe. Državni zbor je sprejel te dni vladini predlog glede rekrutov. Za predlog je glasovalo 189, proti predlogu pa 103 poslancev, med zadnjimi seveda socialisti, češki radikalci itd. Več Cehov m tudi glavni vodja liberalnih Slovencev Hribar so izginili iz dvorane, ko je bilo treba glasovati. Na vsak način so zdaj časi preresni, da bi se delalo vladi glede vojaštva težave. V ogerski državni zbornici se je potegnilo postavne načrte nazaj, ki se tičejo eolninske in trgovinske pogodbe s Srbijo. Prav tako: kakor ti meni, tako jaz tebi I Ogri in vojska, v ogrski državni zbornici imel je posl. Szemere te dni velezanimiv govor. Dejal je m. dr. : „Trozveza ni bila nikdar tako močna kakor danes. Volitve na Italijanskem so pravi uspeh trozveze. Nemčija pa stoji na naši strani kakor skala in naš m o g o č n i prijatelj cesar Viljem (viharni „eljen "-klici poslancev) stoji z germansko zvestobo poleg nas. Proti nami agitira Rusija, ki pa ni dovolj močna. Treba torej, da pričnemo z aktivno politiko m se nc pustimo več teptati". — Besede tega poslanca so resnične. Mož gotovo ni prijatelj nem-štva, ali resnico mora pribiti, da je najzanesljivejši prijatelj Avstriji — Nemčija, najnevarnejši sovražnik pa Rusija. Kaj pravijo k temu naši prvaki, katerih voditelji romajo po Rusiji ? . . . Nemška kmetska stranka imela je pred kratkem sejo, v kateri je sprejela sledečo rezo-lucijo : Naš poslanik je v Belemgradu povedal, da bi v hipu, ko bi prišli s Srbijo do dobrih političnih odnošajev, stopili z njo tudi v prijateljske gospodarske razmere. Kakšno bodejo te razmere, to poslanik ni povedal. Ker obstoji nevarnost, da bodejo v tem oziru v prvi vrsti interesi kmetijstva trpeli, ugovarjamo odločno, da bi se dalo Srbiji dobičke na troške avstrijskega kmetijstva, zlasti avstrijske živinoreje. To ne sme biti, da bi se igrala naša zunanja politika vedno z življenskirni pogoji avstrijskega kmetijstva. Mi želimo gotovo mir s Srbijo, ali ta mir se ne sme uresničiti edino na troške kmetije. — To so možate besede nemških kmetov! Naši prvaki pa, ki se imenujejo tudi „kmetske stranke", se prepirajo za — Srbe. Dopisi. ste zmago dosegli. Naša občina je bila dosedaj složna in to ni bilo prav našemu župniku, za-toraj je vsejal seme prepira med nas; misli menda župnik Ozmec, da je to zapisano v svetem pismu ? Po besedah Jezusu in Janeza nikoli. Mi smatramo po naši pameti, da občinske volitve nimajo z vero nič opraviti, zatoraj si tudi ne bo-demo nikoli pustili farovške metlje v občinski odbor vsiljevati. To si zapomnite, župnik in kaplan ! Se priporočamo na straži ostajoči, politiki ne vdani farani. Oplotnica. Dne 15. in 16. t. m. vršile so se v Oplotnica občinske volitve, pri katerih je zmagala v I. in III. razredu napredna stranka ali °„Štajercijanci", kakor nas^ zloglasni „SI. Gospodar" imenuje. V drugem razredu dobili pa so večino klerikalci. S temi volitvami je odločno končan boj, kateri se je bil od strani klerikalcev z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi. Ako pomislimo, da so proti nam agi-tirali farji in duhovni iz vseh sosednih far, kakor : iz Konjic, Prihove, Kobl, sv. Jun^erte na Pohorju, Zreče in Čadrama, in da tem nedolžnim gospodom, kateri si vsaki očenaš pustijo dobro plačati, ni bil pregrd in prestrm nobeden pot, moramo pač spoznati velikanski'vtisk tega poraza, da smo dobili v tretjem razredu 46 glasov Večine. Vprvem razredu nam jo pretila nevarnost do „srečke", ali odločil je še v zadnem trenutko prihod gospoda Lovrenca Potočnika iz Rogaške Slatine, kateri je, kakor obljubo, izpolnil svojo možato besedo. Čast in hvala vrlemu g. Potočniku! — Imeli pa smo v prvem razredu tudi volilca, kateri se v Slov. Bistrici, kakor sraka šopiri v vseh nemških društvih, napihuje se občinskem in okrajnem zastopu, kakor se smili tudi v šolskem svetu nemške šole. Videli smo ga v paradi nemškega gasilnega društva z pozlačeno čelado na glavi in opasan pozlačen degen. Vsakomu, ki mu je znano koliko navalov od strani klerikalcev pod nadpove-ljem privandranega Besenšeka in konzorcija je občina Oplotnica skozi 30 let pogumno odbila, mora se studiti do človeka, kateri da častno besedo, da gotovo pride in da se mu posebej brzojavno naznani položaj stranke. Bil si je v skrbi, da mu cerkvena oblast odpove zanaprej nakup sveč in da se mu od te strani tudi prepove postaviti štand za prodajo, ako voli, kakor je obljubil, z napredno stranko. Požrl jo rajše svojo mož-besedo in njegovo sladko srce zlezlo mu je v hlače. Da so bili klerikalci svoje zmage popolnoma gotovi, razvidi sc iz tega, da so si pripravili smodnika in tudi mežnarje nabite imeli, katere pa so v četrtek zvečer v čast sv. Jožefu izstrelili. Čast naprednim voiilcem! Sv. Lovrenc na dr. polj. Tukaj smo imeli ohčinske volitve dne 9. t. m., pri katerih se je pri nas prvokrat za vero šlo (?); vzrok je, ker se še nikoli poprej ni nobeden mašnik v volitve vtikal in agi tiral. Zatorej nas je presenečil naš g. župnik Ozmec Jožef, ko je 7. t. m. sklical zaupni shod in nam naznanjal farovške metlje za kandidate ali za „ Ausschusse". To vam je res izbran iz cele občine „ausšus" ker malo jih je med njimi, kateri razumejo za kaj da so izvoljeni ; med njimi so prijatelji žganja prve vrste, ja celo zavoljo poneverjenja kaznovani. Le-ti bi naj, kakor hoče župnik, našo občinsko gospodarstvo vodili?! Po celi občini so bili prejšni odborniki znani kot zaslužni večkrat izvoljeni možje, kateri so nas branili pred nepotrebnimi stroški v vsakem oziru in zategadel je sklenil župnik Ozmec, da le ti se ne smejo več voliti. Zatoraj je poklical 4 agente, da so na volišču agitirali, voiilcem glasovniso v kraj jemali in po sili faroške metlje zapisovali, zakar se bodejo morali še pri kaznenski sodniji zagovarjati. Med temi so se najbolj odlikovali: kaplan Kociper Tone, 11 krat kaznovani Fošnarič Martin (to je poštenjak in ne zavidamo fajmoštru, ako se more na take ljudi opirati, ako hoče faroške metlje y odbor spraviti). Tudi Štefck Osenak, mežnar, si je pri volitvah kašo skuhal, katero bo gotovo na Ptuju pihal. Zmagali so klerikalci na celi črti in so vpili na volišču : živeli klerikalci! Ali ta zmaga je klavrna, ker Smo mi predložili proti nepostavni volitvi priziv, zatoraj ne bode kruha iz te moke. Takoj so klerikalci to velikansko zmago telegrafirali „Gospodarju". Ako ste res pošteni, tedaj tudi naznanite, s kakimi' sredstvi Štolnine. (Naprej in konec*). Ako priglihajo naši prijatelji v „Štajercu" objavljene postavne štolnine z onimi svotami, katere so morali proti postavi župnikom plačevati, razumel hode vsak kmet, kako se ga je čez uho udarilo. Kmetje pa bodejo tudi izpoznali, kakšen namen ima klerikalna volilna gonja. Vera je v nevarnosti, vpijejo duhovni gospodje in njih po-magači; v resnici pa se gre edino za m o č in denarni žakelj duhovništva. Kmetje naj bi volili klerikalne slamnate možo, da bodejo ovce zopet v župniščih strižene. Klerikalci jam-rajo o slabih časih in vendar prestopajo štol-ninske določbe. Ali vidiš, kmet, to jasno s 1 e-parijo? Popisati hočemo še nekaj postavnih določb štolnine: Za peto koralno dušno mašo mora dobiti župnik 2 K 40 h, vsakdo od zahtevanih levitov pa 82 h (ako se levita ne zahteva, torej nič); vsak posvetni ministrant mora dobiti 10l/a -h (katere pa župnik večidel zase pridrži). O z v o n en j u v vaseh. Za prvo celo zvonenje z vsemi zvonovi za vsako uro K 1571/,, za drugo in zadnjo 44 h. Vsakemu stoji prosto, da pusti med in pred pogrebom kolikor hoče dolgo in na kakšni način zvoniti. Za pol ure se plača le polovico, za četrt ure le četrtino omenjene svote. O m r 1 i š k i h odejah na pa r a h. Za lepo žametno.........K 210 za navadno iz blaga......... — '53 ako se pokrije glavni oltar črno . . . „ 3" 15 ako se pogrne črno odejo s križem v cerkvi z 12 svečami....... 2 10 Za grobno mesto se plača za odrašenega bogatega človeka K l"28Vt, za odrašenega revnejšega K —-521/*, za otroke pa le polovico (do 9. leta). Za napravo groba je plačati mrliškemu kopaču : pri bogatih pri revnih kmetih t/. V katoliški deželi Bavarski je štolnina že odpravljena. Zakaj pri nas ne ? Kakor so klerikalci sovražniki cesarja J II., ki je kmete hotel osvoboditi, tako so sovražniki kmetskega stanu, katerega hočejo tom volitev zopet v svoj jarem spraviti." r i k a 1 i z e m je najnevarnejši v r a ž n i k kmetskega stanu. Da kmete pri volitvah na svojo stran, delajo kalci gospodarske obljube, ki jih ne morej«] nočejo nikdar izpolniti. V odločilnem treni pa izdajo kmeta. Oni hočejo kmeta le vlal in izkoriščati. Dokaz temu^ prestopki štolia Končni cilj klerikalne volitve agitacije je: 5 umen naj kmet ostane, da bode pl č a v a 1; reven naj ostane, da vi klerikalno. Novice. hartove nave je tožen, „narod: Gregorl o p r o ; pred ko zaklica) torej re telji! £ govoril: kateri za zob Iz 16. mi dokazu vsem o njih g ničesar bode prebivi gali, d verouk kazani tej šol gulaše preran ljubi \ naspre zahrbt proti nega škega kmet j« pustili mu b« prileži nemšč K 210 1'56 Va po zimi...... po leti........ 1)227. - 63. Za otroke (do 9. leta) zopet le polovico. Iz vsega tega je razvidno, da danes ne računajo samo fajmoštri, temveč tudi mežnarji preveč. Kakoršen je fajmošter, tak je tudi mežnar. Govorijo o blagostanju kmeta in o krščanstvu, gre se jim pa edino za visoke štolnine. P ust i te m i moje in dajte mi s v o j o, je njih geslo. Kinetjo, vi veste tedaj, kaj morate župniku in mežnarju reči, ako pride po volilni listek ?! Proč z izkoriščanje m 1 Vprašanje je zdaj še: Kakšno postavno varstvo iina prebivalstvo pred nepoštenim računanjem štolnine? Postava od 7. maja 1874 R.-G.-B. št. 50, pravi: Po navadi ne sme biti nobeno župnijsko-uradno dejanje od naprej-plačila štolnine odvisne. Prestopke štolninske postave sme kaznovati okrajno glavarstvo po zaslišanju ordinarijata z denarno globo 200 K. Ako bi tudi to ne pomagalo, sme posvetna oblast zahtevati, da se dotični duhovnik iz službo odstrani. Kmetje! Reklo se vam bode, da so te postavne štolnine prenizke za današnjo draginjo. Ali zakaj pa bi moral kmet duhovnemu gospodu za vsak korak še posebno plačati. Okrajnemu glavarju so vejidar tudi ne plača še posebej njih uradne čine. Župnik ima istotako svojo plačo in druge svoje dohodke, on stanuje v davka prosti hiši, medtem ko mora kmet težko delati in davke plačevati; zakaj bi moral kmet svoje denarje vedno v farovž nositi?« Kristus in njegovi apostoljni vertdar tudi nteo denarje zahtevali ? '__ ' • • [ ■ .. : .•■•.; • *) Glej „Štajerc" štev. 11. z dne U. marca 1909. Cenjenim prijateljem naznanjamo, da i ramo tudi v tej številki mnogo gradiva, zl| mnogo dopisov, na stran položiti. Dogodil zunanji politiki so tako važni, da se mon obširneje nanje ozirati. Prosimo tudi, da sei zdaj vporočila kolikor mogoče na kratko pol Čitateljem na znanje! Od raznih strani I prihajajo vprašanja, zakaj ne prinašamo nol vesti glede vojaških zadev. Povedati mc torej svojim cenjenim čitateljem, da se danjih razmerah ne smo pisati ničesar o \J kem gibanju, ker bi nam oblast to takoj iJ fiscirala. Torej nismo mi krivi . . . Prvaško veleizdajstvo dokazano! Listi I ročajo sledečo naravnost v nebo vpijočo J Ljubljanski prvaški denarnii| vodi (torej zveze prvaški h posojilnic itd.] dovolili Srbiji 20 reči dvajset 1 i j o n e v k r o n p o s o j i 1 a. Od te svetel je 10 m i 1 i j o n e v b a j o S r b i j i že iL plačalo . . . Mi avstrijski državljani stoi PošlJ.e skoraj pred vojsko s Srbijo. In prvaki d^™6, 81 naše denarje za nam sovražne Srbe. S krvai krajcarji torej, katere nalagajo zaslepljeni venski ljudje v prvaško posojilnice^ na Staje Koroškem in drugje, podpirajo prJ v e 1 e i z d a j a 1 c i naše smrtne so n i k e. Ne samo z besedami, ne, tudi z da jem jih podpirajo! Ali ni to veleizdajstvo?i slovenski sinovi bodejo morali morda kri j livati v boju proti onim Srbom, katere pol rajo prvaški posojilničarji z denarjem. Slovensko ljudstvo, v z d r ara i se Kje so izdajalci ? Vlada potrebuje zdaj, jaško (rekrutno) postavo. Kajti ko bi bilij najzagrizenejši prijatelji miru, pripravke morali vendar biti. V takem trenutku je zdaj naša država, je treba vladi sredstv vso dovoliti. To se je tudi zgodilo! Zan je pri temu le dvoje: Prvič to, da jo je ljanski župan Hribar popihal, ko je bilo glasovati. Hribar pa je vodja prvakov, slovenskih poslancev je torej dokazal, sovražnik Avstrije. Tisti Hribar, torej v Ljubljani sam klical vojaštvo, da septembru zločinskim nemirom konec nanfl izjavil se je zdaj proti vojaštvu, ker krva« " eni H ® d k oin sc 1 da z vsal kratki ijah dol se je čina i skega pana prvašl sv. L se bo se ne postai I dnevr versk čilo c imel je pr „Sokt liki h je pi omen veški storil v Ljt zapor svoj vsied s sv« Serše je ob bi bi pri i Tako da je izjavil se je zaaj proti vojaštvu, mi proti Srbiji. Kaj porečejo k temu prvaški pom štajerski in koroški, ki sedijo v enem iuifl klubu s Hribarjem ?! Ali prvaški poslanoj tudi v največjem prijateljstvu s češkimi ra< In ti Češki radik.alci so izjavili, da glaj proti vladini vojaški zahtevi in da bi vsa sredstva, da bi jo onemogočili. „Zivio ja", to je geslo teh ljudi. Sraraujmo se pi poslancev . . . Tožbe proti uredniku K. Linhartu so zdaj nekaka špecialiteta prvaške gospodo.3^__g izdajalska prvaška gospoda menda misli, dal de s tem zagrenila uredniku Linhartu vaj do naprednega dela. Pa se zelo moti! — M znano, so ptujski prvaki po 13. septembru! nabili Linharta sodniji, češ da je prestopil ^ vo po raznih paragrafih. Pri prvi obravnar® bil Linhart tudi na 8 dni zapora obsojef prvaški listi so prinesti to vest z velil veseljem. Ali veselje jim-je kmalu minulo.] dakter Linhart je bil narrtreč le zato ol ker se njegovo priče niso zaslišale. Pritožil vsled tega in okrožna sodiiija v Maril razveljavila prvo obsodbo ter izročila celo ' zopet prvemu' sodniku. Zdaj ' so' bile fudi' škege temu svoti« igrati dejal tu ta niti med imajc ski e da t „sok mora hartove priče zaslišane. In glejte, uspeli obravnave je bil povsem drngačni. Linhart je bil obtožen, prvič da je hotel 12. sept. v ptujski „narodni domu s silo vdreti in s palico nekega Gregorko napadeti. Zaradi te obtožbe je bil oproščen. Drugič je bil Linhart obtožen, daje prod kolodvorom izzival in nekaj nepostavnik besed »klical. Zato je bil na 30 K globe obsojen. Zaprt torej redakter Linhart ne bode, dragi prvašlu prijatelji! Sicer pa bodemo o celi stvari še natanko govorili in morda se bodejo potem tisti jokali, kateri so se najprve hudobno smejali. Zob za zob! Iz Spodnje-Štajerskega. Iz SV. Lenarta Si. g. se nam poroča: Dne 16. maraa pričeta gradba tukajšne nemške šole dokazuje prvaškim hujskačem v našem trgu in vsem od njih nahnjskanim praznoglavcem, da jim njih grda obrekovanja proti nemški šoli niso ničesar pomagala. Dokazana je zdaj tudi laž, da bode nemška šola združena z velikimi troški prebivalstva. Ti prvaški privandranci so tudi lagali. da se bode v nemški šoli protestantovski verouk dajal. Ta nesramna laž bode takrat dokazana. ko bodejo pričeli katoliški duhovniki v tej šoli katoliško vero podučevati. Slavnostne gulaše dne 11. februarja pri Arnuschu se je pač prerano jedlo. Velika blamaža je to, kaj ne, ljubi prvaki ? Sramujte se, vi skozinskoz lažnivi nasprotniki, da poštene in dostojne meščane na zahrbtni način obrekujete in kmetsko ljudstvo proti nemški šoli hujskate. Izrek nekega pijanega rdečega obraza, da kmetom ni treba nemškega znati, razsvetljuje vaše prave namene. Ali kmetje se od vas prvaških sebičnikov ne bodejo postili za norca imeti. Kmet ve čisto dobro, da mu bode skozi ustanovitev nemške šole dana priložnost, pridobiti brezplačno svoji deci znanje nemščine. Danes je kmet dostikrat prisiljen, da pošlje svoje sinove kot hlapce v nemške kraje, da si nemškega priučijo . . . Ljudstvo sprevidi z vsakim dnevom natančneje laži prvaštva. Pred kratkem je neki smrdljivi lažnik v prvaških cu-Bjah sprožil laž, da ima občina sv. Lenart 100.000 K'dolga in da plačuje 150% doklade. Napravilo se je natančno revizijo in našlo, da plačuje občina s v. Lenart danes le 70% proti 90% lanskega leta in da je občinsko gospodarstvo župana Sedmineka izborno. S tem je nesramna prvaška laž razkrinkana. Roko proč, prvaki, od gv. Lenarta! Vi črni krti imate pač vzrok, da se bojite nemške šole, kajti izobraženi kmetje 6e ne bodejo več od vas izkoriščati pustili. Naj postane svitlo v slovenskih goricah ! Iz Ljutomera se nam poroča: -Narodni dnevniku iz Celja z dne 9. t. m. ta pravi revol-verski hujskajoči list prinesel je sledeče poročilo o seji okrajnega zastopa: „Pretekli teden je imel naš okr. zastop plenarno sejo pri kateri je prišel zopet na vesto predlog za podporo .Sokolu". Da imel vsled slabega vremena o priliki blagosl. svoje zastave izgubo. Poročevalec je prav toplo priporočal „Sokola" v podporo, omenil važnost telovadbe za krepek zdrav človeški naraščaj, omenil tudi koliko je „Sokol" storil ravno za kmečke sinove katere je poslal ▼ Ljubjano, Zagreb in Prago. Slovenski fantje zapomnite si ime Strasser". — Lažnivo hočejo torej svoj poraz slabemu vremenu pripisati, da je vsled tega mnogo njih članov izostalo in tako s svojim predlogom, katerega sta gg. Franc Seršen in Anti Misia tako toplo priporočala, ki je obsegal podporo za sokola, propadli. Seršenu bi bilo to darilo dvojno prijetno, ker so sokoli pri njemu menda kaj na kredi dolžni ostali. Tako bi se prišlo do denarja. Prav čudno je, da je Seršen — kakor da bi se zbudil iz zimskega spanja, ker je šele prišel iz rfekega nemškega mesta in tam prestal operacijo in vkljub temu. da zasluži od nemških vinokupcev lepe svotice denarja — zopet pričel politično vlogo igrati. Na shodih je Seršen sicer že opetovano dejal: „Nemci so vragonije, kaj so vragonije, ta tak znate." Ali vse Seršenove govorance mu niti pri lastnih pristaših niso pomagale. Tudi med njimi je dovolj pametnih posestnikov, ki imajo „sokolstvo" za navadno komedijo. Kmet-ski sin telovadi itak dosti od zutraj do večera, da stori svoje gospodarsko delo. Škodljivost psokol8tva" razvidna je iz raznih vzrokov: 1. mora vsak član društva dvakrat na teden zvečer k vajam prideti in ostane potem do polnoči v Ljutomeru; šele po polnoči gre domu; kako naj bi torej zutraj zarano ostal in delal? — 2. Kmetski sin tudi ne more gledati, kako se so-koli-tovariši zabavajo pri čaši vina; tudi on prične piti in od kje dobi denar, to vemo itak dobro. Tako stoji stvar! Na eni strani jamramo kmetje, na drugi pa mečejo zapeljani kmetski sinovi denar skozi okno. To je komedija! Pametni kmetje torej ne bodejo pustili svojih sinov v taka društva. Pametni Slovenci tega itak tudi ne storijo. Upravitelj „kmetijske zadruge" g. Karba ima n. p. več sinov, od katerih pa ni nobeden član sokolskega društva. Karba je tudi proti podpori sokolu glasoval. Bravo! Smešno je, da prvaki zdaj vpijejo: „Murski fantje, le zapomnite si ime Strasser". Gosp. Strasser ni kriv, da je predlog padel; le dolgočasno mu je že postalo in stavil je predlog za konec debate. Strasser gotovo ni slab človek in je vašim očetom v besedi in dejanju marsikdaj pomagal. Nikdar ni napravil razlike, ako je bilo treba pomagati, pa najsibode potem Slovencu, Nemcu ali Hrvatu. Njegovo ime je tudi daleč čez štajerske meje znano z besedo „naš oča". To si zapomnite, murski fantje! Strasser pozna potrebe in želje tukajšnih kmetov dobro; bil je 35 let distriktni predstojnik in je vedno pošteno in pridno deloval. Treba je torej, da se njegovo ime v dobrem spominu obdrži! Z navadnimi psovkami pa ne bodejo prvaki svoje blamaže zakrili! Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*)so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (** pomenijo letne in Živinske sejme. Dne 27. marca v Podplatu**, okr. Rogatec; na Svetih gorah**, okr. Kozje; v Brežicah (svinjski sejem); v Slovenjem Gradcu*. Dne 29. marca pri Sv. Duhu-Loče**, okr. Konjice; v Sevnici**; v Rušah**, okr. Maribor; v Marnbergu**. Dne 30. marca v Ormožu (svinjski sejem). Dne 31. marca v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje. Dne 1. aprila na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem; v Gradcu (sejem z mlado živino in konji). Dne 2. aprila v Braslovčah**, okr. Vransko; v Lembergu**, okr. Šmarje pri Jelšah; na Spodnji Poljskavi (svinjski sejem), okr. Slov. Bistrica; v Ormožu**; v Drnovžu** okr. Lipnica. Dne 3. aprila pri Sv. Pavlu pri Prepoldu, okr. Celje; v Brežicah (svinjski sejem); v Slov. Gradcu*. Dne 4. aprila v Št. Ilju v Slov. gor., okr. Maribor. Dne 5. aprila v Kamnici*, okr. Maribor; v Poljčanah**, okr. Slov. Bistrica; v Celju*. Dne 6. aprila v Ormožu (svinjski sejem); pri Sv. Križu**, okr. Rogatec; v Radgoni*. Telegram. Srbski prestolonaslednik na bega. Srbski prestolonaslednik Jurij je na nečloveški način umoril svojega slugo. V zadnjem hipu se poroča, da je Jurij pobegnil iz Srbije in se odpovedal svoji pravici do srbskega trona. To je storil tudi zato, ker mu noče Rusija v vojski pomagati. Iz Koroškega. Voliloi, pozor! Deželnozborska volitev iz kmetskih občin se vrši vpondelek, 2 9. marca 190 9. Ako bi bila potrebna ožja volitev, vršila se bode ta v s r e d o, dne 31. marca. Vsakdo naj torej, ko je volil, svojo legitimacijo shrani. Volilne glasovnice za ožjo volitev se dobi pri volilnemu komisarju. Storite vsi svojo dolžnost! Napredni kmetski kandidati za deželni zbor so: 1. Sodnijska okraja Celovec okolica in Borovlje (2 poslanca): Franz Kirschner posestnik v Žihpolju. An ton W i e s e r župan v Pischeldorfu. Za sodnijska okraja V e 1 i k o v e c in Eberndorf: Jakob Rösch p. d. Wrießnig na Frankenbergu. 3. Za sodnijske okraje Beljak, Paternion in R o ž e k: Ignaz Breitegger župan v Kellerbergu. Johan Gailer župan v Drobellachu. 4. Za sodnijska. okraja Trbiž in Arnoldstein: Simon Michor posestnik. Rötsch na Dobraču. 5. Sodnijska okraja Št. Mohor in Kötschach: dr. Viktor Waldner poslanec v Dellachu. 6. Za sodnijski okraji Spital, Greifenburg in Winklern: Karl Kapeller župan v Lendorfu. 7. Za sodnijske okraje Gmünd, Mil 1-statt in zgornja Bela: Hans II o f e r posestnik, Unterhaus. 8. Za sodnijske okraje Wolfsberg, St. Leonhard in St. Paul: Adolf Domaingo veleposestnik, Krahof, Johan Rink posestnik, Etterndorf. 9. Za sodnijske okraje F r i e s a c h, A 11-h o f e n in G u r k: Alois Honlinger veleposestnik, Celovec. 10. Za sodnijska okraja S t. Ve i t in Eberstein: Alois Pirker poslanec, Horzendorf. r|l 11. Za sodnijski okraj Feldkirchen : F r a n z H u b e r župan, Poitschach. Vsakdo, kdor je za pošteno kmetsko stvar, naj voli te poslance. Vsak glas je odločilen. Zato ne sme nikdo na dan volitve manjkati. Kmetje, vzdramite se, ne pustite se zapeljavati od veleizdajalskih prvakov. Vsi na delo! Iz Loke na Koroškem. Kdor ima hišico in navrh še toliko sveta, da ga strešni kap doseže, ta je posestnik. Ako takošen posestnik tudi na ime Jakec sliši in zna na pol kranjsko žlobudrati, v potrebi pa tudi kako laško besedo n. pr. „sud" zapisati, taki gospodič lahko sanjari da bode enkrat v oblak višjih prvaških krogov potegnjen. Ta je pa tudi svoj vzvišeni poklic že nekaj let poprej slutil in se je zato najprej v telovadbi izuril, tako da se mu pri spodobnem priklanjanju, kadar kakega duhovnika ali pa kranjskega fraka sreča, ne more očitati, da ima kot v svojem hrbtišču. Da imajo taki telovalci tudi veliko neiztrljivo željo, žeg-nane roke okusno lizati, ni dvomiti. Vse te imenitne zmožnosti in lastnosti so pa za prvaško-klerikalske šarže neobhodno potrebne in če je resnica da zna n^š Jakec tudi klingelpeitel izvrstno podajati, kdo bi potem zamogel oporekati, da bi gospod Jakec ne bil sposoben za kakega prvaškega nadberača. Ker pa bi tako beraško ime njegovi nedotakljivi časti nikakor ne prilegalo, so naši do sitega znani prvaki neko družbo skovali, ki ima glavni namen, nam naše zadnje krvavo zaslužene, ali pa težko izposojene groše iz haržetov izvabiti in jih potem naravnost na veliki prvaški oltar v Ljubljani položiti. Za prezidenta te nebodijetreba-družbe je bil seveda „posestnik" Jakec postavljen. Da gosp. Bošta, ki se v primeri Jakčevega grunta lahko k veleposestnikom prišteva, ni hotel predsedništvo feh-tarske družbe prevzeti in se je pustil le zadi za Jakcem postaviti, je ravno tako umevno, kakor pa tudi to, da bodeta stari Folti in vedno mladi Joža fehtarsko opravljanje samo od daleč ogledovala. Kar se pa glede Foltijevega Jožeka in Jozovega Ivančka dotika, bi jima bilo treba povedati, da se fantam, ki so „lerpobove hlačice" komaj izslekli, nikakor ne spodobi, prvaške družbe ustanovljati in se v takih odborih okoli sukati. Naj bi raje pekovske štotšlankelne v gobeč zabulali, da bi jim ne bilo treba prvaške neumnosti prežvekovati. Kaj pa vi dva pravita, ti „majhen" Šiman in pa ti upraviteljev Balant ?! Vi dva saj lahko vajine „šnaucporte" fein zavijata kadar se o tistih nafehtanih 150 K in še o drugih vinarjev, ki še v naših mošnjah na vajino odrešenje čakajo, pogovarjata, ali ona dva fanta, Jožek in Ivanček pa še zdaj ne vesta, ali bode jima pod nosom dlaka ali pa perje vzrastlo Glinje. „Volitve in zopet volitve, ne maram za nje!" Tako se mi je moj pohlevni sosed izrazil, ko sem ga vprašal, ali pride k volitvi in koga bode volil. „Prijatelj!" rečem mu nato, „skranji čas je, da se vsi napredno misleči občani resno združimo in na dan deželnozborske volitve naše zmožne in zanesljive kandidate (ti so: gosp. Franc Kirschner po domače Razaj na Zihpoljah za 3/ razred in g06p. Peter Brugger direktor v Beljaku za 4. razred) enoglasno volimo. Naša občina je že tako globoko s prvaš-tvom ogiijuscna, da nas more rdečica prešiniti, ker smo tako lahkomisleči in pustimo kranjsko hujskanje in komando v naš mirni kraj vsiliti. In zdaj ko so nam deželne volitve za petmi naj bi roke križem držali, ali pa celo sladko spali, med tem ko Andrejeva banda noč in dan od hiše do hiše agitira in napredno stranko blati, prvaško pa hvalisa in opira. Naprednjaki! pokažimo na dan volitve, da še nismo izumrli in da prvaško-orglarsko-dohtersko nasilstvo še ni za-moglo zadušiti našo svobodno napredno misel, Naprednjaki, pridite vsi zanesljivo na volilni boj! Deželni zbor morajo naši napredni kandidati posesti! Iz Škocijana se nam piše : Vemo, da ti je znano, da ob času volitve napenjajo večidel kaplani in mladi župniki vse svoje moči, da bi zmagali. Ali vendar te prosimo našemu g. župniku Poljancu na ljubo, za malo prostora. Ta naš dušni pastir, je pač na agitiranje za našega ljudskega odrešenika Grafenauerja tako ginjen, da je imel že drugikrat po dve pridigi. Rekel je v nedeljo 21. t. m. na prižnici pri sv. Marku, da „gotovo popred vem, da pridem y časopise, n. pr. v „Štajerca" al pa v „Bauemzeitung", al to je men vse eno. Moja sv. dolžnost je, kakor je od sedmih let sem od knezoškofa predpisano, ob času volitve agitirati za keršanske oblastnike, kakor je Grafenauer, da se bojujejo proti nasprotnikom sv. vere. Vera je v nevarnosti. Posebno sedajnemu času vojske, ko brusijo meče, tisti „freimaurarji" in hočejo sv. cerkev podreti". — No, nas bi pačjako veselilo, če bi ta odrešenik Grafenauer bil tako vsega-mogočen, da bi kar na 25. marca celo srbsko vojsko zapanal. Ker pa tega no upamo, volimo može, kateri zastopajo naše vsakdanjo težavo. Vera je za nas pa res presveta, da bi se z njo po vsaki gostilni špilali, kakor znajo to prvaki. — Omenimo še naše nosilce glasovnic: Fant, sin županov, se jo predrznil kjer se je le upal ob enem tudi podpisati, seveda „Grafenauerja", češ da ni za odlagati, čo pridejo glasovnice šo prazne na volišče, da tam nimamo časa šole podpisovati. Žugal je neko hčer podpisati za očeta, ker ga ni doma, pa ta mu le ni dovolila. To je smola! Fant menda ne pozna postave. Lo tako naprej, črnuhi in ljudstvo bode kmalu spre-vidilo . . . Sv. Marjeta v Rožni dolini. Pred okrog 4 tednov se je poročalo o ustanovitvi podružnico „Ciril-Metodove družbe", in kako so se naši modernjaki dali striči od kranjskih dohtarjev. Kako prav smo imeli, ki smo naše kmete svarili pred tem gospodom, kaže prav oči vidno sledeča notica, katera ni izvzeta, iz kakega nemškega lista, ampak iz prvega in največjega lista za slovenski narod, iz „Slovenca", ki izhaja v Ljubljani. Ta list piše v številki 60 od 15. marca 1909 črez Ciril-Metodovo društvo med drugim tako-lc: „Ta družba venomer naglaša svoje idealno nadstrankarstvo in svojo nepri-stranost. V ideji je že mogoče nadstrankarska, v dejstvu pa se to ne kaže. Ravno nasprotno! V dejstvu in praktično je njeno vodstvo v rokah samih liberalcev, med katerimi so nekateri pravi radikalci zagrizenci. Da do takega „nad-strankarstva" pristaši krščanskih strank nimajo bogvekaj zaupanja, je povsem naravno". . . Značilen pojav objektivnosti je pristop ženske Ciril-Metodove podružnice v Ptuju k liberalni „Zvezi narodnih društev". Torej se z društvenim denarjem podpira liberalizem!! Da bi bilo vodstvo Ciril-Metodove družbe kaj storilo proti temu strankarskemu sklepu, da bi ga razveljavilo ali pa podružnico razpustilo, če se ne bi hotela pokoriti, o tem ni bilo nič slišati". — Kakor se je že zgoraj omenilo, to ni brati v kakem nemškem listu, ampak v najbolj razširjenem slovenskem listu v katerega v vsakem farovžu lahko pogledate. Kdo laže zdaj ? -Ta prvi slovenski list, bolj tisti dohtarji ki so našim IT^lm "i^ ofo^J IZ«, kmetom na dan sv. Štefana žepe tako lepo iz- J1-hot ;viti. >j J J ne ozir lino kn redel »Ijšči itne LUp »vce, biče 1 ti: i r še g> oleg tak ne. . žre > jim el K umi nes bna rašičk n el legi va, ti u je vse ijo ^ njič fe ga ge seja: etni ovar a ze KJ obiskoval tedaj prvič ustanovljeno kme šolo. Glede kmetije pa se mora reči, da je o začetku njunega kmetovanja Desetinarjeva kaj boljša od Krpanove. Desetinarjevi sk kašče in hlevi so bili še vsi v dobrem stana ni jim bilo treba velikih poprav. Tolikaj pa je bilo pri Krpanovih. Vse je klicalo moj bilo je staro in trhlo, vse je lezlo na kup kaj bi vse poprave nič ne izdale; bilo je vse na novo postaviti in zgraditi. Toda oglejmo si naj prvo Deseti narja in J nam bo v svarilen vzgled njegova lastna us Tudi on je iskal in našel ženo, ki je bila*kateri ; prej samo ne gospodinja. Bila je malo ali l petnajs izobražena, a njeno največje veselje je bila ¿malo d lika skleda, polna dobrih jedi, pa poln kozarlevojimi Kakršna gospodinja, takšne dekle, pravi pre: ke ' Po: ¡im te Min nji. L »o pc [raja, tej prej >zi njo ki ■ krm tiči st ali ie v pri ra «krt lenski ladiče. Zak dirjaj '¡jo. k ženina dota je zadostovala komaj ze gradnjo novih gospodarskih poslopij. Poljsko orodje je bilo staro in nepraktično, za pravilno in temeljito obdelovanje zemlje ne zadostujoče. Treba je bilo krepkejših plugov, ako se je hotelo zemljo Idobočje prerahljati. Tudi brane si je moral najaviti. Njegov oče je poeejal vso zemljo z roko; sdaj je kupil Krpan sejalni stroj. Mladi Krpan se je na kmetijski šoli učil, da ne kaže, da bi se tjetjino zemljišča posejalo a oziraino. drugo tretjino z jarino, a tretjo tretjino puščalo v trdino, kakor je bilo to doslej ra kmetih običajno. Posejal je vse zemljišče ter uvedel drug sistem kolobarjenja t. j. menjavo poljščin, vsied česar se je gospodarsko stanje mamo predrogačilo. Ker mu je sladkorna tovarna jiokopila ves pridelek sladkorne pese za lepe novce, pričel je s sejanjem sladkorne pese v ve-ijem stilu ter kazal svojim sosedom, kakšen dobiček mu to donaša. Zemlje ni sedaj več puščal v trdino, šo premulo jo je imel. Izvemši Desetinarja, ki so nikakor ni hotel sprijazniti s temi noYotarijami, ampak obdeloval in gospodari še nadalje po starem kopitu, so Krpana vsi tai sosedje posnemali ter se dali radi poučiti. ¡Poleg tega je skrbel, da pridela čim več klaje in tako mu je bilo mogoče rediti tudi več živine. Jel se je pečati tudi s konjerejo in vzrojil žrebeta. Pečal še je tudi s svinjorejo, v če-aerje kmalu našel hvaležnih posnemalcev med trojimi sovaščani. Koliko neprilik in nesreč je imel Krpan kot začetnik pri teh svojih pndjetjih, jazume lahko vsak količkaj razsoden človek. Jtoies mu je poginilo žrebe, drugokrat mu je Jobna svinja pomorila vse svoje komaj storjene psičke in je vrh tega še sama poginila. Bila [je neka doba, ko ni mogel vzrediti niti enega samega teleta; vsako je dobilo drisko ter čez 4ra, tri dni poginilo. Najhuje pa mu je bilo, ko »nje poginil najlepši izmed vseh njegovih konj. Í vse te nesreče ga niso oplašile, ampak še z večjo vnemo je nadaljeval zapričeto delo. Slednjič so vendar prišli boljši časi in dobiček, ki na ga je donašaJa živinoreja, je presegal vse pfage gospodarske dohodke. Zlasti' se je pečal sejanjem raznega žita, a z nakupovanjem umetnih gnojil in s treznim in razumnim obdelovanjem zemlje je dosegel, da mu je dona-Ičala zemlja še enkrat toliko kakor pred par leti. Kar 66 tiče poslov, zapustil ga jo le redko-teri; ostali so pri hiši do deset, da celo do ¡petnajst let. čim so se drugi pritoževali, kako malo da so sme zanesti nanjo, je bil Krpan s STojimi popolnoma zadovoljen. Pregovor pravi : Gospodarjevo oko redi konja in gospodarjeva beta gnoji njivo. Povsod je bilo njegovo oko in pedel je natanko, koliko more in sme zahtevati jod vsakogar. Če je spoznal, da so zanesljivi, puščal jim je kolikor mogoče samostojnosti. Spo-al je, da se z vednim zmerjanjem in ujeda-injem pri poslih nič ne doseže. Z vztrajnostjo in odločnostjo je Krpan polagoma poplačal svojo dolgove ter deval vsako leto tudi kaj na stran, njegovo premoženje se je množilo i v hiši je jladalo blagostanje. Edino Krpanu so se imeli Imetje zahvaliti, da so se jim razmere zboljšale. Da mu nekoliko poplačajo njegovo plodonosno in nesebično delovanje med njimi, izvolijo si ga Snpanom. Kot župan je opravljal svoje posle z menjeno delavnostjo do pozne starosti. Svoje )ke je lepo vzgojil ter jih pripravil do kruha. Pozabimo nespametnega Desetinarja, a «hranimo si v trajnem spominu pametnega Krpana ter skušajmo postati mu enaki. Po nemškem „P. kmet." love ali psi pode v beg, pazi naj se pa tudi, da se ne gnetejo skozi hlevska vrata. Ako so že dalj časa breje, naj se močno breje loči od drugih in jih zapre v manjše pregraje. Ako so ovce kake žlahtne pasme, pazi naj se, da jih ne zaloti mrzlo in deževno vreme in da ne bodo ležale na mrzlih in mokrih tleh, ker taka živina je jako občutljiva. Kako globoke in široke morajo biti jame za sajenje sadnih dreves? V dobri in globoki zemlji je treba skopati 75 cm 1 m globoke in 1 m 50 cm do 1 m 75 cm široke jame. V slabi zemlji 1 m do 1 m 50 cm globoke in 1 m 75 cm do 2 m široke. Cim slabša je zemlja, tem globokejše in širši morajo biti jame Mrzlo tekoč cepilni vosek se napravi, ako se vzame 1 kg kolofonije, pol kg terpentinove smole in 125 gr čebelnega voska ter razstopi vse skupaj v kaki železni kožici nad odprtim ognjem na prostem. Ko se je to popolnoma razstopilo, dolije naj se 125 gramov ricinovega olja. Nato naj se nese kožico daleč od ognja, ker drugače se lahko vse skupaj užge, in doda naj se, ko se je nekoliko ohladilo, priblinžo */« 1 navadnega Špirita. Med kuhanjem naj se strogo pazi, da se raztopina ne užge, a če se je užgala, naj se takoj pokrije s kako pokrivačo, ki naj bo vedno pri rokah. Gnoj za vinograde. Za vinograd s težko, mrzlo zemlio najprikladnejši gnoj je uležao hlevski gnoj, ker ima ne le vse one snovi v sebi, ki jih trta potrebuje v živež, ampak se nahaja v njem tudi taka tvar, ki se razkrojuje, pri tem pa se zemlja segreva in rahlja. Kdor nima zadosti hlevskega gnoja na razpolago ali pa zemlji primanjkuje važnih redilnih rastlinskih snovi, pomaga naj si z umetnimi gnojili, in sicer z dušeČnatimi, kakor na pr. s čilskim solitrom, s kalijevnatimi kakor so: lesni pepel, stasfurtske soli in klorov kalij, in s fosfornatimi kakor: s Tomaževo žlindro in superfosfatom. Škodljivci sadjarstva. Znano je še, koliko škode so povzročile lani gosenice metulja z imenom glogov ali vrtni belin na sadnem drevju. Na tisoče dreves so te požrešne gosenice do golega objedle in tako ves sad uničile; drevje je oslabelo ali se celo posušilo. Te škodljive gosenice se izležejo v poletju iz jajčic ter ostanejo čisto mičkene. Pred zimo se zapredejo na posameznih listih. Ti listi ostanejo črez zimo na drevju in vise še na pajčevini, ko je vso drugo listje odpadlo. Kako hitro začne drevje poganjat», zapustijo zapredene goseničice svoja prezimovališča, žrejo listje m naglo rastejo. Ako hočemo te škodljive gosenice zatirati, moramo odrezati z drevesnimi Škarjami vejice, na katerih vise še sedaj suho listje ter ga z mladikami vred sežgati. Noben kmet naj ne opusti to važno delo, če si hoče ohranili sadno drevje. Te gosenice nahajajo se tudi na glogu in trnor-ljici (na belem in Črnem trnu) ; tudi tam bo treba pogledati. Mladim puram naj se daje spočetka bel kruli namočen v mleku, surova jajca mešana med kuhan in zmečkan krompir in na drobno lazsekano meso. Daje naj se jim tudi sladka skuta. Ker se mlade pure ne smejo zmočiti, zato naj se jim daje piti vodo iz plitve posode, v katero se položi na sredo kamen, da pure ne stopijo v vodo. Razpoknna lubnd pri starejših češnjah se ne sme z drevesno strguljo šiloma ostrgati kakor pri pri hruškah in jablanah. Kajti če se češnji lubad rani, dobi smoliko. Ako se pa hoče 6taro škorjo ostrgati, pazi naj se, da se pri tem delu mlade lubadi ne rani. Zoper uši pri živini naj se rabi žvepleni cvet aH žveplena žavba in z isto n«j se namaže in odrgne vsa ona mesta, ki so močno napadena cd uši. V par dneh uši zginejo. Loterijske številke. le «KKttttKKKtt Fotografije ket znamke (marke liki znamkam na pis-mah), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani foto-prsfiji po ceni Otto N'enmann, Prag, Karolinental štev. 1*0. Ceniki se pošljejo na zah'e-vanje brezpfač; o in franko. 173 XM****X*X Fina žajfa (odpadek) 14? dišav, kakor: vijolice, rože, mrva, speick itd. kila (12 do 14 komadov) K 1-80. Poštni troški 90 h. t kil bruto K 9 — po povzetju. Mu atz, Dunaj. IX. Alserstraße 6. 176 Gostilna' ležeča, krasni izletni kraj Celja z gospodarskim poslopjem in vsem fundusom se takoj za K 16.000 proda. Potrebni kapital K 7.000. Izve se pri upravi „Štajerca". Okrogla deblja 118 od jesčna, oreha, javorja in bukve nakupi v vsaki množini mestna oprava v Ptujn. Prve vrste 153 © seno in otava 9 je oddati, l1/, vagona. Več se izve v Makovljah p. Poličanah pri g. And. Jnraehitaeh. ® Znano dobro % se kupuje dobro perilo in obleko za moške, ženske in otroke pri 6 Adolf Wessiak, Maribor, raugasse in Domgasse. 113 Za Velikonoč ^ »ročam ljubke štofe za obleke perilo za mizo in postelj, Židane robce Kakor tudi vso drugo rezano blago. Adolf Wessiak, Maribor, Drau-gasse. 112 Neka osemnajstletna deklica 127 iz dobre hiše, govori samo slovensko, Želi službe najraje v mestu. Naslov: P. B , Ponigl žtev. 122._ Gostilna, prav dobro idoča, zraven tovarne v večjem kraju, dober Sromet, se iz proste roke proda. asloY pove upravništvo tega lista. Iö8 Lepo posestvo 187 se proda. Hiša 3 sobe, 2 veliki velbani kleti, gosp. poslopje^ 1 klet, velika štala in drugi prostori, veliki sadonosnik, kjer se je lansko leto pridelalo 2.146 K B6 h za mošt in iabolka, velika njiva, nekaj hoste in vrt za zelenjavo, 2 studenca pri stanovanju, krasni izgledi, 10 minut od Rogaške Slatine. Cena če izve pri g. Jos. Waida v Rogaški Slatini dvoru, uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da imam Posestvo, Vt ure od Ptuja oddaljeno, lepi sadonosnik, stanovalna hiša (1 soba, klet, kuhinja), svinjski hlev v dobrem stanju, l'/t orala zemlje, se proda. Cena 4.000 K. Vpraša se pri g. Maria (Jregorec v Žabjeku pri Ptuju št. 36. 178 Simon Leskovar, mizar v Poličanah pri kolo-liu >bč zalogo rakev (trug), lesenih, vsake vrste, od najpriprostejših do najfinejših po nizki ceni. 179 Učenec 193 iz boljše hiše, obeh deželnih jezikov zmožen, se sprejme pri V. Leposcba v Ptuju. Sprejme se pridni starejši konjski hlapec ter tudi starejši hlapec h kravam in to takoj. Več se izve pri g. F. Sebosteritscb, Št. Vid pri Ptuju. 19i Oženjeni majer 3 s 3 delavnimi močmi, obeh deželnih jezikov zmožen, veš« v vsem kmetskem in vinogradniškem delu, išče službo. Naslov: Alois Pignar, Dražence št 60, Breg pri Ptuju. Kupujem 186 lepa Jabolka. Kdor jih ima, naj se oglasi pri K. Kovaču v Zagrebu, Jelačičev trg, Hrvatsko. Proda se 181 • posestvo. % 5 oralov zemlje, nova hiša, pristopna, gospodarsko poslopje, vse kar je treba, mladi sadni vrt, lepi vrt za zelišče. Ve« ve lastnik. Posestvo leži ▼ erničah na dravskem polju. Frane Drobnie. Terniče, p. Račje (Kranichsfeld). -IV Lepo posestvo, p hiša z 2 sobama in kuhinjo, hlev za govedo in svinje, mlatilnica, 2 orala zemlje, vrt s sadnim drevjem, grmičje vinskih trt, vodnjak pri hiši, se zaradi smrti proda, Cen^ 3 000 K. Polovica lahko ostane. Naslov: Vinrene Peseheti, spodnji Breg 60 pri Ptuju. Riparia portalis, koreninske trte, riparia portalis, rezne trte prodaja P. C. 8chwab, Ptuj, Hauptplatz. 192 Učenec se takoj sprejme pri g. Alois Pugmeister, krojač v Celju, Grazergasse 23. Istotako se sprejmejo dobro izvežbani delavci. 196 Lepa malo rabljena kredenca so po ceni proda. Vpraša se r upravništvu „Štajerca". 195 (Jradec, dne . 20marca: Trst, dne 13. marca: 66, 65, 78, 83, 90. 30, 77, 79, 17, 52. Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. Gospodarske. Mladi prešički morajo biti v posebni predaji. Da se mladi prešički pravilno razvijajo, je neob-kodoo potrebno, da se jim napravi tik starke posebna fiegraja, v katero zlezejo kadarkoli se jim zljubi. Luknja t tej pregraji pa sme biti le tako velika, da zamorejo skozi njo le prešički, ne pa starka. Ker jim pa vsaktera Kaja, ki jo dobiva starka, ne prija, zato naj se preŠičke oed krmenjem etaike zapre v ono pregrajo. Ko so [mladiči stari 14 dni, poklada naj se jim nekoliko pšenice ali ječmena, seveda ne preveč. Zrnje naj se jim dene v pregrajo. Zategadelj naj se že pri zidanju novega feleva skrbi za to, da se napravi med vsakima dvema plemenskima svinjama en oddelek ali pregraja za mladiče. Zakaj ovce večinoma z vržejo? Ovce zvržejo, ako dirjajo ali «druga drugo stisne ali pa Če se v trebuh ¡odarija Zato .nod*e prv-fie. grozdni mlini, grozdni retlerji in vse druge kmetijske mašine izdelujejo in oddajajo v znano prvo-razredni konstrukciji špecialne fabrike Franz «BELIGHAR, Rudolf B&CHER = Dunaj 1112, Lovvengasse 37. ' Natančni ceniki zastonj in franko. 180 Iiče se adida« zastopnike in napr®j-prodajalee. cd ¿3¿ 81.94317 74.000 73.305 4.616 645.550 fl 19.173 11 40 '66 II 58.119 180 I 7,730 293 [27 18.845 tožk v žurnalu Bilanca oddelka posojil sklada šparkase v Radgoni pro 1909 ....... Per dotacija iz rezervnega > naprej plačane obresti 917 32.903 41.520 Na blagajniški gotovini koncom 1908 « posojilah na menice...... « « proti dolžnemu listu « zaostanku ohresti koncom 1908 . Oznanilo. Poljedelsko ministerstvo je podelilo Ptujskemu okraju 5 strojev (Rebholzverkleinerungsmaschinen) na razpolago, kateri bodo tišje zrezali in potem zmečkali. En stroj z ročno močjo (Handbetrieb) se je postavil pri občinskem uradu sv. Barbara v Halozah, drugi pri sv. Lovrenci si. gor. tretji pri Nacetu Vrabič u v Stopercih, četrti stroj z močjo z nagonom (Kraftbetrieb) pri Jožefu Turg v Tržcah in peti stroj ravno taki se je postavil v mestni plinarni (Gaswerk) v Ptuju. Ljudstvo katero ima takšno trsje se opozori na te koristne stroje da bi vsled letošnjega pomanjkanja krme in slame tistih se poslužilo, ker ti stroji bodo trsje, katero je enoletno celo na drobno zrezali in zmečkali, kar bo imenitna klaja za živino. Izkušeni izvedenci izrečejo, da ima 100 kg takšne klaje toliko v sebi, kakor 60 kg najboljšega sena. Okrajni odbor v Ptuju dne 10. marca 1909. Načelnik: 160 Ornll) m. p. Kmetovalci zbirajte skrbno in zažgite listje, katero se zdaj na sadnem drevju nahaja, ker v njem so zbrane gosenice* katere bodo spomladi vse drevje vničilč. Kak hitro bo spomlad nastopila, bodo se prikazali, tudi enaki sovražniki v vinogradih in na drevji ker vsled lanske suše se je ta mrčes jako zaplodila. Tudi na gozdnih drevesih kakor n. pr. na hrastih se polno goseničnih ghjezd nahaja, ker so se lansko leto že zaplele, da so si življenje ohranile čez zimo. Skrbni gospodarji bodo že zdaj mislili na pokon-čevanje teh škodljivcev, da jim ne bodo spomladi toliko škode napravili na drevju, kakor lansko leto. Ne samo sadno drevje so gosenice vničile, temveč tudi zelje, repo i. t. d. Ti nasledki so pri kmetovalcih vzrok, ker je ljudstvo o pokončevanju teh škodljivih mrčes premalo podučeno. Zategadelj se že zdaj kmetovalci na to opozorijo, gosenične gnjezde iz dreves skrbno pobirati in sežgati in to tak dolgo, da bo drevje popolnoma čisto. Gospodi občinski predstojniki, katerih dolžnost je v smislu postave z dne 10/12. 1868 dež. zakon št. 5 radi pokončevanja gosenic skrbeti, bodo proti takim posestnikom, kateri bi se protivili to storiti v smislu § 54 občinskega reda z kaznijoj postopali in bodo takšni posestniki v denarju ali pa z zaporom kaznovani. C. k. žendarmerija bo to odredbo strogo nadzorovala. Kmetovalci vzemite si k srcu ta blagi poduk in napravite boj proti tem mrčesom, storite vse potrebno in premislite, ako se ta škodljivec sadja in drugih rastlin ugonobi, tak bo kmetovalec v tem hudem času na najboljšem. Okrajni odbor v Ptuj i dne 12. marca 1909. Načelnik: 159 Ornlg m. p. Prodaja konja. Na graščini Stattenberg pri Poličanah se proda po ceni jiz vrstnega, velikega, težkega konja za vožnjo, ker je čez število. 197 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Kron 1000 zaslužka plačam tistemu, ki dokaže, da moja čudežna kolekcija 300 komadov za le K 6 ni priložnostni nakup i. s.: 1 prava švic. Syst. Roskopf pat. re-mentoar- žepna ura, natančno idoča i» regul. s 3 letno fabnčno garancijo; 1 amerik. zlato-duble pancer-verižica, 2 amerik. zlato-duble prstana (za gospoda in damo), 1 angl. zaniklana garnitura, obstoječa iz gumb za manšetne. ovratnik m prsa, 1 amerik. žepni nož, 1 eleg. židana kravato, barva in mušter po želi, novi fa^., 1 krasna igla za kravate s simili-briljantom, 1 nežna damska bro-ša, zadnja nov. 1 koristna toal. gani. za potovanje, 1 pristni portmonö iz usnja, 1 par amor. bonton, imit. imenitno kamenje, 1 salonski album, najlepši izgledi sveta, 1 krasne vratni ali lasni kolje, prave Orient, biseri, 5 indijskih „Wahrsager-Teufel , zabava vsako družbo in še 250 kom. div. predmetov, ki se jih v vsakem gospodarstvu potrebuje. Gratis. Vse skupaj z eleg. Syst. Roskopf-pat žepno uro, ki je sama dvojno svoto vredna, košta samo kron 6— Dobi se po povietju ali naprej-plačilu. Ako ne dopade, denar naiaj. Vsak riziko torej popolnoma izključen. Jaz Ana Csillag! z mojimi 185 cm dolgimi velikanskimi I,oreley-las- mi dobila sem jih po 14 mesečni rabi po meni iznajdene moje pomado. Le-ta je edino sredstvo proti izpadaoju las, za pospeševanje rasti istih, za okrepfanje lasne jilesče, in kot tako priznano; ona pospešuje pri gospodih polno, krepko rast bracln in daje že po kratki rabi ravno tako lasem na glavi kakor bradi naravni svit in polnost ter jih obvari pred prehitrim osivljenju do najvišje starosti. Vsakdo si lahko do visoke starosti po rabi od gospe Aue Csillag; »arne iznajdene pomadn za rast las svoje lase polne in dolge ohrani. Nobeno dru • go sredstvo ne obsega toliko lasne redilne snovi kakor Csillag po nada. ki si je pridobila z vso pravico svetovno ime, kajti dame in gospodje dosežejo že po rabi prvega piskerca najboljši uspeh, ker po neha izpadanje las že čez nekaj dni popolnoma in se prikaže nova rast las. Ta uspeh dokazujejo tiso- -^-c.— - ... čera priznanja, kajti le resnica krona uspeli. Cena piskerca 2 K, 4 K, 6 K in 10 Poštna razpošiljatev vsak dan pri naprei pSa/iiu ali po povzetju celega sveta iz fabrikc Ana Csillag, Dunaj I, Graben šl kamor so poslati vsa naročila. Učenec se sprejme v trgovini z mešanim blagom Dvorschak, Trbovlje (Trifail). Mora biti i priden in nemškega ter slovenskega yi Bilancašparkase v Radgoni 1908. konto-korentu........... kontu c. k. poŠtno-hranilniČnega urada . vrednostnem kontu za realitete .... kontu inventarja........... « hotelovih mobilij . . ... . saldo-kontu . . .......... kontu per diversi........ :...... « za posojila asekurančnih premij ...... « posojilne blagajne • .......' * obrestnem kontu od hipot. posojil ....... < « « posojil brez hipoteke . . . . « « « c na vrednostne efekte, « « « efektov..... . . . . « « « menic........... blagajniškem kontu.............j Upravni promet K 5,427.93701. l-/,7.ni rentni davek plača šparkasa iz lastnega, brez da bi bilo to vložnikom odtegneno. Obrestna mera - vlo^ F -eseta stovaniu 47 za posojila na ročno jamstvo (Handpfand) in na hipoteke 57., proti merncarn 67. m pr. posoj.ln.škemu oddelku L « paznikov i. s.: pJndelek, sreda in petek od 9. do 12. ure dopoldne, torek, četrtek sobota m nedelja od^ 11. 3dne Posebno se kmetovalcem v okraj,h Radgona in zgornja Radgona posojilna blagajna na osebm kred,t ne samo -d ol ¡Tveč tudi zaradi lahkega nazaj-plačila priporoča. Izvrš.tev v tem oddelku dovoljenih posojd 8e zgod, b r e z p 1 a č n o m se posoj.la n t zemljiški knjigi ;, s tem se prihrani prosilcem v vsakem ozira velike izdatke. Tozadevna natančnejša pojasnila daje se v šparkasi prav , rado m vedno, * 1* i.VA .,4tfi*»b» 1908 obrestne: e intsS duh« ms9s:«a to j! s»«»; ¿»»k- [ :11■ .TïSft * i rtri.iik « ~ priporočamo zaradi njene solidno^ti in nizkih cen si hoče lepo blaga za obleko in nove sorte terpeči SVilni PObBC kupiti, naj gre v novo veliko trgovino iz domačega platna i po krosi 2#6o ® v novi veliki trgovini na kolodvorskem prostoru. i67 z malo ekonomijo in = kowacssicö = Vili podobno zidana, lepa ostilniška realifefa z iztočom žganja, prodajalno deželnih produktov, tobačno t r a li k o, fukerijo, 10 minut od kopelji Dobrna (Ncuhaus), lepa lega brez prahu, zelo primerno za penžijonista, 30 oralov zemlje, od . tega 20 oralov krasnega gozda, sadonosnik, se proda zaradi družinskih razmer po ceni in sicer brez inventarja ali pa znjim. Več še izve pri g. Fraiiz Marinscliek, Celje, Ilauptplatz 3. Štiri tedne na poiskušujo fcs *n ogled razpošiljam svoja kolesa (bicikle) proti pov-fjR^^tzetju; Deli koles čudovito ^ffl^1 c^no in dobro. Cenik s sli-— ■— kami franko! Franz DUŠEK, tovarna koles, Opočno Nr. 103 Stastsbahn, Bohraen. Priporočam za spomladansko sezijo izgotovlj enih oblek za gospode, dame, dečke, deklice in otroke v najmodernejših vzorcih in kroju, po zmerno nizkih cenah 169 Johann Koss, Celje na kolodvorskem prostorn na voglu hotela (Stadt Wien). a. d v trgu Vuzenice (Saldenhofen). . IC©Blji ■ >m. z vozmi, šlitaini itd. vred proda po ceni F. Clein3cich, Twimberg na Koroškem. 107 v n® PooblaSčen in zaprieežen civilni geomettr :aster od K 26'—, flobert-puške od K 850, od K 2, samokresi od 5'—. Popravljanje po ceni. Cenik s s3&kamž frisnko. F. Dušek., Opočsio št. 104 a. d. Staaisbahn, Böhmen. hntm*m*x**xxnu*xx v MARIBORU, Tegetthofrova cesta 44 ■ • / i t t * v se priporoča za vsa dela, ki spadajo y stroko merjenja zemljišč kakor so: delitve zemljišč, omejitve, določitve mej, združitev zemljišč, zravnjanje zemljišč, meritev zemljišč za železnice, ceste, mostove. Zmeri tudi manjša posestva, kakor cele občine, lovska okolišča, dela načrte stavb in drugih pred- mm* v. DENDRIN (karbolinej za sadno drevje, ki se takoj v vodi raztopi) izkazalo se je imenitno v zimski dobi 19071908. . Prospekti, atesti in vzorci brez troskov. Tovapna karbolineja R, AYENARIOS Amsteften, Nižjeavstrijsko. Prodaja se pri: V. Leposcha, Ptuj. V. Schulfink, Ptuj. Kmetje, rešite svojo živino pred boleznijo kostij (KnochenbrUchigkeit, Bein\veiche), katera preti živini vsled suše, s tem da pridenete 164 Bartherjetio krmilno ¿¡pno 41 žgano ali precipitirand" z gar. 38—42°/0 fosforjeve kisline. Nekaj dekagramov vsak dan zadostuje proti tej bolezni. Poduk zastonj. Cene nizke. Mich. Barthel & Co., D umi j X/l, Siccardsburgg. 44. na kolodvorskem prostoru , böljB na voglu (Stadt Wien) 170 Meščanska parna žaga. «a novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju mm klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Takemu 8e les hlodi, itd. po zahtevi takoj razlaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. reg. zadr. z neom. zav. CELJE, Fredno prosite za osebno, hipotekarno ali realno ur posojilo zahtevajte brezplačni prospekt Meller L. Egyed, Budapest XI. Lonyai-utca 7. — Telefon interurban 48—31. v velikem poslopju nemške šparkase nasproti kolodvoru prevzame - tLl 2 hranilne vloge proti dnevno obrestovanje (od dneva vložbe do dneva dvignenja). Rentni davek piačazavod. Dovoli kredit i. s.: h i p o t e k a r n i k r e d i t po 5V,7o, kredit z jamstvom proti menici ali dolžemu listu po 6%, kontokorent-kredit po 6%. 38 Predsto]ništvo. za kron 12" — 14 -18'— 18-20- in še finejše vsake vrste v novi veliki trgovini Johann Koss, Celje na kolodvorskem prostoru. trgovina zmešanim blagom in zaloga smodnika -PTUJ = priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, nadalje smodnika za lov in razstreliie, cindžnore ter predmete municijo za lov kakor patrone, kapseijne, srot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomaževa moka, kajnit, kalijeva sol itd., nadalje krmilna slama prešana, raffiabast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih cenah. 92 . M T T 1 "IVT rv n T TT r^ najuspešnejše sredstvo za čiščenje krvi AGLIANO-oIKUir. prof. ernesto pagliano, neapel ________ legitimirani izdelovalec od njegovega strica pok. prof. Pagliano ix- najdenega in po njegovem originalnem recept« vestno narejenega SU* Poitayi\o prilI»n odločbe ^„^ .o^e«, narodni razstavi v Milanu 1906 s zffcts Mttfajl« dvora (Benetke 1903) in od sanitetne nadobbati. • - t* V steklenicah, ikatljloan (prafleicj in komprimlranih tabletah (pilne). Zahtevajte edino fabrigko znamko edino pristnega prof. ERNESTO PA8LIAN0, NEAPEL Calata 8. Maroo 4. r ; . Se dobi v r .v «C fte*Hl?ttS6ke $4cr*t# Bra«c*«ttHUaO'ulm Hans Wouk «71 veletrgovina z mešanim blagom, vinom in žganjem v Poličanih priporoča p. t. občinstvu svojo bogato zalogo «bornega špecerijskega blaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tudi zalogo manufakturnega blaga, štofi, druki, platno itd. Nakupuje iitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup in prodaja debra pristna naturna vina en gros in dobro pravo žganje en gros in en detail. &cU?it/c¿ «t fan&riko Jtateri ¿elijo ¿xjbro. po ceni in Mxtweslfizxrpotovati na/ se obrnrjo nSimoriJ^fmeietx,. v £jubt/(i*ii ^/čbtvt)Darshe ulico '&&a/u>vrst/u¿ t/iy'asnita da/b se lrexjrfačrw. tel m\ Varstvena marka „Anker" Liniment Caspici comp. nadomestilo za i anker-palE-expsller -Sfcä je znano kot odpeljajoóe, Izvrstno In bolečino odstranjajoče sredstvo pri prehlajeoju itd. Dobi se v %seh apotekah po 80 h, J 1-40 in k 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega V sredstva naj se pazi na originalne steklenice v liaHiah z g našo varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno 8 to sredstvo. m m i Dp. Richter -jeva apoteka „zlati to" v Pragi, Elisabetstr. št. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 690 Telegram! Iz Dunaja nazaj došla velika koakurzna masa, torej v položaju, po neslednih cenah blago oddajati dokler zaloga trpi; naročuje naj se hitro, zakar prosi podpisana firma, ker taka prilika pride le redkokedaj; kar ne dopade, se vzame nazaj. Ena partija preprog iz čipk 100 cm. široki, preje l K, zdaj 4£ h, še bolje, preje K 1-40 zdaj 65 h pr. met. Ena partija pravi druk z Zidanim svitom, preje 90 h, zdaj ^0 h Ena partija gospodarskih predpasnikov, zelo široki, preje K l 30, zdaj 90 h. . . Ena partija gospodarskih obrisalnikov (Handtuch), preje 60 h, zdaj 36 h po met. Ena partija lepih gladkih volnjenih štofov vseh barv, preje K 270, zdaj K 1-20 po met. Ena partija tirolskega platna, preje 65 h, zdaj 44 h po met., še boljše 52 h. . . 600 komadov gotovih rjuh brez šivanja, zarobljeni, preje K ¿ zdaj K 1*90 po komadu. 300 komadov še boljših grob niti, preje K 3*20, zdaj K 220 p. k. Ena partija oksford za srajce, preje 70 h, zdaj 45 h, čisto težke preje 90 h, zdaj 60 h. . Ena partija poletnih tlanelov zelo rabljivi za perilo prejo /0 b, zdaj 48 h. Ena partija črnih ženskih nogavic, preje 90 h, zdaj^45 h. Ena partiia ženskih srajc s Stikanim zatlom prejo K 2*70, zdaj K 1-35. fina partija tepihov dolgih, preje K 1*10, zdaj 60 b. Ena partija pisanih preprog 2 stranski, 1 draperija, preje K 6"—, zdaj K 2 80. . 200 kom. krasnih Šosov, črno, plavo, sivo, rujavo, preje K 10 —, zdaj K 5 50. 4<)0 kom. pomladnih bluz temno ali svitlo, preje K 4'50, zdaj K 2-30. Ena partija moških gradl-spodnjih hlač, belih ali barvanih, preje K 1-90, zdaj h. 110. Ena partija moških Strapac-zgornih hlač, preje K 5 96, zdaj K 3 90. Ena partija komplet velikih moških lovskih srajc dvojna prša nreie K 190. zdaj 98 h. Pozor, gospodje in* gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo i*-vrfvuem že veö nego 30 lej, se mi je posrečilo iznajti najboljše ^»vifflMm sredstvo za rast la.s in proti njifc — izpadanju — KAPILOR št. fc Povzroča, da postanejo las}* dölgi in gosti, odstraina pra-haj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila n^j bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic in priznanie- Stene poštnine prosto na vsako p od to lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K Naroča naj se samo od meae pod naslovom PETER JURIŠIČ lekarnar v Pakriu» iiev. 200 v Slavoniji. 87 Jos. Kasimir trgovina s špecerijo, barvami in z mešanim blagom nasproti W.Sirk's Nil. in filijalkanasproti minoritske cerkve -=v PTUJU = priporoča svojo bogato zalogo najfinejše surove in žgane kavo, ruski čaj, kognak, rum, slivovka, najfinejše kandite, župno kocke, mineralne vode, najfinejše namizno olje, bučno olje, jesihova esenca in za izdelovanje žganja itd. Semena za vrt, polje in travnik, stelja iz šote, najboljša stelja, klajno apno, Lukulus, najboljša svinjska krma. 35 Prodaja naturnih vin 1908 I. terrano krepko rdečo vino..........K 28 — 1908 „ vino „Schiller", zrelo za točenje......... 32 — 1908 „ belo namizno vino Silvanec-ribola........ 36*— 1908 „ namizno vino rizling ..... ......... 4fr— stara, fina namizna vina po.............. 4$-— 1908 1. Lissa rdeče, medicinalno, krvno vino...... 56 — pri 100 litrih proda iz vinske kleti v poslopju velike šparkase Otto KÜSTER, Celje. 73 l.^.ifiin n^friMrArni nrft/init ■ Kari T.inhart Y ptujskem mestnem sopi nem kopališču ne dobijo odsihraal kopele s hlaponom posli g;h jako znižanih ceuah. Vsak navaden dan I uri popoldan in vsako nsdeijo in vsak pr ob '/«ii uri prcdpsldan za 60 vi».; (30 carjev.) Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pefl Badeanstalt). Pozor! Pozi Čitajl . Slavonska biljevina vrstno in z , /Ji šim uspehom i ¡vSC^ rablja Proli «s lemu kaŠlju — ti v prsib, — prti jenju v grlu, vosti, težkem d nju, astmi — $ nem kataru, su kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Ceni franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K vin., 4 steklenice 5 K 80 vin., po povzetja če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 stekle se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, lekarnarja v Pakracu it. 200 (Sla Fabrika kmelskih in vinogra maäin ) 1000 m barvanih pisanih tkalskih cajgov cela širokost za tuhent, preje K 1-30, zdaj 90 h. 600 m plavega platna za predpasnike zelo trajno, pravo-barvano, preje 82 h, zdaj 65 h p. met. 200 kom. buret-garnitur 2 odeji za postelj 1 za mizo, tf upaj preje K 14 —, zdaj K 9 —. Ena partija lepih drukov za otroške obleke, preje 90 h. zdaj 50 h, 1 m velikost 10 h več. Ena partija voljna za štrikati v štrenah, preje 60 h, zdaj 40 h. 200 kom. močnih vreč (Rucksack\ preje K 3 20, zdaj K 195. 8000 velikih klopčev voljne za štrikati vse barve, preje 20 h, zdaj 10 h. 600 tucatov belih robcev barvani, atlas-rob, preje K 1 90, zdaj K 1— p. '/t tuc. 500 kom. barvanih, preje K 210, zdaj K 110 p. »/« Ena partija gotovih namiznih prtov, komplet velikih, zdaj K 1-30. Vkljub teh čudežno nizkih cen dobi vsak kupec, ki vzame čez 10 kron praktično lepo doklado zastonj in se prosi za natančni naslov. Tudi zanaprej prodajalce je to lepa prilika. 151 Nakupna hiša „zur Sudbahn"* Gradec, Annenstrasse 68/8. S ii c (Štajersko) tuc. preje K 2 60, priporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, za rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe.! bler za koruzo, sesalnice za gnojnico, tr" stroje za mah, grablje za mrvo, ročne gi (Handschlcpp- und Pferdeheurechen) za mrvo obl stroj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisc sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, hidrai preše, preše za sadje in vino. (Orig. 01 Differenzial IIebelpresswerke) patent „Dučhscher4, j največ tekočine, se dobijo le pri meni Angleške" (Gusstalil), rezervne dele, prodaja mašin na' garancijo. — Cenik zastonj in franko fflranilnica (Sparkassa) Vstanovljena leta Čekovnemu računu 5t. 808051 pri c. kr. poš-tno-hraniiničnem uradu. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.